MERJENJE UGLEDA SREDNJIH ŠOL - CORE · Človek se mora komunikacije učiti v medčloveških odnosih v svojem družbenem okolju. Brajša2 poudarja, da je pomen interpersonalne oziroma

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo univerzitetnega študija

Smer: Organizacija dela

MERJENJE UGLEDA SREDNJIH ŠOL

Mentor: izred. prof. dr. Marko Ferjan Kandidatka: Doris Orel

Kranj, januar 2006

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju dr. Marku Ferjanu za prijaznost, strokovne nasvete in vzpodbude pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi svoji družini in vsem, ki so mi v času študija in pisanja diplomskega dela pomagali.

POVZETEK V diplomski nalogi smo raziskovali ugled srednjih šol z vidika učencev zadnjih razredov Osnovne šole Dutovlje. Raziskovalni del naloge temelji na anketi, ki je bila opravljena na vzorcu 66 učencev. Ugotovili smo, na kakšen način in po katerih komunikacijskih kanalih učenci pridobivajo informacije o srednjih šolah. Preučili smo, kaj vpliva na njihovo odločitev o nadaljevanju šolanja po končani osnovni šoli in kaj po njihovem mnenju vpliva na ugled srednje šole. Srednje šole se morajo obnašati marketinško. Zasnovati morajo ustrezni marketinški načrt. Delovati morajo tako, da so zadovoljene potrebe in pričakovanja javnosti. V nalogi smo torej obravnavali načine komuniciranja srednjih šol z njihovimi potencialnimi dijaki oziroma njihovimi starši. Razvrstili smo vseh 13 obravnavanih srednjih šol po stopnji ugleda od najbolj uglednih do manj uglednih in ugotovili, da so gimnazije najuglednejše srednje šole. Ključne besede: ugled, komuniciranje, javnosti, šola, učenci.

ZUSAMMENFASSUNG In der Diplomarbeit untersuchten wir das Ansehen von Mittelschulen vom Aspekt der Schüler aus den letzten Klassen der Hauptschule OŠ Dutovlje. Der Forschungsteil der Arbeit ist mit einer Ankette begründet, die auf einem Muster von 66 Schülern getan wurde. Es ist festgestellt worden, auf welcher Weise und durch welche Kanäle die Schüler Informationen über die Mittelschulen bekommen. Wir haben durchstudiert, was auf ihre Entscheidung von der Schulfortsetzung nach der beendeten Hauptschule beeinflusst, und was nach ihrer Meinung auf das Ansehen von einer Mittelschule beeinflusst. Die Mittelschulen müssen sich orientieren, wie es der Markt diktiert. Sie müssen den entsprechenden Marktplan entwerfen. Sie müssen so wirken, dass die Öffentlichkeitserwartungen und Bedürfnisse befriedigt werden. In der Arbeit haben wir also die Kommunikationsweise von Mittelschulen mit ihren Potentialschülern – beziehungsweise mit den Eltern behandelt. Wir ordneten alle 13 Mittelschulen an, die behandelt wurden, nach der Ansehensstufe von den Schulen, die das größte Ansehen haben, bis zur Schulen, die ein kleineres Ansehen haben. Wir haben festgestellt, dass die Gymnasien das größte Ansehen unter den Mittelschulen haben. Schlüsselworte: das Ansehen, die Kommunikation, die Öffentlichkeit, die Schule, die Schüler.

KAZALO

1 UVOD................................................................................................ 2 1.1 OPREDELITEV PROBLEMA........................................................................... 2 1.2 OBSTOJEČE RAZISKAVE............................................................................... 2 2 POVZETEK TEORETIČNIH OSNOV O ODNOSIH Z

JAVNOSTMI................................................................................... 4 2.1 KAJ JE KOMUNICIRANJE?............................................................................ 4 2.2 KOMUNIKACIJSKI SISTEM .......................................................................... 5 2.3 KOMUNIKACIJSKI PROCES ......................................................................... 6 2.4 MOTNJE PRI KOMUNICIRANJU .................................................................. 7 2.5 ORGANIZACIJSKO KOMUNICIRANJE ....................................................... 8 2.6 KOMUNIKACIJE V IZOBRAŽEVANJU........................................................ 8 2.6.1 KOMUNIKACIJE Z UČENCI ....................................................................... 9 2.7 MARKETINŠKO KOMUNICIRANJE ŠOL .................................................. 10 3 CILJI IN METODE RAZISKAVE TER POSTAVITEV

HIPOTEZ....................................................................................... 14 3.1 CILJI RAZISKAVE......................................................................................... 14 3.2 HIPOTEZE ...................................................................................................... 14 3.3 OPIS METODE RAZISKAVE........................................................................ 15 4 REZULTATI RAZISKAVE ......................................................... 16 4.1 PREDSTAVITEV ORGANIZACIJE - OSNOVNE ŠOLE DUTOVLJE IN

OKOLJA, V KATEREM JE POTEKALA RAZISKAVA............................... 16 4.2 STRUKTURA ANKETIRANCEV ................................................................. 17 4.3 UGOTOVITVE RAZISKAVE........................................................................ 18 4.3.1 VPLIVI NA ODLOČITEV OSNOVNOŠOLCEV ZA NADALJNJE

IZOBRAŽEVANJE ....................................................................................... 18 4.3.2 OSNOVNOŠOLCI NA RAZLIČNE NAČINE PRIDOBIVAJO

INFORMACIJE O SREDNJIH ŠOLAH ....................................................... 22 4.3.3 PO ČEM OSNOVNOŠOLCI OCENJUJEJO UGLED SREDNJIH ŠOL..... 25 4.3.4 UGLED OBRAVNAVANIH ŠOL................................................................ 30 4.3.5 UGLED SREDNJIH ŠOL GLEDE NA VRSTO........................................... 33 5 ZAKLJUČEK................................................................................. 35 5.1 TEST HIPOTEZ .............................................................................................. 35 5.2 ANALIZA IN UGOTOVITVE RAZISKAVE................................................ 36 5.3 PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVE....................................................................... 38 LITERATURA ............................................................................................................. 40 PRILOGA – ANKETNI VPRAŠALNIK ..................................................................... 41 KAZALO SLIK ............................................................................................................ 42 KAZALO TABEL ........................................................................................................ 44

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________ Doris Orel: Merjenje ugleda srednjih šol stran 2 od 44

1 UVOD 1.1 OPREDELITEV PROBLEMA Razlaga besede ugled v Slovarju slovenskega knjižnega jezika: ugled – zelo dobro mnenje, ki ga ima več ljudi o kom zaradi njegovih lastnosti, dejanj; majhen, velik ugled; mednaroden, svetoven ugled / ugled države, podjetja. V diplomski nalogi bomo ugotavljali ugled srednjih šol. Živimo v svetu nenehnih sprememb. Management oziroma management poslovnega komuniciranja odigra tudi v izobraževalnih ustanovah zelo pomembno vlogo. Ker se je občutno zmanjšala populacija otrok, že osnovne in še posebno srednje šole delujejo v močno konkurenčnem okolju. Zato je promocija srednjih šol zelo pomembna. Pomembno je, na kakšen način in v kolikšnem obsegu jo srednje šole izvajajo, saj z dobro promocijo šola lahko pridobi na ugledu. Srednje šole nedvomno pridobijo na ugledu s kvalitetno opravljeno osnovno dejavnostjo, torej s kvalitetno izvedenim učno-vzgojnim procesom. K ugledu in uspešnosti šole pripomorejo tudi dobri odnosi v kolektivu, ki se gradijo z dobrim notranjim komuniciranjem. Zelo pomemben dejavnik, ki pripomore k ugledu šole, so nedvomno odnosi z javnostmi. Zato je prav, da jih šole pravočasno in načrtno izvajajo. Z raziskavo o ugledu srednjih šol med učenci na Osnovni šoli Dutovlje smo želeli ugotoviti dejansko stanje in predvideti morebitne novosti oziroma izboljšave. Rezultate raziskave bomo na osnovni šoli v bodoče upoštevali pri poklicnem usmerjanju. Preko šolske svetovalne službe bomo seveda rezultate raziskave predstavili tudi srednjim šolam, če bodo za to zainteresirane. Srednješolsko izobraževanje v Sloveniji je zelo razvejano, kar prikazuje slika 1. Tudi zaradi tega morajo biti srednje šole še posebej pozorne, da uspešno opravljajo svoje poslanstvo in pridobivajo na ugledu. 1.2 OBSTOJEČE RAZISKAVE Med raznovrstnimi viri informacij nismo zasledili rezultatov raziskave o ugledu srednjih šol. Iz različnih sredstev javnega obveščanja je v javnosti nekako zaznati mnenje, da so gimnazije najbolj ugledne srednje šole.



Slika 1: Shematski prikaz izobraževalnega sistema v Sloveniji s poudarkom na srednješolskem izobraževanju (Povzeto po Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport in Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2003, str. 10).



2 POVZETEK TEORETIČNIH OSNOV O ODNOSIH Z JAVNOSTMI Odnosi z javnostmi (Hunt in Gruning, 1995) so formalna pot, po kateri organizacije komunicirajo z javnostmi. Pomenijo tudi dejavnost podjetja ali skupine z namenom ohranjati dobre odnose z javnostjo. Komunikacije z javnostmi so lahko naključne ali načrtovane. Pri odnosih z javnostmi gre za načrtno komuniciranje organizacije z javnostmi1.Odnosi z javnostmi so sestavni del promocijskega spleta. Promocija je ena izmed sedmih elementov marketinškega spleta.

2.1 KAJ JE KOMUNICIRANJE? Človek se mora komunikacije učiti v medčloveških odnosih v svojem družbenem okolju. Brajša2 poudarja, da je pomen interpersonalne oziroma medosebne komunikacije odločilen za "pravo" rojstvo človeka. Brez komuniciranja ni človeka kot osebe in družbenega oziroma socialnega bitja. Komuniciranje ima v človeški družbi več funkcij v zasebnem, javnem in poslovnem življenju. Komuniciranje omogoča:

- zasebne, poslovne ali kakršnekoli že odnose med ljudmi in deli družbe; - prenos družbene dediščine; - posamezniku spoznavati in spremljati dogajanje v okolju (Ferjan, 2000, str.16).

Osnovne funkcije javnega komuniciranja pa lahko opredelimo kot:

- informativno funkcijo; - povezovalno funkcijo; - izobraževalno funkcijo3.

