GLASILO OBČINE BOHINJLETO XIX 4. MAREC 2016 ŠTEVILKA 3

Bohinjske novice

Rok za oddajo

prispevkov v marcu

Petek, 18. marca, je NEPREKLICNO ZADNJI ROK za oddajo prispevkov za aprilsko šte­vilko Bohinjskih novic. PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE, KASNEJE POSLANIH PRISPEV­KOV NE BOMO UPOŠTEVALI.

Prispevke in fotografije pošljite na e-naslov bohinjske.no vice@gmail.com. Prispevki naj ne bodo daljši od 2000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg

formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije.

Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo.

Naslednja številka izide v petek, 1. aprila 2016. Uredništvo Bohinjskih novic

Filbo v stečaj, proizvodna hala v najemPetra Lotrič Ogrin

Podjetje Filbo, d. o. o. je v letu 2015 zabredlo v precejšnje težave, zadnje plačilo so delavci prejeli v novembru za september, a le 20 % ce-lotnega zneska. Ko so konec decembra za pomoč pri sanaciji podjetja zaprosili Občino Bohinj, je ta v proračunu za letošnje leto uspela zago-toviti 200 tisočakov, vendar se je v začetku novega leta izkazalo, da je finančna luknja podjetja Filbo prevelika – dosegla je 1,2 milijona evrov. Ker je bil znesek previsok za družbenike in občino skupaj, zunanjih in-vestitorjev pa tudi niso našli, je ostala le ena možnost – stečaj podjetja.

Vendar je na srečo rešitev za delavce Filba prišla zelo kmalu. Di-rektor podjetja 3GM, d. o. o. Robert Ravnihar je v Filbovem obratu videl priložnost. Zato je z vodstvom Filba podpisal najemno pogodbo za prostore in opremo še pred sklepom sodišča o stečaju podjetja. 4. februarja je Okrajno sodišče v Kranju odločilo o pričetku stečajnega postopka in za stečajno upraviteljico imenovalo Margerito Škorja, ki je najemno pogodbo potrdila.

V torek, 1. marca, je Robert Ravnihar uradno prevzel Filbove pro-store, kjer je delo na novih naročilih že nemoteno steklo. Za poskusno dobo je 20 delavcev tega dne že podpisalo pogodbo o zaposlitvi. Vsi so bivši zaposleni podjetja Filbo. »Pozitivno sem presenečen nad bogatim znanjem in energijo, ki jo delavci izžarevajo,« je navdušen nad prvimi vtisi Ravnihar. Želi si, da njegovo podjetje nadaljuje z aktivnostmi, ki jih

je Filbo izvajal v preteklosti, zato se pogovarja z nekdanjimi naročniki in pa tudi že z novimi strankami.

Za prihodnost načrtuje, da bo večina produktov podjetja plod last-nega znanja in lastne izdelave, ki imajo večjo dodano vrednost. Takšen produkt nastaja v projektu zemeljske satelitske postaje, za katerim sto-ji poleg drugih partnerjev v konzorciju tudi podjetje Pro tehno, ki je pri projektu poskrbelo za inženiring. Trenutno že sestavljajo prototip, ki bo na začetku nekaj tednov postavljen v Bohinju.

»Če preživimo prve tri mesece, bomo preživeli do konca leta. Ko bomo preživeli do konca leta, bomo lahko govorili o preživetju nasled-njega,« je na koncu najinega pogovora povzel realnost današnjega časa na gospodarskem področju Robert Ravnihar. ・

Minister na otvoritvi krožiščaPetra Lotrič Ogrin

V petek, 26. februarja, je v Bohinjski Bistrici potekala otvoritev krožišča, ki je zamenjalo glavno križišče, v katerem je zlasti v poletni turistični sezoni velikokrat nastal prometni zamašek. Otvoritve se je udeležil tudi minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič.

»Lahko rečem, da je to majhen korak za državo in velik korak za Bohinj,« je v svojem kratkem govoru povedal župan Franc Kramar. Minister Gašperšič pa je dejal, da je »vsak uspešno zaključen projekt pomemben, pa naj bo velik ali majhen.«

Dolgo pričakovana rešitev prometnega kaosa v Bohinjski Bistrici je uspeh sodelovanja Občine Bohinj, Ministrstva za infrastrukturo (MZI) in Direkcije za infrastrukturo. Krožišče je bilo narejeno predvsem z namenom izboljšanja prometne varnosti in prepustnosti na priključnih krakih. Projekt je zajemal obnovo zgornjega ustroja asfalta, ureditev odvodnjavanja v obstoječi mešan sistem kanalizacije, obnovo cestne razsvetljave, površin za pešce in prometne signalizacije. Projekt sta so-financirala MZI in Občina Bohinj.

Sredi krožišča stoji spomenik bohinjskemu vremenu, delo akadem-skega slikarja Črta Freliha. Bohinjci smo prvi v Evropi, ki smo postavili spomenik vremenu. ・

Trak so prerezali minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič, župan Franc Kramar, Tomaž Willenpart (skrajno levo) in Jure Pejanovič (predzadnji desno) oba z Direkcije RS za infrastrukturo ter direktor občinske uprave Miro Sodja. Foto: Petra Lotrič Ogrin

Iz poslopja Filba v stečaju se ponovno sliši delo strojev. Foto: Petra Lotrič Ogrin

2aktualno

Županov kotičekSpoštovane Bohinjke in cenjeni Bohinjci!

Občinski svet Občine Bohinj je na 11. redni seji sprejel Odlok o plovbnem režimu v Občini Bohinj. Usklajevanja glede same-ga režima so bila dolgotrajna in v odloku je upo števana vrsta pripomb Bohinjk in Bohinj cev, sprejet pa je bil enotno z izjemo enega vzdržanega glasu.

Tako smo se Bohinjke in Bohinjci soglas-no odločili, da želimo po Bohinjskem jezeru in Savi Bohinjki omogočiti plovbo različnim plovilom, vendar pod določenimi pogoji. Te pogoje nalagajo državni predpisi, predvsem Zakon o plovbi po celinskih vodah, Zakon o TNP in nenazadnje Uredba o referenčnem jezeru, s katero je država Bohinjsko jezero razglasila za referenčno, kar je lahko naredi-la predvsem zaradi kakovosti vode, ki je pos-ledica izgradnje kanalizacijskega sistema, v katerega je Občina Bohinj v zadnjih letih vložila veliko sredstev.

Prav tako je odlok posledica predpisov o varstvu okolja, ohranjanju narave in voda, sladkovodnega ribištva in urejanja prosto-ra ter naravne danosti in drugih pogojev, ki zagotavljajo varstvo človeškega življenja in okolja. Skratka, Občina Bohinj s tem od-lokom ustvarja pogoje za plovbo in pred-vsem plovb ni red, ki ga bodo morala upo-števati vsa različna plovila. Zato nikakor ne sprejmem kritike, da kogarkoli pri njegovi dejavnosti onemogočamo! Z odlokom nam-reč sistemsko urejamo plovbo po Bohinj-skem jezeru in Savi Bohinjki.

Tako so se enotno odločili svetniki, ki predstavljajo vse občane, zame kot župana pa je takšna odločitev dokončna in sem jo dolžen izvajati. Že letos bomo uredili pomole v zalivu Pod skalco in vstopno-izstopna mes-ta (investicija bo okvirno znašala 50.000 evrov), s čimer bomo vsem uporabnikom različnih plovil omogočili uporabo ustrezne infrastrukture pod enakimi pogoji, zapisani-mi v odloku.

Treba se je vprašati, zakaj je nastal pro-blem izven Bohinja, med dosedanjimi upo-rabniki, ki jezero in Savo Bohinjko uporab-ljajo predvsem v letni sezoni. Ti so namreč mnenja, da občina nima pravice zaračunava-ti dveh evrov na dan oziroma 20 evrov na leto za uporabo vstopno-izstopnih mest, pri tem pa se sklicujejo na javno dobro. A so v veliki zmoti, nihče ne bo zaračunaval jezera ali Save, zaračunavala se bo uporaba infra-strukture, in sicer za vse enako.

Javno dobro je namreč definirano kot dobro, ki je pod enakimi pogoji dostopno vsem. Primeri javnega dobra so Slap Savi-ca, Blejski vintgar, Postojnska jama itd. In ta so proti plačilu dostopna vsem, kajti plačilo vstopnine omogoča urejene poti, železnico itd. In prav tako se bo plačevala infrastruk-tura ob jezeru in Savi Bohinjki.

Poleg tega Bohinjsko jezero ni katerokoli jezero, ampak leži (ne po naši volji) v Tri-glavskem narodnem parku. Primerjava je možna s Kraljevskim jezerom (König See) v Berchtesgadnu, ki prav tako leži v nacional-nem parku in po njem ni dovoljena nobena rekreacijska dejavnost s plovili, razen plov-ba 17 ladij, ki prevažajo turiste. Na Bohinj-skem jezeru se s tako ureditvijo ne bi nikoli strinjal. Ravno zato smo pripravili odlok, ki omogoča vse dejavnosti plovbe in ki so ga sprejeli občinski svetniki na februarski seji.

Ob tem je zanimiva reakcija slovenskih veslačev (med njimi so sicer tudi redki Bohinjci), ki so protestirali pri nas v Bo-hinju, pa čeprav niso naši občani. Zanimi-vo bi bilo videti, kako Bohinjke in Bohinjci protestiramo pred Mestno hišo v Ljubljani zaradi ljubljanskih odlokov. Definicije, da je Bohinjsko jezero tudi njihovo, držijo, a za-nje žal le takrat, ko je treba uživati, ko pa je potrebno poskrbeti za red in čistočo, Bohinj-ci ostanemo sami. Kar neverjetno je, da bi nekdo izven Bohinja diktiral tempo življenja Bohinjcem. Sam pa sem odgovoren le svojim občankam in občanom, ne celi Sloveniji. Sem pač ponosen Bohinjec, cenim svoje občanke in občane, zato jim bom vedno stopil v bran. Za konec pa še dejstvo. Bohinjci smo se od-ločili, da urejamo svoje zadeve sami. Vsi, ki jim to ni všeč, naj si izberejo drugo destinaci-jo. Tudi mi se moramo držati predpisov, ki veljajo v drugih občinah, kadar jih obiščemo – tako na primer v Ljubljani, Kranju, Piranu in povsod drugje parkiramo na urejenih parkiriščih in plačamo parkirnino brez slabe volje in komentarjev.

S spoštovanjem!

župan Franc Kramar, univ. dipl. ing. les.

11. redna seja Občinskega sveta Občine BohinjPetra Lotrič Ogrin

Februarska seja občinskega sveta je poteka-la prvi četrtek v februarju, 4. 2. 2016. Za sejo je bil določen naslednji dnevni red:1. Odlok o plovbnem režimu v Občini

Bohinj, druga obravnava;2. predlog Odloka o zunanjem izgledu ob-

jektov in okolice, druga obravnava;3. predlog Odloka o načinu opravljanja

gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske od-padne vode, prva obravnava;

4. Strategija delovanja Gorenjskega muzeja, oddelek Muzeji v Bohinju 2016–2018;

5. program dela Razvojne agencije Zgornje Gorenjske za leto 2016;

6. program dela javnega zavoda Turizem Bohinj za leto 2016;

7. letni program športa v občini Bohinj za leto 2016;

8. soglasje za odpis osnovnih sredstev v ZD Bohinj;

9. plan dela Občinskega sveta Občine Bohinj za leto 2016 – informacija;

10. vprašanja, pobude in informacijea) informacija glede veljavnosti gradbenega

dovoljenja za lokacijo Lev v Stari Fužinib) informacija o podjetju FilboPlovbni režim

V drugi obravnavi Odloka o plovbnem režimu v občini Bohinj je bilo k predlogu od-loka podanih šest amandmajev. Štiri je podal svetnik Bojan Traven (Ekipa za prihodnost), enega svetnik Dušan Jović (SLS) in enega svetnik Jože Sodja (Lista za Bohinj). Vseh šest je občinski svet sprejel. Odlok je objavljen v Uradnem vestniku v tej izdaji Bohinjskih novic.Izgled objektov in okolice

Odlok je namenjen določitvi obveznosti lastnikov glede zagotovitve urejenega zunan-jega videza naselij in krajine na območju naše občine. Za drugo obravnavo odloka ni prispel noben amandma, zato tudi ni bila odprta raz-prava. Občinski svet je odlok sprejel, objav-ljen je v tokratnem Uradnem vestniku Občine Bohinj.Odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode

Zakon o lokalni samoupravi v 62. členu določa, da način in pogoje opravljanja lokalnih javnih služb predpiše občina, če zakon ne določa drugače. Zakon o varstvu okolja v 149. členu določa, da je obvezna občinska gospo-darska javna služba za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode. Iz-

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 4. 3. 2016; uredniški odbor: odgovorna urednica Petra Lotrič Ogrin, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člana Katarina Košnik in Klemen Langus; lek-toriranje: Špela Sodja; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d. o. o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d. o. o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; dizajn: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.

3 aktualno

ljica pozval Občino, da se stanovalci zaradi socialne stiske v stanovanja vselijo pred izda-jo uporabnega dovoljenja, kar je Občina tudi naredila. Glede parkirnih mest je župan pove-dal, da sta dve parkirni mesti ob hiši, za dve parkirni mesti so se dogovorili z investitorjem v hišo nasproti (pri Stušku op. a.), Občina pa je že pridobila gradbeno dovoljenje za parkirna mesta ob bloku na Trgu svobode, ki od občin-skih stanovanj ne bodo oddaljena več kot 300 metrov.

Občinskega svetnika Boštjana Mencingerja pa je zanimalo poročilo o oddajanju v najem prireditvenih šotorov v lasti občine za lan-sko leto. Župan je poročilo podal in povedal, da so javni zavodi, društva, klubi in ostale organi zacije, ki imajo sedež v občini Bohinj, se financirajo iz proračunskih sredstev, ne opravljajo profitne dejavnosti in niso za-vezanci za DDV, upravičeni do 70-odstotne-ga znižanja najemnine ter da so invalidska in humanitarna društva, kamor spadajo tudi prostovoljni gasilci, s sedežem v občini Bohinj plačila najema v celoti opravičeni. Kadar je soorganizatorica dogodka tudi občina Bohinj, za najem, postavljanje in podiranje šotora ni trebaplačati. Večji šotor se največ uporablja za pokritje drsališča. Najem 8-delnega manjšega šotora v celoti stane 453,49 evra na dan upo-rabe, postavljanje šotora stane 163,54 evra in podiranje 81,77 evra. V primeru najema manj delov šotora se cene sorazmerno zniža-jo. Šotor Power je bil lani sedemkrat postav-ljen in osemkrat podrt, v nekaterih primerih so delavci režijskega obrata poskrbeli tudi za transport. Šotor Favorit so postavili štirikrat in štirikrat tudi podrli. Za slednjega je zara-di velikosti treba najeti zunanje sodelavce za postavljanje, podiranje in za transport. Pri-hodek od oddaje šotorov je v letu 2015 znašal približno 1117,92 evra, delavci režijskega obrata so za postavljanje in podiranje šotorov opravili 610 ur dela, stroški transporta in na-jem dvižne košare pa so znašali 920,89 evra. Pobude

Občinski svetnik Bojan Traven (Ekipa za prihodnost) je dal tri pobude. Prva pobuda je bila, da se v novem Občinskem prostorskem načrtu (OPN) spremeni namembnost zem-ljišča za lokacijo Lev v Stari Fužini iz zazid-ljivega v kmetijsko zemlijišče. Druga pobuda je bila, da občinska uprava urgira pri Minis-trstvu za okolje in prostor v zvezi s pozivom, da se preveri 7. člen aneksa št. 1 (obveznosti koncesionarja) ter določbo 16. člena (razdrtje koncesijske pogodbe) v koncesijski pogodbi z dne 8. marec 2006 za odvzem podzemne vode iz vodnega vira Alpinum 1/04 za stekleničenje in proizvodnjo pijač. Agencija RS za okolje je namreč že v novembru lani zadevo odstopila v pristojno reševanje Ministrstvu za okolje in prostor (MOP). Tretja pobuda pa je bila, da se gradbeno inšpektorico, ki je v letu 2014 opravila inšpekcijski pregled objektov hotela Zlatorog in gostilne Črna prst ter takrat ugo tovila, da pri nobenem od njiju ne ogroža premoženja, zdravja in življenja ljudi, prometa ali sosednjih objektov oziroma svoje okolice, pozove, naj ponovno opravi pregled obeh ob-jektov, saj se je stanje hotela Zlatorog v času od njenega nadzora do danes še poslabšalo.

vajanje navedene javne službe zagotovi obči-na skladno z Zakonom o gospodarskih javnih službah, katerega 3. člen predvideva izdajo posebnega predpisa (odlok lokalne skupnos-ti) o načinu opravljanja javne službe, s katerim se uredijo pogoji za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, viri financiranja in način nji-hovega oblikovanja (v tem okviru tudi cenov-ni režim), pravice in obveznosti uporabnikov in položaj infrastrukture, namenjene izvajanju javne službe.

Trenutno veljavni odlok, ki ureja to področ-je, je treba zaradi normativnih sprememb in spremenjenih okoliščin, ki vplivajo na za-gotavljanje omenjene obvezne javne službe, nadomestiti z novim. S sprejetjem novega odloka pa se bo vzpostavila primerna pravna podlaga za njeno nemoteno in tekoče izvajan-je in delovanje.

Občinski svet je potrdil predlog odloka v prvi obravnavi, ki je primeren za nadaljno obravnavo.

Strategija delovanja muzejev v Bohinju

Občinski svet je sprejel Strategijo delovanja Gorenjskega muzeja, oddelka Muzeji v Bohinju 2016–2018. V strategiji je zapisano, da bodo v treh letih sodobno in ustrezno prikazovali kulturno dediščino, ustrezno promovirali kul-turno dediščino Bohinja, ustrezno poskrbeli za dediščino in njeno varovanje ter razvijan-je zavesti o vrednotah dediščine, zagotavljali dostopnost dediščine vsem skupinam obisko-valcev, pripravili kakovostne pedagoške in an-dragoške programe ter obeleževanja obletnic in se bolje povezovali z lokalno skupnostjo. Finančna sredstva, ki bodo za to potrebna, so ocenjena na 253.000 evrov v treh letih, v znesek pa so zajete plače oskrbnic (110.000 evrov), promocijski material (9.000 evrov), strokovno delo Gorenjskega muzeja (19.000 evrov), obnove in vzdrževanje (75.000 evrov) ter materialni stroški (50.000 evrov).

Program dela RAGOR 2016Občinski svet je sprejel program dela Raz-

vojne agencije Zgornje Gorenjske za leto 2016 skupaj s finančnim načrtom. Občina Bohinj sodeluje z Razvojno agencijo Zgornje Gorenj-ske pri naslednjih projektih: Spodbujanje podjetništva, Anima sana, Delovanje v mreži lokalnih pospeševalnih centrov LPC (VEM točka), Obrtno podjetniški center Bohinj, Hiš-na imena (vzdrževanje), Lokalna samooskrba, Ledinska imena Bohinj, Sodelovanje pri koor-dinaciji županov Zgornje Gorenjske, EU Direct ter Strategija razvoja Bohinja.

Program dela javnega zavoda Turizem Bohinj

Občinski svet je podal soglasje k programu dela Javnega zavoda Turizem Bohinj za leto 2016. Program dela Turizma Bohinj poteka v okvirih, ki so mu določene z zakonskimi in podzakonskimi podlagami, temelji na izvajan-ju sprejete Strategije razvoja in trženja desti-nacije Bohinj 2012–2016 z vključenim mode-lom razvoja in trženja destinacije. Ključni cilji letošnjega leta so: povečanje prepoznavnosti Bohinja kot najboljše zelene turistične desti-

nacije, povečanje števila prihodov za 4 odstot-ke in nočitev za 3 odstotke ter povečanje šte-vila prihodov in prenočitev v izvensezonskih mesecih.

Občinski svet je sprejel tudi sklep, ki ga je predlagala Komisija za gospodarstvo in pod-jetništvo, da naj Turizem Bohinj z zaintere-sirano javnostjo pripravi nabor projektov in investicij, ki bi pospešili razvoj zimskega tu-rizma v občini Bohinj in bi bili sofinancirani s strani turističnega gospodarstva.

Letni program športa 2016Občinski svet je sprejel letni program špor-

ta za leto 2016 s pripombo, ki jo je podala Komisija za negospodarske dejavnosti, da se šesta točka v poglavju druge določbe spre-meni tako, da pravi: »Splošni pogoji za vred-notenje predvidenega števila udeležencev vadbene skupine so zapisani v Pravilniku za vrednotenje športa.« Slednjega je Občinski svet potrdil na korespondenčni seji, ki je bila konec februarja.

Občina v proračunu za letos zagotavlja 233.111 evrov za športne programe, od tega 22.000 evrov za urejanje občinskih zemljišč, 31.200 evrov za programe za mladino in 179.911 evrov za programe športa. Dva pro-jekta bosta sofinancirana s strani Fundacije za šport, gre za plezalno steno v Danici in za igrišče v Stari Fužini, investicija v oba skupaj znaša približno 120.000 evrov. Izvajalci pro-jektov čakajo na rezultate razpisa.

Odpis osnovnih sredstev ZD BohinjObčinski svet je soglašal z odpisom os-

novnih sredstev v Zdravstvenem domu Bohinj v nabavni vrednosti 5.480,04 evra, ki jih ses-tavlja medicinska oprema v nabavni vrednosti 1.065,59 evra in računalniki v nabavni vred-nosti 4.414,45 evra.

Okvirni program dela občinskega sveta

Občinski svet je sprejel okvirni program dela Občinskega sveta Občine Bohinj za leto 2016. Rednih sej bo letos okvirno še sedem, in sicer 17. marca, 21. aprila, 23. junija, 29. septembra, 27. oktobra, 24. novembra in 22. decembra.

VprašanjaZastavljena so bila tri vprašanja s strani

občinskih svetnikov iz Ekipe za prihodnost. Občinsko svetnico Urško Preželj je zanimalo, na kaj so se nanašala tri plačila v vrednosti po 1.300 evrov, kolikor je prejela gospa, ki je pripravila poročilo v zvezi s spremembo režij-skega obrata v javno podjetje. Župan Franc Kramar je podal odgovor, da bodo v skladu s pogodbo med Občino Bohinj in iz vajalko zahtevali vračilo denarja.

Občinsko svetnico Jernejo Potočnik je za-nimalo, kako je z uporabnim dovoljenjem za občinska stanovanja na Vodnikovi cesti, kako je z ureditvijo parkirnih mest za ta stanovan-ja in ali so bila v letu 2015 še kakšna inves-ticijska vlaganja vanje, kakšna in zakaj. Žu-pan Kramar je podal odgovor, da uporabno dovoljenje še ni bilo izdano, in sicer zaradi nezadostnega števila parkirnih mest. Ker gre za stanovanja socialne narave, je CSD Radov-

4aktualno

pa je bila ob tem nemočna.Zato menimo, da je edina rešitev za bohinj-

ske hotele odplačen nakup od sedanjega lastnika Zmaga Pačnika in prenos na drža-vo, s katero je občina pripravljena aktivno sodelovati. Prepričani smo, da sedanji lastnik ni pripravljen vlagati v hotele in da je edini namen, da dokončno propadejo. Upam, da to ni tudi interes države, od katere smo zadnja leta Bohinjke in Bohinjci pozabljeni, razen na področjih neživljenjske zakonodaje s področ-ja Triglavskega narodnega parka. Zavedati se moramo, da je imel hotelski turizem v Bohinju dolgoletno tradicijo in da smo pri prizadevan-jih za njegov razvoj ostali sami.

Zato Vas, spoštovani gospod minister, pro-sim, da nam pomagate in Vas vabimv Bohinj, da skupaj poiščemo možno rešitev za bohinj-ske hotele, prav tako pa bi Vam rad predstavil tudi ostale turistične aktivnosti na našem ob-močju.«

Minister je po prejemu pisma župana Kra-marja povabil na sestanek. Sestala se bosta 8. marca. O čem bosta govorila in kaj se bosta dogovorila, pa bomo pisali v prihodnji izdaji. ・

Svet uporabnikov javnih storitevNace Arh mag. prav., občinska uprava

V skladu z Zakonom o gospodarskih javnih službah je Občina Bohinj ustanovila Svet upo-rabnikov javnih storitev. Za člane Sveta so do poteka mandata občinskega sveta imeno-vani Tomaž Medja, Primož Rauter in Adrijan Džudžar.

Naloge Sveta so: ­ usklajevanje, varovanje in zastopanje sploš-nih interesov uporabnikov javnih storitev (s področja pitne vode, komunalnih odpadnih voda, ravnanja z odpadki, javne snage in upravljanja javnih površin, zimske službe, pokopališke dejavnosti, upravljanja z infra-strukturo plovbnega režima, javnega prevo-za oseb na jezeru, parkirišč ...) v razmerju do izvajalcev javnih služb;

­ podajanje pripomb in predlogov glede po-manjkljivosti, problemov, izboljšav ipd.Namen Sveta je v varovanju splošnih in-

teresov uporabnikov, opozarjanju, obveščan-ju ipd., zato nima posebnih pooblastil in možnosti ukrepanja, razen podajanja pobud in pripomb županu.

Če se soočate s problematiko, ki ima vpliv na širšo skupnost, se lahko obrnete na Svet prek e-pošte: svet.uporabnikov@obcina.bohinj.si ali navadne pošte na naslov: SVET UPORAB-NIKOV, Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica.

OPOZORILO: V skladu z namenom us-tanovitve Sveta, se v primeru individual-nih pro blemov najprej obrnite na izvajalca posamezne javne službe (Režijski obrat, Tu-rizem Bohinj ipd.), šele nato se obrnite na Svet. Svet, kot od izvajalca in uporabnikov neod-visen organ, bo prejeto pošto obravnaval po potrebi in na podlagi ugotovitev podal svoje mnenje županu. ・

Informacija – gradbeno dovoljenje za lokacijo Lev

Občinski svet Občine Bohinj je na 8. redni seji dne 8. 10. 2015 sprejel sklep, da mora Občinska uprava pri Upravni enoti v Radov-ljici sprožiti verifikacijo pravnomočnosti grad-benega dovoljenja za hotel Lev v Stari Fužini in o tem seznaniti Občinski svet na nasled nji seji. Upravna enota v svojem odgovoru št. 021-15/2015-43 z dne 5. 11. 2015 ugotav-lja, da nima pristojnosti za vodenje kakršnega koli samostojnega postopka za preverjanje, ali je investitor gradnje po gradbenem dovoljenju št. 351-28/673 z dne 20. 8. 1970 v času vel-javnosti gradbenega dovoljenja začel z grad-njo in ali torej predmetno gradbeno dovoljen-je še velja ali ne.

Po prejetem odgovoru s strani UE Radovlji-ca je Občinska uprava stopila v kontakt tudi z Inšpektoratom za okolje in prostor. Gradbena inšpektorica je po uradni dolžnosti sprožila postopek in ugotovila, da je gradbeno dovol-jenje izgubilo veljavnost po enem letu od izda-je, ker se na v gradbenem dovoljenju zapisa-nem zemljišču gradnja ni pričela.Informacija – Filbo

Po opravljenem natančnem pregledu pod-jetja Filbo se je izkazalo, da je podjetje preza-dolženo, da bi ga lahko Občina rešila z doka-pitalizacijo v višini 200.000 evrov. Zato je skupščina podjetja sprejela sklep, da se sproži stečajni postopek. ・

Županovo pismo ministru PočivalškuPetra Lotrič Ogrin

Župan Franc Kramar je v začetku febru-arja pisal ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravku Počivalšku, in sicer se je nanj obrnil s prošnjo za odkup bohinjskih ho-telov. Pismo se glasi takole:

»Iz medijev smo izvedeli novico, da Vlada soglaša s prenosom terjatev Družbe za uprav-ljanje terjatev bank (DUTB) do Save na Sloven-ski državni holding (SDH). Prenos je odplačen, prva faza pa bo vključevala razlastitev zdaj-šnjih lastnikov.

V Občini Bohinj pozdravljamo takšne rešitve, ki rešujejo slovenski turizem, še bolj pa se strinjamo, da država aktivno vstopa v turistične destinacije. Takšne rešitve namreč vodijo v stabilnost, predvsem pa v ohranjanje premoženja. Prav tako pozdravljamo rešitev Smučarskega centra Kanin, kjer je Vaše minis-trstvo pomagalo z znatnimi sredstvi.

