· MEDNARODNO POSLOVNO PRAVO 3 Svetovno gospodarstvo - zmeren optimizem se nadaljuje R ast svetovnega gospodarstva bo po napovedih tja do leta 2021 solidna, pod povprečjem zadnjega

leleleleletnik XXIX/20tnik XXIX/20tnik XXIX/20tnik XXIX/20tnik XXIX/201111188888št. 290št. 290št. 290št. 290št. 290

PERSPEKTIVEPERSPEKTIVEPERSPEKTIVEPERSPEKTIVEPERSPEKTIVE

Svetovno gospodarstvo -zmeren optimizem se nadaljuje

EVREVREVREVREVROPSKA UNIJOPSKA UNIJOPSKA UNIJOPSKA UNIJOPSKA UNIJAAAAA

Prost pretok storitev v EU

Na kaj moramo biti pozorni,

ko poslujemo preko notranjih meja

REGULAREGULAREGULAREGULAREGULATIVTIVTIVTIVTIVAAAAA

Hrvaška: nov Zakon omednarodnem zasebnem pravu

POSLPOSLPOSLPOSLPOSLOOOOOVVVVVAAAAATI VTI VTI VTI VTI V...............

Odgovornost prodajalcaza napake v nemškem pravu

IZ PRAKSEIZ PRAKSEIZ PRAKSEIZ PRAKSEIZ PRAKSE

Zavarovanje plačil inizterjava dolgov na Madžarskem

PRI NASPRI NASPRI NASPRI NASPRI NAS

Davčne spremembe v letu 2018

2 MEDNARODNO POSLOVNO PRAVO

leleleleletnik XXIX/20tnik XXIX/20tnik XXIX/20tnik XXIX/20tnik XXIX/201111188888 št. 290 št. 290 št. 290 št. 290 št. 290

Uredniški odbor:dr. Danila Djokić

dr. Miran Jus

dr. Miroslav Paunović

dr. Matija Rojec

dr. Jernej Sekolec

zasl. prof. dr. Bojan Zabel

Glavnain odgovorna urednica:

Vladoša Milenkovič

Izdajatelj:Center za mednarodno sodelovanje

in razvoj - CMSR

Kardeljeva ploščad 1,

1000 Ljubljana, Slovenija

telefon: 01/ 56 81 396, 56 81 372

www.poslovniportal.si

Transakcijski račun:50102-603-50753 CMSR

Ljubljana

Davčna številka:91841917

Letna naročnina:180 €

Informacije in naročila:Lidija Daneu

V reviji objavljeni teksti služijo kot informacijain ne nadomeščajo strokovnega nasveta

ISSN 1318-0851

P E R S P E K T I V EP E R S P E K T I V EP E R S P E K T I V EP E R S P E K T I V EP E R S P E K T I V E

Svetovno gospodarstvo -

zmeren optimizem se nadaljuje 3

E V RE V RE V RE V RE V RO P S K A U N I JO P S K A U N I JO P S K A U N I JO P S K A U N I JO P S K A U N I JAAAAA

Prost pretok storitev v EU 7Na kaj moramo biti pozorni, ko poslujemo preko notranjih meja

R E G U L AR E G U L AR E G U L AR E G U L AR E G U L AT I VT I VT I VT I VT I VAAAAA

Hrvaška: nov Zakon o mednarodnem zasebnem pravu 10

P O S LP O S LP O S LP O S LP O S LOOOOOVVVVVAAAAAT I VT I VT I VT I VT I V. . .. . .. . .. . .. . .

Odgovornost prodajalca za napake

v nemškem pravu 12

IZ PRAKSEIZ PRAKSEIZ PRAKSEIZ PRAKSEIZ PRAKSE

Zavarovanje plačil in izterjava dolgov

na Madžarskem 16

PRI NASPRI NASPRI NASPRI NASPRI NAS

Davčne spremembe v letu 2018 20

MEDNARODNO POSLOVNO PRAVO 3

Svetovnogospodarstvo -zmeren optimizemse nadaljuje

Rast svetovnega gospodarstva bo po napovedih tja do leta 2021

solidna, pod povprečjem zadnjega desetletja naj bi bila le

leta 2020. Poganjala naj bi jo azijska, arabska in afriška

gospodarstva, medtem ko naj bi rast v Severni Ameriki nekoliko

opešala. Po letošnjem letu se bo po ocenah srednjeročno inflacija

zmanjševala, medvalutna gibanja bodo na običajni ravni, cene

surovin v celoti pa se bodo le malo spreminjale.

Večina analitikov ocenjuje, da do opaznega borznega zloma letos

verjetno še ne bo prišlo, rast vrednosti delnic pa se bo zmanjševala po

zvišanju obrestnih mer. Te se bodo najprej povečale v ZDA in na

Kitajskem, sledilo bo Združeno kraljestvo, Evropska centralna banka

pa bo postopoma zmanjševala kvantitativno sproščanje. Na

optimistično razpoloženje v letošnjem letu kažejo tudi ocene, da se

bo obseg prodaj na drobno v letošnjem letu v svetu povečal v povprečju

za 2,5 odstotka (največ na Kitajskem, v Indiji in v tranzicijskih državah,

najmanj pa v državah EU), prodaja novih osebnih avtomobilov za 2,9

odstotka, komercialnih avtomobilov za 3,8 odstotka (najbolj v

tranzicijskih državah), izdatki za zdravstvo pa se bodo povečali za 6

odstotkov (najbolj v tranzicijskih državah pa tudi v ZDA in EU). Obseg

svetovne trgovine se bo letos po ocenah realno povečal za 3,5 odstotka,

kar je za odstotno točko manj kot v letu 2017.

Dolgoročno bo optimizem pešalDolgoročno bo optimizem pešalDolgoročno bo optimizem pešalDolgoročno bo optimizem pešalDolgoročno bo optimizem pešal

Optimistične napovedi o nadaljnjem gospodarskem razvoju v svetu

pa slone na domeni, da se v družbeno-politični sferi ne bo

stopnjeval negativen trend iz preteklih let. Tu mislimo na uničujoče

posledice neo-liberalizma, naraščajoče razlike v dohodkih med

PE

RSP

EK

TIV

E

Branko HvastijaBranko HvastijaBranko HvastijaBranko HvastijaBranko Hvastija


bogatimi in siromašnimi, izginjanje sred-

njega razreda, prekarne oblike dela,

pomanjkanje solidarnosti, staranje prebi-

valstva, onesnaževanje narave, številne

begunce, zapiranje v lastne meje, porast

nacionalizma in šovinizma, politične

spore zaradi lažjega vladanja elit, narašča-

jočo negotovost in strah… Ob širjenju

robotizacije in s tem ukinjanjem številnih

delovnih mest se postavljajo tudi vprašanja

obdavčitve robotov, prestrukturiranja

šolstva in znanj in uvedbe univerzalnega

temeljnega dohodka za vse prebivalstvo

(vsaj v razvitejših državah). Brez ustreznih

odgovorov na ta vprašanja bo dolgoročno

razvoj (in ne le rast) gospodarstev in celotnih

družb zastal oziroma celo nazadoval.

GosGosGosGosGospodarpodarpodarpodarpodarssssskkkkka ra ra ra ra rasasasasast in inft in inft in inft in inft in inflacilacilacilacilacija v svja v svja v svja v svja v sveeeeetututututu

V letu 2017 je bila v svetu zabeležena

najvišja gospodarska rast po letu 2007.

Prvič v zadnjem desetletju se je tudi

zgodilo, da so višjo rast beležile vse štiri

največje svetovne ekonomije: ZDA, EU,

Kitajska in Japonska. Po ocenah EIU je

gospodarska rast v svetu v tem letu znašala

2,9 odstotka. Letos in drugo leto bo po

napovedih EIU malenkostno nižja in bo

znašala 2,8 odstotka. Svetovna banka

napoveduje, da bo letos rast znašala 3,1

odstotka, naslednje leto pa 3 odstotke. Še

naprej bodo rast spodbujale rekordno

nizke obrestne mere, nizke cene surovin

in obvladljiva inflacija. Lani je ta v svetov-

nem povprečju znašala 4,4 odstotka, letos

pa naj bi se dvignila na 4,9 odstotka.

Zaradi tega se bodo vsaj na Kitajskem in v

ZDA obrestne mere dvignile, kvanti-

tativno denarno sproščanje Evropske

centralne banke pa se bo zmanjšalo. To

nas navaja na oceno, da se bo povprečna

inflacija v svetu v letu 2019 zmanjšala za

0,9 odstotne točke na 4,1 odstotka.

Evropska unijaEvropska unijaEvropska unijaEvropska unijaEvropska unija

Med vsemi regijami sveta bo gospodarska

rast v državah EU poleg Latinske Amerike

najnižja. Po ocenah bo v letu 2018 v

celotni Evropi znašala 2,2 odstotka, v evro

območju pa 2,1 odstotka (naslednje leto

2 odstotka oziroma 1,8 odstotka). Opazno

hitrejšo rast bodo beležile nove članice

EU. Inflacija bo po ocenah v evro območju

letos nižja kot lani in znašala 1,4 odstotka,

drugo leto pa 1,6 odstotka. Za 0,1 odstot-

ne točke bo višja v celotni EU. Na finan-

čnem področju se načrtuje ustanovitev

Evropskega denarnega sklada, ki bo nado-

mestil sedanji Evropski stabilizacijski

mehanizem. Naloga sklada bo prepreče-

vati morebitne finančne šoke v članicah z

dodeljevanjem ugodnih posojil, namenje-

nih naložbam. Širše reforme bodo pred-

stavljene na junijskem sestanku na vrhu

držav EU, vendar je vprašanje, v kakšni

meri bodo uresničene zaradi čedalje

večjega razhajanja med državami EU.

Vzhodna in srednja EvropaVzhodna in srednja EvropaVzhodna in srednja EvropaVzhodna in srednja EvropaVzhodna in srednja Evropa

Visoko gospodarsko rast v tej regiji bodo

tudi v letih 2018 in 2019 beležile države

Višegrajske skupine. Po ocenah se bo ta

srednjeročno gibala med 2,4 odstotka in 3,9

odstotka, odvisno od države in ocenjevane-

ga leta. Inflacija bo nizka in v nobeni od

teh štirih držav ne bo presegla 3 odstotke.

V povprečju bo znašala 2,5 odstotka.