Definicije komuniciranja govorijo o organiziranju, prenosu in sprejemanju sporočil, o komuniciranju z besedami ali brez njih in tudi že s samo prisotnostjo pri komuniciranju. Watzlawickov celo trdi, da ni mogoče ne komunicirati4. Pri komuniciranju ločimo komunikacijski sistem in komunikacijski proces. Temeljni elementi tako sistema kot procesa so:

- oddajnik, - sprejemnik, - komunikacijski kanal, - sporočilo.

1 Povzeto po: Ferjan, 1998, str.111 2 Povzeto po: Brajša, 1993, str. 5 3 Povzeto po: Mihaljčič, 2000, str. 15 4 Povzeto po: Brajša, 1993, str.21 in str.23



2.2 KOMUNIKACIJSKI SISTEM Oddajnik je oseba, ki sporočila oblikuje in oddaja. V sistemu predstavlja izhodišče komuniciranja. Sprejemnik je oseba, ki ji je sporočilo namenjeno in ga sprejme. Kot oddajniki in sprejemniki lahko nastopajo tudi tehnična sredstva, ki imajo sposobnost oddajati in sprejemati sporočila5. Komunikacijski kanal je pot, po kateri potuje sporočilo od oddajnika do sprejemnika. Oddajnik na različne načine zagotavlja učinkovit, hiter in natančen prenos sporočila. Komunikacijski kanali omogočajo govorno, pisno in tudi nebesedno komuniciranje. Sodobna tehnična sredstva omogočajo velike možnosti. Komunikacijsko sporočilo vsebuje informacije, ki jih želi oddajnik posredovati sprejemniku. Tudi sporočilo izrazimo z besedami, gibi ali drugačnimi znaki6. Ferjan razlikuje med informacijo in podatkom. Komuniciranje definira kot proces prenašanja informacij. Informacija prinaša nekaj novega, česar pred njenim sprejemom še nismo vedeli, in izzove začetek dejavnosti posameznika ali organizacije. Če ne izzove akcije, to ni informacija, temveč podatek (Ferjan, 2000, str. 106). Enostaven komunikacijski sistem predstavlja slika 2. Sistem je enostaven, ker ima en oddajnik, en sprejemnik in en komunikacijski kanal. Komunikacijski tok teče samo od oddajnika k sprejemniku. Enosmerno komuniciranje deluje uradno, prihrani čas, še posebej, če je namenjeno številnim prejemnikom. Primerno je predvsem za posredovanje preprostih sporočil, ob katerih ni dvoumja in nerazumevanja (Možina in ostali, 1995, str, 60).

Slika 2: Enostaven enosmerni komunikacijski sistem (povzeto po: Florjančič in Ferjan, 2000, str. 17 ). Komunikacija je uspešna, če se namen in smisel oddajnikovega sporočila ujemata s sprejemnikovim sporočilom. To preverjamo s povratno zvezo. Dvosmerno komuniciranje je bolj sestavljeno in zapleteno, a ponavadi tudi bolj učinkovito. Če velja, da je komuniciranje predvsem izmenjavanje sporočil, potem je pravo komuniciranje šele dvosmerno komuniciranje7.

5 Povzeto po: Florjančič in Ferjan, 2000, str.16 6 Povzeto po: Možina in ostali, 1995, str. 44 7 Možina in ostali, 1995, str. 60

ODDAJNIK SPREJEMNIK KOMUNIKACIJSKI KANAL POSLANO SPOROČILO



ODDAJNIK

Slika 3: Enostaven komunikacijski sistem s povratno zvezo (povzeto po: Florjančič in Ferjan, 2000, str. 17). 2.3 KOMUNIKACIJSKI PROCES V procesu komuniciranja mora sporočilo nastati na strani oddajnika. Treba ga je kodirati oziroma izraziti z ustrezniki simboli in ga poslati po komunikacijskem kanalu do sprejemnika. Ta sporočilo sprejme, ga dekodira in se nanj odzove. Poznamo različno število faz ali delnih procesov procesa komuniciranja. Zelo pomemben je podproces kodiranja. Zato je pomembno, da med oddajnikom in med sprejemnikom obstaja soglasje o pomenu uporabljenih simbolov v sporočilu. Na sliki 4 in 5 sta prikazani zaporedji procesov komuniciranja na strani oddajnika in sprejemnika. Slika 4: Zaporedje procesov na strani oddajnika (povzeto po: Florjančič in Ferjan, 2000, str. 19).

ODDAJNIK SPREJEMNIK KOMUNIKACIJSKI KANAL POSLANO SPOROČILO

POVRATNA ZVEZA

RAZMIŠLJANJE KODIRANJE ODDAJA



SPREJEMNIK

Slika 5: Zaporedje procesov na strani sprejemnika (povzeto po: Florjančič in Ferjan, 2000, str. 21). Procesi znotraj komuniciranja so zapleteni in ne zagotovijo vedno uspešnega komuniciranja. Na to vplivajo vsi elementi sistema in tudi okolje, v katerem poteka komunikacijski proces. Bolj kot se oddajnik in sprejemnik ujemata, večja je verjetnost, da bo proces komuniciranja uspešen. Vrsta komunikacijskega kanala je odvisna od izbire oddajnika in od načina komuniciranja. Najbolj pogosta oblika komuniciranja med ljudmi je pogovor, ki ga spremljajo tudi neverbalna sporočila. 2.4 MOTNJE PRI KOMUNICIRANJU Do motenj lahko prihaja v vseh fazah komuniciranja. Motnje povzročajo popačenje sporočil in celo izgubo dela sporočila. Motnje se lahko pojavijo pri oddajniku, komunikacijskem kanalu, sprejemniku ali v povratni zvezi. Da bo komuniciranje uspešno, moramo nujno poznati in premagovati motnje na vseh ravneh in pri vseh elementih komunikacijskega sistema. Možnosti motenj prikazuje slika 6. Slika 6: Komunikacijski sistem z motnjami (povzeto po: Florjančič in Ferjan, 2000, str. 71).

VSTOPANJE FILTRIRANJE PERCIPIRANJE MENTALNA OBDELAVA

MOTNJE

POVRATNA ZVEZA

ODDAJNIK KOMUNIKACIJSKI KANAL POSLANO SPOROČILO

SPREJEMNIK

MOTNJE MOTNJE MOTNJE



Ločimo organizacijske in individualne motnje. Prve so vezane na organizacijsko strukturo organizacije, kjer poteka komuniciranje, oziroma na komunikacijske kanale. Glavne organizacijske ovire so:

- strukturna razvejanost in velikost organizacije, - velika specializacija, - različnost ciljev, - razlike v statusu.

Individualne motnje so odvisne od lastnosti in sposobnosti oddajnika in sprejemnika. Glavne so:

- nasprotujoče si predpostavke, - neusklajena semantika, - negativna čustva, - neobvladovanje komunikacijskih spretnosti, - komunikacijska preobremenitev, - vnaprejšen odnos do sporočila8.

2.5 ORGANIZACIJSKO KOMUNICIRANJE Poznamo dve vrsti organizacijskega komuniciranja:

- komuniciranje znotraj organizacije, - komuniciranje z okoljem.

Cilj organizacijskega komuniciranja je vpliv na doseganje zastavljenih ciljev organizacije. 2.6 KOMUNIKACIJE V IZOBRAŽEVANJU V vsaki izobraževalni ustanovi ima komunikacijski sistem te osnovne funkcije:

- predstavlja mehanizem koordiniranja raznih aktivnosti; - omogoča vodenje posameznikov in skupin (tako učiteljev kot učencev); - novim učiteljem in učencem pomaga pri orientiranju; - bistveno vpliva na organizacijsko kulturo; - je element v procesu razreševanja konfliktov.

Kadar organizacijska komunikacija spodbudi ravnanje, jo je treba arhivirati. V izobraževanju so komunikacijske obremenitve velike, zato se pojavlja potreba po hitrem sprejemanju velikega števila različnih odločitev in tu odigra management v izobraževanju zelo pomembno vlogo. Proces komuniciranja v izobraževanju poteka med posamezniki ter med posameznikom in skupino.

8 Povzeto po: Florjančič in Ferjan, 2000, str. 71



Med zaposlenimi v izobraževanju potekajo formalne in neformalne komunikacije. Slednje se nanašajo na izobraževalno-vzgojni proces in na administrativno-tehnična opravila. Če se informacije nanašajo na učence, mora priti do komunikacije takoj oziroma čimprej. Organizacijsko komuniciranje v vzgojno-izobraževalnih zavodih poteka med managementom oziroma vodstvom, strokovnimi delavci in med administrativno-tehničnimi delavci; ne poteka pa med učenci9. Organizacijsko komuniciranje mora potekati tudi z okoljem, predvsem z vplivnimi dejavniki v okolju in z vsemi dejanskimi in potencialnimi javnostmi. V središču komunikacijskega sistema organizacije je vodstvo oziroma uprava. V vzgojno-izobraževalnih organizacijah je to ravnatelj, ki ima položaj osrednjega komunikatorja10. Organizacijske komunikacije so odvisne od stila vodenja in od organizacijske kulture v organizaciji. 2.6.1 KOMUNIKACIJE Z UČENCI Že sam pedagoški proces je neke vrste komunikacija med učiteljem in učencem. Zaradi intelektualne aktivnosti učenca pa presega zgolj komunikacijo. Vendar je zelo pomembno, na kakšne načine in kako pogosto komunicira management v izobraževanju z učenci. Menim, da se šole po tem precej razlikujejo med seboj. Komunikacije managementa izobraževalnih ustanov z učenci so formalne in neformalne. Formalne imajo vzgojni in izobraževalni pomen. Način komuniciranja managementa z učenci vpliva:

- na splošno motivacijo za izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz izobraževanja; - na trajnost rešitve konfliktov (če je komunikacija namenjena rešitvi konflikta); - na psiho-socialne odnose v izobraževalno-vzgojnem procesu; - na dejansko pripravljenost učencev za dogovorjeni način ravnanja; - na pripravljenost učencev za sodelovanje.

Za uspeh izobraževalno-vzgojnega procesa so zelo pomembne tudi neformalne komunikacije z učenci. Med udeleženci naj bi bil vzpostavljen pedagoški kontakt. Neformalne komunikacije naj bi vzpostavljale osebni čustveni odnos oziroma medsebojno zaupanje med učenci in učitelji. Tako so neformalne komunikacije pomemben sestavni del procesa motiviranja učencev11.

