management v turizmu na koc finali - core.ac.uk · področja. Z swot analizo sem podrobneje pregledala prednosti, slabosti, priložnosti Z swot analizo sem podrobneje pregledala prednosti,

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov

MANAGEMENT V TURIZMU NA KOČEVSKEM

Mentor: red. prof. dr. Jože Florjančič Kandidat: Ana Janež

Kranj, junij 2009

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr. Florjančič Jožetu za sprejeto mentorstvo in za

strokovno pomoč ter vodenje pri izdelavi diplomske naloge.

Prav tako se zahvaljujem mojemu bratu Božidarju za vse nasvete in ideje, ki mi jih

je dal skozi pisanje diplome, ter sodelavcema Denisu in Jeleni za pomoč pri

oblikovanju diplomske naloge.

Posebna zahvala gre mojima staršema Slavku in Bori, ki sta me pravilno usmerjala

skozi življenje in me podpirala skozi vsa leta študija.

POVZETEK

V diplomskem delu sem se osredotočila na predstavitev turizma na Kočevskem.

Skušala sem prikazati lepoto Kočevske in njeno neokrnjeno naravo. Dotaknila sem

se tako kulturno zgodovinske dediščine, kot arhitekturne dediščine, sakralne

dediščine, naravnih znamenitosti in naravnih parkov. Ugotovila sem, da je v občini

Kočevje, Kostel in Osilnica izredno velika brezposelnost. Z ustreznim, se pravi

dobrim in pogumnim managerjom, ki bi uspel videti v turizmu donos, bi lahko

pridobili veliko novih delovnih mest s čimer bi napredovala celotna regija.

KLJUČNE BESEDE Management

Turizem

Kočevska neokrnjena narava

Brezposelnost

SUMMARY

In my degree I have focused on presentation of tourism in Kočevje region. My

intention was to show all the beauty of my region and its intact nature. I have

presented cultural, historical, architectural and sacred heritage, natural attractions

and nature parks. I found out that in communities Kočevje, Kostel and Osilnica,

there is mass unemployment. With appropriate, I consider it as good and brave

manager, who could see an oportunity to make a return on tourism, we could get a

lot of new jobs and entire region would make a progress.

KEYWORDS Management

Tourism

Kočevje intact nature

Unemployment

KAZALO

1 UVOD ........................................................................................................ 1

2 ZGODOVINSKI RAZVOJ MANAGMENTA .............................................. 2

3 TURISTIČNE DEJAVNOSTI IN NJEN RAZVOJ ...................................... 4

3.1 SPLOŠNO O TURIZMU IN POJEM TURIZMA ................................................................... 4

3.2 IZHODIŠČE ZA OBRAVNAVO TURIZMA ........................................................................... 5

3.3 ZGODOVINA TURIZMA ........................................................................................................... 6

3.4 VRSTE TURIZMA ...................................................................................................................... 7

4 POMEN IN VLOGA MANAGEMENTA V TURIZMU .............................. 11

4.1 MANAGEMENT V TURIZMU ................................................................................................ 11

4.2 VLOGA TURIZMA NA KOČEVSKEM ................................................................................. 12 4.2.1 Propagandno-promocijska dejavnost turistične organizacije ...................................... 13

4.2.1.1 Inovativni pristop k propagandi in promociji ........................................................... 13 4.2.1.2 Propaganda ................................................................................................................. 14

4.3 TRŽENJE V TURIZMU ........................................................................................................... 16 4.3.1 Cilji trženja ............................................................................................................................ 16 4.3.2 Inštrument turističnega trženja .......................................................................................... 17 4.3.3 Politika cen............................................................................................................................ 19

5 PROUČEVANJE PROBLEMATIKE TURIZMA NA KOČEVSKEM ....... 21

5.1 GEOGRAFSKI OPIS KOČEVSKE ....................................................................................... 21

5.2 ZGODOVINA KOČEVSKE .................................................................................................... 23

5.3 TURISTIČNE ZNAMENITOSTI KOČEVJA ........................................................................ 24 5.3.1 Kulturno zgodovinska dediščina ....................................................................................... 25 5.3.2 Arhitekturna dediščina ........................................................................................................ 28 5.3.3 Sakralna dediščina .............................................................................................................. 29 5.3.4 Naravne znamenitosti in naravni parki ............................................................................ 30 5.3.5 Športna infrastruktura ......................................................................................................... 36 5.3.6 Igralništvo .............................................................................................................................. 37

6 GOSPODARSKO ORGANIZACIJSKE REŠITVE .................................. 38

6.1 SWOT ANALIZA TURISTIČNE PONUDBE NA KOČVSKEM ....................................... 38 6.1.1 Prednosti in slabosti turistične ponudbe na Kočevskem .............................................. 38 6.1.2 Prednosti ............................................................................................................................... 38 6.1.3 Slabosti .................................................................................................................................. 39 6.1.4 Nevarnosti in priložnosti turistične ponudbe na Kočevskem ....................................... 40 6.1.5 Priložnosti .............................................................................................................................. 40 6.1.6 Nevarnosti ............................................................................................................................. 40

7 STATISTIČNI VIDIKI TURIZMA NA KOČEVSKEM ............................... 42

8 ZAKLJUČEK ........................................................................................... 47

9 LITERATURA .......................................................................................... 49

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolsega strokovnega študija

Ana Janež: Management v turizmu na Kočevskem Stran 1

1 UVOD

V Strategiji slovenskega turizma za obdobje 2002-2006 je turizem opredeljen kot

največja svetovna gospodarska panoga. Turistična dejavnost temelji na vrednotah

sodobnega človeka, zato je turistično povpraševanje v porastu tako na globalnem

kot tudi na lokalnem nivoju. V predlogu razvojnih načrtov in usmeritev slovenskega

turizma 2007-2011 pa je turizem predstavljen kot pomembna poslovna priložnost

slovenskega gospodarstva. Ravno zaradi tega sem se odločili za pisanje diplome z

naslovom Management v turizmu na Kočevskem.

Pisanje diplome sem začeli z zgodovinskim razvojem managementa, definicijo

turizma ter turistične dejavnosti in njenega razvoja. Vse te pojme moramo poznati,

da bi lažje prepoznali, kaj na določenem področju predstavlja možnost trženja. Skozi

samo diplomo sem se osredotočila na predstavitev turizma na Kočevskem.

Prikazala sem lepoto Kočevske in njeno neokrnjeno naravo. Dotaknila sem se tako

kulturno zgodovinske dediščine, kot arhitekturne dediščine, sakralne dediščine,

naravnih znamenitosti in naravnih parkov. Veliko tega se še lahko najde na

Kočevskem, vendar sem se trudila izluščiti najzanimivejša ter najbolj ohranjena

področja. Z swot analizo sem podrobneje pregledala prednosti, slabosti, priložnosti

in nevarnosti na Kočevskem. Ugotovila sem, da ima Kočevska veliko prednosti,

vendar v zadnjem poglavju, kjer sem analizirala statistične podatke, vidimo, da

imamo premalo turistov in da je potrebno narediti veliko več, da bi turisti prišli v

kočevsko neokrnjeno naravo.



2 ZGODOVINSKI RAZVOJ MANAGMENTA

Management je ustvarjalno reševanje problemov, ki se nanašajo na načrtovanje,

organiziranje, vodenje in ocenjevanje razpoložljivih virov za doseganje poslanstva,

vizije razvoja organizacije in njenih ciljev.1

Prvo organizacijsko teorijo, imenovano klasična organizacijska teorija je objavil

F.W.Taylor leta 1890.

Klasična organizacijska teorija se deli na:

znanstveno upravljanje,

upravno vodenje in

birokratske teorije organizacije.

V tridesetih letih tega stoletja se je pojavila Teorija o medčloveških odnosih, katere

ustvarjalci so Mcgregor, Likert, Argyris in drugi.

Naslednja teorija je temeljila na razumevanju organizacije kot podsistemske družbe.

Nastala je pred letom 1940 in jo imenujemo Sistemska teorija.

Teorija, ki poudarja, da se mora notranja struktura organizacije ravnati po okolju, se

imenuje Kontingenčna teorija in je nastala v sedemdesetih letih.

1 http://sl.wikipedia.org/wiki/Management



Po Kralju se zgodovinski razvoj managementa zrcali v naslednjih štirih modelih:

Oblika Izkustveno vodenje Umno vodnje Spoznavno vodenje Združevalno vodenje

Obdobje Do I. Svet. vojne Med vojnama Med II.Svet. Vojno Začeto v 60 in bolj

in po tem razvito v letu po tem

Usmrjenost V krizo V rutino V znanje V modrost

Obravnavanje ljudi Avtoriteta: ukazovanje Avtonomija: vzajemnost

Način ravnaja z Avtokratsko Birokratsko in/ali Participativno Razvito praticipativno

ljudmi tehnokratsko

Pomen odločevalca Posameznik Skupina Organizacija Zavezništva

Podlaga za odločanje Slutnje Taylorizem, rutina Znanje in človeški Modrost in stvanost

in naravni resursi resursi

Tehnka odločanj Vživetje Izjema Temeljni cilji Zavestno iskanje

mnogokratnih ciljev

Oblika organiziranosti Centralna Decentralzirano po Federalna decentralizacija Združene avtonomne funkcijah po avtonomnih enotah note in "ozvezdja"

Tabela 1: Zgodovinski razvoj managementa



3 TURISTIČNE DEJAVNOSTI IN NJEN RAZVOJ

3.1 SPLOŠNO O TURIZMU IN POJEM TURIZMA

Turizem je interdisciplinarna dejavnost, ki zajema gostinstvo (restavracije),

hotelirstvo, turistično posredovanje (agencije) in dopolnilne turistične dejavnosti

(igralništvo, prireditve, rekreacija). Učinki turistične dejavnosti so očitni tudi v drugih

gospodarskih (promet, trgovina, kmetijstvo, živilska industrija…) in negospodarskih

(kultura, šport, znanost, izobraževanje…) dejavnostih. Ne smemo pa pozabiti, da

turizem trži tudi okolje v širšem smislu besede. Sodobna turistična ponudba ne

vsebuje le storitev, ki so vezane na oddih in rekreacijo, ampak tudi na delo,

izobraževanje, raziskovanje, trgovino…2

V zadnjih letih lahko opazimo porast turističnih dejavnosti. Posledica le tega je

odpiranje novih turističnih agencij in uveljavljanje Slovenije v svetu in s tem potreba

po izboljšavi izobraževanja turističnih delavcev. Agencije in delavci se morajo

zavedati odgovornosti, ki jo imajo do gostov. Za kvalitetno opravljanje svojega dela

se mora turistični delavec aktivno izpopolnjevati ter konstantno pridobivati novo

znanje.