Spoštovani gospod minister, verjamem, da ste seznanjeni tudi z večletno agonijo bohinj-skih hotelov, ki jih je pripeljala v katastrofalno stanje. Sedanji lastnik hotele le izčrpava in že leta pušča za seboj razvaline.Videz Bohinja na račun takšnega dela lastnikov močno trpi in občina si že več let prizadeva urediti stanje, vendar pa smo žal pri prizadevanjih nemočni. Prav tako je treba poudariti, da vsi hoteli ležijo znotraj Triglavskega narodnega parka, s kate rim upravlja Republika Slovenija, in je njihov videz še dodatno moteč v tako eminentnem območju. Poudariti je treba tudi dejstvo, da je hotele Zmagu Pačniku prodala država, občina

Pogovori o revitalizaciji bohinjske železnicePetra Lotrič Ogrin

Župan Franc Kramar se je v petek, 12. feb-ruarja, sestal z ministrom za infrastrukturo dr. Petrom Gašperšičem, županom Občine Tol-min Urošem Brežanom ter poslancem Mat-jažem Nemcem. Pogovarjali so se o pobudi za revitalizacijo Bohinjske proge.

Želja po posodobitvi Bohinjske proge je velika tako s strani prebivalcev vzdolž železniške povezave kot tudi širše, saj je proga zelo pomembna za turizem in trajnostno mo-bilnost v tem delu alpskega prostora. Na se-stanku so se dogovorili, da se ustanovi delov-na skupina, ki bo predlagala ukrepe, potrebne za obnovo in posodobitev Bohinjske proge, ki bodo omogočili boljšo dostopnost prebival-cem kakor tudi razvoj domačega in čezmejne-ga turizma. »Želimo si povezavo z avtovlakom vse do Nove Gorice in železnico povezati na eni strani s Trstom v Italiji, na drugi z Bel-jakom v Avstriji, s čimer bi naša proga postala mednarodna,« je povedal župan Kramar.

Ena od posodobitev, ki verjetno ni prevelik zalogaj, je zagotovitev bolj udobnega in večje-ga potniškega vagona za kolesarje v kompo-ziciji avtovlaka. Potniški vagon, ki je trenut-no v kompoziciji, je premajhen, saj omogoča prevoz le za šest koles, poleg tega je precej star, kar pomeni, da je verjetno ravno toliko neudoben. ・

Uskladitev podatkov v RKG-GERK-iUE Radovljica

Vlagatelje zbirnih vlog za kmetijske sub-vencije obveščamo, da bo letos obdobje vla-ganja zbirnih vlog potekalo od 29. februarja 2016 do 6. maja 2016. Vlagatelji morajo urediti GERK-e na Upravni enoti vsaj en dan pred vložitvijo vloge za kmetijsko subvencijo.

Za uskladitev GERK-ov se lahko predhodno dogovorite za termin na upravni enoti, na tele-fonski številki 04 537-16-12 ali 04 537-16-00, int. št. 52.

Poleg tega bo nosilcem KMG iz območ-ja Bohinja omogočeno, da uredijo oziroma uskladijo GERK-e tudi na Krajevnem uradu v Bohinjski Bistrici, in sicer:V marcu 2016:• v sredo 2., 9., 16., 23. in 30. marca v času

od 8. do 17. ure.V aprilu 2016:• v sredo 6., 13., in 20. aprila v času od 8.

do 17. ure.V maju 2016:• v sredo, 4. maja, v času od 8. do 17. ure. ・

Razvoj destinacije Julijske AlpePetra Lotrič Ogrin

V letu 2015 je Skupnost Julijske Alpe, ki

5 aktualno

na območju vseh držav EU. Vodna direktiva določa, da se ekološko stanje vodnih teles ocenjuje na osnovi petih kakovostnih razredov, od »zelo dobro«, »dobro«, »zmerno dobro«, »slabo« do »zelo slabo«, pri čemer naj bi do leta 2015 vsa vodna telesa dosegla razred »dobre-ga stanja«. Ključna razlika v primerjavi s preteklo prakso je zlasti to, da se ocenjevanje ekološkega stanja vodnih teles razlikuje glede na posamezen tip vodnega telesa, kot izhodišče za oceno stanja vodnega telesa pa služi stanje vsakega tipa vodnega telesa v pretežno nespre-menjenem, to je naravnem stanju. In tu je kleč vsega.

Bohinjsko in Blejsko jezero sta edini naravni stalni jezeri z dovolj veliko površino (več kot 50 hektarov) v Sloveniji, da se je zanju po evropski direktivi ocenjevalo ekološko stanje. Bohinjsko jezero se je pri tem izkazalo za kakovostnejše in manj preoblikovano s človeškimi posegi v prostor, zato ga je država opredelila kot referenčno naravno jezero, pomembno za določitev značilnih referenčnih razmer za ta tip površinske vode. To pa je pomenilo, da je na njem zaradi kakovosti vode prepovedano izvajanje vsakršnih dejavnosti.

Izjema, ki jo je konec leta 2014 pri takratnem v. d. generalnega di-rektorja Direktorata za okolje Branku Ravniku z dogovorom za spre-membo omenjene državne uredbe izposloval župan Franc Kramar, je možna le v primeru, da izvajanje teh dejavnosti ne bo poslabšalo stanja vode. In pogoje za izvajanje dejavnosti, pod katerimi se kvaliteta vode ohranja, je lahko Občina opredelila le v občinskem aktu. »Zato je Obči-na Bohinj pristopila k izdelavi plovbnega režima, saj lahko le s sistem-sko ureditvijo nastopamo proti državi, ki nas že tako ali tako omejuje z Zakonom o Triglavskem parku,« je pojasnil župan Kramar.

Kaj odlok pravzaprav določa?»Odlok zaradi prej omenjene uredbe določa mesta vstopanja,

pristanišča in pogoje za ostale uporabnike. Prav v nobenem členu ni nihče izključen ali pa, da se kaj prepoveduje. Res pa je, da smo z njim določili pogoje za uporabo referenčnega jezera, ki ga Bohinjke in Bohinjci nismo želeli, smo pa najbolj prizadeti prav mi,« za vsebino odloka stoji župan Kramar in ob tem poudarja, da so cene pristojbin najnižje v Sloveniji, saj so tudi drugod po Sloveniji sprejeti odloki, ki urejajo plovbo po jezerih in rekah, kot so Kolpa, Soča, Ljubljanica, Cerkniško jezero itd.

S pristojbinami zbrana sredstva bodo namensko vrnjena v ureditve pristanišč, vstopno-iztopnih mest in v ostalo infrastrukturo, kot je urejeno za parkirišča z denarjem od parkirnine. »Tako bomo že letos uredili pristanišče Pod Skalco, kjer bomo omogočili privezovanje čol-nov, ki so bili do sedaj ‘razmetani’ na več mestih po jezerski obali,« je povedal Kramar, ki dodaja: »Prepričan sem, da bo čas pokazal, da je bila usmeritev pravilna, predvsem zaradi dejstva, da smo z odlokom kljub pritiskom države omogočili, da se dejavnosti na Bohinjskem jeze-ru lahko odvijajo.« Odlok se je več mesecev usklajeval z akterji oziroma uporabniki vodnih površin in je bil pred sprejetjem usklajen, dejstvo pa je, da se vsem uporabnikom ni moglo ustreči.

Odlok o plovbnem režimu v občini Bohinj z opredelitvijo pogojev za njihovo izvajanje torej usklajuje turistične, športne in rekreacijske dejavnosti. In sicer določa kopalne vode v Fužinarskem zalivu, na Veg-lju in v Ukancu, načrtuje ureditev infrastrukture, kot so pristanišča s privezi in pomoli ter vstopno-izstopna mesta. V odloku so opredeljeni tudi naslednji termini: rekreacijska plovba pomeni rabo individualne, neorganizirane in zasebne narave; športni veslaški čoln je plovilo, na-menjeno za športne in rekreacijske aktivnosti, kamor spadajo tudi raft, deska za veslanje stoje (»sup«), pedolino in podobno; druga športna plovila so plovila, ki ne spadajo v področje športnih veslaških čolnov, kot na primer rečni bob (»hydrospeed«), kajt, jadralna deska, napihljiv

jo sestavljajo lokalne turistične organizacije z območja občin Bohinj, Tolmin, Kobarid, Bovec, Kranjska Gora, Radovljica, Bled in javni za-vod Triglavski narodni park, prepoznala potrebo po intenzivnejšem sodelovanju pri razvoju destinacije Julijske Alpe z enotnim ciljem – Julijske Alpe postaviti na zemljevid vrhunskih destinacij v Alpah.

Območje Julijskih Alp je edinstveno ne le v kontekstu najbolj atrak-tivnih destinacij v Sloveniji, njegovo vrednost je prepoznala tudi Or-ganizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO). Leta 2003 je predlagatelj in upravljavec območja JZ Tri-glavski narodni park prejel potrdilo o vpisu območja na seznam bios-fernih območij UNESCO MAB (Man and Biosphere, Človek in biosfera). Program Človek in biosfera je namenjen raziskovanju vplivov človeko-vih dejavnosti na spremembe v naravnem okolju in spodbujanju traj-nostnega in sonaravnega razvoja.

Biosferno območje Julijske Alpe sestavljajo tri upravne enote: Ra-dovljica, Jesenice in Tolmin. Na podlagi zgoraj navedenih dejstev in z namenom sodelovanja vseh občin na biosferenem območju Julijske Alpe je Skupnost Julijske Alpe k sodelovanju povabila tudi predstavni-ke občin Gorje, Jesenice in Žirovnica. Rezultat delavnic je Razvojni načrt biosfernega območja Julijske Alpe kot trajnostne turistične des-tinacije, ki postavlja trdne temelje za trajnostni razvoj območja, pred-vsem trajnostni razvoj turizma. Poleg skupnih produktov, promocije in trženja vključuje tudi aktivnosti na področju trajnostne mobilnosti, lokalnega razvoja na področju turizma in dvigovanja ozaveščanja o pomenu varovanja narave in ohranjanja kulturne dediščine. Postav-lja temelje za skupno upravljanje destinacije in osnovo za pripravo skupnih vsebin za prijavo na razpise evropskih skladov in na druge podobne razpise.

V petek, 29. januarja, je bil v Centru Triglavskega narodnega parka Bohinj v Stari Fužini omenjeni načrt razvoja predstavljen županom in drugim sodelavcem občin, predstavnikom nacionalne komisije MAB UNESCO in ostalim prisotnim. Razvojni načrt biosfernega območja Julijske Alpe je bil pozitivno sprejet in potrjen s strani županov. Nadalj-nji koraki bodo usmerjeni v ustanovitev razširjene organizacije Skupnost Julijske Alpe ter v zasnovo in izvedbo skupnih razvojnih projektov. ・

Plovbni režim po nepotrebnem buril duhovePetra Lotrič Ogrin

V nedeljo, 21. februarja, se je na Ribčevem Lazu ob jezeru in na njem zbrala množica približno stotih kajakašev, veslačev na deskah in kanuistov, ki se večinoma s temi športi ukvarjajo rekreativno. Prek Facebook profila Slovenski veslač so organizirali protest proti nove-mu Odloku o plovbnem režimu v občini Bohinj. Prepričani so, da morajo biti jezera in vode nasploh dostopne vsem in kot javno dobro brezplačne za uporabo. Odlok razumejo kot samovoljo in arbitrarnost bohinjske občine, ki naj bi si po njihovm mnenju vzela pravico pobirati “vstopnino” za rabo Bohinjskega jezera.Začnimo na začetku

Vlada Republike Slovenije je že pred petimi leti sprejela Uredbo o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega mor-ja, kamor glede na geografsko lego spada naša država. K temu je bila zavezana z evropsko Vodno direktivo, ki je začela veljati konec leta 2000 in ki usmerja izvajanje enovitega čezmejnega upravljanja voda

Kajakaši na Savi Bohinjki. Foto: Petra Lotrič Ogrin

Poletni plovbni promet na jezeru. Foto: Petra Lotrič Ogrin

6aktualno

članov športnih društev registriranih v občini Bohinj in državnih reprezentanc je plovba izjemoma dovoljena tudi izven v prejšnjem čle-nu navedenih ur in z dovoljenjem Občine Bohinj. Pristojni ribiški up-ravljavec plovbo za potrebe ribiškega upravljanja lahko izvaja skladno s področnimi predpisi.«

Infrastruktura pristanišč in vstopno-izstopnih mest je v odloku opre-deljena kot grajeno javno dobro. Pristojbina za uporabo pristanišča in vstopno-izstopnih mest vsebuje stroške njihove gradnje in vzdrževan-ja, ki se bodo hkrati financirala tudi iz proračuna občine, sredstev do-mačih in mednarodnih skladov ter iz drugih virov. Tradicionalni leseni čolni in plovila za reševanje na in iz vode so upravičena plačila pris-tojbine.

Pristojbina se določa s točkami, in sicer za uporabo vstopno-izstop-nih mest znaša 2 točki na dan, 5 točk za 7 dni, 10 točk za 30 dni, 15 točk za 60 dni in 20 točk za eno leto. Pristojbina za pristaniške priveze znaša 12 točk za en dan, 20 točk za 7 dni, 60 točk za 30 dni, 90 točk za 60 dni in 120 točk za eno leto. Za privez na boji, je pristojbina le polovična. Uporabniki, ki so plačali pristojbino za privez v pristanišču, imajo s tem plačano tudi pristojbino za uporabo vstopno-izstopnih mest, kar velja tudi za Savo Bohinjko. Letos je ena točka vredna en evro.

Dnevne in letne dovolilnice bodo na voljo na prodajnih mestih Tu-rizma Bohinj, Turističnega društva Bohinj, ostalih turističnih agencij, v centrih TNP in na občinski upravi. ・

Ustanovna seja sveta TNPPetra Lotrič Ogrin

Ustanovna seja je potekala v sredo, 24. februarja. Na njej se je prvič sestal svet javnega zavoda Triglavski narodni park v novi sestavi, ki mu v mandatu 2016–2019 predseduje Bojan Dejak z Ministrstva za okol-je in prostor. V svetu parka so štirje predstavniki ustanovitelja, devet predstavnikov parkovnih lokalnih skupnosti občin Bled, Bohinj, Bovec, Gorje, Jesenice, Kobarid, Kranjska Gora in Tolmin, šest predstavnikov zainteresirane javnosti, in sicer Lovske zveze Slovenije, Planinske zveze Slovenije, strokovne javnosti, zainteresiranih nevladnih orga nizacij in dva predstavnika lastnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč v narodnem parku ter predstavnik delavcev. Člani sveta so na ustanovni seji za namestnika predsednika sveta izvolili dr. Tomaža Kralja iz parkovne lokalne skupnosti Bohinj.

Kot osrednjo vsebinsko točko dnevnega reda je svet obravnaval in potrdil Program dela in finančni načrt javnega zavoda TNP za leto 2016. Načrtovane letne aktivnosti v programu so opredeljene v sklope petih upravljavskih področij: ohranjanje narave, vključno z izvajanjem neposrednega nadzora v naravi in upravljanjem z divjadjo v narodnem parku, ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje poseljenosti in traj-nostni razvoj, obiskovanje in doživljanje ter pravno-administrativne naloge.

Med prioritetnimi cilji programa dela TNP v letu 2016 so med drugim sodelovanje pri postopku sprejemanja uredbe načrta uprav-ljanja TNP na Vladi RS, upravljanje območij Natura 2000 v narodnem parku, izvajanje upravljavskih ukrepov za najbolj ogrožene vrste in habitatne tipe, nadaljevanje spremljanja stanja nepremične kulturne dediščine, interno usposabljanje nadzorne, informacijske in vodniške službe, aktivno delovanje na področju svetovanj, projektno delo, tesnej-še povezovanje z upravljanjem Biosfernega območja Julijske Alpe,

čoln do dolžine dveh metrov in podobno; tradicionalni čoln je večji lesen čoln na vesla z vidno leseno strukturo.Konkretna določila

Plovila so lahko dolga do osem metrov, uporablja se lahko električni pogon z močjo do 1kW. Za treninge organizacij, ki imajo registrirano dejavnost športa s plovili, so v času treningov dovoljena največ štiri plovila daljša od osmih metrov. V času prireditev lahko organizator upo rablja splave. Izjema so tudi izredni primeri, ko gre za potrebe civilne zaščite in reševanja. V prvih dveh primerih je organizator dolžan skrbniku plovbnih voda podati vlogo, ki utemeljuje uporabo daljših plovil in močnejših motorjev.

Na jezeru bo osem vstopno-izstopnih mest: pomol pri cerkvi sv. Jane za, južna stran mosta pri sv. Janezu, pomol pri cerkvi sv. Duha, po-mol v kampu Zlatorog, pri ribogojnici na severni obali jezera, na obali pod Pod Voglom, v zalivu na Naklovi glavi in na obali pod Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti.

Na Savi Bohinjki, kjer je plovba dovoljena od njenega začetka do jeza pri elektrarni v Soteski, bo vstopno-izstopnih mest sedem: ob južni stra ni mosta pri cerkvi sv. Janeza, pri drugem mostu na Brodu, pri kolesarskem mostu na Bohinjski Bistrici, pri cestnem mostu na Bohinj-ski Bistrici, pri železniškem mostu na Bitnjah, pri dvojnem mostu v Soteski in pri elektrarni v Soteski.

Pristanišča na jezeru bodo urejena na treh mestih: v zalivu Pod Skal-co, v zalivu v kampu Zlatorog in v že obstoječi čolnarni Žmitek. Prvo in tretje pristanišče bo prav tako možno uporabiti kot vstopno mesto za Savo Bohinjko.

V 6. odstavku 8. člena odloka je zapisano, da »uporaba pristanišč in vstopno-izstopnih mest na Bohinjskem jezeru ni obvezna za šport-na plovila na vesla za začasno pristajanje in druga športna plovila za začasno pristajanje in namene rekreativne plovbe.«

Izven pristanišč je pristajanje in privezovanje plovil na boje, veje, drevesa in podobno prepovedano samo v večernem in nočnem času med 20. uro zvečer in 8. uro zjutraj. Prav tako ni dovoljeno shranjevan-je plovil na obali oziroma bregu jezera.

Dovoljeni čas plovbe na Savi Bohinjki določa 18. člen: »Plovba po Savi Bohinjki ter začasno privezovanje na bregovih se lahko izvaja v aprilu in oktobru med 10. in 17. uro, v maju in septembru med 10. in 18. uro ter v juniju, juliju in avgustu med 9. in 19. uro. Za tre ning

Javni potniški prevoz z ladjico. Foto: Petra Lotrič Ogrin

Svet javnega zavoda TNP v novi sestavi. Foto: JZ TNP

7 ak tualno, gospodarst vo

lotnega Paketa pomoči najranljivejšim skupinam prebivalstva. Spora-zum o odpustu dolga je podpisalo 93 podjetij in 120 občin. V paketu pomoči so poleg občin in podjetij sodelovale tudi humanitarne organi-zacije Rdeči križ Slovenije, Slovenska Karitas, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Stanovanjski sklad RS in Vlada RS.

Skupaj so odpisali za 1.897.886,51 evrov dolgov. Od tega občine 555.174,51 evrov, podjetja 1.259.419,13 evrov, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 79.241,48 evrov in Fi-nančna uprava RS 4.051,39 evrov.

»S projektom paketa pomoči smo zadovoljni. Prostovoljno in za do-ber namen smo združili podjetja, občine, humanitarne organizacije in vlado. Upam, da so vsi, ki so izpolnjevali kriterije in so imeli stare dolgove to priložnost izkoristili. Čudežev nismo obljubljali, pa vendar smo v paketu pomagali več kot 3.500 ljudem v stiski,« je ob zaključku projekta Paket pomoči povedala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak.

Podjetja in občine so prejela 7.728 vlog. Od tega občine 1.424 in podjetja 6.304 vlog. Skupaj je bilo upravičenih 3.604 vlog.

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZEM) so odpisali dolgove 148 posameznikom. Finančna uprava RS pa je odpisala dolgove 133 posameznikom.

V okviru paketa pomoči so se lotili tudi reševanja deložacij. Izdali so brošuro z nasveti, kako preprečiti deložacije. »Ljudje namreč svojih pravic ne poznajo dobro, pa tudi svoje težave včasih začnejo reševa-ti prepozno,« so povedali na Ministrstvu. Prav tako so prvič skupaj s Stanovanjskim skladom RS poiskali prazna državna stanovanja. Enajst jih je že na voljo in so opremljena. Podjetje Mömax jih je obnovilo. Petrol, Elektro Energija in Elektro Primorska so prispevali denar za obratovalne stroške. Prav ta način pomoči deložiranim družinam je tudi pilotni projekt reševanja deložacij, ki ga na MDDSZEM priprav-ljajo skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor (MOP). Komisija, ki jo se stavljajo Stanovanjski sklad, MOP, MDDSZEM, humanitarne orga nizacije Rdeči Križ, Karitas in Zveza prijateljev mladine, že izbira družine, s katerimi bodo sodelovale in jim pomagale pri aktivaciji.

Zadnji del paketa pomoči je pomoč prejemnikom socialnih trans-ferjev. Številnim prejemnikom socialnih transferjev so namreč banke zaračunavale nadomestilo za izvrševanje sklepov o izvršbi in za-varovanju in jim s tem pobrale sredstva, ki so namenjena osnovnim stroškom za preživetje. Zato je MDDSZEM skupaj z Ministrstvom za pravosodje spremenilo Zakon o izvršbi in zavarovanju, tako da zdaj prejemnikom denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka in otroš-kega dodatka ti prejemki ostanejo v celoti. ・

Povabilo društvom v občini Bohinj – prireditve Bohinja 2016Destinacijski prireditveni odbor

Destinacijski prireditveni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki Občine Bohinj, Turizma Bohinj in Turističnega društva Bohinj, vabi vsa društva v Bohinju, da si ogledajo koledar prireditev v Bohinju za leto 2016, ki je objavljen na spletni strani www.bohinj.si, ter v kolikor je mogoče planirajo svoje prireditve na dan, ko ni ostalih prireditev. Na ta način želimo v kar se da največji meri preprečiti organizacijo več prireditev na isti dan in s tem omogočiti čim večji obisk posamezne prireditve.

Prosimo vas, da nam javite datum, uro in kraj prireditve, ki jo boste organizirali v letu 2016, da se le-ta vpiše v koledar prireditev. Svo-je prireditve sporočite na Turizem Bohinj, tel. št. 04/ 5747 590 ali e-poštni naslov info@bohinj.si.

V upanju na čim večji odziv vas lepo pozdravljamo! ・

Informacija o priznavanju poklicnih kvalifikacijEldina Čosatović, mag. posl. ved, RAGOR

Prost pretok oseb, ki je eden glavnih ciljev za povečanje mobilnosti znotraj EU, določenih v ustanovitvenih pogodbah Evropske skupnos-ti, vključuje koordinacije sistemov socialnih varnosti in državljanskih

mednarodno sodelovanje, izvajanje vsebin letnega načrta za lovišča s posebnim namenom Triglav, sodelovanje in povezovanje z deležniki Biosfernega območja Julijske Alpe na področju razvoja trajnostnega turizma in vsebinska nadgradnja informacijskih mest. Sredstva pro-računa za izvajanje nalog javne službe v letu 2016 znašajo 1.522.136 evrov. ・

Pogoji snemanja v TNPPetra Lotrič Ogrin

Pred zadnjo sejo sveta Javnega zavoda Triglavski narodni park (JZ TNP) v mandatu 2012–2015 je predstavnik občine Bohinj Pavel Zalokar JZ TNP zastavil vprašanje: »V Bohinju opažamo, da se neka-tere snemalne ekipe za potrebe snemanj s kamioni pripeljejo celo na Fužinarsko polje, kjer vožnja ni dovoljena. Kako je to urejeno v soglasju TNP?« Ker je bilo snemanje v komercialne namene aktualno tudi na oktobrski seji Občinskega sveta Občine Bohinj, smo se odločili naše bralce seznaniti s stališči JZ TNP.

V odgovoru na vprašanje svetnika Zalokarja je javni zavod zapisal, da v 13. členu Zakona o TNP določba št. 50 določa, da je na območ-ju narodnega parka prepovedano snemati filme, videospote in druge videoprodukte za javno predvajanje, katerih vsebina je v nasprotju z nameni in cilji narodnega parka. JZ TNP torej odloča o vsebini video-produkta, ki mora biti skladen s cilji in nameni parka, pri čemer pa ne upoštevajo le zakonsko opredeljenih ciljev, ampak tudi ostale prepove-di, ki jih vsebuje zakon. Če na primer zakon neko aktivnost, ki bi bila prikazana v videoproduktu, prepoveduje, smatrajo to kot vsebino, ki je v nasprotju s cilji in nameni nacionalnega parka.

Soglasje za snemanje javni zavod izda pod določenimi pogoji, ki jih mora izvajalec spoštovati. Če se pogojev ne spoštuje, lahko upravljavec soglasje prekliče. Pogoji za snemanje pa so naslednji: - soglasje se izda za določeno obdobje, ki ga v vlogi navede vlagatelj, - soglasje se izda za snemanje na izbrani lokaciji oziroma trasi, - vlagatelj mora spoštovati in upoštevati varstveni režim na območju

snemanja, - dosledno mora upoštevati zakonske omejitve, - glede na zavarovano območje TNP in območje Nature 2000 mora

vlagatelj ne glede na snemanje zagotoviti čim manjše vplive na na-ravo ter ugodno stanje narave, ki pri snemanju ne sme biti poško-dovana,

- uporaba mehanizacije in težjih vozil v naravnem okolju TNP ni dopustna,

- vozila sodelujočih na snemanju morajo biti parkirana na urejenih parkiriščih, parkiranje v naravnem okolju ni dovoljeno,

- trajni posegi v prostor na lokaciji snemanja niso dovoljeni, - prepovedano je posegati v naravno okolje za potrebe postavljanja

snemalne tehnike, - vse nameščene oznake in možni odpadki morajo biti odstranjeni

naj kasneje 24 ur po končanem snemanju, - na območjih, kjer ni umetne razsvetljave, snemanje v času, ko ni več

naravne svetlobe, ni dovoljeno, - hrup na lokacijah snemanja ne sme prekoračiti zakonsko določenih

vrednosti, uporaba zvočnih efektov ni dovoljena, - po končanem snemanju mora izvajalec lokacijo zapustiti v prvot-

nem stanju, kar preverjajo naravovarstveni nadzorniki, - izvajalec snemanja je dolžan upravo TNP predčasno obvestiti o

kakršnih koli naknadnih spremembah glede na vlogo za soglasje, - izvajalec snemanja je dolžan pred začetkom snemanja o tem obves-

titi odgovornega naravovarstvenega nadzornika.V soglasju, ki ga izda JZ TNP, je prav tako navedeno, da izdano

soglasje ne nadomešča soglasij ali drugih upravnih aktov, ki jih mora stranka pridobiti na podlagi drugih predpisov. ・

Skupaj odpisali 1,9 milijona evrov dolgovPetra Lotrič Ogrin

Konec januarja se je zaključil projekt odpusta dolga, ki je bil del ce-

8

predstavljena na več kot desetih turističnih sejemih, v Nemčiji, na Nizozemskem, v Srbiji, Izraelu, na Madžarskem, v Sloveniji, v Avstriji, na Češkem, Slovaškem, v Skandinaviji, na Poljskem. »Gre za aktivnost, ki se ponavlja vsako leto. Kar me izjemno veseli, je, da v zadnjih dveh letih izvajamo strategijo razvoja turizma tudi z aktivnostmi Centra za trženje destinacije (CTD), ki se ukvarja s sejemskimi tržnimi aktivnost-mi – splošnimi sejmi in sejmi za podjetja (agencije ipd.; op. a.),« je po-vedal direktor Turizma Bohinj Klemen Langus.

Center za trženje je skupina ljudi, ki jo sestavljajo posamezniki iz turističnega gospodarstva. Znotraj tega centra so oblikovali produktna področja: pohodništvo in kolesarstvo, ribištvo, kongresni turizem in zimski turizem.

Prvega bo pokrivalo Turistično društvo Bohinjs pomočjo zunanjega izvajalca agencije Hike&bike, ki se je že do zdaj ukvarjala s trženjem tega področja in je prek društva postala upravljavec oziroma menedžer imenovanega turističnega produkta, zato bo morala skrbeti tudi za ta del turistične destinacije. Menedžer turističnega produkta ribištvo je Ribiška družina Bohinj. Menedžer produkta kongresnega turizma je oseba, ki je za kongresni turizem zadolžena v Bohinj Park EKO hote-lu. Menedžer zimskega turizma pa je prodajnik družbe Žičnice Vogel Bohinj. »Vsak od teh upravljavcev dela na svojem področju v dogo-vorjenem razmerju del delovnega časa za podjetje, v katerem je zapos-len, del časa pa nameni produktnemu področju na ravni destinacije. Turizem Bohinj bi moral za uresničitev Centra za trženje zaposliti pet novih ljudi. Tako pa smo jih enostavno izbrali izmed obstoječih v turis-tičnem gospodarstvu in s tem pride do sinergijskega učinka – Turizem Bohinj nudi podporo, strokovne podlage produktom in tudi sofinan-ciranje sejemskih in drugih tržnih aktivnosti turističnega gospodarst-va, CTD pa je dobil štiri produktne menedžerje, ki se na svoja področja v destinaciji že odlično spoznajo,« je pojasnjeval Langus. Vse to temel-ji na dogovoru o poslovnem sodelovanju med Turizmom Bohinj kot krov no organizacijo tristične destinacije in ostalimi subjekti turistič-nega gospodarstva.