9 Povzeto po: Ferjan, 1996, str. 165 in 166 10 Povzeto po: Tomič, 1995, str. 250 11 Povzeto po: Ferjan, 1996, str. 196



2.7 MARKETINŠKO KOMUNICIRANJE ŠOL Izobraževalne ustanove, ki imajo izobraževanje za gospodarsko dejavnost, so se prisiljene obnašati na trgu marketinško. Prav tako velja za javno šolstvo. Ker je konkurenca med šolami zelo velika, morajo delovati tako, da bodo zadovoljene potrebe in pričakovanja javnosti, kar pomeni, da mora šola imeti ustrezen marketinški koncept delovanja12. Šola je v odnosu z več javnostmi (slika 7) in te na različne načine vplivajo na šolo. gospodarski subjekti poslovni partnerji lokalna javnost zaposleni sedanji v šoli učenci vlada sindikati MANAGEMENT starši konkurenčne šole bodoči šolarji Slika 7: Javnosti šole (povzeto po: Ferjan, 1996, str. 172). Bistvo odnosov z javnostmi je sloves: rezultat tega, kar počnete, in tistega, kar drugi pravijo o vas13. Odnosi z javnostmi ne odgovarjajo le za sloves, ampak tudi za njegove vzroke in posledice. V slovenščini angleški pojem slovesa (reputation) pogosto prevajajo kot ugled. V družbi za komunikacijski management – Pristop so po svetovnih vzorih razvili posebno metodologijo merjenja in prikazovanja organizacijskega ugleda imenovano Pristopov diamant. To je metoda grafične predstavitve ugleda opazovane organizacije14. 12 Povzeto po: Ferjan, 1996, str. 173 13 Gruban, Verčič, Zavrl, 1997, str. 18 14 Povzeto po: Gruban, Verčič, Zavrl, 1997, str. 19



Ugled je v Pristopovem diamantu operacionaliziran v naslednjih osmih spremenljivkah: - dobičkonosnost, - stabilnost, - kakovost vodstva, - pomen za družbeno okolje, - kakovost proizvodov oziroma storitev, - perspektivnost, - privlačnost zaposlitve, - gospodarnost (upravljanja s sredstvi).

Ugled je v Pristopovem diamantu merjen kot pogostost pripisovanja merjene lastnosti proučevani organizaciji v tarčni populaciji oziroma okolju. Na ta način je ugled podjetja prikazan kot pozitivni sloves organizacije15.

Slika 8: Pristopov diamant – prikaz ugleda neke slovenske organizacije (povzeto po: Gruban, Verčič, Zavrl, 1997, str. 19) Slika 8 prikazuje tehniko prikazovanja merjenega ugleda organizacije. Zunanji osmerokotnik je maksimalna (idealna) oblika ugleda prikazane organizacije. Graf v notranjosti osmerokotnika prikazuje dosežene vrednosti spremenljivk, ki so imenovane na zunanjem obodu lika. Število 1000 nam pove, da je bilo v vzorec zajeto 1000 oseb, ki so jih povprašali o njihovem mnenju o organizaciji. S slike je razvidno, da so jo ocenjevalci še posebej kritično ovrednotili kot potratno s sredstvi, s katerimi razpolaga16.

15 Povzeto po: Gruban, Verčič, Zavrl, 1997, str. 19 16 Povzeto po: Gruban, Verčič, Zavrl, 1997, str. 19

dobičkonosnost

stabilnost

dobro vodstvo

pomembno za Slovenijo

kvaliteta proizvodov

perspektivnost

klima

gospodarnost

1000

0



Sloves je produkt števila ljudi, ki nas poznajo, in njihovih predstav o nas. V tem smislu se sloves in ugled razlikujeta: ugled je ciljno usmerjen (vrednotenje z določenim namenom), medtem ko je sloves širši pojav, ki lahko vsebuje različne vrste ugleda, ki ga uživamo v različnih tarčnih javnostih ali deležnikih. Organizacija ima lahko slab sloves v določenih javnostih in vseeno uživa velik ugled naprimer pri borznih posrednikih (povzeto po: Gruban, Verčič, Zavrl, 1997, str. 14). V odnosih z javnostmi gre za ljudi in odnose med njimi. Zato mora biti vsako dejanje opravičljivo ne le po zakonih, temveč tudi po profesionalni etiki in družbeni morali (povzeto po: Gruban, Verčič, Zavrl, 1997, str. 135). Odnosi šol z javnostmi pomenijo pomemben element v procesu managementa. Marketinški koncept šole pomeni oblikovati marketinški splet kot dvosmeren odnos:

- način komuniciranja šole z okoljem; - odziv šole na potrebe okolja.

Glavni elementi marketinškega spleta šole so:

- image šole pomeni podobo, ki jo ima okolje o šoli; (karakteristike izobraževalno-vzgojnega procesa in pridobljenih znanj učencev, zunanji videz, čistoča, mnenje bivših učencev ...);

- lokacija šole; - promocija šole; - stroški šolanja.

Image šole je vtis, kakršnega želi šola o sebi ustvariti v javnosti. Pri tem imajo največjo težo karakteristike učno-vzgojnega procesa. Pri lokaciji upoštevamo oddaljenost šole od kraja bivanja in socialno okolje, v katerem se šola nahaja. Če ta dva elementa nista ugodna, naj šola z marketinškim komuniciranjem prikaže druge prednosti šole potencialnim učencem in njihovim staršem. Promocija šole je najvažnejša dejavnost managementa, s katero šola najbolj pritegne pozornost javnosti. Promocija šole so razne oblike komuniciranja šole z javnostmi. Oblike promocije šole so:

- razne predstavitve po osnovnih šolah; - dobro organizirani informativni dnevi; - organizacija tekmovanj za osnovnošolce; - objave o delu in uspehih v medijih; - razne prireditve na šolah; - predstavitev šole v prospektu oziroma v brošuri; - drugo.

Tudi stroški šolanja so pomembni za vpis. Pri tem mislimo na cene učbenikov, šolnine, potrebne pripomočke, stroške prevoza ...



Šola je v okolju prepoznavna po identiteti, imageu, slovesu, ugledu in po javnem mnenju. Če šola v pozitivnem smislu izstopa v omenjenih petih elementih, je zagotovo uspešna. Koristno in prav je, da svojo uspešnost in ugled na različne načine promovira v odnosih z javnostmi. Velja tudi obratno, da dobra promocija tudi pripomore k večjemu ugledu in uspešnosti. Identiteta je tisto, kar šola v resnici je. Sem spadajo vsi simboli, ki jih šola na različne načine oddaja v okolje. Image pomeni podobo, ki jo ima okolje o šoli. Sloves je produkt števila ljudi, ki šolo poznajo in imajo o šoli svojo predstavo. Pri ugledu gre za sloves šole, je pa ciljno usmerjen in se nanaša na določeno javnost oziroma ciljno skupino. Javno mnenje pomeni, da imajo ljudje pozitiven oziroma negativen odnos do šole.



3 CILJI IN METODE RAZISKAVE TER POSTAVITEV HIPOTEZ 3.1 CILJI RAZISKAVE Raziskava je usmerjena na merjenje ugleda srednjih šol z vidika učencev zadnjih razredov Osnovne šole Dutovlje. V glavnem se nanaša na komuniciranje srednjih šol z osnovnošolci – z njihovimi potencialnimi dijaki. Z raziskavo želimo ugotoviti:

- kaj vpliva na odločitev osnovnošolcev pri izbiri srednje šole, - kako učenci osnovnih šol pridobivajo informacije o srednješolskem

izobraževanju, - katere komunikacijske kanale bi osnovnošolci za pridobivanje informacij še

lahko izkoristili, - na kakšen način bi srednje šole izboljšale svojo promocijo, - kaj po mnenju osnovnošolcev vpliva na ugled srednjih šol, - katera vrsta srednjih šol ima največji ugled, - katere med obravnavanimi trinajstimi srednjimi šolami so najuglednejše.

Rezultate raziskave bomo na Osnovni šoli Dutovlje v bodoče upoštevali pri poklicni orientaciji. Glede na obstoječe stanje bomo morda kaj popravili, dopolnili ali na novo vpeljali. Učence bomo opozorili na morebitne še neizrabljene komunikacijske kanale za pridobivanje informacij. Če bodo srednje šole zainteresirane, bomo podatke posredovali tudi njim. Šolska psihologinja bo na srečanjih s predstavniki srednjih šol prikazala, katere informacije o srednjih šolah najbolj zanimajo naše učence in katere načine obveščanja oziroma katere komunikacijske kanale srednje šole še lahko izrabijo in kako lahko izboljšajo svojo promocijo. 3.2 HIPOTEZE Hipoteze so postavljene na osnovi ocene obstoječega stanja na Osnovni šoli Dutovlje.

1. hipoteza: Učni uspeh v zaključnem razredu osnovne šole najbolj vpliva na odločitev učencev, v kateri srednji šoli bo nadaljeval šolanje.

2. hipoteza: Informacije o srednji šoli osnovnošolci najpogosteje pridobijo od prijateljev srednješolcev.

3. hipoteza: Osnovnošolci menijo, da rezultati na maturi bolj vplivajo na ugled srednjih šol kot dejstvo, da se profesorji in dijaki dobro razumejo.

4. hipoteza: Za trditev, da na ugled šole vpliva dejstvo, da dijaki upoštevajo pravila lepega vedenja, se je opredelilo več deklet kot fantov.

5. hipoteza: Med obravnavanimi srednjimi šolami so najuglednejše gimnazije. 6. hipoteza: Gimnazija v Sežani je med osmošolci in devetošolci z Osnovne šole

Dutovlje najuglednejša srednja šola.



3.3 OPIS METODE RAZISKAVE Za potrebe raziskave je bilo v mesecu novembru 2005 izvedeno anketiranje učencev zadnjih razredov Osnovne šole Dutovlje. V nagovoru so bili anketiranci seznanjeni, da se anketa nanaša na srednje šole oziroma na njihovo šolanje po končani osnovni šoli. Anketa je bila anonimna in je v splošnem delu vsebovala določitev spola in končni učni uspeh v šolskem letu 2004/2005 zaključenega razreda. Identifikacja anketirancev je bila zabrisana in ni bila ovira za odgovarjanje na vprašanja. Anketne vprašalnike je izpolnjevalo 67 učencev v šoli pri razrednih urah. En učenec ni pravilno izpolnil vprašalnika, zato je pri raziskavi upoštevanih 66 anketnih vprašalnikov. Anketni vprašalnik v pisni obliki je obsegal 5 vprašanj. Vsa so bila obsežna in pri vsakem je bilo navedenih več alinej. Vprašanja so bila zaprtega tipa in vsi anketiranci so izpolnili vse rubrike. Le v treh primerih so učenci v zadnji alineji lahko dodali kaj svojega. Te alineje so izpolnili le posamezniki. Pri štirih vprašanjih je bila uporabljena petstopenjska lestvica, pri enem pa štiristopenjska lestvica. Rezultati anketnega vprašalnika so prikazani s številčnimi in odstotnimi prikazi v tabelah in tudi v diagramih. Pri analizi podatkov je bila uporabljena tudi aritmetična sredina oziroma povprečna ocena. V teh primerih so bili odgovori spremenjeni v numerične ocene.



