marec 2016

KočevskaMarec 2016 / Poštnina plačana pri Pošti 1102 Ljubljana / Občina Kočevje / Brezplačni izvod

Sto let Metke Fink stran 2

Vse več kriminala? stran 4

Intervju: Edita Cetinski Malnar

stran 6

Sedež SiDG na Kočevskem

stran 8

Prehranska dopolnila

stran 12

O montessori pedagogiki

stran 13

Okusite Kočevsko stran 15

120 let luči in vode

stran 20

AirBnB stran 22

Kolumna Nataše Briški

stran 25

Gorsko kolesarjenje

stran 26

Ristanc stran 28

O mostu ali brvi stran 31

KCK napovednik stran 32

Razkorak med statistiko in realnostjo

Čeprav podatki Policijske postaje Kočevje kažejo, da število kaznivih dejanj na območju upravne enote v zadnjih treh letih upada, se zdi, da se prebivalci Kočevske počutijo vse manj varne. Čedalje več kočevskih ustanov zaradi zagotavljanja splošne varnosti najema varnostnike, veliko je inciden-tov, zadnje mesece pa tudi ogromno ustrahovanja. Kočevje, ki je bilo leta 2014 zaradi največjega povprečja obravnavanih sumov nasilnega kriminala razglašeno za najbolj nasilno mesto v Slove-niji, je dobilo prvo 'spletno 'stražo. Člani zaprte FB-skupine, ki spominja na sosedsko stražo, se ob-veščajo o sumljivih osebah, ki oprezajo okrog hiš. Nasilje postaja vse večji izziv, čedalje več ljudi je prestrašenih. O perečem problemu, ki ga rešuje vsak po svoje. strani 4 in 5

Vsak četrtek zvečer lahko na 1. programu Televizije Slove-nija spremljamo oddajo Prava ideja. Njena voditeljica in ustanoviteljica je Edita Cetinski Malnar, sicer ekonomistka, ki je bolj kot ne nenačrtovano postala eno od najbolj pre-poznavnih televizijskih imen. Pomoč pri uresničevanju idej drugih je njeno vodilo. Gostila je več kot 1000 ljudi, mla-dim, ki se odpravljajo na samostojno podjetniško pot, pa svetuje povezovanje s starejšimi, izkušenejšimi poslovneži.Več v intervjuju.

Prava ideja je njeno poslanstvo

Foto: Bojan Šverko

Foto: Marko Vovk

Kočevska marec 2016www.kocevje.si 2MozaikKočevska www.kocevje.si

Metka Fink praznovala 100 let Plesni klub Jasmin dobil državnega prvaka

Romi so izvolili Marjana Hudoroviča

Sedež državnega podjetja v stavbi NLB

Marjeta Fink je najstarejša rudarka daleč naokrog. Željnčanka, ki je 23 let delala v kočevskem rudniku, je namreč v začetku marca dopolnila 100 let. Metka, kot ji pravijo do-mačini, je vse življenje trdo delala. "Ker je mož umrl, sva šli s sestro, tudi vdovo, mojim otrokom in njeni-mi štirimi skupaj živet," je povedala pred petimi leti na srečanju rudarjev. "Lahko bi šla delat v Tekstilano, pa

nisem šla. Delo v rudniku je imelo svoje prednosti, dobila sem 'težko' karto za živila. Pet otrok je bilo treba nahraniti. Približno štiri leta sem delala tudi vsa moška dela, na sipini, in dobila 'moško' plačo. Moških je primanjkovalo, pa sem šla jaz," je bila iskrena. Metka Fink, ki je 100 let proslavila v Lovskem domu Željne, se je rodila 6. 3. 1916 kot osmi otrok v Dolenjih Lazih pri

Ribnici. Pri 14 letih se je odpravila služit v Ljubljano, kjer je spoznala svojega moža. Z njim se je poročila devet let pozneje. Moža so med 2. svetovno vojno odpeljali v taborišče na Rab, tik pred koncem vojne pa so ga ubili Nemci. Najstarejša knapov-ka na Kočevskem pravi, da ji je sto let minilo hitro, za največjo grozoto v življenju pa je označila vojno. Petra Šolar

V soboto, 5. marca, je v Prevaljah na Koroškem potekalo državno prvenstvo v latinskoameriških plesih. Nanj sta se uvrstila tudi dva para iz Plesnega kluba Jasmin, to sta Tilen Rac s soplesalko Marušo Rako in Patrik Klun s soplesal-ko Jasno Potočar. Patrik in Jasna sta postala mladinska državna prvaka, Tilen in Maruša pa sta osvojila peto mesto. "Ponosni smo na oba naša plesna para. Želimo si čim več mladih upov, ki bi jih navduševal ples. Problem športnega plesa je namreč ta, da je čedalje manj otrok, ki bi se vključili v tak šport, kar je res škoda, saj ti športni ples da plesno in gibalno znanje, omogoča ti zdrav način življenja, te nauči medsebojnih odnosov, poleg tega pa spoznavaš kraje in pridobivaš nova prijateljstva," je po dogodku povedala plesna pedagoginja Jasmina Arko iz Plesnega kluba Jasmin, ki letos praznuje 55. obletnico delo-vanja. Izjemen dosežek je tako lepa popotnica za nadaljno delo kluba, v kate-rem trenirata oba para. Njihova trenerja sta Arkova in Aleksej Rubcov, nekdaj vrhunska plesalca, danes trenerja, pedagoga in koreografa. Prav tako sta oba para tudi člana državne reprezentance, dnevno trenirata do tri ure. Nova mla-dinska državna prvaka Kočevec Patrik in Jasna, ki sicer prihaja iz Novega mesta, skupaj plešeta že dve leti. Oba para v prihodnje čakajo mednarodne tekme, Patrik in Jasna pa odhajata na svetovno prvenstvo iz latinskoameriških plesov v Moldavijo in standardnih plesov v Romunijo, kjer bosta zastopala barve Slovenije. Aleksandra Papež

Marjan Hudorovič je novi stari ko-čevski svetnik, saj je dobil večino glasov na nadomestnih volitvah. Za 48-letnega Marjana je 28. februarja glasovalo 78 volilnih upravičencev, za protikandidata Dušana Hudorovi-ča pa 61. Skupaj je na nadomestnih volitvah za člana občinskega sveta – predstavnika romske skupnosti glasovalo 139 Romov, ki imajo volilno pravico in živijo v kočevski občini. Novi občinski svetnik se bo preostalim 24 članom predvidoma pridružil na naslednji seji občinske-ga sveta, ki bo 29. marca. Kočevski občinski svet je bil nepopoln od kon-

ca oktobra, ko je iz osebnih razlogov odstopil Elvis Majer.

Marjan Hudorovič je sicer inte-rese romske skupnosti kot svetnik zastopal že v mandatu 2010–2014. Kot pravi, bo še naprej aktivno so-deloval z občino pri urejanju romske problematike. Trenutno kot romski mediator sodeluje pri programu preprečevanja zgodnjih porok pri Romih. "Če gre za dobre stvari, sem vedno pripravljen sodelovati," je od-govoril na vprašanje, ali bo podobno kot njegov predhodnik podpisal koa-licijsko pogodbo. Petra Šolar

Novo državno podjetje Slovenski državni gozdovi ima sedež v stavbi Nove ljubljanske banke v Kočevju, na naslovu TZO 66. Po naših podat-kih naj bi bili pred tem še v igri dve lokaciji: prostori, kjer je za zdaj še Urad za delo Kočevje (TZO 2), in slovenski paviljon, ki je bil lani na ogled na svetovni razstavi v Milanu. Podjetje vodi vršilec dolžnosti direk-torja Julijan Rupnik, sicer direktor podjetja Snežnik Kočevska Reka.

Podjetje je bilo vpisano v register 17. marca, isti dan pa naj bi (nepotrjeni podatki) vlada imenovala komisijo, ki bo pripravila vse potrebno za izbor nadzornikov. Nadzorniki bodo izpeljali postopke za imenovanje poslovodstva. Imenovanje v. d. direktorja (ta bo funkcijo opravljal največ leto dni) in sprejem ustano-vitvenega akta omogoča, da se Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS pooblasti za začetek razpisov na

štirih področjih: za dela v gozdu, prevoze, vzdrževanje gozdne infra-strukture in gojitvena dela v gozdu.

To bo omogočilo, da bo tudi po izteku koncesijskih pogodb konec junija delo v državnih gozdovih po-tekalo nemoteno. Državne gozdove, s katerimi zdaj gospodari sklad kme-tijskih zemljišč, bodo na novousta-novljeno družbo v skladu z zakonom prenesli 1. julija.Petra Šolar

Foto: Leon Behin st.

Patrik Klun in Jasna Potočar • Foto: Marko MesecMarjan Hudorovič • Foto: Petra Šolar

Kočevska marec 2016www.kocevje.si 3Mozaik

UvodnikKočevska nastaja vsepovsod. Večinoma nastaja v Kočev-ju, malce tudi v Ljubljani. Ideje in vprašanja se porajajo med hojo po kočevskih ulicah, med sedenjem na klop-cah, med pogovori z bližnjimi, med vrtanjem v znance 'Kaj bi bilo še zanimivega?', med nočnim četanjem s prijatelji … Mnenja člani uredniškega odbora delimo po kavarnah, sogovornike sprašujemo v njihovih pisarnah, na domu ali kje druge 'na terenu'. Članki so večinoma nastajali na Ljubljanski cesti v Kočevju, nekaj tudi v Lju-bljani, vaši (zunanji) pa, kdo ve, kje! Grafično podobo je cajteng dobil na Roški cesti. Večinoma v poznih večernih urah … Končno obliko pa v Delovi tiskarni v Ljubljani.

Vsaj tako je bilo do zdaj. Ta številka je večinoma na-stajala v 'naši pisarni'. Kar ne pomeni, da ne bomo več sestankovali po kavarnah! Ne bomo pa več risali farpla-nov na majavih mizah, ki so postavljene na ledeno mrzle ploščice, tik ob vhodu. Ne bomo več lovili signala za telefoniranje. In – takrat, ko doma ne bomo imeli miru – se bomo umaknili delat v KCK. Tam so vrata pisarne številke 3 skoraj vedno odprta za vse. Za tiste, ki bi nas radi opozorili na nepravilnosti, za tiste, ki bi predlagali kakšno novo temo, in tudi za tiste, ki bi radi kaj vpraša-li. Glede na to, da sva z oblikovalcem Markom tista, ki urediva večino stvari, boste v sredinski pisarni v prvem nadstropju naleteli na naju. In ker je časopis za naju javno naročilo in nisva (!) zaposlena niti na Občini niti v javnem zavodu, ampak delava še druge stvari, pa je najbrž samoumevno, da nisva ves čas v pisarni … Zato nam lahko svoje predloge, mnenja, pobude in napovedi prispevkov pošiljajte tudi na [email protected]. Na ta e-naslov pa lahko – če želite – tudi sporočite, ali bi raje o kakšni temi spregovorili v pisarni, in se bomo dogovorili za termin.

Še nekaj: z naslednjo, deseto številko bomo spremenili koncept rubrike medobčinskega inšpektorata. Vodja inšpektorata Damir Marinč soglaša, da bo odgovarjal na zastavljena vprašanja, ki se tičejo delovanja medobčin-ske inšpekcije in redarstva. Vi pošljite vprašanje, on pa bo pojasnil, kako in kaj.

Za konec pa: Jože, naš bivši cimer, vedno boste dobro-došli pri nas!!!

Petra Šolar,odgovorna urednica

Kočevska je časopis Občine Kočevje, vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1955 • Kočevska, št. 9, marec 2016 • Naklada 6500 izvodov • Gospodinjstva na območju občine Kočevje jo prejmejo brezplačno • Izdajatelj: Občina Kočevje, Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje/ zanj župan dr. Vladimir Prebilič • Odgovorna urednica: Petra Šolar • Pomočnica urednice in novinarka: Aleksandra Papež • Oblikovna zasnova, prelom in priprava za tisk: CZMK Kočevje, TZO 62, 1330 Kočevje / zanj Marko Vovk • Lektorica: Saša Erjavec Kobe • Kontakt: [email protected] • Trženje: Matej Kosten, 040-652-837, [email protected] • Tisk: DELO časopisno in založniško podjetje, d. d., Dunajska cesta 5, 1509 Ljubljana • Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s predhodnim pisnim dovoljenjem izdajatelja.

Kočevska podjetja odprla vrata občanom

Izdelovanje košaric in pirhov

Štirinajst kočevskih podjetij je tretji teden v marcu odprlo svoja vrata in povabilo občane na ogled. "Namen dnevov odprtih vrat je predstavi-ti kočevska podjetja tukajšnjim prebivalcem. Ko se pogovarjaš na ulici, velikokrat slišiš: 'Kaj pa imamo sploh v Kočevju?'. In to, kar imamo, smo želeli predstaviti. In imamo kar veliko," je povedal Mar-ko Stijepić, direktor Podjetniškega inkubatorja Kočevje.

V okviru Dnevov odprtih vrat kočevskih podjetij, ki jih je od 14.

do 19. marca organiziral kočevski inkubator, so se predstavili: Snež-nik, Kočevski tisk, Kovan, Hipos, Kamnoseštvo Erjavec, Amles, Bovard, Osko, Termo-it, Soring, R&GE in Lesing. Slednje že 27 let izdeluje, oblikuje in prodaja šolsko pohištvo, pohištvo za opremljanje dijaških in študentskih domov ter pisarniško pohištvo. Na njihovih stolčkih sedijo malčki v vseh eno-tah Vrtca Kočevje, večji stoli in mize pa so v vseh kočevskih šolah. "Največ izvažamo v skandinavske

države, na prvem mestu je Danska, sledi ji Norveška. Izvažamo tudi v dežele nekdanje Jugoslavije, v Rusijo in Maroko," je povedal Janez Lesar, solastnik podjetja Lesing. Eno od kočevskih podjetij, ki je odprlo vrata in obiskovalcem pokazalo proizvodnjo, slovi po pri-lagajanju zahtevam kupcem. "Hitra odzivnost, fleksibilnost, dober servis in storitve," je na vprašanje, katere so njihove prednosti, odgo-voril Lesar. Petra Šolar

Vaško društvo Mahovnik je pod vodstvom mentorice Irene Bokan organiziralo velikonočno delavnico Izdelovanje košaric in pirhov. De-lavnica je potekala v brunarici pri nogometnem igrišču v Mahovniku z desetimi znanja željnimi ustvarjalci. Najprej so udeleženci naredili osno-

vo za košarice iz mavca in vžigalic, sledilo je pletenje košaric iz vrvice iz jute, na katere so pritrdili tudi ročaj. Dno košaric so nato napolnili z barv-no travo iz papirja. Jajca iz stiropora so polepili s 'servietno' tehniko in jih položili v košarice.

Po decembrski delavnici Vaškega

društva Mahovnik je bila to druga tovrstna delavnica v Mahovniku. Udeleženci so bili zelo kreativni, ustvarjalni in navdušeni. Po njihovih besedah si takšnih delavnic želijo čim več. Nova delavnica najverjetne-je sledi jeseni. Jože Corel

Foto: Petra Šolar

Foto: Marko Vovk

Pravljice danes19. pripovedovalskemu festivalu Pravljice danes, katerega del je tudi Pokrajinski muzej Kočevje, so se z zgodbami vodá priklonili David Šušel, Anton Prelesnik, Emil Kre-se, Mirjana Šercer in Jožef Gorše. "Posebnost vode, ki skriva marsi-kaj, je to, da je tekoča, se razliva. In morda ljudje potrebujemo ravno te značilnosti, da bi tudi sami postali fleksibilni," izbor teme po-

jasnjuje kustosinja Živa Ogorelec. Prav prilagodljivost so po besedah tokratnih zgodbarjev potrebovali tudi prvotni naseljenci Kočevske. Njihove selitvene poti so se drža-le vodnih tokov; našli so Rinžo, 'tekoče jezero', pomenljiva imena, ki so jih dajali studencem – Glo-boki, Dolgi, Cinkarski –, pa so bila marsikdaj le poveličevanje vode v velikosti lužic. Fleksibilnost, še

bolj pa domiselnost so pri zbiranju te redke in dragocene dobrine pot-rebovali gozdarji; drevesa so tako opasali z vrvmi, na katerih so se ob nalivih nabirale kaplje, te pa so se nato počasi stekale v pripravne zbiralnike. A ker to ni zadostovalo in je bilo treba po vodo zelo daleč, so bili nekateri v zameno za takšno opravilo pripravljeni podariti cele-ga polha.

Kočevska marec 2016www.kocevje.si 4Kriminal

Od sosedskih straž do neprebojnih jopičev

Prodajalke se bojijo biti same. Knji-žničarke so najele varnostnika. Več-ji otroci, ki so že hodili sami v šolo, prosijo starše, naj gredo z njimi. Skupina anonimnežev je oblikovala zaprto FB-skupino, katere člani se redno obveščajo o sumljivih avto-mobilih in osebah, ki se potikajo v občinah Kočevje, Ribnica in Kostel. Vrstijo se vlomi. Včasih kdo zasliši kakšen rafal. Precej prebivalcev, zlasti iz ranljivejših skupin, je prestrašenih.

Na drugi strani podatki Policijske postaje (PP) Kočevje kažejo, da število kaznivih dejanj v zadnjih treh letih upada. V letu 2013 so policisti kočevske policijske postaje obravnavali 704 kazniva dejanja, v letu 2014 693, lani pa 566. Po uradnih podatkih policije so njihovi zaposleni v letu 2015 obravnavali 273 tatvin in 54 velikih tatvin (vlo-mi v objekte), 2 ropa, 33 lahkih telesnih poškodb, 2 hudi telesni poškodbi, 5 groženj, 4 povzročitve splošne nevarnosti in 1 protipraven odvzem prostosti. V primerjavi z letom prej je v minulem letu naraslo le število lahkih telesnih poškodb

– z 21 na 33. Večja je tudi stopnja raziskanosti. "Od skupno 566 ka-znivih dejanj je bilo preiskanih 41,7

odstotka, kar je 2,9 odstotka več kot v enakem obdobju prejšnjega leta," trdi Silvo Košir, komandir PP

Kočevje. Razkorak med policijsko statistiko ter zaznavanjem in počut-jem občanov je ogromen.

Ko reševalci potrebujejo neprebojne jopiče"V desetih letih, kolikor delam na kočevski urgenci, so se razmere glede varnosti zaposlenih izredno poslabšale," potrdi Primož Veliko-nja, vodja reševalne službe nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Kočevje. Tako močno, da ustanova, katere poslanstvo je po-magati bolnim in reševati življenja, zdaj kupuje neprebojne jopiče. "Občasno imamo tudi varnostnika," doda Velikonja, ki sicer ni želel razkriti podrobnosti. Po mestu kroži veliko zgodb o žalitvah, vpitju, grožnjah s fizičnim nasiljem ali strelnim orožjem pri nudenju nujne medicinske pomoči. Zadnji v nizu najbolj odmevnih dogodkov, ko so policisti zavarovali tudi kočevski zdravstveni dom in tamkajšnje ose-bje, je bilo streljanje sredi lanskega poletja. Tedaj sta se domnevno za-radi pobega mladoletnice sprli dve romski družini, kočevskim policis-tom so na pomoč prihiteli ljubljan-ski policisti, nad mestom je krožil helikopter, zaprta je bila regionalna cesta. Sporočilo policije za medije

Se spomnite raziskave pred dvema letoma, ki je Kočevje razglasila za najbolj nasilno mesto v Sloveniji? Nezavidljiv položaj si je mesto prislužilo s povprečjem obravnavanih sumov nasilnega kriminala med letoma 2008 in 2013 na območju celotne upravne enote. In čeprav policijska statistika kaže, da število kaznivih dejanj na Kočevskem v zadnjih treh letih upada, se prebivalci ne počutijo varne …

Foto: Marko Vovk

Foto: Marko Vovk

Kočevska marec 2016www.kocevje.si 5

je bilo skopo: "Zaradi suma storitve kaznivega dejanja poskusa uboja, povzročitve splošne nevarnosti in lahke telesne poškodbe so policisti odvzeli prostost 43-letnemu moške-mu in 16-letnemu mladoletniku."

Eden izmed incidentov, zaradi ka-terega je Kočevje pristalo na vrhu še ene lestvice – lestvice upravnih enot v Sloveniji glede na število obrav-navanih sumov umorov in ubojev –

pa je dogodek na bencinski črpalki iz leta 2012, ki se je za Borisa Zu-panca mlajšega končal tragično.

Knjižničarke klicale policijo tudi do štirikrat dnevnoZadnje mesece čedalje večjo težavo povzroča ustrahovanje. Osnovnošol-ce, prodajalke, voznike avtobusov in še marsikaterega prebivalca Kočevja je nadlegovala ali jim grozila ista oseba. Polnoletni odvisnik je po pri-čevanjih oseb, ki ne želijo biti ime-novane, grozil vozniku in potnikom na avtobusu, izsiljeval otroke … "Naše zaposlene je ustrahoval, da jih bo ubil. Poleg tega se je drogiral v naših prostorih pred uporabniki. Po-licijo smo klicali neprenehoma, tudi po štirikrat na dan. Bil je grožnja vsem: tistim, ki so prišli v knjižnico, in vsem zaposlenim," pove Cirila Pekica, direktorica Knjižnice Ko-čevje. Ker je knjižničarke ustrahoval

dan za dnem, je direktorica po nas-vetu policije najela varnostnika. "Te-žavo smo za zdaj omilili s tem, da smo mu skladno s svojim pravilni-kom prepovedali vstop," pripoveduje gospa Pekica, a doda: "Mislim, da je prvenstveno za varnost občanov za-dolžena policija in bi morala težavo tudi rešiti." Večina vprašanih, ki so imeli izkušnje z obiskom omenjene osebe, deli njeno mnenje. Zato smo

preverili, kaj je do zdaj storila poli-cija. "Policisti so osebo, ki jo ome-njate, obravnavali večkrat oz. smo se vedno odzvali na vsako prijavo, ki smo jo prejeli, ali pa smo dejanje zaznali sami. V letu 2015 smo obrav-navali štiri kršitve po Zakonu o jav-nem redu in miru, v letu 2016 že 28. Prav tako pa smo v letu 2016 obrav-navali 25 kaznivih dejanj," pojasni komandir PP Kočevje Silvo Košir. Glede preostalih načinov ukrepanja in reševanja problematike pa pravi: "Za dolgoročnejšo rešitev vprašanja policija sodeluje tudi s preostalimi službami, ki bi lahko prispevale k re-šitvi statusa osebe. Policija izvršuje svoja pooblastila po zakonskih pred-pisih. Pri tem ugotavlja znake kazni-vih dejanj in elemente prekrškov ter skladno z ugotovitvami tudi ukrepa. Vsekakor je zelo pomembno, da na vsako kršitev odreagiramo in zoper kršitelja tudi ustrezno ukrepamo. Pri

ponavljajočih se kršitvah in drugih deviantnih dejanjih je v veliki meri vzrok za njihovo ponavljanje zunaj pristojnosti policije, kar pomeni, da so za odpravo deviantnega dejanja potrebni vključevanje tudi preostalih služb (CSD, zdravstvene ustanove ipd.) ter volja in zavedanje posame-znika, da takšno vedenje spremeni. Največkrat gre tudi za različna 'bole-zenska' stanja."

Prisilna hospitalizacija je možna, če je oseba razglašena za duševnega bolnika. Na Centru za socialno delo Kočevje poudarjajo, da mora odrasla oseba, ki ji ni odvzeta poslovna spo-sobnost, sama zaprositi za pomoč. "Vključitev v socialnovarstvene sto-ritve CSD je za uporabnika prosto-voljna, tudi če gre za prvo socialno pomoč po uradni dolžnosti, saj upo-rabnik sam odloča, ali bo v storitvi sodeloval ali ne," pojasnjuje direkto-rica CSD Kočevje Katarina Hiti. Če oseba sama privoli v pomoč, je vloga CSD-ja, da jo informira in poskuša motivirati za spremembe. Hitijeva razlaga: "Ustvarjamo mrežo pomoči, če si uporabnik to želi in ponujene rešitve tudi sprejme. Uporabnik se lahko vključi tudi v socialnovarstve-no storitev osebne pomoči."

Ko 'FB friend' prevzame funkcijo varuha

Vlomi v stanovanja, hiše, koče, po-slovne prostore, drvarnice in ostale objekte ter razočarani okradeni ljudje pa so bili vzrok za nastanek FB-sku-pine, ki ima že več kot 1400 članov. Avtorji skupine 'Vlomi Kočevje Ribnica Kostel ' se izogibajo razkri-tju, kot glavni cilj navajajo, da je to 'stran za vse, ki bi bili radi obveščeni o sumljivih osebah, ki se potikajo v naših občinah in se pripravljajo, da

nam poštenim sokrajanom vlomijo in nas okradejo.' FB-skupina, ki je nastala konec lanskega leta, spomi-nja na sosedske straže, kakršne poz-najo v ZDA oz. angleško govorečih državah. Sosedske straže so skupine državljanov, ki pozorno spremljajo dogajanje v ulicah oz. soseskah in o vsakem sumljivem primeru v hipu obvestijo policijo. "Administratorji si želimo varno Kočevsko, in to ne samo glede vlomov, ampak splošne kriminalitete," so zapisali v sporoči-lu, namenjenemu eni od medijskih hiš. FB-skupina je odziv na večinsko mnenje prebivalcev. Na policijski postaji Kočevje na vprašanje, na kakšen način preprečujejo kazniva dejanja v občini, odgovarjajo, da s prisotnostjo policistov na terenu, zlasti na lokacijah, kjer je že priha-jalo do izvrševanja kaznivih dejanj. "Policiste pogosteje usmerjam na te-ren peš, saj menim, da je opazovalna služba osnovna oblika policijskega dela, kjer policist neposredno ustvar-ja stik z lokalno skupnostjo. S tem želim povečati zaupanje med policijo in občani, ki je pomemben vidik pri preprečevanju in preiskovanju kaznivih dejanj," pojasnjuje Silvo Košir. Število policistov na terenu je odvisno od več dejavnikov, pri tem

pa je treba upoštevati, da so poleg uniformiranih policistov na terenu prisotni tudi policisti 'v civilu'. "Po-gosto, tudi v nočnem času in med vikendi, opravljajo policisti nadzor peš, predvsem na tistih lokacijah, ki izstopajo po varnostnih dogodkih," zaključuje Košir.

A to očitno ni dovolj. Čeprav šte-vilo kaznivih dejanj po uradnih sta-tistikah upada – upoštevati je treba

tudi dejstvo, da vsi kaznivih dejanj zaradi različnih vzrokov ne prijavi-jo – se anonimneži ne strinjajo, da je policija storila dovolj. S prstom kažejo na določen del populacije in v edinem zdaj javnem sporočilu navajajo: "Koliko mesa in mesnih izdelkov je bilo odtujeno? Koliko zelenjave je pobrane? Koliko živine odtujene? Koliko kubikov drv so zvozili iz naših prelepih gozdov? Koliko nafte prečrpane iz delovnih strojev? Koliko bakra in železa od-peljano? Koliko trgovin izropanih? Koliko škode narejene? In to so vprašanja, ki nas mučijo. In to so zgodbe ljudi."

In kaj o sodobni sosedski straži menijo na policiji? "Spletna stran je dobrodošla, če pomeni dodatno ozaveščanje in obveščanje občanov v smislu preventivnega delovanja. Prav tako lahko predstavlja vir infor-macij, ki so pomembna tudi za prei-skovanje kaznivih dejanj. Vsekakor pa si želim, da občani informacije posredujejo tudi neposredno policis-tom, saj s tem krepijo medsebojno sodelovanje in zaupanje. Želim si dobrega medsebojnega sodelovanja, saj se zavedam, da skupaj gradimo varnost," je zapisal Silvo Košir.Petra Šolar

Kriminal

»Naše zaposlene je ustrahoval, da jih bo ubil. Poleg tega se je drogiral v naših prostorih pred uporabniki. Policijo smo klicali neprenehoma, tudi po štirikrat na dan. Bil je grožnja vsem: tistim, ki so prišli v knjižnico, in vsem zaposlenim,« Cirila Pekica, direktorica Knjižnice Kočevje o moškem, ki zadnje mesece ustrahuje Kočevce.

Foto: Petra ŠolarFoto: Petra Šolar

Kočevska marec 2016www.kocevje.si 6Intervju

Običajno ste na drugi strani mi-ze oziroma oseba, ki zastavlja vprašanja. Kako pa se počutite v obratni vlogi? To je popolnoma drugačna vloga. To vidiš šele takrat, ko jo doživiš. Ni enostavno odgovarjati na vpraša-nja. Fajn se počutim, enkrat z druge strani, po dolgem času.