Letos posebno pozornost posvečajo tudi združevanju na ravni desti-nacije na področju drugih aktivnosti, ena takih so prireditve. Ustanovili so že destinacijski prireditveni odbor. Skupaj s Turističnim društvom Bohinj zaposlujejo vzdrževalca pohodniških in drugih poti. Poenoteni so turistični informativni centri (TIC) v en TIC Bohinj. Glavni je še ved-no TIC TD Bohinj na Ribčevem Lazu, manjši stalni TIC je na Bistrici in še dva sezonska v Stari Fužini in Srednji vasi. Glavni TIC ne bo samo informativni center za prihajajoče turiste, ampak bo prevzemal tudi vlogo skrbi za socialna omrežja (Facebook, Tweeter, Instagram), za-dolžen bo za odgovore na vprašanja, ki prihajajo po e-pošti. Do poletja bodo poskrbeli, da bo do konca leta za Bohinj kot turistično destinacijo obstajala samo ena spletna stran, en e-poštni naslov in ena telefonska številka za informacije.

»Sodelovanje med TD Bohinj Turizmom Bohinj že dolgo tli in stvari v njegovi smeri se dobro odvijajo, kaže pa, da je prišel čas, ki je s seboj prinesel potrebo po še globjem sodelovanju, ki se je že začelo uresniče-vati, tudi v smeri združevanja,« je povedal Klemen Langus. ・

PREDSTAVLJAMOOdprla so se vrata Trgovin’ce Tisa - dotik naraveTrgovin`ca Tisa, Marija Dobravec s.p.

Vrata nove trgovine v Bohinju sem z veseljem odprla 6. februarja. S temsem si uresničila željo po izdelkih, ki so v sožitju z naravo v do-mačem kraju. Tako ne bo več treba v nakup “ven” v mesto. V Bohinju imamo sobotne ekološke stojnice, ki tovrstno željo že uresničujejo, v Trgovin’ci Tisa pa so prodajno polico našli tudi kozmetični izdelki, ki so prijazni naravi in uporabnikom. Prodajamo tako mila, šampone, kreme kot tudi naravne barve za lase. Da boste hodili udobno in nas-mejano, bodo poskrbeli pisani ortopedski natikači Mediwalk in usnjeni copati. Za razvajanje pa imamo pestro ponudbo čajev in izdelkov, ki telo preskrbujejo z energijo in močjo v času, ko je to zelo pomembno. Pri nas lahko kupite tudi brezglutenske izdelke, po katerih povprašuje vedno več ljudi. Nekateri se bodo razveselili zelišč, različnih kakovost-

gospodarst vo

pravic ter vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij.V ta namen je bila sprejeta Direktiva Evropskega parlamenta in

Sveta 2005/36/ES z dne, 7. septembra 2005, o priznavanju poklicnih kvalifikacij, v letu 2013 pa je bila omenjena direktiva tudi posodob-ljena. Dodani so bili nekateri novi elementi, ki še dodatno omogoča-jo povečanje mobilnosti na notranjem trgu Evropske unije (EU), kot so evropska poklicna izkaznica, delni dostop do reguliranih poklicev, elek tronski postopki in posodobitve dosedanjih treh sistemov prizna-vanja poklicnih kvalifikacij. Rok za prenos novih določb Direktive 2013/55 o spremembi Direktive 2005/36/ES o priznavanju poklic-nih kvalifikacij in Uredbe EU št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI) v nacionalni pravni red je januar 2016.

Direktiva sicer ureja sistem priznavanja poklicnih kvalifikacij in omogoča državljanom držav članic EU dostop ter opravljanje reguli-ranih poklicev oziroma dejavnosti v državah članicah pod enakimi po-goji, kot veljajo za državljane države članice gostiteljice.

Direktiva združuje in posodablja 15 prej obstoječih direktiv, ki zajemajo vsa pravila priznavanja, razen za nekatere poklice, ki jih obravnavajo posebne področne direktive (dejavnosti na področju stru-penih snovi, zavarovalni posredniki, prometni sektor).

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je imenovano za nacionalno kontaktno točko za priznavanje poklicnih kvalifikacij v Republiki Sloveniji. Naloga nacionalne kontaktne točke je nuditi pomoč mobilnim strokovnjakom, ki prihajajo ali odhajajo iz Slovenije in je del širše mreže kontaktnih točk v celotni Evropski uniji , Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) in Švici.

Obstajajo različni sistemi priznavanja poklicnih kvalifikacij, ki so razdeljeni v tri kategorije. Za vsako kategorijo veljajo določena pravila priznavanja:• »sektorski poklici« - gre za priznavanje na podlagi usklajevan-

ja minimalnih pogojev usposobljenosti, kjer se upošteva načelo avtomatičnega priznavanja za sedem poklicev (zdravnik, medicin-ska sestra za splošno zdravstveno nego, zobozdravnik, veterinar, babica, diplomirani farmacevt in arhitekt),

• priznavanje »poklicnih izkušenj« - gre za avtomatično priznavanje poklicnih izkušenj za poklice s področja obrti, trgovine in indus-trije,

• »splošni sistem« priznavanja dokazil usposobljenosti - vsi ostali poklici z izjemo zgoraj navedenih poklicev.

Sam postopek priznavanja poklicne kvalifikacije za opravljanje re-guliranega poklica v drugi državi EU se razlikuje tudi glede na to ali se želite v tuji državi stalno naseliti in opravljati svoj poklic (registrirati sedež) ali pa želite v tuji državi zgolj začasno opravljati storitve. V tem primeru je v določenih primerih dovolj že, če na pristojnem organu predložite samo predhodno pisno prijavo. V primeru, da je vaš poklic povezan s tveganji za javno zdravje ali varnost, se lahko pristojni or-gani tuje države odločijo za predhodno preverjanje vaših poklicnih kvalifikacij.

Več informacij lahko pridobite na nacionalni kontaktni točki: ppk.mddsz@gov.si ali na www.reguliranipoklici.si.

O dogodkih, ki jih bomo organizirali, novicah in dogajanju v EU vas bomo obveščali prek e-biltena, ki izhaja šestkrat letno. Na naše e-novice se lahko prijavite na e-naslov: dina@ragor.si. Veliko informacij lahko dobite tudi na Facebook profilu Europe Direct Gorenjska. Več in-formacij o dogodkih pa lahko preberete na spletni strani www.ragor.si.

Če imate vprašanje o EU, vprašajte Europe Direct Gorenjska. Projekt je sofinanciran s strani Evropske komisije, na lokalnem nivoju pa s strani Občine Jesenice, Bohinj, Gorje in Kranjska Gora. ・

Uresničevanje strategije razvoja turizmaPetra Lotrič Ogrin

V prvih dveh mesecih novega leta je bila turistična destinacija Bohinj

9 gospodarst vo

Rezervacije v tem času pomenijo prihranek denarja, izognete pa se tudi velikim gnečam na plaži in v mestih. In še nasvet: zgodnja prija-va (first minute) pomeni večjo izbiro nastanitev (predvsem družinskih sob) in dodaten prihranek.

Današnji način življenja nam včasih ne dopušča 7-dnevnega oddiha, zato bi izpostavili kratke pobege (3-5 dni) ali t.i. oddihe v mestu (city break), ki postajajo vedno bolj priljubljeni. Za nizko ceno lahko iz bliž-njih letališč odletite v čudovita mesta ali na obalo sredozemskih otokov.

V letošnjem letu priporočamo počitnice ali potovanja iz bližjih leta-lišč v Slovencem dokaj neznano, ampak čudovito Portugalsko. Jezik, spoznavanje kulture, hrane in glasbe v mestih Porto in Lizbona ali na plažah pokrajine Algarve se vam bo neizbrisljivo vtisnil v spomin. Našo ponudbo aranžmajev si lahko ogledate na naši spletni strani www.des-tina.si. ・

20 milijonov evrov za naložbe v kmetijske proizvodePetra Lotrič Ogrin

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je 19. feb-ruarja v Uradnem listu objavilo javni razpis za sofinanciranje naložb v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov. Za ta namen je razpisanih 20 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Od tega je 1,5 milijona evrov namenjenih za majhne naložbe, 6,5 milijona evrov za naložbe, ki jih izvedejo fizične osebe – kmetije, preostalih 12 milijonov pa je predvidenih za naložbe, ki jih izvedejo samostojni podjetniki posamezniki ali pravne osebe. Nepovratna sredstva se zagotavljajo iz podukrepa 4.2 – Podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma raz-voj kmetijskih proizvodov za leto 2016 iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014 do 2020. Upravičenci lahko vlogo v elektronski sistem vložijo od 14. 3. 2016 do vključno 13. 4. 2016 do 24. ure.

Objavljeni javni razpis potencialnim upravičencem omogoča prido-bitev nepovratnih sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in proračuna RS za naložbe v: • predelavo kmetijskih proizvodov v kmetijske proizvode iz Priloge I

Pogodbe o delovanju EU, • predelavo kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode, • trženje kmetijskih proizvodov iz lastne pridelave in predelave. V okviru navedenih sklopov naložb so do podpore upravičene na-

ložbe v ureditev ali obnovo objektov, opreme, skladiščnih kapacitet, oskrbo z vodo, varčno uporabo vode, ureditev greznic in čistilnih naprav, proizvodnjo električne in toplotne energije za lastno porabo ter za posodobitev energetsko učinkovitih ogrevalnih sistemov in ener getsko varčnejše opreme.

Naložbe v predelavo kmetijskih proizvodov zajemajo tudi naba-vo mobilnega predelovalnega obrata ter naložbe v obrat za uporabo stranskih proizvodov, ostankov in drugih neživilskih surovin. Naložbe v trženje kmetijskih proizvodov zajemajo tudi ureditev prodajnih in de-gustacijskih prostorov, nadgradnje mobilnih prodajaln in pripadajoče opreme, namenskih aparatov za prodajo ter opreme za namen dostave in ohranjanja kvalitete kmetijskih proizvodov.

Do podpore so upravičeni stroški naložb, ki so nastali od datuma vložitve vloge na javni razpis do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev. Upravičeni so tudi morebitni splošni stroški, ki so neposred-no povezani s pripravo in izvedbo naložbe in so nastali po 1. januarju 2014 do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev.

Vlagatelji so lahko nosilci kmetije, ki se ukvarjajo s predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov, samostojni podjetniki posamezniki, zadruge, zavodi ali gospodarske družbe. Za naložbe, katerih končni proizvod je nekmetijski proizvod, velika podjetja na ta javni razpis ne morejo kandidirati. Velika podjetja bodo lahko za sofinanciranje tovrstnih naložb kandidirala na drugem javnem razpisu, ki je predvi-den še v prvi polovici tega leta.

Glede na zahtevnost naložbe so določene skupine naložb, za katere veljajo različni pogoji in merila za izbor vlog: majhne naložbe so do 15.000 evrov priznane vrednosti naložbe, enostavne naložbe nad 15.000 evrov do vključno 50.000 evrov priznane vrednosti ter zahtev-ne naložbe nad 50.000 evrov skupne priznane vrednosti.

Višina javne podpore, ki jo lahko pridobijo upravičenci, znaša do

nih mok in testenin, pri tem pa ne smem pozabiti na izdelke iz konop-lje, suho sadje, oreščke, različne marmelade in med ...

Prisrčno ste vabljeni v naš zeleni kotiček v Bohinjski Bistrici na Mencingerjevi ulici 10, v bivšem frizerskem salonu pod kozmetičnim studiem Ana, kjer se boste lahko sami prepričali o zgornjih besedah. Prijazno vabljeni tudi k soustvarjanju ponudbe. Trgovin’ca Tisa - do-tik narave, je namreč namenjena Vam, zato bom z veseljm upoštevala vaše želje in prošnje. Skupaj ustvarjajmo ponudbo in način življenja v Bohinju, ki diha z naravo! ・

Potovalni trendi v letu 2016Tina Urbanc, Turistična agencija DESTINA

Letošnje leto bo pri izbiri počitnic drugačno. Razmere, ki se danes dogajajo po svetu, zaznamujejo posameznika in v njem budijo strah pred potovanjem v kraje, kjer so slabe varnostne razmere: vojne, te-rorizem (evropska in druga večja mesta, Egipt, Tunizija), val beguncev ter virusne okužbe (virus Zika). Porast prisotnosti virusa Zika je v Južni Ameriki, na Karibih, Kapverdskih otokih (Zelenortski otoki) ter na Južnih Pacifiških otokih.

Vendar to še ne pomeni, da bi opustili željo po počitnicah z letalom ali lastnim prevozom. Bližina Sredozemlja, Jadrana in drugih naravnih znamenitosti, ki so poleg tega predvsem varne destinacije, nam omo-gočajo spoznavanje lepih krajev, kulture, plaž in druge ponudbe.

Počitniške destinacije, ki bodo v letu 2016 najbolj atraktivne, bodo nekateri grški otoki (Kefalonija, Lefkas, Zakintos, Kreta, Mikonos, San-torini,...), celinska Grčija (Halkidiki in Peleponez), Kanarski otoki, celin-ska Španija z Balearskimi otoki (Majorka, Menorka , Ibiza in Formen-tera), Portugalska, Sicilija in Sardinija, Ciper ter jadranska obala.

V letošnjem letu so zelo dobre povezave iz okoliških letališč na Is-landijo, seveda pa priporočamo tudi let čez Atlantik, v ZDA in Kanado.Potovanja in počitnice pred in po glavni sezoni

Napačno je mišljenje, da gremo lahko na družinski dopust samo v juniju in avgustu, ko imajo otroci počitnice. Ne smemo pozabiti, da je glavna prednost južnih sredozemskih destinacij daljše poletje kot na Jadranu. Največja razlika med vremenom pri nas in na primer v Grčiji ali Turčiji je v maju in juniju oziroma v septembru in oktobru. Vreme v Sredozemlju je takrat še stanovitno, na Jadranu pa moramo imeti že srečo, da pred ali po glavni sezoni naletimo na lepo vreme. Izkoristimo lahko možnost, ki nam jo ponuja šolski sistem, da zaprosimo za na-povedano odsotnost otrok iz šole do pet dni, to združimo z vikendom ali praznikom in si lahko privoščimo večdnevne počitnice.

Gran Canaria, sipine Playa del Ingles. Foto: Arhiv Destina

10gospodarst vo

pore znaša 500 evrov na vlogo. Upravičenec lahko v celotnem pro-gramskem obdobju 2014–2020 iz naslova te operacije pridobi največ 500.000 evrov javne podpore.

Postopek vlaganja in obravnave vloge je natančneje predstavljen v javnem razpisu. Gre za zaprti tip javnega razpisa, kar pomeni, da se sredstva dodelijo le najbolje ocenjenim popolnim vlogam, ki presežejo vstopno mejo 30 % najvišjega možnega števila točk, do porabe raz-pisanih sredstev. Upoštevajo se ekonomski, geografski in proizvodni (tehnični) vidiki ter prispevek naložbe k horizontalnim ciljem (okolje).

Prijavni obrazec vlagatelj izpolni elektronsko v informacijskem sis-temu Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARKSTRP). Za vlogo na javni razpis se šteje natisnjena vloga z izpisom identifikacij-ske kode skupaj z vsemi sestavnimi deli vloge na javni razpis, ki jih določata javni razpis in razpisna dokumentacija. Navedeno je treba v predpisanem roku vložiti na naslov ARSKTRP, Dunajska 160, Lju-bljana. Podrobnejša navodila o izpolnjevanju vlog v elektronski sistem bodo naknadno objavljena na spletni strani MKGP in ARSKTRP pred potekom enaindvajsetih dni po objavi javnega razpisa.

Vse nadaljnje in podrobnejše informacije glede pogojev in obveznos-ti lahko vlagatelji pridobijo v okviru INFO točke ARSKTRP, Zavoda za gozdove Slovenije, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije ter na spletnih straneh MKGP. Kontaktni podatki vseh navedenih institucij se nahajajo na spletnem naslovu: www.program-podezelja.si/sl/infoteka/info-tocke. ・

Nepovratna sredstva za sečnjo in spravilo lesaPetra Lotrič Ogrin

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je 19. februarja v Uradnem listu objavilo javni razpis za naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa iz Programa razvoja podeželja (PRP) 2014-2020 za leto 2016. Za ta namen je razpisanih 8 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Od tega je 6 mili-jonov evrov namenjenih fizičnim osebam, razen samostojnim podjet-nikom posameznikom in agrarnim skupnostim v skladu z Zakonom o agrarnih skupnostih (Uradni list RS, št. 74/15), preostala 2 milijona evrov pa sta namenjena pravnim osebam in samostojnim podjetnikom posameznikom. Če na posameznem sklopu razpisana sredstva niso po-rabljena, se neporabljena sredstva razdelijo na ostale sklope iz javnega razpisa. Upravičenci lahko vlogo v elektronski sistem vložijo od 14. 3. 2016 do vključno 15. 4. 2016 do 24. ure.

Objavljeni javni razpis potencialnim upravičencem omogoča prido-bitev nepovratnih sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in proračuna RS za nakup in dobavo nove meha-nizacije oziroma opreme za sečnjo in spravilo lesa. Nepovratna sreds-tva se zagotavljajo iz podukrepa 8.6 – Podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proiz-vodov. Do podpore so upravičeni stroški naložb, ki so nastali po oddaji vloge na javni razpis, ter splošni stroški, ki so nastali po 1. januarju 2014.

Višina podpore, ki jo lahko pridobijo upravičenci za izvedbo naložbe, znaša 40 % upravičenih stroškov naložbe. Najnižji znesek javne pod-pore znaša 1.000 evrov na vlogo. Upravičenec lahko v celotnem pro-gramskem obdobju 2014–2020 iz naslova te operacije pridobi največ 500.000 evrov javne podpore.

Postopek vlaganja in obravnave vloge je natančneje predstavljen v javnem razpisu. Gre za zaprti tip javnega razpisa, kar pomeni, da se sredstva dodelijo le najbolje ocenjenim popolnim vlogam, ki presežejo vstopno mejo 40 % najvišjega možnega števila točk, do porabe raz-pisanih sredstev. Upoštevajo se ekonomski, geografski vidik ter prispe-vek naložbe k horizontalnim ciljem (okolje).

Prijavni obrazec vlagatelj izpolni elektronsko v informacijskem sis-temu Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARKSTRP). Za vlogo na javni razpis se šteje natisnjena vloga z izpisom identifikacij-ske kode skupaj z vsemi sestavnimi deli vloge na javni razpis, ki jih določata javni razpis in razpisna dokumentacija. Navedeno je potrebno v predpisanem roku vložiti na naslov ARSKTRP, Dunajska 160, Lju-bljana. Podrobnejša navodila o izpolnjevanju vlog v elektronski sistem

30 % upravičenih stroškov naložbe. Ta stopnja se lahko poveča za 5 odstotnih točk za naložbe v predelavo ali trženje ekološko pridelanih kmetijskih proizvodov ter 5 odstotnih točk za naložbe v povečanje okoljske učinkovitosti.

Če je končni proizvod predelave nekmetijski proizvod, veljajo ome-jitve najvišje stopnje javne podpore glede na regijo in velikost podjetja, kar je podrobneje opredeljeno v javnem razpisu.

Postopek vlaganja in obravnave vloge je predstavljen v javnem razpisu. Gre za zaprti tip javnega razpisa, kar pomeni, da se sredstva dodelijo le najbolje ocenjenim popolnim vlogam, ki presežejo vstop-no mejo 30 % najvišjega možnega števila točk do porabe razpisanih sredstev.

Prijavni obrazec vlagatelj izpolni elektronsko v informacijskem sis-temu Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARKSTRP). Za vlogo na javni razpis se šteje natisnjena vloga z izpisom identifikacij-ske kode skupaj z vsemi sestavnimi deli vloge na javni razpis, ki jih določata javni razpis in razpisna dokumentacija. Navedeno je potrebno v predpisanem roku vložiti na naslov ARSKTRP, Dunajska 160, Lju-bljana. Podrobnejša navodila o izpolnjevanju vlog v elektronski sistem bodo naknadno objavljena na spletni strani MKGP in ARSKTRP pred potekom enaindvajsetih dni po objavi javnega razpisa.

V tem okviru želi MKGP vlagatelje posebej opozoriti na priložitev obveznih prilog, brez katerih se v skladu s tretjim odstavkom 52. člena Zakona, ki ureja kmetijstvo, vloga zavrže brez pozivanja na dopolnitev. Te obvezne priloge so: • poslovni načrt,• če se naložba nanaša na ureditev objektov, za katere ni treba prido-

biti upravnih dovoljenj: opis stanja pred naložbo; tloris tehnološke izboljšave objekta po naložbi in opis naložbe, iz katerega je raz-vidna tehnološka izboljšava objekta oziroma zamenjava opreme in inštalacij,

• projekt za izvedbo del, če se naložba nanaša na ureditev zahtevne-ga ali manj zahtevnega objekta, za katerega je treba pridobiti grad-beno dovoljenje,

• pogodba oziroma soglasje, če gre za nakup in postavitev aparatov za trženje kmetijskih proizvodov na nepremičnini, ki ni v lasti up-ravičenca. V tem primeru je treba k vlogi na javni razpis priložiti overjeno pogodbo o najemu, služnosti ali stavbni pravici na tej ne-premičnini za najmanj pet let po predvidenem zaključku naložbe in soglasje lastnika nepremičnine, da dovoljuje namestitev aparata, če to ni vključeno v pogodbo o najemu, služnosti ali stavbni pravici.

Vse nadaljnje in podrobnejše informacije glede pogojev in obveznos-ti lahko vlagatelji pridobijo v okviru INFO točke ARSKTRP in Kmetijsko gozdarske zbornice (KGZS) Slovenije ter na spletnih straneh MKGP. Ministrstvo bo skupaj s KGZS in GZS izvedlo več javnih predstavitev objavljenega javnega razpisa. ・

Javni razpis za naložbe v ureditev gozdne infrastrukturePetra Lotrič Ogrin

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je v Uradnem listu v petek, 26. februarja, objavilo javni razpis za naložbe v ureditev gozdne infrastrukture iz Programa razvoja podeželja (PRP) 2014–2020 za leto 2016. Za ta namen je razpisanih 3,5 milijonov ev-rov nepovratnih sredstev. Upravičenci lahko vlogo v elektronski sistem vložijo od 21. 3. 2016 do vključno 22. 4. 2016 do 24. ure.

Objavljeni javni razpis potencialnim upravičencem omogoča prido-bitev nepovratnih sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in proračuna RS za naložbe v gradnjo in rekonstruk-cijo gozdnih cest in gozdnih vlak ter pripravo gozdnih vlak.

Nepovratna sredstva v višini 3,5 milijona evrov se zagotavljajo iz podukrepa 4.3 – Podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagajanjem kmetijstva in gozdarstva. Vlagatelji lahko uveljavljajo tudi prispevek v naravi v obliki lastnega dela. Do podpore so upravičeni stroški naložb, ki so nastali po oddaji vloge na javni razpis, ter splošni stroški, ki so nastali po 1. januarju 2014.

Višina podpore, ki jo lahko pridobijo upravičenci za izvedbo naložbe, znaša 50 % upravičenih stroškov naložbe. Najnižji znesek javne pod-

11 gospodarst vo

smreke. Napad lubadarja se pomika navzgor in utegne v primeru suše in vročine v letu 2016 zajeti tudi Pokljuko.

Kljub navedenim visokim posekanim količinam napadenega drevja, trenutno čaka na sanacijo na Zgornjem Gorenjskem še nadaljnjih 59 000 bto m3 napadenih in označenih smrek. Hitrejšo sanacijo ovira cela paleta razlogov: lastniška problematika (nezainteresiranost, ne-organiziranost, solastniški spori, dedni postopki, tujina ... ), izvajalska problematika (pomanjkanje, kvaliteta izvedbe, obligacija ... ), odkup in odvoz lesa, neodprtost gozdov (izgradnja vlak, zahtevno žično spravi-lo), administrativni postopki.

V letošnjem letu pričakujemo še močnejši napad lubadarja. Pričaku-jemo, da se bo letos lubadar širil navzgor v višje nadmorske višine in nadaljeval v okolico prepozno saniranih lanskih žarišč. Da bi zajezili uničujoče delo lubadarja, je zelo pomemben zimski čas. V tem času lubadar in vegetacija mirujeta in v kolikor ni preveč snega, so tudi za delo v gozdu lahko zelo ugodni pogoji. In prav letošnja (dosedanja) zima je ugodna in s tem dana priložnost, da se v največji možni meri pospravi napadeno drevja.

Ocenjujemo, da na Zgornjem Gorenjskem trenutno deluje 70 sekaš-kih ekip, ki skupaj z lastniki gozdov dnevno lahko sanirajo 1000 m3 lubadark.

Za lastnike gozdov, ki sami ne opravljajo gozdarskih del, posek in spravilo ter odkup izvedejo usposobljeni izvajalci. Njihove kontakte lahko dobite na internetnih straneh, zanje izveste od znancev ali pa vam jih nekaj svetujejo revirni gozdarji.

Če se vam ponudi zelo poceni izvajalec, je velika verjetnost, da bo delo opravljeno prepozno, da delo ne bo opravljeno v skladu s pravili ali pa bo poleg označenega drevja brez vedenja lastnika posekano in odpeljano tudi kakšno dodatno drevo. Svetujemo, da izvajalca plačate šele potem, ko delovišče prevzame revirni gozdar.

Kadar je treba za izvedbo sanacije lubadark zgraditi traktorsko vlako, je nujno, da projekt in trasiranje vlake opravi revirni gozdar. Samovolj-no zgrajene vlake so pogosto vzrok erozije, hudourniških jarkov, pred-stavljajo pa tudi kršitev, kar sankcionira gozdarska inšpekcija.

Kjer bodo po poseku lubadark nastale velike goličave se ponujata dve možnosti:• če je v bližini dovolj semenjakov in je naravno pomlajanje uspešno,

bomo počakali na naravni vznik,• če so poseke zelo velike in v bližini ni dovolj semenjakov drevesnih

vrst, ki so primerne za te lokacije, bo potrebna sadnja. Pri saditvi sadik gozdnega drevja bomo dajali prednost nekoliko bolj toplol-jubnim drevesnim vrstam, kot so lipa, bukev, hrast, javor, pri ig-lavcih pa se bo sadilo več macesna.

Količina posekanih lubadark na Zgornjem Gorenjskem od 1997 – 2015:

Priročnik za ljudi z varovanih območijPetra Lotrič Ogrin

V drugi polovici februarja je izšel priročnika Praktični vodnik za lju-di, ki bogatijo varovana območja in ohranjajo tradicijo. Pripravilo ga je Društvo za razvoj slovenskega podeželja v sodelovanju z Mrežo za podeželje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, še dvema drugima ministrstvoma in osmimi institucijami. Gre za priročnik, ki nosilce aktivnosti in načrtovalce razvoja na podeželju usmerja skozi

bodo naknadno objavljena na spletni strani MKGP in ARSKTRP pred potekom enaindvajsetih dni po objavi javnega razpisa.

Vse nadaljnje in podrobnejše informacije glede pogojev in obveznos-ti lahko vlagatelji pridobijo v okviru INFO točke ARSKTRP, Zavoda za gozdove Slovenije, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije ter na spletnih straneh MKGP. ・

Rdeči alarm zaradi smrekovega lubadarjaVida Papler-Lampe, Zavod za gozdove, OE Bled

Neverjetno močan izbruh napada smrekovih podlubnikov je posledi-ca vročih, sušnih poletij, počasnega pospravila žleda, vse manjše skrb-nosti pri poseku drevja in rasti smreke v nižini ter na sušnih pobočjih.

Naravno domovanje smreke so gorski gozdovi (Pokljuka, Jelovica, Karavanke). Zaradi njenih ugodnih ekonomskih, tehničnih in gojit-venih lastnosti je bila v 19. in 20. stoletju nekritično umetno sajena in pospeševna na vseh rastiščih v Sloveniji. Nastali so obširni čisti in mešani gozdovi smreke tako v sredogorju kot tudi v nižinah. Gorskim razmeram prilagojena smreka ima tu bistveno drugačne pogoje. Dalj-ša vegetacijska doba, vse pogostejša dolga obdobja suhega in tople-ga vremena ter pomanjkanje vode na sušnih rastiščih so pogoji, ki botrujejo veliki ranljivosti smreke v tem okolju. Zato so učinki vse po-gostejših naravnih ujm v teh »nenaravnih« gozdovih, ki smo jim priča, pričakovani. Najobsežnejšemu žledolomu v zgodovini Slovenije, ki se je zgodil februarja 2014, sledi največji izbruh, gradacija smrekovega podlubnika v Sloveniji. Naravna nesreča žledoloma se nadaljuje in skrajne meje katastrofe še ne poznamo.