4 REZULTATI RAZISKAVE 4.1 PREDSTAVITEV ORGANIZACIJE - OSNOVNE ŠOLE DUTOVLJE IN OKOLJA, V KATEREM JE POTEKALA RAZISKAVA Osnovna šola Dutovlje je javni zavod in spada med manjše podeželske šole. Ustanoviteljica šole je Občina Sežana. V šolo prihajajo učenci iz štirih večjih podeželskih krajevnih skupnosti. Ena izmed štirih krajevnih skupnosti je v drugi občini - Občini Komen. Šolo Dutovlje obiskuje tudi nekaj učencev iz Sežane. V šoli sta po dva oddelka vsakega razreda, le sedmi razred je samo eden. Šola ima eno podružnico v Tomaju s tremi oddelki nižjih razredov. Na podružnici in matični šoli so tudi oddelki podaljšanega bivanja. V letošnjem šolskem letu je na šoli 228 učencev. V zadnjih letih se je število učencev zmanjšalo. Vseh zaposlenih na šoli je 45. Poleg svojega osnovnega poslanstva šola daje v najem šolske prostore in opravlja storitve menz. Na matični šoli pripravljajo malice in kuhajo kosila za učence in osebje šole Dutovlje in Tomaj ter za otroke in osebje vrtca v Dutovljah in v Tomaju. Vrtca ne spadata pod upravo šole. Na šoli kuhajo kosila tudi za skupino starejših krajanov. Skoraj vsi učenci šole so vozači. Območje, iz katerega hodijo učenci v šolo Dutovlje, je precej veliko in se razprostira v različne smeri. Nekatere vasi so od šole oddaljene 15 kilometrov. Najbolj oddaljene vasi so v smeri proti Novi Gorici in Ajdovščini; Sežana je od Dutovelj oddaljena 10 km. V anketi smo zajeli vse srednje šole, v katere se v glavnem vpisujejo učenci Osnovne šole Dutovlje. To pomeni vse šole iz Nove Gorice, iz Ajdovščine in iz Sežane. Le redki posamezniki se včasih odločijo za šolanje v Ljubljani. Oddaljenost krajev s srednjimi šolami od Dutovelj prikazuje slika 9. Nova Gorica Ajdovščina 37 km 31 km Osnovna šola Dutovlje Sežana 10 km Slika 9: Oddaljenost srednješolskih središč od Osnovne šole Dutovlje.



4.2 STRUKTURA ANKETIRANCEV Anketa je bila izvedena med učenci osmega in devetega razreda Osnovne šole Dutovlje. S poklicno orientacijo se učenci bolj sistematično začnejo seznanjati že v sedmem razredu. Veliko vsebin o poklicih je izvedenih v sedmem in osmem razredu pri razrednih urah in v okviru predmeta državljanska vzgoja in etika. V devetem razredu namreč tega predmeta ni. Vsi učenci, ki so izpolnjevali anketni vprašalnik, so bili deležni enakih vsebin in enakega števila ur poklicne orientacije. V raziskavi je sodelovalo 30 devetošolcev in 36 osmošolcev. V raziskavi smo upoštevali 66 učencev kot celoto. V nekaterih primerih smo rezultate prikazali tudi glede na razred, na učni uspeh in na spol. Število anketirancev glede na spol: 32 deklet in 34 fantov. Število učencev glede na zaključni uspeh v šolskem letu 2004/2005:

- 5 učencev zadostnih, - 20 učencev dobrih, - 21 učencev prav dobrih, - 20 učencev odličnih.

Zaključni uspeh anketirancev v šolskem letu 2004/2005

32%

30%

8%

30%

ZadostenDoberPrav doberOdličen

Slika 10: Zaključni uspeh anketirancev v šolskem letu 2004/2005.



4.3 UGOTOVITVE RAZISKAVE 4.3.1 VPLIVI NA ODLOČITEV OSNOVNOŠOLCEV ZA NADALJNJE IZOBRAŽEVANJE Prvo vprašanje se je glasilo: kaj bo vplivalo na tvoje nadaljnje šolanje po končani osnovni šoli. Učenci so 10 možnih trditev razvrstili po petstopenjski lestvici od zelo nepomembnih do zelo pomembnih. Rezultate prikazuje tabela 1.

Vsebina Zelo nepomembno

Ne- pomembno Ne vem Pomembno Zelo

pomembno

a) zaključni uspeh v zadnjem razredu osnovne šole

2 (3%) 3 (4%) 7 (11%) 23 (35%) 31 (47%)

b) tvoje zanimanje za konkretno stroko

3 (4%) 2 (3%) 20 (30%) 22 (34%) 19 (29%)

c) zahtevnost ali nezahtevnost šole 2 (3%) 5 (8%) 18 (27%) 30 (45%) 11 (17%)

č) bližina šole, v katero se želim vpisati

7 (11%) 18 (27%) 9 (13%) 27 (41%) 5 (8%)

d) možnost zaposlitve po končani izbrani šoli

3 (4%) 5 (8%) 8 (12%) 19 (29%) 31 (47%)

e) dobre informacije o šoli 2 (3%) 5 (8%) 8(12%) 23 (35%) 28 (42%)

f) prigovarjanje staršev 19 (29%) 16 (24%) 13 (20%) 12 (18%) 6 (9%)

g) odločitev sošolcev 35 (53%) 17 (25%) 7 (11%) 5 (8%) 2 (3%)

h) ugled šole, v katero se želim vpisati

10 (15%) 20 (30%) 13 (20%) 16 (24%) 7 (11%)

j) drugo (Dopiši, če želiš.) 1 (1.5%) 1 (1.5%)

Tabela 1: Rezultati ankete na vprašanje: kaj vpliva na odločitev učencev o nadaljnjem šolanju po končani osnovni šoli.



Kar 82% učencev meni, da na odločitev za nadaljnje šolanje najbolj vpliva učni uspeh v 9. razredu. Kako so se učenci opredelili za pomembnost učnega uspeha, prikazuje slika 11.

Vpliv zaključnega uspeha v 9.razredu

3% 4%11%

35%

47%

Zelo nepomembno

Nepomembno

Ne vem

Pomembno

Zelo pomembno

Slika 11: Pomembnost učnega uspeha v 9. razredu pri odločitvi za srednješolsko izobraževanje. Na drugem mestu oziroma 77% učencev meni, da so pri odločitvi pomembne dobre informacije o srednji šoli. Kako dobre informacije o srednji šoli vplivajo na odločitev za nadaljnje šolanje, prikazuje slika 12.

Vpliv dobrih informacij o srednji šoli

3% 8%

12%

35%

42%

Zelo nepomembno

Nepomembno

Ne vem

Pomembno

Zelo pomembno

Slika 12: Pomembnost dobrih informacij o srednji šoli pri odločitvi za srednješolsko izobraževanje.



Na tretjem mestu oziroma 76% učencev se je opredelilo, da se za nadaljnje šolanje odločajo glede na možnost zaposlitve po končanem šolanju. Kako možnost zaposlitve po končani srednji šoli vpliva na odločitev za nadaljnje šolanje, prikazuje slika 13.

Vpliv možnosti zaposlitve po končani izbrani šoli

4%8%

12%

29%

47%

Zelo nepomembno

Nepomembno

Ne vem

Pomembno

Zelo pomembno

Slika 13: Pomembnost možnosti zaposlitve po končani srednji šoli pri odločitvi za srednješolsko izobraževanje. Na četrtem in petem mestu sta trditvi: zanimanje za konkretno stroko in zahtevnost ali nezahtevnost srednje šole z 62% oziroma 63% učencev. Na šestem mestu z 49% učencev je bližina šole. Najmanjše vplive na izbiro srednje šole imajo trditve: ugled srednje šole, prigovarjanje staršev in odločitev sošolcev. Zadnjo alinejo sta izpolnila le dva fanta. En učenec je pod možnost “ne vem” navedel fizične sposobnosti. Predvidevam, da namerava nadaljevati šolanje v šport usmerjeni šoli. En učenec je pod možnost “zelo pomembno” dopisal, da se bo za nadaljevanje šolanja popolnoma sam odločil. Prve tri možnosti, ki najbolj vplivajo na osnovnošolce, ko se odločajo za nadaljevanje šolanja, smo raziskali tudi glede na razred, kar prikazuje slika 14. Da je zaključni uspeh v zadnjem razredu osnovne šole pomemben, meni: 31 ali 86% učencev osmega razreda ter 23 ali 77% učencev devetega razreda. Da so dobre informacije o šoli pomembne, meni: 25 ali 69% učencev osmega razreda ter 26 ali 87% učencev devetega razreda. Da je možnost zaposlitve po končani izbrani šoli pomembna, meni: 28 ali 78% učencev osmega razreda ter 22 ali 73% učencev devetega razreda.



Prve tri trditve, ki najbolj vplivajo na osnovnošolce, ko se odločajo za nadaljevanje šolanja, prikazane glede na razred

86%77%

69%

87%78% 73%

0%10%20%30%40%50%60%70%80%90%

100%

8.r 9.r 8.r 9.r 8.r 9.r

Zaključni uspeh v9.razredu

Dobre informacije o šoli Možnost zaposlitve pokončani izbrani šoli

Del

ež a

nket

iranc

ev

Slika 14: Kako vplivajo tri najpomembnejše trditve pri odločitvi za srednješolsko izobraževanje z vidika učencev 8. in 9. razreda. Da sta obe trditvi: zaključni uspeh v zadnjem razredu osnovne šole ter zanimanje učenca za konkretno stroko, pri odločitvi nepomembni, se je odločilo le 5 (8%) učencev in vsi so v preteklem šolskem letu dosegli zadosten uspeh. Kar 30 ali 45% učencev meni, da ugled srednje šole, v katero se učenec želi vpisati, ni pomemben za odločitev.