Začetki oddaje segajo v leto 2008. Sama ideja pa je bila pov-sem vaša. Kot novinarka sem dozorevala v času, ko so mediji največ pozornosti namenjali zgodbam iz gospodarstva, kjer so bili državni interesi. Tiste zgodbe so bile zanimive. Nastala je nekakšna praznina, nikjer ni bilo uspešnih zgodb v zasebnem sektorju. Do ideje sem napreč prišla, ko sem ugotovila, še posebej v času, ko sem vodila Dnevnik, da v medijih skoraj ni prostora za številne uspešne zgod-

be iz zasebnega sektorja. Medije so zanimale predvsem zgodbe podjetij, ki so bila v državni lasti, ne pa tudi uspehi posameznikov. Ko sem to prepoznala, sem vedela, kaj hočem, in ugotovila, da je to prava ideja. Tako sem začela. Prava ideja je moja ideja, ki je nekako zapolnila tržno nišo druge prave ideje. Ob tem čutim poslanstvo, da ljudem podajam us-pešne zgodbe, jih spodbujam z njimi in navdihujem, da se tudi sami lotijo uresničevanja idej. Pot pa je bila naporna. Vijugasta, morala sem biti zelo vztrajna, inovativna, znati sem morala prepričati odgovorne, da so mi zaupali to oddajo. Ko sem dobila zeleno luč, je ideja stekla.

Sicer ste pred tem vodili tudi Dnevnik, bili ste urednica notra-njepolitične redakcije in Odme-vov. Zagotovo so to pomembne izkušnje.

Izkušnje so seveda vedno dobre in da iz njih potegneš tisto najboljše, kar potrebuješ za naprej. Vsako poglavje na televiziji, kjer sem zdaj že 25 let, mi je dalo nekaj svojega. Moram pa priznati, da zdaj najbolj uživam. Zadnjih osem let.

Sama pot do televizije pa je bila bolj kot ne naključna oziroma ne-načrtovana?Ključ do televizija je bila moja ma-ma, ki me je spodbujala, da se pri-javim na avdicijo. Sama nisem bila preveč zainteresirana, ker sem takrat ravno zaključevala študij ekonomije, imela sem štipendijo na takratnem Trgoprometu, opravljala tam tudi prakso in se že videla v tem. Ampak mama me je prepričala in sem šla na to avdicijo. Nova izkušnja, pa da vidimo, kaj bo, sem rekla sama sebi. Bili so trije ali štirje krogi, bilo nas je več kot 350, dobila sem odlično

ponudbo, vendar nisem bila prepri-čana, da je to ravno nekaj, kar si jaz želim. Nekako se nisem videla v tem, da bi bilo delo novinarke moje poslanstvo. O tem me je prepričal takratni urednik Lado Ambrožič, za kar sem mu še danes hvaležna. To je bil res eden najboljših urednikov na-sploh in me je znal spodbuditi. Svoj prvi prispevek sem pripravila 8. februarja leta 1992, tega ne bom ni-koli pozabila, ko mi je poslal ekipo v Kočevje in sem delala prispevek o zaprtju oziroma odprtosti/neodprtos-ti Kočevske Reke in Gotenice. Nare-dila sem dveinpolminutni prispevek in bil je zelo odmeven. Tako sem dobila potrditev, da sem mogoče na pravi poti.

Po izobrazbi ste torej ekonomist-ka, kar pomeni, da tudi v teoriji prepoznate pomen uspešnega podjetništva.

To je neka osnova in način razmi-šljanja, ki ti ga da študij ekono-mije. Seveda pa se je treba stalno izobraževati, slediti dogajanju v podjetništvu, gospodarstvu. Modeli in pristopi se zelo hitro spreminjajo in jaz moram to zelo dobro poznati, da prepoznam prave ideje in dam gledalcem nekaj več.

Tako sama oddaja kot vi ste prejemnica številnih nagrad in priznanj, med njimi so priznanja RTV Slovenija, pa horus in tudi nagrada za inovacijsko novinar-stvo.Vsaka izmed prejetih nagrad mi je zelo pri srcu. Nagrade RTV-ja, ki sem jih dobila za posebne dosežke, so mi dale neko notranjo potrditev v podjetju oziroma v hiši RTV, da te cenijo tudi znotraj hiše, kar se redko zgodi. Večinoma ljudje dobijo potrditev šele, ko grejo iz

»Mladi naj poiščejo bolj izkušene od sebe«Kočevje se ponaša s številnimi uspešnimi posamezniki. Med njimi je zagotovo Edina Cetinski Malnar, ki je svojo idejo razvila v Pravo idejo. Tele-vizijsko oddajo, ki jo že skoraj osem let spremljamo na RTV Slovenija. Novinarka in televizijska voditeljica je izjemno ponosna na kraj, od koder prihaja. Je prejemnica različnih nagrad, med njimi so nagrade InJo za inovacijsko novinarstvo ter tudi horus, nagrada za družbeno odgovor-nost. V svoji oddaji je gostila že skoraj tisoč gostov s številnimi uspešnimi poslovnimi idejami. Svoje poslanstvo vidi kot pomoč pri uresničeva-nju idej drugih.

Foto: Bojan Šverko

Kočevska marec 2016www.kocevje.si 7Intervju

Slovenije. Tako je bilo tudi pri me-ni. Prva nagrada, ki sem jo dobila, je bila InJo. Takrat je bila Violeta Bulc, današnja evropska komisar-ka, ki je prišla iz Stanforda, lastnica podjetja Vibacom, ki je skupaj v sodelovanju s Stanfordom želela spodbujati inovacijsko novinarstvo.

Takrat so me prvič izbrali za glavno nagrado. To je bil obisk Stanforda, dvakrat sem dobila to nagrado in na to sem res ponosna. Najprej sem uspela, tako kot večina dobrih idej, zunaj, v tem primeru v Ameriki, in šele potem sem dobila tudi nagrado Zavoda Ypsilon, Žurnalova oddaja leta, horus dvakrat in na RTV-ju trikrat. Nagrade mi veliko pome-nijo, lepo je, da ljudje prepoznajo tvoje delo in poslanstvo. Največja nagrada pa je tista, ki ti da energijo za naprej. To pa so odzivi gledal-cev, ki so številni, in visoka gleda-nost oddaje.

V oddaji ste gostili številne us-pešne podjetnike, nam morda zgolj za predstavo podate goste v številkah?Januarja smo imeli 300. oddajo, torej doslej je bilo okoli 310 oddaj. Konec maja bomo imeli osem let, torej 40 oddaj na leto. Ker v odda-jah gostim več gostov, tudi po dva ali tri predstavnike enega podjetja, nekje dva do štiri goste na oddajo, če to pomnožimo, smo blizu števil-ke 1000.

Kako poteka snovanje odda-je? Na kakšen način povabite goste? Verjetno ste raziskali že veliko zgodb?Na koncu seveda odločim jaz, ampak skupaj v redakciji iščemo prave ideje. Iščemo jih na različne načine, na kakšnih dogodkih, ljudje sami predlagajo, v medijih koga zaznamo. Vsi pa so preverjeni. Prek javno dostopnih podatkov vse preverim, njihove prihodke, število

zaposlenih, kakšna je njihova bo-nitetna ocena, to mi je zelo velik kazalnik, ali je podjetje uspešno, tudi visoka dodana vrednost. Iščem jih na različnih področjih, ne samo na tehnološkem, ampak na vseh. Tudi na glasbenem in umetniškem, da se različni gledalcih v njih pre-

poznajo. Da vidijo, kako lahko tudi na njihovem področju uspeš. Leto in pol imamo rubriko Minuta za novo idejo, ki sem se je spomnila in je super, ker imamo velik odziv. Mladi komaj čakajo, da nastopijo in predstavijo svojo idejo. Nam največji izziv je najti povezavo s temi mladimi podjetniki in našimi osrednjimi gosti. S tem damo do-dano vrednost, da morda pride do kakšnih novih poslov med njimi. To je namen te rubrike in smo kar uspešni. Veseli me, ko vidim, da ti ljudje po oddaji sodelujejo, se povezujejo in si pomagajo. Sploh starejši mlajšim s svojimi poveza-vami. Lažje prideš do kakšnih vrat, če nekoga poznaš. Tako je. Tudi v poslovnem svetu povsod po svetu. Izjemno sem vesela tega sodelo-vanja, ker vidim, da oddaja dosega svoj namen.

Vam katere ostanejo še posebej v spominu?Seveda se pojavljajo zgodbe, ki pridejo v moje misli. Vsaka zgodba mi vedno nariše nasmeh na obraz, vsake se z veseljem spominjam in vsaka posebej je prava. Vsaka ide-ja, ki je bila v Pravi ideji, je prava.

Kaj je tisto, kar je danes nujno potrebno za uspeh sicer dobre podjetniške ideje?Trdo delo, dober oziroma odličen tim, to je še skoraj najpomembnejše, inovativnost, vztrajnost in zaveda-nje, da ne delaš le zase, ampak tudi za druge oziroma za tiste, katerim je ta ideja namenjena. Torej trgu. S svojo idejo zadovoljuješ neke pot-

rebe, rešuješ neki problem, nekomu olajšaš življenje, ga razveseliš.

Verjetno je pomembno, da imaš tudi dobro razdelan koncept?Ključna je ideja, ki torej zadovolju-je neke potrebe. Potem pa je treba najti pot do uresničitve te ideje in

tukaj potrebuješ dober koncept. Da boš dosegel ta cilj. Oboje je pove-zano.

Imamo v Sloveniji dober poten-cial za nadaljnje uspešne pro-jekte in ideje?

Imamo vse možnosti, da uspemo. Dokaz so prave ideje, ki so vsak dan nove in jih kar ne zmanjka.

Za bodoče sogovornike vas torej ne skrbi, jih ne more zmanjkati?Ne, vsekakor ne. Te omejitve ni. Nove ideje nastajajo vsak dan. In

tudi prave. Ne bojim se, da bi jih zmanjkalo.

Pred kratkim se je odvil podje-tniški dogodek, kjer se je zbralo 500 podjetnic. Vi ste jih v oddaji gostili kar nekaj. Zaznavate

kakšne razlike v njihovem pris-topu k realizaciji svojih idej? Zelo se trudim, da najdem čim več podjetnic. To pa zato, ker vidim, da so podjetnice ženske, ker ženske takšne smo, da se nerade izpostav-ljajo v javnosti. Zato želim s to oddajo spodbuditi prav ženske k podjetništvu. Mislim pa, da med njimi ni velike razlike, imajo skup-ni cilj, to je uresničiti svojo idejo na trgu. Seveda so morda razlike v pristopih in uresničevanju idej, ampak predvsem se mi zdi po-membno, da prepoznamo potencial nekega uspešnega tima tam, kje so moški in ženske, ker smo si tako različni in hkrati zelo podobni, da je škoda, da tega ne bi izkoristili in se dopolnjevali tam, kjer je treba.

Kaj pravzaprav predstavlja po-slovni uspeh? Kdaj govorimo o uspešni ideji?Nagrada, ki jo dobiš od trga, od tis-tega, ki mu je bila ideja namenjena, ali je to denar ali pozitiven odziv. Če si z z njo zadovoljen, je to po-tem uspeh.

Številni mladi razmišljajo o svojih poslovnih poteh, vendar vedno ne zberejo poguma za re-alizacijo. Kakšne nasvete bi jim lahko podali?Mladim bi svetovala, naj poišče-jo bolj izkušene od sebe. Morda premalo govorimo o medgenera-cijskem sodelovanju v podjetjih, vendar ima to zelo močen naboj. Mladi pridejo z novimi, neobreme-njenimi idejami, zrejo v prihodnost, starejši pa so bolj izkušeni, poznajo več ljudi. Mreženje z njimi, iskanje pomoči, podpore in medgenera-cijsko sodelovanje se mi zdijo zelo pomembni. To bi svetovala mladim.

So se vam v vseh teh letih, ko ste bili priča uspešnim idejam, poredile kakšne dobre zamisli? Ste kdaj razmišljali o njihovi realizaciji?Ko to končam, grem na drugo. (smeh) Seveda veliko razmišljam o tem in tudi imam ideje, ampak vedno znova se vračam k temu svojemu poslanstvu, ki ga čutim pri pripravi oddaje. Srečna sem, da ga imam, da drugim pomagam pri ure-sničevanju idej. Upam, da ga bom širila tudi naprej. Morda pa bom vse te izkušnje kdaj prelila tudi v kakšno knjigo.

Spremljate tudi podjetniško do-gajanje iz domačega kraja, torej Kočevja?Seveda spremljam. Tudi v Kočev-ju so prave ideje. In tudi bodo. V Sloveniji je ogromno pravih idej in prepričana sem, da jih bom še ve-liko predstavila. Upam, da s svojo oddajo spodbujam tudi svoje nek-danje sokrajane. V Kočevju sem preživela čudovit čas, pravzaprav sem tam zrasla v osebo, kakršna sem danes. Ponosna sem, da sem Kočevka in da se prave ideje ro-jevajo tudi na tem našem koncu, upam, da tudi s pomočjo oddaje Prava ideja.Aleksandra Papež

Edita Cetinski Malnar je prejela tudi nagrado horus 2011 • Foto: Bojan Šverko

Foto: Bojan Šverko

Kočevska marec 2016www.kocevje.si 8Moja občina

Rubriko Moja občina pripravljajo v kočevski občinski upravi

Slovenski državni gozdovi na Kočevskem!

Vse skupaj se je začelo s pripravo novega zakona, ki je predvideval ukinitev koncesij in oblikovanje pod-jetja, katerega naloga bo upravljanje z gozdovi v državni lasti na način dodajanja vrednosti posekanemu le-su ter s tem odpiranju novih delovnih mest s pomočjo oblikovanja gozdno--lesne verige. Da bo težko takšen zakon sprejet, je bilo jasno, saj smo bili pred leti priča že enemu neuspe-šnemu poskusu. Praktično od marca 2015 pa je resorno ministrstvo pod vodstvom ministra Dejana Židana (SD) začenjalo usklajevanja najprej s koalicijskim partnerji. Obe stranki v vladi, SMC in DeSUS, sta prispevali številne amandmaje k temeljnemu besedilu. Pri tem je treba izpostaviti, da je bil vodja pogajalske skupine pri stranki DeSUS gospod Zlatko Ficko. Ko je bil zakon posredovan v jav-no razpravo, pa smo se v postopek obravnavanja in sprejemanja zakona vključili tudi kot lokalna skupnost. Argumenti za kaj takšnega so bili: prav na Kočevskem je največja skle-njena površina državnih gozdov v Sloveniji, da imamo prav pri nas edi-no gozdarsko podjetje v državni lasti – Snežnik, da Kočevska predstavlja velik potencial za oblikovanje nove, konkurenčnejše lesne industrije prav na številnih izkušnjah in da smo prav pred dvema letoma dobili najnovejšo srednjo lesarsko šolo. Naš cilj je bil ambiciozen in kar težko mogoč – da bo to podjetje imelo sedež pri nas, na Kočevskem. S skupnimi močmi in brez političnih predsodkov, saj je šlo za naš kraj, našo občino in naše ljudi, smo načrtovali aktivnosti, s ka-terimi smo prepričevali tako poslan-ce v Državnem zboru kot Vlado RS. Najprej se je zgodil posvet v sodelo-vanju z lokalno SMC pod vodstvom gospoda Božidarja Peteha, kjer smo jasno in nedvoumno povedali, da je prišel čas tudi za Kočevsko, in tega vlada ne sme spregledati! Nato je sledil Festival lesa, kjer smo gostili državnega sekretarja z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je bil nadvse prijetno presenečen

nad našim, lokalnim pristopom do lesa in prisluhnil našim vizijam. Pred samo sejo pristojnega odbora v Državnem zboru pa smo sklicali tudi izredno sejo občinskega sveta z eno samo točko: Kočevska mora dobiti tako sedež novega državnega podjetja kot tudi možnost aktivnega sodelovanja pri delu tega podjetja. Sklepi so bili poslani vsem: tako ministrom, predsedniku vlade kot poslancem. Občinska seja je izkazala popolno enotnost vseh svetnic in svetnikov! Vsak in vsi smo zagotovi-li, da se v boju za sedež ne popušča. Kdor lahko in kdor ima dostop do katerega koli odločevalca, bo izkori-stil vse možnosti in vsi ostali bomo pomagali. Nato so sledili obiski. Kot župan sem se sestal z vsemi vodji poslanskih skupin in nekaterimi poslanci ter jim pojasnjeval, zakaj Kočevska. Izdelali smo brošuro, pa promocijski film, ki je bil osebno

dostavljen prav vsakemu poslancu v Državnem zboru. Nato se je zgodila nesrečna seja pristojnega delovnega telesa (Odbor za kmetijstvo, gozdar-stvo in prehrano), kjer nam s pobudo za sedež državnega podjetja na Ko-čevskem ni uspelo. Tedaj so bili šte-vilni prepričani, da je vsega konec, da je Kočevska ponovno izgubila in da ne znamo storiti nekaj dobrega za vse. Sam pa sem menil, da se pravi spopad šele začenja. Razprava in od-ločitev se je preselila na Vlado RS!

Lobiji in interesi so izpostavili tri možne lokacije: Ljubljano, Koroško in Kočevsko. Stališče lokalne skup-nosti in mene kot župana pa je bilo izjemno enostavno: kar je dobro za Kočevsko in kdor zagovarja interese Kočevske, je naš sogovornik in mu zagotavljamo vso pomoč in podporo. Zato smo tesno medsebojno sodelo-vali predvsem s stranko DeSUS in lokalnim odborom SMC. Tehtanje in

prepričevanje se je nadaljevalo še na sam dan seje Vlade RS, ko je dokonč-no padla odločitev. In da, še enkrat več se je izkazal pregovor, ki pravi, da sreča spremlja pogumne! Jaz bi k temu dodal tudi drzne in vztrajne.

Dosežek moramo razumeti večplastno. Prvič je to dosežek vseh, ki smo sodelovali pri teh naporih. Strankarska ideologija in osebni interesi so bili potisnjeni v ozadje in prevladala je odgovornost do naše Kočevske. Sam sem izjemno pono-sen, saj je prvič v zgodovini prav pri nas sedež tako pomembnega pod-jetja, ki upravlja največje državno bogastvo, vredno stotine milijonov evrov. Seveda pa se pravo delo šele začenja. Najprej je treba urediti prostore novega podjetja (občinska uprava je že pripravila tri scenarije), sledili bodo še številni drugi ukrepi, ki jih bo izvajalo poslovodstvo tega podjetja. Prepričan sem, da bomo

v rojaku in uspešnem direktorju Snežnika, gospodu Julijanu Rupni-ku, ki je postal vršilec dolžnosti v podjetju Slovenski državni gozdovi, imeli kompetentnega sogovornika in zato me ni strah izzivov. S sedežem tega podjetja na Kočevskem pa svoj smisel dobita projekta Lesni centri dolenjske in projekt uplinjanja lesne biomase. Osnova vsem je dostop do lesa po tržni ceni in zdaj negotovosti ni več. Oglasili so se že potencialni investitorji. Počasi, vendar vztrajno bomo gradili Kočevsko kot najpo-membnejši in največji gozdarsko-le-sarski center Slovenije, kar bo našo regijo postavilo na zemljevid naše države in ji zagotovilo mesto, ki ji pripada. Izjemno pa me veseli, da je Vlada RS Kočevski dala veliko priložnost tako s tem projektom kot drugimi, ki prihajajo v realizacijo v tem letu.

Če so še kje kakšni dvomljivci in pesimisti, da se na Kočevskem ne da, da ne znamo, nismo spodobni, potem jim sporočam, da živijo v veliki zmoti. Do konca leta 2018 bo v našo regijo investiranih več kot 100 milijonov evrov, kar je več kot kdaj koli prej. Ponovno bomo imeli železniško povezavo (42 milijonov €), zgradili bomo vodovode (38 milijonov €) in dobili smo podje-tje, ki razpolaga z 20 milijoni evri investicijskega kapitala, gradimo mladinski hotel in končujemo kamp. Obnavljamo zdravstveni dom in gradimo novo urgenco. Spodbujamo podjetništvo in z velikim veseljem ugotavljamo nove investicije naših podjetnikov v proizvodnjo. Posledi-ca so in bodo nova delovna mesta. Torej zmoremo in tudi vemo, zakaj. Ker gre za našo Kočevsko! dr. Vladimir Prebilič, župan občine Kočevje

3. marec 2016 je bil prav poseben dan za Kočevsko. Vlada RS je na svoji redni seji sprejela odločitev, da bo sedež novega državnega podjetja, ki bo upravljal z vsemi državnimi gozdovi v Sloveniji, prav na Koče-vskem. Da, prav ste prebrali, na Kočevskem. Številni so bili prijetno presenečeni, še več jih ni verjelo, da je kaj takega sploh mogoče, nekaj je bilo tistih, ki jih je odločitev presenetila. Mene ni. Zakaj? Zato, ker smo si takšno odločitev izborili. Da, izborili. Zato je prav, da vsaj malce osvetlim, kako smo na Kočevskem do tega veli-ka cilja prišli.

Polom • Foto: Marjan Artnak

Cesta • Foto: Marjan Artnak

Kočevska marec 2016www.kocevje.si 9Moja občina

Rubriko Moja občina pripravljajo v kočevski občinski upravi

Natečaj za najboljši spominek Kočevske

Ogrevanje v Kočevski Reki se poslavlja

Zaradi nerazvrščanja odpadkov nova komisija

Javni prevoz za potrebe prebivalcev oddaljenih krajev

Občina Kočevje je razpisala natečaj za najboljši turistični spominek Koče-vske za leto 2016. Na natečaj se lahko prijavijo vse pravne in fizične osebe. Vsakdo lahko prijavi več spominkov, a mora za vsak natečajni predlog pose-bej dostaviti vso dokumentacijo.

Javni natečaj je namenjen spodbujanju oblikovanja in izdelavi turističnih spominkov, ki opredeljujejo Kočevsko. Z njim Občina Kočevje išče spomin-ke, ki izkazujejo etnološke značilnosti območja, uporabnost, dostopnost in možnost izdelave ter nenazadnje estetsko in promocijsko vrednost.

Predlogi, ki bodo v skupni oceni glede na vsa ocenjevalna merila doseg-li največ točk, bodo prejeli denarne nagrade, in sicer: prva nagrada znaša 900 EUR bruto, druga nagrada znaša 500 EUR bruto in tretja nagrada zna-ša 300 EUR bruto.

Prijavitelji morajo svoje prijave (ki vključujejo dokončan embaliran spo-minek), oddati osebno ali po pošti kot priporočeno pošiljko najkasneje do 4. aprila 2016, do 10. ure. Na spominku ne sme biti nobenih označb, na podlagi katerih bi petčlanska komisija lahko izvedela, kdo je avtor. Več informacij o natečaju in navodila za pošiljanje najdete na spletni strani Občine Kočevje http://www.kocevje.si/razpisi-javna-narocila/javni-natecaj-naj-spominek--kocevske-za-leto-2016

Kočevski svetniki so na zadnji seji občinskega sveta sprejeli pravilnik o sofinanciranju vgradnje kurilnih naprav za eno- in večstanovanjske stavbe oz. posamezna stanovanja na območjih, kjer se sistem daljinskega ogrevanja ukinja. Pravilnik je eden izmed korakov v postopku ukinjanja sistema daljin-skega ogrevanja v Kočevski Reki. Sistem v Kočevski Reki je namreč pre-dimenzioniran in iztrošen, hkrati pa so se v zadnjih letih uporabniki z njega pospešeno odklapljali. Ker bi obnova sistema stala blizu milijon evrov, hkrati pa z izvedeno anketo ni bilo zaznanega interesa po dodatnem priklapljanju, je bila sprejeta odločitev, da se sistem ukine. S sprejemom pravilnika o sofinan-ciranju pa je bila sprejeta podlaga, na kateri bodo lahko lastniki nepremičnin v Kočevski Reki pridobili subvencijo za zamenjavo vira ogrevanja.

Na podlagi pravilnika bo objavljen razpis, na katerega naj se interesenti za subvencijo prijavijo. Ukinitev sistema je predvidena letos, vročevod do Snež-nika pa se bo odstranil oziroma eventualno namenil za druge potrebe.

Župan občine Kočevje je obliko-val komisijo, ki se bo ukvarjala z zmanjševanjem količine odloženih komunalnih odpadkov. Nedavni pregledi zabojnikov za mešane ko-munalne odpadke v Kočevju (rjavi zabojniki) so namreč pokazali, da je v njih veliko odpadkov, ki spadajo v druge zabojnike (embalaža, bio odpadki, papir). Tako je v zabojni-kih za mešane komunalne odpadke le približno 13 odstotkov MKO,

vse ostalo so neustrezno odloženi odpadki.

Dejstvo ni zgolj odraz ozaveš-čenosti potrošnikov, temveč ima neposreden vpliv na ceno storitve. Izračunano je, da bi lahko posa-mezen večstanovanjski objekt z ustreznim ločevanjem in posledično zmanjšanjem odpadkov v rjavih zabojnikih privarčeval več kot tisoč evrov letno. Ta podatek je še bolj skrb vzbujajoč, če vemo, da je depo-

nija v Mozlju zaprta in bo odlaganje odpadkov sčasoma še dražje. Edina možnost je, da zmanjšamo količino odpadkov, ki gredo na odlaganje, saj bomo le tako lahko ceno storitve obdržali na sprejemljivi ravni.

Naloga komisije, ki deluje kot posvetovalno telo župana, bo predlagati ukrepe in politike za zmanjševanje količine odpadkov ter izvajati promocijske in druge ukrepe za dosego zadanih ciljev.

Občina Kočevje ni samo največja občina v Sloveniji, temveč je tudi ena izmed najredkeje poseljenih. Hkrati pa je večina prebivalcev zgoš-čenih v samem mestu ter njegovi okolici. Prebivalci oddaljenejših kra-jev so tako soočeni z vsakodnevno dilemo, kako do zdravnika, trgovine ter drugih nujnih opravkov v Kočev-ju. Predvsem za tiste, ki niso vozniki in ki nimajo svojega vozila, je kako-

vost življenja na obrobju občine zelo poslabšana.

Zato Občina Kočevje pripravlja pilotni projekt povezave teh odda-ljenih krajev s centrom. Predvidoma bi to bil kot posebni linijski prevoz oziroma prevoz na klic. To ne bo konkurenca javnemu linijskemu prevozu, saj se bo izvajalo na trasah, kjer javni linijski prevoz ne vozi. Vsak dan v tednu bo obratovala dru-

ga linija, prevoz pa bo občane vozil primarno do zdravstvenega doma, seveda pa bo med posameznimi od-hodi dovolj časa tudi za druge oprav-ke v mestu.

Prevoz bo subvencionirala ob-čina, predvidena je le minimalna participacija uporabnikov. Prevoz bo zaživel po izpolnitvi vseh pogojev in pridobitvi vseh dovoljenj, predvido-ma še pred poletjem.

Kočevski naj spominek leta 2015 je bila lizika


Stranka SMC je odločila, da bo sedež podjetja za državne gozdove na kočevskem

V Lokalnem odboru SMC Kočevje smo že med volitvami opozarjali, da je za prihodnji razvoj Kočevske zelo pomembna odločitev o načinu gospodarjenja z državnimi gozdovi. Na to pomembno temo smo 12. 11. 2015 organizirali okroglo mizo z namenom javnega in transparen-tnega delovanja in ozaveščanja javnosti o vsebini problematike. Z aktivnim delovanjem smo dali jasno sporočilo vsem udeležencem in s tem dosegli politično poenotenje. Gledano nazaj je bila okrogla miza prelomnica v smislu javnega in transparentnega delovanja ter tudi dogodek, ki je spodbudil in združil politične akterje na Kočevskem za dosego skupnega cilja.

Na naš predlog in ob soglasju vseh je prišlo do skupnega usklajevanja koalicije in opozicije ter posledično do izredne seje občinskega sveta. Dogovorili smo se tudi, da vsaka po-litična opcija po svojih zmožnostih

prispeva k uresničitvi naših skupnih zahtev. Prejšnjim starim politikam tega ni uspelo, predvsem zato, ker je vsaka stran poskušala uveljavljati svoje parcialne interese, ločeno od oči javnosti.

Lahko pohvalimo, da je vsak pri-speval svoj delež: župan dr. Vladimir Prebilič s sodelavci občinske uprave, svetnik g. Zlatko Ficko, poslanec g. Janko Veber in še veliko drugih, ki jih vseh ne moremo našteti in so pri-spevali k sprejemanju odločitve vla-de. Zahvala gre tudi vsem občanom, ki so nas spodbujali, da vztrajamo pri zahtevah, ki smo jih sprejeli na izredni seji občinskega sveta.

Veliko dela in skupnega usklaje-vanja je potekalo v državnem zboru. Tudi v vodilni parlamentarni in vladni stranki SMC so bila različna in legitimna stališča, kje naj bo sedež podjetja za državne gozdove. Zato je bilo predvsem pomembno, kakšno stališče bo zavzelo vodstvo SMC.

Predlogi so bili namreč različni; od tega, da naj bo sedež na Koroškem, v Zasavju, na Notranjskem ali celo v Ljubljani. Kljub množici interesov in različni predlogov smo v lokalnem odboru zagovarjali mnenje, da se naj odloča na podlagi teže argumentov. Na številnih sestankih, tudi v pos-lanski skupini SMC, smo z veliko energije, znanja in volje uspešno predstavili naše argumente, ki so na koncu tudi prevladali.