Gospodarska gibanja v državah nekdanje

Sovjetske zveze (brez baltiških držav) bodo

med seboj močno različna, zato je težko

govoriti o povprečjih. V tem članku se

omejujemo samo na tri, ki so najpo-

membnejše slovenske gospodarske partne-

rice. Gospodarska rast bo letos v Rusiji

znašala 1,7 odstotka (drugo leto 1,8 odstot-

ka), v Ukrajini 1,9 odstotka (drugo leto 2,4

odstotka) in v Belorusiji 2,2 odstotka (drugo

leto 2,3 odstotka). V vseh treh državah bo

PERSPEKTIVE


inflacija visoka, pod petimi odstotki bo le

v Rusiji. Za države nekdanje Jugoslavije se

ocenjuje, da se bo rast z leti postopoma

povečevala. Letos naj bi v povprečju 5 držav

znašala 2,9 odstotka, naslednje leto pa 3,1

odstotka. Najhitreje bosta rastli gospo-

darstvi Makedonije in Srbije, najpočasneje

pa Hrvaške. Inflacija se bo gibala glede na

posamezno državo in posamezno leto med

1,8 in 2 odstotka.

Severna AmerikaSeverna AmerikaSeverna AmerikaSeverna AmerikaSeverna Amerika

ZDA že četrto leto zapored beležijo solid-

no gospodarsko rast. Razlog je visoka

potrošnja gospodinjstev, temelječa na cene-

nih kreditih in polni zaposlenosti, kar

zvišuje plače. Za spodbudo podjetjem se

bodo v kratkem znižali davki na dohodke

podjetij. Centralna banka bo z namenom

zajezitve pretiranega zadolževanja letos in

prihodnje leto najmanj dvakrat povišala

obrestno mero. Po ocenah bo letošnja

gospodarska rast v ZDA znašala 2,2 od-

stotka, drugo leto 2,3 odstotka, v nasled-

njih treh letih pa v povprečju 1,6 odstotka.

Inf lacija bo nizka in ne bo presegla 2,3

odstotka. Kanadska gospodarska rast, ki je

močno odvisna od ameriške, je nekoliko

nižja in bo v povprečju let 2018-2021 po

ocenah znašala 1,8 odstotka. Inflacija bo

praktično enaka kot v ZDA. Težave lahko

nastanejo zaradi visokih dolgov gospo-

dinjstev, ki so večinoma zavarovani s

hipotekami in morebitne uresničitve napo-

vedi predsednika ZDA, da bo prosto-

trgovinski sporazum NAFTA, ki združuje

Kanado, Mehiko in ZDA, preklican. To bi

zmanjšalo menjavo blaga in storitev ter

tujih naložb in finančnih tokov med tremi

državami.

Južna AmerikaJužna AmerikaJužna AmerikaJužna AmerikaJužna Amerika

Države Latinske Amerike so se lani izvile

iz recesije in gospodarska rast je znašala

PERSPEKTIVE

1,2 odstotka. Po ocenah se bo srednjeročno

gibala okoli 2,4 odstotka. Med največjimi

ekonomijami bo rast najvišja v Argentini,

sledili pa ji bosta Mehika in Brazilija. Po

ocenah bo drugo leto gospodarska rast v

Argentini znašala 3,2 odstotka, v Mehiki

2,6 odstotka in v Braziliji 2,5 odstotka.

Finančni sektorji se postopoma krepijo,

tečaji valut so stabilnejši, vlade pa zaradi

obsežnega javnega sektorja (predvsem v

Braziliji) nameravajo spodbujati zasebno

podjetništvo. Inflacija v Latinski Ameriki

je tradicionalno visoka (lani kar 20,2

odstotna), vendar bo imela že drugo leto

tendenco zmanjševanja. Inflacija bo letos

v Argentini po ocenah znašala 14 od-

stotkov, v Mehiki 3,8 odstotka in v Braziliji

3,6 odstotka.

AzijaAzijaAzijaAzijaAzija

Azija tudi srednjeročno ostaja regija z

najvišjo in najdaljšo stopnjo gospodarske

rasti. Po napovedih bo letos znašala 4

odstotke ter se v naslednjih štirih letih

skoraj ne bo spreminjala. Najhitrejšo rast

bo (tako kot že nekaj let) beležila Indija

(letos 7,7 odstotka), njej bo sledila Ki-

tajska (letos 5,8 odstotka), Kitajski pa

države ASEAN (letos 4,6 odstotka). Rast

v ostalih državah bo nižja - na Japonskem

zgolj 1,3 odstotna. Opaža se tudi, da nekoč

visoka rast tujih naložb v Aziji peša,

azijskih (predvsem kitajskih in indijskih)

v tujini pa narašča. Ameriška napoved o

omejevanju azijskega uvoza in naložb

lahko opazno vpliva predvsem na Kitajsko

rast in njen presežek v trgovinski bilanci.

Nizka inflacija v regiji iz let 2015-2017 se

zvišuje. Letos bo po ocenah znašala

sprejemljivih 2,4 odstotka in se srednje-

ročno le malenkostno povečevala. Med

gospodarsko najpomembnejšimi državami

bo najvišja v Indiji.


Bližnji vzhod in severna AfrikaBližnji vzhod in severna AfrikaBližnji vzhod in severna AfrikaBližnji vzhod in severna AfrikaBližnji vzhod in severna Afrika

Gospodarska rast se bo v arabskih državah

krepila zaradi nekoliko višje cene nafte in

plina. Po ocenah bo letos znašala 2,8

odstotka, naslednje leto pa 3,3 odstotka. V

kasnejših letih se bo približevala 4 odstot-

kom; najvišjo rast (skoraj 5 odstotkov) bo

beležil Egipt. Inflacija ostaja visoka (najvišja

v Egiptu) in bo letos v povprečju regije

znašala 8,3 odstotka, nato pa se bo nižala.

Večina držav v regiji je izjemno odvisna od

nafte in plina, razčlenjenost proizvodnje in

izvoza pa ostaja šibka. Finančno ostajajo te

države stabilne, servisiranje njihovega dolga

je nizko, devizne rezerve pa so zelo visoke.

Po drugi strani bo vse pestila visoka nezapo-

slenost, velika odvisnost od javnega sektorja

in pomanjkanje strukturnih reform. Nadalj-

nji socialni nemiri zaradi avtoritarnih

oblasti in zmanjševanja subvencij so več kot

verjetni, to pa velja tudi za spopadanje s

teroristi in krvave spore med šiiti in suniti.

Afrika južno od SahareAfrika južno od SahareAfrika južno od SahareAfrika južno od SahareAfrika južno od Sahare

Gospodarska rast v afriških državah južno

od Sahare se po letu 2016 krepi, vendar je

v primerjavi z leti pred letom 2016 še

vedno nizka. Letos bo po ocenah znašala

2,9 odstotka, srednjeročno pa bo naraščala

in v letu 2021 dosegla 4 odstotke.

Nižja bo v obeh najmočnejših afriških

gospodarstvih - Južnoafriški republiki in

Nigeriji. Inflacija je zelo visoka in bo letos

po ocenah dosegla 9 odstotkov. Do leta

2021 naj bi se znižala na 7,7 odstotka. Že

znane težave afriških držav se ne bodo

opazno zmanjšale. Učinkovitost vlad bo

slaba, plemenski spopadi in migracije

pogosti, nezaposlenost in odvisnost od

izvoza surovin pa visoka. Obširen javni

sektor ni učinkovit, reforme zastajajo,

nihanje v vrednosti valut je pogosto,

odvisnost od tujih posojil in finančne

pomoči pa se bo nadaljevala.

Gospodarska rast v letih 2016-2020

2016 2017 2018 2019 2020

Svet 2,3 2,9 2,8 2,8 2,3

Evro območje 1,8 2,4 2,1 1,8 1,7

EU 28 1,9 2,5 2,2 2,0 1,8

EU 15 1,7 2,3 2,1 1,8 1,7

Višegrajska skupina 2,7 2,9 2,8 2,6 2,4

Balkanske države 2,7 2,8 2,9 3,¸1 2,9

Države bivše SZ (brez baltiških) -0,1 1,8 2,0 2,2 2,2

Severna Amerika 1,5 2,3 2,2 2,2 0,9

Japonska 1,0 1,6 1,3 1,4 0,4

Kitajska 6,7 6,8 5,8 6,1 5,5

Indija 7,1 6,7 7,7 8,0 7,5

Države ASEAN 2,3 3,0 3,3 3,4 2,8

Bližnji vzhod in severna Afrika 4,2 2,3 2,8 3,3 3,5

Afrika južno od Sahare 1,0 2,3 2,9 2,9 2,8

Latinska Amerika -0,5 1,2 2,0 2,3 2,3

Vir :EIU Global Forecasting Service, januar 2018 in lastne ocene

PERSPEKTIVE


Podjetja, ki v EU opravljajo storitve, so pomemben dejavnik v gospodarstvu

Evropske unije, saj predstavljajo 70% celotnega BDP EU in prav tolikšen

delež delovnih mest. Prost pretok storitev na skupnem trgu temelji na

določilih, zajetih v Pogodbi o delovanju Evropske unije1 ter odločitvah

Sodišča Evropske unije. V tem kontekstu prost pretok storitev vključuje

pravico do ustanavljanja in pravico nudenja storitev kjerkoli znotraj

Evropske unije in omogoča mobilnost podjetij in posameznikov v EU.

Tako lahko na primer podjetje s sedežem v eni izmed držav članic EU

izvaja svoje storitve za naročnike iz drugih držav članic EU, z lastnimi

zaposlenimi (če so ti državljani članic EU), ne da bi za to potrebovalo

posebna dovoljenja.

Skupna pravila na področju prostega pretoka storitev so zbrana v določilih

Direktive o storitvah na notranjem trgu,2 ki jo dopolnjuje sodna praksa

Sodišča Evropske unije. Direktiva zajema določila za izvajanje različnih

storitev, ki skupno predstavljajo 46% celotnega BDP Unije in vključuje

sektorje, kot so trgovina na drobno, turizem, gradbeništvo in poslovne storitve.

Prost pretok storitev na skupnem trgu Evropske unije je ena od

štirih svoboščin, na katerih temelji evropski skupni trg že od

svojih začetkov. Pravila na področju prostega pretoka blaga,

storitev, kapitala in ljudi so se skozi čas razvijala in nadgrajevala, da

danes zagotavljajo karseda enostavno poslovanje znotraj meja Unije,

kljub temu pa prostega pretoka storitev znotraj EU še ne moremo

vzeti za samoumevnega. Obstaja namreč vrsta izjem za poslovanje

podjetij specifičnih sektorjev.