4.3.2 OSNOVNOŠOLCI NA RAZLIČNE NAČINE PRIDOBIVAJO INFORMACIJE O SREDNJIH ŠOLAH Z drugim vprašanjem, ki se je glasilo, kako pridobivaš informacije o srednji šoli, smo raziskovali komunicijske kanale med srednjo šolo in bodočimi dijaki. Učenci so 8 navedenih trditev razporedili po štiristopenjski lestvici, kot prikazuje tabela 2.

Vsebina Nikoli Včasih Pogosto Zelo pogosto

a) v osnovni šoli (pri psihologinji …) 10 (15%) 27 (41%) 16 (24%) 13 (20 %)

b) od staršev 4 (6%) 28 (42%) 23 (35%) 11 (17%)

c) iz medijev (časopis, televizija …) 19 (29%) 29 (44%) 16 (24%) 2 (3%)

č) od prijateljev srednješolcev 8 (12%) 21 (32%) 24 (36%) 13 (20%)

d) iz predstavitvene brošure srednje šole 28 (42%) 22 (34%) 14 (21%) 2 (3%)

e) z interneta 21 (32%) 25 (38%) 12 (18%) 8 (12%)

f) na informativnem dnevu 24 (36%) 19 (29%) 15 (23%) 8 (12%)

g) drugo (Dopiši, če želiš.) 1 (1.5%)

Tabela 2: Rezultati ankete na vprašanje: kako učenci pridobivajo informacije o srednji šoli. Največ informacij dobijo učenci pogosto oziroma zelo pogosto od prijateljev srednješolcev: 37 ali 56% učencev, kar prikazuje slika 15. Na drugem mestu so informacije staršev: 34 ali 52% učencev, kar prikazuje slika 16. Na tretjem mestu so informacije, ki jih učenci dobijo v osnovni šoli: 29 ali 44% učencev, kar prikazuje slika 17.



Pridobivanje informacij od prijateljev srednješolcev

12%

32%

36%

20%

Nikoli

Včasih

Pogosto

Zelo pogosto

Slika 15: Kako osnovnošolci pridobivajo od prijateljev srednješolcev informacije o srednji šoli.

Pridobivanje informacij od staršev

6%

42%

35%

17%

Nikoli

Včasih

Pogosto

Zelo pogosto

Slika 16: Kako osnovnošolci pridobivajo od staršev informacije o srednji šoli.



Pridobivanje informacij v osnovni šoli

15%

41%

24%

20%

NikoliVčasihPogostoZelo pogosto

Slika 17: Kako osnovnošolci pridobivajo v šoli informacije o srednji šoli. Sledijo si informacije na informativnem dnevu, z interneta, iz medijev in na zadnjem mestu so informacije iz predstavitvene brošure srednje šole. Če bi poleg pogosto in zelo pogosto upoštevali še včasih, bi se rezultati pri vseh možnostih povečali. Zadnjo alinejo je izpolnil le en fant. Zapisal je, da pridobiva informacije zelo pogosto na drugačen način, vendar ni navedel vira. 28 ali 42% učencev nikoli ni dobilo informacij iz brošure srednje šole. Za varianto nikoli na informativnem dnevu se je opredelilo 24 ali 36% učencev. Kar 21 ali 32% učencev ne dobi informacij z interneta. Pri drugem vprašanju smo izračunali, koliko procentov učencev povprečno se je opredelilo za posamezno možnost po štiristopenjski lestvici, kar prikazuje slika 18. nikoli: ………………. 25% učencev včasih: ………………. 37% učencev pogosto: …………….. 26% učencev zelo pogosto: ……….. 12% učencev



Prikaz opredelitve učencev

25%

37%

26%

12%

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

Nikoli Včasih Pogosto Zelo pogosto

Del

ež a

nket

iranc

ev

Slika 18: Kako so se osnovnošolci med štirimi možnostmi opredelili pri drugem vprašanju: kako pridobivaš informacije o srednji šoli. Največ učencev se je opredelilo za možnost včasih. 4.3.3 PO ČEM OSNOVNOŠOLCI OCENJUJEJO UGLED SREDNJIH ŠOL Kaj vpliva na ugled srednjih šol po mnenju osnovnošolcev, prikazujejo rezultati v tabelah 3 in 4. Rezultati se nanašajo na tretje in na četrto vprašanje. Pri obeh vprašanjih so učenci razvstili znane trditve glede na stopnjo pomembnosti po petstopenjski lestvici, kot prikazuje tabela 3.




Ne-pomembno Ne vem Pomembno Zelo

pomembno

a) izgled zgradbe in okolice 6 (9%) 29 (44%) 11 (17%) 14 (21%) 6 (9%)

b) opremljenost šole 4 (6%) 14 (21%) 13(20%) 28 (42%) 7 (11%)

c) dodatni programi (ekskurzije,

tabori …) 3 (4%) 13 (20%) 10 (15%) 21 (32%) 19 (29%)

č) profesorji 2 (3%) 8 (12%) 10 (15%) 21 (32%) 25 (38%)

d) dosežki dijakov na tekmovanjih 8 (12%) 21(32%) 15 (23%) 19 (29%) 3 (4%)

e) učni uspeh dijakov 5 (8%) 17 (25%) 10 (15%) 23 (35%) 11 (17%)

f) rezultati na maturi 5 (8%) 9 (13%) 10 (15 %) 22 (34%) 20 (30%)

g) na šoli so se šolali že starši 36 (55%) 20 (30%) 5 (8%) 2 (3%) 3 (4%)

h) na šoli so se šolale znane osebnosti (športniki …)

36 (55%) 19 (29%) 6 (9%) 3 (4%) 2 (3%)

Tabela 3: Rezultati ankete na tretje vprašanje: po čem učenci ocenjujejo ugled šole. Po stopnji pomembnosti na ugled šole pri tretjem vprašanju (slika 19) so učenci na prva tri mesta razvrstili:

- profesorji 46 ali 70% učencev, - rezultati na maturi 42 ali 64% učencev, - dodatni programi 40 ali 61% učencev.

Nato sledijo:

- opremljenost šole 35 ali 53% učencev, - učni uspeh dijakov 34 ali 52% učencev, - dosežki dijakov na tekmovanjih 22 ali 33% učencev, - izgled zgradbe in okolice 20 ali 30% učencev.



Rezultati kažejo, da najmanj vplivata na ugled šole vsebini: na šoli so se šolali že starši oziroma znane osebnosti. Za vsako vsebino se je odločilo le 5 ali 8% učencev.

Vplivi na ugled srednjih šol

70%64% 61%

53% 52%

33% 30%

8% 8%

0%10%20%30%40%50%60%70%80%

prof

esor

ji

rezu

ltati

nam

atur

i

doda

tni

prog

ram

i

opre

mlje

nost

šole

učni

usp

ehdi

jako

v

dose

žki

dija

kov

nate

kmov

anjih

izgl

edzg

radb

e in

okol

ice

na š

oli s

o se

šola

li že

star

ši

na š

oli s

o se

šola

le z

nane

oseb

nost

i

Del

ež uče

ncev

Slika 19: Vplivi na ugled srednjih šol z vidika učencev osnovne šole (vprašanje 3). Čeprav v tabeli niso bile predvidene druge vsebine, je en učenec tudi pod to tabelo zapisal, da ocenjuje ugled šole po pripovedovanju svojih sorodnikov.


Ne- pomembno Ne vem Pomembno Zelo

pomembno

a) Dijaki spoštujejo pravila lepega vedenja.

13 (20%) 2 (3%) 10 (15%) 31 (47%) 10 (15%)

b) Profesorji in dijaki se dobro razumejo.

2 (3%) 5 (8%) 9 (13%) 31 (47%) 19 (29%)

c) Profesorji med seboj se dobro razumejo.

2 (3%) 12 (18%) 13 (20%) 28 (42%) 11 (17%)

č) Na šoli ni nestrpnosti do

drugačnosti … 4 (6%) 11 (17%) 9 (13%) 19 (29%) 23 (35%)

d) Drugo. (Dopiši, če želiš.) 6 (9%)

Tabela 4: Rezultati ankete na vprašanje: v kolikšni meri navedene trditve vplivajo na ugled šole.



Rezultate četrtega vprašanja prikazuje tabela 4. Učenci so štiri znane trditve razvrstili po stopnji pomembnosti; peto možnost so lahko sami zapisali. Rezultati ankete so prikazali naslednji vrstni red pomembnosti vpliva (slika 20):

- Profesorji in dijaki se dobro razumejo: 50 ali 76% učencev. - Na šoli ni nestrpnosti do drugačnosti: 42 ali 64% učencev. - Dijaki spoštujejo pravila lepega vedenja: 41 ali 62% učencev. - Profesorji med seboj se dobro razumejo: 39 ali 59% učencev.

Zadnjo alinejo je izpolnilo le 6 učencev in vsi so se opredelili, da je "drugo" za ugled šole nepomembno.

Vplivi na ugled srednjih šol

62%

76%

59%64%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

dijaki spoštujejopravila lepega

vedenja

profesorji in dijakise dobrorazumejo

profesorji se medseboj dobrorazumejo

na šoli ninestrpnosti dodrugačnosti

Del

ež uče

ncev

Slika 20: Vplivi na ugled srednjih šol z vidika učencev osnovne šole (vprašanje 4). Če primerjamo rezultate iz tabele 3 in 4, torej vseh 14 vsebin, ki se nanašajo na ugled šol (slika 21), si po pomembnosti sledijo: 1. profesorji in dijaki se dobro razumejo: 50 ali 76% učencev, 2. profesorji: 46 ali 70% učencev, 3. na šoli ni nestrpnosti do drugačnosti ter rezultati na maturi: 42 ali 64% učencev, 4. dijaki spoštujejo pravila lepega vedenja: 41 ali 62% učencev, 5. dodatni programi: 40 ali 61% učencev, 6. profesorji mesd seboj se dobro razumejo: 39 ali 59% učencev, 7. opremljenost šole: 35 ali 53% učencev, 8. učni uspeh dijakov: 34 ali 52% učencev.