Predvsem smo izpostavili, da je na območju Kočevske največja koncentracija državnih gozdov, da tu že uspešno deluje državno podjetje Snežnik, in opozorili na dejstvo, da Kočevsko zaznamuje trenutno najvišja stopnja nezaposlenosti v Sloveniji. Vodstvo SMC nam je prisluhnilo in sprejelo odločitev, da se na seji Vlade RS podpre predlog, da naj bo sedež podjetja za državne gozdove na Kočevskem. Stranka SMC je s to daljnosežno odločitvijo

sledila predvolilnim zavezam in je s konkretnim dejanjem prispevala k bolj uravnoteženemu regionalnemu razvoju. Obenem pa s tem tudi omo-gočila pogoje za še hitrejši razvoj Kočevske.

SMC je na podlagi tehtnih in strokovnih argumentov lokalnega odbora SMC Kočevje odločila, da bo sedež podjetja za državne goz-dove na Kočevskem.

Seveda pa se moramo zavedati, da razvoja ne bo, če na Kočevskem te priložnosti ne bomo uspeli in znali izrabiti. Podjetje imamo zdaj tukaj, za vršilca dolžnosti je postavljen uspešen direktor Snežnika, ki je to podjetje znal povleči iz agonije rde-čih številk. Zdaj je samo na vseh nas, predvsem pa na občinski upravi, da ponujene priložnosti ne izpustimo iz rok. Zdaj je čas, ko lahko podjetjem z idejami in kapitalom omogočimo razvoj lesne industrije v našem oko-lju. Ne smemo se zadovoljiti samo

s primarno predelavo lesa, ampak novemu državnemu podjetju omogo-čiti, da bo lahko surovino prodajalo podjetjem v našem okolju. Možnosti investiranja moramo ponuditi pred-vsem podjetjem z razvitimi končnimi produkti in prepoznavnostjo na trgu.

In še v razmislek: Ali se kot lo-kalna skupnost ne bi odpovedali nekaterim investicijam oziroma jih prestavili na pozneje in sredstva usmerili za spodbujanje lesne indu-strije. Na dolgi rok bo to prineslo večje učinke z več delovnimi mesti, manj socialnih transferjev, večjo podjetnost pogumnih in nenazadnje drugačno, bolj pozitivno samopo-dobo.

Izkoristimo dano priložnost, ker popravnega izpita ne bo! Izkazano nam je veliko zaupanje in če ga ne izrabimo ali če ga zlorabimo, ponov-ne priložnosti ne bomo dobili.Božidar Peteh, predsednik Lokalne-ga odbora SMC Kočevje

OGLASNO SPOROČILO: NAROČNIK SMC, LOKALNI ODBOR KOČEVJE

Kočevska marec 2016www.kocevje.si 11Izza kulise

Sedež in gozdovi

Seveda bomo tam …

V občinskem odboru SDS Kočevje smo se novice, da je vlada s svojim aktom odločila, da bo sedež družbe Slovenski državni gozdovi v Kočev-ju, zelo razveselili. Ob tem trenutku bi se radi zahvalili vsem, ki so na kakršen koli način sodelovali pri tem, da bo sedež v Kočevju.

Zdaj pa so pred nami še večji izzivi: kako narediti strategijo, ki bo koristila lokalni skupnosti, kako v našem kraju zmanjšati brezposel-nost, na kakšen način se razvijati v lesnopredelovalni verigi. Ponujena nam je priložnost, ki je ne smemo zamuditi, vsem moramo pokazati in

dokazati, kako se gospodari z držav-nimi gozdovi, in pri tem predvsem zadovoljiti apetite države.

K odločitvi, da bo sedež v Ko-čevju, so veliko prispevali tudi naši poslanci SDS, ki so odigrali ključno vlogo pri tem, da mora vla-da odločati o naših gozdovih, in ne SDH. Poslanci SMC-ja so na seji odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vložili amandma, da bi z državnimi gozdovi upravljal SDH, naši poslanci pa so glasovali proti temu amandmaju. Če bi bil ta pred-log izglasovan, bi bil najverjetneje sedež podjetja kje drugje, in ne v

Kočevju. V stranki namreč menimo, da je gozd narodno bogastvo, zato je prav, da ima vlada odgovornost za upravljanje in gospodarjenje z dr-žavnimi gozdovi in njena odgovor-nost je bistveno jasneje opredeljena kot pri SDH. V tem primeru je mi-nister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano g. Židan v ustanovitvenem aktu izbral, da bo sedež v Kočevju, kar je tudi edina logična izbira – glede na vsa dejstva. Kar se tiče samega zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, v SDS menimo, da je ta nedorečen. Sporno je namreč, da se z zakonom

ne zagotavlja prednostnega odkupa lesa domači lesnopredelovalni in-dustriji, tako da obstaja velika ver-jetnost nadaljnjega izvoza v tujino. Tudi ni jasno definirano, kaj pomeni vzpostavljanje novih gozdnih verig, kot tudi ne, kako se bodo vzpostav-ljale, prav tako bi v zakonu morali jasno opredeliti dejavnosti centrov za zbiranje lesa.

V zakonu ima občina pravico do dela letnega nadomestila, ven-dar se to nadomestilo izkazuje kot namenski prejemki ter porablja kot namenski izdatek za gradnjo in vzdrževanje lokalne cestne in-

frastrukture. Kaj bodo torej občine dejansko imele od tega denarja ? Razen tega, da bodo popravljale lokalne ceste. Zato zakona, kot je –nedorečenega – poslanci SDS v odboru za kmetijstvo in gozdarstvo in DZ niso podprli.

Glede na dejstvo, da je zakon sprejet, da je sedež v Kočevju in da prevlada lokalna skupnost, smo pripravljeni pomagati, da nam bo us-pelo dokazati, da v Kočevju znamo in zmoremo izkoristiti dane prilož-nosti in da popeljemo Kočevsko iz gospodarske krize, prav tako pa tudi državo. Luka Bubnjić

… kot že nekaj zadnjih let. V soboto, 2. aprila 2016, ob 9. uri na mestni plo-ščadi oziroma na zbornih mestih po vaseh, kjer živimo.

Po 10 letih, kolikor v občini Ko-čevje organiziramo čistilno akcijo v tolikšnem obsegu, je ta ena od znanilk pomladi in zelenega v Kočevju. Da je to res, vsako leto dokazuje okoli 2000 občank in občanov vseh starosti, ki k akciji pristopijo prostovoljno. Predvsem njim se je treba zahvaliti za 'bolj zeleno' Kočevje. V obdobju 2006–2015 je na Zbirni center v Moz-lju nelegalno odložene odpadke vseh vrst pripeljalo 80 polnih smetarskih vozil (več kot 380 ton odpadkov), kar nazorneje lahko prikažemo s kolono

smetarskih vozil, ki se vije od križišča pri stavbi Občine Kočevje do semafo-riziranega križišča pri Nami.

Okoli 800 lokacij divjih odlagališč, razpršenih po celotni občini, nam je le-ta 2005 uspelo izbrskati iz gozdarskih evidenc; drugod omenjene evidence niso obstajale. Čeprav je bilo Kočevje uvrščeno med področja s perečo pro-blematiko divjih odlagališč, se tega občani nismo hoteli zavedati. Še več, slike kupov odpadkov na gozdnem ro-bu, ob gozdnih cestah, v kraških jamah in še in še bi lahko naštevala so bile ozaveščene slike našega vsakdana.

Vsaka vas je imela vsaj eno odlaga-lišče. Najbolj očem skrite in priročne za 'pometanje pred svojim pragom' so

bile kraške jame in brezna v bližini vasi, vrtače, doline ... V samem mestu Kočevje ni bilo nič drugače. Divja od-lagališča, kamor so ljudje odvrgli ma-terial po sanaciji kopalnice, igrače in oblačila otrok, ko so jih ti prerasli, de-le avtomobilov in druge raznovrstne odpadke, so bila v mestu, v stanovanj-skih naseljih, ob Rinži. Številni so svoje odpadke seveda vozili v gozd, jih tam stresli po strmem pobočju proti dnu globoke vrtače ali spraznili svojo prikolico na kar najbolj enosta-ven način – tik ob gozdni cesti.

Kljub dejstvom pa smo le imeli nekaj sreče. Ena od njih je vsekakor, da smo bili veliko manjši potrošniki kot danes, druga, ki temu sledi, je

bila, da smo ustvarili veliko manj odpadkov na občana, in tretja, da je bil vzpostavljen organiziran odvoz odpadkov na deponijo.

Ta je bil v samem mestu organi-ziran leta 1952. S konjsko vprego in prilagojenim vozom so odpadke redno odvažali na deponijo; vključitev občanov v organiziran odvoz je bila obvezna. V osemdesetih letih pre-teklega stoletja so bile v organiziran odvoz odpadkov vključene še vasi od Jasnice do Livolda, po letu 1991 pa je organiziran odvoz vključeval vse vasi v občini Kočevje.

Zakaj in čemu danes odpadki v naravi, kupi vejevja, ostanki z vrtov ter posledično raznovrstni odpadki

vzdolž gozdnih cest? Zakaj štedilnik ali hladilnik na dnu doline? Zakaj na stotine pločevink, plastenk in drugih nerazgradljivih malenkosti, ki bi jih v avtomobilih zlahka pogrešali, vzdolž naših cest?

Ni razloga za tako ravnanje! Nobenega.

Želja vsakega človeka naj bo spo-dobno življenje, zahteva vsakega pa čisto in urejeno okolje!

In ker se vse prične in konča pri ljudeh, je prav, da del svoje odgovor-nosti prevzame vsak posameznik naše družbe. Zato … se nam pridružite na letošnji čistilni akciji, odgovorno ločujte svoje odpadke ter jih odlagajte na za to določena mesta. Tina Kotnik

Zahvala vladi, DeSUS-u, Karlu Erjavcu in Zlatku Ficku

Sedež podjetja in lekcije

Ne pomnimo, kdaj smo na Koče-vskem s tako nestrpnostjo pričako-vali odločitev Vlade RS kot tokrat. Odločala je o Aktu o ustanovitvi družbe Slovenski državni gozdovi in izboru začasnega vršilca dolžnos-ti direktorja in kraju sedeža družbe. Največ polemike in predlogov je sprožil izbor sedeža novega pod-jetja. Praktično je bila na nogah vsa Slovenija. Župani, poslanci in strokovnjaki so na različne načine opravičevali primernost svojega kraja, občine, regije za sedež pod-jetja. Tudi koalicijske stranke so se intenzivno pripravljale na odloča-nje, kje bo sedež podjetja. Nekaj

nepotrebnih iskric in sporov je bilo slišanih že na zasedanju Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo. Prevladal je razum in odločanje o sedežu je bilo prepuščeno vladi.

Gospodarjenje z gozdovi pokriva Ministrstvo za kmetijstvo, gozdar-stvo in prehrano, ki ga vodi minister SD Dejan Židan. Prav zaradi tega so tudi pripravili predlog Akta o ustanovitvi družbe in predlagali kandidata za v. d. direktorja družbe. Največ različnih mnenj in predlo-gov se je nanašalo na izbor kraja sedeža podjetja. Mandat v. d. direk-torja je časovno omejen na leto dni. Koalicija se je uskladila in podprla

Julijana Rupnika. Predlogov za sedež je bilo kar

nekaj. Najbolj vztrajni in aktivni so bili predstavniki koroške regije, ki so želeli sedež v Dravogradu, in predstavniki Kočevske, ki so priča-kovali sedež v občini z največ dr-žavnimi gozdovi in najvišjo stopnjo brezposelnosti v državi.

2. 3. 2016 je Generalni sekretariat Vlade RS na vladni spletni strani, na predlog Ministrstva za kmetij-stvo in gozdarstvo, ki ga vodi prvak SD Dejan Židan, objavil predlog Akta o ustanovitvi družbe, kjer v poglavju Firma in sedež družbe v tretjem odstavku 2. člena piše: "Se-

dež družbe je v Ljubljani."To je bil znak za alarm v stran-

kah SMC in DeSUS, saj je bil predlog sedeža neusklajen. Pozno v noč so v prostorih vlade poteka-la usklajevanja, ki jih je v imenu DeSUS-a vodil Zlatko Ficko, sicer vodja svetniške skupine ZaK v občinskem svetu Občine Kočevje in predsednik OO DeSUS Kočevje. Zahteve DeSUS-a so bile od vsega začetka jasne in odločne. Sedež mora biti v Kočevju.

3. 3. 2016 ob 8.30 je bil pred sejo vlade sestanek koalicije. Minister Židan je predstavil Akt o ustanovi-tvi in v njem predvidel in zagovarjal

sedež v Ljubljani, Karl Erjavec pa je bil odločen v svojem predlogu: sedež spada v Kočevje. Predlog so podprli v SMC. Na vladni seji in na tiskovni konferenci je minister Ži-dan podal usklajeno odločitev Vla-de, da bo sedež na Kočevskem.

Časnik Dnevnik je naslednji dan poročal: 'to je politična zmaga stran-ke DeSUS'. Posledično je to velika zmaga Zlatka Ficka, člana občin-skega sveta Občine Kočevje, ki je kot pogajalec DeSUS-a s pomočjo predsednika Karla Erjavca odločil-no pripomogel, da je sedež podjetja v Kočevju. Zmagal je razum. Mirko Pavlin

Umestitev sedeža podjetja za upravljanje z državnimi gozdovi v Kočevje je velik in pomemben dogodek za vse nas. V lokalnem odboru SMC Kočevje smo si za to močno prizadevali in smo ponosni na tako odločitev naše vlade. Prido-biti v svoje mesto sedež podjetja, ki bo upravljalo predvidoma več kot milijon kubikov hlodovine letno, ima izjemen, lahko rečemo kar zgodovinski pomen. Pričakovanja o možnih pozitivnih učinkih podjetja na naš kraj so precejšnja, nekateri pozitivni učinki so lahko vidni ta-koj, nekateri šele skozi leta. Bravo, Kočevje in zahvala vsem, ki so ka-

korkoli prispevali k tej pridobitvi! Ob vsem napornem in pogosto

negotovem dogajanju v zvezi z zakonom o državnih gozdovih pa smo se v Kočevju lahko naučili tu-di pomembne lekcije o nas samih. Najprej, da kot lokalna skupnost ne smemo več 'zaspati' in prepozno sodelovati v pripravi ali spreminja-nju zakonodaje, ki je globalno in temeljno povezana s Kočevsko, kot so gozd in gozdarstvo, kmetijske površine, lovstvo, kasneje tudi voda, ekologija in turizem. V lokalnem odboru SMC Kočevje smo zato na več srečanjih z županom in koali-cijo predlagali, da tudi v naslednjih

mesecih usklajeno spremljamo zako-nodajo, ki se bo predvidoma v tem letu odpirala: zakon o gozdovih, ki vključuje tudi določila, ki se nanaša-jo na lovstvo, ter zakon o kmetijskih zemljiščih. V začetku marca smo se dogovorili, da bo občinska uprava pripravila pregled teh zakonov, nato pa sklicala sestanek koalicije, kjer se bodo v medsebojnem sodelovanju pripravila stališča do predvidenih sprememb. V nadaljevanju pa se lahko k izmenjavi mnenj povabi tudi opozicijske stranke in liste. Še naprej moramo z veliko pozornosti spremljati tudi transparentnost pri ustanavljanju podjetja za upravljanje

državnih gozdov. Jasno je, da se moramo medse-

bojnega političnega sodelovanja na lokalni ravni še vedno učiti, čeprav je že zaznati zavedanje, da smo šele povezani med sabo dovolj močni, da se sliši naš glas tudi v Ljubljani in parlamentu.

Na Kočevskem moramo ozaves-titi tudi dejstvo, da ima država kar 81-odstotno lastništvo ozemlja ob-čine Kočevje in da še nismo resneje presodili, kakšne so posledice tega dejstva. Svetnika SMC, g. Božidar Peteh in mag. Jasna Vesel, sva to temo poglobljeno predstavila ob-činskim svetnikom med obiskom v

krajevnih skupnostih 30. januarja 2016. V začetku maja bo lokalni odbor SMC Kočevje v okviru ak-tivnosti Pogovori o … organiziral javno tribuno z delovnim naslovom Kočevska – ujetnica države. Organi-ziramo jo z namenom, da v dialogu z občani odpremo temo posledic dr-žavne lastnine na Kočevskem. To bo hkrati tudi priložnost, da se oblikuje Civilno gibanje za Kočevsko, kot nepolitično in nestrankarsko združe-nje vseh, ki želijo po svojih močeh sodelovati v medsebojni sinergiji za razvoj Kočevske. Pridite, povejte svoje mnenje, pišite nam, pridružite se nam. mag. Jasna Vesel

Kočevska marec 2016www.kocevje.si 12ZdravjeKočevska

Varno (ne)uživanje prehranskih dopolnil

Osnovnošolci v gibanju

Prehranska dopolnila so pri upo-rabnikih čedalje bolj priljubljena. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ugotavlja, da njihova upo-raba v Sloveniji narašča, prav tako dostopnost. Spreminjajo se distribu-cijski kanali, pri čemer ima čedalje večjo vlogo internet. Večino pre-hranskih dopolnil je namreč mogoče povsem enostavno naročiti po sple-tu. Ključna težava pa je razumevanje pomena oziroma vloge prehranskih dopolnil, saj so ti lahko pogosto vir tveganj za zdravje, čeprav jih večina uporabnikov zaznava kot varne ali neškodljive. Kot pojasnjuje Radija Naneh Smola, mag. farm. iz Lekar-ne Kočevje, so prehranska dopolnila po videzu podobna zdravilom, zato ljudje težko ločijo med enimi in dru-gimi: "Prehranskim dopolnilom celo pripisujejo zdravilne učinke, ki jih seveda ti nimajo, saj so, kot že samo ime pove, to le dopolnila prehrani oz. živila."

Kot pojasnjuje Naneh Smolajeva, na domačem trgu obstaja cela pa-leta različnih prehranskih dopolnil. Slednja morajo biti označena skla-dno s Pravilnikom o prehranskih dopolnilih. Preverjanje sestave, označevanje in predstavljanje se izvajajo z inšpekcijskimi pregledi pri proizvajalcih, uvoznikih in dis-tributerjih ter z analizami vzorcev. "Določeni proizvajalci zagotavljajo kakovost z analizami, certifikati, na podlagi katerih lahko izdelku bolj zaupamo, saj dokazujejo bodisi primerno vsebnost aktivne snovi v izdelku oz. odsotnost škodljivih snovi, kot so težke kovine, pesticidi ipd. Na podlagi tega se v Lekarni Kočevje odločamo, katera prehran-ska dopolnila bomo imeli na zalogi. So pa na naših policah tudi izdelki, ki jih imamo zgolj na željo naših strank, ker je prehransko dopolnilo ravno na vrhuncu oglaševanja na televiziji, radiu, v časopisih, ali preprosto zato, ker zelo pomaga

sosedi," razlaga Naneh Smolajeva. Prehranska dopolnila so zgoščeni viri hranil ali drugih snovi, ki imajo hranilni ali fiziološki učinek in so namenjena dopolnjevanju običajne prehrane. Tržijo se v obliki tablet,

kapsul, praškov, tekočin in drugih oblik, tako da se lahko uživajo v odmerjenih majhnih količinskih enotah. Obstaja več vrst prehranskih dopolnil, glede na vpliv snovi na človekov organizem jih delimo na antioksidante (vitamin, koencim Q10, minerali, likopen, alfalipojska

kislina, zeleni čaj, ingver, cimet, tekoči klorofil idr.), adaptogene (gingseng, maca idr.) in imunosti-mulanse (ameriški slamnik, probi-otiki, cvetni prah, matični mleček, propolis, betaglukani, medicinske

gobe idr.). Uporabljajo se torej za različne namene, vse od hujšanja do krepitve imunskega sistema in blaženja stresa.

Neželene poslediceDoločeno živilo, hranilo ali snov v živilu lahko kljub nadzoru pri posa-

mezniku povzroči neželene učinke, bodisi zaradi narave snovi, visokih vsebnosti snovi, onesnaženj ali zara-di prekomerno zaužitih količin. "To je toliko bolj verjetno pri tistih ži-vilih, pri katerih so hranila oziroma

snovi v bolj koncentrirani obliki, to pa velja prav za prehranska dopol-nila. "Prehranska dopolnila se lahko uporabljajo za uravnavo prepozna-nega pomanjkanja ali vzdrževanja zadostnega vnosa določenih hranil. Prekomeren vnos hranil v daljšem časovnem obdobju je lahko škodljiv

in vodi v neželene učinke," opozarja dr. Urška Blaznik z NIJZ. Poleg običajnih hranil, to so vitamini, minerali, aminokisline in maščobne kisline, so sestavine prehranskih dopolnil pogosto tudi rastline ali nji-hovi izvlečki. Na NIJZ opozarjajo, da je zelo malo znanega o varnosti ter tveganjih in koristih zaužitih koncentriranih oblik teh rastlin in njihovem daljšem jemanju. Zato je še toliko bolj pomembno, da se tako nosilec živilske dejavnosti kot uporabnik zavedata, da je pojav neželenih učinkov tudi ob uporabi izdelkov iz zdravilnih rastlin verje-ten in možen.

Premišljen nakupPrehranska dopolnila je priporo-čljivo kupovati v lekarnah, kjer so na voljo farmacevti, ki lahko pomembno pravilno usmerijo potro-šnike. "Po navadi jih kupijo ljudje z že razdelano idejo o tem, kaj želijo imeti. Če pa pacient pride v lekar-no z neko težavo, se o tem z njim pogovorimo, mu nato na podlagi razgovora svetujemo glede ukrepov za izboljšanje zdravstvenega stanja, če je treba, priporočimo zdravilo ali pa ga napotimo na nadaljnjo obravnavo k zdravniku," pojasnjuje Naneh Smolajeva in opozarja, da je kljub temu, da gre za prehranska do-polnila, prav, da pacient farmacevtu pove, za kaj potrebuje prehranska dopolnila, katere bolezni preboleva oz. katera zdravila že jemlje, saj lahko nekatere snovi iz prehranskih dopolnil pomembno vstopajo v inte-rakcije z zdravili oz. lahko vplivajo na izid zdravljenja. Sicer pa farma-cevtka uporabnikom svetuje, naj za svoje zdravje raje poskrbijo z razno-liko prehrano: "Škoda je obreme-njevati organizem s hranili v obliki tablet, ko lahko naše telo dobi vse potrebno z raznoliko prehrano. Če zbolimo, pa potrebujemo zdravila."Aleksandra Papež

Med mladimi v šolskih klopeh je mogoče zaznati pomanjkanje gibanja in porast debelosti. Raziskava Orga-nizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) iz leta 2010 je pokazala, da je v Sloveniji v povpre-čju pretežek vsak tretji fant in vsaka peta deklica. Glede na raziskave pa se bodo trendi v prihodnje gibali v smeri povečanja deleža prekomerno težkih in debelih otrok. Glavna vzro-ka za to sta: pomanjkanje gibanja in neprimerna prehrana. Prav zato je uvajanje 5-minutnega gibalnega od-mora v sklopu projekta Zdravko še kako potrebno.

Z uvajanjem gibalnega odmora smo začeli v šolskem letu 2015/16. Odmor pod strokovnim vodstvom zunanjih sodelavcev poteka na vseh petih partnerskih osnovnih šolah med urami športne vzgoje, med jut-ranjim varstvom, v nižji triadi med

urami sprostitvenih dejavnosti ter v oddelkih podaljšanega bivanja med prostočasnimi dejavnostmi. Učenci izvajajo komplekse vaj, ki so prireje-ne tako, da popravljajo sedeči način življenja. Dolgoročni cilj je, da bi učenci vaje izvajali vsakodnevno, zato smo za vse šole pripravili nabor gimnastičnih vaj po triadah, ki se jih lahko izvaja v telovadnici, na pros-tem ali v razredu. Vaje so ogrevalne, raztezne, sprostitvene, zajemajo pa tudi nekaj vaj za moč. Sklopi vaj so učencem in učiteljem nenehno na voljo, tako da lahko učenci in učitelji kadarkoli izvajajo gibalni odmor, tudi po zaključku projekta. Vse vaje so tudi primerne za prenos iz nižje v višjo triado in obratno. Odziv učen-cev na gibalni odmor je zelo dober, radi se gibajo, všeč jim je, da učna ura poteka drugače, se naučijo novih stvari ali pa jim je enaka snov poda-

na na drugačen način. V marcu se bodo na OŠ Dr. Ivana

Prijatelja Sodražica učencem pri gibanju pridružili njihovi starši. Delavnica gibanja je v prvi vrsti namenjena staršem učencev prve tri-ade. Ti bodo skupaj s svojimi otroki

spoznali ključne stvari za pomoč pri izboljšanju motorike, za izboljšanje pozornosti in koncentracije, vedenj-skih in učnih težavah ter splošnega počutja svojih otrok.

Velika želja je, da bi se 5-minutni gibalni odmor ohranil v takšnem

obsegu, kot se je izvajal zdaj z zu-nanjim sodelavcem, za kar pa bo potrebna samoiniciativa učiteljev in njihova motiviranost ter seveda spodbuda staršev.

V duhu zdravega življenjskega sloga smo tudi na LU Kočevje uvedli gibalni odmor. Vsak dan ob d olo-čeni uri se s sodelavci zberemo, da razgibamo telo in prevetrimo glavo.

Kadar stopimo skupaj, lahko re-zultati presežejo naša pričakovanja. Zato na tem mestu poziv vsem vple-tenim v potek običajnega dne naših osnovnošolcev, da jih spodbujate v aktivno preživet dan, da čim več časa preživijo zunaj, na soncu, na zraku, s prijatelji v brezskrbni igri.

Več o projektu Zdravko, ki ga ob delnem financiranju Evropske unije izvaja Ljudska univerza Kočevje, si lahko prebereta na www.zdravko--luk.si. Sonja Hribar

»Prehranskim dopolnilom celo pripisujejo zdravilne učinke, ki jih seveda ti nimajo.« Radija Naneh Smola, mag. farm., Lekarna Kočevje

Foto: Shutterstock

Kočevska marec 2016www.kocevje.si 13Svetilnik

Delo spodbuja otrokovo telesno in duševno rast

Čeprav imajo javni vrtci po večini enoten osrednji program, ki mu sledijo, pa ima vsak vrtec, znotraj njega pa tudi vsaka vzgojiteljica, svoj način dela. Nekateri tako večjo pozornost namenjajo preživljanju časa na prostem, drugi kulturnim dejavnostim, tretji športnim aktiv-nostim. Poleg javnih obstaja tudi kar nekaj različnih zasebnih vrtcev, kjer starši prepoznajo aktivnosti in cilje, ki so pomembni zanje oziro-ma za njihove otroke. Med njimi so v zadnjih letih izjemno priljubljeni vrtci, ki otroke vzgajajo po t. i. montessori pedagogiki, po kateri otroci izjemno hitro prevzemajo določene odgovornosti, kot so skrb zase, oblačenje, pomoč pri osnov-nih gospodinjskih opravilih ipd. Montessori programi potekajo tudi v Kočevju, v sklopu Zavoda Visk, ki ima sedež v Ribnici.

Montessori pedagogikaIdejna ustanoviteljica pedagogike montessori je bila Maria Montes-sori, prva italijanska zdravnica, pedagoginja, priznana humanitar-ka in predana kristjanka. Njeno prepričanje je temeljilo na ideji, da izobraževanje predstavlja pomoč v življenu. Njena misija je bila razu-mevanje otroka in njen pedagoški pristop do njih je spremenil način vzgoje. Cilj metode je priprava otroka na življenje, pri čemer so ključni trije medsebojno povezani elementi, in sicer otrok, vzgojitelj in okolje. "Pedagogika montessori poudarja enkratnost vsakega posa-meznega otroka in ga ne primerja ne z drugimi ne s standardi, ki veljajo v javnih šolah. Otroci v ta-kem okolju odraščajo v odgovorne odrasle," prednosti pedagogike montessori predstavlja mag. Mojca Remic, diplomirana montessori pedagoginja iz Zavoda Visk. Sle-dnji v Ribnici deluje od leta 2010, njegovi ustanovni člani prihajajo tako iz Ribnice kot iz Kočevja. V njem trenutno deluje 13 članov, večina med njimi je prostovoljcev, zato programe izvajajo v popoldan-skem času. V Kočevju izvajajo dva popoldanska programa predšolske vzgoje za otroke, stare od enega do treh let in od tretjega do šestega leta, ter en popoldanski program za šolarje od šest do dvanajst let. Remičeva je vse tri programe dlje časa izvajala sama, v letošnjem šol-skem letu pa se ji je pridružila Irena Mrak Merhar, ki vodi program predšolske vzgoje od enega do treh let, imenovan tudi program za otro-ke in starše. V programe zavoda je trenutno vključenih okoli 50 otrok. V bližnji prihodnosti načrtujejo tudi zasebni vrtec montessori. "Otroci se z metodo montessori učijo potrpežljivosti in strpnosti, ki sta povsem naravna posledica okolja montessori. Pri otrocih se

spodbuja občutek za red in lepo. Ker si pomagajo med seboj, mlajši se učijo od starejših, se v njih raz-vija občutek hvaležnosti in tako se naučijo upoštevati sposobnosti šib-kejših. Ob vsem tem se občutek za izpopolnjevanje samega sebe le še bolj okrepi," pojasnjuje Remičeva. Kot pravi, se otroci, ki so delež-ni metode montessori, z velikim navdušenjem lotijo kakršnega koli dela, saj je to njihov prvi prispevek za skupnost. Otroci se pri delu ne dolgočasijo in se mu posvetijo z vsem svojim bitjem. "Delo otrokom pomaga tako pri telesni kot pri du-hovni rasti. Marija Montessori pri tem uvede temin normalizacija. To je proces integracije štirih pojavlja-jočih se značilnosti, koncentracija, veselje do dela, samodisciplina, družabnost, ki za otroka pomenijo močan oporni steber ob razvoju lastne osebnosti. Normaliziran ot-rok je samozavesten, vesel, srečen in v stiku z realnostjo," izpostavlja pedagoginja. Pot do normalizacije predstavljajo pripravljeno okolje, mikavni materiali, zanimanje za de-lo in ponavljanje dejavnosti.