Besedo turist prvič zasledimo v Angliji okoli leta 1800 v Pegge. Izraz turist je bil po

vsej verjetnosti povezan z izrazom Grand Tour. Grand Tour je oznaka za velika

krožna potovanja, ki so se jih kot del vzgoje udeleževali mladi aristokrati in buržuji.

Ti so pred nastopom svojih dolžnosti po opravljenem študiju nekaj let potovali, v prvi

vrsti po Italiji. Udeleženec takšnega potovanja je dobil naziv tour-ist. 3

Turisti so zajeti v turistično statistiko in jih delimo v tiste, ki v državi ostanejo vsaj

eno noč, vendar manj kot 12 mesecev.Zadržujejo se v gostinskem ali drugem

nastanitvenem objektu zaradi preživetja prostega časa, sprostitve ali drugih

razlogov, zaradi katerih ne prejmejo plačila v obiskanem kraju. Poleg njih ločimo

2 Dr. Jože Florjančič, skupina avtorjev, Management v turizmu, MO, 1997 3 Tanja Mihalič, Vodnik po ekonomiki turizma, Ekonomska fakulteta, Ljubljana, 1998



enodnevne ali istodnevne turiste. Ti ostanejo v državi manj kot 24 ur, imenujemo jih

lahko tudi izletniki.4

Pojem turizem se je pojavil kasneje kot pojem turist, saj so v začetku le

posameznike ali skupine posameznikov imenovali turist. Šele ko je število

posameznih potnikov postalo večje, je lahko nastala beseda turizem, da bi označila

nov pojav masovno potovanje posameznikov.

Leta 1985 New English Dictionary turizem opredeljuje:« Turizem: teorija in praksa

opravljanja izletov, potovanja zaradi zadovoljstva, navadno v podcenjujočem

smislu.» Turizem je skupen pojem za odnose in pojave, ki nastanejo zaradi

potovanja in bivanja tujcev v enem kraju, v kolikor to bivanje ne povzroči stalne

naselitve in ni povezano s pridobitno dejavnostjo.«5

To je definicija, ki jo štejemo za prvo znanstveno opredelitev turizma. V tej definiciji

je še posebej poudarjeno, da turizem ne zajema le potovanja ali bivanja izven kraja

stalnega prebivališča niti samo gospodarske panoge, temveč obsežen splet

odnosov in pojavov.

Kasneje srečamo še mnoge druge definicije turizma, danes pa je splošno sprejeta

tako imenovana St. Gallenska definicija :

» Turizem je celota odnosov, ki nastanejo zaradi potovanja in bivanja oseb, za

katere kraj zadrževanja ni niti glavno in stalno bivališče niti kraj zaposlitve.«6

3.2 IZHODIŠČE ZA OBRAVNAVO TURIZMA

Danes, v postindustrijskem obdobju, so potovanja čedalje bolj povezana z novimi

motivi, ki odstopajo od potreb po oddihu po napornem delu. Velike spremembe v

vsebini in načinu dela in z njim povezanega prostega časa ter v razvoju prometa in

telekomunikacij spodbujajo vedno nove vrste potovanj, ki se jih v praksi težko ločuje

4 Besedilo povzeto iz http://www.stat.si/vodic_oglej.asp?ID=299&PodrocjeID=21 5 Jersič, Matjaž(1990)«osnove turizma«Državna založna Slovenije,Ljubljana 6 Tanja Mihalič, Vodnik po ekonomiki turizma, Ekonomska fakulteta, Ljubljana, 1998



na turistična in neturistična. Zato enostavno pravimo, da so potovanja in z njimi

turizem, postala sestavina sodobnega načina življenja.

Turistična ponudba, ki sledi sodobnemu povpraševanju, zato ne vsebuje le storitev,

ki so povezane z oddihom, ampak tudi z delom, izobraževanjem itd. V njeno

oblikovanje so zaradi tega vključene najrazličnejše dejavnosti ter panoge, zaradi

česar izginja ločnica med turističnimi in neturističnimi dejavnostmi in med

gospodarstvom in negospodarstvom.

Uspešnost spodbujanja potovanj in obiska krajev z ustrezno ponudbo, ki jo je

potrebno na poseben način tudi predstaviti potencialnim kupcem, je danes zato

odvisna predvsem od načrtnega skupnega sodelovanja zasebnega in javnega

sektorja, vladnih ustanov in različnih izvajalcev.

Le z ustreznimi oblikami organiziranega sodelovanja obeh sektorjev je mogoče

doseči optimalno izrabo vseh naravnih in drugih virov ter znanja za pripravo in

prodajo konkurenčnih turističnih proizvodov.

Turizem je za Slovenijo razvojna priložnost tudi zato, ker lahko različni proizvodi,

zaradi svoje kakovosti in omejene količine, dosežejo ustrezno ceno le s pomočjo

izvoza na domačih tleh, to je z direktno prodajo turistom iz tujine. Prav sredstva, ki

jih turisti ustvarijo v tujini, in potrošijo pri nas za nakup blaga in storitev, ki se

prodajajo po polni ceni, so najbolj dragocen vir dohodka zasebnega in javnega

sektorja. To je tudi tista bistvena ekonomska prednost, ki jo ustvarja turizem, in ga

zato tudi vse države na različne načine spodbujajo. Poleg tega turizem pomaga

ekonomsko ovrednotiti tudi posamezne dobrine, ki sicer nimajo tržne vrednosti,

vendar dajejo proizvodom visok simbolni pomen in višjo ceno.7

3.3 ZGODOVINA TURIZMA

Turizem obstaja od kar živi človeštvo in je posledica človekove prirojene potrebe po

potovanju. Ljudje so vedno potovali, ko so iskali hrano ali živalsko kožo za oblačila,

ali zaradi teritorialne ekspanzije. Potovanje v tistih časih je bilo zamudno in nevarno

7 http://www.uradni-lst.si/1/contnt?id=14130



delo. Beseda travel izhaja iz francoske besede travail, ki pomeni delo, in to je

potovanje tudi bilo, trdo delo…8

Kljub vsemu pravimo, da je na splošno turizem mlad družbenoekonomski pojav, ki je

tesno povezan z vsemi dejavnostmi sodobnega človeka. Pri tem mislimo na sodobni

turizem, kot ga poznamo in razumemo danes in se je pojavil v letu 1816, po

revolucijah in nastanku dveh razredov ter ločitvi tako delovnega kot življenjskega

prostora in posledično delitvi na prosti in delovni čas. Vse predhodno obstoječe

oblike imenujemo predhodne oblike današnjega.

3.4 VRSTE TURIZMA

Turizem je večpomenska in raznovrstna dejavnost, odvisna od okolja, v katerem se

dogaja, in od pričakovanja turistov. Delitev na vrste turizma ni enostavna.

Opredeljujejo jo različni kriteriji. Najpogostejši med njimi so:

izvor in stalno bivališče,

smer gibanja,

dolžina bivanja,

letni čas in sezona ( počitniški, izletni, vikend, tranztni,..),

organizacija potovanja (individualni, organizirani),

starost (mladinski, otroški, seniorski),

število udeležencev (individualni, množični),

motiv (kongresni,počitniški, lovski, športni),

drugo (klimatski, urbani, navtični, kolesarski,..).

8 Tanja Mihalič, Vodnik po ekonomiki turizma, Ekonomska fakulteta, Ljubljana, 1998



Razumevanje različnih vrst turizma je zelo pomembno, saj nam omogoča boljše

razumevanje ekonomske vloge, predvidevanje turističnega povpraševanja in

pripravo turistične ponudbe.

KRITERIJ

VRSTA OPOMBA

1.Smer gibanja Emitivni

Receptivni

»odtekanje« turistov iz kraja stal. Bivanja

Sprejemanje turistov v destinaciji

2.Država izvora Domači

Meddržavni=

mednarodni

Kraj stalnega bivališča

Potni list

3.Državljanstvo in

prestop meje

Domači

Mednarodni receptivni

Mednarodni emitivni oz.

Tranzitni ali prehodni

Izletni

Statistika Svetovne turistične

organizacije

4.Vpliv na plačilno bilanco

Aktivni

Pasivni

Povečuje aktivno (priliv)

Povečuje pasivo (odliv)

5.Čas bivanja Stacionarbi

Mobilni oz.

Počitniški

Tranzitni ali prehodni

Izletni

Weekend

Daljše oblike:

4 in več nočitev Krajše oblike:

Brez prenočevanja (tranzitni in enodnevni turizem)

Oblike do treh nočitev

6.Sezona Sezonski

Izvensezonski

Glavna, zgodnja,pozna,zimska,mrtva sezona



KRITERIJ

VRSTA OPOMBA

7.Organizacija Individualni

S posredovanjem agencije

Brez posredovanja agencije

Pavšalni ali organizirani

»Neorganizirani«

Paketni (»aranžmaj

ski«)

8.Ekološka škodljivost Individualni=nemasovni

Masovni=množični

Kvantitativna in kvalitativna izjema

9.Letni čas Poletni

Zimski

10.Starost Otroški

Mladinski

Turizem »tretje dobe«

11.Motiv Poslovni

Počitniški Kongresni

Študijski

Verski

Nakupovalni

Kulturni

Lovni

Športni

Rekreativni

12.Statistična metodologija RS

Zdraviliški

Obmorski

Gorski

Delitev se nanaša na delitev na turistične kraje (Ljubljana,zdraviliški kraji,obmorski,gorski,drugi turistični in drugi kraji)



KRITERIJ

VRSTA OPOMBA

13.Vrsta prenočitvenega obrata

Hotelski

Parahotelski

14.Drugo Klimatski

Camping

Urbani,mestni

Avtomobilski

Avtobusni

Yachting

Socialni

Delavski

Alternativni

Incentivni

(Low cost Travel)

Integriran turizem, obrnjen k naravi, ekološki turizem z odgovornostjo,novi turizem Nagradni (incentive)

Tabela 2: Vrste turizma9

9 Mihalič, Vodnik po ekonomiki turizma, Ekonomska fakulteta, Ljubljana, 1998



4 POMEN IN VLOGA MANAGEMENTA V TURIZMU

Gost ima vedno prav, saj gost plača vas in mene.

(Ellsworth Statler)

Vsi ljudje so približno enaki, saj so njihove okusi,

želje in zahteve približno enake.

