Upload
ekonomijablaginje
View
120
Download
3
Embed Size (px)
Citation preview
»Alternativa obstaja: Ekonomija blaginje« 08. novembra 2012, ob 19.00 uri
Mladinsko informativni in kulturni klub, Murska Sobota.
TRAJNOSTNA AKADEMIJA
Matjaž Hanžek
Naloga politike je poiskati take
ekonomske ukrepe,
ki bojo zboljšali
srečo vseh ljudi. (Sir William Petty, 17. spoletje, Muratori, 18. stoletje )
The goal of full employment was of most importance to Petty, having recognised that labour was one of the major sources of wealth for individuals and 'the greatest Wealth and Strength of the Kingdom'. In this vein, he extended the cloth-wine argument above, arguing that it is better to employ men and burn their product or to engage in extravagant public works projects, than to have indolent 'supernumeraries' in an economy — hence his famous example of relocating Stonehenge across the plains of Salisbury.
http://en.wikipedia.org/wiki/William_Petty
Zaposlitev!
Nasprotje dveh konceptov - cilji
učinkovitost ekonomije –dobiček posameznikov
blaginja ljudi
Neoliberalni
Le trg lahko izbira zmagovalce, ti pa so
potrebni za gospodarsko rast
(Okun, 1975: Neenakost odraža
sistem nagrad in kazni, ki spodbujajo prizadevanja ljudi
in jih usmerijo v družbeno produktivne dejavnosti.
Prizadevanja za učinkovitost nujno povzročijo neenakost.)
1975 Razvojni
Allard Življenje sestavljeno iz treh dimenzij:
zadovoljevanje materialnih potreb – imeti,
zadovoljevanje societalnih potreb ali potrebo po pripadnosti – ljubiti
potreba po samouresničevanju (ustvarjanju) – biti,.
Equality and Efficiency, the Big Tradeof,
Imeti, ljubiti, biti
Rast brez zaposlitve Gospodarsko rast ne spremljajo povečane možnosti zaposlovanja. Kljub temu, da se bruto domači proizvod povečuje, nezaposlenost ostaja skoraj nespremenjena.
Rezultati prevlade prvega koncepta Razvojni program Združenih narodov (UNDP – United nations development program)
Rast brez glasu. Gospodarsko rast ne spremljata večja demokratizacija in udeležba pri odločanju. Politiki razmišljajo, ali naj izberejo gospodarsko rast ali participacijo predpostavljajoč, da si nasprotujeta. Ljudje si ne želijo izbire med njima: hočejo oboje.
Brezobzirna rast. Rezultati gospodarske rasti so namenjeni le bogati manjšini. Razlike v porazdelitvi dohodka in bogastva povečujejo in s tem neenakost.
Rast brez korenin. Rast, ki slabi ali uničuje kulturno identiteto ljudi. Kulturno uniformiranje narodov, ki jih povzročajo nalezljivi vzorci porabe in življenjskega sloga. Uniformiranje znotraj držav se kažejo v pritiskih na manjšine.
Rast brez prihodnosti. Rast na račun prihodnjih generacij. Zelo pogosto se gospodarstvo ne ozira na škodo, ki jo dela v okolju in virom. Hitra in nenadzorovana gospodarska rast v večini držav temelji na brezobzirnem uničevanju okolja. Ta škoda marsikdaj presega gospodarsko rast in je nepopravljiva.
Kaj smo naredili narobe?
Table
1. H
ou
seh
old
inco
me
s incre
ased
faster at th
e to
p
Trend
s in real h
ou
seho
ld in
com
e by in
com
e grou
p, m
id-1
98
0s to
late 20
00
s
Družinski dohodek hitreje raste bogatim Trendi realnega dohodka po dohodkovnih skupinah; od srede1980ih do poznih 2000h
Dohodkovna neenakost se je povečala v večini držav OECD Ginijev koeficient dohodkovne neenakosti; od srede1980ih do poznih 2000h
Source: OECD Income Distribution and Poverty Database.
Figure 1. Income inequality increased in most OECD countries Gini coefficients of income inequality, mid-1980s and late 2000s
Umrljivost dojenčkov
Slovenija 1985 - 1995
13
12,2
11
9,8
88,2 8,2
8,8
6,8
6,5
5,56
8
10
12
14
19851986
19871988
19891990
19911992
19931994
1995
Tekmovanje!
Zmaga močnejšega in neobčutljivega
Tranzicija:
Povečana
brezposelnost,
strah za socialno in
ekonomsko varnost
Umrljivost v nekaterih tranzicijskih državah
Enak vzorec gibanja umrljivosti
kot v tranzicijskih državah je bil
značilen za UK ob neoliberalnih
reformah M. Tacher.
V nasprotju neoliberalističnimi tezami
razvojna teorija podpira drugačna stališča:
NE gre za izbiro zmagovalca,
ampak za razvoj družbe v celoti, kjer bi vsi imeli čim več (ang.: loss-minimizing strategy).