Kako zajeziti, ustaviti smrekovega lubadarja? Širitev lubadarja se omili le s hitrim posekom napadenih smrek, odvozom hlodovine iz gozda ali uničenjem podlubnikov preden ti spet ležejo jajčeca v zdrava okoliška drevesa. Pri tem je ključno, da posekamo najprej tista drevesa, običajno še zelena, v katerih se še nahaja lubadar, posek zgolj »mrt-vakov« (suha drevesa brez lubja) je z vidika zatiranja lubadarja nepo-trebno.

Ker je hitrost ukrepanja pri zatiranju lubadarja ključna, so roki pos-pravila, ki jih lastnikom gozdov z odločbo nalaga Zavod za gozdove še posebno poleti, ko je lubadar najaktivnejši, le 10 – 14 dni. Pozimi so roki za pospravilo daljši. Hitra sanacija napadenih dreves nima samo ugodnega vpliva na zaustavitev širjenja lubadarja, temveč pomeni tudi pomemben ekonomski ukrep, ki vpliva na vrednost, torej ceno lesa. Ko se drevo zaradi napada tisočih lubadarjev posuši, zelo hitro pade tudi kvaliteta in s tem odkupna cena lesa. Padec je občuten, odkupna cena sveže smrekove hlodovine z vrednostjo 80 evrov/m3 pade na vrednost 45 evrov za kubik lubadark, kasneje doseže le še vrednost celuloze, ki znaša 25 evrov/m3.

Na Zgornjem Gorenjskem je bilo v letu 2015 zaradi lubadarja pose-kanih 124 000 m3 ali 100 000 dreves. To pomeni golosek gozda v površini dveh Blejskih jezer. Za te količine lubadark je bilo lastnikom s strani Zavoda za gozdove Slovenije OE Bled izdanih 2320 odločb in 29 sklepov o izvršbi.

Revirni gozdarji so celo leto intezivno odkrivali lubadarska žarišča, označevali napadeno drevje, obveščali lastnike gozdov, jih seznanjali z lokacijo in količino napadenega drevja, trasirali vlake in izdajali sanacij-ske odločbe. Zaradi tako obsežnega in intenzivnega napada lubadar-ja pa javna gozdarska služba ne more pravočasno odkriti vseh žarišč lubadarja. Zato je potrebno tudi sodelovanje lastnikov gozdov, ki pre-gledujejo svoje gozdove. Če naletijo na napad lubadarja, naj takoj ob-vestijo revirnega gozdarja in lahko tudi nemudoma začnejo s sanacijo.

Na Zgornjem Gorenjskem je lubadar povzročil največjo katastrofo v Bohinju. V začetku julija so se nad Nomenjem naenkrat pojavila ve-lika rjava jedra zaradi lubadarja uničene smreke. Vroče, sušno poletje je katastrofo in količino napadenega drevja hitro stopnjevalo. Najprej je lubadar uničeval smrekove gozdove na vznožjih pobočij Bohinjske doline, potem pa se preselil tudi višje, celo na planoto Jelovice – oko-lica Rovtarice in v gozdove Notranjega Bohinja. Močnoso ogroženi tudi Lom pod Uskovnico, Gorjuše in Koprivnik ... Na pobočjih Po kljuke je trenutno dosegel lubadar okoli 1000 m nadmorske višine. V letu 2015 je bilo v Bohinju zaradi lubadarja odkazanega 83 000 bto m3

12gospodarst vo

3. pregled programov EU (primerjava centraliziranih in decentra-liziranih programov EU, kako delujejo, kdo odloča o prioritetah programov itd.),

4. predstavitev izbranih programov EU, v katerih lahko sodelujejo tudi MSP (Eurostars, Eureka, Erasmus za mlade podjetnike, Pro-gram za konkurenčnost mikro, malih in srednjih podjetij - COSME, Horizon 2020, Ambient Assisted Living, ...),

5. diskusija: vprašanja in odgovori.Delavnico bo izvedel Sebastjan Rosa, svetovalec mikro, malim in

srednjim podjetjem za programe EU pri Znanstveno-raziskovalnem središču Univerze na Primorskem. Na delavnico so vabljena mikro, mala in srednje velika podjetja ter potencialni podjetniki oziroma vsi, ki jih tematika zanima.

Kontaktna oseba za prijavo: Eldina Čosatović, mag., tel.: 04 581 34 19, dina@ragor.si, Razvojna agencija Zgornje Gorenjske. Vljudno vab-ljeni!・

6. seja Sveta za čebelarstvoPetra Lotrič Ogrin

V začetku februarja je potekala 6. seja Sveta za čebelarstvo, ki mu predseduje dr. Peter Kozmus iz Čebelarske zveze Slovenije. Na seji so v luči priprave novega programa evropskih ukrepov na področju čebe-larstva za obdobje 2017–2019 razpravljali o rezultatih internih kon-trol medu in drugih čebeljih pridelkov v obdobju 2011–2015.

V okviru interne kontrole medu in čebeljih pridelkov so se izvajale analize medu z namenom izboljšanja tehnologije čebelarjenja. Interna kontrola medu se izvaja od leta 2011. V letu 2014 se je kot pilotni projekt izvedla tudi analiza čebeljih pridelkov. V tej kontroli je bil ana-liziran tudi propolis nabran iz sten starih panjev v trdnem stanju, ki se kot tak ne uporablja za prehrano.

Rezultati analiz so bili s strani Čebelarske zveze Slovenije predstav-ljeni Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Upravi za var-no hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, organizacijam za kontrolo integrirane in ekološke pridelave ter Nacionalnemu veterinarskemu inštitutu že januarja 2015. V februarju 2015 pa tudi javni veterinarski službi na Nacionalnemu veterinarskemu inštitutu. Na obeh sestankih je bilo ocenjeno, da ostanki v medu in čebeljih pridelkih ne pomenijo tveganja za potrošnika.

Po podrobnejšem pregledu rezultatov je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin nedavno izvedla preliminarno oceno tveganja za potrošnike, na podlagi katere je ugotovila, da ni priča-kovati tveganja za zdravje ljudi. Ne glede na to pa je v izogib kakršnih koli dvomom Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin naročila Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje izdelavo ocene tve-ganja.

Čebelarska zveza Slovenije je po navodilu izvajalca analiz medu in čebeljih pridelkov Erico d.o.o izvedla dodatna izobraževanja čebelar-jev, pripravila posodobljene smernice dobrih higienskih navad v čebe-larstvu in podala priporočila za pripravo propolisa, ki se prideluje iz namenskih mrež za zbiranje propolisa v prehranske namene v času, ko v njem ni zdravil za zdravljenje varoze. ・

Celovita reforma urejanja prostora in graditve objektovPetra Lotrič Ogrin

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je sredi februarja predstavi-lo osnutke treh zakonov: Zakona o urejanju prostora, Gradbenega zakona in Zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih, s katerimi se celovito prenavlja področje urejanja prostora in graditve objektov. Javna obravnava osnutkov zakonov, ki poteka od 20. novembra, se je zaključila v petek, 19. februarja. MOP je prejel številne pripombe in predloge, ki so v grobem pozitivni in konstruktivni. Zakonodaja bo v vladno proceduro vložena predvidoma konec maja ali junija, v Državni zbor RS pa predvidoma do konca jeseni.

Vodja Službe za sistem okolja in prostora Luka Ivanič je pouda ril, da je ambicija MOP, da se skuša s prenovo tega področja nasloviti

zahtevne upravne postop-ke, povezane s posegi v prostor na varovanih ob-močjih in je objavljen na spletnem naslovu www.drustvo-podezelje.si/im-ages/drustvo/dokumenti/Prirocnik_varovana_ob-mocja_splet.pdf

Štiri vsebinske sklope priročnika je predstavila urednica mag. Vesna Er-hart iz Društva za razvoj slovenskega podeželja in kot dober primer gospo-darskega razvoja sklad-nega z varovanjem narav-nih ali kulturnih vrednot izpostavila postavitev rast-linjaka na ekološki turis-tični kmetiji pri Plajerju, ki leži v alpski vasici Trenta v Triglavskem narodnem parku. Njihova proizvod-

nja zelenjave sredi visokogorja namreč presega potrebe številčne družine in turistične kmetije.

»Za uporabnika, državljana ali pravno osebo je zelo pomembno in koristno, da preko postopkovnih navodil in dobrih praks pride do želene investicije«, je minister Židan izpostavil pomen jasnosti vodenja postopkov. Ob tem je dodal, da so pripravljavci ujeli ravno pravi čas za izdajo priročnika, saj smo v obdobju, ko se v Sloveniji na področju kmetijstva, gozdarstva in živilske industrije pripravlja veliko razpisov. »V tem obdobju bo na razpolago 150 milijonov evrov skozi javne raz-pise, če pa prištejemo zraven še drugi soinvestitorski del sredstev, pa bo v letošnjem letu v Sloveniji investicijski cikel vreden kar 350 mili-jonov evrov,« je poudaril.

Predsednik Društva za razvoj slovenskega podeželja Aleš Zidar je povedal, da je izvajanje posegov v prostor v varovanih območjih zapleteno zaradi množice pravilnikov in navodil različnih institucij, ki so pristojne za posamezno ožje vsebinsko področje. Tako pomeni ob-likovanje in koordiniranje desetčlanske medresorske komisije s pred-stavniki pristojnih ministrstev in institucij, ki je strokovno usmerjala pripravo priročnika, velik uspeh. ・

Evropski programi in iskanje poslovnih partnerjev v EUEldina Čosatović, RAGOR, Europe Direct Gorenjska

Iščete poslovne partnerje v EU? Ste mladi podjetnik in si želite več izkušenj v državah EU? Iščete primeren razpis ali evropski program? Vabljeni na našo brezplačno delavnico!

Evropska unija izvaja številne evropske programe, ki prek razpisov podeljujejo sredstva za projekte, v katerih lahko sodelujejo tudi mikro, mala in srednja podjetja (MSP).

Delavnica je namenjena podjetnikom, ki želijo v kratkem času dobiti bistvene informacije o ključnih programih EU, ki so primerni za mikro, mala in srednja podjetja ter predstavitvi mreže Enterprise Europe Network, ki brezplačno pomaga MSP na področju širitve poslovanja, trženja tehnoloških rešitev in inovacij ter vključevanja podjetij v med-narodne projekte.

Brezplačna delavnica bo potekala v petek, 18.3.2016, od 10.00 ure do 13.00 ure na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske, Spodnji Plavž 24e, 4270 Jesenice

Program delavnice:1. predstavitev aktivnosti Evrope Direct točke,2. predstavitev brezplačnih aktivnosti evropske mreže Enterprise

Europe Network za pomoč mikro, malim in srednjim podjetjem pri širjenju poslovanja v tujino, prenosu ter trženju tehnologij in inovacij ter vključevanju v mednarodne raziskovalno-razvojne projekte,

2. ODLOK o plovbnem režimu v občini Bohinj3. ODLOK o zunanjem izgledu objektov in okolice4. PRAVILNIK o spremembah Pravilnika za vrednotenje letnega progra-

ma športa v Občini Bohinj

mestih in na celinskih vodah.(3) Na celinskih vodah je prepovedano predvsem:

- ovirati plovbo; - izpluti ali pristati izven določenih mest, razen s tem odlokom določenih izjem; - pluti izven plovbnega območja, dovoljenega časa, v vremenskih in drugih razmerah,

ki ne omogočajo varne plovbe; - pluti s plovili, ki ne ustrezajo predpisom; - pluti v območju kopalnih voda in urejenih kopališč; - privezovati in puščati plovila na mestih, kjer to ni dovoljeno, razen s tem odlokom

določenih izjem; - čistiti, barvati ali strgati plovila na način, ki lahko onesnaži vode; - odmetavati trde in tekoče odpadke in druge predmete v vodo.

4. člen(uporaba pojmov)

(1) Posamezni pojmi v tem odloku imajo naslednji pomen: - pristanišče je vodni in priobalni prostor, namenjen za vplutje in izplutje plovil, vkrcan-

je in izkrcanje oseb in tovora, skladiščenje, privez in za druge gospodarske aktivnos-ti, ki so s temi dejavnostmi v medsebojni gospodarski, prometni ali tehnološki zvezi;

- vstopno izstopno mesto na Bohinjskem jezeru ali Savi Bohinjki je določen in označen vodni in priobalni prostor, ki omogoča dostop do vodnega območja za vplutje in izplutje plovil, vkrcanje in izkrcanje oseb, ter ni namenjeno za stalni privez;

- javni prevoz oseb je prevoz, ki se opravlja na določenih koridorjih, po naprej določe-nem voznem redu, ceni in splošnih prevoznih pogojih;

- gospodarski prevozi so turistični prevozi potnikov proti plačilu in jih opravljajo pravne in fizične osebe, društva in druge organizacije kot pridobitno dejavnost. Prav tako se pod gospodarske prevoze šteje koriščenje storitve oddajanja plovil, vodenih izletov, tečajev, in drugih storitev, ki se izvajajo proti plačilu;

- rekreacijska plovba pomeni rabo individualne, neorganizirane in zasebne narave; - športni veslaški čoln je plovilo, namenjeno za športne in rekreacijske aktivnosti, ka-

mor spada tudi raft, deska za veslanje stoje (»sup«), pedolino in podobno; - druga športna plovila so plovila, ki ne spadajo v področje športnih veslaških čolnov

in so rečni bob (»hydrospeed«), kajt, jadralna deska, napihljiv čoln do dolžine 2 m in podobno;

- tradicionalni čoln je večji lesen čoln na vesla z vidno leseno strukturo.(2) Za ostale pojme se uporabljajo pomeni izrazov, ki jih določajo predpisi, ki urejajo

plovbo po celinskih vodah.(3) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot

nevtralni za ženski in moški spol.

5. člen(skrbnik plovbnega območja)

(1) Skrbnik plovbnega območja po tem odloku je Občina Bohinj. Naloge skrbnika lahko občina prenese na Javni zavod Turizem Bohinj.

(2) Skrbnik plovbnega območja z rednimi pregledi skrbi za varnost plovbe in izva-janje tega odloka na plovbnem območju. V primeru ugotovitve ovire, ki onemogoča plov-bo, mora skrbnik plovbnega območja poskrbeti za njeno odstranitev, sicer nemudoma obvesti pristojnega izvajalca gospodarske javne službe, ki je odgovoren za vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč.

(3) Določbe tega člena ne posegajo v sistem varstva pred naravnimi in drugimi ne­srečami. Skrbnik lahko v primeru ogroženosti življenja ali zdravja ljudi angažira pristojne službe zaščite in reševanja.

(4) Skrbnik lahko glede na trenutne vremenske in druge razmere, na primer ko je vodostaj voda prenizek ali previsok, v primeru močnih padavin, vetra, v primerih priredi­tev, treningov reprezentanc in v primerih, ko bi izvajanje plovbe potencialno ogrožalo varnost ljudi in narave, začasno prepove plovbo na določenem območju ali določi dru-gačen začasen plovbni režim.

6. člen(odgovornost uporabnikov plovbnega območja)

(1) Uporabniki uporabljajo plovbno območje glede na predpise, ki urejajo varnost plovbe na celinskih vodah in glede na predpisan plovbni režim, na lastno odgovornost.

(2) Uporabniki morajo pri uporabi plovbnega območja ravnati odgovorno in tako, da ne ogrožajo ali poškodujejo sebe ali drugega.

(3) Z določbami prejšnjih odstavkov se ne posega v odgovornost fizičnih in pravnih oseb, ki izvajajo plovbo kot gospodarsko dejavnost ali javno službo.

VSEBINA

2.Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB,

76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 4. člena Zakona o plovbi po celinskih vodah – ZPCV (Uradni list RS, št. 30/02) in 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07) je Občinski svet Občine Bohinj na 11. redni seji, dne 4. februarja 2016 sprejel

ODLOKo plovbnem režimu v občini Bohinj

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen(vsebina odloka)

(1) Ta odlok ureja plovbni režim na celinskih vodah v občini Bohinj zaradi varnosti plovbe ob izvajanju turističnih, športnih, rekreacijskih in gospodarskih dejavnosti ter po-speševanja njihovega razvoja. Odlok ureja tudi izvajanje javne službe javnih prevozov in javne službe upravljanja s pristanišči in vstopno izstopnimi mesti.

(2) V okviru plovbnega režima odlok za Bohinjsko jezero in Savo Bohinjko z njenimi pritoki določa: - plovbno območje in orisni prikaz območja, kjer je dovoljena plovba za gospodarske

in rekreacijske namene; - prepoved plovbe zaradi specifičnosti območja, neprimernega časa ali nevarnih raz-

mer; - vrste plovil in njihovega pogona; - pristanišča ter vstopno izstopna mesta glede na vrsto plovbe ter njihovo označitev; - skrbnika plovbnega območja; - upravljavca pristanišč oziroma vstopno izstopnih mest; - čas, v katerem je dovoljena plovba; - druge pogoje, ki zagotavljajo varstvo človeškega življenja in okolja.

(3) V okviru javnih prevozov odlok določa obseg in način izvajanja javne službe javnih prevozov oseb na Bohinjskem jezeru.

(4) V okviru izvajanja javne službe upravljanja s pristanišči in vstopno izstopnimi mesti odlok ureja obseg in način izvajanja javne službe upravljanja s pristanišči in vstop­no izstopnimi mesti.

2. člen(območje veljavnosti odloka)

(1) Ta odlok velja za območje naslednjih celinskih voda: Bohinjsko jezero, Jezernica in Sava Bohinjka od njenega začetka do jezu pri elektrarni v Soteski ter za območje pritokov Save Bohinjke: Jerečica, Mostnica in Grmečica. Za območje Jezernice in Save Bohinjke se v nadaljevanju uporablja izraz Sava Bohinjka.

(2) Na drugih celinskih vodah na območju Občine Bohinj plovba ni dovoljena, razen če ta odlok ne določa drugače.

3. člen(neposredna uporaba zakona o plovbi po celinskih vodah)

(1) Za posamezna vprašanja, ki niso urejena s tem odlokom, se neposredno uporab ljajo določbe predpisov, ki urejajo plovbo po celinskih vodah.

(2) Na celinskih vodah, določenih s tem odlokom, je prepovedano vsako dejanje, ki bi ogrožalo varnost ljudi ali plovil, onesnažilo vode, obale in obrežja, oziroma s katerim bi se poškodovalo obalo in obrežje ter objekte, ki služijo za varnost plovbe, kakor tudi dejanje, ki je v nasprotju s predpisanim redom v pristaniščih oziroma vstopno izstopnih

Bohinj, 4. marec 2016URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJŠtevilka 27. člen

(zaščita pred tujerodnimi vrstami)Prepovedana je plovba plovilom, ki niso očiščena tako, da je onemogočen vnos

tujerodnih vrst v celinske vode.

II. PLOVBNI REŽIM NA BOHINJSKEM JEZERU

8. člen(plovbno območje)

(1) Na Bohinjskem jezeru je dovoljena plovba na njegovem celotnem območju, ra-zen tam, kjer je to z zakonom ali tem odlokom prepovedano in pod pogoji, ki so določeni v teh predpisih.

(2) Plovba za javni prevoz oseb se lahko opravlja v koridorju, ki poteka po sredini jezera od pomola pri Sv. Janezu, do pomola v kampu, z vmesnima postajama pri ribogoj­nici in na pomolu pri cerkvi Sv. Duha.

(3) V koridorju iz prejšnjega odstavka tega člena je prepovedana plovba in plavanje, razen za namen prečkanja koridorja.

(4) Plovba s plovili na motorni pogon ni dovoljena v območju kopalnih voda ter v območju 50 m od obale, razen pri plovbi iz/na vstopno izstopno mesto ali pristanišče.

(5) Postavitev plavajočih objektov in naprav se opravi v skladu s predpisi in pristoj­nim organom občine.

(6) Uporaba pristanišč in vstopno izstopnih mest na Bohinjskem jezeru ni obvezna za športna plovila na vesla za začasno pristajanje in druga športna plovila za začasno pristajanje in za namene rekreativne plovbe.

9. člen(kopalne vode)

(1) Plovba, razen neškodljivega prehoda, je prepovedana v območju urejenih kopa­lišč in kopalnih voda, ki merijo 100 m od obale.

(2) Območja kopalnih voda Ukanc in Fužinarski zaliv morajo biti označena in opremljena na način, ki ga določajo predpisi o varstvu pred utopitvami.

10. člen(vrste plovil)

Na Bohinjskem jezeru je dovoljeno uporabljati plovila dolžine do 8 metrov, razen če ni s tem odlokom drugače določeno ali na podlagi vloge uporabnika, ki utemeljuje uporabo takega plovila v primerih: - za treninge organizacij, ki imajo registrirano dejavnost športa s plovili, so v času

treningov dovoljena največ 4 plovila nad 8 metrov dolžine; - splavov v času prireditev in - v drugih izrednih primerih.

11. člen(pogon plovil)

(1) Prepovedana je plovba plovil na motorni pogon, razen na električni pogon za javni prevoz oseb, za izvajanje gospodarske plovbe ter za potrebe društev, ki se ukvar-jajo s športnimi dejavnostmi na in v vodi. Z izjemo javnega prevoza je moč motorjev, ki delujejo na električno energijo navzgor omejena na 1 kW.

(2) Na podlagi razpisa občinska uprava dovoli uporabo plovil na električni motorni pogon za gospodarsko plovbo iz prejšnjega odstavka, vendar največ trem izvajalcem in do največ tri plovila te vrste na izvajalca. Nadomestilo za uporabo teh plovil se obračuna v skladu s 35. členom.

(3) Izjeme od prepovedi vrst pogona in moči pogona iz prvega odstavka tega člena so mogoče v primerih: - reševanja življenja in premoženja - na podlagi vloge uporabnika, ki utemeljuje uporabo takega plovila v primerih orga­

nizacije treningov, prireditev, posebnih enkratnih dogodkov in reševalnih vaj, pred-nostno v času izven glavne poletne sezone.

12. člen(vstopno izstopna mesta na Bohinjskem jezeru)

(1) Na območju Bohinjskega jezera so določena vstopno izstopna mesta na lo­kacijah: 1. pomol pri cerkvi sv. Janeza;2. pomol pri cerkvi sv. Duha;3. pomol pri kampu;4. pri ribogojnici;5. »pod Voglom«;6. v zalivu pri Naklovi glavi;7. ob južni strani mostu pri cerkvi sv. Janeza,8. pri Centru šolskih in obšolskih dejavnosti.

(2) Za gradnjo, ureditev in vzdrževanje vstopno izstopnih mest se smiselno uporab­ljajo določbe drugega in tretjega odstavka 13. člena.

(3) Pogoje za delovanje vstopno izstopnih mest določi pristojni organ občine.

13. člen(pristanišča ob Bohinjskem jezeru)

(1) Na območju Bohinjskega jezera so določena pristanišča na lokacijah:

1. v zalivu »Pod Skalco«;2. v zalivu pri kampu;3. obstoječa čolnarna »Žmitek« ob ribiški čolnarni proti cerkvi Sv. Janeza.

(2) Pri urejanju pristanišč je poleg določb tega odloka potrebno upoštevati predpise s področja urejanja prostora.

(3) Označitev pristanišča je sestavni del infrastrukture pristanišča, ki se ureja v skladu z izvedbenimi prostorskimi akti, ki urejajo posamezno pristanišče in v skladu s celostno turistično podobo Bohinja in Triglavskega narodnega parka.

14. člen(red v pristaniščih)

(1) Plovila morajo biti varno privezana na objektih za privezovanje. V primeru slabe-ga vremena morajo biti vezi okrepljene.

(2) Za plovilo privezano v pristanišču skrbi lastnik plovila, če se z upravljavcem pristanišča ne dogovori drugače.

(3) V pristanišču in na obali znotraj območja pristanišča je, razen s tem odlokom določenih izjem, prepovedano:1. puščanje plovil izven mest, ki so določena za privezovanje in hranjenje plovil;2. oviranje dostopa do privezov;3. privezovanje plovil na objekte in predmete, ki niso namenjeni privezovanju;4. samovoljno premeščanje, menjavanje, odstranjevanje ali poškodovanje objektov in

označb, namenjenih urejanju plovbe;5. uporaba priveznega mesta v pristanišču za potopljena in nasedla plovila ali plovila, ki

so kako drugače nesposobna za plovbo,6. plovilom in plavajočim napravam ovirati javni promet v pristanišču,7. plavanje in ribolov.

(4) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za vstopno izstopna mesta.

15. člen(odstranitev plovil iz jezera, privezovanje in shranjevanje)

(1) Pristajanje in začasen privez (na boje, veje, drevesa in podobno) je izven pristanišč prepovedan med 20.00 in 8.00 uro.

(2) Na obali jezera ni dovoljeno shranjevanje in vzdrževanje plovil (barvanje, čiščenje itd.).

(3) V primeru, da organ medobčinske uprave, ki je pristojen za inšpekcijo in redarst-vo (v nadaljevanju medobčinska uprava) najde plovilo iz prvega in drugega odstavka tega člena, namesti nanj pisno odredbo s katero naloži lastniku plovila, da ga odstrani v roku treh dni od dneva izdaje odredbe.

(4) Če lastnik ne odstrani plovila v roku, ga odstrani pristojni organ občine sam ali po drugi usposobljeni organizaciji. Stroški odstranitve in hrambe v celoti bremenijo lastnika plovila.

III. PLOVBNI REŽIM NA SAVI BOHINJKI

16. člen(plovbno območje)

Na Savi Bohinjki je dovoljena plovba od njenega začetka do jezu pri elektrarni v Soteski.

17. člen(vrste in pogon plovil)

(1) Na Savi Bohinjki je za plovbo dovoljeno uporabljati športne veslaške čolne dolžine do 8 m.

18. člen(dovoljeni čas plovbe)

Plovba po Savi Bohinjki ter začasno privezovanje na bregovih se lahko izvaja v aprilu in oktobru med 10.00 in 17.00 uro, v maju in septembru med 10.00 in 18.00 uro ter v juniju, juliju in avgustu med 9.00 in 19.00 uro.

Za trening članov športnih društev registriranih v občini Bohinj in državnih repre­zentanc je plovba izjemoma dovoljena tudi izven v prejšnjem členu navedenih ur in z dovoljenjem Občine Bohinj. Pristojni ribiški upravljavec plovbo za potrebe ribiškega upravljanja lahko izvaja skladno s področnimi predpisi.

19. člen(vstopno izstopna mesta na Savi Bohinjki)

(1) Na območju Save Bohinjke je dovoljena ureditev in gradnja vstopno izstopnih mest na naslednjih lokacijah:1. Ribčev laz – ob južni strani mostu pri cerkvi sv. Janeza;2. Brod – pri drugem mostu;3. Bohinjska Bistrica – pri kolesarskem mostu;4. Bohinjska Bistrica – pri cestnem mostu čez Savo;5. Bitnje – pri železniškem mostu;6. Soteska – pri dvojnem mostu;7. Soteska – pri elektrarni.

(2) Kot vstopno mesto za Savo Bohinjko se uporablja tudi pristanišči iz 1. in 3. točke prvega odstavka 13. člena.

(2) Za gradnjo, ureditev, vzdrževanje in označevanje vstopno izstopnih mest na Savi Bohinjki se smiselno uporabljajo določbe drugega in tretjega odstavka 13. člena.

Bohinj, 4. marec 2016URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJŠtevilka 2IV. PLOVBNI REŽIM NA PRITOKIH SAVE BOHINJKE

20. člen(vstopno izstopna mesta)

Dovoljeno je izvajanje soteskanja ob uporabi vstopno izstopnih mest na pritokih Save Bohinjke:1. Mostnica: vstopno izstopno mesto Stara Fužina – za Koritmi;2. Jerečica: vstopni izstopni mesti Jereka v Polini in pri kapelici;3. Grmečica: vstopno izstopno mesto Nomenj.

21. člen(dovoljeni čas plovbe)

Uporaba vstopno izstopnih mest na pritokih Save Bohinjke za namene soteskanja je od 1. aprila do 31. maja in od 1. septembra do 31. oktobra dovoljena med 10.00 in 17.00 ter od 1. junija do 31. avgusta med 9.00 in 19.00.

22. člen(uporaba določil)

Pravila glede varnosti, odgovornosti ter drugih pravic in obveznosti uporabnikov ter glede nadzora se smiselno uporabljajo tudi za soteskanje.

V. JAVNI PREVOZ OSEB PO BOHINJSKEM JEZERU

23. člen(način opravljanja javne službe)

Javni prevoz oseb po Bohinjskem jezeru je izbirna gospodarska javna služba.