(Conrad Hilton)

Pri prihodu gosta v hotel, se mora njegovo ime ponoviti vsaj trikrat,

gosti, ki odhajajo na izlet, vedno dobijo pozdrav »srečno pot«, pred spanjem

»lahko noč vam želimo v imenu uprave in celotnega osebja«

(Ralf Hitz)

4.1 MANAGEMENT V TURIZMU

Prehod iz industrijske civilizacije v civilizacijo globalizacije in informatike pretresa

vse države. Prestrukturiranje družbe iz industrijske v informacijsko povzroča

prehajanje aktivnega prebivalstva iz enega ekonomskega sektorja v drugega, iz

sekundarnega (industrija in rudarstvo) v terciarni, kamor štejemo storitvene

dejavnosti, kot so turizem, gostinstvo, obrt, kultura, šolstvo, zdravstvo, bančništvo

itd...

Marketing v turizmu proučuje turistične potrebe, povpraševanje in potrošnjo.

Kadrovski management načrtuje kadrovske potrebe in načrtovanje kariere, s tem da

formalna izobrazba predstavlja pomemben konkurenčni produkt na trgu dela.

Finančni management se ukvarja s politiko cen gostinskih izdelkov in storitev. Ne

smemo pozabiti na planiranje v turističnih dejavnostih. Marketing kakovosti v turizmu

se izvaja v kakovosti zamisli, izvedbe, funkcije in potrošnje s poudarkom na



informacijskem sistemu. Že ta strnjena zgornja predstavitev managementa v turizmu

nakazuje širino delovnega in vsebinskega pristopa na področju turizma. 10

Projekti državnega pomena vsebujejo ključne, nosilne razvojne projekte. Razvojna

prioriteta razvoja regij je usmerjena na projekte, ki so po svojem značaju

regionalnega pomena.

Za zagotovitev strateško premišljenega izbora projektov je ključnega pomena, da

regije pripravijo regionalne razvojne programe, ki temeljijo na analizi razvojnih

potencialov in priložnosti v posameznih regijah. Z izvedbo ključnih regionalnih

razvojnih projektov bo teritorialno zaokrožena razvojna mreža Slovenije ter povezani

njeni naravni in družbeni potenciali. Gre za razvojno prioriteto, ki bo s koncentracijo

aktivnosti na ključnih regionalnih projektih, vendar decentraliziranih v prostoru,

prispevala k doseganju notranjega razvojnega konsenza v razvojnih regijah in

posledično v državi kot celoti.

Po sprejemu regionalnih razvojnih programov bodo regionalni razvojni sveti, ki so

partnerska telesa občin, gospodarstva in nevladnega sektorja, pripravili izvedbene

načrte, ki bodo vsebovali prioritetne regionalne projekte. Izvedbeni načrti regionalnih

razvojnih programov bodo predloženi v potrditev pristojni instituciji za regionalni

razvoj na nacionalni ravni. Le-ta bo preverila skladnost predlaganih projektov s

strateškimi cilji operativnega programa in formalno ustreznost predlogov ter izdala

sklep o sofinanciranju usklajenih projektov. Načeloma velja, da se v okviru drugih

prioritet financirajo večji projekti nacionalnega pomena, medtem ko se v okviru

razvoja regij financirajo komplementarni regionalni projekti.11

4.2 VLOGA TURIZMA NA KOČEVSKEM

Turizem na Kočevskem je realna priložnost in oprijemljiva možnost za zaposlovanje,

zaslužek in socialno varnost. Z ustreznim managementom bi lahko odprli nova

10 Besedilo povzeto iz (http://www.ednevnik.si/entry.php?e_id=32428&w=jamnik) 11Besedilo povzeto iz (htttp://www.google.com/search?hl=en&q=strate%C5%A1ko+premi%C5%A1ljen+izbor+projektov&aq=f&oq= (http://www.ednevnik.si/entry.php?e_id=32428&w=jamnik)



delovna mesta, s katerimi bi iz naravnega in kulturnega bogastva, ki ga imamo na

Kočevskem ustvarjali dobiček ter povečali prepoznavnost našega kraja. Z novimi

delovnimi mesti bi zmanjšali brezposelnost, ki je na Kočevskem zelo visoka. V

statističnem uradu Republike Slovenije smo dobili podatek za leto 2007, da v

Kočevju živi 16.300 prebivalcev od tega jih je 8100 delavno aktivnih, 1530 pa je

brezposelnih oseb, ki aktivno iščejo zaposlitev, kar predstavlja skoraj 20%.

Brezposelnost v Kočevju se sicer počasi niža, ker pa ni novih delovnih mest, tudi v

prihodnje ne pričakujemo večjih sprememb na tem področju. Kljub dejstvu, da je

Kočevska občina po površini največja v Sloveniji in se ponaša z vrsto naravnih in

kulturnih znamenitosti, se še vedno ne more kosati s sosednjimi mnogo manjšimi

občinami. Nekdanji Center za promocijo turizma Občine Kočevje je zaradi

neuspešnosti delovanja v likvidacijskem postopku, kar pomeni, da že več kot pol

leta v Kočevju razen zasebne turistične agencije ni nobene organizacije, ki bi se

sistematično ukvarjala s promocijo in razvojem turizma v občini.

4.2.1 PROPAGANDNO-PROMOCIJSKA DEJAVNOST TURISTIČNE ORGANIZACIJE12

4.2.1.1 INOVATIVNI PRISTOP K PROPAGANDI IN PROMOCIJI

Pomembna komponenta današnjega načina gospodarstva je inovacija v turizmu, saj

omogoča višjo donosnost. Inovacije pa imajo tudi drugo stran »medalje« - družbeno

učinkovitost, zadovoljitev potreb turistov na nov način, s čimer se izpolnjuje

neizrečena, skrita, a pričakovana želja. Gre za psihološki vidik zadovoljevanja

turističnih potreb – ustvarjanje dobrega počutja gostov v domačem vzdušju.

Inovacije v turizmu so predvsem odnos gostiteljev do turistov. Za dober odnos do

turistov je potrebno inovirati, kar pomeni, da moramo biti korak pred drugimi:

tehnologijo gospodarjenja in serviranja,

12 Besedilo je povzeto »Management v turizmu«, str.204, poglavje promocija turizma, Podpoglavje »propagandno promocijska dejavnost turistične organizacije »



organizacijo,

management,

zabavo,

športne aktivnosti ter

obnašanje turističnih kadrov in domačih prebivalcev.

Vse turistične kulture morajo živeti in usklajeno delovati za zadovoljevanje potreb

gostov. V zadnjih letih sta se struktura potreb in turistično povpraševanje na

svetovnem tržišču zelo spremenila. Povpraševanje se bolj usmerja v krajše dopuste,

ki se večkrat letno ponavljajo v isti ali drugi kraj, imeti pa morajo kulturno, športno in

tradicionalno vsebino. Turisti zahtevajo vsebinsko raznovrstno razvedrilo, ki ga

zadovoljimo z ohranjeno, nedotaknjeno in na nevsiljiv način predstavljeno lepoto ter

rekreacijo in zabavo.

Pomembno je, da organizatorji promocije vedo, s čim turistična organizacija

razpolaga. Potencialnim turistom moramo smiselno, preprosto in prepričljivo

povedati, kaj imamo, kako jih bomo sprejeli in kulturno pogostili. Lahko rečemo, da

je za promocijo potrebno znanje, spretnost, ustvarjalnost in inovativen pristop.

Ravno zaradi tega potrebujemo promocijske instrumente, kot so propaganda,

reklama in promocijska sredstva.

4.2.1.2 PROPAGANDA

Propaganda izhaja iz latinskega izraza propagare, kar pomeni širiti. Širiti je

ustvarjalno osmišljen instrument, ki na kulturno civilizacijski način komunicira s kupci

storitev in po določenih pravilih predstavlja turistično ponudbo potencialnim turistom.

Promocija je hkrati strateška taktika za pridobivanje novih turistov v neizprosnem

konkurenčnem boju na turističnem tržišču, s čimer uresničuje zastavljene cilje in

agresivno razvojno politiko.

Pri tem se ravna po načelih kolektivno motivirane psihologije ter kombinira

racionalne in iracionalne dejavnike.



V najnovejšem času so vedno bolj množičen pojav na turističnem tržišču poslovni

ljudje, ki potujejo zaradi poslovnih obveznosti, ki so:

poslovno dogovarjanje,

komercialne predstavitve,

sejmi,

kongresi,

posvetovanja,

seminarji in

poslovna zborovanja.

Poslovni ljudje so za tržišče » zlati rudnik », saj so večji potrošniki in boljši plačniki.

To dejstvo učvrsti turistično verigo, ker se širijo različne oblike potrošnje in se s tem

povečujeta povpraševanje in potreba po širjenju ponudbe.

Pojavijo se tri nove oblike turizma:

poslovni turizem,

pedagoški turizem in

kongresni turizem.

Čas klasičnega turizma se končuje. Potrebno je ustvarjati in širiti nove ponudbe kar

zahteva ustrezno propagando in promocijo.



4.3 TRŽENJE V TURIZMU13

Trženje se v turizmu pojavi v začetku sedemdesetih let, saj je naraščajoča

konkurenca v svetovnem turizmu pripeljala do spoznanja, da je trženje na področju

turizma nujno potrebno. Trženje v turizmu vključuje načrtovanje in oblikovanje

turističnega proizvoda, po določeni ceni, za določen segment potrošnikov, na točno

določen način. Zagotoviti je potrebno, da je potrošnik zadovoljen, ponudnik mora

ustvariti dobiček, okolje pa ne sme biti ogroženo. Lahko rečemo, da je trženje

pretvarjanje želja v tržne storitve. Princip trženja velja tako za turistična podjetja kot

za kraj, regijo ali deželo.

Poznamo šest temeljnih opredelitev trženja in to so:

zadovoljevanje potrošnikovih potreb in želja,

trženje je ponavljajoč proces, pri katerem ne gre za enkratne odločitve,

pri trženju je potrebno upoštevati določeno zaporedje postopkov pri

poslovanju,

pri trženju so zelo pomembne raziskave trga, ki pomagajo pri ugotavljanju

potrošnikovih potreb,

pomembno je sodelovanje med turističnimi organizacijami.

4.3.1 CILJI TRŽENJA

Cilj trženja postane poleg zadovoljitve potrošnikovih potreb in želja ter dobička tudi

socialna odgovornost. Socialna odgovornost zajema storitve, ki temeljijo na

določenih odnosih med ljudmi.

13Besedilo povzeto iz http://www.ednevnik.si/entry.php?e_id=32428&w=jamnik



Glavni in hkrati dolgoročni cilj trženja je tržiti z dobičkom. Poznamo pa tudi delne

cilje v turizmu, kot so:

iskanje novih gostov,

spodbujanje trenutnih gostov, da bi podaljšali bivanje,

spodbujanje starih gostov, da bi ponovno prišli,

povečanje potrošnje gostov.