Prost pretokstoritev v EUNa kaj moramo biti pozorni, koposlujemo preko notranjih meja

Špela Majcen MarušičŠpela Majcen MarušičŠpela Majcen MarušičŠpela Majcen MarušičŠpela Majcen Marušič

1 Člen 26 (Notranji trg), členi 49 do 55 (Pravica do ustanavljanja) in členi 56 do62 (Storitve) Pogodbe o delovanju Evropske unije, podpisane 13. decembra 2007,v veljavi od 1. decembra 2009, Uradni list C 306.2 Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra2006 o storitvah na notranjem trgu.

EVROPSKA UN

IJA


Evropska komisija predvideva, da bi po-

polno izvajanje določil Direktive bistveno

prispevalo k oblikovanju enostavnejših

postopkov ustanovitve podjetij v domači

državi članici in v tujini, poenostavilo

izvajanje storitev preko meja držav članic

EU, okrepila pravice potrošnikov ter

zagotovila lažji dostop do širše izbire

storitev na skupnem trgu. Polno izvajanje

Direktive bi lahko povečalo trgovino na

področju komercialnih storitev za 45% in

pritegnilo 25% več neposrednih tujih

naložb.

Za večino storitev velja pravica izvajanja

storitev v vseh državah članicah EU, ne da

bi bilo treba zato ustanavljati podružnico

oz. podjetje ali čakati na nova dovoljenja

za opravljanje dejavnosti. Takšna pravila

so še posebej uporabna, ko želimo storitev

začasno opravljati v drugi državi članici,

to storitev prodati posamezni stranki, ki

živi v drugi državi članici ali pa le preizku-

siti tržišče. Kljub temu pa lahko druga

država članica zahteva, da svojo dejavnost

prijavimo, vendar mora imeti za to ute-

meljen razlog.

Izjeme v prostem pretoku storitevIzjeme v prostem pretoku storitevIzjeme v prostem pretoku storitevIzjeme v prostem pretoku storitevIzjeme v prostem pretoku storitev

V okviru Pogodbe o delovanju Evropske

unije (člen 51) so iz skupnega trga storitev

izvzete tiste storitve, ki so povezane z

izvajanjem javne oblasti. To pravilo drža-

vam članicam omogoča, da zase in za

svoja podjetja obdržijo posebna pravila na

področju storitev proizvodnje in trgovanja

z vojnimi materiali (člen 346.1.b), in da

obdržijo pravila, ki predvidevajo posebno

obravnavo tujih državljanov zaradi javnega

reda, javne varnosti ali javnega zdravja

(člen 52.1).

Iz Direktive o storitvah na notranjem trgu

pa je izvzeta tudi vrsta drugih, bolj splošnih

področij. To so finančne storitve, zdravstve-

ne storitve, storitve na področju varovanja,

transporta, iger na srečo in poštne storitve.

Prav tako posebna pravila veljajo za notarje

in agencije, ki ponujajo začasna dela. Za

vsa našteta področja veljajo posebni pravni

akti, ki urejajo nudenje teh storitev na

skupnem trgu.

Prav posebna skupina storitev, izvzetih iz

splošnih pravil skupnega trga, pa so teleko-

munikacije, oddajanje programov in

elektronske storitve. Za to skupino velja

tudi posebna davčna ureditev: izvajalci

morajo vedno plačati davek v tisti državi

članici, kjer se nahaja njihova stranka oz.

uporabnik. Če gre za fizično osebo, je to

država, kjer ima ta prijavljeno stalno

bivališče. V kolikor gre za pravno osebo,

pa bo davek obračunan v državi, kjer ima

podjetje registriran svoj sedež ali tam, kjer

ima podjetje svoje prostore in kamor

naroča storitev.

Ustanovitev podjetja v drugi državi članici EUUstanovitev podjetja v drugi državi članici EUUstanovitev podjetja v drugi državi članici EUUstanovitev podjetja v drugi državi članici EUUstanovitev podjetja v drugi državi članici EU

Podjetnik, ki želi v drugi državi članici

ustanoviti podjetje ali odpreti podružni-

co, mora ravnati v skladu s pravom izbrane

države. To vključuje tudi pregled profesio-

nalnih kvalifikacij in morebitna dovo-

ljenja za opravljanje specifične dejavnosti.

V vseh državah članicah EU obstaja mreža

informacijsko - podpornih točk (v Sloveniji

so to SPOT točke), kjer svetovalci brez-

plačno pomagajo urediti vso potrebno

dokumentacijo za ustanovitev podjetja ali

podružnice v drugi državi članici. Nače-

loma tovrstne točke nudijo storitve v jeziku

države, v kateri se nahajate, nekatere pa

delajo tudi v tujih jezikih.

Sodelovanje na javnem razpisuSodelovanje na javnem razpisuSodelovanje na javnem razpisuSodelovanje na javnem razpisuSodelovanje na javnem razpisu

Podjetje, ki je registrirano v eni od držav

članic EU, ima pravico sodelovati na

EV

RO

PS

KA

UNIJA


javnih razpisih v katerikoli drugi državi

članici. Javni razpisi temeljijo na nacional-

nih pravilih države članice, ki jih razpisuje,

hkrati pa morajo upoštevati nekatera

vseevropska pravila. Med drugim razpisi:

- ne smejo diskriminirati podjetij iz

drugih držav članic;

- ne smejo zahtevati specifičnih blagovnih

ali storitvenih znamk ali patentov;

- morajo sprejeti dokazila (certifikate,

diplome itd.) katerekoli države članice

EU, če predstavljajo primerno raven

zagotovila; in

- morajo vsem udeležencem razpisa, ne

glede na to, v kateri članici EU imajo

sedež, zagotoviti dostop do vseh po-

trebnih informacij.

Napotitev delavca na delo v drugo državoNapotitev delavca na delo v drugo državoNapotitev delavca na delo v drugo državoNapotitev delavca na delo v drugo državoNapotitev delavca na delo v drugo državo

članico EUčlanico EUčlanico EUčlanico EUčlanico EU

Če ima podjetje sklenjeno pogodbo s

partnerskim podjetjem v drugi državi

članici EU in zato napoti enega ali več

svojih zaposlenih na delo v to državo

članico, mora pri tem upoštevati pravila

za napotitev delavcev. Prav tako je treba ta

pravila upoštevati v primeru, da je delavec

napoten na delo v drugo državo članico,

kjer ima podjetnik ustanovljeno lastno

podjetje. Poleg tega, da mora v vsakem

primeru med podjetjem in delavcem

obstajati delovno razmerje, je potrebno za

čas napotitve zaposlenemu zagotavljati

enake pogoje dela in pravice, ki jih imajo

zaposleni v državi, kamor je napoten. To

vključuje pravila, ki se navezujejo na:

- minimalne odmore;

- največjo delovno obremenitev;

- minimalni plačan letni dopust – to

pravilo ni obvezno, če je napotitev krajša

od 8 dni;

- minimalno plačo (pri čemer se dnevnice

v tem primeru štejejo kot del plače,

razen, če se dnevnice obračunavajo po

načelu dejanskih stroškov) – to pravilo

ni obvezno, če je napotitev krajša od 8

dni;

- ukrepe, ki ščitijo nosečnice in ženske z

otroci;

- ukrepe, ki se nanašajo na enakopravno

obravnavo med spoloma.

Če ima država, v kateri je podjetje, ki

napotuje delavca, višje standarde od

države, v katero je delavec napoten, lahko

podjetje obdrži standarde matične države.

Prav tako velja, da lahko zaposleni za čas

napotitve obdrži kritje socialnega sistema

države, kjer je delal pred tem. Nekatere

razlike v tem oziru obstajajo le med

zaposlenimi in samozaposlenimi delavci.

Ustanovitev Evropskega podjetja (SE)Ustanovitev Evropskega podjetja (SE)Ustanovitev Evropskega podjetja (SE)Ustanovitev Evropskega podjetja (SE)Ustanovitev Evropskega podjetja (SE)

Podjetniki, ki se odločajo širiti poslovanje

v druge države članice Evropske unije,

lahko ustanovijo Evropsko podjetje (SE).

Takšno podjetje je vrsta javne delniške

družbe, ki posluje na podlagi prava EU.

Nekatere prednosti, ki jih prinaša podjetje

SE so reorganizacija aktivnosti pod enotno

evropsko znamko in poslovanje brez usta-

navljanja podružnic, boljša mobilnost

znotraj enotnega trga in lažje vključevanje

zaposlenih iz različnih držav članic.

Za ustanovitev podjetja SE morajo biti

izpolnjeni nekateri pogoji. Podjetje mora

biti prijavljeno v isti državi članici, kjer

ima tudi glavno pisarno, predhodno

mora biti prisotno v drugih državah

članicah (preko podružnic, hčerinskih

podjetij, izpostav), imeti mora vsaj

120.000 EUR vpisanega kapitala in

imeti mora oblikovana pravila za vklju-

čevanje zaposlenih v odločevalske struk-

ture podjetja.

EVROPSKA UN

IJA


Zaenkrat je na Hrvaškem temeljni vir mednarodnega zasebnega prava

več kot 35 let star Zakon o reševanju navzkrižja zakonov s predpisi drugih

držav v določenih razmerjih (t.im. Kolizijski zakon).

2

Od leta 1982, ko je bil ta zakon sprejet, je prišlo do bistvenih in številnih

sprememb, med drugim do hrvaške neodvisnosti in njenega članstva v

Evropski uniji, zato so zakonske rešitve v Kolizijskem zakonu v večjem

delu zastarele in jih je bilo treba posodobiti.

Novi zakon o mednarodnem zasebnem pravu v zvezi z razmerji zasebnega

prava z mednarodnim elementom vsebuje pravila o merodajnem pravu,

pristojnosti sodišč in priznavanju ter izvrševanju tujih sodnih odločb, pri

čemer upošteva rešitve evropskega in mednarodnega zasebnega prava,

hkrati pa ohranja rešitve iz Kolizijskega zakona, ki so se izkazale za

kakovostne in funkcionalne.

Hrvaška: noviZakon omednarodnemzasebnem pravu

Hrvaška je sprejela nov Zakon o mednarodnem zasebnem pravu,

1

ki spreminja in posodablja pravila na tem področju in jih usklajuje

z evropskimi in mednarodnimi pravili. Zakon ureja pravila za

določitev veljavnega prava, pravila o pristojnosti sodišč in drugih teles in

pravila za priznavanje in izvrševanje tujih sodnih odločb v zvezi z razmerji

zasebnega prava z mednarodnim elementom.