24. člen(oblika in obseg opravljanja javne službe)

Javna služba javnega prevoza oseb iz 1. člena tega odloka se opravlja v okviru javnega zavoda Turizem Bohinj na celotnem območju občine v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.

25. člen(pogoji za izvajanje javne službe)

(1) Javni prevozi oseb po Bohinjskem jezeru se izvajajo z največ dvema čolnoma s kapaciteto, večjo od 25 oseb.

(2) Izvajalec javne službe izpolnjuje naslednje pogoje: - da je registriran za izvajanje dejavnosti; - da čoln, s katerim bo izvajal dejavnost, izpolnjuje vse tehnične pogoje za prevoz

oseb; - da ima za primer nesreče sklenjeno zavarovanje za ladjo in potnike ter za odgovor-

nost do tretjih oseb; - da ima zaposlenega delavca ali sklenjeno podjemno pogodbo za izvajanje prevozov

z osebo, ki izpolnjuje vse pogoje za prevoz potnikov; - da ima zagotovljene druge pogoje, potrebne za izvajanje dejavnosti.

26. člen(pravice in obveznosti uporabnikov javnega prevoza)

(1) Uporabniki so dolžni med prevozom spoštovati vse varnostne ukrepe in spošto-vati plovbni režim v delu, ki se nanaša na udeležence v plovbi.

(2) Uporabniki imajo pravico do javnega prevoza v obliki in obsegu, kot ga oglašuje izvajalec, razen če vremenske razmere tega ne dopuščajo.

27. člen(viri financiranja)

Javni prevozi oseb po Bohinjskem jezeru se v celoti financirajo s ceno storitve, lah-ko pa tudi s subvencijami za javne prevoze, sredstva domačih in mednarodnih skladov in iz drugih virov.

28. člen(način določitve cene)

Občinski svet na predlog izvajalca javne službe sprejme sklep o določitvi cen storitev javnih prevozov najkasneje do konca februarja za tekoče leto.

VI. UPRAVLJANJE Z INFRASTRUKTURO

29. člen(objekti in naprave gospodarske javne službe)

(1) Infrastruktura pristanišč in vstopno izstopnih mest po tem odloku je grajeno javno dobro in obsega: grajene obale, pristope na pomole, naprave za privezovanje, dovozne poti, vhode, ograje, kanalizacijsko in vodovodno omrežje, elektro in telekomu-nikacijske instalacije, ter drugo urbano opremo in objekte, ki po namenu služijo varnosti plovbe in varnemu privezu ter nemotenemu izvajanju in razvoju pristaniških in drugih s pristaniškimi povezanimi dejavnostmi.

(2) Infrastruktura po tem odloku je last Občine Bohinj in ni v pravnem prometu.(3) Infrastruktura mora zagotavljati pogoje za izvajanje in razvoj vseh dejavnosti,

ki se izvajajo na celinskih vodah kot del turistične ponudbe Bohinja, gospodarskih in rekreativnih voženj, ribištva, in podobno.

30. člen(način izvajanja gospodarskih javnih služb)

(1) Upravljanje s pristanišči in vstopno izstopnimi mesti je gospodarska javna služ-ba.

(2) Pod pogoji gospodarske javne službe se izvaja tudi pristaniška dejavnost, ki obsega vstopanje in izstopanje potnikov, oskrbo plovil in njihovih posadk ter potnikov ter vzdrževanje pristaniške infrastrukture.

31. člen(oblika in obseg izvajanja javne službe)

Javno službo upravljanja s pristanišči in vstopno izstopnimi mesti po tem odloku izvaja Javni zavod Turizem Bohinj.

32. člen(pogoji za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin)

(1) Upravljavec pristanišča oziroma vstopno izstopnega mesta mora zagotoviti po-goje, ki omogočajo varno vplutje in izplutje plovil, vkrcanje in izkrcanje oseb ter varen privez plovil.

(2) Upravljavec pristanišča v skladu z določbami tega odloka določi pogoje in način koriščenja pristaniških storitev.

(3) Dolžnost upravljavca pristanišča je, da zagotovi vsem uporabnikom enake po-goje za uporabo infrastrukture.

33. člen(pravice in obveznosti uporabnikov)

(1) Uporabniki spoštujejo pravila za varno vplutje in izplutje plovil, vkrcanje in izkr-canje oseb ter varen privez plovil.

(2) Uporabniki uporabljajo tiste dele infrastrukture, ki je namenjena dejavnosti, ki jo izvajajo.

(3) Prednost pri dodelitvi privezov v najem imajo izvajalci javnih prevozov oseb in lastniki čolnov za izvajanje gospodarske dejavnosti, med njimi lastniki obstoječih zakoni-to zgrajenih objektov za izvajanje gospodarske dejavnosti, za lastne potrebe pa lastniki tradicionalnih čolnov.

(4) Za izvajanje gospodarske dejavnosti je v pristanišču dovoljeno uporabljati pros-tor samo za registrirana in pregledana plovila. Neregistrirana in nepregledana plovila se po tem odloku obravnavajo kot plovila fizičnih oseb za lastno uporabo.

(5) Uporabniki za uporabo infrastrukture plačujejo pristojbino, določeno s tem od-lokom.

34. člen(viri financiranja gospodarskih javnih služb)

(1) Pristaniške dejavnosti se izvajajo na podlagi cenika, ki ga sprejme Občinski svet.

(2) Gradnja in vzdrževanje pristanišč ter vstopno izstopnih mest se financira iz pris-tojbin za uporabo pristanišč in vstopno izstopnih mest, proračuna, sredstev domačih in mednarodnih skladov in iz drugih virov.

(3) Pristojbina za uporabo pristanišča ali vstopno izstopnega mesta vsebuje stroške njihove gradnje, vzdrževanja in upravljanja.

35. člen(pristojbine za uporabo pristanišč in vstopno izstopnih mest)

(1) Zavezanec za plačilo pristojbine je fizična ali pravna oseba, ki za lastne potrebe ali za potrebe dejavnosti, ki jo opravlja, uporablja s tem odlokom določeno pristanišče ali vstopno izstopno mesto.

(2) Pristojbine ni treba plačati za tradicionalne čolne in plovila, namenjena reševan-ju na in iz vode.

(3) Potrdilo za plačilo pristojbine je dovolilnica, ki jo prejme plačnik.(4) Na dovolilnici mora biti navedeno:

- zaporedna številka; - namen plačila (vrsta plovila); - območje uporabe; - čas uporabe; - podatki o osebi, če gre za soteskanje; - višina plačane pristojbine; - navodilo za uporabo.

(5) Dovolilnico mora plačnik oziroma drug uporabnik uporabljati v skladu z navodili in jo na zahtevo pooblaščene osebe pokazati, hkrati z osebnim dokumentom, ki doka-zuje

identiteto imetnika dovolilnice za športno plovbo. Dovolilnica mora biti v času plovbe nalepljena na plovilu oziroma jo mora uporabnik imeti pri sebi od vstopa na vstopno mesto do izstopa na izstopnem mestu in ni prenosljiva. Brez dovolilnice se ne sme upo-rabljati vstopno izstopnih mest. Izguba dovolilnice gre v breme uporabnika.

(6) Športni veslaški čolni, ki imajo dovolilnico za privez v pristanišču, imajo pravico uporabljati tudi vstopno izstopna mesta na Savi Bohinjki.

(7) Prodaja dovolilnic se izvaja na prodajnih mestih zavoda Turizem Bohinj, Turis-tičnega društva, agencij, v centrih zavoda Triglavski narodni park, na Občinski upravi Občine Bohinj in na drugih s strani skrbnika določenih prodajnih mestih.

(8) Uporaba vstopno izstopnih mest ter pristanišč za dejavnosti gospodarske plovbe je dovoljena, če pravne osebe in podjetniki posamezniki izpolnjujejo pogoje, določene v

Bohinj, 4. marec 2016URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJŠtevilka 2pooblaščene osebe ne predloži na vpogled (33. člen, 35. člen)

7. na zahtevo pooblaščene osebe ne pokaže osebnega dokumenta, ki dokazuje identiteto imetnika dovolilnice za športno plovbo (35. člen);

8. uporablja ali omogoča uporabo plovil, ki niso očiščena tako, da je onemogočen vnos tujerodnih vrst (7. člen) in

9. ne spoštuje pristaniškega reda (14. člen).(2) Z globo 200 EUR se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi

odgovorna oseba pravne osebe.(3) Z globo 100 EUR se na kraju kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega

odstavka tega člena.

IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

40. člen(prenehanje veljavnosti predpisov)

Z dnem uveljavitve tega odloka na območju občine Bohinj preneha veljati Odlok o plovbnem režimu v občini Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj št. 7/13 in 4/15).

41. člen(infrastruktura)

(1) Občina uredi javno infrastrukturo za izvajanje plovbnega režima po tem odloku v roku treh let po uveljavitvi tega odloka, razen za pristanišče Pod Skalco, ki se uredi v roku petih let.

(2) Do ureditve pristanišča »Pod Skalco« v skladu z ureditvenim načrtom se kot vstopno izstopna mesta uporabljajo vsi obstoječi pomoli v zalivu Pod Skalco do mostu Sv. Janeza, pri Hostlu pod Voglom, v zalivu pri Naklovih glavah, pod Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti in v kampu.

42. člen(veljavnost odloka)

Ta odlok začne veljati 15 dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj.

Številka: 032­30/2008­56Bohinjska Bistrica, 4. februar 2016

Župan Občine BohinjFranc Kramar, univ. dipl. inž. les.,l.r.

3.Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB,

76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 6. člena Zakona o graditvi ob-jektov (Uradni list RS, št. 102/04 – UPB, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC­B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud­1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15) ter 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07), je Občinski svet Občine Bohinj na 11. redni seji dne 4. februarja 2016 sprejel

ODLOKo zunanjem izgledu objektov in okolice

I. UVODNA DOLOČBA

1. člen(namen odloka)

S tem odlokom se določajo obveznosti lastnikov objektov glede zagotovitve ureje­nega zunanjega izgleda naselij in krajine na območju Občine Bohinj.

II. OBJEKTI

2. člen(področje uporabe)

Ta odlok se nanaša na objekte, ki so s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi in-štalacijami in tehnološkimi napravami, ki zelo slabo vplivajo na zunanjo podobo naselja in krajine, ne predstavljajo pa nevarne gradnje.

3. člen(dolžnost lastnikov)

Lastniki objektov v naseljih na območju Občine Bohinj so dolžni izvajati redna in investicijska vzdrževalna dela, ki preprečujejo nastanek takšnih pomanjkljivosti, da bi zaradi uničenosti (ruševina, požganina), velike stopnje izrabljenosti, zanemarjenosti ali zastarelosti zelo slabo vplivali na zunanjo podobo naselja in krajine, pri čemer morajo ravnati v skladu s prostorskimi načrti Občine Bohinj.

Zakonu o plovbi po celinskih vodah v povezavi z Zakonom o varstvu pred utopit-vami in pogoje v Zakonu o spodbujanju razvoja turizma ter v tem odloku.

(9) Uporabnik, ki je vodnik, pri nakupu dovolilnice za plovilo, ki lahko prevaža dve ali več oseb, ali dovolilnice za voden izlet soteskanja, z ustreznim dokumentom dokaže izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka, sicer mora najeti vodnika, ki ima ustrezna dovoljenja in te pogoje izpolnjuje.

36. člen(višina pristojbine za uporabo pristanišč in vstopno izstopnih mest)

(1) Pristojbina za uporabo pristanišč in vstopno izstopnih mest po tem odloku se določi s točkami v višini:

1 dan 7 dni 30 dni 60 dni 1 leto

Pristanišča na Bohinjskem jezeru – na plovilo

12 20 60 90 120

Vstopno izstopna mesta na Bohinjskem jezeru in Savi Bohinjki -

na plovilo

2 5 10 15 20

Vstopno izstopna mesta na pritokih Save Bohinjke - po osebi

4

(2) Za privez na boji se plača polovična pristojbina.(3)Plovila v lasti športnih društev in ribiške družine, ki so registrirana v Občini Bohinj

in izvajajo vodne dejavnosti v javnem interesu so upravičeni do 50 % znižanja pristojbine za uporabo vstopno izstopnih mest in privezov v pristaniščih.

(4)Športna društva iz prejšnjega odstavka so upravičena do 100 % znižanja pristoj­bine za uporabo pristanišč in vstopno izstopnih mest za plovila, ki so v lasti društva in so namenjena vadbi otrok do 18. leta.

(5) Vrednost točke ob uveljavitvi tega odloka znaša 1 EUR, nato pa jo sprejme Občinski svet Občine Bohinj najkasneje do 31. decembra za prihodnje leto, sicer velja nazadnje sprejeta vrednost točke.

VII. NADZOR

37. člen(pristojnost za izvajanje nadzora)

(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja organ medobčinske uprave, ki je pristojen za inšpekcijo in redarstvo (medobčinska uprava) in občinski nadzorniki. Pri nadzoru medobčinska uprava sodeluje z inšpektorjem za plovbo po celinskih vodah pri ministrstvu, pristojnem za plovbo po celinskih vodah, s policijo, kadar gre za kršitve, za nadzor katerih je po zakonu, ki ureja plovbo po celinskih vodah, pristojna policija in z izvajalcem javne službe upravljanja s pristanišči in vstopno izstopnimi mesti.

(2) Nadzor nad prepovedmi iz 3. in 14. člena tega odloka opravlja po predpisu, ki ureja plovbo na celinskih vodah, inšpektor za plovbo po celinskih vodah pri ministrstvu, pristojnem za plovbo po celinskih vodah in policija.

(3) Občinski nadzorniki so osebe, ki jih za nadzor tega odloka pooblasti župan Občine Bohinj in jim izda službeno izkaznico in vidne oznake nadzornika.

(4) Občinski nadzorniki imajo pravico in dolžnost opozoriti na kršitve tega odloka in drugih predpisov, dati ustne naloge za odpravo pomanjkljivosti in sporočiti zaznane podatke pristojnim organom, če so potrebni ukrepi, za katere niso pristojni.

(5) Za dokazovanje obstoja prekrška smeta medobčinska uprava in občinski nad-zornik kršitelja fotografirati ali posneti.

(6) Medobčinska uprava je pristojna za odstranitev plovila, ki je privezano na obali na mestu in na način, ki ni v skladu s tem odlokom. Odstranjena plovila se skladiščijo pri upravljavcu plovbnega režima najmanj 1 leto po odstranitvi. Stroški odstranitve in hranjenja se zaračunajo lastniku plovila.

38. člen(pristojnost za izrekanje glob)

Medobčinska uprava je, v kolikor ni drugače določeno v predpisih s področja plovbe na celinskih vodah, na podlagi določb tega odloka pristojna za izrekanje glob.

VIII. KAZENSKE DOLOČBE

39. člen(prekrški)

(1) Z globo 1000 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:1. ne upošteva časovne ali prostorske omejitve plovbe (2. člen, 5. člen, 8. člen, 9. člen,

16. člen, 18. člen in 21. člen);2. uporablja ali omogoča uporabo plovila, ki ni v skladu z odlokom (10. člen, 17. člen);3. uporablja ali omogoča rabo plovila na motor z notranjim izgorevanjem ali na motor z

večjo močjo od dovoljene (11. člen);4. začasno pristaja ali začasno privezuje plovilo izven dovoljenega časa ali shranjuje in

vzdržuje plovila izven za to določenih mest (15. člen);5. uporablja vstopno izstopna mesta ali pristanišča, ki niso določena s tem odlokom (12.

člen, 13. člen, 19. člen, 20. člen);6. izvaja plovbo ali uporablja infrastrukturo brez ustrezne dovolilnice ali je na zahtevo

Bohinj, 4. marec 2016URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJŠtevilka 2objekte, na katerih je potrebno izvesti nujna vzdrževalna dela, rekonstrukcijo ali jih od-straniti in predvidi ocena stroškov izvedbe.

(2) Če je objekt zavarovan v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, je treba dela izvajati v sodelovanju z organom, pristojnim za varstvo kulturne dediščine.

(3) Na podlagi navedenega odloka pristojni občinski organ po uradni dolžnosti izda odločbo, s katero lastnika zaveže, da izvede potrebne ukrepe, opredeljene v odloku.

(4) Rekonstrukcijo ali odstranitev objekta se lahko odredi tudi z izdajo nove odločbe, kadar se ugotovi, da sprva odrejena nujna vzdrževalna dela ne zadoščajo za odpravo zelo slabega vpliva objekta na zunanjo podobo naselja in krajine.

(5) V primeru, da je objekt v solastnini, se kot zavezanca za izvedbo odrejenih ukrepov določi vse solastnike. Medsebojne obveznosti in odgovornosti solastnikov se presojajo po pravilih civilnega prava.

10. člen(sofinanciranje izvedbe odrejenih ukrepov)

(1) V odloku se lahko določi tudi delno občinsko sofinanciranje stroškov, ki jih bodo imeli lastniki objektov pri izvedbi odrejenih ukrepov.

(2) Delež sofinanciranja lahko doseže največ polovico predvidenih potrebnih sred-stev za izvedbo odrejenih ukrepov.

(3) Pri odločitvi ali oziroma kolikšen delež sredstev bo občina namenila za sofinan-ciranje izvedbe odrejenih ukrepov po posameznem objektu, se upošteva zlasti: - pomen objekta za zunanjo podobo naselja in krajine glede na kriterije iz 4. člena

tega odloka, - premoženjsko stanje lastnika objekta, zavezanca za izvedbo potrebnih ukrepov

(prejemanje socialnih transferjev, brezposelnost, obveznost preživljanja družinskih članov, višina likvidnih sredstev na osebnem računu ipd.),

- pripravljenost zavezanca za izvedbo potrebnih ukrepov na sodelovanje s pristojnim občinskim organom in izvršitev odrejenih ukrepov brez izvedbe izvršilnega postopka. (4) V primeru sofinanciranja se med občino in zavezancem za izvedbo odrejenih

ukrepov sklene posebna pogodba, v kateri se natančno določijo obveznosti in način ter dinamiko izplačevanja odobrenih sredstev.

11. člen(sankcije v primeru neizvršitve odrejenih ukrepov)

(1) Če lastnik v roku, določenem z odločbo iz tretjega odstavka 9. člena tega odlo-ka, ne izvede odrejenih nujno potrebnih vzdrževalnih del, se opravi izvršba za nedenar-no obveznost po drugih osebah v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku.

(2) V primeru, da je bila z odlokom in upravno odločbo odrejena rekonstrukcija objekta ali njegova odstranitev, za kar je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, pa last-nik objekta v z odločbo odrejenem roku ne vloži zahteve za njegovo izdajo oziroma rekonstrukcije ali odstranitve objekta ne izvede, se opravi izvršba s prisilitvijo v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku (sukcesivne denarne kazni).

(3) Če občina založi sredstva za izvedbo vzdrževalnih del, pridobi na objektu, na katerem so se izvedla vzdrževalna dela, zakonito hipoteko v višini stroškov izvedbe vzdrževalnih del.

(4) Za izvedbo potrebnih izvršilnih dejanj se zadolži pristojni občinski inšpekcijski organ.

III. OKOLICA

12. člen(dolžnost lastnikov objektov)

(1) Lastniki in najemniki zemljiških parcel ter funkcionalnih zemljišč, ki ležijo na območju Občine Bohinj, so dolžni te vzdrževati tako, da huje ne kazijo zunanje podobe naselja in krajine.

(2) Osebe iz prejšnjega odstavka so dolžne: - redno vzdrževati elemente žive narave in izvajati košnjo, obrezovanje drevja, žive

meje in okrasnih rastlin, - s teh površin odstraniti kosovne ali druge odpadke, odpadni gradbeni, lesni, kovinski

ali zemeljski material, pokvarjeno in zanemarjeno tehnično opremo in aparate ipd., - primerno urediti in čistiti izložbena okna prodajaln in poslovnih prostorov (v primeru,

da lokal ne obratuje, mora lastnik iz izložbenega prostora odstraniti vse predmete, ki tja ne sodijo po svoji funkciji ali pa izložbeno okno zastreti),

- s pročelij objektov odstraniti vse neprimerne napise ali plakate ter primerno vzdrže-vati druge napise, panoje, oglase ali svetlobna telesa in jih po prenehanju opravljan-ja dejavnosti odstraniti. (3) Za obveznosti iz prvega in drugega odstavka tega člena so solastniki in najem-

niki odgovorni solidarno.«

IV. KAZENSKE DOLOČBE IN NADZOR

13. člen(kazenske določbe)

(1) Z globo 200 EUR se za prekršek kaznuje fizična oseba, ki ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 12. člena tega odloka.

(2) Z globo 400 EUR se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 12. člena tega odloka.

(3) Z globo 300 EUR se za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena kaznuje

4. člen(merila za določitev nevzdrževanega objekta)

(1) Pri ugotavljanju, ali gre za nevzdrževani objekt, ki zelo slabo vpliva na zunanjo podobo naselja in krajine, se upoštevajo zlasti naslednji kriteriji: - stopnja uničenosti, poškodovanosti, izrabljenosti, zanemarjenosti ali zastarelosti ob-

jekta in sicer zunanjih sten, fasade, ometov, strehe, napuščev, dimnikov, žlebov in stavbnega pohištva (nevzdrževanost objekta),

- pomen objekta glede na njegovo lego in območje; ob prometnih vpadnicah v naselje ali ob glavnih ulicah, trgih in parkih; ob šolskih, zdravstvenih, kulturnih in socialnih ustanovah, večstanovanjskih stavbah ali poslovnih prostorih; ob kulturnih, zgodovin-skih ali turističnih znamenitostih, spomenikih ali naravnih vrednotah; ob objektih, v katerih se izvajajo javne službe ali imajo javni pomen,

- športni objekti, avtobusna postaja, turistični objekti, objekti kulturne dediščine, ob-jekti s statusom kulturnega spomenika; v delih naselij z visoko stopnjo urejenosti in enotnosti ureditve ipd. (zelo slab vpliv na zunanjo podobo naselja in krajine). (2) Nevzdrževani objekt je tisti objekt, ki izpolnjuje kumulativno vsaj en kriterij iz

prve in druge alineje prejšnjega odstavka tega člena. (3) Podrobnejša merila za ugotovitev izpolnjevanja kriterijev iz prve in druge alineje

prvega odstavka tega člena izda župan na predlog strokovne komisije iz 5. člena tega odloka.

5. člen(določitev nevzdrževanega objekta in odreditev ukrepov)

(1) Ugotovitev izpolnjevanja kriterijev iz 4. člena tega odloka in določitev nevzdrže­vanega objekta ter odreditev nujno potrebnih ukrepov opravi posebna strokovna komisi-ja, ki jo imenuje župan. Komisija je sestavljena iz petih članov, in sicer: - strokovnjaka s področja gradbeništva s pooblastilom pooblaščenega inženirja (vodja

komisije), - strokovnjaka s področja arhitekture ali prostorskega načrtovanja, - strokovnjaka s področja cenitve nepremičnin, - dveh javnih uslužbencev, zaposlenih v občinski upravi.

(2) Komisija lahko k sodelovanju za posamezna vprašanja povabi tudi strokovnjake z drugih področij, obvezno pa mora sodelovati z organom, pristojnim za varstvo kulturne dediščine, kadar gre za tak objekt.

(3) O tem, ali gre za nevzdrževani objekt, ki ima zelo slab vpliv na zunanjo podobo naselja in krajine ter o nujno potrebnih ukrepih, odloči komisija s soglasjem najmanj treh članov.

(4) Seznam nevzdrževanih objektov in nujno potrebnih ukrepih po posameznih ob-jektih mora komisija predložiti županu v roku šestih mesecev od imenovanja.

6. člen(določitev nujnih vzdrževalnih del)

(1) V seznamu iz četrtega odstavka prejšnjega člena komisija za vsak nevzdrževani objekt, ki izpolnjuje kriterije iz 4. člena tega odloka, določi nujna vzdrževalna dela, ki so potrebna, da se odpravi zelo slab vpliv objekta na zunanjo podobo naselja in krajine ter izdela okvirno oceno potrebnih stroškov. Nevzdrževane objekte je potrebno identifici-rati z zemljiškoknjižnimi podatki, s hišnim naslovom in z navedbo parcelne številke ter katastrske občine, na kateri ta objekt stoji.

(2) Nujna vzdrževalna dela obsegajo tiste minimalne ukrepe, ki vplivajo na zunanji videz objekta viden z javnih površin in ni potrebno, da vplivajo na izboljšanje funkcio­nalnosti objekta.

(3) Pri določitvi nujnih vzdrževalnih del se upošteva načelo sorazmernosti med javno koristjo (vpliv na zunanjo podobo naselja in krajine) ter stroški lastnika, potrebnimi za odpravo zelo slabega vpliva objekta na zunanjo podobo naselja in krajine.

(4) Pri določitvi nujnih vzdrževalnih del je potrebno upoštevati prostorske akte, predpise o varstvu kulturne dediščine in druge področne predpise o graditvi objektov in varstva okolja.

7. člen(ukrep rekonstrukcije ali odstranitve objekta)

Če komisija ugotovi, da ugotovljenih pomanjkljivosti na objektu ni možno odpraviti samo z vzdrževalnimi deli, predvidi njegovo rekonstrukcijo, če pa ugotovi, da je objekt v takšnem stanju, da pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti niti z rekonstrukcijo objekta, pa predvidi odstranitev objekta.

8. člen(poziv lastnikom nevzdrževanih objektov)

(1) O uvrstitvi objekta na seznam nevzdrževanih objektov in o potrebnih ukrepih pristojni občinski organ pisno obvesti lastnika nevzdrževanega objekta in ga pozove, da v 15 dneh od vročitve obvestila poda morebitne pripombe na ugotovitve komisije in se izreče o pripravljenosti izvršitve odrejenih ukrepov. Poziv se vroči lastniku v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku.

(2) Obvezna sestavina poziva je tudi opozorilo, da se lahko izvršitev iz 9. člena tega odloka določenih in odrejenih nujnih ukrepov doseže z upravno izvršbo.

(3) Odziv lastnika se upošteva pri odločitvi o možnem delnem sofinanciranju izved-be potrebnih del.

9. člen(določitev ter odreditev ukrepov z odlokom in odločbo)

(1) Na podlagi ugotovitev komisije se z odlokom, ki ga sprejme občinski svet, določi

Bohinj, 4. marec 2016URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJŠtevilka 22. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj.

POGOJI, MERILA IN NORMATIVI ZA IZVAJANJE LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI BOHINJ

VSEBINA IN OBSEG PROGRAMA

Zaradi različnega načina poimenovanja starostnih skupin pri posameznih športnih panogah, se nazivi kategorij (cicibani, mlajši dečki­ce, starejši dečki­ce, kadeti­nje in mladinci­ke), pri športni vzgoji otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, nadomestijo z leti.

Po novem se skupine oblikujejo za udeležence v starosti od 6 do 9 let, 10 do 12 let, 13 do 15 let, 16 do 17 let, 18 do 20 let. Starost udeležencev se izračuna iz letnice rojstva za tekoče leto.

7. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športuPrvi stavek tretjega odstavka se spremeni, v tem da izvajalci po novem lahko kan-

didirajo z več kandidati, tako da se glasi: »Vsak izvajalec letnega programa športa lahko za sredstva izobraževanja, uspo­

sabljanja in izpopolnjevanja kandidira z več kandidati, ki pri njem opravljajo strokovno delo.«

Tabela »Število športnikov v vadbenih skupinah« se spremeni v tem, da so spre-menjene velikosti skupin v starostnem obdobju od 6 do 15 let pri kolektivnih športih.

Športna panoga

6­9 let 10­12 let 13­15 let 16­17 let 18­20 let Kakovostni šport

Tabela IŠ 6 6 6 4 4 4

Tabela KŠ 8 8 8 11 11 11Tabela IŠ (individualni športi) in tabela KŠ (kolektivni športi) predstavljata športne pano-ge, določene s strani Olimpijskega komiteja Slovenije.

Briše se zadnji odstavek pri spremembah Pogojev, meril in normativov za izvajanje letnega programa športa v Občini Bohinj, ta se je glasil:

»Število športnikov v vadbenih skupinah lahko odstopa od števila določenega v tabeli na podlagi določil nacionalnih panožnih zvez oziroma njihovega soglasja.«

Določi se koeficient popolnosti vadbenih skupin, za programe športa otrok in mla-dine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport.

Koeficient popolnosti vadbenih skupin = 100 ­ ((No­N)/No) · 100) ­ (No­N)/No) · (100/No)No = število športnikov v vadbeni skupiniN = število prijavljenih športnikov v vadbeni skupiniV primeru, da ima prijavitelj športnega programa v skupini več udeležencev, kot

jih predvideva tabela »število športnikov v vadbeni skupini«, se za razliko udeležencev prijavi nova skupina oziroma nove skupine.