Vsa štiri področja so pomembna, vendar lahko zadnji pogoj da najboljše rezultate

pod pogojem, da se količina potrošnje ne veča z višanjem cen istih storitev, temveč

z večanjem izbora in kvalitete turističnih storitev.

Bistvo turističnega trženja je, da ponudnik zadovolji čim večje število potreb

povpraševalcev in postavi cene, ki bodo čim bolj ustrezale povpraševanju.

4.3.2 INŠTRUMENT TURISTIČNEGA TRŽENJA

Cilj turističnega trženja je prilagoditev željam turistov. Vsak turist ima svoje želje. S

postopkom segmentacije trga tržišče razdelimo na manjše segmente oziroma

skupine in se s tem približamo posameznim turistom.

Vsak trg sestavljajo kupci, pri katerih vplivajo različni dejavniki na odločitev za

nakup. Kupci imajo značilne želje in potrebe, tako da dejansko predstavlja vsak

potencialni kupec svoj potencialni segment na trgu. Prodajalci tako oblikujejo

proizvode za posamezne skupine ljudi na trgu ( za posamezne segmente ).

Najpogosteje se trgi delijo na naslednje segmente:

geografski segment,



demografski segment,

socialni segment in

vedenjski segment.

Geografski segment –trg se deli na različne geografske enote, narodnost, državo,

regijo, mesta ali sosesko. Ponudnik oblikuje proizvod tako, da upošteva geografske

značilnosti.

Demografski segment – kjer se trg deli glede na demografske skupine, kot so

starost, spol, življenjska obdobja, dohodek, zaposlitev, vera, rasa in narodnost.

Socialni segment – deli kupce glede na socialni razred, življenjski stil in osebne

karakteristike. Pogosto se struktura gostov deli po socialnem razredu; na primer

poslovnež na vodilnih mestih se po svojih željah in zmožnostih razlikuje od

tovarniškega delavca.

Vedenjski segment – kupci se delijo glede na znanje, navade in priložnost. Navada

je, da ljudje raje kosijo v lastniški restavraciji, kjer se lastnik prilagodi z lastnimi

specialitetami njihovim željam. Pomembno je kako se vedejo do uporabnikov

storitev, ki jih ločimo na:

neuporabnik,

bivši uporabnik,

potencialni uporabnik,

prvikrat uporabnik,

redni uporabnik.

Segmentacija nam zagotovi, da si odgovorimo na naslednja vprašanja:

KDO – katerim tržnim segmentom naj sledimo,



KAJ – po čem ti segmenti povprašujejo in kakšna naj bo naša storitev,

KAKO – kako pripravimo naš plan trženja, da se bomo najbolj prilagodili

željam in potrebam kupca,

KJE – kje naj oglašujemo naše storitve,

KDAJ – kdaj naj oglašujemo naše storitve.

Za dosego cilja mora vsak uporabnik turističnega trženj uporabiti vsaj štiri temeljne

inštrumente trženja, to so:

proizvod,

cene,

distribucijske poti,

propaganda.

4.3.3 POLITIKA CEN

Politika cen obravnava odločitve o postavitvi stalne cene, ki mora biti sprejemljiva za

kupce in dovolj visoka, da podjetje krije stroške in ustvarja dobiček. Cene imajo v

turizmu velik pomen. Cena je edini inštrument trženjskega spleta, ki ustvarja

dohodek, vsi ostali predstavljajo strošek.

Turistično trženje na področju cen je zahtevno zaradi posebnosti turizma, kot so:

velika elastičnost povpraševanja ( cenovna in dohodkovna ) in

zelo majhna elastičnost ponudbe.



Elastičnost cen kaže tendenco upadanja, ker se turizem uveljavlja kot nujna in ne

več kot luksuzna dobrina. V turizem se vključujejo čedalje številnejši sloji

prebivalstva, zlasti tisti z nizkimi dohodki, ki jim turizem še ne pomeni nujnost.

Turistični trg se veča in s tem je turistična ponudba čedalje večja in raznolika. Tako

lahko povpraševalci izbirajo med mnogimi različnimi turističnimi dobrinami. Zaradi

vključevanja čedalje večjega števila prebivalcev vseh slojev imajo cene turističnih

storitev večjo vlogo od proizvodov. Turistični povpraševalci z veliko cenovno ali

dohodkovno elastičnostjo dosti lažje prenesejo poslabšanje turističnega proizvoda

ob nespremenjenih cenah kot pa porast cen za iste proizvode.



5 PROUČEVANJE PROBLEMATIKE TURIZMA NA KOČEVSKEM

5.1 GEOGRAFSKI OPIS KOČEVSKE

Kočevska, kraška pokrajina z obsežnimi gozdovi, leži med Loško in Ribniško dolino

na severu, Belo krajino na vzhodu ter Kolpo in Čabranko na jugu. Zavzema površino

596km, v 80 naseljih pa živi okoli 16.300 prebivalcev.

Kočevsko polje je edini večji naravni svet in je zelo jasno obrobljeno z višjimi

planotami in hribi. Na zahodni strani se dviga Kočevska Velika gora. Na vzhodni

strani ga zaključuje Kočevska Mala gora, ki pomeni prehod v visoko planoto

mogočnega Kočevskega Roga. Kočevsko polje je dolgo 18 km, široko do 5 km, leži

v nadmorski višini 460-500 m. Vzdolž polja teče ponikalnica Rinža, ki se pod zemljo

pretaka v izvir Bilpo ob Kolpi.

Kočevska sodi med najbolj naravno ohranjene predele Slovenije in tudi Srednje

Evrope, saj gozdovi prekrivajo skoraj 90% površine. Prevladujejo dinarski gozdovi

bukve in jelke. Pravi biser Kočevske predstavlja šest ohranjenih pragozdov s skupno

površino 217 ha. Pragozd je gozd, v katerega še nikoli ni posegla sekira. V Sloveniji

je ohranjenih še 540 ha pragozdnih ostankov. Na Kočevskem je gozdar dr. Leopold

Hufnagel leta 1892, med prvimi v Evropi in sredi nepreglednih Auerspergovih

gozdov, zavaroval nekaj predelov kot pragozd. Na Rogu je poleg pragozdov Pečka,

Kopa, Prelesnikova koliševka še posebej zanimliv Rajhenavski Rog. Podnebje je

zaradi znatne nadmorske lege zmerno celinsko in nekoliko ugodnejše ob reki Kolpi.

Zaradi velike reliefne razgibanosti se klima lokalno precej spreminja.

V Kočevskih gozdovih živi veliko divjih živali, kot so: rjavi in črni medved, volk, divja

mačka, ris, srna, kuna, jazbec, polh, divji prašič, damjak, jelen, divlji petelin, divja

gos in raca, belorepi orel itd.14

14 Popotnik postoj na Kočevskem-skripta



Kočevsko sestavljajo 3 občine: občina Kočevje, občina Kostel in občina

Osilnica. Nekdaj je bila to samo Občina Kočevje, od katere sta se odcepili

slednji dve.

Slika 1: Občina Kočevje

Slika 2: Občina Osilnica



Slika 3: Občina Kostel

5.2 ZGODOVINA KOČEVSKE

Kočevsko zaznamuje posebna zgodovina, saj je bila zaradi odročnosti, prostranih

gozdov in slabe rodovitnosti vse do srednjeveške kolonizacije le redko naseljena.

Nedvomno je, da so bili prvi maloštevilni naseljenci kočevski Slovenci.

Potreba po gostejši naselitvi se je popjavila z nastopom ortenburške oblasti. Sredi

14. stoletja so iz gospodarskih razlogov začeli Ortenburški grofje naseljevati na

Kočevsko nemške kmete. Kočevski kolonisti so bili zadnji nemški naseljenci v teh

krajih. Kočevski Nemci so bili edini nemški jezikovni otrok na slovenskem ozemlju

po 1. svetovni vojni in ena najstarejših narodnih skupin izven Nemčije in Avstrije. Na

Kočevskem so živeli več kot šest stoletij v bolj ali manj tesnem sožitju s slovenskim

življenjem.

Kočevje se leta 1363 prvič omenja z imenom Gottschee kot središče

kolonizacijskega ozemlja. S tem imenom so poleg naselja začeli označevati tudi vso

pridobljeno pokrajino. Mestne pravice je naselje dobilo leta 1471.

V 15. in 16. stoletju so deželo močno prizadeli turški vpadi, kar je imelo hude

posledice- izseljevanja prebivalstva. Da bi ljudem olajšali preživetje, je cesar Friderik



III. že leta 1492 podelil prebivalcem Kočevske pravico svobodnega krošnjarjenja po

deželah avstrijskega cesarstva. Sprva so prodajali lesene izdelke, živine in platno,

kasneje se je začelo pohajkovanje s trgovanjem slaščic in bonbonov.

Po izumrtju Ortenburžanov, leta 1418, je kočevsko gospodarstvo prešlo na Celjske

grofe, leta 1456 pa na Habsburžane. Ti so gospostvo dajali v zakup različnim

najemnikom. Leta 1641 so gospostvo kupili Turjačani ( Auerspergi ). Leta 1791 so

bili knezi povzdignjeni v vojvode, njihovo posestvo pa v vojvodino. Rodbina je

posest obdržala do leta 1945. Leta 1941 je Kočevsko zasedla italijanska vojska,

Kočevarji pa so se odločili za preselitev. V zimi 1941/42 se je 11.509 oseb preselilo

na novo naselitveno področje ob Savi in Sotli. Izpraznjena Kočevska je bila tako

med 2. svetovno vojno idealna za razvoj narodnoosvobodilnega gibanja.

Po vojni oblasti zaradi gospodarskih in nacionalnih razlogov niso obnovile požganih

vasi. Kočevski so namenili posebno vlogo. Toda načrt o revitalizaciji Kočevske je

ostal le na papirju in na tisoče poslopij je kmalu popolnoma propadlo in se

spremenilo v kupe kamenja. Dežela je po vojni zamenjala skoraj vse svoje

prebivastvo. V izpraznjene vasi so se naseljevali novi prebivalci iz vse Slovenije in

bivših jugoslovanskih republik. Večina kočevskih naselij je bilo med vojno in po vojni

porušenih. Od 167 naselij je bilo uničenih 112 naselij, od 123 cerkva jih danes stoji

le še 27.15

5.3 TURISTIČNE ZNAMENITOSTI KOČEVJA

V občini Kočevje imamo registriranih 5 turističnih društev. Najstarejše med njimi je

Turistično društvo Kočevje, ki je vrsto let delovalo uspešno, vendar je z delovanjem

prenehalo. Trenutno deluje le Turistično športno kulturno društvo Orel, ki deluje na

območju Kočevske Reke. Tako je kljub velikem naravnem bogastvu na Kočevskem

turizem nerazvit in turistov skorajda ne vidimo. Na Kočevskem se srečujemo z veliko

brezposelnostjo, saj se industrije ne razvijajo in bi z ustreznim vodenjem in

promocijo turizma lahko odprli veliko novih delovnih mest in zmanjšali

brezposelnost.