V ospredju materialiOkolje predstavlja ključno kom-ponento pri razvoju otroka. Mon-tessori metoda temelji na skrbno pripravljenem okolju, ki temelji na otrokovih razvojnih potrebah, kjer se otrok srečuje z materiali in si pridobiva različne izkušnje. "V okolje je Marija Montessori vključila materiale montessori, to

so didaktični pripomočki, ki omo-gočajo otroku razvoj vseh čutov, vida, sluha, tipa in gibanja. Materi-ali omogočajo postopno učenje in dovoljujejo otroku, da sam preveri in popravi napake. Tako razvijajo mišljenje, pozornost, koordinacijo, samostojnost, občutek za red in socializacijo," delo po metodi mon-tessori opisuje Remičeva. Pri tem poudarja, da si otroci sami izbirajo delo in material, s katerim želijo delati. "Če je material že zaseden, so navajeni, da počakajo, dokler ta ni prost. S pomočjo materialov si otroci pridobivajo znanje in veščine brez omejitev ali kritik. Kar pome-ni, da učitelj ne popravlja otroka, ampak sam didaktični pripomoček vodi otroka k spoznanju, da se je nekje zmotil oz. da je uspešno op-ravil delo. Temu v pedagogiki mon-tessori rečemo, da material vsebuje kontrolo napake," pojasnjuje sogo-vornica. Pri tem je naloga učitelja, da otroka opazuje, spozna njegove potrebe, način dela in mu pripravi materiale, ki mu pomagajo pri napredku. Pedagogika montessori tako spodbuja otrokovo samodisci-plino, samozavest, samoizgradnjo in samostojnost. "Posledično se otroci umirijo, poveča se jim kon-centracija in so pripravljeni za veli-ka dela, kot so računanje, branje in pisanje. Nekateri že v predšolskem obdobju," opisuje pedagoginja.

Starši navdušeni"Starši, ki so o tem sami že veliko prebrali, so nad samo metodo in

programi navdušeni. Veseli so, da imamo končno tudi na tem kon-cu Slovenije možnost, da lahko otroke vključujemo v tovrstne programe. Tisti, ki so se nam prik-ljučili na novo in se z metodo šele spoznavajo, nam sporočajo, kaj vse so odkrili in koliko so njihovi otroci, ki so v programe vključeni, pridobili," izkušnje staršev opisuje Remičeva. Pri tem dodaja, da je montessori metoda daljši proces, ki se dogaja v otroku samem, in sicer skozi posamezne stopnje nje-govega razvoja. Tako so spremem-be v otroku vidne veliko pozneje, ko ta nekatere svoje spretnosti ponotranji, denimo koncentracija, samostojnost pri dejavnostih vsak-danjega življenja, kot so obuvanje čevljev, zapenjanje zadrge, učenje branja. "Ker smo si med seboj raz-lični, potrebujemo različno število

ponavljanj dejavnosti, da se nečesa naučimo. Eni prej, drugi pozneje, vendar ima prav vsak možnost, da se uči v svojem ritmu. Marija Montessori je rekla, da je peda-gogika montessori primerna za vsakega otroka, ne pa za vsakega odraslega. Odrasli se mora najprej sam spremeniti, da lahko razume filozofijo montessori in podpira razvoj otroka," je prepričana Re-mičeva.

Metoda montessori tudi domaZasebni vrtci, med njimi tudi takšni, ki temeljijo na pedagogiki montessori, so večinoma precej dražji kot javni in veliko staršev si tovrstnih vrtcev kot tudi popoldan-skih aktivnosti ne more privoščiti. Vendar pa lahko metodo montesso-ri vpeljejo tudi doma, v vsakdanjo vzgojo svojih otrok. Remičeva pri tem svetuje naslednje: "Pomembno je, da si starši vzamejo čas, da so z otrokom. Naj omejijo število igrač in jim ponudijo le tiste, ki resnično nekaj naučijo. Naj svoje otroke vključijo v domače delo, kot so pomivanje posode, pome-tanje, priprava malice, lupljenje korenčka za juho, lupljenje sadja, krompirja za kosilo. Naj jim otroci pomagajo pri pospravljanju po hiši, zlaganju perila. Naj starši ve-liko ustvarjajo z otroki, rišejo, pre-pevajo in so veliko zunaj, kjer naj jim omogočijo čim več gibanja. Pomembno je tudi, da se z otroki veliko pogovarjajo in jim veliko berejo." Montessori pedagogika namreč vključuje številne tovrstne dejavnosti, ki omogočajo otrokovo samostojnost, samoizgradnjo in koncentracijo, kar pride kasneje do izraza v šolskem obdobju. "Po-membno je, da starši otrokom čim pozneje ponudijo televizijo in ra-čunalnike ter mobilne naprave, ki zavirajo otrokov normalni razvoj. Otroci, ki preveč gledajo TV, so nemirni in raztreseni, delo jih ne veseli in primanjkuje jim koncen-tracije za delo, ki je tako potrebna za delo v šoli," staršem še svetuje pedagoginja. Aleksandra Papež

Konec februarja se je v Kočevju zaključil vpis otrok v vrtec. Za marsikatere starše eden najpomembnejših trenutkov, saj se njihovi malčki prvič podajo v svet. V današnjem ritmu življenja, kjer so delavniki precej daljši kot pred nekaj desetletji, je vrtec pomembna ustanova, v kateri malčki v povprečju dnev-no preživijo osem ur. Osem ur, ki jih ne preživijo s svojimi starši, temveč z vzgojiteljicami ali vzgojitelji. Slednji tako prevzamejo odgovorno vlogo tako pri razvoju kot sami vzgoji malčkov.

»Pomembno je, da si starši vzamejo čas, da so z otrokom. Naj omejijo število igrač in jim ponudijo le tiste, ki resnično nekaj naučijo.« mag. Mojca Remic

Foto: Nik Vidmar

LEPLESK Celostne rešitve so znamenje časa. Zaznamujmo ga skupaj.

1. OSNUTKI VIZITK-3 VARIANTE

tiskdigitalni© PRISMA DIGITAL Ljubljana 2001 • Pripravil Jure Gaspari, 02/01

pLESKARSTVO IN SOBOSLIKARSTVO

Ljubljanska 231330 Kočevje 041 267 937

Zvone Čerimovič s.p.

pLESKARSTVO IN SOBOSLIKARSTVOZvone Čerimovič s.p.

Ljubljanska 23, 1330 Kočevje, 041 267 937

pLESKARSTVO IN SOBOSLIKARSTVOZvone Čerimovič

Ljubljanska 23, 1330 Kočevje 041 267 937

• brizganje disperzijskih barv• pleskanje lesenih in kovinskih izdelkov (okna vrata ograje)• industrijsko brizganje in barvanje

Zvonko Čerimović s.p., Ljubljanska c. 23, KočevjeC 041 267 937 F [email protected]

Slikarska in pleskarska dela

Leplesk Zvonko Čerimović

Kočevska marec 2016www.kocevje.si 14Kulinarika

Presne sladice

Večina slaščičarn in kavarn v svoji redni ponudbi gostom ponuja tudi presne sladice. Najpogosteje so to presne tortice, ki postajajo čedalje bolj priljublje-ne. Predstavljajo namreč bolj zdravo alternativo 'običajnim', kalorično zelo bogatim sladicam. Njihova ključna lastnost je ta, da ne vsebujejo belega, rafiniranega sladkorja, mleka, masla ali smetane, prav tako nobene moke, hi-drogeniziranih maščob in jajc. Njihova priprava poteka daleč stran od pečice, edini potreben pripomoček je močnejši mešalnik oziroma 'blender'.

"Presno pomeni surovo. Sladica, ki je presna, je pripravljena iz sestavin, ki niso toplotno obdelane, so torej surove," pojasnjuje Irena Macedoni iz podje-tja Lizin vrt, ki se s pripravo presnih sladic ukvarja že od leta 2011.

Osnovne sestavine presnih sladic so različni oreščki, suho in sveže sadje, semena, hladno stiskana olja in različna zdrava sladila, kot je denimo med. "Ko spoznaš razliko v okusih eko presnih sestavin v primerjavi s konvencio-nalnimi sestavinami, z veseljem posežeš po presni prehrani, zlasti ker veš, da ima v sebi veliko več hranilnih snovi kot konvencionalno pridelana hrana, ki je v tem kontekstu osiromašena in preveč zasuta s kemijo, ki škoduje zdrav-ju," pravi Macedonijeva. Presne sladice so pogostokrat sicer nekoliko dražje od običajnih, razlog se skriva v dražjih postopkih pridobivanja sestavin. Sicer pa je vse presne sladice možno pripraviti doma, postopki namreč niso zahtev-ni, potrebne je le nekoliko potrpežljivosti, predhodnega znanja in poznavanja sestavin ter seveda odličen recept.

Ekipa Lizinega vrta je za naš časopis pripravila recept za okusno presno čokoladno torto, ki si jo bralci lahko pripravite doma. Aleksandra Papež

Foto: Egon Povše

Velikonocna ponudba nogavic.indd 8 2/11/16 8:24 AM

Prva plast – osnova:• 1 skodelica indijskih orehov• 1 skodelica mandljev• ½ skodelice izkoščičenih

datljev• 2 žlici deviškega

kokosovega olja• ½ čajne žličke vanilje

v prahu

Priprava osnove:Indijske oreščke in mandlje stresemo v posodo sekljalnika in grobo zmeljemo in posto-poma dodajamo datlje. Ko je zmes lepo sesekljana, dodamo še preostale sestavine in te-meljito premešamo. Zmes za tortno osnovo razporedimo

in čim bolj potlačimo po dnu okroglega tortnega modela, ki ga pred tem obložimo s peki papirjem.

Druga plast – čokoladna krema:• 2 skodelici izkoščičenih

datljev• 1½ skodelice vode• ½ skodelice presnega

kakava• ½ skodelice kokosovega olja• ½ skodelice kokosove moke

Priprava čokoladne kreme:Zmeljemo izkoščičene datlje, tako da nastane sprijeta krogla fino sesekljanih datljev. Dolije-

mo vodo in meljemo toliko ča-sa, da dobimo gosto datljevo pasto. Masa mora biti res eno-tna, brez delčkov. Dodamo še kakav, kokosovo olje, kokos in vse skupaj še malo zmeljemo. Tako pripravljeno čokoladno kremo prelijemo čez tortno osnovo v tortnem modelu in postavimo v hladilnik za nekaj ur, da se sladica strdi.

Tretja plast – posip: (po želji)• 1 žlica kokosove moke• 1 žlica goji jagod

Po želji lahko torto okrasimo, tako da potresemo kokosovo moko in nekaj jagod goji.

PRESNA ČOKOLADNA TORTA


Pobrisali prah s starih receptov

Polenta s praženjem, kisla krom-pirjeva juha, polnjene telečje prsi s koruznimi cmoki in jabolkom ter štruklji s suhimi slivami in jabolčno čežano sestavljajo enega od treh menijev, ki so popestrili jedilnike ko-čevskih gostiln. "Želeli smo izboljšati kulinarično ponudbo in izpostaviti tradicionalne specialitete, ki jih na Kočevskem primanjkuje," pojas-ni Uroš Jelenovič iz Turističnega društva Kočevje. Doda, da divja-činske jedi, ki jih tržijo domači go-stinci, pač niso dovolj. Skoraj vsaka slovenska pokrajina je prepoznavna po tradicionalnih jedeh, Kočevska pa do zdaj ni izstopala. V društvu so dolgo premišljevali, s čim bi obogatili ponudbo kočevskih okusov, potem pa so se skupaj z izkušenimi članicami Društva podeželskih žena Kočevske odločili za jedi, ki so pred več kot pol stoletja pripravljali prebivalci Kočevske. Preproste jedi, ki temeljijo na starih receptih, a so jih nekoliko posodobili. In nastali so Okusi Ko-čevske. Jedi, ki so domačim in tujim gostom odslej na voljo v Gostilnici Falkenau, Gostišču Tri zvezde, Gos-tišču Veronika in Penzionu Tušek Je-zero, korenčkovo torto pa boste lahko naročili v slaščičarni Medo.

Na plan potegnile skoraj pozabljene recepte"Osnove, na kakšen način so ku-hali, nam je podal gospod Erwin Michitsch, eden zadnjih še živečih kočevskih Nemcev, ki je nekdaj živel v Gotenici, zdaj pa živi v Avstriji. Nekaj tečajev o kočevarski kuhi-nji je pripravila tudi gospa Maridi Tscherne iz Dolenjske," pojasnjuje začetek oblikovanja novega turi-stičnega produkta Bojana Klepac, predsednica Društva podeželskih žena Kočevske. Spretne kuharice so recepte pobrale od ljudi, ki so nekdaj živeli na Kočevskem, od njihovih potomcev, delno so se oprle tudi na knjižico kočevarskih receptov Emila Kreseta. Gre za preproste jedi, ki so jih iz danih poljščin, mesa in začimb pripravljali Kočevarji. "Seveda so se jedi razlikovale od vasi do vasi, mi smo prisluhnile tistim, ki so bili pripravljeni znanje deliti z nami," doda Klepčeva. A prizna, da so nekaj sestavin tudi odvzeli. "Kočevarska kuhinja je bila zelo mastna, saj so uporabljali ogromno svinjske masti. Ker takšen okus dandanes večini ni dober, smo v 80 odstotkih maščobo odvzeli, preostale sestavine pa so enake." O svinjski ribici, polnjeni s suhimi slivami in oviti v slanino, pa: "Po izjavi gospe Maridi je Kočevar dal suho slivo vsepovsod. Zato je ena od jedi štruklji s suhimi slivami. Druga je svinjska ribica s suho slivo, ki smo jo oblikovale same. Nikjer namreč ne piše, da je Kočevar dal suho slivo k svinjini, piše pa, da jo

je dal vsepovsod," je odkrita Bojana Klepac. V tradicionalnih kočevar-skih jedeh je bilo še veliko kolerabe, krompirja, korenja, gob, jajc, masla, medu in tudi divjačine – tistega, kar je bilo na pretek. In te sestavine tvo-rijo tudi Okuse Kočevske. "Kočevarji so uporabljali precej riža, zato smo izbrale kolerabno juho z riževimi žličniki. Uporabljali so tudi zelo veli-ko svinjine, tako sveže kot sušene. Iz virov je razvidno, da so imeli koline tudi do štirikrat letno. Manj pa je bilo teletine, to so pripravljali samo za

ohceti ali večje dogodke," še pove predsednica društva.

'Podeželke' so nato naučeno znanje lani jeseni prenesle na kočevske go-stince. Vabilu na kuharske delavnice so se odzvali štirje in en slaščičar, ki so skupaj s članicami društva vihteli kuhalnice in preizkušali nove okuse. Po preverjanju jedi so te dodali med svojo ponudbo. Kočevski gostinci bodo sicer morali upoštevati, da so osnovne sestavine določene, bodo pa imeli – tako Jelenovič – proste roke pri dodajanju pike na i. Predajanje znanja in nadaljevanje tradicije je po mnenju Maridi Tscherne bistvenega pomena. "Ravno to, da jedi vzamejo ljudje za svoje, je največji uspeh te-čajev," je zapisala v knjižici Kuhinja Kočevarjev.

Od enega gostišča do drugega ali …Nove stare jedi so pravzaprav le del turističnega produkta Okusite Ko-čevsko, ki ga je Turistično društvo Kočevje oblikovalo z Društvom podeželskih žena Kočevske. Produkt, katerega glavna namena sta izboljša-nje lokalne kulinarične ponudbe in povečanje prepoznavnosti kočevskih

gostiln, bo med drugim poskušal dvigniti kakovost hrane, turistom pa predstaviti širšo zgodbo. "Odločili smo se za produkt, v sklopu katerega bodo gostje lahko raziskovali tradi-cionalno hrano na sodoben način. Na kulinarično razvajanje se bodo lahko podali iz naših prostorov, kjer bodo rezervirali menije. Vsako jed bodo lahko poskusili v drugi gostilni ali pa ves meni pojedli v eni. Pri vsaki jedi bodo dobili tudi pijačo, ki se bo uje-mala s hrano, ki si jo bodo izbrali," pove Uroš Jelenovič. Kulinarično raz-vajanje ima dve inačici: ena ponuja še potepanje po mestu oz. voden ogled, druga le gurmanske užitke. Celoten produkt namreč vključuje degustacijo medu v prostorih turističnega društva, vodstvo do njive, kjer pridelujejo ekološko zelenjavo, nato do kočevske tržnice in nazadnje do gostiln. Ta inačica postavlja v ospredje lokalno pridelano hrano oz. sestavine jedi. "Na kakšen način bodo gostje okušali hrano, je odvisno od njih. Tu, pri nas, bodo lahko izbrali, da hladno predjed pojedo v enem gostišču, juho v dru-gem, glavno jed v tretjem itd.," razla-ga Jelenovič in doda, da je za tiste, ki ne marajo pešačenja ali kolesarjenja, na voljo tudi zakup celega menija v enem gostišču. Cene menijev naj bi bile enotne: tako naj bi gostje za meni A, B ali C odšteli 25 evrov. Ker so jedi sveže pripravljene, je obvezna predhodna rezervacija. Ves produkt Okusite Kočevsko (z vodstvom vred) pa stane 29 evrov.

Turistično društvo naj bi poskrbelo tudi za izposojo koles, v sodelovanju z Javnim zavodom za turizem in kul-turo Kočevje pa načrtujejo širitev ku-linarične ponudbe. "Vsako leto bomo pripravili nekaj novega," obljublja Jelenovič.

Dobra kuha še ni zagotovilo za uspehAvtorji novega turističnega produkta se zavedajo, da odlična ponudba še ni zagotovilo za uspeh. "Izdali bomo zloženko, jedi predstavljali na sej-mih, dnevih kulinarike in podobnih dogodkih," načrtuje Uroš Jelenovič. Ponudbo bodo vključili tudi v progra-me za skupine, jedi pa bodo oglaše-vali. "Treba je najti način, kako stvari dobro predstaviti," se strinja Klemen Artač iz gostišča Veronika. "Dobro se zavedamo, da to ni množičen artikel. Na začetku bomo zagotovo pripravljali menije za manj gostov. Jedi ni težko pripraviti, morajo pa biti pripravljene sveže. Ker npr. svinjske ribice ne moreš delati za dva, smo do-ločili, da je minimalna rezervacija za šest oseb," še pojasni Artač. Kako bo-do gostinci ponujali jedi in kako bodo pri tem uspešni, je v večji meri odvis-no od njih. Bodo pa – tako Jelenovič – imeli pri tem podporo turističnega društva. Petra Šolar

"Če ničesar ne preneseš na nikogar, je enako, kot da nisi nič počel," pove Bojana Klepac, medtem ko natakar prinaša umetelno okrašene krožnike. Kmalu so mize polne nenavadnih jedi. Rumeni trikotniki, ki spominjajo na torto, so polenta s sirom in prekajeno slanino, skomine vzbuja krožnik s polnjeno svinjsko ribico, nevsakdanjim oranžnim pirejem in gobami, sladokusce pa mika že zgolj pogled na korenčkovo torto. To so Okusi Kočevske – jedi, nare-jene po kočevarskih receptih, a na sodoben način. Jedi, ki so začinile kočevsko kulinarično ponudbo, saj so od sredine marca v sklopu treh menijev – dveh mesnih in enega vegetarijanskega – na voljo v štirih kočevskih gostiščih in eni slaščičarni. Jedi, ki jih je peščica prvič lahko poskusila 10. marca.

Polenta s praženjem • Foto: Petra Šolar

Glavna jed: polnjena svinjska ribica s suhimi slivami, ovita v slanino • Foto: Petra Šolar

Korenčkova torta • Foto: Petra Šolar

Kočevska marec 2016www.kocevje.si 16Komunala Kočevje

Aktivnosti na področju ravnanja z odpadki v letu 2016Prvi korak, ki se je začel izvajati že decembra 2015, so sortirne ana-lize rjavih zabojnikov za mešane komunalne odpadke (MKO) pri večstanovanjskih objektih. Kot smo v Kočevski že zapisali, so rezultati porazni, saj je v zabojni-kih za MKO le pribl. 13 do 15 % dejanskih MKO, preostalo pa je 40 do 50 % BIO odpadkov, 20 do 30 % embalaže (EMB) in 7 % papirja. V letu 2016 se bodo analize nada-ljevale tudi pri individualnih hišah, javnih zavodih in podjetjih.

Mogoče ste se spraševali, kaj po-menijo nalepke na vaših zabojnikih za MKO. Delavci Komunale glede na vsebino MKO zabojnik označi-jo z ustrezno nalepko. Za zdaj se označujejo le tisti MKO zabojniki, v katerih so neustrezno ločeni od-padki, ti si prislužijo rdečo nalep-ko. V nadaljevanju pa sledijo tudi druge označbe za delno ločene in ustrezno ločene odpadke.

Marca je potekal sestanek z

upravniki in predstavniki hišnih svetov, kjer se je izpostavila problematika večstanovanjskih stavb. Predstavili so se predlogi za ločevanje odpadkov, zaklepanje ali ograditev lastnih zabojnikov. Pred-stavniki večstanovanjskih stavb so bili opozorjeni, da neustrezno ločevanje lahko pomeni, da Komunala ne bo izpraznila zabojnikov, v katerih bodo neustrezno ločeni odpadki. Lastniki zabojnikov (stanovalci) bodo morali pred odvozom odpadke najprej presortira-ti, oziroma bo to po odredbi inšpektorja na strošek sta-novalcev opravila Komu-nala.

Naslednji korak bo storil Medobčinski inšpektorat in redarstvo (MIR), ki bo pričel sankcionirati uporabnike, ki še niso

začeli ločevati svojih odpadkov. Komunala bo pri tem aktivno so-delovala z obveščanjem MIR-a o

nepravilnostih; najprej bo obvestila uporabnike, če ne bo neodzivnosti, pa MIR.

Ena ključnih sprememb na področju ravnanja z odpadki je predvidena spre-memba frekvence odvoza na tri tedne pri individu-alnih objektih, tedensko pri blokih. Spremembo frekvence odvozov bomo pričeli predvidoma junija. Do takrat bo potekala ugo-tovitev potreb posameznih uporabnikov po velikosti zabojnika za tritedenski od-voz. S tem bomo neposred-no vplivali na nižje stroške odvoza, kar se bo poznalo pri ceni storitve.

Vse napovedano bo koor-dinirala komisija, ustanov-ljena kot posvetovalno telo

župana. V komisiji bodo sodelovali predstavniki občinske uprave, ob-činskega sveta, Komunale, MIR-a,

zainteresirane javnosti ter upravni-kov večstanovanjskih objektov.

Najpomembnejša sprememba, ki se pripravlja v letošnjem letu, pa je prehod na obračun po dejansko nastalih odpadkih. Danes plačuje vsak občan enako ceno na osebo za zbiranje, obdelavo in odlaganje od-padkov. Po novem načinu obračuna pa bo cena odvisna od velikosti za-bojnika za MKO in frekvence od-voza. Tako bodo tisti, ki ustvarijo manj odpadkov, plačali tudi nižjo ceno. Gre za vzpostavitev načela pravičnosti, saj danes povprečni stanovalec individualnega stano-vanjskega objekta preda Komunali okoli 60 l MKO mesečno, povpreč-ni stanovalec večstanovanjskega objekta pa kar okoli 180 l MKO mesečno. Razlika je ogromna, ključni element novega obračuna cene je tako vzpostaviti individu-alno odgovornost za ravnanje z odpadki tudi v večstanovanjskih objektih.

SPOMLADANSKI ODVOZ NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEVObčane obveščamo, da lahko ostanke barv, lakov, čistil, razredčil, škropiv, pesticidov, kozmetike, mineralnih olj, odpad-nih jedilnih in motornih olj, maziv, neonske žarnice, baterije, akumulatorje ter ostale nevarne odpadke predajo pooblaš-čenemu podjetju KEMIS, d. o. o., ki bo izvedel odvoz med 31. marcem in 2. aprilom 2016 po naslednjem razporedu:

Spoštovani uporabniki!14 let je minilo od uvedbe obveznega ločenega zbiranja odpadkov in posta-vitve prvih ekoloških otokov za plastiko (pozneje se je vpeljal izraz embalaža), papir in steklo na območju občine Kočevje. Leta 2008 se je začelo še zbiranje bioloških odpadkov, v letih 2009 in 2010 ste gospodinjstva prejela lastne posode za embalažo in po želji tudi bio posode. V tem obdobju je bilo v go-spodinjstva razposlanega veliko gradiva in navodil za ustrezno ločeno zbiranje odpadkov, naši otroci praktično znanje nabirajo že od vrtčevskih klopi dalje, skoraj ni izobraževalne inštitucije, ki skrbi za ravnanje z odpadki in za ohranja-nje narave ne bi imela zapisane v svojem poslanstvu.

Vendar ali je to dovolj? Odgovor je žal negativen. Tako so pokazale analize rjavih zabojnikov za mešane komunalne odpadke (MKO), ki jih izvajamo dvak-rat letno po določenih območjih (zajamemo npr. posamezno ulico ali naselje). Naši uporabniki ste očitno pozabili, da so rjavi zabojniki namenjeni nekoristnim odpadkom, ki jih ne moremo reciklirati in zato pozabljeni končajo na odlaga-lišču. Da v rjav zabojnik zato ne odlagamo embalaže, ker imamo za to gospo-dinjstva doma rumene posode. Pozabili ste tudi, da morate biološke odpadke kompostirati doma ali nam jih oddajati v rdeči posodi. Da papir spada v moder zabojnik. In še bi lahko naštevali, toliko koristnih odpadkov je bilo prisotnih v rjavih zabojnikih. Še slabšo kulturo (nekulturo bi bil bolj primeren izraz) ločeva-nja odpadkov smo zasledili ob pregledih rjavih zabojnikov pri večstanovanjskih objektih, kjer skoraj polovico teže rjavega zabojnika predstavljajo bio odpadki. Pa ne govorimo samo o olupkih in preostalih ostankih zaradi priprave hrane. Marsikdaj nas v vrečki pričaka skoraj cel hlebec kruha, še zapakirana salama … Kot posledica nepremišljenega nakupa? Vabljivih oglasov?

PLAN ODVOZA ODPADKOV OD GOSPODINJSTEV OD 1. DO 30. 4. 2016

APRIL 2016

P T S Č P S N

1 2 3

4 5 6 7 BIO*

8 BIO 9 10

11 12 13 14 BIO*

15 BIO 16 17

18 19 20 21 BIO*

22 BIO 23 24

25 26 27 28 BIO*

29 BIO 30

ODVOZ EMBALAŽE (RUMENA POSODA)

ODVOZ BIOLOŠKIH ODPADKOV (RDEČA POSODA)

ODVOZ MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV (RJAVA POSODA)

BIO/BIO*

BIO* - odvoz bio odpadkov od gospodinjstev na naslovih: Bračičeva, Cankarjeva, Cesta na stadion, Cesta na Trato, Črnomeljska, Grajska pot, Kajuhovo naselje, Kekčeva, Kolodvorska, Ljubljanska, Opekarska, Podgorska, Reška, Rožna ulica, Trata, Trg Svetega Jerneja in Trg zbora odposlancev.


APRIL 2016

P T S Č P S N

1 2 3

4 5 6 7 BIO*

8 BIO 9 10

11 12 13 14 BIO*

15 BIO 16 17

18 19 20 21 BIO*

22 BIO 23 24

25 26 27 28 BIO*

29 BIO 30




BIO/BIO*



APRIL 2016

P T S Č P S N

1 2 3

4 5 6 7 BIO*

8 BIO 9 10

11 12 13 14 BIO*

15 BIO 16 17

18 19 20 21 BIO*

22 BIO 23 24

25 26 27 28 BIO*

29 BIO 30




BIO/BIO*


PLAN ODVOZA ODPADKOV OD GOSPODINJSTEV OD 1. 4. 2016 DO 30. 4. 2016

OGLASNO SPOROČILO: NAROČNIK KOMUNALA KOČEVJE

PLAN ODVOZA ODPADKOV OD GOSPODINJSTEV OD 1. 3. 2016 DO 31. 3. 2016

Praznik – odvoz odpadkov ne bo potekal

Predviden datum nadomestnega odvoza*

Naslovi gospodinjstev, kjer bo potekal nadomestni odvoz*

28. marec 2016 ponedeljek

29. 3. 2016 torek

Turjaško naselje, Kajuhovo naselje, Kolodvorska, Ljubljanska, Reška, Mozelj, Kočarji, Rajndol, Knežja Lipa, Spodnji Log

30. 3. 2016 sreda

Tesarska, Dimnikarska, Prešernova, Črnomeljska (za UHM in Lekarno), Nabrežje, naselje Mestni log do vključno z Ulico slovenskih teritorialcev, UHM, Roška, Rozmanova, Travniška, Rudarsko naselje, Rudnik, Trdnjava, Šalka vas proti Gramat Grilu DODATNO NOVI LAZI IN ŠTALCERJI (namesto v torek, 29.3.2016)

* Pridržujemo si pravico do sprememb. Te bodo objavljene na spletni strani podjetja in lokalnem radiu.