Vplivi na ugled

70%

64%61%

53% 52%

33%30%

8% 8%

62%

76%

59%64%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

prof

esor

ji

rezu

ltati

na m

atur

i

doda

tni p

rogr

ami

opre

mlje

nost

šol

e

učni

usp

eh d

ijako

v

dose

žki d

ijako

v na

tekm

ovan

jih

izgl

ed z

grad

be in

okol

ice

na š

oli s

o se

šola

li že

sta

rši

na š

oli s

o se

šola

le z

nane

oseb

nost

i

dija

ki s

pošt

ujej

opr

avila

lepe

gave

denj

a

prof

esor

ji in

dija

kise

dob

ro ra

zum

ejo

prof

esor

ji se

med

sebo

j dob

rora

zum

ejo

na š

oli n

ine

strp

nost

i do

drug

ačno

sti

Del

ež uče

ncev

Slika 21: Vplivi na ugled srednjih šol z vidika učencev osnovne šole glede na tretje in četrto vprašanje. Na sliki 22 je prikazano glede na spol, kako so se učenci opredelili za trditev: dijaki spoštujejo pravila lepega vedenja. Da je vedenje pomembno, meni 64% učencev.

Vplivi vedenja glede na spol

23%

29%

35%

13%

fantje nepomembno

fantje pomembno

dekleta pomembno

dekleta nepomembno

Slika 22: Vplivi na ugled srednjih šol z vidika učencev osnovne šole glede na spol in na trditev: dijaki spoštujejo pravila lepega vedenja.



4.3.4 UGLED OBRAVNAVANIH ŠOL Učenci so po petstopenjski lestvici ocenili ugled trinajstih srednjih šol iz Nove Gorice, Ajdovščine in iz Sežane, kot prikazuje tabela 5.

Šole Zelo neugledna Neugledna Ne vem Ugledna Zelo

ugledna a) Poklicna in strokovna

šola (vzgojiteljska) v Ajdovščini

5 (8%) 4 (6%) 40 (23%) 15 (23%) 2 (3%)

b) Srednja ekonomska in trgovska šola Nova Gorica

4 (6%) 3 (4%) 36 (55%) 21 (32%) 2 (3%)

c) Srednja elektro in računalniška šola v Novi Gorici

2 (3%) 0 (0%) 28 (42%) 29 (44%) 7 (11%)

č) Srednja strojna in prometna šola v Novi

Gorici 2 (3%) 11 (17%) 30 (45%) 18 (27%) 5 (8%)

d) Srednja lesarska in gradbena šola v Novi Gorici

2 (3%) 7 (11%) 35 (53%) 13 (20%) 9 (13%)

e) Srednja poklicna in tehniška kmetijsko-živilska šola v NG

4 (6%) 8 (12%) 38 (58%) 13 (20%) 3 (4%)

f) Srednja poklicna in srednja strokovna zdravstvena šola v NG

4 (6%) 2 (3%) 31 (47%) 18 (27%) 11 (17%)

g) Srednja ekonomska šola v Sežani 4 (6%) 2 (3%) 26 (39%) 23 (35%) 11 (17%)

h) Gimnazija v Ajdovščini 6 (9%) 2 (3%) 36 (55%) 13 (20%) 9 (13%)

i) Škofijska gimnazija v Vipavi 6 (9%) 5 (8%) 30 (45%) 7 (11%) 18 (27%)

j) Tehniška gimnazija v Novi Gorici 3 (4%) 4 (6%) 37 (56%) 11 (17%) 11 (17%)

k) Gimnazija v Novi Gorici 6 (9%) 2 (3%) 27 (41%) 19 (29%) 12 (18%)

l) Gimnazija v Sežani 4 (6%) 3 (4%) 21 (32%) 23 (35%) 15 (23%)

Tabela 5: Rezultati ankete o oceni ugleda srednjih šol ( NG pomeni Nova Gorica).



Ugled obravnavanih šol

26%

35%

55%

35% 33%

24%

44%

52%

33%38%

33%

47%

58%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

a) b) c) č) d) e) f) g) h) i) j) k) l)

Del

ež uče

ncev

Slika 23: Ugled obravnavanih šol glede na dve opredelitvi: ugledna in zelo ugledna. Na sliki 23 je pri ugledu upoštevano število učencev, ki so se opredelili, da je šola ugledna ali zelo ugledna. Najuglednejša med vsemi trinajstimi šolami je Gimnazija v Sežani (slika 24).

Gimnazija v Sežani

6%4%

32%

35%

23%

Zelo neugledno

Neugledno

Ne vem

Ugledna

Zelo ugledna

Slika 24: Kako so učenci ocenili ugled Gimnazije v Sežani.



Po stopnji ugleda, glede na dve opredelitvi: ugledna in zelo ugledna, si šole sledijo po naslednjem vrstnem redu:

1. mesto: Gimnazija v Sežani; 38 (58%) učencev meni, da je šola ugledna.

2. mesto: Srednja elektro in računalniška šola v Novi Gorici; 36 (55%) učencev meni, da je šola ugledna. 3. mesto: Srednja ekonomska šola v Sežani;

34 (52%) učencev meni, da je šola ugledna.

4. mesto: Gimnazija v Novi Gorici; 31 (47%) učencev meni, da je šola ugledna.

5. mesto: Srednja poklicna in srednja strokovna zdravstvena šola v Novi Gorici;

29 (44%) učencev meni, da je šola ugledna. 6. mesto: Škofijska gimnazija v Vipavi;

25 (38%) učencev meni, da je šola ugledna. 7. mesto: Srednja ekonomska in trgovska šola Nova Gorica ter Srednja strojna in prometna šola v Novi Gorici; 23 (35%) učencev meni, da sta šoli ugledni. 8. mesto: Gimnazija v Ajdovščini, Tehniška gimnazija v Novi Gorici ter Srednja lesarska in gradbena šola v Novi Gorici; 22 (33%) učencev meni, da so šole ugledne . 9. mesto: Poklicna in strokovna šola (vzgojiteljska) v Ajdovščini; 17 (26%) učencev meni, da je šola ugledna. 10. mesto: Srednja poklicna in tehniška kmetijsko-živilska šola v Novi Gorici; 16 (24%) učencev meni, da je šola ugledna.



4.3.5 UGLED SREDNJIH ŠOL GLEDE NA VRSTO Vse srednje šole so razvrščene v dve skupini: na gimnazije in na ostale šole. Vse gimnazije so prikazane v tabeli 6 in na sliki 25, vse ostale šole pa v tabeli 7 in na sliki 26. Petstopenjska ocenjevalna lestvica za merjenje ugleda je bila spremenjena tako, da je bila ocena "zelo neugledna" ovrednotena z 1 točko, ocena "zelo ugledna" s 5 točkami in vmesne možnosti z 2, 3 in 4 točkami. Najprej je v tabeli navedeno število točk za vsako posamezno šolo. Nato je posebej za vsako skupino šol navedeno povprečno število točk na šolo.

Gimnazije Število točk

l) Gimnazija v Sežani 240

2) Gimnazija v Novi Gorici 227

3) Škofijska gimnazija v Vipavi 224

4) Tehniška gimnazija v Novi Gorici 221

5) Gimnazija v Ajdovščini 215

Povprečno število točk na gimnazijo 225,4

Tabela 6: Ugled gimnazij po ocenjevalni lestvici v točkah.

Ugled gimnazij

240

227224

221

215

225,4

200205210215220225230235240245

l) Gimnazija vSežani

2) Gimnazija vNovi Gorici

3) Škofijskagimnazija v

Vipavi

4) Tehniškagimnazija vNovi Gorici

5) Gimnazija vAjdovščini

Povprečnoštevilo točk na

gimnazijo

Štev

ilo točk

Slika 25: Ugled gimnazij po ocenjevalni lestvici v točkah.



Med ostalimi osmimi šolami je najuglednejša Srednja elektro in računalniška šola v Novi Gorici. V tabeli 7 in na sliki 26 je prikazan ugled vseh osmih šol po vrstnem redu glede na ocenjevalno lestvico v točkah.

Šole Število točk

1) Srednja elektro in računalniška šola v Novi Gorici 237

2) Srednja ekonomska šola v Sežani 233

3) Srednja poklicna in srednja strokovna zdravstvena šola v Novi Gorici 228

4) Srednja ekonomska in trgovska šola Nova Gorica 212

5) Srednja strojna in prometna šola v Novi Gorici 211

6) Srednja lesarska in gradbena šola v Novi Gorici 218

7) Poklicna in strokovna šola (vzgojiteljska) v Ajdovščini 203

8) Srednja poklicna in tehniška kmetijsko-živilska šola v Novi Gorici 201

Povprečno število točk na šolo 217,9

Tabela 7: Ugled ostalih srednjih šol po ocenjevalni lestvici v točkah.

Ugled ostalih šol

237233

228

212 211218

203 201

217,9

180

190

200

210

220

230

240

1 2 3 4 5 6 7 8 Povprečje

Štev

ilo to

čk

Slika 26: Ugled ostalih srednjih šol po ocenjevalni lestvici v točkah.



5 ZAKLJUČEK 5.1 TEST HIPOTEZ 1. hipoteza: Učni uspeh v zaključnem razredu osnovne šole najbolj vpliva na odločitev učencev, v kateri srednji šoli bodo nadaljevali šolanje. Hipoteza je bila potrjena. 23 učencev ali 35% učencev se je opredelilo, da je učni uspeh pomemben. 31 učencev ali 47% učencev se je opredelilo, da je učni uspeh zelo pomemben. Tako največ učencev, 54 ali 82%, meni, da je učni uspeh v devetem razredu najbolj pomemben pri odločitvi za nadaljevanje šolanja. Le 7 učencev ali 11% se je opredelilo za ne vem in le 5 učencev ali 8% meni, da učni uspeh ni pomemben pri izbiri srednje šole. 2. hipoteza: Informacije o srednji šoli osnovnošolci najpogosteje pridobijo od prijateljev srednješolcev. Hipoteza ni bila potrjena. Učenci so se za vsako med osmimi navedenimi vsebinami odločili po štiristopenjski lestvici. Če upoštevamo dve možnosti pogosto in zelo pogosto, največ učencev, to je 37 ali 56% učencev, dobi informacije o srednjih šolah od prijateljev srednješolcev. Če upoštevamo še možnost včasih, je skupno število učencev, ki pridobijo informacije od srednješolcev, 56 ali 85%. Če upoštevamo možnosti pogosto in zelo pogosto, so na drugem mestu informacije staršev, za kar se je opredelilo 34 ali 52% učencev. Če upoštevamo vse tri možnosti: zelo pogosto, pogosto in včasih, največ učencev pridobi informacije od staršev in sicer 62 ali 94% učencev. Tako največ osnovnošolcev dobi informacije o srednjih šolah pri starših. 3. hipoteza: Osnovnošolci menijo, da rezultati na maturi bolj vplivajo na ugled srednjih šol kot dejstvo, da se profesorji in dijaki dobro razumejo. Hipoteza ni bila potrjena. Učenci so o vplivih na ugled šol izpolnili dve tabeli in se po petstopenjski lestvici opredelili o pomembnosti vplivov. Največ učencev, to je 50 ali 76% učencev, meni, da je za ugled šole pomembno, da se učenci in dijaki dobro razumejo. 46 učencev ali 70% učencev meni, da na ugled šole vplivajo profesorji. 42 učencev ali 64% učencev meni, da na ugled šole enakovredno vplivata dejstvi: na šoli ni nestrpnosti do drugačnosti in rezultati na maturi. Torej rezultati na maturi so šele na tretjem mestu po pomembnosti vpliva. 4. hipoteza: Za trditev, da na ugled šole vpliva dejstvo, da dijaki spoštujejo pravila lepega vedenja, se je opredelilo več deklet kot fantov. Hipoteza je bila potrjena. 41 učencev ali 62% učencev meni, da na ugled šole vpliva dejstvo: dijaki spoštujejo pravila lepega vedenja. Da je lepo vedenje pomembno, meni 19 od 34 fantov ali 56% vseh fantov.