15 Popotnik postoj na Kočevskem-skripta



Registrirana turistična društva so:

turistično društvo Kočevar (1993),

športno turistično društvo Krokar(1999),

turistično društvo Medo (2000),

turistično društvo Kočevje,

turistično športno-kulturno društvo Orel (1999).

Znamenitosti, ki bi jih najdemo na Kočevskem, in bi jih lahko z ustrezno promocijo

veliko bolje tržili, so naslednje:

5.3.1 KULTURNO ZGODOVINSKA DEDIŠČINA

Grad Fridrihštajn

O nekdanjem ljubezenskem gnezdecu Friderika II. Celjskega in njegove izvoljenke,

mlade Veronike Deseniške, pričajo danes le še gole razvaline na enem izmed vrhov

nad mestom - Fridrihštajnu. Zgodba se je začela davnega leta 1420, ko je Friderik

nasledil Kočevsko. V letih 1422-1425 je na strmem vrhu nad Kočevjem, na mogočni

skali, dal sezidati grad in ga poimenoval po sebi. Grad je bil dostopen samo pri

glavnih grajskih vratih, ostale tri strani varujejo visoke prepadne stene. Vhod za

grajsko obzidje je preko umetno skopanega jarka omogočal dvižni most. Na vrhu je

grad obdajalo še močno obrambno obzidje.

Friderik je grad tudi znotraj lepo opremil. Sobe so bile polne dragocenih preprog,

kristalne posode, umetelnega orožja in orodja iz srebra in zlata. Posestvo gradu so

morali obdelovati podložniki iz naselij, ki so spadala pod urad v Kočevski Reki.

Vozno pot na Fridrihštajn so morali stalno vzdrževati podložniki iz Dolge vasi.

Friderikov oče, grof Herman II. Celjski, je poroki že iz političnih razlogov



nasprotoval. Nad Fridrihštajn je poslal močno četo vojakov, ki naj bi ljubimca na silo

ločila. Friderik je poskušal ubežati očetovi jezi, a zaman. S pretvezo so ga ujeli in

odpeljali v Celje. Ko je bil Friderik na varnem, je grof Herman zopet poslal četo

vojakov, ki naj bi pripeljala Veroniko v Celje na sodbo. Čeprav so pretaknili ves grad

in okolico, je niso našli, ker je že bila skrita v hiši grofovske uprave na Kunču, nato

pa je izginila brez sledu v mračnih kočevskih gozdovih. Po dolgotrajnem iskanju so

jo s pomočjo ovaduhov izsledili nekje v bližini Ptuja in jo zaprli. Ko je bila

pripravljena tožba, je grof Herman Veroniko predal sodišču, ki naj bi jo obtožilo

čarovništva in poskusa umora samega grofa Hermana. Zaradi pomanjkanja dokazov

in zato, ker se je odvetnik, ki so ji ga morali dovoliti, zanjo viteško boril in zmagal, je

sodišče Veroniko oprostilo vsake krivde. Kljub razsodbi pa grof Herman Veronike ni

izpustil. Zaprl jo je v ječo na gradu Ojstrica, ker pa je bila grofova maščevalnost

neučakana, je ukazal dvema vitezoma, da jo nasilno pokončata. Utopila sta jo v

koritu za napajanje živine. Friderik je moral očetu odstopiti vse gradove, tudi

Fridrihštajn, ki ga je sam sezidal. Grof Herman se je znesel tudi nad komaj

zgrajenim Fridrihštajnom. Vojaki so pod grajska poslopja in obzidja postavili sode s

smodnikom in jih zažgali. Po Veronikini smrti se je oče spravil s sinom in ga izpustil

iz ječe. Friderik je dal grad ponovno sezidati in je v njem potem zelo razkošno in

razuzdano živel.16

Pokrajinski muzej Kočevje

Pokrajinski muzej Kočevje domuje v Šeškovem domu, nekdaj Sokoljem domu,

streljaj iz centra mesta Kočevje. V stavbi je leta 1943 potekal prvi zbor partizanskih

odposlancev slovenskega naroda. Zametki muzeja segajo v leto 1952, ko so na

pobudo zgodovinske komisije pri Okrajnem komiteju ZKS Kočevje in Okrajnem

odboru Zveze borcev NOV Kočevje začeli z zbiranjem muzejskega gradiva.

Občinski ljudski odbor Kočevje je leta 1960 ustanovil Splošni lokalni muzej, ki se je

že naslednje leto preimenoval v Pokrajinski muzej Kočevje. Na novo lokacijo v

Šeškovem domu se je muzej v celoti preselil leta 1963. 16http://www.slovenia.info/si/kul-zgod-znamenitosti/Grad-Fridrihštajn.htm?kul_zgod_znamenitosti=5252&lng=1



V zadnjih petnajstih letih si muzej prizadeva predstaviti javnosti predvsem nekdanjo

kulturno podobo prebivalcev na ozemlju Kočevske. Na ta način smo želeli nekdanje,

predvsem pa sedanje prebivalce Kočevske, seznaniti z zgodovino območja, ki je bila

do pred kratkim v naši kulturni zavesti le malo navzoča ali celo zamolčana. Tako je

muzej pripravil vrsto odmevnih razstav. Nekatere izmed njih so bile na gostovanju v

številnih krajih po Sloveniji in tudi v tujini.

Drugo polovico osemdesetih, predvsem pa devetdeseta leta prejšnjega stoletja, v

delu in načrtih Pokrajinskega muzeja Kočevje označujejo nove usmeritve,

spremembe in načrti. Vse večji obisk nas je vzpodbudil k novim oblikam dela, ki

terjajo od nas aktivnejše in bolj povezano sodelovanje z obiskovalci vseh generacij.

Posebno pozornost namenjamo zlasti najmlajšim obiskovalcem. Od leta 1993

poteka poseben pedagoški program za predšolske in šolske otroke. S tem želimo v

muzeju vzgojiti bodoče redne obiskovalce muzejskih prireditev, hkrati pa širiti

zanimanje in spoznavanje kulturne dediščine. Mnogi med njimi so postali celo naši

sodelavci, zbiralci predmetov. Leto dni kasneje smo prvi v Sloveniji uvedli muzejski

abonma, s katerim želimo obiskovalcem omogočiti obisk muzejskih razstav in

prireditev na drugačen način in pod ugodnejšimi pogoji.

Stalne razstave so:

cerkve in kapele župnije Kočevska Reka,

Predgrad in Predgrajci,

Božidar Jakac: Risbe,

Kočevska: Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev,

narod si bo pisal sodbo sam - Slovenija od ideje do države 17

17 http://www.slovenia.info/si/muzej/Pokrajinski-muzej-kočevje.htm?muzej=5001&lng=1



5.3.2 ARHITEKTURNA DEDIŠČINA

Kovačija na vodni pogon v Bilpi

V kraju Bilpa stoji še edina delojoča kovačija na vodni pogon, kovačija Verderber.

Kovaški izdelki Verderberjeve kovačije so bili poznani daleč naokoli. Do danes se je

ohranil star način izdelovanja izdelkov, kar si lahko obiskovalci tudi ogledajo.18

Sramotilni steber v Predgradu

Za kaznovanje lažjih prekrškov (tatvina, krivolov ali »raubšic«, prešuštvo) in če se je

kdo pregrešil zoper pravice poljanskega gospostva so v neposredni bližini gradiča

oziroma današnjega Zadružnega doma v začetku 18. stoletja postavili sramotilni

steber ali »prangar«. Morda pa so na ta način kaznovali tudi koga zaradi

tihotapljenja, ki se je tod razcvetelo sredi 17. stoletja.

Čas kazni je bil odvisen od prekrška, lahko je trajala tudi več dni. Nad kaznovanimi

se naj ne bi fizično znašali, bile so tudi izjeme. Živinske tatove so sramotili tako, da

so jim okrog vratu obesili čreva ukradene živali, ki so jo bili zaklali. Nazadnje naj bi

grajski birič na binkoštni ponedeljek 1805 ob steber privezal eno izmed predgrajskih

žensk. Ugotovljeno je bilo, da je njen mož ustrelil srno v Graščici. Ker je mož

pobegnil, so njegovi ženi omotali čreva okrog vratu in jo priklenili k stebru. Po

pripovedovanju so ji tudi prinesli podojit k stebru majhnega otroka, ker ga je še dojila

in je obupno jokal. Takšne in podobne javne kazni so začeli v prvi polovici 19.

stoletja opuščati.19

18http://www.slovenia.info/si/kul-zgod-znamenitosti/Kovačija-na-vodni-pogon-v-Bilpi.htm?kul_zgod_znamenitosti=5819&lng=1 19http://www.slovenia.info/si/kul-zgod-znamenitosti/Sramotilni-steber-v-Predgradu.htm?kul_zgod_znamenitosti=5818&lng=1



Grad Kostel

Grad Kostel je sezidan na vrhu koničastega hriba. Zaradi lege je povzročal velike

težave osvajalcem, predvsem Turkom, ki so ga večkrat želeli osvojiti in oropati,

vendar jim je to uspelo le enkrat in še takrat z zvijačo. Danes je to eden izmed

najstarejših, največjih grajskih kompleksov na Slovenskem in priljubljena turistična

točka, s katere je mogoč enkraten pogled na kanjon reke Kolpe, ki teče pod gradom.

V neposredni bližini gradu Kostel se nahaja gostišče Grajski hram, kjer ponudijo

gostom odlično pripravljeno kulinarično ponudbo, možno pa je tudi prenočiti. V

sklopu Grajskega hrama se razvija turistično športni center, ki omogoča aktivno

preživljanje počitnic v neokrnjeni naravi reke Kolpe (raft, vožnja s kanujem, najem

gorskega kolesa, peš poti).20

5.3.3 SAKRALNA DEDIŠČINA

Cerkev sv. Jerneja

Mogočna župnijska cerkev sv. Jerneja stoji v samem centru mesta Kočevje, ob

mostu čez reko Rinžo. Že v zunanji podobi kaže tipične historistične oblike. Načrte

je leta 1887 izdelal sloviti dunajski arhitekt Friedrich Freiherr von Schmidt, ki si je

srčno želel, da bi bila stavba dokončana pred njegovo smrtjo, se to ni zgodilo. Tako

jo je moral dokončati najboljši učenec njegove stavbarske šole. Posvečena je bila

19. julija 1903.