RUBRIKA KOMUNALE KOČEVJE

Spoštovane občanke in občani!

Tudi v mesecu januarju smo izvedli kontrolo vsebine rjavega zabojnika za mešane komunalne odpadke (MKO) na zbirnem mestu pri večstanovanjskih objektih, tokrat na naslovu Ljubljanska cesta 29, 31 in 33. Rezultat nas, na žalost, ni presenetil. Dejanskih

MAREC 2016 P T S Č P S N

1 2 3 4 5 6

7 8 9 10

BIO*

11 BIO 12 13

14 15 16 17 18 19 20

21 22 23 24

BIO*

25 BIO 26 27

28 29 30 31




BIO/BIO*


SPOMLADANSKI ODVOZ NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV

Občane obveščamo, da lahko ostanke barv, lakov, čistil, razredčil, škropiv, pesticidov, kozmetike, mineralnih olj, odpadnih jedilnih in motornih olj, maziv, neonske žarnice, baterije, akumulatorje ter ostale nevarne odpadke predajo pooblaščenemu podjetju KEMIS, d. o. o., ki bo izvedel odvoz med 31. marcem in 2. aprilom 2016 po naslednjem razporedu:

četrtek, 31. marec 2016

SPODNJI CVIŠLERJI od 8.00 do 8.15 na avtobusnem postajališču ZGORNJI CVIŠLERJI od 8.30 do 8.45 pri ekološkem otoku MAČKOVEC od 9.00 do 9.15 pri ekološkem otoku KOPRIVNIK od 9.45 do 10.00 pri ekološkem otoku NEMŠKA LOKA od 11.00 do 11.15 pri ekološkem otoku BREZOVICA od 11.30 do 11.45 pri tabli Brezovica, v križišču PREDGRAD od 12.00 do 12.15 pri Kulturnem domu KNEŽJA LIPA od 12.45 do 13.00 pri ekološkem otoku MOZELJ od 13.15 do 13.30 pri ekološkem otoku LIVOLD od 14.30 do 14.45 pri trgovini KOČEVJE od 15.00 do 16.00 pri Športni dvorani

petek, 1. april 2016

FARA od 8.00 do 8.45 pri ekološkem otoku BANJA LOKA od 9.00 do 9.30 pri ekološkem otoku MORAVA od 9.45 do 10.00 pri ekološkem otoku NOVI LAZI od 10.15 do 10.30 pri ekološkem otoku KOČEVSKA REKA od 10.45 do 11.30 pred Pošto ŠTALCERJI od 11.45 do 12.15 pri trgovini ČRNI POTOK od 12.30 do 12.45 pri kapelici DOLGA VAS od 13.00 do 13.15 pri gasilskem domu KOČEVJE od 13.30 do 15.30 na parkirišču pri TUŠ-u LOŽINE od 15.45 do 16.00 na parkirišču pri Tušku

sobota, 2. april 2016

MRTVICE od 8.00 do 8.15 pri ekološkem otoku SLOVENSKA VAS od 8.30 do 8.45 pri ekološkem otoku BREG od 9.00 do 9.15 pri ekološkem otoku (pri trafo p.) MAHOVNIK od 9.30 do 9.45 pri gasilskem domu KOČEVJE od 10.00 do 12.00 na parkirišču v Kidričevi ulici ŠALKA VAS od 12.15 do 12.30 pri gasilskem domu ŽELJNE od 12.45 do 13.00 pri trgovini KLINJA VAS od 13.15 do 13.30 pri gasilskem domu GORENJE od 13.45 do 14.00 pri ekološkem otoku (pri kapelici) MLAKA PRI KOČEVJU od 14.15. do 14.30 pri ekološkem otoku v vasi STARA CERKEV od 14.45 do 15.30 na parkirišču ob pokopališču

Kočevska marec 2016www.kocevje.si 17Zeleno

Onesnaženost jam na Kočevskem

Aprila znova nad divja odlagališča

Večinoma so v jamah starejši odpad-ki, saj so služile kot vaška smetišča. Po urejenem rednem odvozu odpad-kov Komunale Kočevje se je količi-na odvrženih odpadkov zmanjšala. Velik problem predstavlja mrhovina, ki pa še vedno velikokrat konča v jamah.

Dr. Mitja Prelovšek je še pojasnil, da je kakovost voda v kočevskih jamah precej boljša kot med letoma 1970 in 1990, vendar so te še vedno močno onesnažene. V vodi je za pre-

malo kisika za življenje, vrednosti nitratov in fosfatov pa so močno presežene. Nitrati so zelo strupeni za vodne živali, nevarni pa so tudi lju-dem, še posebej dojenčkom. Glavni vir nitratov in fosfatov je gnojenje travnikov z gnojevko ob neprimernih vremenskih pogojih.

Predavateljica Mateja Pečnik je predstavila živali, ki so jih odkrili v kočevskih jamah. Poudarila je, da ukrepi na površju močno vplivajo na stanje podzemnih voda. Raziska-

ve kažejo, da se življenje v jamah obnavlja zelo počasi in lahko traja desetletja, da se izginuli organizmi vrnejo v jame, kljub ponovno ugo-dnim pogojem. Tako so človeško ribico odkrili le v dveh izbranih jamah od šestih, v preteklosti pa so bile prisotne v vseh pregledanih jamah.

Gospod Zdravko Bučar, predse-dnik Jamarskega kluba Novo mesto, je predstavil problematiko čiščenja jam. Pokazal je različne tehnike in

izpostavil nevarnosti, ki pri tem pre-žijo. Največja nevarnost med odpad-ki so neeksplodirana ubojna sredstva iz druge svetovne vojne – granate, letalske bombe … Najbolj nepri-jetno je odstranjevanje mrhovine, predvsem zaradi smradu in možnosti okužbe. Velik problem je tudi v tem, ker se pred čiščenjem jame količina in struktura odpadkov v njih le oce-ni. Vidni so namreč le odpadki na površini, kolikšna je globina jame, pa v večini primerov ni znano.

Zadnji predavatelj, gospod Andrej Hudoklin, pa je zbranim udeležen-cem predstavil fenomen človeške ribice. Človeška ribica je endemit, kar pomeni, da živi samo v jamah dinaridov od Soče do Črne gore. Po trenutnih raziskavah živijo v Slove-niji vsaj štiri podvrste, najbolj poseb-no pa so našli v Beli krajini – črno človeško ribico.

Prvič jo je omenil Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske kot zmajevega mladiča, ki živi v podzemlju. V 19. stoletju je postala pravi hit med raziskovalci v celotni Evropi in iz Kočevja so pošiljali primerke ribic od Dunaja do Londona. Onesnaženje kraških podzemnih vodotokov je človeške ribice močno prizadelo na celotnem področju.

Izsledki raziskav so bili osnova za izbor in pripravo načrtov za očišče-nje šestih kočevskih jam, ki jih bo občina Kočevje v okviru projekta LIFE Kočevsko očistila v letih 2016 in 2017. Prvo jamo – Schaffeichloch pri Koprivniku, bodo jamarji iz JK Novo mesto očistili 2. in 3. apri-la 2016. V aprilu bodo jamarji iz Društva za raziskovanje jam očistili tudi Vodno jamo 1 in 3 pri Klinji vasi. V letu 2017 bodo skupaj očistili še Oneško jamo, Smetljivo jamo in Malo Stankovo jamo. Po oceni jamarjev bomo iz vseh jam skupaj odstranili 120 m3 odpadkov iz pov-prečne globine 20 m. Marija Mihelič

Ameriška okoljevarstvena organiza-cija (EPA) ocenjuje, da se je količina odpadkov, ki jih vsak dan proizvede povprečen prebivalec, v zadnjih 50 letih podvojila. Vsak Slovenec dnev-no proizvede skoraj kilogram odpad-kov, saj smo jih leta 2013 proizvedli 4,9 milijona ton. A so to uradne šte-vilke – podatki o količini odpadkov, odloženih na deponije. Ali o tistih recikliranih. Koliko smeti pristane ob cestah, v breznih, v gozdu, ni znano. Kočevski prostovoljci so jih leta 2012 pobrali kar 72 ton! "Ni stvari, ki je ne bi odvrgli," pove vodja čistilnih akcij Tina Kotnik. Skupaj s približno 1500 ljudmi si vsako leto nadene rokavice, vzame vrečko in začne pobirati. Tisto, kar so drugi odvrgli. Ker, kot pravi, je najbolj učinkovit ukrep proti nadalj-njemu onesnaževanje okolja, da kupe smeti takoj poberejo. Drugače hitro postanejo večji in večji. Zato so do

nekdanjih črnih odlagališč, ki so jih nekateri prebivalci Kočevske kmalu po čistilni akciji znova začeli uporab-ljati za smetišče, postavili fizične pre-preke – kamnite nasipe in zapornice, ki so se izkazali za učinkovite. "Po naših opažanjih še vedno marsikatero 'manjše gradbeno podjetje' stresa odstranjeni material za prvi vogal," je odkrita Kotnikova.

"Divjih odlagališč na Kočevskem ni."Odvržene barve, laki, akumulatorji, čistilna sredstva, salonitke in še množica drugih smeti močno vpliva na okolje. Nevarne snovi na kraškem svetu odtekajo v podzemlje. Vsako divje odlagališče je tako potencialna

grožnja za pitno vodo. Odpadki slab-šajo kakovost zemlje, kazijo videz in ogrožajo živali. Brezna, polna trohnečih kadavrov, odpadnega grad-benega materiala, pnevmatik in še česa predstavljajo tveganje za okolje in zdravje ljudi. "Ko sem leta 2005 želela, da tudi pristojne službe prev-zamejo del odgovornosti, mi je eden tukajšnjih inšpektorjev rekel, da divjih odlagališč na Kočevskem ni," pojasnjuje Tina. Malce pozneje so jih evidentirali 678. "Po naših podatkih in podatkih registra divjih odlagališč jih je ostalo še 88," nadaljuje Kotni-kova in pojasni, da jih je od tega 52 z do 10 kubičnimi metri smeti, 36 pa večjih. Čiščenje nekaterih, predvsem brezen, je velik logistični

izziv, pri katerem sodelujejo jamarji. Lani so v sklopu akcije Očistimo Kočevsko 2015 očistili 43 divjih odlagališč. Kot poudarja Kotnikova, so prostovoljci le del rešitve. Nujen je namreč aktiven pristop in reševa-nje problematike Občine Kočevje, medobčinskega inšpektorata, komu-nalnega inšpektorja ter inšpektorja za kmetijstvo in okolje. Kot pravi, se je reševanje problematike začelo šele z vzpostavitvijo MIR-a in dobrim sodelovanjem z vodjo omenjenega inšpektorata. Glavne probleme vidi v večjih odlagališčih večjih dimenzij ali lokacijah s specifično problema-tiko. Kot poudarja Kotnikova, je nujno ukrepanje pristojnih institucij,

saj je sicer organizacija čistilne akci-je na takšnih področjih nesmiselna. Med perečimi problemi ostaja one-snaževanje s salonitnimi ploščami in gradbenim materialom, Kotnikova pa opozarja tudi na prekomerno poli-vanje površin z gnojevko.

Kljub nekaterim pomislekom gle-de smiselnosti čistilnih akcij se teh vsako leto udeleži okrog 1.500 ljudi. Lani je okoli 2.000 prostovoljcev vseh generacij – čistilni akciji se pridružijo tudi otroci iz vrtca – pob-ralo 28 ton odpadkov. Za primerjavo: leta 2013 so prebivalci Kočevja in preostalih vasi pobrali 22 ton odpad-kov, leto dni pozneje pa 14 ton. Petra Šolar

V Sloveniji je 10 odstotkov jam onesnaženih, Kočevska ni nobena izjema. To je na predstavitvi stanja jam na Kočevskem, ki je bila 16. marca, med drugim po-vedal dr. Mitja Prelovšek z Inštituta za raziskovanje Krasa ZRC SAZU. Občina Ko-čevje je namreč v letu 2015 s pomočjo strokovnjakov z že omenjenega inštituta in iz Jamarskega kluba Novo mesto spremljala kakovost vode, število in vrste živali v izbranih jamah ter pripravila popis onesnaženosti 90 naj-bolj izpostavljenih jam. Stro-kovnjaki, ki so izvedli anali-ze, so zainteresirani javnosti predstavili svoje rezultate. Foto: Andrej Hudoklin

Predstavljajte si kolono do vrha naloženih smetarskih tovornjakov, dolgo od ko-čevske župnijske cerkve do Titovega parka. Toliko od-padkov so v zadnjih desetih letih pobrali prostovoljci iz kočevskih travnikov, poto-kov, jam, gozda … 380 ton smeti, odvrženih v naravo.

Foto: Stane Draškovič Pelc

RAČUNALNIŠKISERVIS VIDRIH

GSM 041 532 [email protected]

GREGOR VIDRIH S.P.REŠKA CESTA 21A

1330 KOČEVJE

Kočevska marec 2016www.kocevje.si 18Glavni odmor

Bil dijak Gimnazije Kočevje in uspel

Če omenimo samo tiste iz bli-žnje preteklosti, ki so uspešni na različnih področjih, ne moremo mimo Matije Krkoviča, svetovno znanega zdravnika, ki danes dela v Londonu, dijaki Gimnazije so bili tudi Kruno Abramovič, predsednik uprave NLB Skladi, Gašper Jar-ni, igralec, nenazadnje Vladimir Prebilič, župan občine Kočevje, novinarki Nataša Briški in Edita Cetinski Malnar, glasbenik Andraž Hribar, Beno Lapajene, rokometaš, Andrej Šercer, pravnika na Lju-bljanski borzi, Maja Uran Maravič, doktorica in profesorica na Turisti-ki Univerze na Primorskem, Janez Škrabec, svetovljan in uspešen podjetnik, Erik Štrumbelj, preje-mnik posebne nagrade za dokto-rat na IJS – računalništvo, Peter Movrin, svetovno znani modni oblikovalec. Vsi so, če uporabimo že izrabljeno frazo 'gulili srednje-šolske klopi' v kočevski gimnaziji. In vsi so danes uspešni in priznani strokovnjaki na svojih področjih.

Štiri ključna leta, ne samo v iz-obraževalnem smislu, ampak tudi v smislu odraščanja, so preživeli v Kočevju in svojo osebnost gradili s pomočjo svojih pravih prijateljev in tukajšnjih profesorjev.

Izbira šole ni nakup običajnega prodajnega artikla, kjer ti trgovec vedno obljublja občutek sreče, ugodja; kjer je embalaža pomem-ben element odločitve za nakup. Blago lahko zamenjaš, vrneš, izbereš naslednjič drugo vrsto ali znamko izdelka. Posledice niso usodne. Če se zmotiš v izbiri šo-le, pa tega ni možno več zlahka popraviti, ker prepozno (pri 20 letih oz. ob koncu 1. letnika študi-ja) ugotoviš, da ni poti niti naprej niti nazaj.

Kako se to vidi takrat, ko prev-lada mnenje, da obstajajo bližnjice do uspešnega študija prek stro-kovnih šol? Študij ti je pretežak in hkrati postaja nezanimiv. Kar naenkrat se je treba ob rednem študiju učiti manjkajočo gimnazij-sko snov. Marsikdo ne vidi izhoda, menja smeri in fakultete, prekinja

študij. Tudi ob predložitvi diplome ni uspeha na razpisih. Delodajal-ci vse bolj natančno pogledajo izobraževalno pot posameznika. Spričevalo je le vstopnica za pri-javo na razpisano delovno mesto. Vse bolj jih zanimajo dokazila, kaj kdo dejansko obvlada in koliko je kreativen. Nekoč je bilo običajno imeti eno službo v življenju, pred 40 leti šest do sedem služb. Danes je običajno stalno menjavanje poklicev in delovnih mest, potreb-no je stalno prilagajanje novostim v službi in pridobivanje novih znanj in spretnosti in nenazadnje si je treba zastaviti vprašanje, ali si moram celo sam ustvariti svoje delovno mesto.

Izbira šole je zato pomembna osebnostna odločitev. Izbiraš bodočo izobrazbo – kaj boš znal, vedel, česa boš sposoben, odločaš

se za zgodnejši poklic ali daljši študij, razmišljaš o tem, kakšen poklic boš lahko opravljal ob zaključku študija, in najpomemb-nejše: Ali se boš sposoben vedno znova samostojno učiti novosti v tvoji stroki? Izbiraš tudi bodoče prijatelje in družbeni ugled. Toda pozor: samo spričevalo končane šole ti ugleda samodejno ne da, moraš se dokazati z delom. Vpra-šajte se, koga ljudje stalno iščemo – najboljšega zdravnika, pravnika, profesorja, enako najboljšega obrtnika ali mojstra. Ugled pride s kakovostjo tvojega dela, in ne z vrsto dela. Zato je pomembno presojati, v katerem poklicu bom lahko zelo dober, uspešen, zado-voljen in kreativen? Zato smo na

Gimnazija Kočevje ima dolgo tradicijo, na njenih stenah so zapisane številne zgodbe, ljubezenska sporo-čila, številni računi in marsi-katere kletvice. Po hodniki Gimnazije so hodila mno-gokatera stopala in gradila se je marsikatera osebnost. Ko danes oseba reče: "Bil sem dijak Gimnazije Kočev-je in uspel," lahko pod to izjavo podpišemo številne z imenom in priimkom, ki so uspešni doma in v tujini.

Štiri leta sem hodila na Gimnazijo in srednjo šolo Kočevje, program Gimnazija – evropski oddelek. In da, če bi se še enkrat morala vpisati, bi izbrala isto. To je res odlična izbira za vse nas iz Kočevja in okolice. Zaradi bližine šole sem še vedno brez težav obdržala svoje obšolske aktivnosti in še štiri leta živela doma.

Kot študentka sem spoznala ogromno ljudi iz različnih srednjih šol in moram priznati, da se prav nikoli nisem počutila, da imam manj znanja kot ostali oz. da sem slabše pripravljena na fakulteto, kvečjemu nasprotno. Svojih srednješolskih let se spominjam z veseljem. Greta Gašparac, diamantna maturantka 2014

Mislim, da na GimKo lahko pridobiš vse potrebno znanje za uspešen začetek študija. Ko se na fakulteti primerjam s sošolci, vidim, da tudi tisti iz bolj znanih gimnazij nimajo nič boljšega predznanja kot jaz, imam pa precej občutno prednost pred tistimi iz poklicnih/tehničnih srednjih šol. Še en plus na naši gimnaziji je širjenje obzorij z izmenjava-mi v tujino. Ko pogledam nazaj, res cenim količino znanja, ki sem ga usvojil med šolanjem na gimnaziji. Za veliko stvari, ki mi takrat mogoče niso bile všeč, zdaj vidim, kako so mi pomagale, in menim, da je dobra izbira.Jan Hartman, diamantni maturant 2014

Z izbiro gimnazije v domačem kraju pa sem si pridobila štiri leta doma z družino, še štiri leta s prijatelji iz osnovne šole in še štiri leta, v katerih mi ni bilo treba razmišljati o pranju oblek, kupovanju hrane in podob-nih izzivih, ki spremljajo mladega človeka, ko zapusti dom. To zares cenim šele zdaj, ko študiram v Ljubljani.

Ko zdaj v prvem letniku študija gledam nazaj na čas, preživet v gimnaziji, res lahko rečem, da sem srečna, da sem lahko obiskovala Gimnazijo in srednjo šolo Kočevje.Polona Aupič, diamantna maturantka 2015

Gimnazija Kočevje ima veliko prednost, ker sem od doma oddaljena zgolj 10 do 15 minut. Sama sem se v gimnazijo prepisala z novome-ške. Zakaj? No, na Gimnazijo Kočevje sem se prepisala zato, ker sem z vožnjo porabila veliko časa. Tukaj pa sem blizu doma, imam več časa za učenje in imam več prostega časa. Ko sem se odločala za šolo, sem premišljevala tudi o ljubljanskih gimnazijah, vendar sem prišla do iste-ga zaključka. Če nisem doma, sem na tujem. Meni je najpomembnejši dom. Doma sem obkrožena z ljudmi, ki me imajo radi, verjamejo vame in me spodbujajo pri šolanju. In to je najpomembnejši razlog za vpis na kočevsko gimnazijo. Ni mi žal, da sem se odločila za Gimnazijo in srednjo Kočevje. Tara Beznik, 1. a GIM

Zakaj izbrati ekonomski program? Program je zanimiv in zelo zabaven. V 2. in 3. letniku imamo prakso. Hodimo na ekskurzije v tujino. Športni dnevi so zelo zabavni in poučni. Profesorji so prijazni in so pripravljeni pomagati. Po končanem šolanju lahko izberete veliko kakovostnih fakultet.Klemen Pratljačič, 3. c ET

V letošnjem šolskem letu je največ dijakov v štipendiranje in na opra-vljanje praktičnega usposabljanja prevzelo podjetje Itas Cas. Upamo, da bo letošnja generacija kovinarjev lahko izbirala med več podjetji, ki ponujajo štipendijo, opravljanje praktičnega usposabljanja in zaposli-tev po zaključku izobraževanja.

Čemu je izbira srednje šole za posameznika pomembna odločitev in zakaj modra izbira šole ne more biti le rezultat dobre promocije (v premislek staršem in otrokom).


dobri šoli zavezani pomembnejšim ciljem kot le dobri promociji.

Na kaj še pomisliti? Izbrati srednjo šolo v domačem kraju ali oditi na šolanje v drug kraj? Ali se dnevno voziti?

Dejavniki, ki govorijo v korist srednji šoli v domačem kraju, so: • Odlični prostorski pogoji v Ko-

čevju – gimnazija, srednja šola, športna dvorana.

• Moderne oblike pouka zahteva-jo delo v manjših skupinah, zato imamo v domači šoli idealne pogoje za medpredmetni pouk, projektne dneve in tedne, za av-tentične naloge. Moderne oblike vodijo k trajnejšemu znanju IN

KREATIVNEMU POUKU. Na tej točki so razlike med velikimi in majhnimi šolami najbolj vi-dne in pomembne.

• Manjši oddelki omogočajo več-jo skrb za uspešnost in naklonje-nost do vsakega dijaka.

• Varnost – šola brez nasilja je naša velika prednost.

• Tri ure več časa dnevno v pri-merjavi z vozači in prihod do-mov najpozneje ob 15.00. Zato dijak tudi v srednji šoli lahko razvija svoje talente. Temu pri-merno omogočamo status špor-tnika, glasbenika, raziskovalca, tekmovalca.

• In najpomembnejše: svoja soba, mamina kuhinja.

• Ostati doma ne pomeni zamuditi vsega dogajanja v širnem svetu, temveč v okolju družine zoreti

v trdno osebnost, ki zmore pre-poznati, kaj mu je v korist in kaj ne. Priložnosti za izmenjave v tujini so številne med študijem, po študiju, na službenem mestu. V srednji šoli dijaki izkusijo tujino bolj organizirano – prek izmenjav, delovne prakse ali ekskurzij.

Pogosto slišimo mnenje, da se na šoli ne pobrigamo za nove pro-grame. Pred dvema letoma smo pridobili program lesarski tehnik. Treba je povedati, da ministrstvo pričakuje, da šola sama zagotovi vso opremo za strokovni del no-vega programa. Ministrstvo za iz-obraževanje in šport odloča še na podlagi razvitosti gospodarske pa-noge v kraju in na podlagi ocene možnega dolgotrajnejšega vpisa v

program. Iz razpisanih programov na naši šoli je razvidno, da nas dr-žava vidi kot regijo, kjer sta gozd in les surovina, ki je lahko pred-met razvoja celotne regije.

Obstoj srednje šole v nekem mestu je pomemben dejavnik boljše kakovosti življenja

To velja že od nekdaj. Šola daje vsakemu kraju pečat razvitosti, pomembnosti v regiji ter zagota-vlja, da utrip mladih daje mestu polet in navdih za bodočnost. Šola daje mladim vedenje in znanje o svetu, o sebi in tudi zavedanje o okolju, v katerem odraščajo. Ko odrastejo, ponesejo v življenje vedenje o svojem kraju s seboj. Trenutno obstaja več dejavnikov, ki niso naklonjeni šolam v manj-ših krajih po Sloveniji. Generacije mladih so številčno manjše, vseh

mest v srednjih šolah je 5000 več kot vseh učencev v osnovnih šo-lah. Uvedba subvencioniranega prevoza dijakov povzroča povečan odliv s podeželja v večje centre. Javnost v zadnjih letih ocenjuje, da je napor za dokončanje gim-nazije prevelik. Dosedanja ena-kovrednost splošne in poklicne mature je omogočala, da je bila pot na fakulteto preko 'tehnika' mnogo lažja. Od letošnjega leta se je vrednotenje mature spremenilo v prid splošne mature. Uveljavlja-nje mnenja, da z gimnazijo nisi 'nič', je lahko priročen izgovor, zakaj nekdo ne gre na gimnazijo. Tudi ni namen, da gre več kot približno 25 odstotkov vsake generacije v gimnazijo. Toda teh 25 odstotkov je v vsaki družbi ključnih za nastanek novega zna-

nja, ki ga nato strokovno usposo-bljeni posamezniki uporabijo v gospodarstvu. Teh 25 odstotkov ima najboljšo sposobnost stalnega prilagajanja, usvajanja novih znanj in novih postopkov v proizvodnih procesih ali družbenem razvoju. Imajo tako široko osnovno znanje, da so lahko v življenju vse.

Srednje šole so financirane dru-gače od osnovnih, tj. po glavi di-jaka. Pomembno je število dijakov v razredu. Ob manjšem številu dijakov v oddelkih se razmišlja-nja o upravičenosti obstoja šole kar vrstijo. Morda pa le preveč zlahka tudi pozabljamo, da imamo izjemno dobre pogoje za srednje šolanje v Kočevju, da imamo dob-ro srednjo šolo s paleto različnih programov. Meta Kamšek

Glavni odmor

POSLANSTVO GIMNAZIJE IN SREDNJE ŠOLE KOČEVJE JEMotivirati dijake in jih spodbu-jati h kreativnosti, k samostoj-nemu delu in razmišljanju. Ponuditi jim trajno znanje. Mi verjamemo, da naši dijaki niso nič manj sposobni kot dijaki drugje. Prepričani smo, da jim v domači šoli lahko ponudi-mo celo boljše možnosti za pridobivanje znanja kot zunaj Kočevja. Cenimo talente dija-kov in se zavedamo, da so naši dijaki gibalo našega kraja in našega razvoja.

GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA KOČEVJE VABI TALENTE

Šolo, utrip učenja in življenja v njej želimo predstaviti osnovnošolcem, njihovim učiteljem in staršem. Tako bomo pripravili prav posebne dvo-urne delavnice, na katerih bomo predstavili posamezne predmete, na njih pa bodo učenci, ki jih določeno področje posebej zanima ali pa so zanj nadarjeni, tudi sami aktivni. K sodelovanju smo povabili učence 6., 7. in 8. razreda osnovnih šol iz Kočevja, Stare Cerkve, Ribnice, Loškega Potoka, Sodražice, Velikih Lašč, Fare in Starega trga ob Kolpi.

Prve tri delavnice bodo 6. 4. 2016, in sicer:• LESARSTVO: Od kladiva do računalniško vodenega stroja (6. razred);• NARAVOSLOVJE: Eksperimentalnica Profesor Baltazar (7. razred);• MATEMATIKA: Vitezi, oprode, da o marsovcih niti ne govorimo

(8. razred).

Drugi sklop delavnic pa bo potekal 14. 4. 2016:• ŠPORT: Športni poligon (6. razred); • SLOVENŠČINA: Kreativna literarna delavnica (7. razred);• ZGODOVINA: Kozlerja imam poln kufer (8. razred).

Učitelji in dijaki so pripravili zanimive dejavnosti, ki bodo potekale v dopoldanskem času v prostorih šole na Ljubljanski cesti 12, na Trgu zbora odposlancev 22, v športni dvorani in v Podjetniškem inkubatorju Kočevje.