Maja FurlanMaja FurlanMaja FurlanMaja FurlanMaja Furlan

1 Zakon o međunarodnom privatnom pravu, NN 101/172 Zakon o rješavanju sukoba zakona s propisima drugih zemalja u određenimodnosima, sl. SFRJ 43/82, 72/82, 53/91 in 88/01R

EG

UL

AT

IV

A


Na ravni EU je mednarodno zasebno

pravo danes v veliki meri usklajeno (med-

narodna pristojnost in priznanje sodnih

odločb v civilnih in gospodarskih zadevah,

merodajno pravo za pogodbena in nepo-

godbena obligacijska razmerja itd.)

Prav tako je pomemben del mednarod-

nega zasebnega prava poenoten z med-

narodnimi pogodbami, zlasti s konven-

cijami Haaške konference za mednarodno

zasebno pravo.

Določbe zakona o merodajnem pravu, o

pristojnosti in o priznavanju ter izvrše-

vanju sodnih odločb napotujejo na upo-

rabo ustreznih evropskih uredb in med-

narodnih pogodb. Določbe Zakona o

mednarodnem zasebnem pravu se bodo

uporabljale le v tistih primerih, za katere

ne obstaja poenoten nadnacionalni ali

mednarodni vir.

Besedilo zakona sestavlja šest delov.

Prvi del zajema splošne določbe, ki opre-

deljujejo državljanstvo in bivališče, običaj-

no bivališče in sedež. Glede na Kolizijski

zakon sta novost definiciji običajnega

bivališča in sedeža. Novi zakon se želi

izogniti nasprotju pristojnosti med hrvaš-

kimi sodišči in sodišči tujih držav, kot tudi

sklicevanju na pravo, različno od tistega, ki

bi se uporabljalo v drugih državah, ki so

povezane s predmetom postopka.

Drugi del zakona ureja merodajno pravo,

ki se nanaša na osebni status, stvarne

pravice, intelektualno lastnino, obliga-

cijsko, dedno in družinsko pravo.

Tretji del zakona ureja pristojnost in

postopke v civilnih in trgovinskih, osebnih

in družinskih zadevah ter v dednih zade-

vah. Največja novost v tem oddelku so

določbe, ki se napotujejo na ustrezne

evropske uredbe.

Četrti del zakona ureja priznavanje in

izvrševanje tujih sodnih odločb. V tem

delu zakon napotuje na uredbe Evropske

unije, ki urejajo priznavanje in izvrševanje

odločb sodišč držav članic Evropske unije;

te imajo na svojem področju uporabe

prednost pred zakonom. Določbe zakona

o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb

se nanašajo na odločitve sodišč tretjih

držav. Te določbe definirajo pojem tuje

sodne odločbe, pogoje za priznavanje in

izvrševanje tujih sodnih odločb, učinke

tujih sodnih odločb, krajevno pristojnost

sodišč in rok za vložitev pravnega sredstva

zoper odločbo o priznavanju in izvrševanju

tujih sodnih odločb. Glede nekaterih

vprašanj pa Zakon določa uporabo Haaške

konvencije.

Peti del ureja nekatere zasebne situacije

hrvaških državljanov v tujini in povzema

dosedanjo ureditev, ki se je izkazala za

učinkovito; ker gre za ureditev situacij

hrvaških državljanov v tujini, pri tem ni bila

potrebna uskladitev z evropsko ureditvijo.

Šesti del zajema prehodne in končne

določbe.

Novi Zakon o mednarodnem zasebnem

pravu se bo začel uporabljati naslednje leto.

Večina določb stopa v veljavo 1. januarja

2019, preostale pa 29. januarja 2019.

SlovenianBusiness Portal


Vse o poslovanju v Sloveniji

na enem mestu on-line

REGULATIVA


Določbe, ki v nemškem Državljanskem zakoniku (BGB

1) urejajo

odgovornost prodajalca za napake, so bile doslej že večkrat

spremenjene, najbolj obširno z reformo obligacijskega prava, ki je

začela veljati 1. januarja 2002. Te določbe je dopolnila tudi sredi leta 2017

sprejeta novela BGB, ki pričela veljati 1. januarja 2018.

Odgovornostprodajalca za napakev nemškem pravu

Novela je sicer pretežno namenjena ureditvi gradbene pogodbe, vendar je v

povezavi z ureditvijo gradbene pogodbe posegla tudi v določbe o prodajalčevi

odgovornosti za napake.

Potreba po določbah, ki jih je prinesla zadnja novela BGB, se je pojavila

potem, ko je Sodišče EU v postopku predhodnega odločanja o vprašanju, ki

ga je predložilo nemško zvezno sodišče (BGH), odločilo, da je treba Direktivo

1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o

nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij2

razlagati tako, da mora prodajalec, kadar je z zamenjavo vzpostavljena

skladnost blaga, ki ni v skladu s pogodbo in ga je potrošnik v skladu z njegovo

vrsto in namenom v dobri veri vgradil, preden se je pokazala napaka, bodisi

odstraniti to blago iz stvari, v katero je bilo vgrajeno, in vanjo vgraditi

nadomestno blago bodisi nositi stroške, ki so nujni za to odstranitev in za

vgraditev nadomestnega blaga. Po mnenju Sodišča EU ta obveznost

prodajalca ni odvisna od tega, ali se je prodajalec s prodajno pogodbo zavezal,

da bo vgradil sprva kupljeno potrošniško blago.3

Nemška sodišča so to razlago sprejela za vse potrošniške pogodbe, ne pa

tudi za pogodbena razmerja med podjetji. Tako so morala obrtna in gradbena

podjetja v okviru odgovornosti za naknadno izpolnitev po pravilih za

podjemno oziroma gradbeno pogodbo v primeru napake stvari nositi stroške

DrDrDrDrDr. F. F. F. F. Frrrrranci Aanci Aanci Aanci Aanci Avvvvvsecsecsecsecsec

1 BGB (Bürgerliches Gesetzbuch) je bil objavljen 18. avgusta 1986 in je pričel veljati1. januarja 1900. Sedaj veljavno besedilo je bilo objavljeno v BGBl. I S. 42, 2909 znadaljnjimi spremembami in dopolnitvami, nazadnje v zakonu z dne 20. julija2017, BGBl. I S. 2787.2 Uradni list Evropske unije, št. L 171, 7. 7. 1999, str. 12–16.3 Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 16. junija 2011, Gebr. Weber GmbH proti JürgenWittmer (C-65/09) in Ingrid Putz proti Medianess Electronics GmbH (C-87/09),Zbirka odločb sodne prakse, 2011 I-05257.

PO

SL

OV

AT

I V

...


odstranitve in nove vgraditve, od svojega

prodajalca, ki jim je prodal stvar z napako,

pa so lahko zahtevala samo dobavo stvari

brez napake, stroške za odstranitev in

ponovno vgraditev pa so morala nositi

sama, če ni bilo podlage za odškodninsko

odgovornost prodajalca. Zato se je nemški

zakonodajalec odločil, da se ureditev, po

kateri zahtevek za naknadno izpolnitev v

primeru napake, ki je bila odkrita šele po

vgraditvi ali drugačni namestitvi kupljene

stvari na drugo stvar (na primer strešni

žlebovi, luči itd.), obsega tudi povračilo

izdatkov za odstranitev in vgraditev nove

stvari brez napake ali za namestitev nove

ali popravljene stvari, uveljavi za vse

prodajne pogodbe, tudi tiste, ki se ne

sklepajo s potrošniki (§ 439 BGB). V

nadaljevanju so pregledno predstavljene

glavne določbe o odgovornosti prodajalca

za napake v nemškem pravu.

Pojem napakePojem napakePojem napakePojem napakePojem napake

Odgovornost prodajalca za napake izhaja iz

primarne oziroma tipične pogodbene obvez-

nosti prodajalca, da kupcu priskrbi stvar brez

stvarnih in pravnih napak (§ 433 BGB).

Stvar nima stvarnih napak, če ima ob pre-

hodu nevarnosti dogovorjene lastnosti.

Kolikor lastnosti niso bile dogovorjene, se

šteje, da je stvar brez stvarnih napak, če je

primerna za uporabo, ki jo je mogoče

predpostavljati na podlagi pogodbe. Če

takšne uporabe ni mogoče ugotoviti, mora

biti stvar primerna za običajno uporabo in

imeti lastnosti, ki so za stvari istovrstne

stvari običajne in jih kupec lahko pričakuje

glede na naravo stvari. K takšnim lastnost-

im se štejejo tudi lastnosti, ki jih kupec

lahko pričakuje glede na javne izjave

prodajalca, proizvajalca ali njihovih po-

močnikov zlasti pri oglaševanju, označe-

vanju posebnih lastnosti stvari, razen če

prodajalec ni vedel niti ni mogel vedeti za

izjavo, če je bila izjava v trenutku sklenitve

pogodbe na enak način, kot je bila dana,

popravljena ali če ni mogla vplivati na

kupčevo odločitev.

Za stvarno napako gre tudi, če je prodajalec

ali njegov izpolnitveni pomočnik nepri-

merno izvedel dogovorjeno montažo. Stvar-

na napaka pri stvari, namenjeni za monta-

žo, obstaja tudi, če je navodilo za montažo

pomanjkljivo, razen če je stvar dejansko

montirana brez napak (v pogovornem

jeziku se je za to določbo ustalila oznaka

Ikeaklausel ali »klavzula IKEA«, § 434

BGB).

Enako kot stvarno napako je treba po

nemškem pravu obravnavati tudi dobavo

druge stvari, kot je dogovorjena (aliud), ali

dobavo premajhne količine (kot količinsko

napako: Zuweniglieferung, Mankolieferung).

Pri tem se za stvarno napako šteje samo

dobava premajhne količine, s katero hoče

prodajalec izpolniti svojo obveznost v celoti

(skrita premajhna dobava). Če pa je očitno

dobavljena količina premajhna, ima kupec

pravico zavrniti delno izpolnitev, če ni

drugače dogovorjeno. Podobno ne gre za

stvarno napako, če je dobavljena pre-

majhna količina in kupec takšno izpolni-

tev sprejme. Tedaj lahko kupec odstopi od

pogodbe praviloma samo delno (za ne-

dobavljeni del pogodbene količine), od

celotne pogodbe pa samo, če nima interesa

za delno izpolnitev.