Svetišče je dolgo 50 m, široko 25 m in visoko okoli 15 m. Sestavljeno je iz

triladijskega, obokanega bazilikalnega dela, ki je zaustavljen z visoko prečno ladjo.

Notranjost je dekorativno poslikana. Delo je leta 1939 izpeljal Peter Železnik.V

prezbiteriju, ki ga zaključuje apsida je romansko zasnovan ciborij s štirimi med seboj

različnimi marmornimi stebri, simboli evangelistov. Notranjost polkupole apside je

leta 1938 figurativno poslikal znani slikar Slavko Pengov. Isti avtor je leta 1931

naslikal tudi Križev pot. Franc Jenko iz Šentvida pri Ljubljani je leta 1929 izdelal 20 http://www.slovenia.info/?arhitekturne_znamenitosti=4341



orgle, ki sodijo med večje v Sloveniji in so še dan danes v uporabi.Izjemna je

grofovska klop, postavljena posebej, okrašena z grbi in oblazinjenimi sedeži.

Podoben grb s turom je na ščitu omarice v prezbiteriju. Za kovinskimi vrati in

nemškim napisom se skriva troje kelihov. V srednjem je relikvija in sodeč po legendi

je notri morda shranjeno srce umrlega vojvode.

Ob stranskem oltarju na levi strani stoji velik bronast kip svetega Jerneja, ki ga ob

šeststoletnici kočevske župnije (1993) priložnostno izdelal priznani akademski kipar,

domačin Stane Jarm.21

5.3.4 NARAVNE ZNAMENITOSTI IN NARAVNI PARKI

Reka Kolpa

Reka Kolpa je desni pritok Save in predstavlja mejno reko med Republiko Hrvaško

in Republiko Slovenijo. Dolga je 292 km, kar 113 km državne meje poteka po

njenem toku. Kraški izvir Kolpe je na Hrvaškem na nadmorski višini 313 m.

Kolpa je izjemna reka, predvsem še precej čista, slikovita in slabo poznana. V vsej

dolžini njenega toka lahko spoznavamo njeno pestrost. Nudi različne možnosti

rekreacije, ter predstavlja ribolovno bogastvo. Reka za veslače ni naporna in velja

za lažjo in primerno za začetnike. Vendar pa je bolje veslati s kanuji in kajaki po

večjem deževju, saj reko pregrajuje več kot 50 jezov, ki so zdaj žal le še spomin na

čase, ko so na reki kraljevali mlini, žage in kovačije. Na svoj račun pridejo tudi

ljubitelji miru in taborjenja ob vodi, kajti Kolpa je poleti toplejša in ob primerno toplem

vremenu se lahko v zgornjem toku kopamo en mesec, v spodnjem pa tudi dva

poletna meseca.22

21http://www.slovenia.info/si/sakralne-znamenitosti/Cerkev-sv-Jerneja.htm?sakralne_znamenitosti=4012&lng=1 22 http://www.slovenia.info/si/naravni-parki/Reka-Kolpa.htm?naravni_parki=5165&lng=1



Pragozdovi na Kočevskem

Pragozd. Leta 1887 je začel z delom v Kočevskih gozdovih dr. Leopold Hufnagel.

Vpeljal je prebiralno gospodarjenje z gozdovi. Leta 1892 je za Goteniško pogorje

izdelal prvi gozdnogospodarski načrt, v katerem je bila znamenita pripomba:

Oddelka 38 in 39 naj se kot pragozd ohranita, zato je tu vsakršna raba

prepovedana.

Zaradi te odločitve leto 1892 štejemo za začetek aktivnega naravovarstva v Sloveniji

Na Kočevskem so kar štirje pragozdovi, za katere je značilno, da je na vsakem

hektarju površine preko 1000 m3 lesa. Drevesa v pragozdu lahko dosežejo izjemno

velikost in tudi starost, nekatera več kot 500 let. Lesna odeja je v pragozdu 2 do 3x

debelejša kot v okoliškem gozdu. Tu ne gre nič v nič stari so pomešani z mladimi in

življenje je povezano v trd in zdrav sistem.

Pragozd

Pragozd je v naravnem stanju ohranjen gozd, kamor človek ne posega. To pomeni,

da je izločen iz gospodarjenja.

Od nekdanjih pragozdov so ostali le še fragmenti. Na Kočevskem so ohranjeni

največji pragozdni ostanki: pragozd Rajhenavski Rog (površina 51 ha ali 86

nogometnih igrišč) in pragozd Pečka na novomeški strani (površina 60 ha ali

približno 80 nogometnih igrišč). V pragozdovih lahko opazujemo naravni razvoj

gozda brez poseganja človeka. Pragozdni ostanek prepoznamo po ležečih in še

stoječih trohnečih deblih velikih dimenzij ter prevladujočih starih in debelih drevesih.

S predpisom je v Sloveniji zaščitenih 380 ha pragozdov (ali okoli 500 nogometnih

igrišč). Poleg pragozda Rajhenavski Rog in pragozda Pečka ima Slovenija

zaščitenih še osem pragozdnih rezervatov.



Pragozdovi v Sloveniji so:

rajhenavski Rog in

pragozd Pečka.

Pragozdni rezervati:

Strmec na Stojni,

pragozd na Kočevskem,

pragozd Krokar na Borovski gori na Kočevskem,

Pragozd Kopa na Rogu na Kočevskem,

pragozd Ravna gora na Gorjancih,

pragozd Trdinov vrh na Gorjancih,

pragozd na Donački gori,

pragozd Šumik na Pohorju in

pragozd Prelesnikova koliševka na Kočevskem.23

Kraške jame v Bilpi

Na meji z občino Kostel ne levem bregu reke Kolpe ležijo kraške jame Bilpa. Od

ceste so oddaljene 20 m. Odkrili so jih šele leta 1941. Nad izvirom Bilpe so tri kraške

jame, kasneje (1983) pa so odkrili še četrto. Znana je predvsem zadnja. O njej je

pisal že Valvasor in izpostavil Bilparsko steno, imenoval jo je Steno odmevov, v

obliki človekove in vragove glave. Dejansko je v steni možno najti kar približno 20

različnih človeških in živalskih ali vraževernih likov, jama pa je še polna skrivnosti.

23 http://www.kocevje.si



Podzemeljski splet Bilpe sestavljajo rovi v več nadstropjih; spodnje je še aktivno in

velikih razsežnosti. Jama je nastajala vzporedno s spreminjanjem lege erozijske

baze in s procesi vrezovanja kanjona Kolpe. Vhod v jamo se nahaja v steni 30 m

nad tlemi. Širok je 8 m in visok 6 m. Za vhodom se razprostira dolga dvorana, v

kateri se nahaja velika kolonija netopirjev. Tu je tudi arheološko najdišče. Po ozkem

rovu se pride v drugo dvorano, kjer je veliko sige in kapniških tvorb. V njej najdemo

tudi veliko kaminov, ki se po strmem vzponu končajo (slepi kamini). V jami je zelo

toplo ozračje, ki je posledica slabega pretoka zraka.24

Kočevsko jezero

Nastanek umetnega jezera sega v leto 1978, ko je prenehal obratovati rudnik

rjavega premoga in je voda iz Rudniškega potoka, ki so jo prej izčrpavali in

uporabljali za pranje premoga, napolnila kotanjo. Vstavljene so bile velike cevi, ki so

speljane v skoraj dva kilometra oddaljeno reko Rinžo. Bojazen pred poplavitvijo

jezera je danes odveč.

Območje jezera je danes bogato naseljeno z rastlinskimi in živalskimi vrstami. Tukaj

gnezdi preko 64 vrst ptic, med katerimi je 15 vrst na Rdečem seznamu ogroženih

gnezdilk Slovenije. Preko Kočevske potekajo selitvene poti ptic iz severne in srednje

Evrope do Sredozemlja ter Afrike. Jezero je odlično mesto za opazovanje in

proučevanje ptic kot ribolov. Trstje obrašča plitvine ob obali, kjer gnezdijo številni

rakarji. S področja jezera je znanih tudi 15 vrst kačjih pastirjev. Platoje nad jezerom

poraščajo visoke trave, kjer si vsakoletni gnezdilci spletejo svoja gnezda.

V sušnih obdobjih leta so tu pogosti požari. Takrat na teh površinah ni ptic. Na

pogorišča pa priletijo krokarji in sive vrane.

Na skrajni severni strani območja jezera je borov gozd, ki predstavlja rastiščno

posebnost na Kočevskem. Okoli jezera je speljana tri kilometra dolga naravoslovna

učna pot in pelje mimo vseh najbolj značilnih biotopov (jezera, trstičja, travišč in 24http://www.slovenia.info/si/naravne-znamenitosti-jame/Kraške-jame-v-Bilpi.htm?naravne_znamenitosti_jame=5820&lng=1



gozda). Na poti sprehajalca spremljajo table s pojasnili in priporočili. Jezero je poleti

primerno za plavanje, ribolov in druge vodne aktivnosti, pozimi pa, če je led dovolj

debel, za drsanje. 25

Mestni vrh

Mestni vrh (1034 m n. m.) je eden izmed vrhov, ki se v pogorju Stojne dvigajo nad

1000 m visoko. Ker se nahaja tik za mestom Kočevje, sodi med najbolj priljubljene in

skupaj s kočo planinskega društva pod vrhom predstavlja eno najpomembnejših

rekreacijsko turističnih in hribovskih točk na Kočevskem.

Mestni vrh s pešpotjo ima izjemno poudarjene rekreacijsko in turistično, z

opremljeno naravoslovno potjo Jelenov studenec pa tudi poučno funkcijo. Gozd nad

kočo je zaščiten kot gozdni rezervat in predstavlja dragoceno naravno dediščino.

Značilni zanj so ohranjeni mogočni gozdovi jelke in bukve na skalovitih in strmih

pobočjih visokega krasa.

Koča planinskega društva Kočevje stoji v idilični dolini pod Mestnim vrhom, nedaleč

stran od Jelenovega studenca, po katerem nosi ime. Kočo planinci stalno preurejajo

in prilagajajo potrebam in zahtevam časa.