Da je lepo vedenje pomembno, meni 23 od 32 deklet ali 72% vseh deklet. Glede na vseh 66 učencev se je 29% fantov in 35% deklet opredelilo, da je lepo vedenje pomembno za ugled šole. Torej več deklet oziroma večji delež deklet kot fantov meni, da lepo vedenje dijakov vpliva na ugled šole. 5. hipoteza: Med srednjimi šolami so najuglednejše gimnazije. Hipoteza je bila potrjena. Učenci so 13 obravnavanih šol razvrstili po ugledu po petstopenjski lestvici: zelo neugledna, neugledna, ne vem, ugledna, zelo ugledna. Če smo upoštevali samo dvoje: ugledna in zelo ugledna, so bile gimnazije med vsemi šolami razvrščene na 1., 4., 6. in dve na 8. mesto. Petstopenjsko lestvico smo spremenili v točke od 1 do 5 od zelo neugledna do zelo ugledna in za vseh 13 šol izračunali število točk. Povprečno število točk za vseh 5 gimnazij je 225,4. Povprečno število točk za vse ostale šole pa je 217,9. Gimnazije so najbolj ugledne srednje šole. 6. hipoteza: Gimnazija v Sežani je med osmošolci in devetošolci z Osnovne šole Dutovlje najuglednejša srednja šola. Hipoteza je bila potrjena. Da je Gimnazija v Sežani ugledna šola, se je opredelilo največ učencev: 38 ali 58% učencev. Tudi po spremembi petstopenjske lestvice v točke je dosegla najvišje število 240 točk. Gimnazija v Sežani je najbolj ugledna med vsemi trinajstimi srednjimi šolami. 5.2 ANALIZA IN UGOTOVITVE RAZISKAVE Z raziskavo smo ugotovili, kaj vse vpliva na učence, ki zaključujejo osnovno šolo in se odločajo za nadaljnje šolanje. Ugotovili smo, da glede na prve tri najpomembnejše vplive, kot so se odločili učenci, ni bistvene razlike med odločitvami osmošolcev in devetošolcev (str. 21, slika 14). Največji vpliv na odločitev učencev ima zaključni uspeh v devetem razredu (82% učencev), kar je nekje razumljivo, saj smo v preteklosti veliko govorili o "nabiranju" točk. Za vplive: dobre informacije o šoli, možnost zaposlitve, zanimanje za konkretno stroko in zahtevnost šole se je odločilo več kot 60% učencev. Dejstvo, da na učence precej vpliva možnost zaposlitve po končani srednji šoli, nas je presenetilo, saj osnovnošolci v veliki meri upoštevajo dejanske razmere v okolju. Anketa je pravzaprav pokazala, da so učenci bolj zreli, kot si odrasli predstavljamo. Pričakovali smo, da bo na odločitev v večji meri vplivala bližina šole. Vendar se je za to opredelilo le 49% učencev. Tako je bližina šole šele na šestem mestu. Glede na sedanje razmere v osnovnih šolah, ko imamo pogosto občutek, da otroci "komandirajo" starše, je majhen vpliv staršev na odločitev svojih otrok realen (27% učencev).



Kar 30 ali 45% učencev meni, da ugled srednje šole ni pomemben pri odločitvi. Ta rezultat se nam zdi previsok, saj je velika večina učencev zelo pozorno ocenjevala, kaj vse vpliva na ugled šole. Ugotovili smo, da je od vseh teh 30 učencev v lanskem šolskem letu zaključilo razred s prav dobrim uspehom le 5 učencev; vsi ostali so bili dobri oziroma zadostni. Da ugled srednje šole pri odločitvi ni pomemben, so se opredelili učenci s slabšim učnim uspehom. Z odgovori na drugo vprašanje smo raziskali, kako osnovnošolci pridobivajo informacije o srednji šoli. Pri upoštevanju dveh odgovorov: pogosto in zelo pogosto čez 50% učencev pridobiva informacije od prijateljev srednješolcev in od staršev. Na tretjem mestu so informacije v osnovni šoli. Med štirimi možnostmi: nikoli, včasih, pogosto in zelo pogosto se je največ učencev opredelilo za včasih, kar morda kaže na neko negotovost pri opredelitvah učencev. Pričakovali smo, da več učencev dobi informacije na internetu, vendar kar 32% učencev nikoli ne dobi informacij na internetu. Kar 42% učencev nikoli ne dobi informacij iz predstavitvene brošure srednje šole. Glede na ta podatek predvidevamo, da malo srednjih šol izdaja predstavitvene brošure. Ugotavljamo, da je večina učencev seznanjena s podatki o srednjih šolah. Vendar menimo, da je na področju pridobivanja informacij še veliko možnosti, ki niso izkoriščene. Kaj po mnenju osnovnošolcev vpliva na ugled srednjih šol, smo ugotavljali s tretjim in četrtim anketnim vprašanjem. Največ učencev se je odločilo, da na ugled vplivajo profesorji oziroma odnosi med profesorji in dijaki. Sledijo rezultati na maturi in dejstvo, da na šoli ni nestrpnosti do drugačnosti. Tudi za dejstvi: dijaki spoštujejo pravila lepega vedenja in dodatni programi srednjih šol, se je opredelilo čez 60% učencev. Rezultati vpliva na ugled kažejo, da je zelo pomembno, da srednje šole dobro izvajajo vzgojno- izobraževalno delo. Da to delo opravljajo dobri profesorji – dobri strokovnjaki in pedagogi. Slednje se odraža v rezultatih, da se je več kot 70% učencev odločilo, da na ugled šole vplivajo profesorji oziroma dobri odnosi med profesorji in dijaki. Da vpliva na ugled šol kar devet od štirinajstih možnih trditev, se je opredelila več kot polovica učencev (str. 29, slika 21). Tako ugotavljamo, da so se osnovnošolci nekako "zdravo" odločali, kaj vpliva na ugled šol, in da upoštevajo pozitivne vrednote, kar je v današnji družbi težko in večkrat tudi zanemarjeno. Žal tudi s strani šolske zakonodaje. Z odgovori na peto vprašanje smo raziskali oziroma zmerili ugled trinajstim srednjim šolam. Ugled smo najprej raziskali glede na petstopenjsko lestvico: zelo neugledna, neugledna, ne vem, ugledna in zelo ugledna (str. 30, tabela 5 in str. 31, slika 23). Več kot 50% učencev se je odločilo, da po stopnji ugleda sodijo na prva tri mesta: Gimnazija v Sežani, Srednja elektro in računalniška šola v Novi Gorici ter Srednja ekonomska šola v Sežani. Sledita jim Gimnazija v Novi Gorici ter Srednja poklicna in srednja strokovna zdravstvena šola v Novi Gorici. Dodatno smo raziskali po stopnji ugleda s točkovno lestvico od 1 do 5 ugled vseh petih gimnazij posebej in posebej ugled ostalih osmih šol. Glede na povprečno število točk



smo ugotovili, da so gimnazije najbolj ugledne srednje šole. Seveda je tudi po tem kriteriju Gimnazija v Sežani najuglednejša. Da so gimnazije ugledne, se kaže tudi v praksi. Mogoče je majhna razlika glede na spol. Ugotovili smo, da so dekleta izbrala gimnazijo za ugledno ali za zelo ugledno šolo 79-krat, fantje pa 59-krat. Večina učencev po končani osnovni šoli nadaljuje šolanje na gimnazijah. Država si prizadeva in najbrž bi bilo tudi koristno, da bi se povečal vpis na druge srednje šole, posebno s področja naravoslovja. Dejanske razmere kažejo, da to ni tako preprosto. Večina srednješolcev se odloča za študij. Kaže, da po šolanju na gimnazijah so največje možnosti za nadaljevanje študija na različnih fakultetah. 5.3 PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVE Predlogi za osnovne šole

• Predlagamo, da bi osnovnošolcem v šoli nudili več možnosti za spoznavanje poklicev in jih seznanjali o možnostih zaposlitve. Za mladega človeka je namreč zelo pomembno, da se po končani šoli zaposli in opravlja delo, ki ga veseli.

• Predlagamo, da bi osnovnošolce vzpodbujali, da bi na več možnih načinov

pridobivali informacije o srednjih šolah.

• Predlagamo, da bi srednješolce iz različnih šol lahko večkrat povabili v osnovne šole. Učenci bi se z njimi pogovorili in tako pridobili iskane informacije.

• Predlagamo, da bi se morala šolska zakonodaja ustrezno spremeniti, a žal na to

najbrž nimamo dovolj vpliva.

• Predlagamo, da mlade ljudi izobražujemo in vzgajamo v duhu pozitivnih vrednot.

Predlogi za srednje šole

• Srednje šole bi se morale bolj marketinško obnašati in bolj skrbeti za svojo promocijo.

• Predlagamo, da bi srednje šole seznanili, kaj osnovnošolce zanima o srednjih

šolah in jim predlagali, naj izdajo predstavitvene brošure, naj poiščejo še dodatne informacijske kanale in tako izboljšajo svojo promocijo.

• Predlagamo, da bi srednje šole naredile svoje spletne strani, če jih še nimajo, in

da bi te bile redno ažurirane z novimi podatki.