Pravnih napak stvar nima tedaj, ko tretja

oseba glede stvari nima nobenih pravic,

oziroma ima samo tiste pravice, ki so bile

prevzete s prodajno pogodbo (gre dejansko

za pravicam ustrezajoče obveznosti, ki iz

pravic tretjega izhajajo za kupca). Za

pravno napako gre tudi tedaj, če je v

zemljiški knjigi vpisana pravica, ki dejansko

ne obstaja (§ 435 BGB).

Drugače kot v slovenskem pravu in v nem-

škem pravu pred reformo, BGB praviloma

z enotnimi določbami ureja kupčeve pravice

tako v primeru stvarnih kot pravnih napak.

PO

SL

OV

AT

I V

...


Določbe o napakah stvari se uporabljajo

tudi v primeru prodaje pravic oziroma

drugih predmetov (§ 453 BGB), s čemer

je zakonodajalec potrdil sodno prakso, ki

je določbe o odgovornosti prodajalca upo-

rabljala tudi za prodajo podjetij, delov

podjetij, električne in toplotne energije,

programske opreme in drugih premo-

ženjskih predmetov.4

Kupčevi zahtevki v primeru napakKupčevi zahtevki v primeru napakKupčevi zahtevki v primeru napakKupčevi zahtevki v primeru napakKupčevi zahtevki v primeru napak

Glede na to, da izročitev stvari brez napake

spada med bistvene obveznosti prodajalca,

ima kupec pravico, da odkloni izpolnitev,

če ima stvar kot predmet izpolnitve napako,

zato izpolnitev ni pravilna in zavrnitev

izpolnitve zato ne povzroči upniške zamude.

V primeru napak ima kupec na voljo več

zahtevkov in lahko zahteva: izpolnitev

pogodbe brez napak, lahko odstopi od

pogodbe, lahko zniža kupnino in lahko

zahteva povračilo škode in nadomestilo

stroškov.

Po mnenju sodne prakse so v zakonu

neštete pravice kupca v primeru napak

izčrpno naštete, zato sodišča odrekajo

kupcu pravico, da sam odpravi napako na

stroške prodajalca. Teorija to stališče

kritizira in se zavzema za to, da bi kupec

lahko zahteval od kupca samo stroške, ki

bi jih imel z odpravo napake prodajalec,

in ne povračilo stroškov, ki jih je imel sam

kupec; drugače pa s takšnim ravnanjem

kupec ne posega v »pravico« prodajalca, da

izpolni pogodbo.5

Dokazno breme glede napake po splošnih

pravilih nosi kupec, če je sprejel dajatev

stvari kot izpolnitev. Do tega trenutka nosi

dokazno breme, da stvar nima napake,

prodajalec.

Zahtevki so samostojni, vendar je po reformi

BGB od 1. 1. 2002 primarni zahtevek

izpolnitveni. Tako lahko kupec najprej

zahteva dobavo stvari brez napake ali

odpravo napake na stvari. Pravico odstopiti

od pogodbe ali zmanjšati kupnino, ki sta

določeni alternativno, kupec lahko uveljavi

praviloma šele po brezuspešnem roku za

naknadno izpolnitev v primernem roku.

Takšna ureditev ustreza načelu, da se

pogodba ohrani v veljavi, vendar ne velja

brez izjem. Po eni strani zakon oprošča

kupca obveznosti, da določi dodaten rok za

pravilno izpolnitev, v primerih, kjer prevla-

dajo kupčevi interesi za takojšnje uveljavlja-

nje drugih zahtevkov, po drugi strani pa

zakon določa pravico prodajalca, da zavrne

zahtevek iz utemeljenih razlogov.

Kot izpolnitev lahko kupec zahteva odpravo

napake (Mangelbeseitigung) ali dobavo stvari

brez napak (Neulieferung). Kupec lahko

spremeni svojo izbiro načeloma do izpolnitve.

Kupec nima zahtevka za izpolnitev z

odstranitvijo napake ali z dobavo nove stvari

brez napake, če je izpolnitev obeh zahtevkov

za prodajalca objektivno ali subjektivno

nemogoča. Če je nemogoča samo izpol-

nitev enega zahtevka, lahko kupec uveljavlja

preostali zahtevek.

Prodajalec lahko odkloni izpolnitev na

način, ki ga je izbral kupec, če lahko na tak

način izpolni svojo obveznost samo z

nesorazmernimi stroški. Pri presoji teh

okoliščin je treba upoštevati zlasti vrednost

stvari brez napak, pomen napake in vpra-

šanje, ali bi lahko prodajalec na drug način

izpolnil svojo obveznost brez velikih težav.

V takšnem primeru se zahtevek kupca

omeji na drugi način izpolnitve.

4 Hans Brox in Wolf-Dietrich Walker, Besonderes Schuldrecht, C. H. Beck, München 2007, str. 31 in32.

PO

SL

OV

AT

I V

...


Pri prodaji stvari, ki niso določene po vrsti,

temveč individualno, po naravi pogod-

benega predmeta ni mogoča dobava druge

stvari brez napak. Vendar se lahko stranki

dogovorita, da prodajalec pravilno izpolni

svojo obveznost tako, da dobavi drug

primerljiv predmet brez napake. Takšnega

namena strank ni mogoče predpostavljati,

če ni izrecno dogovorjen ali ne izhaja iz

razlage pogodbe.

Prodajalec mora nositi vse stroške zaradi

izpolnitvenega zahtevka, ki so povezani s

prevozom, delom in materialom.

Če prodajalec dobavi stvar brez napake na

podlagi naknadnega zahtevka za izpol-

nitev, lahko zahteva vračilo stvari z napako

(§ 439 BGB).

Kupec lahko odstopi od pogodbe samo, če

je določil poprej primeren rok za izpolnitev

brez napake. Kupec ni dolžan določiti

primernega roka za naknadno izpolnitev,

če je prodajalec kot dolžnik po splošnem

predpisu drugega odstavka § 281 BGB

resno in dokončno (ernsthaft und endgültig)

odklonil izpolnitev oziroma če prodajalec

ni dobavil stvari ob dogovorjenem času ali

v določenem času (relativno fiksni posel),

kupec pa je v pogodbi z ustreznimi zahte-

vami (na primer »najpozneje do«, »naj-

kasneje«) interes za izpolnitev vezal na

pravočasnost izpolnitve (drugi odstavek §

323 BGB). Dodatni rok za naknadno

izpolnitev tudi ni potreben tedaj, ko proda-

jalec zavrne oba načina izpolnitve ali ko se

za kupcu pripadajoči zahtevek izjalovi ali

za kupca ni smiseln. Popravilo se šteje pri

drugem neuspešnem poskusu za izjalov-

ljeno, če ne izhaja kaj drugega iz narave

stvari, napake ali drugih okoliščin (§ 440

BGB).

Namesto odstopa od pogodbe lahko kupec

zmanjša kupnino z ustrezno izjavo pro-

dajalcu.

Če je na strani kupca ali prodajalca udele-

ženih več oseb, lahko takšno izjavo podajo

le vse osebe oziroma se izjava poda vsem

osebam. Kupnino je treba zmanjšati v

razmerju med vrednostjo stvari brez napak

ob sklenitvi pogodbe in dejansko vredno-

stjo stvari. Zmanjšanje vrednosti se lahko

tudi oceni, če je treba. Če je kupec plača

več, kot znaša zmanjšana kupnina, je treba

presežek vrniti kupcu (§ 441 BGB).

Kupec nima zahtevkov zaradi napak, če je

ob sklenitvi pogodbe vedel za napake. Če

kupec zaradi velike malomarnosti ni vedel

za napake, lahko uveljavlja zahtevke zaradi

napak, če je prodajalec zvijačno zamolčal

napake, oziroma prevzel garancijo za

lastnosti stvari. Posebna določba velja za

pravico, vpisano v zemljiško knjigo. Takšno

napako mora prodajalec odpraviti, čeprav

je kupec zanjo vedel (§ 442 BGB).

Tudi na dogovor o izključitvi pravic v

primeru napak se prodajalec ne sme

sklicevati, če je napako zvijačno zamolčal,

ali je prevzel garancijo za zadevno lastnost

stvari (§ 444 BGB). Podobno je omejena

odgovornost prodajalca pri javni dražbi

zastavljene stvari (§ 445 BGB).

Zakon ureja tudi regresni zahtevek pro-

dajalca proti njegovemu dobavitelju, če je

prodajalec kupil novo izdelano stvar od

dobavitelja, in podobne zahtevke v celotni

oskrbni verigi. Prodajalec lahko zahteva od

dobavitelja nadomestilo za izdatke, ki jih

je imel zaradi napake, če je ta napaka

obstajala že ob prehodu nevarnosti z

dobavitelja na prodajalca. Regresni zahte-

vki zastarajo v dveh letih od dobave stvari,

vendar se zastaranje ne sme izteči pred

iztekom dveh mesecev potem, ko je proda-

jalec izpolnil zahtevek kupca. To zadržanje

zastaranja pa preneha najkasneje v petih

letih od dobave stvari od dobavitelja

prodajalcu (§§ 445a in 445b BGB).

(Nadaljevanje v naslednji številki)

PO

SL

OV

AT

I V

...


Za uspešno zavarovanje plačil in izterjavo dolgov je treba poznati

poslovno okolje, vire informacij, preventivne ukrepe, načine izterjave

in pravna sredstva, ki jih ima na Madžarskem na voljo upnik.

Sosednja Madžarska je članica Evropske unije in med 40 največjimi

izvoznimi gospodarstvi na svetu, vendar pa se slovenska podjetja pri

poslovanju z Madžarsko kljub bližini in podobni pravni ureditvi v

praksi srečujejo z drugačnim pravnim okvirom, z izzivom jezika in s

specifiko poslovnega okolja.

Dva segmenta poslovnega okoljaDva segmenta poslovnega okoljaDva segmenta poslovnega okoljaDva segmenta poslovnega okoljaDva segmenta poslovnega okolja

Za madžarsko poslovno okolje sta značilna dva, med seboj zelo različna

segmenta poslovnega okolja.

Enega od obeh segmentov poslovnega okolja na Madžarskem

predstavlja Budimpešta. Za Madžarsko je značilna zelo visoka

centralizacija poslovanja v glavnem mestu; od 10 milijonov Madžarov

jih je na Budimpešto z bivališčem ali z delom vezana skoraj tretjina.