Do koče vodijo iz Kočevja markirane Kalanova in Grajska pot ter iz Dolge vasi

neimenovana planinska pot. Možno jo je obiskati tudi z vozili. Koča je izhodišče za

obisk Eleonorine in Ledene jame ter bližnjih vrhov: Ledenika, Mestnega vrha,

Fridrihštajna in Livoldskega vrha, naravoslovne poti Jelenov studenec, Kočevske

planinske poti in ostalih markiranih planinskih poti. Koča je odprta vsako soboto,

nedeljo in ob praznikih, preko celega leta. V koči je mogoče dobiti hrano, pijačo in

prenočišče ter številne koristne informacije. Na jasi pred njo je nekaj igral in

družinskih kurišč s klopmi. Pohodnikom je na vrhu Mestnega vrha namenjena

skrinjica z žigom in knjigo obiska.26

25http://www.slovenia.info/si/naravne-znamenitosti-jame/Kočevsko-jezero.htm?naravne_znamenitosti_jame=5046&lng=1 26http://www.slovenia.info/si/naravne-znamenitosti-jame/Mestni-vrh.htm?naravne_znamenitosti_jame=5220&lng=1



Jelka-kraljica Roga

Nedaleč od Rajhenavskega pragozda stoji jelka, imenovana Kraljica Roga, ki je z

višino 51 metrov ena najmogočnejših jelk pri nas. V okolici raste še več podobnih

spoštovanja vrednih orjakov. Gozdarji so veliko jelko opazili morda šele pred sto leti,

a je niso posekali - in naša jelka je postala kraljica.

Višina 51 metrov

Debelina 160 cm

Starost 500 27

Ponovni izvir reke Rinže

Pod 80 m visoko previsno steno je kraški izvir Bilpa (ime izvira iz nemške besede

Wildbach - hudournik). Kraški izvir Bilpa je voda reke Rinže, ki teče skozi mesto

Kočevje in takoj za mestom ponikne. Izvir se izteka kot levi pritok reke Kolpe. 28

Iz zgoraj navedenih podatkov je lepo razvidno, kako bogata je Kočevska in koliko

stvari je skritih v njej. Več kot potrebna bi bila združitev managerjev, ki bi vse te

znamenitosti med seboj povezali ter sestavili celotedenski program, s katerim bi

turiste zadržali na Kočevskem več kot en dan. Veliko je izseljenih Nemcev, ki sedaj

živijo v Nemčiji in bi z veseljem prišli pogledati, od kod izhajajo. Moramo tudi

omeniti, da imamo na Kočevskem tako imenovano združenje Kočevski med, v

katerem so združeni kočevski čebelarji. Zahvaljujoč neokrnjeni naravi in dolgoletni

tradiciji pridelujejo med vrhunske kakovosti. Tradicija je garancija za kakovost, poleg

sodobnih standardov, ki predpisujejo pogoje in določajo načine pridelave medu.

Plod vseh treh dejavnikov je pridobitev geografskega porekla, ki ga Kočevski med 27http://www.slovenia.info/si/naravne-znamenitosti-jame/Jelka-Kraljica-Roga.htm?naravne_znamenitosti_jame=5154&lng=1 28http://www.slovenia.info/si/naravne-znamenitosti-jame/Ponovni-izvir-reke-Rinže.htm?naravne_znamenitosti_jame=5821&lng=1



nosi kot edini med v Sloveniji. Vratna etiketa, s katero je prelepljen vsak kozarec, v

katerega je točen Kočevski med, odpravlja vsak dvom o kakovosti. Čebelarji na

Kočevskem so za Kočevski med postavili še strožje standarde glede vsebnosti

vode, sladkorjev, mineralnih, ter drugih snovi, kot je običajno. Potrditev

geografskega porekla, kmalu veljavnega tudi v Evropski Uniji, govori o dokazani

vrhunski kakovosti Kočevskega medu.

Kozarec Kočevskega medu je kot košček čiste, tihe, neonesnažene narave, nekje

sredi kočevskih gozdov, ki jo z neizmernim ponosom predstavljamo tudi vam. Naj

tudi vas zapelje s svojim sladkobnim čarom. Pridelujejo več vrst medu, kot so gozdni

med, smrekov med, hojev med ter upov med.29

Prav tako je pomembno omeniti, da je Občinski svet občine Kočevje dne 29.07.1998

sprejel odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom, obora Smuka in obora

Stari Log. Odlok je bil sprejet zaradi intenzivne gojitve divjadi za potrebe lovskega

turizma v območju, za potrebe poučne in raziskovalne dejavnosti na področju

ekologije divjadi in njenega vpliva na ekosistem ter za potrebe odlova živih živali.

Vstop v obori je dovoljen samo z namenom izvajanja, obnavljanja in varstva

namembnosti obor.30

Na Kočevskem je tudi močno razvit lov in ribolov. Tudi tukaj bi lahko privabili turiste,

ki v svojem kraju nimajo toliko divjih živali in bi sodelovali pri lovu le teh.

5.3.5 ŠPORTNA INFRASTRUKTURA Občina Kočevje ima 4 športne dvorane (t.i. Fizkulturni dom in 3 telovadnice ob

osnovnih šolah), v letu 2007 je zgrajena še velika športna dvorana, 1 stadion, 2

lokaciji za tenis, dvorano za fitnes, odbojko in badminton v Šalki vasi. Problem je

celoletna zasedenost z rezervacijami, kar onemogoča najetje prostorov za

posamezne turiste.

Za zimski šport ni ustrezne infrastrukture.

29http://www.natura2000.si/index.php?option=com_content&view=category&layout=blog&id=35&Itemid=59 30 Besedilo povzeto iz http://www.uradni-list.si/1/content?id=7660



5.3.6 IGRALNIŠTVO

Igra in zabava v Igralnem salonu Casino je na voljo 365 dni v letu. Gostje, ki

obiščejo Kočevsko (pohodniki, izletniki, družine), ne kažejo interes za obisk

igralnega salona. Tako se kaže negativen pojav igralništva, to je obisk domačinov.



6 GOSPODARSKO ORGANIZACIJSKE REŠITVE

6.1 SWOT ANALIZA TURISTIČNE PONUDBE NA KOČVSKEM

Če želi turistična organizacija ponuditi na trgu storitve, ki bodo omogočale

doseganje koristi organizaciji, turistom in okolju, mora znati analizirati svoje zunanje

in notranje okolje. V zunanjem okolju mora iskati priložnosti in nevarnosti, v

notranjem okolju pa definirati svoje prednosti in pomanjkljivosti.(Brezovec, 2000,

srt.67).

6.1.1 PREDNOSTI IN SLABOSTI TURISTIČNE PONUDBE NA KOČEVSKEM

6.1.2 PREDNOSTI

Med prednosti turistične ponudbe na Kočevskem uvrščamo:

neokrnjene naravne znamenitosti (pragozdovi), kar je priložnost za

dolgoročno razvijanje turistične ponudbe za zahtevnejše goste,

razpoložljivi prostor za razvoj turizma,

bližina Hrvaške (morje),

bližina toplic,

mir,

pristnost turistične ponudbe (neokrnjena narava, jezera, reke),

prost pristop do odprtega prostora gozdov, jezer, rek,

ohranjenost kulturne dediščine, posebnost v slovenskem prostoru (kočevski

Nemci),

naravne (kraške jame, gozd, jezero, reka Kolpa) in od človeka narejene

turistične atrakcije (planinske poti, pohodništvo, kolesarjenje) ter



neprepoznavnost Kočevske.

6.1.3 SLABOSTI

Med slabosti turistične ponudbe na Kočevskem uvrščamo:

ni dovolj kapitala za investicije in obnovo turistične infrastrukture,

slaba prometna povezava,

premalo zasebnih sob in apartmajev v različnih cenovnih razredih,

razpršenost prenočitvenih kapacitet (skoncentrirane le na reko Kolpo in

mesto Kočevje),

nizka kakovost gostinskih uslug (ponudba domače hrane, ureditev gostiln v

lokalni arhitekturi),

ni sprejetih prostorskih načrtov, ki bi morali vključevati tudi razvoj turizma,

premajhno število in razvitost prepoznavnih blagovnih znamk (kočevski

med...),

premajhna atraktivnost proizvodov oziroma storitev (premalo turističnih

atrakcij),

premajhna trženjska usmerjenost in slaba podjetniška inovativnost (ni

kakovostnega penzionskega turizma, pomanjkanje atraktivnih programov),

nezadostna turistična ozaveščenost med prebivalci,

slabo označevanje in usmerjanje k turističnim kapacitetam ter

organiziranost turizma in vloga javnega sektorja v turizmu je na začetku.



6.1.4 NEVARNOSTI IN PRILOŽNOSTI TURISTIČNE PONUDBE NA KOČEVSKEM

6.1.5 PRILOŽNOSTI

Med priložnosti turistične ponudbe na Kočevskem uvrščamo:

biotska in krajinska raznovrstnost območja,

neodkrita in neokrnjena turistična destinacija,

povezovanje na lokalni ravni (po poteh kulturne dediščine, turistično

območje-povezovanje s Hrvaško),

možnost ponujanja avtentičnih turističnih programov in proizvodov (domača

obrt, znanstveni turizem, lovski turizemribolov),

turistična izraba jezera, Kolpe, razvojna usmeritev v šport, prireditve in

zdravo življenje,

etnološke in kulturne prireditve,

zgodovina kočevskih Nemcev,

vključitev Slovenije v Evropsko unijo ter

bližina turističnih središč (Dolenjske toplice..).

6.1.6 NEVARNOSTI

Med priložnosti turistične ponudbe na Kočevskem uvrščamo:

želeti preveč v kratkem času,

neprepoznavnost Kočevske,

neustrezna vloga in pomen turizma v gospodarstvu, še posebej v okviru

temeljne razvojne strategije,



prepočasno urejanje prostora in odpravljanje prostorskih omejitev za

turistične naložbe,

neaktivni akterji turistične ponudbe,

v ospredju je kvantiteta in ne kvaliteta,

vsak ponudnik dela na trženjskem področju za sebe in je skeptičen do

partnerskih modelov,

pomanjkanje kontinuitete,

onesnaževanje ter

uničevanje ogroženih živalskih in rastlinskih vrst.



7 STATISTIČNI VIDIKI TURIZMA NA KOČEVSKEM

Nočitvene zmogljivosti so koncentrirane ob dveh središčih, v mestu Kočevje in ob

reki Kolpi. V zadnjem času narašča povpraševanje po kampih v okolica mesta in

turističnih kmetijah. Primanjkuje prenočišč različnih kakovostnih nivojev (od visoko

standardnih do nizkocenovnih).

hotel motel penzion

prenočišče planinski dom

drugi domovi

nastanitveni objekti

1 1 1 1 1 3

sobe 20 27 7 3 4 6

ležišča 53 57 21 12 30 16

stalna ležišča

46 57 16 8 24 216

pomožna ležišča

7 5 4 6

Tabela 3: Prenočitvene zmogljivosti v občini Kočevje 31

31Možnost razvoja turizma na Kočevskem, raziskovalna naloga, Oddelek za geografijo FF.