Kočevska marec 2016www.kocevje.si 20Iz depojev

120 let Vodarne in elektrarne mesta KočevjeOb koncu 19. stoletja je Kočevje doživljalo velike spremembe – raslo je in se moderniziralo. Trboveljska premogokopna družba, novi lastnik kočevskega premogovnika (1885), je ‘kočevarju’ na široko odprla trg do-ma in v tujini, izgradnja železne ces-te Grosuplje–Kočevje (1893) pa je Kočevsko povezala s svetom. Začela se je zlata doba, ki je mestu prinesla razcvet in napredek. Vrhunec je bilo leto 1896, ko je mesto dobilo pitno vodo in elektriko. Vodarna in elek-trarna mesta Kočevje je pomemben mejnik v zgodovini elektrifikacije na Slovenskem. Pred tem so elektrarne gradili predvsem premožnejši obrtni-ki in podjetniki za svoje porajajoče se industrijske obrate, Kočevje pa je prvo mesto, kjer je pobudo in skrb za elektrifikacijo v celoti prevzela mestna občina pod vodstvom dolgo-letnega župana Aloisa Loya in za-gotovila tudi vsa potrebna sredstva. Začetek proizvodnje električnega toka v mestu ob Rinži je prvi zame-tek javnega električnega omrežja in rojstno leto elektrike v javni rabi na Slovenskem.

Leta 1895 so se mestni očetje od-ločili, da Kočevje oskrbijo z zdravo pitno vodo. Izhodišče za izgradnjo vodarne je bila centrala, ki je bila postavljena v neposredni bližini po-skusnega vodnjaka. Tega so izvrtali pozimi 1893/94 na travniku med Pristavo (Maierhof) in nekdanjo opekarno v Rožni ulici ob vznožju kočevske Velike Gore. Še preden pa so začeli delati, so sklenili ob njej postaviti tudi elektrarno. Spoznali so namreč, da stroje za pogon vod-nih črpalk lahko uporabijo tudi za proizvodnjo električnega toka. Tako so že izdelane načrte deželnega in-ženirja češkega rodu Jana Vladimira Hraskyja (1857–1939) popravili. Iz-vedba je bila zaupana malo znanemu gradbenemu podjetju Carl Greinitz Neffen iz Gradca. Na objektu so za-čeli delati 20. marca 1896. Gradnja strojnice, vključno z montažo opre-me električne centrale, vodovodnih naprav in upravne zgradbe, je trajala 176 dni.

19. novembra 1896 je po vo-dovodnih ceveh pritekla voda, po ulicah in stanovanjih pa so zasvetile električne svetilke. Skupaj jih je bilo kar 700, vsaka je imela po 16 sveč. Mestne ulice so bile osvetljene s tremi obločnimi svetilkami in 31 žar-nicami. Jedro vodarne in elektrarne je bila strojnica s 412 m² površine. V njej so bili ločeni prostori za ko-tlovnico, strojnico, akumulatorje, ključavničarsko delavnico, lopa za premog in dva rezervoarja za vodo s skupno prostornino 180 m³. Tik ob strojnici so zgradili še stanovanjsko stavbo za osebje, ki je bila hkrati tudi upravna zgradba Vodarne in elek-trarne mesta Kočevje. Ta je imela tudi neposredno telefonsko zvezo z mestno občino, kar je bilo za tiste čase izreden dosežek.

V objekt so vgradili standardne stroje in naprave tistega časa. Elek-trično opremo za strojnico je doba-vila tovarna Franz Pichler iz Weiza (danes ELIN), znana brnska tovarna

Actiengesellschaft für Maschinenbau (prej Brand & Lhuillier) pa kotle in dva parna stroja, ki sta imela skupaj moč 80 kW. Proizvajala sta enosmer-ni tok z napetostjo 2 x 150 V. Za rezervo je bil postavljen še en manjši dinamo, poleg njega pa stikalna plošča in izravnalna akumulatorska baterija z 200 elementi in kapaciteto 56-80 Ah.

V neposredni bližini vodarne in elektrarne, vendar 55 metrov višje, je bil zgrajen rezervoar za vodo. Napajali sta ga dve batni črpalki, od katerih je lahko vsaka v dvanajstih urah napolnila rezervoar s prostor-

nino 400 m³. Mesto je imelo na voljo kar 400 m3 pitne vode dnevno, oziroma 2000 litrov na uro. Trasa je bila dolga 4500 metrov. Od centrale je bila speljana pod reko Rinžo ter naprej prek travnika in današnje Rožne ulice do Ljubljanske ceste. Tu je vodovodno omrežje nadaljevalo pot proti središču mesta in zajelo Glavni in Promenadni trg, Reber, Široko ulico, Cerkveno ulico, Prečno ulico, Grajsko ulico, Šolsko ulico, Ozko ulico, Vodno ulico, Reško in Ljubljansko cesto. Poleg pred krat-kim zgrajene ljudske šole je zajelo še Pristavo (Maierhof) in delavske

hiše v današnji Tesarki ulici (Gna-dendorf), razcepi pa so segali še v današnjo Podgorsko in Kolodvorsko

ulico ter na Roško cesto. Voda je do mesta pritekala po ceveh premera 100 mm, do hišnih priključkov pa po ceveh premera 60 mm. V mestu so postavili osem javnih vodnjakov z medeninastimi pipami, osem vodnja-kov za napajanje živine, 37 gasilskih hidrantov, 38 vodnih zasunov za zapiranje in odpiranje posameznih vej vodovoda, pet čistilcev vodnih usedlin, dva zračna ventila in dva regulatorja pretoka.

Po isti trasi je bil speljan tudi električni vod. Na Ljubljanski cesti se je razvejil po mestnih ulicah in trgih, z eno vejo pa segal do kolod-vora. Dolžina celotnega električnega omrežja je znašala 4000 metrov. Na trasi so postavili 106 lesenih in tri litoželezne kandelabre znamke Mannesmann v obliki škofovske pa-lice. Električna energija se je prena-šala po tokovodnikih preseka 8 mm. Za kontrolo vodostaja v zbiralnikih je bila vgrajena električna kontrola, za varstvo pred strelo pa so skrbele tri naprave in strelovod na 30 m vi-sokem dimniku.

Prva leta delovanja je vodarna in elektrarna pokrivala vse potrebe mesta po pitni vodi in električnem toku. Poraba pa je z leti stalno naraš-čala, vodarna in elektrarna pa kljub večkratnim posodobitvam ni bila kos potrebam hitro rastočega mesta. No-vembra 1932 so elektrarno prevzele Kranjske deželne elektrarne, ki so mestu čez dve leti začele dobavljati izmenični električni tok napetosti 220/380 V. Istočasno je bil obnovljen tudi vodovodni sistem, ki so ga po koncu druge svetovne vojne povezali z dodatnimi vodnimi viri.

Stara vodarna in elektrarna je de-lovala do leta 1954, ko so jo dokonč-no ustavili in odstranili vse stroje. V njej ima danes prostore Gimnazija in srednja šola Kočevje, sama stavba pa je pomemben spomenik industrijske dediščine na Slovenskem.

Današnji način oskrbe s pitno vo-do ima svoje korenine v letu 1959, ko je bilo ustanovljeno podjetje Vodna skupnost Kočevje–Ribnica. Leta 1975 se je preimenovalo v Ko-munalno podjetje Hydrovod Kočev-je–Ribnica, pred šestnajstimi leti pa preoblikovalo v Hydrovod, d. o. o., družba za komunalno dejavnost. Za oskrbo z električno energije je bilo za območje tedanjega Okraja Kočev-je leta 1954 ustanovljeno podjetje Elektro Kočevje. Danes je ena izmed petih distribucijskih enot delniške družbe Elektro Ljubljana.

Ob visokem jubileju mestne vo-darne in elektrarne bo konec aprila 2016 v Pokrajinskem muzeju Ko-čevje na ogled občasna razstava. Na njej bo prikazana oskrba mesta z vodo in elektriko od prvih začetkov do današnjih dni. Med razstavljenimi predmeti bodo za obiskovalce še po-sebej zanimiva svetila pred izumom žarnice, lesene, opečnate in steklene vodovodne cevi, spominski album ob odprtju Vodarne in elektrarne mesta Kočevje leta 1896 in osebni predmeti dolgoletnega obratovodje Stanka Oražma.Ivan Kordiš

Rodil se je v znani ključav-ničarski družini v Ribnici na Dolenjskem, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo. V Gradcu je končal srednjo tehniško šolo (Gewerbeschule), na Dunaju pa dveletno višjo elektroteh-niško šolo. Leta 1906 je za obratovanje očetove tovarne telovadnega orodja (Jakob Oražem Ribnica–JOR) postavil elektrarno, višek proizvedene električne energije pa dobavljal Ribničanom za hišno razsvetlja-vo. Samostojno se je lotil tudi izvedbe vodovodnega omrežja. Oba obrata je vzdrževal vse do začetka prve svetovne vojne. Avgusta 1924 je zaprosil za delovno mesto obratovodje mestne vodarne in elektrarne Kočevje in tu ostal vse do upo-kojitve leta 1950.

Gradnja vodarne in elektrarne mesta Kočevje, 1896 • Foto: Pokrajinski muzej Kočevje

Polaganje vodovodnih cevi, 1896 • Foto: Pokrajinski muzej Kočevje

Stanko Oražem (1887–1965), dolgoletni obratovodja mestne vodarne in elektrarne Kočevje, 1919 • Foto: zasebni arhiv

Kočevska marec 2016www.kocevje.si 21Ste vedeli?

www.energetske-prenove.si

Popolna prenova na 120 obrokov

S sprehoda po Kočevju: HoteliZ gradnjo hostla na prostoru nek-danjega Činkla se vzpostavlja nova ponudba na področju kočevskega turizma. Kočevska pa je bila že pred drugo svetovno vojno cenjena tudi na tem področju. Območje Ko-čevske Reke in Borovca so zaradi lepot in blagodejnega zraka ime-novali kočevska Švica, Kočevska Reka je imela celo hotel.

Kar nekaj hotelov pa je imelo tudi predvojno Kočevje. Najstarejši je bil hotel Post. Ime so mu dale poštne kočije, ki so vozile pošto in potnike proti Ljubljani, Rake-ku, Črnomlju in Brodu na Kolpi. Po lastniku so ga imenovali tudi Hauff. Po izgradnji železniške proge so poštne kočije izgubljale svoj pomen, v stavbi pa so tudi revnejši ljudje najemali stanovanja. Hotelu Trst (Hotel Stadt Triest) so ime dale dobre povezave z nekdaj največjim slovenskim mestom. Bil je pomembno shajališče me-ščanov, tu so se odvijale številne družabne prireditve, med drugim so predvajali prvi zvočni film v Kočevju. Cenjen je bil hotel Sonce (Zur Sonne, tudi Solnce), številnim znan pod imenom 'rdeča hiša' ali 'komite'. Hotel pa je bila pred dru-

go svetovno vojno tudi poznejša Kolodvorska restavracija, in sicer hotel Ferles, katerega lastnik se je

ukvarjal s pivovarstvom. Po drugi svetovni vojni je Kočevje dobilo nov hotel in pod tem imenom

stavbo poznamo še danes. Veliko podatkov o stavbah najdemo tudi v starih časopisih. Tokrat ni bilo

treba brskati daleč, da smo lahko obudili zgodbo v stilu, saj ni res, pa je …

Tako naj bi šele leta 1966 v ko-čevskem hotelu odkrili toplo vodo. Hotel Pugled so obnovili oziroma dogradili iz nekdanje gostilne Pugled (predvojne gostilne Harde) leta 1953. Kmalu zatem pa je dobil novega direktorja. Približno v istem obdobju je pregorela varovalka pri grelniku, ki je segreval vodo za hotelske sobe. Očitno so bili gostje zelo skromni in tople niso pogre-šali. Tako je počasi utonilo v po-zabo, da je hotel včasih imel toplo vodo. Leta 1965 je stavbo obiskala posebna občinska komisija. Ta je po ogledu med drugim zahtevala napeljavo tople vode v hotelske sobe. Tedanji direktor je dal izdelati predračun za vgraditev manjših grelnikov za vodo v sobe. Ponudba je bila predraga in do izvedbe ni prišlo. Po ponovni menjavi vodstva je novi direktor pregledal vse pro-store. Pri tem je odkril okvarjeno varovalko in jo seveda zamenjal. Po 13 letih je tako iz pip ponovno pritekla topla voda. Krivca niso našli, toplo vodo pa so le odkrili.Vesna Jerbič Perko

Gradnja hotela Pugled iz gostilne Pugled, 1953 • Foto: hrani Pokrajinski muzej Kočevje

Kočevska marec 2016www.kocevje.si 22Izziv

AirBnB – domačno in cenovno ugodno

Lubadar ne čaka, odstranite poškodovana drevesa!

Nižja cena, pestra izbira, domačnost najetega prostora in enostaven posto-pek rezervacije so razlogi, da vse več turistov uporablja Airbnb. Spletna platforma popotnikom ponuja mili-jon in pol nastanitev v 190 državah sveta, tudi v Sloveniji. Vse bolj pri-ljubljeni način najemanja in oddaja-nja nepremičnin se je razvil iz ideje, kako popotnikom oddati prazno sobo in si tako olajšati plačilo najemnine. Airbnb ima po skoraj osmih letih de-lovanja pod svojim okriljem različna bivališča: sobe, stanovanja, počitni-ške hišice, igluje, gradove, svetilnike in celo posestva.

Airbnb je namenjen popotnikom, ki iščejo cenejše nastanitve in želijo bolje spoznati ljudi in kraje. Usta-novitelja podjetja Brian Chesky in Joe Gebbia, sicer oblikovalca, sta idejo dobila spontano. Chesky, ki je pustil službo v Los Angelesu in se preselil v San Francisco, je ugotovil, da nimata dovolj denarja za plačilo najemnine. Med tuhtanjem, kaj bolj zanimivega početi v življenju, sta ugotovila, da je ravno tisti konec tedna v San Franciscu mednarodna oblikovalska konferenca. Zasedeni so bili vsi hoteli. Zato sta se do-mislila, da bosta 'odvečni' prostor svojega najetega stanovanja oddala udeležencem konference in zaslužila za najemnino. Brez pohištva, brez postelj. "Joe je iz omare potegnil tri napihljiva ležišča (air bed) in rekla sva, da imava 'air bed and break-fast'," je v pogovoru s Sarah Lacy s Pandomonthlyja povedal Chesky. Od tod tudi kratica Airbnb. Vse ostalo je zgodovina.

Airbnb ponuja drugačen koncept. Gre za medsebojno delitev. Popotni-ki za nekaj dni najamejo opremljeno stanovanje, ga plačajo po nižji ceni, kot bi npr. plačali za prenočitev v hotelu, pri tem pa občutijo vso domačnost prostora. "Airbnb je sobodajalstvo pripeljal iz podstrešja v izložbo," strne Uroš Buda, na-

mestnik direktorja zavoda Gosto-ljubnost slovenskih domov. Airbnb ljudem omogoča, da oddajo prostor, ki ga trenutno ne potrebujejo, in si s tem omogočijo dodaten zaslužek. Tudi stanovanja in počitniške hišice.

Nezadovoljne oblasti in davkarjiSvetovni portal za popotnike pa po-staja vse bolj resna konkurenca ho-telirjem. Leta 2013 je prek Airbnb-ja namestitev najelo več kot deset mi-lijonov gostov. Tednik Economist je izračunal, da bo Airbnb, če se bo širil s takšno hitrostjo, to leto po svetu odžrl 10-odstotni delež hotelirstvu.

Trn v peti pa ni le hotelirjem, tem-več tudi oblastem (neplačevanje dav-

kov in posledična označitev za sivo ekonomijo). Nekatere države oz. mesta so proti spletnemu velikanu sprožile tožbe: tako ga je med dru-gim doletela kazen v višini 30.000 dolarjev zaradi kršenja turističnih zakonov v Barceloni, napadli so ga tudi v New Yorku, San Franciscu, Berlinu in New Orleansu. Mesta posledično sprejemajo predpise, ki otežujejo izrabo zasebnih stanovanj. Nič kaj drugače ni v Sloveniji. V

Ljubljani naj bi bilo prek Airbnb-ja na voljo 800 nastanitev, registri-ranih pa je le 51 sobodajalcev. K takemu načinu oddajanja imajo kar nekaj pripomb tudi sosedje, ki jih motijo glasni gostje, spreminjanje namembnosti večstanovanjskih hiš, neplačevanje stroškov za skupno čiščenje itd.

Neživljenjske birokratske ovire Veljavna slovenska zakonodaja zahteva, da mora tisti, ki oddaja nepremičnino, registrirati dejavnost. Obstaja dva načina: ali se registri-ra kot sobodajalec (fizična oseba; dejavnost oddajanja zasebnih sob gostom) ali kot pravna oseba – npr.

s. p., društvo, zavod. "Ovir je precej: ljudje morajo dobiti uporabno dovo-ljenje, dobiti soglasja 75 odstotkov solastnikov, obvestiti upravnika večstanovanjske stavbe in legalizirati dejavnost. Lastniki morajo svoje goste prijaviti na policijo in plačevati turistično takso," pojasnjuje Andrej Mladenovič, svetovalec na Podjetni-škem inkubatorju Kočevje. Vsaj tako naj bi bilo. V praksi se pravzaprav Airbnb spopada z dvema nasprotu-

jočima si zakonoma – zakonom o gostinstvu in stanovanjskim zako-nom, ki omogoča oddajo zasebnih stanovanj. V slednjem primeru je treba narediti le najemno pogodbo. A je država ugotovila, da tu nastopi težava, saj ponudniki niso zavezani plačevati turističnih taks. Da je seda-nji sistem omejujoč, meni tudi Uroš Buda: "Zavira razvoj turizma, morda je celo družbeno škodljiv, a to naj presodijo drugi. Ta okvir je že dolgo tak, predlogov, da se spremeni, je bi-lo že veliko, vendar se ni ukrepalo in težava se je pometala pod preprogo. Z Airbnb je vse prišlo na dan in zdaj se siva ekonomija eksponentno širi," še dodaja Buda.

Zavirajočo zakonodajo, ki ni nak-lonjena netradicionalnim oblikam turizma, pa so obšli mnogi: "Na žalost so se na Airbnb razširjeno začeli oglaševati tudi tisti, ki s turi-stičnim oddajanjem nimajo nič. Torej najemodajalci, lastniki in posestniki nepremičnin, ki oddajajo nepremič-nine za kratek čas mimo zakonov. Ti dolgo časa niti niso vedeli, da kršijo zakone, ker se je v družbi prijelo in razširilo, da to tako gre, stanovanjski

zakon pa možnosti kratkih najemnih razmerij ni predvideval," soglaša Uroš Buda. Zato so oblikovali med-resorsko delovno skupino, v kateri so predstavniki več ministrstev in zainteresiranih skupin, ki naj bi pre-dlagala rešitve. Za pripravo predlo-gov o ureditvi področja je pristojno ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Uroš Buda sicer glede odstranitve ovir predlaga dvoje: "Prvič, zahteve, ki bodo, naj bodo enostavne za iz-vedbo. Tako tudi zahteva preveč ne bo ovira. Najslabše je tako kot zdaj, ko imamo zahteve, kot so soglasje v večstanovanjski hiši ali uporabno dovoljenje, ki so neizvedljive ali

izvedljive z nesorazmernimi napori. Drugič, naj ostanejo le tiste zahteve, ki za družbo pomenijo pravično de-litev prihodkov iz oddajanja, varnost prebivalcev in zaščito potrošnikov v smislu minimalnega standarda kvalitete. Za preostalo bo poskr-bela zdrava konkurenca, za zdravo konkurenco pa mora za isto storitev veljati le eno pravilo ali zakonska ureditev."Petra Šolar

Zaradi napada podlubnika so na območju od Barja do Kolpe lani po-sekali 195.300 m3 lesa. Kar je 93 % za posek določenega drevja. Revirni gozdarji so namreč za posek označil 210.000 m3 lesa, ki ga je poškodoval lubadar. "Zaradi mile zime in napa-denega lesa, ki je ostal v gozdu, se bojimo, da bodo številke v letošnjem letu še višje, kar bi lahko privedlo celo do naravne katastrofe," poudarja Katja Konečnik, vodja kočevske enote Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) in dodaja: "številke kažejo, da je 14.700 m3 ostalo neposekanega."

Neposekana drevesa, ki jih je napadel podlubnik, so resna grožnja zdaj še zdravim drevesom. Na razvoj podlubnika namreč v veliki meri vpliva vreme, mila zima pa je kot nalašč, da majhni hrošči začnejo svoj ponovni veliki pohod. V lanskem dolgem in sušnem poletju so se uspešno namnožili, zaradi toplega

vremena so bili aktivni še decembra in brez velikih težav bodo preživeli milo zimo. Spomladanski napad smrekovih lubadarjev se običajno začne v prvi tretjini aprila.

Gozdarji se bojijo, da bi lubadarji letos lahko povzročili še večjo škodo kot lani, ko so poškodovali več kot 2,1 milijona kubičnih metrov lesa. Na ZGS opozarjajo, da lahko škodo omejijo le s pravočasnim sanitarnim posekom in tesnim sodelovanjem lastnikov gozdov. "Napadene smre-ke, t. i. lubadarke, prepoznamo po črvini, to je prahu na spodnjem delu drevesa in na okoliški vegetaciji," razlaga Mirko Perušek s kočevske enote ZGS. Drugi znaki so: drobne luknjice na lubju, sprememba barve iglic (iz zelene v rumeno in rjavo), pojav smole na deblu, sušenje dre-vesa in nazadnje luščenje skorje. Največji težavi pri sanaciji sta odkrivanje vseh napadenih dreves

in izredno hitro razmnoževanje teh polcentimetrskih hroščev. Iz enega nepravočasno posekanega drevesa lahko napadejo od deset do dvajset bližnjih dreves.

Kot poudarjajo gozdarji, so lastni-ki gozdov dolžni pregledovati svoje gozdove. Ker pa kar nekaj lastnikov tega ne opravlja, revirni gozdarji ZGS običajno sami začnejo uradne postopke pri odkritju lubadark. La-stniku z Odločbo o izvedbi sanitarne

sečnje in preventivnih varstvenih del v gozdovih (odločba C) predpišejo posek napadenih dreves s podlubniki in izvedbo nujnih zatiralnih ukrepov, vključno z odvozom napadenega lesa iz gozda. Kot pojasnjuje Ko-nečnikova, je rok za zimsko sanacijo lubadark 20. marec. V preostalem obdobju pa pravilnik o varstvu gozdov določa izvedbeni rok v 21 dneh po prejemu odločbe C. Dolžina oziroma predpisani čas sanacije je

odvisen predvsem od razvojne stop-nje podlubnikov in deloma tudi od količine lubadark in s tem realnega časa izvedbe sanacije.

Ker gre za grožnjo zdravim dreve-som in ker če populacija lubadarjev skokovito narase, ni več možnosti, da bi ubranili zdrava drevesa, so gozdar-ji zaostrili ukrepe. Tako opozarjajo lastnike, da so – če ne bodo izvedli sanacije v predpisanem roku – v prekršku. Posledica so predpisane globe, saj lahko gozdarski inšpektor nevestne lastnike kaznuje z denarno kaznijo v višini od 400 do 800 EUR. "Kdor se ukvarja z gozdarsko dejav-nostjo (pravna oseba ali samostojni podjetnik), je zagrožena globa za pravno osebo ali samostojnega pod-jetnika od 1.200 do 42.000 EUR, za odgovorno osebo pravne osebe ali samostojnega podjetnika je zagrože-na globa od 600 do 2.000 EUR," še navajajo na ZGS. Petra Šolar

Foto: Mirko Perušek

Vaš trgovec v ČrnomljuAVTOHIŠA VRTIN d. o. o.Ulica Kočevje 21, 8340 Črnomelj

Renault priporoča renault.si

Poraba pri mešanem ciklu 3,7–6,0 l/100 km. Emisije CO2 95–134 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6b. Emisija NOx: 0,0074–0,0452 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00002–1,09 g/km. Število delcev (x1011): 0,01–19,12. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana.

Renault MEGANEPrebudi svojo strast.

Novi

Korenine Avtohiše Vrtin segajo v davno leto 1980, ko je Alojz Vrtin odprl avtomehanično delavnico v Kočevju pri Črnomlju. Že začet-ki so bili družinski, saj je delavnico odprl v garaži svojega tasta. Ta pa je kmalu postala pretesna, delavnica je z leti rasla in kmalu prerasla v avtohišo, ki poleg mehaničnih ter kleparskih storitev ponuja tudi prodajo no-vih in rabljenih vozil, s poudarkom na znam-ko Renault, katere koncesionarji smo že od leta 1991. Tega leta se je začelo sodelovanje z Renaultom, najprej kot pooblaščeni ser-viser, od leta 1994 pa tudi kot pooblaščeni prodajalec za področje Bele krajine. Od tak-rat nenehno skrbimo za zadovoljstvo naših strank ter nenehno nadgrajujemo naše sto-ritve, da bi lahko ponudili popolno izkušnjo pri nakupu in skrbi za vaš avtomobil.

Danes v podjetju deluje že druga genera-cija Vrtinovih in tako predstavljamo zgledno družinsko podjetje z 15 zaposlenimi, od ka-terih so nekateri sodelavci pri nas že skoraj od začetka. Vedno smo dali in dajemo velik poudarek na dobre odnose med zaposle-nimi, saj je po našem mnenju to ključno za nudenje popolnih storitev. Naš trud je bil prepoznan tudi širše saj smo bili, med mnogimi nagradami, leta 2013 spoznani za najboljšega koncesionarja v skupini Renault v svetovnem merilu. Ocena poslovanja je bila izvedena na podlagi poslovnih indi-katorjev, kot je uspešnost pri prodaji, tako vozil, kot rezervnih delov pa tudi na podlagi indikatorjev zadovoljstva kupcev, kjer je bil

najpomembnejši kriterij, koliko naših kup-cev bi nas priporočilo svojim prijateljem. Seštevek točk nas je med koncesionarji iz 36 držav izstrelil na prvo mesto, kar je zagotovo

potrdilo, da smo na pravi poti. Nagrado je ustanovitelj Alojz Vrtin prevzel iz rok pod-predsednika družbe Renault, zadolženega za uspešnost poslovanja, o tem dosežku pa so poročali tudi slovenski mediji. Tako smo postali prepoznavni tudi v širšem sloven-skem prostoru.

Nudimo vam posebno ugodne pogoje nakupa novih vozil Renault, obenem pa imamo v ponudbi preko 30 rabljenih vozil z 12 mesečno garancijo, ki so pregledana po najvišjih standardih kontrole, tako da je

nakup rabljenega vozila prav tako varen, kot je nakup novega. Želeno vozilo lahko pri nas preizkusite in si zanj izberete priboljške iz bogatega asortimana dodatne opreme. Za vsa vozila vam nudimo celotno mehanično in kleparsko storitev, za katero poskrbijo naši ličarsko strokovno usposobljeni zaposleni.

Morda bi se zdelo, da je Kočevje daleč od nas, ampak smo poskrbeli, da temu ni tako. Le 41 kilometrov nas loči od Kočevja, da pa bi bile stvari še lažje, pa poskrbi Matic Obranovič (041782 167), naša nova okre-pitev med prodajniki, ki v primeru, da pot-rebujete servisno ali avtokleparsko-ličarsko storitev, prevzame vaše vozilo v Kočevju ter vam ga po opravljeni storitvi dostavi nazaj in to brez dodatnega stroška za stranke.

V primeru, da razmišljate o novem ali ra-bljenem vozilu, ali pa vaše sedanje vozilo potrebuje mehanični ali kleparsko-ličarski poseg, ne obotavljajte se, oglasite se v Avto-hiši Vrtin. Zagotavljamo vam, da bomo pos-krbeli za celovito uslugo in se vam prilago-dili v največjem možnem merilu. Preverite, zakaj je Avtohiša Vrtin ena izmed najboljših Renaultovih avtohiš na svetu!

AVTOHIŠA VRTIN – ŽE 36 LET NAJBOLJŠE ZA VAŠ RENAULT

Kočevska marec 2016www.kocevje.si 24Kultura

Alzheimerjeva bolezen, artritis, astma, ateroskleroza, Lou Gehrigova bolezen (ALS), rak, Crohnova bolezen, depresija, diabetes, epilepsija, �bromialgija (huda), glavkom, hepatitis C, AIDS, HIV, insomnia, lupus, multipla skleroza, mišična distro�ja, Parkinsonova bolezen, bolečine, revmatoidni artritis, Tourettov sindrom, travmatske poškodbe možganov in še mnogo drugih bolezni in poškodb.

Ste se kje našli? Pridite na predavanje

ZDRAVILNAKONOPLJAv četrtek, 31. 3., ob 18.00v Namo (2. nadstropje).Obiskal nas bo Jaka Bitenc in z nami delil svoje bogato znanje in neprecenljive izkušnje. Predavanje je namenjeno ozaveščanju ljudi o zdravilnih učinkih konoplje in spoznavanju ljudi, ki se uspešno zdravijo z njeno uporabo. Vljudno vabljeni!