Budimpešta je poslovno in gospodarsko središče Madžarske, center

kapitala in velikih projektov, tu so tudi locirane skoraj vse mednarodne

in tuje družbe, ki poslujejo na Madžarskem. Poslovno okolje je

moderno, globalizirano in primerljivo s poslovnim okoljem v drugih

evropskih metropolah.

Pri čezmejnem poslovanju še bolj kot sicer velja, da je posel

zaključen šele takrat, ko je plačan. Zato je treba že ob sklenitvi

posla narediti potrebne preventivne korake; če pa plačilo

izostane, je treba k izterjavi dolgov pristopiti takoj in sistematično.

Pri tem je treba upoštevati posebnosti poslovnega okolja in pravnega

režima države dolžnika. Kaj morate vedeti in na kaj morate paziti,

kadar imate odprta plačila na Madžarskem?

Zavarovanje plačilin izterjava dolgovna Madžarskem

IZ

PR

AK

SE

LidiLidiLidiLidiLidija Pja Pja Pja Pja P. Čer. Čer. Čer. Čer. Černinininini


S stališča poslovanja bank, izterjevalcev

dolgov in sodišč je v tem segmentu značilna

velika obremenjenost in preobremenje-

nost, kar vpliva na trajanje postopkov.

Drugi, precej drugačen segment poslovnega

okolja predstavlja bolj ali manj vsa ostala

Madžarska. Za ta segment je značilno tradi-

cionalistično razmišljanje in počasnejše

delovanje, skupine so običajno zaprte in niso

naklonjene tujcem, napake pa se težko

odpuščajo. Odzivi, vključno s plačili, so

počasnejši.

Povprečni čas plačila na Madžarskem, to

je 34 dni, je v praksi na podeželju daljši kot

v Budimpešti.

Težava, s katero velja računati v obeh seg-

mentih poslovnega okolja sta toga biro-

kracija in dokaj visoka stopnja korupcije.

Jezikovne ovire so velike predvsem na

podeželju. V poslovnih krogih v Budim-

pešti je angleščina vse bolj razširjena, dru-

god pa je kot drugi jezik bolj običajna

nemščina.

Pred začetkom poslaPred začetkom poslaPred začetkom poslaPred začetkom poslaPred začetkom posla

Za nekatere kupce lahko domnevamo, da

pri plačilu ne bo zapletov. To so kupci z

dobro boniteto, s katerimi sodelujemo

skozi daljše obdobje. Dobava na odprt

račun, ki je pri nakupu seveda najbolj

zaželena in velikokrat tudi pogoj za skle-

nitev posla, pri teh kupcih praviloma ni

tvegana. Pri novih kupcih, ki jih ne po-

znamo, pa je potrebna previdnost.

Če to dopuščajo pogajalska pozicija in

narava posla, poskušamo doseči katero od

oblik zavarovanj plačila. To so lahko

predplačilo, dokumentarni inkaso, menica,

akreditiv, bančna garancija idr.. Ker pa so

v praksi te možnosti omejene z razmerami,

je nujno pred sklenitvijo posla zbrati vse

razpoložljive informacije o potencialnem

partnerju.

Pogosto se dogaja, da nesolidni plačniki

uporabljajo lažne poslovne nazive in

naslove, zato je nujno ugotoviti status,

kredibilnost in boniteto kupca, s katerim

nameravate skleniti posel.

Od potencialnega partnerja vedno zahte-

vajte poleg imena podjetja, številke DDV

in sedeža družbe tudi matično številko

podjetja, ime zastopnika in njegov naslov

in osebno identifikacijsko številko. To

povečuje vaše možnosti za izterjavo plačil

in reševanje morebitnih sporov.

Prvi korak pred sklenitvijo posla je prever-

janje statusa podjetja v madžarskem na-

cionalnem registru podjetij, ki je brez-

plačen in javno dostopen na spletu (e-

Cégjegyzék, www.ecegjegyzek.hu).

Povezava v madžarski register podjetij je

mogoča tudi preko evropskega elektron-

skega sistema povezovanja poslovnih regis-

trov BRIS (Business Registers Interconnection

System), ki ga pri nas koordinira AJPES

(www.ajpes.si/bris).

V angleščini je le predstavitvena stran

registra podjetij, baza podatkov pa je v

madžarščini, vendar je uporaba kljub

temu dokaj enostavna zaradi preprostega

in uporabniku prijaznega vmesnika. Iščete

lahko po imenu podjetja, po registracijski

številki in številki za DDV.

Če podjetja v registru tudi po več poskusih

iskanja ne najdete, potem je verjetno, da

ne obstaja. Če pa ima podjetje za svojim

imenom kratice V.A., F.A. ali CS.A., to

pomeni, da je v postopku prostovoljnega

postopka zaradi insolventnosti in se je

treba poslovanju z njim izogniti oziroma

zahtevati predplačilo ali drugo obliko

zanesljivega jamstva plačila.

IZ

P

RA

KS

E


Več podatkov o podjetjih bi bilo mogoče

najti prek Evropskega poslovnega registra

EBR (European Business Register) , ki ga pri

nas prav tako koordinira AJPES in je prav

tako dostopen prek njihovih spletnih

strani, vendar je Madžarska edina članica

EU, ki se je odločila, da v tem projektu

EU, ki temelji na prostovoljni udeležbi, ne

bo sodelovala.

Naslednji priporočljiv korak pri zbiranju

informacij je gospodarski svetovalec na

veleposlaništvu RS v Budimpešti, kjer

dobro poznajo madžarsko poslovno okolje

in dejanske razmere ter lahko zato sloven-

skim podjetjem pomagajo s konkretnimi

nasveti in informacijami.

Pred začetkom poslovanja z novim kup-

cem je priporočljivo preveriti tudi njegovo

boniteto. Ta vključuje podatke o plačilnih

navadah, morebitnih blokadah, insolven-

čnih postopkih, uradnih objavah o podjetju

in o vodilnih osebah podjetja, o bonitetni

oceni likvidnosti, kreditnem limitu in

drugem. Bonitetno poročilo o madžar-

skem podjetju je mogoče naročiti pri

številnih bonitetnih hišah. Med ponudniki

v Sloveniji so Dun & Bradstreet, Coface

in Bisnode. Storitev je plačljiva, cene pa

se v povprečju gibljejo med 50 in 250

EUR.

Ko je odločitev o novem poslu sprejeta, je

nujno, da se s kupcem natančno dogo-

vorimo glede pogojev posla ter načina in

roka plačila. Priporočljivo je, da pogodbo

sestavimo v pisni obliki, tudi če ta ni

predpisana. Pri tem je treba vedeti, da bodo

razen v primeru, da je s pogodbo izrecno

dogovorjeno drugače, glede rokov plačila

in zamudnih obresti v primeru zamude pri

plačilu veljala določila Direktive 35/2000/

ES (več o tem v nadaljevanju).

Izterjava zapadlih plačilIzterjava zapadlih plačilIzterjava zapadlih plačilIzterjava zapadlih plačilIzterjava zapadlih plačil

Ne glede na vse predhodne ukrepe se

velikokrat zgodi, da kupec ne plača v

dogovorjenem času. V tem primeru je

treba takoj začeti z izterjavo – izkušnje

kažejo, da je plačila bistveno lažje izterjati

takoj po zapadlosti kot kasneje, ko je minilo

že nekaj tednov ali celo mesecev.

Prvi korak je obvestilo dolžniku, ki ga

pošljite s priporočeno pošto in ga pospre-

mite z e-pošto. Temu naj kmalu za tem

sledi telefonski klic, s katerim mirno

pojasnite stanje in vprašajte o razlogu za

zamudo. Če se dolžnik na telefon ne

odzove in ste preusmerjeni na odzivnik,

pustite vljudno sporočilo, ki pojasnjuje

stanje in sprašuje o razlogu za zamudo; če

pa ste uspeli vzpostaviti stik, pogovor

zaključite tako, da se dogovorite za takoj-

šen oziroma čim krajši nov rok plačila. Če

se dolžnik tudi tega roka ne drži, še enkrat

ponovite vse korake. Izterjavo lahko pre-

pustite tudi agenciji za izterjavo dolgov ali

odvetniku.

Vedno vodite evidenco o vseh ukrepih, ki

jih opravite, saj se ti lahko uporabijo kot

dokazi v sodnem postopku, če bo prišlo

do tega.

Če takšna izterjava v nekem razumnem

roku ni uspešna, boste morali uporabiti

enega od v nadaljevanju opisanih ukrepov.

Evropski plačilni nalogEvropski plačilni nalogEvropski plačilni nalogEvropski plačilni nalogEvropski plačilni nalog

Evropski plačilni nalog je orodje EU, ki

dolžnika prisili, da v 30 dneh bodisi plača

dolg, bodisi plačilu ugovarja in s tem

začne sodni postopek. Če dolžnik ne plača

dolga, niti ne vloži ugovora, postane

evropski plačilni nalog samodejno izvršljiv.

Evropski plačilni nalog je na voljo na

standardnem obrazcu v vseh jezikih EU na

IZ

P

RA

KS

E


evropskem portalu E-pravosodje (https://

e-justice.europa.eu).

Obstaja pa še en podoben postopek, ki

deluje na podoben način in ga madžarski

pravniki pogosto uporabljajo.

Madžarski postopek za plačilni nalog inMadžarski postopek za plačilni nalog inMadžarski postopek za plačilni nalog inMadžarski postopek za plačilni nalog inMadžarski postopek za plačilni nalog in

obrestiobrestiobrestiobrestiobresti

Gre za poenostavljene, izvensodne civilne

postopke za izterjavo zahtevkov za plačilo,

ki spadajo v pristojnost notarjev civilnega

prava in jih ureja Zakon L o postopkih v

zvezi s plačilnimi nalogi iz leta 2009.

Omeniti je treba, da imajo notarski po-

stopki kot izvensodni civilni postopki enak

učinek kot sodni postopki. Zahtevek s

potrebnimi dokazili se vnese v centrali-

zirani enotni spletni sistem, ki ga upravlja

madžarska notarska zbornica za področje

civilnega prava.

Stroški so odvisni od vrednosti zahtevka,

natančneje 3 % od vrednosti, vendar

najmanj 5.000 HUF (približno 15 EUR)

in največ 300.000 HUF (približno 1000

EUR). Ti stroški ne vključuje dodatnih

honorarjev pravnih strokovnjakov in more-

bitnih stroškov prevodov (če so potrebni).