Gre za "igro s pozitivno vsoto, v kateri vsi igralci dobijo"
(Griffin in McKinely, 1996).
Kapital je sam po sebi kratkoviden: ne zanimajo ga družbene ali okoljske posledice rasti dobička!
Kaj smo naredili narobe?
Sen: Našo pozornost moramo prenesti
iz usmerjenosti le na dohodek in proizvod
na stvari, v katere ljudje resnično verjamemo!
Dohodek in potrošno blago
imajo le instrumentalno vrednost.
Ko bomo določili, kaj so stvari, v katere resnično verjamemo,
bomo lahko tudi določili smeri razvoja
družbe.
In šele takrat lahko
pripravljamo reforme!
Kapital je sam po sebi kratkoviden: ne zanimajo ga družbene ali okoljske posledice rasti
dobička.
Daje prevelik poudarek na fizični in finančni kapital, zanemarja pa pomen človeškega in socialnega kapitala.
Medtem ko sta prva dva le sredstvi za množenje finančnega dobička, imata druga dva velik neposredni
pomen pri dvigovanju kakovosti življenja. Družbena neenakost zavira razvoj človeškega in socialnega
kapitala, zmanjšuje gospodarsko rast, neposredno zmanjšuje kakovost življenja posameznika in družbe ter
uničujoče vpliva na okolje
Pomen zaposlitve je
širši kot le plača.
Freud: Nobena človekova aktivnost ne daje toliko občutka realnosti kot profesionalno delo – plačana zaposlitev. - utrjuje socialne vezi človeka z okoljem, - daje materialno, socialno in psihično varnost - potrjuje posameznikovo potrebnost v družbi.
Razvojne faze Prevladujoča
dejavnost: Prevladujoče
delo: Odnos do
okolja/ zemlje
Pomen dela: Kapital Socialni sistem
Vrednote1: Vrednote2:
Kmetijstvo z zemljo Odvisnost od okolja
Preživetje Zemlja - naravni
Družina, lokalna skupnost
Tradicionalne/Fatalizem
Vera, ubogljivost, lepo vedenje, nesebičnost
Industrija s stvarmi Izkoriščanje okolja
Materialni standard
Denar - finančni
Posameznik, trg
Industrijske/materialne
Delo, varčnost, odločnost, neodvisnost
Servisi javne blaginje
z ljudmi Sobivanje/ sonaravnost
Sreča/ blaginja
Sodelovanje (socialni) Znanje (človeški)
Vključenost, sodelovanje, solidarnost
Post-materialne
Domišljija, odgovornost, strpnost
15
Ob prehodu, je bilo kmetijstvo “zadušeno” z delovno silo, ki je prešla v industrijo in ga s tem sprostila
Industrija je to nadomestila z inovacijami in novo tehnologijo za kmetijstvo. S tem je le-to z manj ljudmi
naredilo mnogo več → nikoli ni tako malo ljudi delalo v kmetijstvu in pridelalo toliko hrane!
Sedaj je položaj podoben: od industrije (realnega gospodarstva, proizvodnje materialnih dobrin, …)
se zahteva in pričakuje reševanje brezposelnih. A ta ne bo nikoli več množično zaposlovala .
Treba je najti nove proizvode/potrebe, ki pa niso v materialni proizvodnji, ampak v uslugah, znanji, zdravju,
prostem času ipd.
Financiranje: menjava, individualno plačilo, vzajemnost
Kje najti zaposlitve?
Delo za popravljanje preteklih napak! Okolje, izključenost.
Delo za zadovoljevanje potreb ljudi! In ne zaradi potreb kapitala!
Zaposlena mladost Začetek delovnega življenja z brezposelnostjo
Izgubljeni kapital, ki nikogar ne zanima
- Varna starost
Odvečni ljudje, ki le najedajo kapital
Domov za 20.000 starejših → gradbeništvo, industrijo bele tehnike, pohištva ipd.
→ 10.000 delovnih mest
Dolgotrajna oskrba → pomoč na domu 20.000 delovnih mest
neprofitnem sektorju, socialnem podjetništvu ...
Vir financiranja: 1% prispevek od vseh dohodkov na temelju
vzajemnosti in solidarnosti
Pri tem pa bo potrebno spremeniti marsikaj.
Odnos do dela:
ni produktivno delo le delo v materialni proizvodnji,
enako ustvarja novo vrednost in dviguje BDP »nematerialna« proizvodnja.
Kapital ima pri tem manjšo vlogo,
v prvi plan mora stopiti država z načrtovanjem pogojev
zadovoljevanja nematerialnih potreb – niso finančno dobičkonosne dejavnosti
Lastništvo - zasebno, zaposleni, - preprečitev uničevanja podjetij
Financiranje - participacija prebivalstva na podlagi solidarnosti in vzajemnosti.
Upravljanje morajo prevzeti tako uporabniki kot izvajalci storitev
soupravljanje, samoupravljanja, zadružništvo