Številka: 671­1/2011­7Bohinjska Bistrica, 2. marec 2016

Župan Občine BohinjFranc Kramar, univ. dipl. inž. les.,l.r.

tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.«

14. člen(nadzor nad izvajanjem določb odloka)

Nadzorstvo nad izvajanjem določb III. poglavja tega odloka izvaja pristojni občinski inšpekcijski organ.

V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

15. člen(imenovanje komisije)

Župan imenuje strokovno komisijo iz prvega odstavka 5. člena tega odloka v roku enega meseca po uveljavitvi tega odloka.

16. člen(začetek veljavnosti odloka)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj.

Številka: 007­006/2015­2Bohinjska Bistrica, 4. februar 2016

Župan Občine BohinjFranc Kramar, univ. dipl. inž. les.,l.r.

3.Na podlagi 9. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 97/01­ZSPD, 110/02­

ZGO­1 in 15/03­ZOPA), določil Resolucije o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 26/14), 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07) in 24. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Bohinj (Urad-ni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07 in 2/09) je Občinski svet Občine Bohinj na 4. ko-respondenčni seji, dne 2. marca 2016 sprejel

PRAVILNIKo spremembah Pravilnika za vrednotenje letnega programa športa v

Občini Bohinj

1. členV Pravilniku za vrednotenje letnega programa športa v Občini Bohinj (Uradni vest-

nik Občine Bohinj, št. 3/2011 in 2/2014) se spremenijo Pogoji, merila in normativi za izvajanje letnega programa športa v Občini Bohinj, ki so sestavni del pravilnika. Spre-menijo se: - splošni pogoji za kandidiranje na sredstva usposabljanja, - športne kategorije, - število športnikov v vadbenih skupinah, - določi se koeficient popolnosti vadbenih skupin za programe športa otrok in mladine,

usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport.

Bohinj, 4. marec 2016RAZPISI IN OBVESTILAObčina Bohinj na podlagi Odloka o proračunu občine Bohinj za leto 2016 (Uradni

vestnik Občine Bohinj, št. 8/2015) objavlja naslednji

JAVNI RAZPISza sofinanciranje izvedbe programov, ki so namenjeni starejšim

občanom v Občini Bohinj, za leto 2016

1. Predmet razpisaObčina Bohinj objavlja razpis za podelitev proračunskih sredstev za sofinanciranje

programov društev. Za sofinanciranje programov so v proračunu občine Bohinj predvi-dena sredstva v višini 5.000,00 EUR ­ Sofinanciranje društev in organizacij. Občina bo sofinancirala programe največ do 60 % vrednosti posameznega programa.

Obnova spominskih obeležij in spomenikov ni predmet razpisa.

2. Pogoji razpisaNa razpis se lahko prijavijo društva, druge organizacije ter posamezniki, ki so nosilci

programov, namenjenih starejšim in so za opravljanje navedene dejavnosti registrira-ni. Programi se morajo izvajati na območju občine Bohinj ali pa izven območja občine Bohinj, vendar morajo vključevati uporabnike programa iz naše občine, kar je razvidno iz evidence članov s stalnim bivališčem v občini Bohinj.

Na razpisu ne morejo sodelovati organizacije, društva in drugi posamezniki, ki pro-

grame za starejše izvajajo v okviru redne dejavnosti in za to prejemajo sredstva Občine Bohinj iz druge proračunske postavke.

3. Vsebina vloge in zahtevana dokumentacijaRazpisno dokumentacijo lahko dobite na Občinski upravi ali na spletni strani občine

www.obcina.bohinj.si razpisi. Vloga mora vsebovati: - predstavitev izvajalca programa, - dokazilo o registraciji izvajalca programa, - vsebinska predstavitev programa, - morebitna potrebna soglasja za izvedbo programa, - finančna predstavitev programa.

4. Rok za prijavo Vloge pošljite na predpisanih obrazcih najkasneje do 4.4.2016 v zaprti kuverti na

naslov: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, s pripisom “sofinanciranje programov za starejše”. Vse dodatne informacije dobite na občinski upravi ali na tel. št. 577 0115.

5. Obvestilo o izboruKomisija, ki jo imenuje župan, bo na osnovi prispelih vlog pripravila predlog za

sofinanciranje programov v Občini Bohinj za leto 2016. O izboru bodo prosilci obveščeni v 20. dneh po zaključenem roku razpisa.

Bohinj, 4. marec 2016RAZPISI IN OBVESTILA6. Prednost pri izbiri bodo imeli programi

- medgeneracijskega sodelovanja, - aktivnega vključevanja starejših oseb v programe, - ki bodo trajali dalj časa in bodo vključevali večje število oseb, - projekti aktivnega preživljanja prostega časa, - ki bodo usmerjali v informiranost, pridobivanje novih znanj, veščin in spretnosti,

varovanje okolja ter kulturne dediščine.

Številka: 41011­4/2016Datum: 24. 2. 2016 Občina Bohinj,

Občinska uprava

Občina Bohinj na podlagi Odloka o proračunu občine Bohinj za leto 2016 (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/2015) objavlja naslednji

JAVNI RAZPIS za sofinanciranje izvedbe programov veteranskih organizacij vojne za

Slovenijo v Občini Bohinj za leto 2016

1. Predmet razpisaObčina Bohinj objavlja razpis za podelitev proračunskih sredstev za sofinanciranje

programov veteranskih organizacijvojne za Slovenijo. Za sofinanciranje programov so v proračunu občine Bohinj predvidena sredstva v višini 2.000,00 EUR. Občina bo sofi-nancirala programe največ do 60 % vrednosti posameznega programa.

2. Pogoji razpisa

Na razpis se lahko prijavijo organizacije ter posamezniki, ki so nosilci programov, namenjenih veteranskim organizacijam in so za opravljanje navedene dejavnosti reg-istrirani. Programi se morajo izvajati na območju občine Bohinj ali pa izven območja občine Bohinj, vendar morajo vključevati uporabnike programa s stalnim bivališčem v občini Bohinj, kar je razvidno iz evidence članov.

Na razpisu ne morejo sodelovati organizacije, društva in drugi posamezniki, ki pro-grame za veteranske organizacije vojne za Slovenijo izvajajo v okviru redne dejavnosti in za to prejemajo proračunska sredstva občine Bohinj iz druge proračunske postavke.

3. Vsebina vloge in zahtevana dokumentacija• predstavitev izvajalca programa, • dokazilo o registraciji izvajalca programa,• vsebinska predstavitev programa,• morebitna potrebna soglasja za izvedbo programa, • finančna predstavitev programa.

4. Rok za prijavo Razpisno dokumentacijo je potrebno poslati najkasneje do 4. 4. 2016 v zaprti kuver-

ti na naslov: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, s pripisom “Sofinan-ciranje programov veteranskih organizacij vojne za Slovenijo”. Vse dodatne informacije dobite na občinski upravi ali na tel. št. 577 0115.

Razpisno dokumentacijo lahko dobite na občinski upravi in na spletni strani Občine Bohinj.

5. Obvestilo o izboruKomisija, ki jo imenuje župan, bo na osnovi prispelih vlog pripravila predlog za

sofinanciranje programov veteranskih organizacij vojne za Slovenije v Občini Bohinj za leto 2016. O izboru bodo prosilci obveščeni v 20. dneh po zaključenem roku razpisa.

6. Prednost pri izbiri bodo imeli projekti• ki bodo trajali dalj časa in bodo vključevali večje število uporabnikov, • aktivnega preživljanja prostega časa, športa, kulture in izobraževanja, • ki bodo usmerjali v informiranost, pridobivanje novih znanj, veščin in spretnosti.

Za programe, ki se izvajajo za člane iz več občin, se za izračun deleža iz proračuna Občine Bohinj upošteva: delež sofinanciranja teh občin, število vseh članov in število članov iz Občine Bohinj.

Številka: 41011­5/2016­2 Datum: 29. 2. 2016

Občina Bohinj, Občinska uprava

Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 110/02 in 15/03) in 6. člena Pravilnika za vrednotenje letnega programa športa v Občini Bohinj (Uradni vestnik, št. 3/11, 2/14 in 2/16) objavlja

JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov programov športa za leto 2016

1. Podatki o naročnikuObčina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica

2. Predmet razpisaSredstva so v proračunu zagotovljena na podlagi sprejetega Letnega programa

športa v Občini Bohinj za leto 2016.

3. Izvajalci, ki se lahko prijavijo na razpis in pogoji razpisaNa razpis se lahko prijavijo naslednji izvajalci programov:

a) športna društva,b) zveze športnih društev, ki jih ustanovijo društva za posamezna območja, c) zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, registrirane za oprav-

ljanje dejavnosti na področju športa, d) vrtec in osnovna šola,e) ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu, so splošno koristne

in neprofitne,

in izpolnjujejo naslednje pogoje: - so registrirani v skladu z zakonskimi predpisi za opravljanje športne dejavnosti in

izvajajo programe športa na območju občine Bohinj, - programe športa izvajajo za občane Bohinja, - imajo zagotovljene materialne, kadrovske, organizacijske in prostorske pogoje za

uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti, - imajo za določene športne programe zagotovljeno redno vadbo, - so registrirani in delujejo najmanj 1 leto od dneva registracije dejavnosti, - društva imajo urejeno evidenco o registriranih tekmovalcih, članstvu in plačani čla-

narini.

4. Kriteriji in merilaVrednotenje športnih programov bo izvedeno v skladu s Pravilnikom za vrednotenje

letnega programa športa v Občini Bohinj. Dodatni kriteriji se določijo za občinska priznanja športnikom. Upravičenci do na-

grad so športniki, prijavljeni v tekmovalnih sistemih po dopolnjenem 13. letu starosti. Up-oštevajo se dosežki na tekmovanjih, pridobljeni v letu 2015. Nagrade v obliki finančnih sredstev se podelijo prvim trem najboljšim, glede na konkurenčnost v posameznih dis-ciplinah. O vrednotenju dosežkov bo komisija odločala na podlagi Pravilnika za vred-notenje letnega programa športa v Občini Bohinj.

5. Okvirna višina razpisanih sredstev in višina sofinanciranjaVišina razpoložljivih sredstev:Področje, vsebina, program, namen

- Delovanje društev 12.595,00 € - Izobraževanje 1.000,00 € - Šolska športna tekmovanja 700,00 € - Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami 850,00 € - Športne prireditve 6.180,00 € - Vrhunski šport 4.296,00 € - Športna rekreacija 1.500,00 € - Organizirani tečaji, v okviru predšolskega izobraževanja 2.000,00 € - Občinska priznanja športnikom 1.000,00 € - Informacijski sistem 130,00 € - Kakovostni šport 520,00 € - Organizirani tečaji, v okviru šolskega izobraževanja 5.000,00 € - Šport otrok in mladine 26.200,00 € - Nakup opreme 15.000,00 € - Priznanja za izvajanje programov Mali Sonček, Krpan, Zlati Sonček 340,00 €

Letni programi se sofinancirajo največ do višine 80 % vrednosti letnega programa. Tekom leta je možno prerazporejanje, na razpisu pridobljenih sredstev, v višini 20 % v skladu s pravili Odloka o proračunu za leto 2016. Pri prijaviteljih tečajev se pri obli kovanju velikosti skupin, upošteva prisotnost posameznega otroka, ki mora biti vsaj 50 %, glede na trajanje posameznega tečaja. Za organizirane tečaje se sofinanciranje izvede za vzgojno­izobraževalni zavod in društva. Izjemoma se lahko vrednoti tečaje drugih iz-vajalcev, če gre za športno panogo, ki jo ne izvajajo društva in vzgojno­izobraževalni zavod. Sofinancira se nakup opreme, ki jo za svojo redno dejavnost potrebujejo športna društva, vzgojno izobraževalni zavodi ter drugi izvajalci športnih programov.

6. Vsebina vloge in zahtevana dokumentacijaRazpisno dokumentacijo lahko dobite na spletni strani občine www.obcina.bohinj.si

razpisi. Vloga mora vsebovati: - v celoti izpolnjeno, žigosano in podpisano razpisno dokumentacijo, - vse zahtevane priloge.

7. Informacije v zvezi z razpisom in razpisno dokumentacijoprejmete na občinski upravi pri Aniti Zorč ali po telefonu št. 577 01 23 ter prek

e­pošte: anita.zorc@obcina.bohinj.si

Projektno srečanje Erasmus+ v BohinjuDr. Urška Repinc, OŠ dr. J. Mencingerja

V začetku februarja je naša šola organizirala tridnevno projektno srečanje učiteljev, sodelujočih v projektu Erasmus+. Gostujoči učitelji prihajajo iz Malte, Estonije, Madžarske, Španije in Latvije.

Tema projekta je izboljševanje metod za pouk naravoslovja, zato smo k sodelovanju povabili tudi ustanove, ki nam pri tem lahko pomagajo in na katere imajo lahko rezultati projekta določen vpliv. To so Tri-glavski narodni park, Zavod RS za šolstvo in Šola za ravnatelje. Za do-brodošlo motivacijo je s spodbudnim nagovorom poskrbel tudi pred-stavnik Občine Bohinj. Program je bil vsebinsko bogat in pester. Učne ure so prikazovale inovativno uporabo nove IKT, po drugi strani pa tudi načrtovanje ur, izvedenih brez pomoči tehnologije, z materialom iz narave ali po možnosti izvedene v naravi. Svetovalca Zavoda za šol-stvo (fizika, matematika) sta s svojima delavnicama smiselno dopolnila program, prav tako predavateljica iz Šole za ravnatelje, ki je sprego-vorila o pomenu medsebojnega opazovanja učnih ur. Rezultat dela bo izražen predvsem v seminarju, izvedenem na Malti. Mi pa se bomo z novimi spoznanji poskusili vključiti s prispevki na ustreznih konfe-rencah. Sodelavki TNP sta predstavili njihov izobraževalni program in novo stavbo Informacijskega centra Bohinjka. Prav tesno sodelovanje s to institucijo predstavlja dodaten potreben vir motivacije za spre-menjene, izboljšane učne ure tako učiteljev kot drugih sodelavcev, ki se ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem, posredno pa tudi učencev.

Gostujoči učitelji so imeli priložnost obiskati različne učne ure, ki so takrat potekale. Učenci, ki obiskujejo predmet Vzgoja za medije, so se z nekaterimi obiskovalci pogovarjali. Tako so izvedli nekaj o šolah, na katerih ti učitelji delujejo. Ena od njih tako prihaja iz Latvije, vendar je šola, na kateri poučuje, ruska. Učitelji so bili navdušeni predvsem nad hribi, presenečeni pa nad ozkimi cestami skozi bohinjske vasi. Občudo-vali so našo šolo, tako videz kot stike med učitelji in učenci.

Popoldanski rekreativni del je minil v predstavljanju bohinjskih le-pot, ki so hkrati prizorišče naravoslovnih, kulturnih in športnih dni. Da so lepote navdušile obiskovalce in jih napeljale k razmišljanju o ponovnem obisku Bohinja, pričajo hitri odzivi na družabnih omrežjih in izrazi zahvale po elektronski pošti. ・

razdrobljenost teh vsebin v številnih predpisih, vsebinsko pa področje postaviti na neko višjo raven. Cilji in namen prenove so po Ivaničevih besedah: povečati prožnost prostorskega načrtovanja, da se lahko bolj ažurno odziva na aktualne potrebe v prostoru; povezava prostorskega z razvojnim oz. strateškim načrtovanjem; vzpostavitev mehanizmov aktivne zemljiške politike, da bodo občine kot nosilke urejanja pros-tora aktivno gospodarile s prostorom in ustvarile razvojne možnosti; nov koncept izdajanja gradbenih dovoljenj, s katerim bi se zmanjšalo investicijsko tveganje in vzpostavilo neko bolj logično sosledje zahte-vanih korakov pri pridobitvi dokumentacije, kar pomeni tudi njeno zmanjšanje, ter integracija postopkov pri pridobitvi gradbenega do-voljenja in okoljevarstvenega soglasja, da bi se ti postopki po novem vodili koordinirano. »Ker gre za velike spremembe, je predvideno tudi neko razumno prehodno obdobje, da bo dovolj časa za prilagoditev in čim manj težav ob dokončni uveljavitvi,« je še dodal Luka Ivanič.

Slovenija je prvo krovno ureditev področja urejanja prostora in gra-ditve objektov dobila v začetku leta 2003. Šlo je za Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1) in Zakon o graditvi objektov (ZGO-1). Pred tem se je ves čas samostojne države uporabljala še nekdanja republiška zakonodaja. Čeprav je šlo za pomembno pravno področje in čeprav naj bi ta zakona postavila trajne normativne temelje, je kmalu prišlo do drobljenja te ureditve. ZGO-1 je od tedaj doživel že mnogo spre-memb in dopolnitev, ZUreP-1 pa je že v letu 2007 delno nadomestil Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt), ki je iz ZUreP-1 izvzel in ločeno uredil področje prostorskega načrtovanja, opremljanja zemljišč za gradnjo in prostorske informatike, torej glavnino njegove vsebine. Tudi sam ZPNačrt se je večkrat spreminjal in dopolnjeval, najbolj pa je vanj leta 2010 posegel Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, ki je ločeno uredil problematiko priprave državnih prostorskih načrtov in specialno uredil še nekaj drugih pove-zanih vprašanj.

Zaradi tovrstnega normativnega drobljenja se je izkazala potreba po celostni prenovi tega zakonodajnega področja. Ministrstvo, pristojno za prostor, je v letu 2013 določilo obrise tega zakonodajnega projekta z Izhodišči normativnih sprememb na področju urejanja prostora in graditve objektov, ki jih je potrdila tudi Vlada RS. Projekt je bil zastav-ljen široko in naj bi ob angažmaju strokovne in institucionalne javnosti po korakih naslovil bistvene težave na tem področju, najprej v sami krovni zakonodaji, nato pa tudi po področnih predpisih, ki močno soustvarjajo normativno in izvajalsko okolje na tem področju.

Ob prvotni pripravi normativnih rešitev se je najprej načrtovalo zgolj spremembe in dopolnitve ključnih zakonov, torej ZPNačrt in ZGO-1. Kmalu je postalo jasno, da obseg sprememb terja vsaj spremembe v tehniki čistopisa obeh zakonov, še bolje pa popolnoma prenovljeno oziroma novo krovno zakonodajo. Še zlasti v prostorski zakonodaji se je pokazalo, da ne zadošča niti nov zakon o prostorskem načrtovanju, temveč je edino primerno, da se pripravi nov zakon o urejanju prosto-ra, ki obsega bistveno več od zgolj prostorskega načrtovanja. Podobno se je pri delu na gradbenem zakonu pokazalo, da je vprašanje reguli-ranja poklicev na tem področju in delovanja obeh poklicnih zbornic, kar sedaj vse ureja ZGO-1, primerneje izločiti in obravnavati v samo-stojnem zakonu, v gradbenem zakonu pa urediti tista vprašanja, ki so povezana z gradnjo in izvajanjem posegov v prostor. ・

Bohinj, 4. marec 2016RAZPISI IN OBVESTILA8. Rok za prijavo in datum odpiranja vlog

Vlogo pošljite do vključno 4. 4. 2016 po pošti na naslov: Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, s pripisom »Prijava na razpis za sofinanciranje programov športa za leto 2016« in preko elektronske pošte na naslov anita.zorc@obcina.bohinj.si.

Datum odpiranja vlog je predvidoma 5. 4. 2016.Na odpiranju imenovana komisija ugotavlja popolnost vlog glede na to, če so bili

predloženi vsi zahtevani dokumenti. V primeru nepopolno izpolnjenih vlog oz. vlog s pomanjkljivo dokumentacijo bo razpisna komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog vlagatel-je pozvala, da vlogo dopolnijo v roku 8 dni.

9. Obvestilo o izboruKomisija, ki jo imenuje župan, bo na osnovi Pravilnika o sofinanciranju programov

športa v občini Bohinj in na podlagi prispelih vlog pripravila predlog za sofinanciranje

programov v Občini Bohinj za leto 2016. O izboru bodo prosilci obveščeni v 45 dneh po zaključenem roku razpisa.

10. Rok porabe dodeljenih sredstevDodeljena proračunska sredstva za programe izvedene v letu 2016 morajo biti po-

rabljena v letu 2016.

Številka: 41011­6/2016Bohinjska Bistrica, 4. 3. 2016

Občina Bohinj, občinska uprava

20gospodarst vo, mladina

21

Nemčija, Tenerife, Dunaj), so prepoznali pomembnost učenja tujih jezikov. Delodajalci bi si želeli, da bi imeli dijaki več praktičnega znan-ja. V času, ko mora minimalno število ljudi opraviti kar največjo količi-no dela, pa v podjetjih dijakom težko zagotovijo mentorja. Prav tako delodajalci pogrešajo konkretne finančne spodbude s strani države.

Na EGSŠ Radovljica se bomo še naprej trudili za kakovostno izvede-no praktično usposabljanje z delom za dijake v domačih podjetjih in in-stitucijah. Prav tako bomo v prihodnjem letu v okviru programa ERAZ-MUS+ nadaljevali z mobilnostjo v tujini za 2. in 3. letnike ekonomske gimnazije in za 2. in 3. letnike ekonomskega in medijskega tehnika. Več o razpisu na internetni strani EGSŠ Radovljica (www.egss.si). ・

Uspehi jeseniških gimnazijcev na športnih tekmovanjihAktiv učiteljev ŠVZ

Šolsko leto smo začeli z ekipnim področnim prvenstvom v atletiki v Kranju. Dijaki in dijakinje so bili najboljši na Gorenjskem. S tem rezul-tatom so se uvrstili tudi v finale ekipnega državnega prvenstva, ki je bilo 8. oktobra v Domžalah. Uvrstitev dijakov na 4. mesto in dijakinj na 7. mesto je do zdaj največji uspeh, ki so ga kadarkoli dosegli jeseniški gimnazijci.

Septembra smo se v Vodicah udeležili šolskega državnega prven-stva v gorskem teku. Dve medalji sta prejela Miha Ličef (3. mesto v kategoriji starejših dijakov) in Alenka Peternelj (3. mesto v kategoriji starejših dijakinj).

Jesenski del sezone smo zaključili z zelo uspešnim nastopom naših dijakinj in dijakov na Ljubljanskem maratonu, ki je najbolj množična tekaška prireditev pri nas . Najvišje so se uvrstili: Alenka Peternelj (5. mesto), Miha Jan (6. mesto) in Maja Kerštajn (8. mesto). Ekipno so di-jakinje zasedle 2. mesto, dijaki pa 3. mesto. Ponosni smo na vse dijake, ki so na maratonu nastopili za Gimnazijo Jesenice. Letos jih je bilo 81.

Na šolskem državnem tekmovanju v judu je bil Tim Pahor med naj-boljšimi, v svoji kategoriji je osvojil srebrno medaljo.

Športni plezalci nas vsako leto razveselijo z medaljami. Letos sta bila bronasta Vita Lukan v kategoriji mlajših dijakinj in Tine Rozmanič med starejšimi dijaki.

Prireditve v Knjižnici Bohinjska BistricaSara Klemenčič, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica

SREDA, 2. 3., 17:00 - Zeleni škrat Ariel: Zabavna glasbeno-ani-macijska predstava Melite Osojnik, kjer so otroci del predstave in ne le gledalci.

SREDA, 9. 3., 17:00 - Presenečenje: Ustvarjalno delavnico presenečenja bo vodila Alenka Gašperin.

SREDA, 16. 3., 17:00 - Špicparkeljc: Predstava Kulturnega društ-va Kropa – otroške gledališke skupine Čoftica v sklopu Linhartovega gledališkega maratona, ki ga organizira Javni sklad RS za kulturne de-javnosti.

SREDA, 23. 3., 17:00 - Kokoškina velikonočna košarica: Ve-likonočno pravljico in ustvarjalno delavnico bosta za otroke od 4. leta starosti dalje pripravila Alenka Dežman in Andrej Jalen.

VES MESEC - Bohinjska Bistrica in Srednja vas: Kaj je v košarici Rdeče kapice?: Vsebina znane pravljice se razlikuje od države do države. Vabljeni na ogled razstave, kjer se boste sprehodili po 28 državah članicah Evropske Unije in pogledali, kaj skriva v košarici Rdeča Kapica. ・

Bohinjski planinci v finaluUrša Rožič, Monika Zupanc, Martina Kalita, mentorice

V soboto, 23. 1. 2016, je v Tržiču potekalo državno tekmovanje Mladina in gore. Tekmovanja se je udeležilo 22 štiričlanskih ekip mla-dih planincev iz osnovnih šol, ki so zbrale dovolj točk na regijskem tekmovanju. Iz naše šole se je naprej uvrstila ekipa osmošolcev (Mia Arh, Aljaž Cvetek, Luka Kalita, Vid Stanovnik), ki je na koncu zasedla odlično 6. mesto. Letos so prvič tekmovali tudi srednješolci. Nastopilo je 22 dvočlanskih ekip. Bohinj sta zastopali dve ekipi iz PD Srednja vas in dve iz PD Bohinjska Bistrica. Dve ekipi sta se uvrstili v finale in na koncu zasedli odlično 5. in 6. mesto. Vse ekipe najprej rešujejo test, ekipe, ki se uvrstijo v finale, pa morajo pokazati še praktično znanje. Vsem tekmovalcem iskreno čestitamo za lepe uvrstitve!

Tekmovanje je le zaključni del priprav, kjer mladi planinci pridobi-vajo znanje, ki je pomembno za varno hojo v gorah. Veseli smo, da radi sodelujejo tudi srednješolci, ki so bili že v osnovni šoli aktivni planinci, da pomagajo pri pripravah na tekmovanje, pri izletih, taborih, glasilu Bohinjčki planinčki, ... Hvala tudi vsem, ki so kakorkoli pripomogli k udeležbi in h kvalitetni pripravi na tekmovanje: Katarini Čufer, Andreju Rožiču, Mladinskemu odseku PD, PD Srednja vas in PD Bohinjska Bis-trica ter OŠ dr. Janeza Mencingerja. Hvala vsem za podporo! ・

Okrogla miza o praktičnem usposabljanju z delomEGSŠ Radovljica

Na naši šoli se dobro zavedamo, da dijaki poleg splošnih in strokovnih znanj potrebujejo tudi praktična znanja za poklice, ki jih bodo opravljali po zaključku šolanja. Zato smo v torek, 2. 2. 2016, pripravili Okroglo mizo o praktičnem usposabljanju z delom (PUD), kjer smo želeli povezati šolski prostor z izkušnjami dijakov, ki so že bili na praktičnem usposabljanju doma ali v tujini, in s potrebami deloda-jalcev. Okrogle mize so se udeležili: delodajalci, ki našim dijakom eko-nomske in medijske usmeritve omogočajo opravljanje PUD, ga. Alenka Turičnik, višja svetovalka na Centru za poklicno izobraževanje, g. Janez Strojan (nekdanji vodja Izobraževalnega središča na RTV, ki trenutno sodeluje na Televiziji Medvode), Petra Ambrožič, strokovna sodelavka Območne obrtno-podjetniške zbornice Radovljica, in novinarji (Radio Triglav, Gorenjski Glas in GTV - Gorenjska televizija).

Dijaki so povedali, da je pogosto odvisno od posameznikove mo-tiviranosti, koliko se bo naučil v času opravljanja prakse. Večinoma so zadovoljni s tem, kar so se naučili. Menijo, da s praktičnim uspo-sabljanjem doma in v tujini pridobijo na samozavesti, komunikativnos-ti in samostojnosti. Dijaki, ki so prakso opravljali v tujini (Portugalska,

mladina

Tekača na smučeh Anja Mandeljc in Vili Črv, člana mladinske državne reprezentance. Foto: Gimnazija Jesenice

Ekipa Gimnazije Jesenice. Foto: Gimnazija Jesenice

22mladina, iz naših kra jev

sama peljala domačijo naprej. Vsi so morali trdo delati in se preživljati. Časi so bili zelo težki, še posebej zaradi vojne. Trije bratje so bili pri-silno mobilizirani v nemško vojsko in poslani na fronto. Vsi trije so živi prišli domov, a so potem odšli v partizane, brat Darko je leta 1944 v partizanih padel.

Leta 1952 se je poročila z Valentinom Rozmanom, po domače pri Ložanu. Rodili so se trije otroci: Nada, Mira in sin Pavel. Pri Ložanu je bila tudi kmetija in tukaj so ji vse znanje, pridnost in delavnost še kako prišli prav. Vzgoja treh otrok, delo na kmetiji in popravilo hiše ni mačji kašelj. Takrat se je vse delo opravljalo ročno. Dandanes se lahko samo čudimo in občudujemo mamo Marijo, kako je čila in močna pri taki častitljivi starosti. Od ostalih Ogrinovih otrok sta živa še dva, naša Marija in najstarejši brat Franc Ogrin, ki šteje že zavidljivih 95 let.