Madžarski civilni zakonik izpolnjuje

zahteve evropske Direktive 35/2000/ES

o boju proti zamudam pri plačilih v trgo-

vinskih poslih.

Razen izjemoma in če v pogodbi ni

drugače določeno, naj rok plačila za

zasebna podjetja ne bi presegal 60 dni, za

proračunske uporabnike pa največ 30 dni.

Potem začnejo avtomatsko teči obresti,

avtomatsko pa se prizna tudi povračilo

pavšalnega stroška izterjave.

Za obrestno mero med poslovnimi partnerji

velja osnovna stopnja nacionalne banke

Madžarske (in ne ECB), plus 8 % p. a.

IzvršbaIzvršbaIzvršbaIzvršbaIzvršba

Z izvršljivim dokumentom (obstaja več

vrst, ne zgolj sodbe) se izvršba lahko

prične. Veliko dolžnikov se na tem mestu

odloči plačati.

Izvršba je dejansko tretji uradni korak

pravnega postopka, izvajajo jo izvršitelji.

Izvršitelji na Madžarskem so močno pove-

zani z državo in upniki ne morejo zahtevati,

lahko pa zaprosijo za določene ukrepe.

Honorar izvršitelja in stroške v zvezi s

sodnimi in izvensodnimi ukrepi ureja

zakon. Honorar izvršitelja je odvisen od

funkcije izdanega izvršljivega dokumenta

(végrehajtható okirat) in sicer od tega, ali

gre za izterjavo dolga ali za izvršitev

določenega ukrepa. Pri izterjavi dolga

(pénzkövetelés behajtása) je honorar izvrši-

telja v sorazmerju z zneskom dolga, ki je

predmet izterjave. Če pa gre za izvršitev

določenega ukrepa (meghatározott cselekmény

végrehajtása), je honorar odvisen od porab-

ljenega časa v zadevnem primeru.

Zastaralni rokZastaralni rokZastaralni rokZastaralni rokZastaralni rok

Upniki pa morajo biti pozorni tudi na

zastaralni rok za pogodbene zahtevke na

Madžarskem. Na splošno je zastaralni rok

5 let, teči pa začne na datum zapadlosti

zahtevka. Komplementarni zahtevki so

vezani na glavne zahtevke in jih po izteku

zastaralnega roka dolga ni možno zahte-

vati na sodišču, kar pa ne pomeni da

zahtevek preneha obstajati z zakonskega

vidika (naturalis obligatio).

Predstavite svoje podjetje v tujini

Virtual Fair


IZ

P

RA

KS

E


V nadaljevanju so predstavljene glavne novosti, ki jih prinaša davčna

zakonodaja v letu 2018. Spremembe so na področju normirancev in

napotenih delavcev, pri obdavčevanju delovne uspešnosti in pri davčnih

olajšavah. Spremenjena so tudi nekatera postopkovna pravila.

Spremembe pri normirancihSpremembe pri normirancihSpremembe pri normirancihSpremembe pri normirancihSpremembe pri normirancih

Za zavezance, ki ugotavljajo davčno osnovo z normiranimi odhodki, še

vedno velja, da lahko priglasijo ugotavljanje davčne osnove na tej

podlagi, če v prejšnjem davčnem letu njihovi prihodki iz dejavnosti ne

presegajo 50.000 evrov, oziroma 100.000 evrov, če je pri zavezancu

zaposlena in obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana za polni

delovni čas neprekinjeno najmanj 5 mesecev vsaj ena oseba. Pri tem pa

novi deveti odstavek 48. člena Zakona o dohodnini - ZDoh-2,1 med

prihodke zdaj uvršča tudi prihodke iz dejavnosti povezanih oseb (razen

če so izpolnjeni nekateri pogoji). V primerih, ko davčni zavezanec

dejavnosti ni začel opravljati na novo, 2 pa se med prihodke, ki ne smejo

presegati zakonskega zneska, uvrščajo tudi njegovi prihodki, doseženi

pred prenehanjem opravljanja dejavnosti, pri čemer se upoštevajo tudi

prihodki oseb, na katere je prenesel dejavnost.3

Prav tako spremembe 59. člena ZDoh-2 tudi določajo maksimalen

možen znesek priznanih normiranih odhodkov. Ti se še vedno

upoštevajo v višini 80 % prihodkov, vendar ne več kot 40.000 evrov,

Z novim letom so začele veljati spremembe temeljnih davčnih

zakonov, ki prinašajo novosti tako pri samostojnih

podjetnikih, kot tudi pri obravnavi dohodkov fizičnih oseb.

Davčne spremembev letu 2018

1 ZDoh-2, Uradni list RS, št. 117/2006 in nasl.2 Prihodki, ki jih je zavezanec, ki je prenehal opravljati dejavnost, preneseldejavnost na drugo osebo ali se preoblikoval, dosegel v obdobju zadnjih 18mesecev pred priglasitvijo ugotavljanja davčne osnove.3 Upoštevajo se prihodki družbe, zavoda ali primerljive osebe po tujem pravu,prihodki osebe, ki je prevzela del podjetja zavezanca in prihodki osebe, ki jeprenesla podjetje ali del podjetja na zavezanca.

Mag. Mojca KunMag. Mojca KunMag. Mojca KunMag. Mojca KunMag. Mojca Kunšššššeeeeekkkkk

PR

I N

AS


oziroma 80.000 evrov v primeru, da je

bila v davčnem letu, za katero se ugotavlja

davčna osnova, pri zavezancu vsaj ena

oseba obvezno zavarovana za polni delov-

ni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev.

Na novo pa 14. odstavek 48. člena ZDoh-

2 določa, da mora tisti davčni zavezanec,

čigar povprečje prihodkov iz dejavnosti

dveh zaporednih predhodnih let presega

150.000 evrov, za davčno leto ugotavljati

davčno osnovo na podlagi dejanskih

prihodkov in dejanskih odhodkov in voditi

ustrezne poslovne knjige, evidence in

poslovno poročilo, ki jih je dolžan voditi

za ugotavljanje davčne osnove na podlagi

dejanskih prihodkov in odhodkov, kar

pomeni, da v tem primeru ugodnosti

ugotavljanja davčne osnove z normiranimi

odhodki ne veljajo več.

Po novem lahko tudi zavezanec nerezi-

dent, ki nima poslovne enote v Sloveniji,

uveljavlja:

- normirane stroške v zakonski višini

določeni z 59. členom ZDoh-2, če

dokaže izpolnjevanje pogojev po 48.

členu ZDoh-2, pri čemer se pri presoji

izpolnjevanja pogojev smiselno izhaja iz

primerljivega položaja po pravilih

oziroma predpisih druge države, ali

- namesto normiranih stroškov posamezni

aktivnosti v Sloveniji neposredno pripis-

ljive dejanske stroške, ki se priznajo na

podlagi dokazil.

Obračunavanje prispevkovObračunavanje prispevkovObračunavanje prispevkovObračunavanje prispevkovObračunavanje prispevkov

Za zavezance, ki so sami zavarovanci in

morajo sami izračunati in plačati pri-

spevke za socialno varnost, bo davčni

organ še vedno v skladu s 353.a členom

Zakona o davčnem postopku - ZDavP-24

sestavil predizpolnjen obračun prispevkov

za socialno varnost in ga vročil zavezancu

elektronsko prek portala eDavki najpoz-

neje do 10. v mesecu za pretekli mesec.

Pri tem vročitev velja za opravljeno z

dnem, ko je davčni organ odložil pred-

izpolnjeni obračun prispevkov za socialno

varnost v portal eDavki. Ne glede na to,

da predizpolnjen obračun prispevkov

izdela davčni organ, pa je davčni zavezanec

dolžan prek portala eDavki samostojno

predložiti obračun prispevkov za socialno

varnost, če so podatki v predizpolnjenem

obrazcu nepopolni, napačni ali če mu

predizpolnjen obrazec ni bil vročen.

Izdajanja računov in vodenje knjigIzdajanja računov in vodenje knjigIzdajanja računov in vodenje knjigIzdajanja računov in vodenje knjigIzdajanja računov in vodenje knjig

V skladu s spremembo 11. člena Zakona

o davčnem potrjevanju računov – ZDPR5

lahko zavezanec še vedno izdaja račune z

uporabo vezane knjige računov v skladu s

predpisi, ki urejajo davčni postopek.

Podatke o računih, izdanih z uporabo

vezane knjige računov pa mora davčnemu

organu poslati prek elektronske povezave

do 10. dne v mesecu, ki sledi mesecu, v

katerem je bil račun izdan. Pri tem se

uporaba vezane knjige računov izključuje

z uporabo elektronske naprave za izdajo

računov v istem prostoru. Podaljšan pa je

tudi rok, ko lahko imetniki računov z

izpisano enkratno identifikacijsko oznako

računa oziroma zaščitno oznako izdaja-

telja računa preverijo pri davčnem organu

prek telekomunikacijskih poti, ali je bil

račun potrjen in sicer odslej v 60 dneh od

dneva izdaje računa.

Sprememba nosilca dejavnostiSprememba nosilca dejavnostiSprememba nosilca dejavnostiSprememba nosilca dejavnostiSprememba nosilca dejavnosti

V primeru prenehanje opravljanja dejav-

nosti in nadaljevanja dejavnosti po drugi

osebi, bo lahko oseba, ki želi uveljavljati

PRI NAS

4 ZDavP-2, Uradni list RS, št. 117/2006 in nasl.5 ZDPR, Uradni list RS, št. 57/2015 in nasl.


davčno obravnavo v skladu s spremembo

303. člena ZDavP-2, le-to priglasila po

novem pri davčnemu organu hkrati na isti

vlogi, ki jo bosta podpisali tako oseba, ki

preneha opravljati dejavnost, kot novi

zasebnik ali nova pravna oz. prevzemna

pravna oseba. Če oseba preneha opravljati

dejavnost zaradi smrti, priglasitev opravi

novi zasebnik oziroma pravna oseba, v

katero so vložena sredstva. Priglasitev se

mora opraviti najpozneje do roka za

predložitev davčnega obračuna davčnega

zavezanca, ki je prenehal z opravljanjem

dejavnosti in pri davčnem organu, kjer je

bil ta davčni zavezanec vpisan v davčni

register. Osebe, ki priglasijo davčno obrav-

navo, morajo v davčnem obračunu po-

sebej izkazati učinke na davčno osnovo, ki

so posledica upoštevanja priglašene dav-

čne obravnave.