Vstopnine ni. Zaželjena prijava na: 070 829 000 ali [email protected]:Turistično društvo KočevjeTD KOČEVJE, TZO 47, 1330 KOČEVJE

+386 (01) 893 14 86+386(0)51 641 770

[email protected] www.optikacenter.si

Optika CenterTZO 201330 Kočevje

Sončna očala l Korekcijska očala l Športna očala l Kontaktne leče l Okulistični pregledi

Delovni čas: ponedeljek–petek: 8:00–12:00, 15:00–18:00 sobota: 8:00–12:00

5. obletnica RusalkBil je september 2010, ko smo odpr-li vrata za prvi vpis. Nismo vedeli, kaj pričakovati. Plesni studio Rusal-ka je poznala komaj peščica ljudi. Tina Begić, Maja Smole in Tonja Kajtna smo takrat predstavljale eki-po Rusalke … Vpis je uspel. Nekaj več kot 40 otrok se je pridružilo naši družini in prvi treningi so se začeli v mali telovadnici OŠ Zbora odpo-slancev. Marca 2011 smo dobili no-ve prostore na Tomšičevi 13, kjer še

danes pridno poliramo parket. Junija smo se s svojo zaključno produkcijo predstavili Kočevju na mestni plo-ščadi. Kaj hitro smo razširili svojo ponudbo in v ekipo pripeljali znane-ga trenerja hip-hopa Romana.

Pet let je za nami. Več kot 150 nastopov in 300 plesalcev. Danes Rusalka šteje več kot 90 aktivnih plesalcev in ima pester program: program jazz/modern, kjer pouču-jemo različne stile džeza (lyrical, street, show dance, musical theathe), moderne plesne tehnike, balet, hip-hop, skupino malčki (6–8 let), od letos imamo tudi plesni vrtec (3–5 let) in razne rekreacije. Tudi naša ekipa se je povečala. Počasi, a vztrajno rastemo, kot zamešeno testo. Poleg direktorice Maje, men-torice Tonje in Tine, ki je v tem času

postala dipl. ples. kor. na Akademiji za ples v Ljubljani in je glavna mentorica programa jazz/modern, pa sta v Rusalkini ekipi še Karmen Žbogar in Zalka Kužnik, ki skrbita za program hip-hop, in organiza-torka Duška Bartol. Izkazali smo se na tekmovalnem podiju in za seboj imamo kar nekaj uspešnih rezultatov na svetovnem prvenstvu Dancestar zveze ESDU (European Show Dan-ce Union). Dva zlata, dva bronasta

pokala, tri 4. mesta in eno 5. mesto kitijo naše prostore. Poleg tekmo-vanj smo uspešni tudi na nastopih: lastne plesne predstave in produkci-je, plesne revije Ples in gib, festival Živa, nastop na Slovenski popevki, košarkarske tekme, dobrodelni nas-topi in še in še …

Vse to smo morali obeležiti. In to smo naredili s plesno predstavo Pet let, ki se je odvila 5. 3. 2016 v športni dvorani Kočevje. Pet let dela, treningov, inspiracij, ustvarjanja in koreografij. Veliko koreografij. Po petih letih je bilo težko izbrati naj-boljše in najljubše. Nekaj koreografij je tistih, ki so najljubše koreografi-njam, nekaj je tistih, ki jih plesalci najraje plešejo. Nekatere si z odlič-nimi rezultati s tekmovanj zaslužijo prostor v predstavi, nekaj pa jih je

na občinstvo naredilo poseben vtis. Predstaviti želimo tudi raznolikost plesnih stilov. Že samo džezovski stil ima širok spekter. Od nežnega lyrical jazza do zabavnega muzikala, zimzelenega klasičnega džezovskega plesa in surovega, s telesom in nara-vo povezanega moderna. Hip-hop pa popelje v popolnoma drugo vzdušje. Izbrane koreografije so tudi temat-sko zanimive in različne. Nekatere so navdihnili filmi, druge muzikali,

tretje zgolj glasba, narava … Neka-tere izvirajo iz življenjskih izkušenj, opazovanj, občutkov. Dotikajo se vsakdanjega življenja, družbene pro-blematike, odtujenosti ljudi, osebne razdvojenosti. Najboljše zahteva naj-boljše oz. najbolj izkušene. Zato ve-čino točk plešeta džezovska članska in starejša skupina, starejši plesalci hip-hopa in nekaj izbranih plesalk iz mlajših džezovskih skupin.

Športna dvorana Kočevje je po-kala po šivih, ambient je bil čaroben in plesni spektakel je uspel. Vesela sem, ker smo opaženi. Ker je trud poplačan. Župan dr. Vladimir Prebi-lič je s podelitvijo plakete za razvoj plesne kulture v Kočevju potrdil na-še namene. Hvala, Kočevje, ker ste tu, tako kot mi, s srcem. Tina Begić

Foto: Nik Vidmar

g

NA

KO

LEKC

IJO N

OVI

H

SON

ČN

IH O

ČA

L

15%

PO

PUST

A

Popu

sti se

ne se

števa

jo

Kočevska marec 2016www.kocevje.si 25Kultura

Uči se, da ti ne bo treba delat’Če ste generacija 70. let, plus minus deset let, ste ta stavek skoraj gotovo slišali od svojih staršev in/ali sorodnikov. Vsaj enkrat, najverjetneje pa večkrat. “Uči se, da ti ne bo treba delati.” Ali pa: “Uči se, da ne boš šla v proizvodnjo”. To je namreč pomenilo fizično delo. Nekaj težkega, hrupnega, umazanega in manj spoštovanega. Tako so govorili takrat. Kadar je padla kakšna slaba ocena, je bilo tovrstnih sporočil po na-vadi samo še več. Takrat se je pojavila ona druga različica: “Uči se, uči, da bo kaj ostalo v tvoji prazni buči.”

Ne vem, ali je tako tudi danes, vem pa, da več časa, preživetega za knjigami, dandanes nikakor ni zago-tovilo za, recimo temu, fizično manj naporen delovnik po končanem šolanju. Ker mladi, četudi imajo še toliko diplom, magisterijev ali doktoratov, dela danes skoraj ne dobijo več. V krizi so potegnili najkrajšo.

Kako je delatiTo sta me starša naučila že zelo zgodaj. Pomagala sem pri pospravljanju, kuhanju in sploh povsod, kjer se je dalo. Nič se nismo pogajali. Več boš znala, lažje ti bo v življenju, je rad govoril oče. Če živiš v hiši, dela tako ali tako ne zmanjka nikoli. Če imaš še vikend, na katerem se mi zdi, da smo non-stop nekaj štihali, grabili, čistili ali pa obrezovali drevesa, pa sploh ne. Kočevje–Banja Loka je bila naša destinacija. Z modro lado, za katero smo vlekli vijoličasto prikolico, na njej pa poskočne vile, grablje in lopate. Kako nama je bilo s sestro takrat nerodno. Tako zelo, da sva se vedno skrivali za sedeži, ko smo s to čudaško prikolico drgnili čez center. Da naju ja ne bi kdo videl, da znava delati. Za najstnice to ni bilo moderno. Bilo je tudi obdobje, ko smo imeli zajce. Ti so radi jedli deteljo, jaz pa sem jo morala kositi. Po navadi na travnikih okoli doma starejših občanov. Če me spomin ne vara, je bilo detelje tam veliko. Saj sem šla in naredila vse, ampak jebemtiš, da mi ni prav nič dišalo.

Po končani osnovni šoli sem izkusila tudi, kako je, če greš zares delati. To je tisto, ko se moraš ob točno določeni uri, po navadi zelo zgodaj, zglasiti na dogovorjenem mestu, kjer potem preživiš vsaj osem ur, na koncu meseca pa dobiš plačilo. Na srečo meni ni bilo treba daleč, stric in teta sta imela v sosednji ulici trgovino, kjer sta me prijazno vzela na počitniško delo. Polnila sem police s sadjem in zelenjavo, poma-gala raztovarjati tovornjak in raznašala gajbe pijače. Nič zelo zahtevnega, ampak dovolj, da sem dobila občutek, kako je fizično delati. Vam povem, vse zelo zelo koristno. Mi pa tudi to ni najbolj dišalo, če sem iskrena.

Ampak kaj je meni dišalo ali ne, sploh ni pomembno, šteje, kaj sem se ob tem naučila, kako mi je vsaka takšna izkušnja natančneje risala sliko, kaj bi zares rada počela v življenju, in kako mi je vsako takšno op-ravilo pomagalo, da sem se izgradila v bolj samostojno osebo. Ki je po koncu srednje šole komaj čakala, da gre stran od staršev. Pa ne zato, ker bi mi bilo doma kaj hudega, sploh ne, ampak zato, da bi lahko ži-vela, kot se reče, po svoje. Več ali manj smo vsi v generaciji takrat podobno razmišljali. Bili so to še časi, ko je bilo štipendij in možnosti za študentsko delo nekoliko več in si lažje uresničil želje po samostojnosti, po odhodu od doma.

In potem so prišli informativni dneviNa srečo mi je bilo precej jasno, kaj želim študirati. Ker sem bolj družboslovne sorte, sem šla na informa-tivca na fakulteto za družbene vede. Sama. No, s prijateljico. Od sramu bi verjetno sicer kar umrla, če bi šla starša z mano na informativni dan. Na ljubljanski filozofski fakulteti je bil svoje dni Nietzschejev grafit: “Kar ne ubija, krepi.” Na filozofsko sicer nisem šla, sem pa s sabo vzela ta napis, ki mi je bil vodilo tako tis-tega dne, ko sem šla na informativnega in se prebijala skozi hodnike prave fakultete, kot kasneje, ko sem bila že prava študentka.

Zadnjič pa ujamem debato na Twitterju in ugotovim, da je dandanes na informativcih pol dijakov in dijakinj, drugo polovico pa predstavljalo starši, ki svoje malčke pospremijo na faks. Pa ne samo to, ko se začne zares, starši menda namesto njih hodijo tudi na govorilne ure, delajo domače naloge, v knjižnico pridejo po literaturo za diplomsko, izbirajo seminarske, “ker najboljš vejo, kaj ščirki najbolj leži”, je pripo-vedovala ena profesorica. Na faksu!? Ja, na faksu. V mojih časih bi se to štelo za popolno kapitulacijo.

Nikjer tako intenzivno kot v SlovenijiEna od nalog vzgojiteljev in staršev je učenje samostojnosti, ne odvisnosti. Socialna psihologinja dr. Mirjana Ule že leta opozarja na negotovost življenja v sodobnem svetu. V izjemno povednem intervjuju za Mladino junija lani (avtor Klemen Košak) je govorila o tem, kako se slovenska država na to ne zna od-zvati. Še več, in to se mi zdi naravnost zastrašujoče, evropski projekt ‘Upravljanje izobraževalnih potekov v evropskih družbah znanja’, v katerem so opravili ankete in intervjuje z vsemi akterji, vpletenimi v šolsko delo – otroki, starši, učitelji, svetovalnimi delavci in snovalci izobraževalnih politik, je pokazal, da se starši v delo šol nikjer ne vpletajo tako intenzivno kot v Sloveniji(!). Vse večji je odstotek tistih, pove dr. Ule, ki se vpletajo v učne načrte, celo v izbiro učbenikov, da nadzorujejo delo šole. Da o histeriji zaradi begun-skih otrok brez staršev, ki je zagrabila tiste v Kranju, niti ne govorim.

To pa sploh ni več smešno. Že stari Latini so rekli zmernost v vsem. Kriza je privedla do tega, da so šli mladi spet nazaj v naročje staršev. Helikopterski starši (op. helicopter parents), tako v ZDA pravijo tistim, ki pretirano nadzorujejo in ščitijo svoje otroke, so pri nas zgleda prej pravilo kot izjema. V prepričanju, da delamo dobro, je očitno, da bolj kot kjerkoli drugje v Evropi vzgajamo odvisnike in odvisnice. Mladi se tudi zato čedalje kasneje odseljujejo od staršev. Dekleta nekoliko prej, pri 27,5 letih, fantje pa se od doma odselijo pri 30 letih, kaže statistika. To je morda past. Starejši kot si, težje je začenjati na novo. Ko si mlad, se večkrat vržeš z glavo v vodo, ko si starejši, greš po stopnicah v morje. Za živahno in inovativno družbo pa Slovenija potrebuje več mladih, ki skačejo na glavo, in manj pretirano zaščitniških starejših. Verjamem, da s slednjim ne mislimo ničesar slabega, a tudi pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni.

Nataša Briški

KOLUMNA

Fot

o: G

rega

Žun

ič, V

iva

Nova knjiga za otroke Medved Roško iz Roga

KLUKŠ & Baza 13 poročata in vabita

V decembru sem ob 70-obletnici iz-hajanja Cicibana, najstarejše otroške revije pri nas, v samozaložbi izdala novo, četrto knjigo za otroke Medved Roško iz Roga. Vsebuje pet zgodb o junaku, medvedu Rošku: Medved Roško postane roški kralj, Sladkosne-di Roško in Podstenske čebele, Roško opazi neznane sledi, Roški izlet na Stojno in Roško se zaljubi. Zgodbe se dogajajo na resničnih lokacijah na Kočevskem: v Rogu (debela jelka – kraljica Roga, Veronikina jasa, Rajhe-navski gozd, vrh Roga, Roška pešpot, Prelesnikova koliševka), na Stojni (Mestni vrh, Ledena jama, Eleonorina jama), pri Rožnem studencu - Ro-zenbrunu in v Željnskih jamah.

Namen zgodb, ki so primerne za predšolske in šolske otroke, je promo-cija kočevskega medveda, ki postane knjižni junak Roško, in promocija na-ravnih znamenitosti Kočevske. Poleg tega bralec v vsaki zgodbi izlušči po-učni moment (pravila, ki so potrebna v skupnosti, pozitivna komunikacija, spodbujanje k družabnosti, pomoči, iskanje dobrih rešitev, aktivnost, lju-bezen, družina).

Vsebina je obogatena z ilustracija-mi iz blaga, ki sem jih sama izdelala. Do 26. marca so razstavljene v koče-vski knjižnici. Za vsako zgodbo sem napisala tudi pesmico in jo uglasbila. Vse so objavljene v knjigi.

V sodelovanju s kočevskimi osnov-nimi šolami: OŠ Zbora odposlancev, OŠ Ob Rinži, OŠ Stara Cerkev, OŠ Ljuba Šercerja in Vrtcem Kočevje je bila knjiga predstavljena na zanimiv način, in sicer 16. marca v Šeškovem domu. 64 učencev in varovancev Vrtca Čebelica je pod vodstvom prizadevnih in ustvarjalnih mentoric zaigralo vseh pet zgodb v predstavah. Zelo obiskano prireditev so popestrili učenci Glasbene šole Kočevje. Ob koncu smo imeli roško veselico, na kateri so se nastopajoči posladkali s kar štirimi medvedjimi tortami in me-denim pecivom.

Izid knjige je podprla Občina Ko-čevje in drugi donatorji, zato so lahko vsi nastopajoči prejeli v dar knjigo medveda Roška, ki je že dobil veliko oboževalcev.

Odgovorna urednica Cicibana in Cicidoja Slavica Remškar je med drugim zapisala: Knjiga Medved Roško iz Roga je med drugim tudi odziv vašega vrtca na Cicidojev na-tečaj Medvedi in medvedki, ki smo ga v uredništvu Cicibana in Cicidoja razpisali v letu 2015, ob 70. obletnici izhajanja Cicibana. Rada povem, da je ta knjiga eden najbolj bleščečih prispevkov z natečaja in je naš Modri medvedek, maskota Cicidoja, vesel novega prijatelja: medveda Roška. Helena Štefanič

Prva serija dogodkov, ki je dodobra pretresla koncertno dogajanje v Kočevju, je bila nad pričakovanji. Kulturijada, že tradicionalni febru-arski festival, je letos postregel s presežki slovenske kulture. Prvi so nastopili Didiwa, slovenski etno--rok band s poezijo v maternem jeziku, ki so v turobno februarsko vzdušje vnesli toplino, obiskoval-ci pa čudovito vzdušje. V sklopu Kulturijade si je bilo mogoče ogle-dati slovenski dokumentarni film Deckument, ki govori o skejterski športni subkulturi, ki ga je pospre-mila fotografska razstava. Vrhunec kulturnega festivala so obeležili Čompe pod vodstvom vsem dobro poznanega igralca Janeza Škofa. Skupaj s kočevsko predskupino Zapušanci jim je uspelo v slabi uri

razprodati koncert.V prihodnje nas čaka več družab-

nih dogodkov, saj želimo ponuditi prostor za kreativno preživljanje prostega časa čim večjemu številu mladih. Ne bo pa manjkalo različnih tematskih večerov in koncertov, zato nam sledite Facebooku ali pa se za vikend oglasite v naših prostorih na Tomšičevi cesti 13. Naj izpostavimo le nekaj prihajajočih koncertov: 26. marca bodo nastopili Koala Voice, ena najuspešnejših mladih sloven-skih glasbenih skupin, ki jih bodo pospremili domači Ram Session, poseben hip-hop večer pa se obeta na prvo aprilsko soboto – ob koncer-tih pa ne zamudite vseh preostalih zabavnih dogodkov! Z veseljem vas pričakujemo v BAZI 13.Klara Zupančič

Foto: Dora Gorše

Kočevska marec 2016www.kocevje.si 26Šport

Gorsko kolesarjenje postaja vse bolj uveljavljeno

Planinski pohod na Kozice

Prva marčevska nedelja je bila kljub nič kaj prijetnemu vremenu v znamenju kolesarjev, natančneje gorskih kolesarjev. Na nekdanjem smučišču v Dolgi vasi je potekal predzadnji krog zimske lige MTB Istre in Kvarnerja. Kočevci so doka-zali, da gorsko kolesarjenje postaja vse bolj pomembno, saj se je, čeprav je bila proga še dva dni pred začet-kom pod 20-centimetrsko snežno odejo, na dogodku zbralo 70 kole-sarjev. Organizator dogodka je bil Kolesarski klub (KD) Melamin, kjer je glavno vlogo prevzel Janez De-jak: "KD Melamin kot organizator sodeluje v ligi že četrto leto. Dobro pa se razumemo s Hrvati, včasih se določene stvari prej dogovorim z njimi kot s Slovenci, zelo nas spoštujejo, mi pa njih. Naše tekme so zelo kakovostne, priprave zač-nejo potekati z urejanjem papirjev in marsikdo ne ve, koliko energije je potrebne vložiti, preden se delo za nekoga sploh začne. Potem je tu priprava proge – imamo namreč naj-boljšo, tehnično zahtevno. Kolesarji jo imajo radi, ker s tekmovanja pri nas nekaj odnesejo."

Zimska liga MTB je sicer trening liga, ki je namenjena prihajajočim, 'pravim' tekmam. "Forma se s po-močjo zimske lige tempira za glavno sezono, to je SLO X CUP, slovenski pokal in izbrane dirke na Hrvaškem, ki se začnejo konec marca in pote-kajo vse do jeseni," razlaga Dejak. Dodaja, da je letošnja zimska liga prijetnejša in lažja, saj se je udele-žuje več Kočevcev, zadovoljni pa so tudi z rezultati: "Rezultati so, vedno smo na stopničkah, ampak bistvo je, da v Kočevju MTB po-staja prava mala evforija, turizem pri nas pa zaradi tega postaja bolj uveljavljen. Končno izkoriščamo naravne danosti. Veseli me, da to vidijo tudi zaposleni na občini in

nam pri tem pomagajo." Dejak, ki se s kolesarstvom ukvarja devet let, je sprva treniral košarko, pri čemer pa ga je motil trening ob točno do-ločenih urah, zaradi česar je poiskal nov izziv, takšen, kjer lahko trening

opravi kadar koli, tudi ob šestih zjutraj. Tekmuje v domžalski ekipi EnergijaTEAM, saj v Kočevju svoje ekipe še nimajo. Zaradi pomanjkanja trenerskega kadra vlogo trenerja tre-nutno opravlja le on, ekipe, ki bi de-lala z mladimi, še nimajo "Tako je, ko začneš z nule. Otroci se odločajo za nogomet, košarko in tako tavajo nekje v povprečju, čeprav so lahko najboljši v ekipi. Pri kolesarstvu je drugače, če si najboljši, si najboljši, vsi naenkrat vedo zate. Nato pridejo sponzorji in zgodba se začne," pravi Dejak. Pri tem upa, da se bo zgodba

kmalu obrnila drugače, saj Kočevje premore kar nekaj mladih talentov, med njimi je Dejakov sin Lenart, državni in pokalni prvak v Sloveniji. Med mladimi velja omeniti tudi brata Jurija in Bineta Zupaniča, ki

sta kočevsko tekmo odpeljala kot najboljša. Najmlajši kočevski tek-movalec, ki je progo odpeljal nadvse suvereno, pa je Bor Križan, ki ima le tri leta in pol. Mladi Kočevci se nad tovrstnim športom čedalje bolj navdušujejo. "Kolesarstvo nasploh je priljubljeno, rekreativno, seveda, tekmovalnega pa poskušamo s tek-mami ljudem bolj približati. MTB v Kočevju postaja prava revolucija. Tekmovalcev je ogromno, kolesar-jenje je atraktivno, pripravljamo proge, ki bodo namenjene laikom, ne samo nam, v načrtu pa imamo

tudi izgradnjo 'pump tracka', ki je pogoj za razvoj mladine," pojasnjuje Dejak. Kočevje s svojimi naravnimi potmi ponuja idealne pogoje za ko-lesarjenje, vendar je treba razlikovati med tekmovalnim in rekreativnim

kolesarstvom. "Tekmovalci smo v primerjavi z rekreativci, ki gredo kolesarit, da kam pridejo in si kaj ogledajo, malo čudni. Naši treningi so med tekmami specifični, v enem treningu me lahko vidite tudi po trikrat na Mestnem vrhu. Najraje treniram na Stojni, sploh poleti, ker je bolj hladno in poznam odseke, na katerih nadgrajujem formo. Jeseni je boljši Rog, več je sonca, zato je topleje. Spomladi pa čim več asfalta, proti Dolu, najraje kolpski krog, ker smo drugače preveč umazani," raz-laga Dejak.

Kočevje prizorišče tekem tudi v prihodnjeV Kočevju se je v organizaciji KD Melamin odvilo že kar nekaj po-membnih tekem, tudi državno pr-venstvo in pokal Slovenije, junija pa prihaja kolesarska poslastica, kot jo je poimenoval Dejak, in sicer držav-no prvenstvo v krosu. "Na podlagi najboljših organizacij do zdaj smo zlahka dobili državno prvenstvo, to je šele rang tekme. V soboto, 18. junija, bomo tako gostili državno prvenstvo v krosu, v nedeljo pa v maratonu, saj imamo dvojni program. Z organiza-cijo maratona se ukvarjam že od av-gusta lani, tako da boste dobili malo občutka, za kakšno težavno organiza-cijo gre. Ovira nas le zakonodaja, ki so jo spisali ljudje, ki nimajo pojma, kaj so pisali in kaj so podpisali. Za-radi teh ljudi Kočevska in Slovenija izgubljata proti drugim državam v turizmu," pojasnjuje Dejak. Želi si tudi, da bi v Kočevju dobili XC-eki-po, da ne bi imeli finančnih težav in "ne bi bil problem sklicati kolesarjev na delovno akcijo." "Rad bi, da na smučišču zraste poligon za treniranje in druženje, ki bi ga tržili. Vse to že imamo, samo razširiti je treba. Potre-bujemo tudi klubski prostor, kjer bi se dobivali in prirejali druženja. Za zdaj smo na dobri poti, letos se je zgodilo ogromno tega, o čemer smo lani še sanjali. Glavno vodilo so mladi kole-sarji, ki še kolesarijo in so zdaj začeli razmišljati o tem," izpostavlja Dejak in dodaja: "Rad bi se zahvalil vsem, ki nas spodbujajo, nam finančno pomagajo in nas določeni predvsem ne ovirajo, kajti delamo za skupno dobro. Vesel sem, da nas vsi jemljejo resno in nam pomagajo. Želel bi, da se nam še kdo aktivno pridruži, v mislih imam kros, sploh mlade. Tako bomo tudi mi pospešeno razmišljali o zgraditvi XC-ekipe, ki bo ena boljših v Sloveniji." Aleksandra Papež

Zadnji vikend v februarju smo se mladi planinci treh kočevskih osnov-nih šol pod okriljem Planinskega društva Kočevje kljub slabemu vre-menu odpravili na planinski izlet. 84 otrok in 8 spremljevalcev smo se z dvema avtobusoma odpeljali v Pred-grad. Tu smo pritegnili pozornost do-mačinov, saj toliko mladine ne vidijo prav pogosto.

Prav hitro smo se umaknili z glavne ceste in se usmerili v hrib. A že na začetku poti so deževala vprašanja, kdaj bo malica. Zanjo smo si vzeli čas nekoliko višje, pred tem pa smo morali zagristi v hrib še malo drugače, in sicer po gozdni vlaki. Kmalu smo prišli na označeno pot. Oznake so malo drugačne, kot smo jih vajeni pla-ninci. Na belem krogu je narisan zelen hrastov list in temu smo sledili vse do stolpa oz. TV-oddajnika na vrhu. Pot proti cilju, proti Kozicam, nam je bila zanimiva, čeprav že nekoliko blatna, pa tudi megla nam je malo ponagajala.

Ponagajale so nam tudi drobne snežin-ke in snežne kepe so švigale okoli nas … V dolgi koloni smo premagovali končno strmino in prišli do cilja.

Žal pa pričakovanega razgleda na Kolpsko dolino nismo doživeli, saj sta nam ga zastirali megla in nizka oblačnost. Po okrepčilu, kratkem po-čitku, kepanju ter skupnem slikanju smo sestopili po gozdni cesti. Na poti navzdol nas je družina Šterk pričakala s toplim in sladkim presenečenjem. Postregli so nam z vročim čajem, s pogačo ter domačim pecivom. Siti smo lahko nadaljevali in zaključili pot nazaj v Predgrad. V vaški gostilni smo se lahko očistili in uporabili njihove sanitarije.

Tako smo izpeljali še en planinski pohod, prav tega še s pomočjo do-mačina Romana Križmana, ki nas je spremljal. Hvala vsem, ki ste nam pomagali izpeljati še en lep izlet. Lep planinski pozdrav!Zinka Levstik in Polonca Kalič

Janez Dejak • Foto: Gal Žvab

Foto: Miha Levstik

Obiščite nas tudi na spletu: www.jjana.si

5 letgarancije

GORENJE W6523/IS PRALNI STROJ GORENJE W7524 N/I PRALNI STROJ GORENJE NRK6191GX KOMBINIRANI HLADILNIK

Energijski razred učinkovitosti A+++Zmogljivost pranja 6kgŠtevilo obratov 1200obr./minŠirina 60 cmGlobina 44 cm5 let garancije

Energijski razred učinkovitosti A+++Zmogljivost pranja 7 kgŠtevilo obratov 1200obr./min5 let garancije

Energijski razred učinkovitosti A+Neto prostornina hladilnika 222LNeto prostornina zamrzovalnika 85 LSamodejno odtajevanje DAVišina 191 cm5 let garancije

KOMBINIRANI HLADILNIK – NO FROST

379,99 €AKCIJSKA CENA



5 letgarancije

5 letgarancije

Jana invest d.o.o., Kolodvorska cesta 16 a, 1330 Kočevje, gsm: 070/700-802, e-mail: [email protected]

TRGOVINA JANA, kjer dobite kar želite!

Vedno za akcijo!

5 let brez skrbi! PLAČILO TUDI

NA OBROKE

24 obrokov

Nakup

do

Vedno za akcijo!

ali

BEKO WMY51222PT – PRALNI STROJ BEKO WMY71443 – PRALNI STROJ BEKO DFN1621 – POMIVALNI STROJ

Energijski razred učinkovitosti A++Zmogljivost pranja 5 kgŠtevilo obratov 1200obr./minŠirina 45 cm5 let garancije

Energijski razred učinkovitosti A+++Zmogljivost pranja 7kgŠtevilo obratov 1400obr./minŠirina 60 cm5 let garancije

Energijski razred A+Učinkovitost pomivanja AUčinkovitost sušenja AŠt.pogrinjkov 125 let garancije

5 letgarancije

5 letgarancije

5 letgarancije




INVERTER MOTOR INVERTER MOTOR

INVERTER MOTOR

Kočevska marec 2016www.kocevje.si 28Ristanc

Ni je čez šolo v naravi

Kako dobri delavci so učenci OŠ Ljuba Šercerja

Večina staršev se bo najbrž strinjala s trditvijo, da otroci veliko časa pre-živijo obkroženi z raznimi elektron-skimi napravami. Morda celo preveč. Besede 'Pojdi se ven igrat' marsiko-mu niso nagrada, temveč kazen. In tudi ko so v naravi, se pogosto zgodi, da imajo težave, kaj početi. Kakšne aktivnosti in igre so primerne?

Pomanjkanja stika otrok z naravo se zavedamo tudi na OŠ Ob Rinži, zato že nekaj let izvajamo šole v na-ravi od drugega do devetega razreda. Večino jih izvedemo v različnih cen-trih šolskih in obšolskih dejavnosti. Šole v naravi podpirajo in nadgra-jujejo učni načrt iz različnih šolskih predmetov, prepletajo se aktivnosti v naravi, spoznavanje okolja ter rast na socialnem in osebnostnem razvoju. Pogosto v šole v naravi vključimo tudi dneve dejavnosti (športi, nara-voslovni ali tehniški dan).