Leto 1998 1999 2000 2001 2002 Domači turisti 811 994 970 1218 1196 Tuji turisti 1002 1150 1136 1229 1317 Skupaj (domači in tuji turisti) 1813 2144 2106 2447 2513

Tabela 4: Prihodi vseh turistov (tuji in domači)

Slika 4: Prihodi vseh turistov

Slika 5: Prihodi domačih in tujih turistov

Prihodi vseh turistov

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

1998 1999 2000 2001 2002

Leto

Št. T

uris

tov

prihodi turistov

Prihodi domačih in tujih turistov

0200400600800

100012001400

1998 1999 2000 2001 2002

Leto

Št. t

uris

tov

domač i turistituji turisti



Slika 6: Delež domačih in tujih turistov

V tabeli so navedeni podatki domačih in tujih turistov. Iz slik je lepo razvidno, da

število domačih turistov narašča. Prav tako narašča število tujih turistov, vendar je le

teh še vedno manj za dva odstotka.

Delež domačih in tujih turistov

51%49% domač i turistituji turisti



Leto 1998 1999 2000 2001 2002 Domači turisti 1486 1709 2828 3636 2123 Tuji turisti 1671 1751 1916 2015 2530 Skupaj (domači in tuji) 3157 3460 4744 5651 4653

Tabela 5: Nočitve vseh turistov (tuji in domači)

Slika 7: Nočitve vseh turistov

Slika 8: Nočitve vseh turistov

Nočitve vseh turistov

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

1998 1999 2000 2001 2002

Leto

Št.

noči

tev

noč itve turistov

Nočitve domačih in tujih turistov

0500

10001500200025003000350040004500

1998 1999 2000 2001 2002

Leto

Št.

turis

tov

domač i turistituji turisti



Slika 9: Delež nočitev domačih in tujih turistov

V tabeli so navedeni podatki nočitev domačih in tujih turistov. Iz slik je lepo razvidno,

da je število nočitev domačih turistov večje od števila tujih turistov. V odstotkih je

število nočitev domačih turistov večje za 10 odstotkov. Morali bi težiti k temu, da bi

bilo več nočitev tujih turistov, saj bi s tem zagotovili, da bi se na Kočevskem zadržali

več kot en dan in bi bil s tem dobiček iz turizma večji.

Delež nočitev domačih in tujih turistov

55%45% domač i turisti

tuji turisti



8 ZAKLJUČEK

Kočevska je turistična destinacija na JV Slovenije z manj ugodnim dostopom, a

razpolaga z izjemno ohranjeno naravo. Na Kočevskem je lahko turizem ena od

bodočih poslovnih priložnosti, glede nato, da je regijsko, kulturno, gospodarsko,

cerkveno ter šolsko bogata. Kočevska kot turistično območje nima tradicije

turističnega udejstvovanja v primerjavi z nekaterimi drugimi izrazito turističnimi kraji

v Sloveniji. Turistična dejavnost je nedefinirana, neprepoznavna, predvsem pa

nepovezana. Turizem mora biti najprej prepoznaven med lokalnim prebivalstvom,

hkrati pa se mora večati na državni in mednarodni ravni.

V občini Kočevje, Kostel in Osilnica je izredno velika brezposelnost. Z ustreznim, se

pravi dobrim in pogumnim managerjem, ki bi uspel videti v turizmu donos, bi lahko

pridobili veliko novih delovnih mest, s čimer bi napredovala celotna regija. Potrebna

bi bila povezava med posameznimi kraji oziroma različnimi ponudniki turističnih

storitev. Ti bi lahko oblikovali enotedenski program, ki bi turiste nastanil pri nas kar

za sedem dni, s čimer bi s tem zapolnili sobe na Kočevskem, ki so večinoma

prazne. V sedmih dneh bi lahko turistom najprej razkazali posebnosti, v samem

mestu Kočevje in bližnji okolici, kot so pokrajinski muzej Kočevje, cerkev Sv.

Jerneja, ledeno jamo... Lahko bi si ogledali Kočevsko jezero, okoli katerega vodi

naravoslovna pot. Včasih je bil na področju današnjega jezera odprt kop

premogovnika. Posebnost tega področja so izredno redke vrste ptic. Imamo tudi

društvo ribičev, ki bi z veseljem turiste povabili na nočni ribolov, ki tukaj postaja

vedno bolj priljubljen, saj se da v Kočevskem jezeru ujeti zelo velike in težke

primerke somov in krapov. Naslednja destinacija bi lahko bila Kočevski Rog, kjer bi

si ogledali pragozd, grobišča (Kren, Macesnova gorica) in tudi Jelko – kraljico Roga.

Prav tako imamo na Kočevskem dobro razvit lov. Turisti, ki imajo željo opazovati

divje živali v naravi, kot je rjavi medved, ris, volk, jazbec, jelen, divji prašič, in

podobno, bi se lahko pridružili lovcem ter okusili ta posebna doživetja ob bližini divjih

živali. Nato bi se lahko premaknili na Kolpo, kjer bi pokusili odlično pripravljene ribe

(postrv). Ogledali bi si lahko grad Kostel, slap Nežica, ponovni izvir reke Rinže, ki ga

imenujemo kraški izvir na Bilpi. V kraju Bilpa stoji še edina delojoča kovačija na



vodni pogon, v bližini so pa tudi štiri kraške jame. V občini Osilnica imamo za bolj

pogumne turiste tudi adrenalinski park, paint ball in progo za rafting. In še marsikaj

zanimivega se bi našlo: čebelarstvo, gobarstvo, igralništvo. .. Mesto Kočevje bi

lahko bilo tudi idealen kraj za priprave športnikov.

Z ustrezno povezavo turističnih krajev oziroma ponudnikov turističnih storitev bi

dosegli prepoznavnost Kočevske, odprla bi se nova delovna mesta in zmanjšala bi

se brezposelnost. Mladi bi ostajali doma in ne bi hodili v druge kraje zaradi boljše

možnosti zaposlitve. Prvi korak bi moral biti ta, da ponovno ustvarimo CENTER ZA

PROMOCIJO TURIZMA KOČEVJE, ki ga zdaj žal nimamo. Nato bi z ustreznim

timom skušali udejanjiti zgoraj navedene predloge za rešitev in razcvet turizma na

Kočevskem.



9 LITERATURA

1. Dr. Jože Florjančič, skupina avtorjev, Management v turizmu, MO, 1997

2. Tanja Mihalič, Vodnik po ekonomiki turizma, Ekonomska fakulteta, Ljubljana,

1998

3.Jersič Matjaž, Osnove turizma, DZS, Ljubljana, 1990

4.Popotnik postoj na Kočevskem (skripta)

5.Možnost razvoja turizma na Kočevskem (raziskovalna naloga)

Spletne strani

http://sl.wikipedia.org/wiki/Management

http://www.stat.si/vodic_oglej.asp?/D=299&Podrocje/D=21

http://www.uradni-list.si/1/contnt?/d=14130

http://www.ednevnik.si/entry.php?e_id=32428&w=jamnik

http://www.google.com/search?hl=en&q=strate%C5%A1ko+premi%C5%A1ljen+izb

or+projektov&aq=aq=f&oq=

http://www.slovenia.info/si/kul-zgod-znamenitosti/Grad-

Fridrihštajn.htm?kul_zgod_znamenitosti=5252&lng=1

http://www.slovenia.info/si/muzej/Pokrajinski-muzej-

kocevje.htm?muzej=5001&lng=1

http://www.slovenia.info/si/kul-zgod-znamenitosti/Kovačija-na-vodni-pogon-v-

Bilpi.htm?kul_zgod_znamenitosti=5819&lng=1

http://www.slovenia.info/si/kul-zgod-znamenitosti/Sramotilni-steber-v-

Predgradu.htm?kul_zgod_znamenitosti=5818&lng=1

http://www.slovenia.info/?arhitekturne_znamenitosti=4341

http://www.slovenia.info/si/sakralne-znamenitosti/Cerkev-sv-

Jerneja.htm?sakralne_znamenitosti=4012&lng=1

http://www.slovenia.info/si/naravni-parki/Reka-

Kolpa.htm?naravni_parki=5165&lng=1

http://www.kocevje.si



http://www.slovenia.info/si/naravne-znamenitosti-jame/Kraške-jame-v-

Bilpi.htm?naravne_znamenitosti_jame=5820&lng=1

http://www.slovenia.info/si/naravne-znamenitosti-jame/Kočevsko-

jezero.htm?naravne_znamenitosti_jame=5046&lng=1

http://www.slovenia.info/si/naravne-znamenitosti-jame/Mestni-

vrh.htm?naravne_znamenitosti_jame=5220&lng=1

http://www.slovenia.info/si/naravne-znamenitosti-jame/Jelka-Kraljica-

Roga.htm?naravne_znamenitosti_jame=5154&lng=1

http://www.slovenia.info/si/naravne-znamenitosti-jame/Ponovni-izvir-reke-

Rinže.htm?naravne_znamenitosti_jame=5821&lng=1

http://www.natura2000.si/index.php?option=com_content&view=category&layout=bl

og&id=35&Itemid=59



KAZALO TABEL

Tabela 1: Zgodovinski razvoj managementa ............................................................. 3

Tabela 2: Vrste turizma ............................................................................................ 10

Tabela 3: Prenočitvene zmogljivosti v občini Kočevje ............................................. 42

Tabela 4: Prihodi vseh turistov (tuji in domači) ........................................................ 43

Tabela 5: Nočitve vseh turistov (tuji in domači) ........................................................ 45

KAZALO SLIK

Slika 1: Občina Kočevje ........................................................................................... 22

Slika 2: Občina Osilnica ........................................................................................... 22

Slika 3: Občina Kostel .............................................................................................. 23

Slika 4: Prihodi vseh turistov .................................................................................... 43

Slika 5: Prihodi domačih in tujih turistov ................................................................... 43

Slika 6: Delež domačih in tujih turistov ..................................................................... 44

Slika 7: Nočitve vseh turistov ................................................................................... 45

Slika 8: Nočitve vseh turistov ................................................................................... 45

Slika 9: Delež nočitev domačih in tujih turistov ........................................................ 46

Documents

management v turizmu na koc finali - core.ac.uk · področja. Z swot analizo sem podrobneje pregledala prednosti, slabosti, priložnosti Z swot analizo sem podrobneje pregledala prednosti,