Napoteni delavciNapoteni delavciNapoteni delavciNapoteni delavciNapoteni delavci

Na področju obravnave dohodkov fizičnih

oseb so največje spremembe pri obravnavi

dohodkov napotenih delavcev. V skladu s

spremembo 44. člena ZDoh-2 se po

novem v davčno osnovo tudi ne vštevajo

povračila stroškov v zvezi z začasno napo-

titvijo na delo v tujino in sicer :

- povračilo stroškov prehrane za vsak

delovni dan v času napotitve, ki traja

neprekinjeno do največ 30 dni ali 90

dni, za tiste, ki opravljajo poklic voznika

v mednarodnem cestnem prometu, v

skladu z določbami Uredbe4 za povra-

čilo stroškov prehrane na službeni poti.

V primeru, ko traja napotitev neprekin-

jeno nad 30 dni ali 90 dni za napotene,

ki opravljajo poklic voznika v med-

narodnem cestnem prometu, pa do

višine in pod pogoji v skladu s 3. točko

Uredbe za povračilo stroškov prehrane

med delom, povečane za 80 % glede na

višino določeno z Uredbo;

- povračilo stroškov prevoza vključno s

povračilom stroškov za uporabo deloje-

malčevega osebnega vozila za službene

namene (kilometrina) za prevoz med

običajnim prebivališčem v času napo-

titve in mestom opravljanja dela v kraju

napotitve do višine in pod pogoji kot jih

določa Uredba za povračilo stroškov

prevoza na delo in z dela, in za prevoz v

kraj napotitve ob začetku napotitve in

za prevoz iz kraja napotitve ob koncu

napotitve do višine in pod pogoji kot jih

določa Uredba za povračilo stroškov

prevoza na službenem potovanju;

- povračilo stroškov za prenočišče na

začasni napotitvi, ki traja neprekinjeno

do največ 90 dni, do višine in pod

pogoji, določenimi v skladu z Uredbo

za povračilo stroškov za prenočišče na

službeni poti, ki se izključuje s povra-

čilom stroškov za prenočišče.

Pri tem se z novim 45.a členu ZDoh-2

uvaja posebna davčna osnova oziroma

višina dohodka, ki se ne všteva v davčno

osnovo dohodkov iz delovnega razmerja,

ki jih delavec doseže v okviru napotitve

na čezmejno opravljanje dela. Tako se v

davčno osnovo ne všteva znesek dohodka

v višini 20 odstotkov plače oziroma nado-

mestila plače (bruto znesek), prejete za

opravljanje dela v okviru te napotitve in

ne več kot 1.000 evrov na mesec, vendar

le če so če so izpolnjeni naslednji pogoji:

- delavec je napoten na delo iz Slovenije

ali v Slovenijo;

- napotitev na delo traja neprekinjeno več

kot 30 dni;

- kraj običajnega opravljanja dela pred

napotitvijo je po najkrajši cestni pove-

zavi več kot 200 kilometrov oddaljen od

kraja napotitve;

- delavec v zadnjih 5 letih pred začetkom

prve napotitve na delo ni bil rezident

PRI NAS

4 Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja,Uradni list RS, št. 140/2006.


Slovenije pred začetkom napotitve na

delo v Slovenijo ali rezident druge

države pred napotitvijo na delo iz

Slovenije; in

- v pogodbi o zaposlitvi je za delo v okviru

napotitve zagotovljena plača v višini

najmanj 1,5-kratnika zadnje znane pov-

prečne letne plače zaposlenih v Sloveniji,

ki jo objavi Statistični urad Republike

Slovenije, preračunane na mesec.

Posebna davčna osnova se lahko uporablja

pri napotitvi, ko je delavec napoten na delo

zunaj države sedeža delodajalca in na

podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi po

pravu države, iz katere se delavec napotuje

na delo zunaj te države, ves čas napotitve

pa delavec dela po navodilih in pod nadzo-

rom delodajalca, ki ga napotuje na delo.

Posebna davčna osnova se lahko upošteva

tudi pri raziskovalcih, ki opravljajo razisko-

valno delo, kot tudi pri napotenih delavcih

med povezanima družbama (razen v

medsebojno povezane družbe s podjet-

niškimi pogodbami).

Pri tem pa se ne zahteva pogoj ohranitve

delovnega razmerja med delavcem in

njegovim delodajalcem pred začetkom

izvajanja napotitve na delo v tujino, kar

pomeni, da se lahko delovno razmerje za

čas napotitve na delo v tujino/iz tujine

prekine in vzpostavi novo delovno raz-

merje z delodajalcem v tujini/iz tujine.

Pri tem se lahko izvzem iz davčne osnove

upošteva za dohodke izplačane v največ

60 mesecih v obdobju 10 let od prve

napotitve, vendar le za zavezance, ki ne

uveljavljajo davčne ugodnosti na podlagi

mednarodnih pogodb, ki jih je sklenila

Slovenija, razen na podlagi mednarodnih

pogodb o izogibanju dvojnega obdav-

čenja.

V skladu s spremembo 19. člena ZDavP-

2 pa lahko po novem davčni organ delo-

dajalcu razkrije za obdobje deset let od

prve napotitve na čezmejno opravljanje

dela podatke o številu mesecev, za izpla-

čila, v katerih je za posameznega zave-

zanca že bila uveljavljena posebna davčna

osnova – napotitev na čezmejno opravlja-

nje dela, ter podatek o času začetka prve

napotitve.

Poslovna uspešnostPoslovna uspešnostPoslovna uspešnostPoslovna uspešnostPoslovna uspešnost

Pri obravnavi dohodkov za izplačilo po-

slovne uspešnosti pa se s spremembo 12.

točke 44. člena ZDoh-2 v davčno osnovo

po novem tudi ne šteje del plače za

poslovno uspešnost do višine 100 % pov-

prečne mesečne plače zaposlenih v Slo-

veniji (do sedaj 70 %), če je izplačana po

določbah Zakona o delovnih razmerjih -

ZDR-15, in so izpolnjeni pogoji - gre za

izplačilo enkrat v koledarskem letu vsem

upravičenim delavcem hkrati, pri čemer

to pomeni, da imajo vsi delavci pri delo-

dajalcu le pravico do izplačila dela plače

za poslovno uspešnost, natančnejša merila

za njegovo izplačilo pa so določeni v

splošnem aktu delodajalca ali kolektivni

pogodbi, s katerim so delavci vnaprej

seznanjeni.

Novi davčni olajšaviNovi davčni olajšaviNovi davčni olajšaviNovi davčni olajšaviNovi davčni olajšavi

Novosti pa so tudi pri davčnih olajšavah.

Uvaja se namreč nova olajšava za davčne

zavezance, ki imajo letni dohodek med

11.166,37 in 13.316,83 evri in ne dosegajo

dohodke na normirani osnovi, ki se izra-

čuna po posebni formuli. Prav tako pa se

ponovno uvaja polna olajšava za dohodke

dijakov in študentov, ki opravijo delo preko

napotnice.

5 ZDR-1, Uradni list RS, št. 21/2013 in nasl.

PRI NAS

Naročamo poslovni priročnik DOING BUSINESS IN SLOVENIA (št. izvodov: ) po ceni 48 € / izvod.

Podjetje (naziv iz registracije):

Kontaktna oseba, funkcija:

Naslov:

Telefon: E-naslov:

Davčna številka:

Kraj, datum: Podpis, žig:

SLOVENIA COUNTRY PROFILEBasic dataEconomic overview

FOREIGN TRADE REGIMETrade between EU member statesTrade with non-EU member statesInsurance and financing of Slovenian exports

FOREIGN INVESTMENT REGIMEResidents and non-residentsThe principle of national treatmentProtection of foreign investorsTransfer of profi t and repatriation of capitalBusiness initiativesForeign direct investmentDirect investment abroadReal-estate investmentSectoral limitations

INVESTMENT IN EXISTING COMPANIESForeign exchange regimeInvestment in securities portfoliosCredit operationsDeposits and current accountsPayments and transfersCash payments between residents and non-residentsCross-border cash transfersCross-border transfer of securitiesTransfers of privately-owned capitalForeign exchange transactionsbetween residentsForeign exchange marketSecurities marketAuthorised participants in the securities marketBrokerage companyBranches of brokerage companiesSecurities Market AgencyStock ExchangePublic offer of securitiesInvestment fundsMergers and acquisitions

ESTABLISHMENT OF A COMPANYMutual provisionsOrganisational formsSize of companiesFoundersLegal personalityRegistered nameRegistered offi ceEconomic activityRepresentationManagementGeneral partnershipFoundersContributionsRelations between partnersDissolutionLimited partnershipFoundersContributionsRelations between the partnersDual companyPartnership limited by sharesJoint-stock companyFoundersCapitalSharesManagementMinority shareholders’ protectionDissolutionThe European public companyLimited liability companyFoundersCapitalSharesManagementManagersSupervisory boardShareholders’ meetingDissolutionEstablishment of a companyBranchSole trader

PUBLIC PROCUREMENTTreatment of foreign biddersTypes of public procurement proceduresInformation about public procurementSingle information portalContent of the publicationAcquisition of tender documentationSubmission of the bidTime termsDocumentationBid openingLegal protection of biddersConcessions

EMPLOYING FOREIGNERSNew regime Employing foreigners step-by-step

TAXATIONCorporate income tax Personal income taxContractual work taxDerivative instruments gains tax Social security contributionsValue-added tax (VAT)Excise dutyCustoms dutiesReal estate tax Tax on the transfer of immovable propertyTax on profits due to changes in land useInheritance and gift taxMotor vehicles tax Water vessel tax Tax on insurance servicesTax on finance servicesTax on gambling and concession feesTax on winnings from games of chance

ACCOUNTING AND AUDITINGSize of companiesBookkeepingAudit

USEFUL TIPSUSEFUL ADDRESSESLEGISLATION

DOING BUSINESS IN SLOVENIA

NAROČILNICA

Naročilnico pošljite po e-pošti na [email protected] ali na naslov: CMSR, Kardeljeva ploščad 1, 1000 Ljubljana

Cena ne vključuje 9,5% DDV. Račun bomo poravnali v 8 dneh po prejemu.

Documents

· MEDNARODNO POSLOVNO PRAVO 3 Svetovno gospodarstvo - zmeren optimizem se nadaljuje R ast svetovnega gospodarstva bo po napovedih tja do leta 2021 solidna, pod povprečjem zadnjega