• Predlagamo, da bi se morala šolska zakonodaja ustrezno spremeniti, a žal na to najbrž nimamo dovolj vpliva.

• Predlagamo, da mlade ljudi izobražujemo in vzgajamo v duhu pozitivnih

vrednot.

• Srednje šole se morajo še posebej potruditi za kvalitetno opravljanje svojega poslanstva in hkrati stalno skrbeti in izvajati dobro promocijo svojega dela.

Otrok v Sloveniji je vedno manj, kar kažejo statistični podatki o številu otrok po slovenskih osnovnih šolah. Primanjkljaj otrok se kaže tudi na nivoju srednješolskega izobraževanja. Konkurenca med srednjimi šolami je zelo velika, zato se morajo le-te čimbolj marketinško obnašati, zasnovati morajo ustrezni marketinški načrt in delovati tako, da so zadovoljene potrebe in pričakovanja javnosti.



LITERATURA

Brajša, P. (1993): "Pedagoška komunikologija", Glotta Nova, Ljubljana.

Ferjan, M. (1996): "Skrivnosti vodenja šole", Didakta, Radovljica.

Ferjan, M. (1998): "Poslovno komuniciranje", Moderna organizacija, Kranj.

Florjančič, J., Ferjan, M. (2000): "Management poslovnega komuniciranja", Moderna

organizacija, Kranj.

Gruban, B., Verčič, D., Zavrl, F. (1997): "Pristop k odnosom z javnostmi", Pristop, Ljubljana.

Hunt, T., Gruning, J. E. (1995): "Tehnike odnosov z javnostmi", DZS, Ljubljana.

Mihaljčič (2000): "Poslovno komuniciranje", Jutro, Ljubljana.

Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport (2003): "Srednješolski izobraževalni programi II (šolsko leto 2001/2002 in šolsko leto 2002/2003)", Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana.

Možina, S., Tavčar, M., Kneževič, A. N. (1995): "Poslovno komuniciranje", Obzorja, Maribor.

Tomič, A. (1995): Pedagoško vodenje. "Menedžment v vzgoji in izobraževanju" (Velikonja, M., ur.), strani 242-254, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana.



PRILOGA – ANKETNI VPRAŠALNIK

1/3

ANKETNI VPRAŠALNIK Draga učenka, dragi učenec! Anketni vprašalnik se nanaša na srednješolsko izobraževanje. Vprašalnik je anonimen. Prosim, če lahko odgovoriš nanj. Na vprašanja odgovarjaš tako, da v vsaki vrstici izbereš samo eno možnost in ustrezni kvadratek prekrižaš. Že vnaprej se ti zahvaljujem za tvoj čas in sodelovanje.

Doris Orel PODATKI O ANKETIRANCU Spol: ženski moški Zaključni uspeh v 8. razredu: zadosten dober prav dober odličen ............................................................................................................................................................ 1. Kaj bo vplivalo na odločitev za tvoje nadaljnje šolanje po končani osnovni šoli?

ZELO NEPOMEMBNO NEPOMEMBNO NE

VEM POMEMBNO ZELO POMEMBNO

a) zaključni uspeh v 9. razredu

b) tvoje zanimanje za konkretno stroko

c) zahtevnost ali nezahtevnost šole

č) bližina šole, v katero se želim vpisati

d) možnost zaposlitve po končani izbrani šoli

e) dobre informacije o šoli

f) prigovarjanje staršev

g) odločitev sošolcev

h) ugled šole, v katero se želim vpisati

i) drugo (Dopiši,če želiš.)

2/3

2. Kako pridobivaš informacije o srednji šoli?

3. Po čem ocenjuješ ugled posamezne šole?

NIKOLI VČASIH POGOSTO ZELO POGOSTO

a) v osnovni šoli (pri psihologinji...) b) od staršev c) iz medijev (časopis, televizija...) č) od prijateljev srednješolcev d) iz predstavitvene brošure šole e) z interneta f) na informativnem dnevu g) drugo (Dopiši, če želiš. )



a) izgled zgradbe in okolice

b) opremljenost šole c) dodatni programi (ekskurzije, tabori...) č) profesorji d) dosežki dijakov na tekmovanjih e) učni uspeh dijakov

f) rezultati na maturi

g) na šoli so se šolali že starši h) na šoli so se šolale znane osebnosti

(športniki, kulturniki, politiki...)

3/3

4. Kaj meniš, v kolikšni meri vplivajo na ugled šole naslednje trditve?

5. Oceni ugled naslednjih srednjih šol.



a) Dijaki spoštujejo pravila lepega vedenja.

b) Profesorji in dijaki se dobro razumejo. c) Profesorji med seboj se dobro

razumejo. č) Na šoli ni nestrpnosti do drugačnosti

(vera, narodnost...) d) drugo (Dopiši, če želiš.)

ZELO NEUGLEDNA NEUGLEDNA NE

VEM UGLEDNA ZELO UGLEDNA

a) Poklicna in strokovna šola (vzgojiteljska) v Ajdovščini

b) Srednja ekonomska in trgovska šola Nova Gorica

c) Srednja elektro in računalniška šola v Novi Gorici

č) Srednja strojna in prometna šola v Novi Gorici

d) Srednja lesarska in gradbena šola v Novi Gorici

e) Srednja poklicna in tehniška kmetijsko-živilska šola v Novi Gorici

f) Srednja poklicna in srednja strokovna zdravstvena šola v Novi Gorici

g) Srednja ekonomska šola v Sežani h) Gimnazija v Ajdovščini i) Škofijska gimnazija Vipava j) Tehniška gimnazija v Novi Gorici k) Gimnazija v Novi Gorici l) Gimnazija v Sežani



KAZALO SLIK Slika 1: Shematski prikaz izobraževalnega sistema v Sloveniji s poudarkom na srednješolskem izobraževanju (Povzeto po Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport in Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2003, str. 10)......................................................... 3 Slika 2: Enostaven enosmerni komunikacijski sistem (povzeto po: Florjančič in Ferjan,

2000, str. 17).............................................................................................................. 5 Slika 3: Enostaven komunikacijski sistem s povratno zvezo (povzeto po: Florjančič in

Ferjan, 2000, str. 17) ................................................................................................. 6 Slika 4: Zaporedje procesov na strani oddajnika (povzeto po: Florjančič in Ferjan,

2000, str. 19).............................................................................................................. 6 Slika 5: Zaporedje procesov na strani sprejemnika (povzeto po: Florjančič in Ferjan,

2000, str. 21).............................................................................................................. 7 Slika 6: Komunikacijski sistem z motnjami (povzeto po: Florjančič in Ferjan, 2000, str.

71)...............................................................................................................................7 Slika 7: Javnosti šole (povzeto po: Ferjan, 1996, str. 172) ............................................. 10 Slika 8: Pristopov diamant - prikaz ugleda neke slovenske organizacije (povzeto po:

Gruban, Verčič, Zavrl, 1997, str. 19)……………………………………………………11 Slika 9: Oddaljenost srednješolskih središč od Osnovne šole Dutovlje .......................... 16 Slika 10: Zaključni uspeh anketirancev v šolskem letu 2004/2005 ................................. 17 Slika 11: Pomembnost učnega uspeha v 9. razredu pri odločitvi za srednješolsko

izobraževanje ........................................................................................................... 19 Slika 12: Pomembnost dobrih informacij o srednji šoli pri odločitvi za srednješolsko

izobraževanje ........................................................................................................... 19 Slika 13: Pomembnost možnosti zaposlitve po končani srednji šoli pri odločitvi za

srednješolsko izobraževanje .................................................................................... 20 Slika 14: Kako vplivajo tri najpomembnejše trditve pri odločitvi za srednješolsko

izobraževanje z vidika učencev 8. in 9. razreda ...................................................... 21 Slika 15: Kako osnovnošolci pridobivajo od prijateljev srednješolcev informacije o

srednji šoli................................................................................................................ 23 Slika 16: Kako osnovnošolci pridobivajo od staršev informacije o srednji šoli ............. 23 Slika 17: Kako osnovnošolci pridobivajo v šoli informacije o srednji šoli ..................... 24 Slika 18: Kako so se osnovnošolci opredelili med štirimi možnostmi pri drugem

vprašanju: kako pridobivaš informacije o srednji šoli ............................................ 25 Slika 19: Vplivi na ugled srednjih šol z vidika učencev osnovne šole (vprašanje 3)....... 27 Slika 20: Vplivi na ugled srednjih šol z vidika učencev osnovne šole (vprašanje 4)....... 28



Slika 21: Vplivi na ugled srednjih šol z vidika učencev osnovne šole glede na tretje in četrto vprašanje ....................................................................................................... 29

Slika 22: Vplivi na ugled srednjih šol z vidika učencev osnovne šole glede na spol in na trditev: dijaki spoštujejo pravila lepega vedenja..................................................... 29

Slika 23: Ugled obravnavanih šol glede na dve opredelitvi: ugledna in zelo ugledna....31 Slika 24: Kako so učenci ocenili ugled Gimnazije v Sežani. ........................................... 31 Slika 25: Ugled gimnazij po ocenjevalni lestvici v točkah. ............................................. 33 Slika 26: Ugled ostalih srednjih šol po ocenjevalni lestvici v točkah. ............................ 34



KAZALO TABEL Tabela 1: Rezultati ankete na vprašanje: kaj vpliva na odločitev učencev o nadaljnjem

šolanju po končani osnovni šoli............................................................................... 18 Tabela 2: Rezultati ankete na vprašanje: kako učenci pridobivajo informacije o srednji

šoli............................................................................................................................ 22 Tabela 3: Rezultati ankete na tretje vprašanje: po čem učenci ocenjujejo ugled šole. ..26 Tabela 4: Rezultati ankete na četrto vprašanje: v kolikšni meri navedene trditve vplivajo

na ugled šole. ........................................................................................................... 27 Tabela 5: Rezultati ankete o oceni ugleda srednjih šol ( NG pomeni Nova Gorica) ...... 30 Tabela 6: Ugled gimnazij po ocenjevalni lestvici v točkah ............................................. 33 Tabela 7: Ugled ostalih srednjih šol po ocenjevalni lestvici v točkah ............................ 34

Documents

MERJENJE UGLEDA SREDNJIH ŠOL - CORE · Človek se mora komunikacije učiti v medčloveških odnosih v svojem družbenem okolju. Brajša2 poudarja, da je pomen interpersonalne oziroma