V drugem, tretjem in četrtem razredu se učenci za dva ali tri dni odpravijo v bližnje kraje. Tako so ot-roci in starši pomirjeni, saj jih loči le nekaj kilometrov vožnje. Za številne je to prvič, da se odpravijo stran od staršev. Že z odhodom pa tudi v šoli v naravi se tako učijo predvsem samostojnosti. Seveda so jim učitelji ves čas v pomoč, pa vendar vidijo, da marsikaj zmorejo že sami. V tem času tudi razvijajo socialne in komu-nikacijske spretnosti. Ker so prvič več dni skupaj v tako veliki skupini, razvijajo demokratično komunika-cijsko kulturo. Veliko aktivnosti pa spodbuja otroke k skupinskemu delu in budi občutek pripadnosti.

Za ves teden se na obalo odpravijo učenci petih razredov, ki se udeležijo šole v naravi s tečajem plavanja. Tra-dicionalno se tja odpravijo na začet-ku septembra, ko jih še pričaka topla morska voda. Marca pa se učenci šestih razredov odpravijo v zimsko šolo v naravi s tečajem smučanja. Naša šola v sodelovanju z drugimi kočevskimi osnovnimi šolami učen-cem omogoča tudi izposojo opreme. Pri teh dveh šolah v naravi sodeluje-mo z učitelji plavanja in smučanja.

Učenci sedmih razredov se bodo letos maja odpravili na Pohorje, na Kope, osmošolci pa so že bili v

CŠOD Radenci ob Kolpi. Tudi ti dve šoli v naravi trajata pet dni, poudarek pa je na naravoslovno-družbenih vsebinah. Ker imajo učenci devetih razredov manj dni pouka, se tudi v šolo v naravi odpravijo za krajši čas – tri dni. Zadnjih nekaj let je bila po-pularna lokacija v Osilnici, kjer je v pozno pomladanskih dneh ogromno možnosti za različne aktivnosti.

Vse šole v naravi sledijo skupnim smernicam: razvijajo odgovoren od-nos do okolja in narave ter spodbu-jajo opazovanje le-tega, spodbujajo odgovornost za lastno zdravje in varnost ter si prizadevajo za skladen

telesni in duševni razvoj posamezni-ka, razvijajo sposobnosti kitičnega in ustvarjalnega presojanja ob soočenju z življenjskimi problemi ter spod-bujajo samozavestno reševanje teh problemov. Med pomembnejše zago-tovo spada še spodbujanje spoštova-nja sebe in drugih ter vzpostavljanje primernih medsebojnih in družbenih odnosov. Okvir šole v naravi učen-cem ponuja tudi možnost, da pove-žejo znanje z različnih področij, ki se v šoli pogosto obravnavajo ločeno. Spoznavajo pa tudi praktične veščine za življenje, pa naj bo to zavezova-nje vezalk, pogrinjanje mize ali pa pravilno postiljanje postelje.

Ko se vse to poveže v nekaj intenzivnih dni, se ustvarijo eni naj-lepših spominov na osnovno šolo. Učenci še leta po zaključku šolanja pravijo: "Učitelj, se spomnite tiste šole v naravi …" Virineja Goričan

Tudi v tem šolskem letu so se učenci 8. in 9. razreda OŠ Ljuba Šercerja udeležili delovne prakse v kočevskih podjetjih. Za naše učence je to pri-ložnost, saj se nekateri prvič srečajo z delovnimi procesi, v katere bodo tudi sami vključeni nekoč, po za-ključku šolanja.

Pri organiziranju delovne prakse smo naleteli na odprtost marsikate-rega kočevskega podjetja, ki je bilo naše učence pripravljeno sprejeti medse in jih seznaniti z različnimi delovnimi procesi. Praksa je bila v tem šolskem letu izredno razgibana, saj je nismo opravljali samo v enem

kočevskem podjetju. V prvih dveh dneh prakse smo veselo in predano delali na GSŠ Kočevje, kjer smo pod vodstvom profesorja Draga Brinška izdelovali lesene šatuljice. Delo je bilo dokaj zahtevno, saj smo morali slediti načrtu in navodilom profe-sorja ter starejših učencev na srednji šoli. Naši učenci so na tem področju izredno močni, saj veliko časa preži-vijo v šolski tehnični delavnici, kjer nastajajo čudoviti in domiselni izdel-ki pod vodstvom našega učitelja teh-nike Jana Čibeja. Kljub zahtevnemu delu je vsem uspelo dokončati nalo-go in nastali so prečudoviti izdelki, ki so jih lahko odnesli domov.

Naslednje podjetje, ki nam je že drugo leto odprlo svoja vrata, je Vrtnarstvo Šoštarko iz Šalke vasi. Gospod Gorazd in njegova žena Bar-bara sta nas tudi tokrat lepo sprejela ter nam pokazala, kaj bodo učenci tokrat počeli. Kljub slabemu, megle-nemu in dokaj hladnemu dnevu smo ves čas predano delali in pridobivali nova znanja s področja vrtnarstva in vzgajanja različnih vrst rastlin. Učenci so bili nad prijaznostjo, srč-nostjo in delavnostjo lastnikov Vr-tnarstva Šoštarko izredno zadovoljni. Veseli so bili lončnic, ki so jih dobili za opravljeno delo. Dokaz, da nam

je pri njih zelo lepo in da smo lepo sprejeti, je ta, da se že drugo leto radi vračamo k njim. Sodelovanje poteka z obojestranskim zadovoljstvom in na izraženo željo lastnikov, da se tu-di v prihodnjem letu spet vidimo.

Kot zadnje nas je medse sprejelo podjetje Intersocs. Najprej nas je pozdravil direktor in nam povedal nekaj zanimivosti o podjetju. Vsi skupaj smo bili prav začudeni, koli-ko dela je treba vložiti, da naredijo ene kakovostne nogavice. Tega si do takrat sploh nismo znali niti predsta-vljati. Kaj hitro smo bili tudi sami del podjetja, saj smo veselo prijeli za

delo. Opravljali smo različne dejav-nosti od arhiviranja vzorcev nogavic, tehtanja polnih kartonov z izdelki do pakiranja v zaboje in nalaganja na kamione. Ker smo bili vsi skupaj zelo pridni in delavni, so nas vodil-ni podjetja Intersocs tudi obdarili. Učenci so se za darila in prijaznost zaposlenih posebej zahvalili. Teden je minil, kot bi mignil. Vsi skupaj smo bili polni pozitivnih vtisov in v upanju, da bo naslednje leto še za-nimivejše ter da bo podjetij, ki bodo pripravljena sprejeti naše učence medse, še več.Marijana Šarić

Foto: Virineja Goričan

Foto: Marijana Šarić

Kočevska marec 2016www.kocevje.si 29Ristanc

Petje na OŠ Zbora odposlancev

Pevski zbori OŠ Stara Cerkev

Petje, le kdo si ne želi znati peti? Ena od najbolj priljubljenih dejavno-sti v svetu glasbe. Včasih so ljudje peli ob različnih priložnostih in slav-jih, danes pa v raznih šovih iščejo talente. Ja, skupno petje doma je že zelo redko, saj so ga zamenjale raz-lične napravice in računalnik.

Zato je tudi v šolah v zelo pe-stri izbiri interesnih dejavnosti in izbirnih predmetov potrebnega veliko truda, da učence navdušiš za zborovsko petje. In ko se to zgodi, je treba redno prihajati k pevskim vajam, vaditi, skrbeti za grlo in glas ter seveda nastopati. In Piki Jakob ima na tem področju res veliko izkušenj. Otroški pevski zbor Piki Jakob deluje na OŠ Zbora odpo-slancev že skoraj 20 let. V zboru letos poje 72 pevcev in pevk. Vaje potekajo v dveh stavbah, in sicer ob ponedeljkih in sredah. Zaradi loče-nosti stavb se zbor deli na dva dela, njegov osnovni cilj pa je razvijati glasbeni posluh in veselje do petja. Udeležuje se šolskih prireditev, od-zove pa se tudi zunanjim povabilom. Vsako leto se udeleži tudi revije otroških in mladinskih zborov. Z regijskih tekmovanj je prinesel eno bronasto in tri srebrne plakete. Od samega začetka zbor vodi Andreja Pogorelec Šenk, na klavirju pa jih spremlja Mojca Hribar Osmak. Lani so izvedli samostojni letni koncert z naslovom Poj z menoj, ki je v teh letih njihov tretji. Na koncertu so se

predstavili tudi z novimi oblačili, za katera sta poskrbeli učiteljici Mir-jam Kosten in Saša Stijepić. Letos se bodo poleg glasbene udeležili tudi gledališke revije z naslovom Kresniček. Premiera te mladinske spevoigre bo 1. aprila v Šeškovem domu. Že zdaj lepo vabljeni.

Poleg otroškega pevskega zbora na OŠ Zbora odposlancev Kočevje

deluje tudi Mladinski pevski zbor. Letošnje leto v njem prepeva 24 pevk in pevcev. Poudariti velja, da v zboru prepevajo štirje fantje, kar je v teh časih še posebej pohvalno. Zbor vadi enkrat tedensko eno šolsko uro. Vodi ga Mateja Junc, korepetitorka zbora pa je Mojca Hribar Osmak. V zboru se družijo pevci, ki želijo prepevati najrazličnejše zvrsti, zato

večkrat izvajajo popularne pesmi. Glavno vodilo zbora je ponovno spodbuditi ljubezen do petja. Zbor se ne udeležuje tekmovanj, je pa zelo dejaven na vseh šolskih proslavah. Pevcem je tako ostala v spominu proslava Objemi me nežno ob otvo-ritvi prenovljene fasade šole, kjer je zbor predstavljal rdečo nit predstave.

Oba zbora, Piki Jakob in Mladin-

ski pevski zbor OŠ Zbora odposlan-cev Kočevje, skrbita za negovanje pevske kulture na šoli. Vzgajata pevce, ki se bodo pozneje v življe-nju ukvarjali s petjem. Za nekatere pa bo petje morda postalo poklic. Ne vemo.

Za zdaj samo pojemo.Mateja Junc, Andreja Pogorelec Šenk in Mojca Hribar Osmak

“Lepa pesem srce razvedri. Pesem prežene človeku skrbi. Blagor hiši, kjer se petje sliši.” Zapisanim mislim bi zagotovo pritrdili mladi pevci OŠ Stara Cerkev, ki se redno vsaj enkrat, pogosto pa tudi večkrat tedensko srečujejo na pevskih vajah. Pevski zbori OŠ Stara Cerkev predstavljajo številčno najbolj zastopano interesno dejavnost na naši šoli, saj je v tri starostno razdeljene pevske zbore vključenih več kot 70 učencev. Re-dni obiski vaj, številčnost in priza-devnost pevcev so velika spodbuda in posebno zadovoljstvo, hkrati pa terjajo odgovorno, vestno in vztrajno delo tako na vajah kot tudi nastopih. Ob tej priložnosti se želimo zahvaliti za podporo staršem, vsem strokov-nim delavcem naše šole, vodstvu šole, sovaščanom in vsem ostalim rednim in naključnim poslušalcev našega petja.

Pevski zbori naše šole so stalnica vseh kulturnih in drugih dogodkov v ožji in širši okolici. V letošnjem šol-skem letu smo nastopali na prireditvi Pozdrav otrokom v Šeškovem domu, na otvoritvi Veselega decembra na mestni ploščadi v Kočevju, na Novo-letnem živžavu naše šole, organizira-li smo prepevanje prazničnih pesmi na zadnji dan preteklega leta na šol-ski galeriji, s pesmijo smo obeležili dan samostojnosti in enotnosti ter

prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju. Pomlad zače-njamo z nastopom na reviji OPZ in MPZ v Šeškovem domu v Kočevju, veselimo pa se še nastopov na šolski

prireditvi Pozdrav pomladi, ob dne-vu šole in še nekaterih nastopov, ki naj za zdaj ostanejo še skrivnost.

Glasba in z njo petje tke nevidne vezi med pevci, ki se jim v zadnjem

času vedno bolj pridružujejo tudi drugi odlični glasbeniki našega in širšega okolja. Uspešni nastopi, pohvale naših zvestih poslušalcev in iskrena želja po pevskem izraža-

nju in nastopanju vabijo med nas čedalje več pevcev. Naša zgodba se ustvarja znova in znova. Prisluhnite ji tudi vi.Jasmina Tomšič

Foto: Nina Zver

Foto: Aleš Cimprič


Filozofija palanke*

Prizor št. 1 (Dunaj, letos): Časnik Nedelo 28. febru-arja poroča naslednje: "Junak dogodka je nekdanji prebivalec naše nekdanje države Edin Mehić oziro-ma policista, ki sta mu zaradi nekaj glasnih 'prdcev' v javnosti napisala kazen 70 evrov. Nič ni pomagal njegov zagovor, da je za neljubi rafal kriva prevelika količina čebule, ki jo je použil skupaj s kebabom. Vsekakor je dogodek tako razburil svetovno jav-nost, da so mu posvetili pozornost tudi najbolj resni mediji."

Prizor št. 2 (Švedska, pred nekaj leti): Spet je glavni junak naš nekdanji rojak, ki se je zaradi vojne izselil na Švedsko. Poiskal si je službo, zgradi hišo. Vse hva-levredno. Toda: hišo je postavil brez potrebnih do-voljenj, po domače 'na črno'. Švedska pravna država nima odgovora. Njihova zakonodaja ne predvideva primerov, ko nekdo zgradi hišo 'brez papirjev'. Do-godek vpliva na razvoj švedske pravne znanosti, saj zadevo zakonsko uredijo.

Prizor št. 3 (Hrvaška, lani): Starejša samozavestna gospa prečka cesto na mestu, kjer to ni dovoljeno. Prekršek osebno zaznata policista in poskušata gos-po ustaviti. 99 % verjetnosti je, bi jo prijazno opom-nila. Ampak gospa se ne da, policista ignorira in maršira naprej. "Kdo bo mene ustavljal?" si misli. Po-licista ponovita odredbo, vendar se gospa ne pusti motiti. Policista v skladu s svojimi pooblastili posku-šata dotično ustaviti, vendar sledi upor. S strokov-nim prijemom policista 'obvladata' gospo, ki konča na tleh. Zgodil se je konflikt visoke intenzitete, čez nekaj ur je seveda vse v javnosti, skupaj s posnet-kom. Hrvaški notranji minister na svojem Facebook profilu zapiše: "Fantje, kaj vam je tega treba?!" Ali prevedeno: "Zakaj nista izpuhtela v zrak?"

Prizor št. 4 (Kočevje, letos): "Pa so šle drsalke!" Kaj? Da, tako piše v uradni opombi na izdanem plačil-nem nalogu (denarni globi) zaradi prekrškov tele-foniranja med vožnjo in neuporabe varnostnega pasu. Vozila je mama z otrokom. Zaradi občinskega redarstva so 'šle' otrokove drsalke. Občinski redar kot anti-Dedek Mraz ali anti-Božiček, kakor vam je ljubše.

Prizor št. 5 (Kočevje, leta 2013): Niti ne gre za pri-zor, ampak pravna dejstva. Občinski svet, najvišji predstavniški organ ljudstva, demokracije, ki ga občani izvolimo, da odloča v našem imenu, sprej-me Odlok o varstvu javnega reda in miru v Občini Kočevje. V njem med drugim (8. člen) piše: "Pre-povedano je pljuvati in metati, puščati ali odlagati embalažo, cigaretne ogorke, žvečilne gumije ali druge predmete, ki onesnažujejo javne površine." Predpisana globa: 100 EUR. Za nadzor je pristojno občinsko redarstvo.

Kaj je 'pesnik' želel z vsemi temi 'kiticami' poveda-ti?? Namesto moralističnega zaključka raje predlog za zahtevnejše bralce: preberite legendarno knjigo srbskega pisatelja Radomirja Konstantinovića Filozo-fija palanke. Ali pa Cankarja, če vam je bližje. Knjiga je orožje, vzemi jo v svoje roke! Damir Marinč

(*palanka – med vasjo in mestom, tako pozabljen, svet palanke ni niti vas niti mesto …)

MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO OBČIN KOČEVJE, KOSTEL IN OSILNICA OBVEŠČARecept Borovničevi štruklji

SESTAVINE:Vlečeno testo:• 250 g moke• 1 jajce • vode po potrebi

(okrog 150 ml)

Nadev:• 150 g borovnic• 250 g skute• 90 g margarine• 2 jajci • sol

Zabela:• 10 dag masla• 4 žlice krušnih

drobtin

po predlogi Disney-eve uspešnice »Ledeno kraljestvo«

V IZVEDBI AMATERSKE SKUPINE UČENCEVIN AKUSTIČNE SKUPINE ARTISTIK

Osnovne šole Ob Rinži Kočevje

ŠEŠKOV DOM, KOČEVJE

V SREDO, 23. MARCA 2016, OB 18. URI

V ČETRTEK, 24. MARCA 2016, OB 18. URI

VSTOP PROST

POSTOPEK: Zamesimo testo, pustimo, da ne-koliko počiva v hladil-niku (približno 20–30 minut), medtem pa pripravimo nadev. Zme-šamo skuto, margarino, jajca in sol, na koncu pa dodamo borovnice.Testo razvlečemo, 2/3 ga namažemo z na-devom in zvijemo od nadevanega dela proti praznemu.Štruklje zavijemo v namaščeno alu folijo in kuhamo približno 20 minut. Na maslu popra-žimo drobtine. Štruklje razrežemo, zabelimo in postrežemo. Bojana Klepac

Kočevska marec 2016www.kocevje.si 31Izpostavljamo

KNJIŽNICA KOČEVJE PRIPOROČAAnej Sam

Zgodba o knjigiJasa, 2006

Naša knjižnica se je pridružila akciji Društva Jasa Dobro je brati dobre knjige, ki je del vseslovenskega projekta Slovenija ima srce. Društvo Jasa že vrsto let ozavešča o pomenu dobre knjige. Sodelujočim knjižnicam je društvo podarilo več izvodov knjige Zgodba o knjigi Aneja Sama. Z njo bodo obdarjeni otroci, ki bodo sodelovali pri prebiranju, pogovoru in drugih dejavnostih v zvezi s podano vsebino iz knjige, ki tako otroke kot starše vabi k branju in uživanju v družbi dobrih knjig, za katere Anej Sam pravi, da so zvezdni kažipoti.

Nataša Žilevski

Vonji življenjaPrimus, 2015

Vonji življenja je prvenec domačinke, upoko-jene splošne zdravnice Nataše Žilevski, ki še vonja po novem in je izšel pri založbi Primus.Nataša je vonje Kočevske in njenih ljudi okušala mnogo let, pred štirimi leti pa se je preselila v Ljubljano in se kot dolgoletna bralna popotnica tudi sama lotila pisanja kratkih zgodb. Bogate življenjske izkušnje in tankočutni posluh za ljudi in njihove zgodbe so tkale niti zgodb, s katerimi je pos-tala prejemnica nagrad na različnih literarnih natečajih.Vonji življenja je zbirka kratkih zgodb, ob prebiranju katerih se utrnejo spomini na pretekle in sedanje dni; iz njih veje "zdrav optimizem, ponujajoč sožitje, strpnost, človeško bližino in tudi nagajivost …"

Ranko Rajović

Kako z igro spodbujati miselni razvoj otrokMladinska knjiga,2015

Rajko Rajović je specialist interne medicine, magister nevrofiziologije in od leta 2003 član odbora za nadarjene otroke pri mednarodni organizaciji Mensa. Je avtor programa NTC, sistema učenja, ki v pedagogiko uvaja dognanja nevrofiziologije in se izvaja v 16 evropskih državah. Pri nas se izvaja na Pedagoški fakulteti Univer-ze v Ljubljani, kot gostujoč predavatelj pa avtor sodeluje tudi na Univerzi na Primorskem. V knjigi Kako z igro spodbujati miselni ra-zvoj otroka, ki jo je izdala Mladinska knjiga, Rajko Rajović predlaga številne vsakodnevne dejavnosti, s katerimi stimuliramo otrokov mentalni razvoj pred vstopom v šolo.Priročnik je zanimivo branje za starše, vzgojitelje, učitelje, študente in vse tiste, ki se ukvarjajo z otroki.

Suzanne Barton

Zimska pesemZala, 2015

Narava nas preseneča z mnogo skrivnostmi. Vse so zanimive, razburljive in včasih nenavad-ne. Zagotovo je menjava letnih časov eden najbolj naravnih pojavov. Štirje letni časi, po-mlad, poletje, jesen in zima, si sledijo vedno v istem zaporedju in v marsičem oblikujejo naše življenje. Slikanico, ki otrokom opisuje letne čase, je pripravila mlada angleška avtorica Suzanne Barton. Zimska pesem je njena druga slikanica in po lastnih besedah jo je začela pisati nekega jutra, ko je iz svoje spalnice poslušala prijetno petje ptic pevk. Glavna junakinja je majhna ptička taščica in njena prva zima. Na lep jesenski dan taščica prepeva na svoji veji in opazi, da se listje čudno vrtinči v vetru. To zelo vpliva na vedenje živali v gozdu. Veliko ptičk je že odletelo na jug. Miške in veverice nabirajo še zadnje zaloge hrane, medvedi iščejo primerne votline, še sova si išče topel kotiček. Tudi taščica mora poskrbeti zase in zavetje najde pri prijaznem medvedu v votlini. Ko se zbudi, ugotovi, da zima sploh ni tako strašna. Najbolj jo očara čudovita belina snega, ki po-nuja toliko različnih zabav. Za zimo pa vedno pride pomlad.

Most ali brv čez RinžoNe želim se spuščati v razpravo, ali Kočevje resnično od vse infrastrukture v tem trenutku najbolj potrebuje prav brv prek reke Rinže, ki bo povezovala Tesarsko ulico in staro mestno jedro in bo namenjena le pešcem in kole-sarjem. Zanima me le, na kakšen način je bil ugotovljen tako velik javni interes, da je ta brv pristala tako visoko na lestvici infrastrukturnih prioritet in jo je treba nemu-doma zgraditi.

Občani so bili seznanjeni z rezultati natečaja Občine Kočevje za izdelavo idejne rešitve za brv in z izbrano rešitvijo. Izbrani idejni projekt je bil predstavljen z nekaj idealiziranimi slikicami, ki niso izhajale iz natančnega posnetka terena, zato tudi niso dajale predstave o resnič-nih razmerjih med terenom in objektom.

Kako bo brv videti v resničnem svetu, je bilo predsta-vljeno le stanovalcem na desnem bregu Rinže, ki mejimo neposredno na občinsko parcelo, po kateri bo brv vklju-čena v staro mestno jedro. Mi smo bili nad predlagano rešitvijo osupli in menimo, da predlagana rešitev ni pri-merna, vsaj kar se tiče desnega brega reke.

Najprej smo ugotovili, da projektu težko rečemo brv, ampak je to most, saj je širok od pet do tri metre. Na levem bregu Rinže je na začetku Tesarske ulice dovolj praznega prostora, da je mogoče urediti lesene terase na bregu reke, ki se nato združijo v začetek mostu, širok pet metrov. Most nato v loku pelje na drugo stran in se postopoma zožuje, tako da na drugi strani meri v širino tri metre. Izvedba mostu je lesena, prav tako ograja, ki je visoka meter ter široka 30 centimetrov na vsaki strani mostu.

Na desnem bregu je situacija popolnoma drugačna, ker je rečni breg občutno nižji, občinska parcela pa je široka le pet metrov, ob tem da neposredno na meji stoji stano-

vanjski objekt. Most z ograjo sega do višine 2,9 metra nad obstoječim terenom. Za dostop do mostu bo izvedena klančina, dolga 16 metrov. Most je tako visok, da prekri-je okna v pritličju stanovanjskega objekta, oddaljen pa je le dober meter od oken. Zaradi bližine mostu bodo one-mogočena ali vsaj otežena bodoča vzdrževalna dela na stanovanjskemu objektu. Prav tako ni bila narejena no-bena študija statičnega varovanja stanovanjskega objekta zaradi spodkopavanja temeljev in drugih gradbenih del v njegovi neposredni bližini in v rečni strugi.

Zaradi vsega navedenega se sprašujemo, ali je predla-gani projekt mostu resnično najboljša rešitev. S tem ne oporekamo njegovi izvedbi. Vprašanje je, zakaj mora biti most širok tri metre, saj bi širina 1,8 metra še ved-no omogočala dovolj prostora za nemoteno srečevanje pešcev in kolesarjev? Tako bi se zagotavljal primernejši odmik od parcelnih mej sosedov, posebej od stanovanj-skega objekta, in zmanjšal obseg mostu, ki vsiljivo vdira v mestno jedro. Na desnem bregu reke most zaradi svoje širine in višine ter klančine predstavlja nesorazmeren objekt glede na druge stanovanjske objekte in deluje kot tujek v starem mestnem jedru.

Ob projektu mostu se mi porajajo tudi drugi pomisleki, kot je na primer ta, da bosta zaradi izvedbe polne ograje uporabnikom mostu, zlasti otrokom, onemogočena ali otežena pogled in stik z reko, ki jo prečkajo. Ali bo višina mostu zagotavljala možne bodoče turistične aktivnosti na reki …

Vprašanje je, zakaj investitor sprejema predlagano rešitev kot edino možno in najboljšo? Zakaj ne pričakuje od projektanta, da zaradi vseh težav, ki jih prinaša taka umestitev mostu v prostor, ne najde boljše rešitve, ki bi prostor nadgradila ne pa degradirala? Štefka Krkovič

Idejna zasnova: Dean Pertinač u.d.i.a., Kora trade d.o.o.

April 2016ČETRTEK, 31. 3.SOBOTA, 2. 4.

ob 18.00 uri

ČETRTEK, 31. 3.

ob 20.00 uri

SOBOTA, 2. 4.

ob 20.00 uri

NEDELJA, 3. 4.

ob 18.00 uri

NEDELJA, 3. 4.

ob 20.00 uri

ČETRTEK, 7. 4.

ob 20.00 uri

ČETRTEK, 7. 4.PETEK, 8. 4.NEDELJA, 10. 4.

ob 18.00 uri

SOBOTA, 9. 4.

ob 20.00 uri

PETEK, 8. 4.NEDELJA, 10. 4.

ob 20.00 uri

ČETRTEK, 14. 4.

ob 20.00 uri

ČETRTEK, 14. 4.PETEK, 15. 4.NEDELJA, 17. 4.

ob 18.00 uri

PETEK, 15. 4.

ob 20.00 uri

NEDELJA, 17. 4.

ob 20.00 uri

ČETRTEK, 21. 4.

ob 20.00 uri

PETEK, 22. 4.SOBOTA, 23. 4.

ob 18.00 uri

SOBOTA, 23. 4.

ob 20.00 uri

ČETRTEK, 28. 4.

ob 20.00 uri

PETEK, 29. 4.SOBOTA, 30. 4.NEDELJA, 1. 5.

ob 18.00 uri

PETEK, 29. 4.SOBOTA, 30. 4.

ob 20.00 uri

NEDELJA, 1. 5.

ob 20.00 uri

animirana družinska pustolovščina TOM IN ČAROBNO OGLEDALCE

iranski film TAXI

akcijsko pustolovski filmKLOVERFIELDSKA 10

animirana družinska komedija ZMAJČEK KOKOS

ameriška komedija MOJA OBILNA GRŠKA POROKA 2

KINOTRIP po KINOTRIPUturško francoska dramaMUSTANG

animirani film - sinhroniziran SIMON MALI BOJEVNIK Z VELIKIM SRCEM

biografsko zgodovinska drama PAPEŽ FRANČIŠEKPOT DO SVETEGA SEDEŽA

ameriška komedija ŠEFICA

KINOTRIP po KINOTRIPU italijanska najstniška komična dramaTESNA KOŽA

animirani film – sinhroniziranKNJIGA O DŽUNGLI

ameriški biografski film življenju Amy Winehouse AMY

ameriška športna biografska dramaOREL EDDIE

francoska dramaGOSPOD SODNIK

animirani film - sinhroniziranFANTOMSKI DEČEK

ameriška akcijska kriminalna dramaZLOČINSKI UM

ameriška grozljivkaPREDEN SE ZBUDIM

animirani film RAGLJAČ IN ŽVENKO

ameriški vojni trilerNADZOR Z NEBA

srbska ZF grozljivka PREHOD

KCK Kino Kočevje si pridržuje pravico do spremembe programa. Obiskovalce prosimo, da spremljate program na spletni strani kina Kočevje: http://www.kinokocevje.com/, kjer bodo vnesene vse spremembe.

SOBOTA, 16. april 2016 ob 22.00

ELVIS JACKSONSOBOTA, 23. april 2016 ob 22.00

Happy Ol’ McWeasel

PETEK, 1. april 2016 ob 22.00

URBAN & 4

SOBOTA, 9. april 2016 ob 19.00“KOLPA, KUPA, KOUPA” slovenski film

NEDELJA, 24. april 2016 ob 17.00 in 19.00“VRNITEV LOJZA MAŠKUTE IZ AMERIKE”slovenski film

oglas april.indd 1 17.3.2016 6:44:07

Documents

marec 2016