Kapo dol obema in še na mnoga leta! ・

Februarsko dogajanje v Centru TNP BohinjMajda Odar, TNP

Februarsko dogajanje v Bohinjki je bilo pestro. Ob kulturnem prazniku navdihujoče na odlično obiskanem koncertu Zlatih sloven-skih popevk, med počitnicami pa ustvarjalno, okusno, umetelno in za-bavno. V času počitnic smo izvedli skupno devet delavnic, od tega tri na Voglu. Skupno se jih je udeležilo preko 150 radovednežev. Hvala vsem mentorjem – ponosni smo, da so z nami sodelovali tudi lastniki certifikata Bohinjsko!

Med dva odmevnejša dogodka v februarju štejemo občni zbor GRS Bohinj in prvo tovrstno srečanje – spoznavni večer uredniškega odbo-ra mesečnika Planinski vestnik (UO PV) in Bohinjcev, ki svoj službeni ali prosti čas posvečajo planinski dejavnosti. Uredniški odbor revije redko sestankuje izven Ljubljane, zato smo še toliko bolj ponosni, da so se odzvali vabilu in prišli v Bohinj. Ob tej priliki smo na dogodek povabili tudi domačine, njihov odziv je bil zelo dober. Tudi zato so člani UO PV sklenili, da tovrstno prakso občasno velja nadaljevati po drugih slovenskih krajih tudi v bodoče.

V marcu vas vabimo na dva dogodka. V petek, 11. marca, vas ob 19. uri vabimo na Literarni večer: Predstavitev knjige Marije Cvetek, Hude so res vojske in Lovra Sodja, Glasba, ples in gore. V soboto, 19. Mar-ca, pa vas dopoldne vabimo na delavnico izdelovanja cvetnih g’banc/hvanc in na odprtje velikonočne razstave ročnih del Žensk Bohinja. Delavnica bo potekala v Hiši med 10. in 12. uro, odprtje razstave pa bo

Med ekipnimi športi sta bili najuspešnejši ekipi dijakinj v košarki in odbojki. Uvrstili sta se na državno četrtfinalno tekmovanje.

Odlični so naši dijaki v curlingu (balinanje na ledu). Nika Svetina, Luka Prezelj, Noel Gregori in Aljaž Stopar so uspešno nastopili na mla-dinskem svetovnem prvenstvu.

Denis Čatak, Sara Gorinjac, Nina Rupnik in Sara Ravnik uspešno zastopajo barve slovenske mladinske reprezentance v tradicionalnem karateju.

Med alpskimi smučarji imamo člana mladinske reprezentance Boru-ta Božiča.

Med dijaki, ki se izobražujejo v športnem oddelku, naj posebej ome-nimo tiste, ki v svojih športnih panogah dosegajo odlične mednarodne rezultate: plavalki Tjaša Pintar in Gaja Kristan, športna plezalka Vita Lukan, odbojkarice Taja Tučen, Pia Blažič in Alja Jerala, plesalki Maja Pogačar in Sara Gorinjac, veslači Rok Šmit, Marko Hladnik in Matej Čuk, hokejista Luka Ulamec in Rok Avsenek, atleti Matic Silič, Trina Praprotnik Malej, Neja Omanovič in Lara Peterlin, tekači na smučeh Miha Jan, Maja Kerštajn, Miha Ličef, Vili Črv in Anja Mandeljc. Sled-nja sta člana mladinske državne reprezentance, ki sta na Olimpijskih igrah mladih na Norveškem osvojila odlično 6. in 12. mesto. Izjemno uspešen je tudi mladi smučar Jernej Slivnik, ki je na mednarodnem tek-movanju invalidov v absolutni konkurenci osvojil srebrno medaljo. ・

Štipendije za deficitarne poklicePetra Lotrič Ogrin

Javni sklad za razvoj kadrov in štipendije je v ponedeljek, 15. feb-ruarja, objavil razpis za dodelitev štipendij za deficitarne poklice za šolsko leto 2016/2017. Štipendije za deficitarne poklice so namen-jene dijakom, ki se izobražujejo za poklice, za katere glede na potrebe delodajalcev na trgu dela ni dovolj kadra. Razpis prinaša naslednje spremembe: zoženi nabor deficitarnih poklicev, pogoj, da je vlagatelj vpisan v 1. letnik, in razvrščanje vlog po uspehu. Vlogo je možno od­dati od 15. 6. 2016 do 20. 9. 2016.

S štipendijami za deficitarne poklice želijo spodbujati vpis mladih v izobraževalne programe, ki so prepoznani kot deficitarni poklici. Cilj je, da se zagotovi ustrezno število mladih z znanji, potrebnimi za obstoj in razvoj posameznih gospodarskih panog. Razpisanih bo do 1.000 štipendij za deficitarne poklice v višini 100 evrov mesečno.

Štipendije sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Višina razpisanih sredstev znaša 1,2 milijona evrov. ・

90. rojstni dan Marije RozmanPavel Rozman

27. januarja je praznovala svoj 90. rojstni dan naša mama Marija Rozman. Čestitke so ji namenili sosedje, znanci in domači. Obisk župa-na Franca Kramarja pa je bil še pika na i.

Marija Rozman (rojena Ogrin) se je rodila v Bohinjski Bistrici v spodnji vasi očetu Francu Ogrinu in mami Mariji. Pri hiši je bilo šest otrok: Franci, Darko, Slavko, mama Marija, Ivan in Milena. Oče Franc je bil gostilničar in kmetovalec. Gostilna pri Ogrinu je delovala do 2. svetovne vojne. Pri 11. letih ji je ata umrl in mama s šestimi otroci je

Ustvarjalno dopoldne z Nušo Cokan. Foto: Antonio Pratta in Paolo Pettineo

Hribovsko kuhinjo smo odkrivali s Katico Mikelj. Foto: Antonio Pratta in Paolo Pettineo

23

Bohinj postavitev finančno podpira tudi Ministrstvo za kulturo. Ver-jamemo, da bomo projekt delovne skupine Gorenjskega muzeja, ki je bil sprejet tako v posebnem odboru Občine Bohinj in na občinskem svetu Občine Bohinj, uspešno uresničevali še naprej. ・

Ali se sramujemo, da so bili Bohinjci in da so živeli tu?Branko Brgant

K pisanju tega članka me je spodbudilo poslušanje nekaterih ljudi po bohinjskih lokalih, kako in zakaj je kdo koga in na kakšen način in koliko je dolžen in še ... Predvsem tisti ljudje, ki se imajo v Bohinju za nekaj več, za bolj pomembne in si pripenjajo funkcije, samo zato da jih imajo, nič ali skoraj nič pa ne naredijo, da bi bilo bolje, razen če v tem vidijo svojo materialno korist.

V preteklem letu smo v Bohinju izgubili kar tri pomembne ljudi, ki so nekaj pomenili v širšem okolju za Slovenijo in so prav tako pripomogli k večji prepoznavnosti Bohinja. Dva sta bila prava Bohinjca, eden pa samo občasni občan. Pa vsi trije niso za bohinjske veljake bili toliko vredni, da bi se jih vsaj nekdo spomnil s kratkim spominom in napisal nekaj dobrega o njih. Med temi je prvi predsednik samostojne slove n-ske (takrat še) skupščine dr. France Bučar, ki je imel državniški pogreb, a so ga nekateri domači veljaki bojkotirali, pa čeprav je v življenju ve-liko izkusil in imel trnovo, toda pokončno pot. Sledi Koprivničan Ja nez Korošec, ki je bil do upokojitve prav tako na pomembnih funkcijah v prejšnji državi, nato pa tudi»boter« marsikatere družbene pridobitve v Bohinju. Kot tretjega omenjam človeka, ki nam je dal zadnji Slovenski pravopis, to je bil gospod Jože Toporišič. V marsikaterem kraju bi bili ponosni na imena, ki sem jih izpostavil in jim namenili vsaj stavek ali dva, če že ne kaj več. Zakaj nismo ponosni, tako kakor smo ponosni na štiri srčne može?

Naši veljaki v Bohinju, sicer ne vsi, a kar večina, se spreneveda ali pa hočejo spremeniti zgodovino in se požvižgajo na ljudi, ki so jih še do lanskega leta hinavsko poznali ali potrebovali. V Bohinju je bolj pomembno, da se govorijo neresnice ali polresnice, da veljaki svojo avtoriteto gradijo na razdiranju medsebojnih odnosov, da poštene in pridne ljudi zavajajo in jim govorijo svojo plat zakona. Toda tudi tem, vsaj tako mislim, bo počasi odklenkalo.

Ne morem verjeti! V življenju sem doživel velik bankrot zaradi državnega zakona o prisilni poravnavi, pa poizkušam še vedno delati s svojo glavo in rokami, brez subvencij, brez dodatnih političnih na-kazil, brez društvenega denarja in brez lažnega obekovanja, skratka sam, včasih tudi po robu, medtem ko nekateri, ki so prišli do kapitala in funkcij, ali z razprodajo Bohinjskega premoženja (hoteli, smučišče Kobla, Gradbeno podjetje Bohinj, Filbo, in še bi lahko našteval) ali s pomočjo državnih sobvencij (gradbeni stroji za živinorejo, ali gradbeni stoji za dopolnilno dejavnost in še in še) ali pa s pomočjo društvenih sredstev (izobraževanje sebe in svojih, drugi niso naši). Vsi našteti hočejo še več in več. Ko pa isti morajo kdaj izpostaviti sebe ozroma svoje najbližje, pa izjavijo, da jih zakon kači in da odgovarjajo z vsem svojim (?) premoženjem.

Seveda je nekaj svetlih izjem v Bohinju, ki se trudijo in ustvarjajo, a se raje držijo bolj zase, ker dobro vedo, da je prisotna tradicional-na slovenska bolezen, ki se ji reče »fušija«, in vedo za slogan, ki ga reklamira država, da pokrade oziroma zarubi še tisto, kar je dobrega, s sloganom: »Uporabi razum, vzemi račun,« boš nagrajen. Takoje to že bilo v naši ne tako davni zgodovini, ko so nekateri zaprisegli suženjstvo Slovencu.

Dajmo, strnimo naše znanje in sposobnost vseh dobrih ljudi, ki jo ima velika večina med nami in naredimo konec tistega, kar nekateri počno v škodo vas, kraja in tudi mene.

Naj bo Bohinj res Bohinj in ne hin. ・

Saj ni res, pa jeLovrenc Vojvoda

27. februarja je poteklo 123. leto od ustanovitve Slovenskega planin-skega društva (SPD) v Ljubljani leta 1893. Ustanovili so ga slovenski

iz naših kra jev

ob 11. uri v Sobi z razgledom. Razstava vam bo od 19. do 28. marca na ogled v delovnem času centra, in sicer med tednom od 10. do 15. ure, ob koncu tedna in na velikonočni ponedeljek pa med 10. in 17. uro. Na veliko noč (27. marec) bo Center TNP Bohinj zaprt.

Uradne ure za občane Bohinja v zvezi z delom javnega zavoda Tri-glavski narodni park in v primeru svetovanj, povezanih z načrtovanimi gradnjami, so v Centru TNP Bohinj v Stari Fužini vsak torek od 11.00 do 15.00 in na Koprivniku v pisarni KS Koprivnik – Gorjuše tretjo sre-do v mesecu od 17.00 do 19.00. Sodelavci TNP so na voljo tudi na sedežu uprave JZ TNP na Bledu vsak delavnik od 9.00 do 14.00 ali po telefonu: 04 578 02 00.

Naj dodamo še, da sta se naši ekipi pridružila dva italijanska študen-ta v okviru študentskih izmenjav ERASMUS+. Paolo Pettineo in Antonio Pratta sta doma iz Neaplja, opravljata magistrski študij naravoslovnih znanosti, Stara Fužina pa bo njun začasni dom do konca junija 2016. V kolikor želite izboljšati ali usvojiti znanje italijanskega jezika, sta vam na voljo za konverzacijo. Več info na info.bohinjka@tnp.gov.si. ・

Pasja šola v BohinjuKatja Koren ex Carl

Lastnike mladih in malo starejših psov obveščamo, da se bo pasja šola začela s četrtkom, 21. 4. 2016, v Bohinjski Bistrici. Tečajniki bodo razdeljeni v dve ali tri skupine oziroma glede na starost psov (pasje igralne urice, mala šola in začetni tečaj).

Naučili se bomo socializacije psa, delali vaje za boljšo vodljivost, vaje poslušnosti, vodenje na povodcu, prostor in odpoklic, obnašan-je v urbanem okolju, premagovanje raznih ovir in pobiranja pasjih iztrebkov.

Ker pa nas zanima še veliko več, se bomo pogovarjali tudi o pre-hrani, negi, skrbi za zdravje in tako poskrbeli za optimalno sožitje psa in človeka v določenem okolju.

Prijave in informacije na: carlkatja@gmail.com. Vabljeni! ・

ODZIV NA PRISPEVEK MIJE OGRIN Nova arheološka razstava v Muzeju Tomaža GodcaMag. Marjana Žibert, direktorica

Gospa Marija Ogrin je v Bohinjskih novicah (5. februar 2016) napisala prispevek, ki se žal ne ujema z realnostjo. Delovna skupina, ki je pripravila scenarij nove stalne razstave zgodovine Bohinja v Muzeju Tomaža Godca, namreč deluje v Gorenjskem muzeju in jo vodi dr. Jože Dežman. Gospa Ogrinova, ki je bila tudi članica te avtorske skupine, žal pri pripravi scenarija ni bila najbolj prizadevna. Šele po mnogih prošnjah nam je novembra leta 2015 predstavila nekaj vsebinskih ele-mentov za postavitev arheološkega dela razstave v Muzeju Tomaža Godca. Vendar njena predstavitev ni zajemala začetka zgodovine slo venske arheologije v Bohinju in simbolnega pomena, ki ga ima Ajdovski gradec. Oblikovalki sta sicer začeli z delom in pripravili idejni načrt postavitve arheološkega gradiva, žal pa gospa Ogrin ni pripravila slikovnega gradiva in besedil.

Trenutno se v Gorenjskem muzeju že pripravljamo na nadaljevan-je postavitve stalne razstave v Muzeju Tomaža Godca. Poleg Občine

V svet rezbarjenja smo vstopili z Ivom Kovačičem. Foto: Antonio Pratta in Paolo Pettineo

24iz naših kra jev

NAJSTAREJŠA ZGODOVINA BOHINJASv. Janez Krstnik – posvečeno mesto ob Bohinjskem jezeruMija Ogrin

Bohinjci so skozi tisočletja skrbno varovali kulturno dediščino, ki se danes odraža v običajih, noši, ustnem izročilu ali arhitekturi. Pode-dovane vrednote Bohinjcem dajejo trden značaj in ponos. Ohranili so se 2500 let stari predmeti , ki so jih tedanji prebivalci Bohinja položili svojim pokojnikom v grobove na Bitnjah, Lepencah ali ostanki vasi, kakršna je bila na Ajdovskem gradcu. Sta rodavni običaji otepanja po vaseh na Štefanovo in Silvestrovo, imajo svoje korenine v rimskem času in so se pri nas ohranili samo v Bohinju. Iz roda v rod so na isti način gradili hiše in stanove po planinah. Območja, ki imajo ohranjeno tako bogato dediščino, so danes dobro obiskane in prepoznavne turistične destinacije. Temu sledijo tudi najsodobnejši naravnani eko - muzeji, ki stremijo k ohranjanju kulturne dediščine v avtohtonem okolju. To pomeni, da ne smemo več dopustiti, da bi se iz Bohinja odnašali stari predmeti, bodisi tisti, ki so bili izkopani z arheološkimi raziskavami ali staro pohištvo, posode in obleke, ki so se ohranili v naših domovih.

Te dni bo v Triglavskem narodnem parku na Bledu na ogled razstava, kjer bo ponovno prikazano bogato bohinjsko gradivo iz arheološkega najdišča sv. Janez na Ribčevem Lazu, ki se hrani v Gorenjskem muzeju v Kranju. Gradivo je bilo izkopano pri obnovitvenih delih cerkve sv. Janeza Krstnika leta 1999, ki jih je sofinancirala Občina Bohinj. Zaščit-na arheološka izkopavanja so bila izvedena ob temeljih cerkve, zvonika in delov obzidja. Izkopavanja je vodil Draško Josipovič, razstavo sem pripravila v sodelovanju z Zavodom za turizem Bohinj v sklopu projek-ta Manjši muzej - Živa zgodovina.

Med južno stranjo cerkvene ladje in cerkvenim obzidjem so bili od-kriti temelji 3 krat 4 metre velikega prostora, ki predstavljajo del večje stavbe, stare vsaj 2000 let. Zgornji del stavbe je bil lesen, temelji pa so bili zgrajeni iz kamnov. V notranjosti je bilo najdeno značilno rimsko posodje, kot so odlomki loncev, pladnja, keramični trinožnik in kera-mične svetilke na olje. Oljenke so eden najbolj razširjenih uporabnih predmetov rimske dobe.

Med posebne najdbe sodi keramičen lonec z navznoter obrnjenim ustjem in okrasom valovnice. Lonec je bil izdelan prostoročno, le ustje je bilo dodelano na lončarskem vretenu. Tako oblikovani lonci so redki v slovenskem prostoru in predstavljajo posebnost Bohinja.

Stavba, odkrita pri cerkvi sv. Janeza, ima vse značilne elemente rim-skodobnega obrednega prostora: mistična lega ob vodi – jezeru, jama z živalskimi kostmi, bronaste okrasne zaponke in veliko darovanih novčnih najdb od 1. do 4. stoletja. Najdenih je bilo 155 novcev, med njimi kar 144 rimskih. Najstarejši je bronast as rimskega vladarja Ti-

narodni buditelji, na čelu s profesorjem Franom Orožnom, ki so ga na ustanovnem občnem zboru izvolili za prvega načelnika oziroma pred-sednika društva.

Tudi Bohinjci nismo zaostajali za trenutkom časa narodnega prebu-jenja. Že v maju 1893 je na občinski seji občinski tajnik Josip Ravhekar dal pobudo, da se zgradi na planini za Liscem prva koča Slovenskega planinskega društva. Predlog lokacije za gradnjo koče je utemeljil s tem, da je parcela št. 1423/28 k. o. Bohinjska Bistrica v skupni lasti 98 posestnikov iz vasi Bohinjska Bistrica, katere član je bil tudi sam. Vse priprave za gradnjo koče so stekle takoj. Naši zagnani predniki so kočo zgradili v rekordnem času. Slavnostna otvoritev prve koče Slovenskega planinskega društva je bila 15. julija 1894.

Slavnostno jo je prišel odpret ustanovni član in načelnik Slovenske-ga planinskega društva profesor Fran Orožen. Ob otvoritvi je prišlo do male zadrege, kako poimenovati novo zgrajeno kočo. Zadrego s poimenovanjem je rešil tajnik Slovenskega planinskega društva, g. Hartman. Predlagal je, naj se imenuje po priimku prvega predsednika SPD – Orožnova koča. Predlog je bil soglasno sprejet in to ime nosi koča še danes.

Gospodarski odbor srenje Bohinjska Bistrica je na seji 8. oktobra 1898 sprejel sklep, da se na parceli št. 1423/28 k. o. Bohinjska Bistri-ca odmeri parcela, na kateri stoji Orožnova koča, v velikosti 82 m2 in se ji dodeli novo parc. št. 1423/377 ter se jo pripiše SPD.

Orožnova koča je preživela prvo svetovno vojno, bila je izropana, doživela je razpad Avstro-Ogrske in dočakala krivično rapalsko mejo na Črni prsti. Pred drugo svetovno vojno je bila obnovljena in poveča-na, sezonsko oskrbovana in v ponos slovenskih planincev. Med drugo svetovno vojno je doživela barbarizem revolucije in bila 24. decembra 1944 brezumno požgana.

Povojni čas Orožnovi koči ni bil naklonjen, preveč je bilo še pregre-tih revolucionarnih glav. Zagnanost novoustanovljenega Planinskega društva Bohinjska Bistrica, da obnovi Orožnovo kočo, ni rodila uspeha. Do obnove je moralo preteči še veliko časa.

PD Bohinjska Bistrica si je zadalo nalogo, da popravi zablode in po-ravna dolg do naših prednikov ter Orožnovo kočo obnovi. To nam je leta 2006 tudi uspelo in nova Orožnova koča je doživela slavnostno otvoritev. Več kot sto članov PD Bohinjska Bistrica je opravilo 8.000 ur prostovoljnega dela pri obnovi. Preko 70 podjetij in posameznikov je prispevalo denarna in materialna sredstva. Posebno moram poudariti, da je Agrarna skupnost Bohinjska Bistrica darovala 20 m3 smrekove hlodovine.

Naj zaključim z vzrokom, ki me je privedel, da obelodanim in z do-kazi potrdim resnico o lastništvu parcele št. 1423/28 k. o. Bohinjska Bistrica. Parcela je skupna lastnina 98 članov vasi Bohinjska Bistrica, navedenih v Registru deželnih pravic, kar je bilo potrjeno s strani C. K. komisarja v Ljubljani dne, 27. aprila 1910.

Orožnova koča nima funkcionalnega zemljišča. Zato je PD Bohinj ska Bistrica zaprosilo za najem funkcionalnega zemljišča Agrarno skupnost Bohinjska Bistrica in Agrarno skupnost Ravne. Zakaj AS Ravne? V dena-cionalizacijskem postopku vračanja premoženja AS Bohinjska Bistrica je član gospodarskega odbora, ki je bil zadolžen za denaciona lizacijo, ravnal v nasprotju s pravno veljavnimi dokumenti, t. j. v nasprot ju z Registrom deželnih pravic. Da ravna v nasprotju z dokumenti in v ško-do vseh članov AS Bohinjska Bistrica, sem ga večkrat opomnil. Pisno je zavajal člane AS Bohinjska Bistrica in AS Ravne. Pasivnost članov gospodarskega in nadzornega odbora mu je dala krila. Zakaj?

AS Bohinjska Bistrica je podpisala pogodbo s PD Bohinjska Bistrica za brezplačen najem pod pogojem, da Orožnova koča služi za vzgojo mladine ter za pospeševanje planinstva in turizma celotnemu Bohinju. A AS Ravne, ki nikoli ni bila lastnica omenjene parcele, zahteva 50 evrov letne najemnine.

Ker sem kot nekdanji predsednik PD Bohinjska Bistrica in nekdan-ji predsednik AS Bohinjska Bistrica ob ravnanju nekaterih članov AS Ravne osebno prizadet, sem se odločil narediti ta zapis in ga posredo-vati v objavo našemu občinskemu glasilu. Prepričan sem bil namreč, da so pogovori, ki smo jih opravili na občnem zboru AS Ravne v letu 1998, na katerega sem bil povabljen, dokončni in da dokumenti ve-ljajo. Očitno sem se zmotil. Vsaka posledica ima svoj vzrok. Vprašajmo se, ali smo sposobni kaj narediti za Bohinj, in ne, kaj nam mora Bohinj dati! ・

Lonček in del svetilke na olje. (Vir: spletna stran Gorenjskega muzeja, foto: T. Lauko)

25 iz naših kra jev

berija iz leta 22–23. Iz 1. stoletja prevladujejo asi, kovani v Rimu. Asi so bili v 1. in 2. stoletju najpomembnejše denarno sredstvo. Na začetku 3. stoletja je rimski cesar Karakala uvedel nov srebrnik, vreden dva stara denarija – antoninian. Odkritih je bilo devet takih novcev. Največ naj-denih kovancev je iz 4. stoletja po Kr., takrat je bila stavba nenadoma opuščena.

Sponke za oblačila (fibule) so uporabljali moški in ženske. Moški so nosili eno sponko na desni rami, ženske po dve ali več. Pri cerkvi sv. Janeza je bilo odkritih sedem bronastih okrasnih zaponk. Najstarejša je iz 1. stoletja pr. Kr., največ jih je iz 1. in 2. stoletja po Kr.. Posebne po-zornosti je vredna sponka v obliki ptice iz druge polovice 2. stoletja. ・

Dimniški požariGZ Bled-Bohinj

V zimskem času zaradi kurilne sezone naraste število dimniških požarov. Pred nami je še tretjina časa uporabe kurilnih naprav, zato lastnikom ali uporabnikom svetujemo, da preverijo čistost teh naprav in jih po potrebi očistijo. S tem ukrepom se izognemo morebitnemu nastanku dimniškega požara.

Navadno dimniški požari ob pravočasnem in pravilnem ukrepanju ne povzročijo večje škode. Po pogasitvi tovrstnega požara je zaradi varnosti potrebno, da dimnik pregleda dimnikar, ki bo ugotovil, ali vam požar zaradi visokih temperatur gorenja saj ni poškodoval dimni-ka. Na podlagi tega bo izdal potrdilo, da vaš dimnik še ustreza pogojem varnega dimnika.

Z rednim čiščenjem dimnika, urejeno kurilno napravo in uporabo predpisanih kurilnih medijev za posamezno kurilno napravo odpravi-mo vzroke nastanka dimniških požarov. Za kurilne naprave na drva se priporoča kurjenje suhih drv. Za kurjenje ne uporabljajte karto-na, okrasnega papirja, gorljivih gospodinjskih odpadkov, mokrih drv in drugih snovi, ki slabo izgorevajo. Kurjenje plastike in plastičnih izdelkov je prepovedano zaradi varovanja okolja. Prej omenjene snovi slabo izgorevajo, dimni plini teh snovi pa se nalagajo na stene dimnika v obliki saj in so glavni povzročitelj nastanka dimniških požarov.

Pri nastanku dimniškega požara se najprej v prostorih, kjer se na-hajajo kurilne naprave ali v prostorih, skozi katere poteka dimnik, zazna smrad po dimu. Včasih se sliši tudi prasketanje v dimniku in občuti povečana toplota dimnika v prostoru. To so znaki, ki nam na-povedujejo nastanek dimniškega požara. Iskrenje dimnika ali plameni nad dimnikom so znak, da se je požar razvil, ko je tudi skrajni čas, da

pokličete na številko 112. Dimniških požarov ne gasite sami, še pose-bej pa odsvetujemo, da bi za gašenje uporabili vodo. Pri uporabi vode za gašenje lahko izzovete eksplozijo ali poškodbo dimnika, ki jo pov-zroči vodna para pri stiku vode z visokimi temperaturami, ki se razvija-jo pri gorenju saj. Največ kar lahko storite pri dimniškem požaru je, da pokličete na klicni center 112, zaprete lopute za vstop zraka v dimnik in se umaknete na varno mesto. Center bo obvestil najbližjo gasilsko enoto, ki bo po ugotovitvi razvoja požara ustrezno ukrepala in pogasi-la požar. Po pogasitvi naj se dimniška naprava pregleda še z termo kamero, da preverimo, da v dimniku ali delih stavbe, skozi katere gre naprava, ni nepogašenih žarišč, ki bi lahko povračila nastanek novega požara. Slednje velja zlasti za dele stavbe okoli dimnika, ki niso vidni. Pred ponovnim kurjenjem naj vam dimnik pregleda vaš dimnikar. ・

Zimski B. O. FEjST je uspel!Ekipa Turističnega društva Bohinj

Na pustno soboto je v Bohinju potekal Zimski B. O. FEjST. Letos smo gostovali na drsališču v Bohinjski Bistrici, saj so bile razmere na Smučišču Senožeta po nekaj dneh dežja res slabe. Morda nam je na drsališču primanjkovalo prostora, a so bili otroci kljub temu navdušeni, da so lahko gledali predstavo, se zabavali, naredili kaj le-pega na delavnici ali pa si dali poslikati obraz. Vse maškare pa so se posladkale tudi z brezplačnimi krofi.

Organizatorji smo nadvse zadovoljni, ker smo ves dan lahko sprem-ljali nasmejane otroške obraze in zadovoljne starše. Prepričani smo, da se vsi ponovno vidimo tudi na pomladanskem B. O. FejSTu, ki bo . Več fotografij je na naši spletni strani www.bofejst.bohinj-info.com. ・

Občni zbor Kulturnega društva BohinjJure Sodja, KD Bohinj

Vse člane Kulturnega društva Bohinj in vse tiste, ki bi to želeli postati, obveščamo, da bomo imeli občni zbor društva v soboto, 19. marca 2016, ob 19. uri v gostilni Danica.

Kulturni pozdrav! ・

Območno srečanje otroških in odraslih folklornih skupinJure Sodja, KD Bohinj

V soboto, 2. aprila 2016, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Ob-močna izpostava Radovljica organizira Srečanje otroških in odraslih skupin v Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrica.

Glede na to, da imamo v Bohinju več društev, ki se ukvarjajo s kulturo,

Novčne najdbe, ki so jih odkrili pri cerkvi sv. Janeza (Vir: spletna stran Gorenjskega muzeja, foto: T. Lauko).

Foto: Gregor Skoberne

26iz naših kra jev, šport

vas vabimo na dva ločena dogodka. Otroške skupine KD Bohinj in KUD Triglav se bodo predstavile na Otroškem srečanju, ki bo ob 11. uri. Odrasle skupine, med katerimi bosta tudi bohinjski, pa nastopajo na srečanju, ki bo zvečer ob 19. uri.

Ogled obeh dogodkov je brezplačen. Prisrčno vabljeni!. ・

Natečaj za najlepšo pastirsko pal’co leta 2016Ekipa Turističnega društva Bohinj

Turistično društvo Bohinj pripravlja natečaj za najlepšo pastirsko palico leta 2016. Na natečaj se boste lahko prijavili vsi, ki boste ročno izdelali pastirsko palico. Komisija bo izbrala najlepšo na osnovi raz-ličnih kriterijev, ki bodo navedeni v razpisu, katerega bomo objavili v eni naslednjih izdaj Bohinjskih novic.

Palice bomo sprejemali 18.6. 2016 na prireditvi »Aktivne počitnice na podeželju«, ki bo tradicionalno potekala v vasi Studor. Nagrada bo podeljena na jubilejnem 60. Kravjem balu.

Vabimo vas, da si že sedaj zabeležite ostale dogodke v sklopu Ak-tivnih počitnic: • predstavitev sirarstva na kmetiji Odolnjek - 1. 5. in 10. 9. 2016 od

15.–18. ure;• obdelajmo travo v kozolec in spoznajmo studorski česen - 28.

5.2016 od 15.–18. ure;• izdelava in okraševanje pastirskih palic - 18. 6. 2016 od 16. do

19. ure.Rezervacije in več informacij o Aktivnih počitnicah na podeželju in o

natečaju vam nudimo na TD Bohinj. ・

Deset let Kajak kanu kluba BohinjStane Klemenc, Kajak kanu klub Bohinj

Bohinj ima izredne naravne pogoje za razvoj vodnih športov in tovrstne turistične ponudbe. Zato mi je bilo nerazumljivo, da nimamo kluba, ki bi mladini nudil možnosti ukvarjanja s športi na vodi.

Klub smo na mojo pobudo ustanovili v Ribčevem Lazu, 6. oktobra 2006. V ta namen smo se povezali športno ozaveščeni sosedje: Dušan Blažin, Rok Jensterle, Janez Malej, Maruša Malej, Nevenka Leskovšek, Andrej Podlipnik in Stane Klemenc.

S tekmovalno dejavnostjo smo začeli v sezoni 2007, kar pa brez znanja in izkušenj ni bilo enostavno. Prvo leto smo imeli okoli 60 članov, od tega 11 otrok. Število članov se v zadnjih letih giblje od 150 do 200, tekmovalcev pa od 20 do 25. Pri izvedbi prvih začetniških tečajev nam je pomagala Kajakaška zveza Slovenije (KZS). Prve kajake, potrebne popravil sedežev ali krmil, smo dobili od Kajak kanu klubov (KKK) Žusterna, Adria in Ljubljana. Izvedli smo 1. Bohinjski kajakaški maraton. V naslednjih letih smo povečevali število kajakov do današ-njih 60. S podporo župana smo postavili stojala za čolne in jih ogradili. Improvizirana čolnarna nam med sezono služi še danes, a je žal pre-majhna in nepokrita.

Veliko smo vlagali v izobraževanje naših članov. Tečaj za učitelja na divjih vodah je naredilo šest članov, od katerih žal nihče ni več aktiven v klubu. Za mirne vode nas je v vseh letih 14 opravilo tečaj za učitelja I. in II. stopnje. Štirje smo delali tečaj III. stopnje, trije smo sedaj v zaključni fazi pridobivanja diplome, ki jo je Darko Logar že uspešno končal. Od vseh izobraženih učiteljev nas je aktivnih še pet. Dva sva že upokojenca in počasi zmanjšujeva svojo aktivnost.

V nekaj letih smo s pomočjo izobraževalnih tečajev KZS ter podpore trenerjev iz klubov Soških elektrarn in reprezentance napredovali in začeli dosegati odlične rezultate na domačih tekmovanjih. Nekajkrat smo bili najboljši klub v Slovenskem pokalu, dobili smo že celo vrsto naslovov državnih prvakov. Lansko leto smo osvojili največje število naslovov v državi, to je 22.

Temu primerno smo s petimi člani zastopani v mladinski in U23 reprezentanci. Zadnji dve leti smo na priznanih tekmah v tujini prejeli deset medalj v ženski in moški konkurenci mladinske kategorije. Dva naša tekmovalca sta že drugič nastopila na mladinskem svetovnem pr-venstvu in lani osvojila 6. in 9. mesto. Na evropskem prvenstvu imata 7. in 8. mesto.

Vsako leto organiziramo nekaj tekem na Bohinjskem jezeru. Po-leg tradicionalnega Bohinjskega mednarodnega maratona, ki vel-ja za državno prvenstvo, gostimo tudi tekme Slovenskega pokala in rekreacijske tekme. Organizacijski višek je bilo lansko evropsko prvenst vo v kajak maratonu, ki je bilo vzorno izpeljano. To je bila prva tekma takega nivoja na mirni vodi v Sloveniji.

Za treninge smo v zadnjih letih sami in s pomočjo KZS ter Blejskega veslaškega kluba, ustvarili dobre pogoje na vodi (ponton, proga, kata-maran). Nakupili smo vse potrebno za treninge v fitnesu in telovadnici, primerne prostore najemamo v okolici.

Letos bomo po večletnih prizadevanjih lahko zgradili klubsko bru-narico v neposredni bližini jezera. Do zdaj so se tekmovalci preoblačili (in v vseh vremenskih pogojih utrjevali) pod bukvijo ob naši čolnarni.

Druga razveseljiva novica je realna možnost zaposlitve trenerja, kar bo rešitev in garancija za nadaljevanje in izboljšanje uspešnega dela v prvem destletju obstoja kluba. Dolgoročno nadaljevanje aktivnosti v tako širokem obsegu samo s prostovoljci ni več izvedljivo. Veliko breme pri razvoju predstavlja vsako leto zahtevnejša birokracija in stalni napori za veljavnost že dogovorjenih pogojev. Tu mislim pred-vsem na predlog novega odloka o plovbnem režimu. Čas bo pokazal resnost besed odločujočih občinskih organov o podpori klubom za zdrav razvoj bohinjske mladine. ・

Smučarski skok v dvojePetra Lotrič Ogrin

V februarju sta slovenska smučarska skakalca Rok Urbanc in Jaka Rus poskrbela za svojevrstno senzacijo – na enem paru skakalni smuči sta opravila skok na 40-metrski skakalnici v Planici. Da, izvedla sta prvi smučarski skok v tandemu kadarkoli v zgodovini tega športa! Doskoči-la sta pri 35 metrih.

Ideja za tandemski skok se je porodila Marku Fileju, ustanovitelju spletne platforme za iskanje trenerjev katerega koli športa po vsem svetu Trainers4me.com. Zamisel je predstavil Vasji Bajcu, ki je potem za izvedbo skoka predlagal Roka in Jaka. »Ko so nama idejo predstavili, nisva verjela, da je izvedljiva oziroma da bo skok brez padca, in zato sta bila izziv in želja še toliko večja,« je za Bohinjske novice povedal Rok Urbanc.

V Elanu so dobili najdaljše skakalne smuči, ki jih imajo, dolge kar 275 cm. Okovje je otroško, narejeno v podjetju Slatnar Carbon. »S Petrom Slatnarjem sva se posvetovala, kako in kje bi namestili okovje, in na podlagi izkušenj sva prišla do rešitve,« je pojasnil Urbanc.

Preden sta se z Jako odpravila v Planico sta naredila tudi dva pos-kusna skoka na čisto majhnih skakalnicah v Kranju, na sedem- in dva-najstmetrski. »To je skok, ki ga ne moreš delati s komerkoli, človeka

Rok Urbanc in Jaka Rus na zaletišču 40-metrske skakalnice v Planici. Foto: Arhiv Roka Urbanca

27 šport

in njegov slog skakanja moraš poznati in mu zaupati. Z Jakom sva sodelovala že pri snemanju filma Eddie the Eagle, za katerega sva snemala tudi kar precej težke skoke in tam sva pridobila zaupanje drug v drugega,« je povedal Rok in za konec dodal še,«imava seveda željo ponoviti in nadgraditi skok, tako da nama kaka večja skakalnica gotovo ne uide.

Posnetek skoka si lahko ogledate na spletni strani trainers4me.com/jump ali pa v Youtube vpišete iskalno geslo First-ever tandem ski jump. ・

Gremo v PlanicoSSK Bohinj

Konec februarja smo v sodelovanju z OŠ dr. Janeza Mencingerja in Smučarsko zvezo Slovenije v sklopu akcije »Skoči z nami« izpeljali Mini Planico. Pred šolo smo postavili mobilno mini skakalnico, kjer nismo merili metre, ampak otroški pogum. Prav vsak učenec je lahko občutil smučarske skoke in adrenalin, ki ga dobijo naši orli na pravih skakalnicah. Akcija »Skoči z nami« bo potekala do konca marca, vsak četrtek in soboto ob 18. uri. Otroci se nam še vedno lahko pridružijo na skakalnici na Poljah. Zato navdušenci še enkrat lepo povabljeni, da se preizkusite v skokih z alpskimi smučmi.

Na pravih skakalnicah pa sta adrenalin najbolje občutila Žan Žnidar in Matija Sodja, saj sta prvič preizkusila planiško 100-metrsko skakalnico. Željna skokov na veliki skakalnici sta priložnost s pridom izkoristila in v dolgih skokih več kot uživala. Februar je bil tudi mesec tekmovanj in državnih prvenstev. Vsaka v svoji kategoriji sta Komarjevi sestri Katra in Tinkara postali državni viceprvakinji. Tekmovali smo v Kranju, Žireh, Kisovcu, na Ljubnem, Logatcu, Tržiču in Planici. Lepe rezultate so doseg-li tudi Mila Gaja Kranjc, Žiga Leban, Maj Kozomara in Matija Jeršič.

Katra Komar je nastopila na mednarodnem tekmovanju FIS Opa igre, v Beljaku je osvojila posamično 4. mesto, ekipno pa so s sotekmovalkami osvojile srebrno kolajno.

Že dober mesec naš klub sodeluje v Mercatorjevi skakalni akciji– »Podprimo skakalce« in se skupaj z ostalimi slovenskimi klubi poteguje za donacijo. Bohinjke in Bohinjci nas lahko z oddajo svojih glasov pod-prete vse do sredine marca. V vseh trgovinah Mercator lahko zbirate račune in glasove oddate preko interneta ali pa jih oddate znancu / pri-jatelju našega kluba.

Tudi letos v četrtek (17. 3.) in nedeljo (20. 3.) organizirano odhaja-mo v Planico navijat za najboljše skakalce oziroma letalce na svetu. Vse zainteresirane vabimo, da se nam pridružijo pri ogledu kvalifikacij v četrtek (17. 3.), saj imamo na organiziranem avtobusu še nekaj prostih mest. Vabljeni. ・

Počitniški smučarski tečaj Alpske šole BohinjEkipa Alpske šole Bohinj

Tudi letos je Alpska šola Bohinj (sekcija Smučarskega društva Bohinj) uspešno organizirala in zaključila počitniški smučarski tečaj za mlade nadobudne smučarje.

Počitniški smučarski tečaj je potekal v času ljubljansko – gorenjskih šolskih počitnic (od 15. 2 do 19.2.). Zaradi neugodnih snežnih raz-mer oziroma pomankanja snega je bil namesto na smučišču Senožeta

v Srednji vasi, organiziran na smučišču pri Šport hotelu na Pokljuki. Žičničarji so se nadvse potrudili, zato so bile razmere za smučanje zelo dobre. Ob tej priliki bi se jim ekipa AŠ Bohinj rada zahvalila za vso pomoč in podporo pri organizaciji tečaja.

Tečaja se je udeležilo 30 otrok, starih od 3 do 12 let. Tretjina otrok je na smučeh stala prvič in prav ti so bili najbolj hvaležni, saj so se naučili iti sami na vlečnico in samostojno odvijugati po strmini. Ostali otroci so bili že naši stari znanci, ki so se tečaja udeležili drugič, tretjič, neka-teri tudi četrtič. Povratnikinam dajejo priznanje, da delamo dobro, saj se kot udeleženci vračajo in nadgrajujejo svoje znanje. Otroci in njihovi starši so naša največja reklama in za njihovo dobro besedo in zaupanje se jim toplo zahvaljujemo.

Število prijavljenih otrok je precej manjše, kakor v zlatih letih Alp-ske šole, ko se je tečaja udeleževalo preko 50, predvsem bohinjskih otrok. Razlogov zato je veliko, od tega, da so snežne kakor tudi vre-menske razmere zadnja leta resnično neugodne, do tega, da cenovni vložek staršev za tečaj ni zanemarljiv, še posebno, če je otrok v družini več. Res je tudi, da sta v Bohinju zelo močni sekciji teka na smučeh in smučarskih skokov, kar se verjetno se to pozna tudi pri upadu popu-larnosti alpskega smučanja. Nikakor pa ne smemo mimo dejstva, da je v kraju z omejenim številom otrok, kar precej ostalih ponudnikov smučarskih tečajev, ki prav tako dobro opravljajo svoje delo in se šte-vilo bohinjskih otrok temu primerno mednje porazdeli.

Alpska šola Bohinj izpad bohinjskih otrok uspešno nadomešča z otroki iz ostalih gorenjskih krajev ter okolice Ljubljane. Veseli nas, da število bohinjskih otrok, kljub zgoraj navedenemu, ponovno raste. Stremimo k ponovni množičnosti obiska naših tečajev, saj menimo, da smučanje je in mora ostati del bohinjske športne kulture. S pre-danostjo učiteljev smučanja (Polona Štrekelj – vodja AŠ Bohinj, Lucija Polajnar, Špela Sodja, Matevž Lotrič, Katarina Đurđević), ki tečaj vodijo in pomočnikov (Maša Odar, Pavel Titov), predvsem pa s trudom, ki ga vsi sodelujoči vlagamo v tečaj, smo prepričani, da nam bo to v pri-hodnjih letih tudi uspelo. Zato vas vljudno vabimo, da svoje otroke naslednje leto zopet vpišete v smučarski tečaj AŠ Bohinj med zimskimi počitnicami.

Ob tej priliki bi se ekipa AŠ Bohinj rada zahvalila tudi sponzor-jem, ki so otroke ob koncu tečaja obdarili s svojimi praktičnimi darili (Ski Center Pokljuka, Turistično društvo Bohinj, Vodni Park Bohinj, Pac sports, Slap Bohinj, Zavod RS za transfuzijsko medicino, Gorenj-ka Lesce, Izi mobil, Elan, Ito Ljubljana in VPD Bled), fotografu Alešu Štreklju, ki je vse profesionalno poslikal, Gašperju Krncu za izdelavo diplom ter ostalim pomočnikom, s pomočjo katerih je bilo delo učitel-jev močno olajšano. Najlepša hvala!

Ps: Obveščamo vas, da še vedno poteka tudi vikend šola alpskega smučanja (ob sobotah in nedeljah od 9-ih do 13-ih), dokler nam bodo snežne razmere izvedbo tečaja omogočale. Smučarski tečaj poteka na smučišču Senožeta v Srednji vasi oziroma ob neugodnih razmerah na nadomestnih lokacijah. ・

Zimska sezona skoraj pri koncuNSD Bohinj

Zimska skakalna sezona (če ji letos sploh lahko tako rečemo) se počasi, a zanesljivo poslavlja. Organizatorji so imeli ogromno težav s

Mladi rod bohinjskih smučarskih skakalcev. Foto: SSK Bohinj

Mali smučarji z učitelji smučanja Alpske šole Bohinj. Foto SD Bohinj

28šport

pripravo skakalnic za izvedbo tekmovanj. Tekme so zaradi pomanjkan-ja snežne odeje kar po vrsti prestavljali ali odpovedovali.

V času od našega zadnjega poročanja so skakalci NSD Bohinj nasto-pili le na dveh državnih prvenstvih. Na državnem prvenstvu dečkov do 12 let je Mitja Arh – Đinđo v Kranju zasedel 9., Rok Arh pa v kategoriji dečkov do 13 let 14. mesto.

Nekaj posebnega je bilo državno prvenstvo dečkov do 15 let, ki je potekalo v Kisovcu. Nalet je bil pokrit z ledom, doskočišče prevlečeno s plastiko, iztek pa pokrit z zaplato snega. Miha Arh je zasedel 19., Mitja Arh pa 8. mesto. Ob tej priložnosti bi radi pohvalili organizator-je tekmovanja, saj so kljub nemogočim razmeram državno prvenstvo izvedli z odliko. ・

Rock bar Bled zmagovalec Zimske ligeJure Krkoč, NK Bohinj

13. februarja se je v organizaciji NK Bohinj zaključila zimska liga v malem nogometu. Z letom premora je bila to že dvanajsta ponovitev dvoranskega nogometa v dvorani Danica. Tako je osem ekip vsako so-boto od konca novembra pa do februarja tekmovalo v popoldanskem času za naziv najboljšega. Ekipe, ki so sodelovale, so bile: ŠD A. Gašpe-rin, KMN Utrip, Pro tehno, Zoisov grad, Prva Jakostna, Dream team, Rock bar Bled in ekipa Šenčur, ki pa je na žalost kmalu po začetku od-povedala sodelovanje. Zato smo bili primorani nekoliko prilagoditi po-tek tekmovanja. Po odigranih medsebojnih tekmah vseh udeleženih so se moštva pomerila v četrtfinalu s povratnimi tekmami. Zmagovalci so se pomerili v polfinalu in finalu v soboto, 13. 2. 2016. Po razburljivem boju v finalu je ekipa Rock bar Bled premagala ekipo ŠD A. Gašperin iz Stare Fužine in tako postala zmagovalka zimske lige. Tretje mesto si je priborila ekipa KMN Utrip, ki je premagala ekipo Zoisov grad. Naj-boljši strelec lige je postal Grašič Rok, igralec ekipe Zoisov grad. Vsem iskreno čestitamo. Pokale in nagrade za najboljše sta podelila župan občine Bohinj Franc Kramar in predsednik NK Bohinj Miro Sodja, za kar se jima zahvaljujemo.

Prav tako se zahvaljujemo našim zvestim simpatizerjem in sponzor-jem ter Občini Bohinj. Za vse ekipe pa velja povabilo, da se ponovno vidimo naslednje leto. Športni pozdrav! ・

Mali karateisti ne mirujejoShotokan karate klub Bohinj

Mali karateisti so v novem šolskem letu pridno vadili, se trudili ter se učili novih elementov in form. V mesecu decembru so pred komisijo mojstrov uspešno opravili izpite ter se podali na nočni pohod z lučkami do gostišča Pr’Košnik na Polje, ker jih je Simona za nagrado postregla s slastnimi pizzami.

Tekmovanje za osnovnošolsko karate ligo Gorenjske 2015/2016 je bilo otvorjeno decembra v Bohinju. V sodelovanju z Osnovno šolo Dr. Janeza Mencingerja Bohinj in Občino Bohinj je bilo zelo uspešno izve-deno tekmovanje za najmlajše karateiste.

Na tekmovanju je barve Osnovne šole Dr. Janeza Mencingerja zasto-palo sedem karateistov: Aljaž Bremec, Gabriel Selan, Gregor Gašperin, Sven Bernjak, Neža Korošec in Benjamin Gašperin, ki so osvojili osem

medalj v individualnih nastopih in medaljo za ekipni nastop.Tekmovanje za osnovnošolsko karate ligo Gorenjske se je v mesecu

januarju nadaljevalo z drugim krogom lige v Naklem pri Kranju. Os-novno šolo Dr. Janeza Mencingerja je zastopalo šest malih karateistov: Aljaž Bremec, Gregor Gašperin, Gabrijel Selan, Marcel Preželj, Neža Korošec, Jan Štros, Benjamin Gašperin in Taj Klemenčič, ki so osvojili osem medalj.

Osnovnošolska liga se v mesecu marcu nadaljuje v Škofji Loki, kjer bo v Osnovni šoli Cvetka Golarja 12. marca 2016 potekal 3. krog tek-movanja. Držite pesti za male bohinjske karateiste. Učimo se, vadimo, se trudimo in zmoremo ter se skupaj veselimo doseženih uspehov.Mali karateist Taj Klemenčič ter starejša Jaka Taler in Maja Stare so se v soboto, 13. februarja, udeležili mednarodnega karate tekmovanja v Velenju. Tekmovanja se je udeležilo 365 tekmovalcev iz šestih držav. Taj je kljub zelo uspešnem nastopu ostal brez medalje. Jaka in Maja sta osvojila zlati medalji v športnih borbah, Jaka pa tudi srebrno v katah. S tem sta na najlepši način potrdila vrnitev na tatami po poškodbah.

Vadba karate veščin poteka ob ponedeljkih in četrtkih (od 15. do 17. ure) v zgornji mali telovadnici Osnovne šole Bohinjska Bistrica. Pri-družite se nam in skupaj bomo napisali nove vesele otroške zgodbe! ・

4. memorial Jureta KotnikaJuretovi prijatelji

Prijatelji in Športno društvo Srednja vas smo na smučišču Senožeta tudi letos pripravili veleslalom v spomin na Jureta Kotnika, ki je bil na Senožetih in še marsikje izredno priljubljen. Veleslalom smo s prego-vorno trmo kljub zahtevnim razmeram izpeljali. Letos smo organizirali četrti veleslalom, ki se ga je udeležilo skoraj 40 smučarjev. Tudi letos so prijatelji modelarji pripravili medalje in diplome, starši pa so skupaj s prijatelji pripravili aperitive in pecivo, ki je vsem udeležencem po tekmi »posladkalo« večer in ga spremenilo v prijetno druženje. Mode-larski del družbe je navduševal zbrane s svojimi letali in helikopterji, ki so letali z lučkami in pogled je bil res zanimiv.

Zahvaljujemo se vsem, ki so pripomogli k izvedbi dogodka, Jure-tovim staršem za vse pecivo in močno voljo. Skupaj bomo naslednje leto pripravili 5. jubilejni memorial. ・

Pokal VoglaJure Sodja, za organizatorje TD Bohinj in Žičnice Vogel d.d.

V soboto, 5. marca, bo na smučišču Vogel tudi letos potekalo rekreativno tekmovanje v veleslalomu. Vabimo vse, da se odločite in poskušate smučati bolje kot vaši sosedje, sodelavci, sorodniki ... Prijave zbiramo v Kavki na dan tekmovanja od 9. ure dalje. Najboljši v kate-gorijah prejmejo medalje, najboljši med vsemi pa tudi pokal,

Se vidimo na Voglu! ・

Zmagovalna ekipa Rock bar Bled. Foto: NK Bohinj

Benjamin in Peter v akciji. Foto: Shotokan KK Bohinj

29 šport, oglasi

Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 3,7-6,4 l/100 km in 99-149 g/km, emisijska stopnja: EURO 6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0096-0,0733x1011 g/km, trdi delci: 0,00-0,00041 g/km, število delcev: 0,00-7,91. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.

OCTAVIA FAMILY + ŠKODA BON

14.499 €

HUDOBRO.SI

Pogoj za dodatni popust s ŠKODA BONom v višini 1.000 EUR je sklenjena pogodba o financiranju in zavarova-nju pri Porsche Versicherungs AG, podružnica v Slo-veniji. Minimalna doba financiranja je 36 mesecev, maksimalni polog pa 50% maloprodajne cene vozila.

Slik

a je

sim

bo

ličn

a.

INTEGRAL AVTO d.o.o.C. maršala Tita 67, Jesenice, tel.: 04 583 33 50

DO NOVIH O^AL Z

NARO^ILNICO VSEH OKULISTOV V SLOVENIJI LAHKO TUDI

BREZ DOPLA^ILA!

OSTER VID NA DALEČ IN BLIZU Z ENIMI OČALI?OSTER VID NA DALEČ IN BLIZU Z ENIMI OČALI?

JESENICE - LESCE

LIBERTY ŽE OD ZA ENO STEKLO!69 EUR 69 EUR Jesenice, T: 04 586 24 16 • Lesce, T: 04 531 89 34

Jesenice - Lesce

OGLAŠUJTE - 040 202 384Damski dan na VogluJure Sodja, za organizatorje TD Bohinj in Žičnice Vogel d.d.

Drage dame, žene, punce, tete, sosede, sodelavke in prijateljice! Tudi letos za vas organiziramo damski dan na Voglu. Na materinski dan, 25. marca, vas vabimo na naše visokogorsko smučišče. Pripravljamo tekmovanje v veleslalomu in pester spremljevalni program, ki ga ne smete zamuditi.

Se vidimo Voglu! ・

Velikonočno tekmovanje ljubiteljev smučanja po staremJure Sodja, za organizatorje TD Bohinj in Žičnice Vogel d.d.

Tudi letos vas vabimo na srečanje ljubiteljev smučanja po starem. Udeleženci tekmovanja so bili zadnji dve leti nad dogodkom tako navdušeni, da nam je v čast, da lahko srečanje organiziramo tudi letos. Kersmučišče na Kaninu še vedno ne obratuje, smo z veseljem spre-jeli izziv, da organiziramo velikonočno in hkrati tudi zadnje letošnje srečanje ljubiteljev smučanja po starem. Velikonočni ponedeljek je 28. marca in takrat vabimo na Vogel vse goste Bohinja, ki bodo pri nas preživeli podaljšan vikend ali pa prišli vsaj ta dan v Bohinj. Tekmovan-je organiziramo skupaj s Ta lesenimi iz Krope in z Žičnicami Vogel Bohinj, d.d. Pripravili bomo predstavitev ekip, tekmovanje in družaben spremljevalni program. Lani je bilo na tekmovanju več kot 50 tekmo-valcev iz 12 klubov. ・

Ne samo smuči, tudi smučarska obleka mora biti starodobna. Foto: Matej Kandare

30oglasi 040/202 384

Poslovni center Union, Ljubljanska cesta 11tel + 386 (0)8 205 77 97

OPTIKAkorekcijska očalamehke in poltrde kontaktne lečetekočine za vzdrževanje kontaktnih lečpripomočki za slabovidne

OČESNA AMBULANTAoptometristični preglediokulistični pregledipredpisi kontaktnih leč in kontrolni pregledi

OPTIKA SONCEmodna sončna očalašportna sončna očalasončna očala z dioptrijoOPTIKA MESEC BLED

Poslovni center Union Ljubljanska cesta 11

OPTIKA MESEC JESENICECesta maršala Tita 31 tel + 386 (0)4 583 26 63 www.optika-mesec.com

Oglas_OptikaMesec_180x61.indd 1 12/02/15 08:04

31 oglasi 040/202 384

32zadnja stran

RAZPIS

ZA POČITNIŠKO DELO JAVNEGA ZAVODA, TURIZEM BOHINJ, OBČINE BOHINJ IN

TURISTIČNEGA DRUŠTVA BOHINJ

Razpisna prosta mesta za čas poletne turistične sezone 2016:1. Informatorji za TIC Stara Fužina2. Več receptorjev informatorjev v »Turistbiroju« in

kampu Danica3. Pobiralci pristojbine za urejanje poti v koritih Mostnice4. Pobiralci pristojbine za urejanje poti pri Slapu Savica 5. Vodniki na turistični ladji Bohinj, prodajalci vozovnic

in informatorji v INFO točki na privezu ladje (rotiranje na vseh zgoraj naštetih delih)

6. Pomoč v strežbi in kuhinji v gostilni Danica7. Animator - promotor

Pod točko 1., 2. in 7. bodo imeli prednost komunikativni študenti in dijaki šol turistične usmeritve, ki obvladajo vsaj dva tuja jezika in osnove računalništva.Pod točko 3. in 4.: prednost bodo imeli kandidati, ki obvladajo vsaj dva tuja jezika. Pod točko 5.: prednost bodo imeli komunikativni kandidati z aktivnim znanjem nemškega in angleškega jezika, zahtevana starost najmanj 18 let.Pod točko 6.: prednost bodo imeli komunikativni kandidati z veseljem do dela v gostinstvu.

Študente in dijake vabimo, da pošljejo do 31. 3. 2016 pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev, dosedanjih delovnih izkušnjah ter kratkim življenjepisom na naslov:

Turizem Bohinj, Triglavska Cesta 30, 4264 Bohinjska Bistrica ali v elektronski obliki na e-mail: info@bohinj.si (točke 1, 3, 5)aliTuristično društvo Bohinj, Ribčev Laz 48, 4265 Bohinjsko jezero oz. e-pošti: milena.kosnik@bohinj-info.com. (točke 2, 4, 6, 7)

O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 30 dni od roka za oddajo pisnih ponudb na razpis.

Direktor Turizma BohinjKlemenLangus

Predsednica Turističnega Društva BohinjNikica Zorč