MAK Programa A 2006.qxp

PPRROOGGRRAAMMAA 2007FFoonnddaacciijjaa

IInnssttiittuuttoottvvoorreennoo

oopp[[tteessttvvoo-- MMaakkeeddoonniijjaa

2

IIzzddaavvaa~~::Fondacija Institutotvoreno op[testvo – MakedonijaBul. Jane Sandanski 111, 1000 SkopjeP. fah 378Republika MakedonijaTel.: 02/ 2444-488Faks: 02/ [email protected]

ZZaa iizzddaavvaa~~oott::Vladimir Mil~in

UUrreeddnniikk::Marijana Ivanova

LLeekkttoorr::Aneta Vasilevska-Qubeckij

DDiizzaajjnn,, ppooddggoottoovvkkaa ii ppee~~aatt::Reprint, Skopje

Skopje, fevruari 2007 godina

Pe~ateno na reciklirana hartijaTTiirraa`̀:: 1500

KKoorriisstteennii ffoottooggrraaffiiii::Arhiva FIOOM

CIP - Katalogizacija vo publikacijaNarodna i univerzitetska biblioteka“Sv. Kliment Ohridski”, Skopje

061.27(497.7)”2007”(083.9)

PROGRAMA 2007 / Fondacija Institutotvoreno op[testvo - Makedonija ; [urednik Marijana Ivanova]. - Skopje :Fondacija Institut otvoreno op[testvo -Makedonija, 2007. - 80 str. ; 15 sm

ISBN 978-9989-185-06-9

a) Fondacija Institut otvoreno op[testvo- Makedonija - 2007 - Programi

COBISS.MK-ID 68540170

3

SSOODDRR@@IINNAA

Predgovor: Na[ite 15 godini

Misija na FIOOM

Misija na IOO

Za Xorx Soros

Partneri i donatori

Kontakti i organizaciska postavenost

Na~in na rabota i vidovi programi

Kako da konkurirate za finansiska poddr[ka

Proces na donesuvawe odluki

Programi i proekti

• Procena na potencijalot za dobro vladeewe vo Makedonija

• Obrazovanie

• Informacii

• Javno zdravstvo

• Ekonomski reformi

• Mediumi

• Reforma na javnata administracija

• Pravo

• Istok-Istok

• Gra\ansko op[testvo

5

7

7

7

8

11

15

15

16

17

17

23

31

37

43

49

55

61

65

71

4

5

PREDGOVOR

Na[ite 15 godini

Godinava Fondacijata Institut otvoreno op[testvo - Makedonija odbeleùva 15 godini od svoetoosnovawe i rabotewe.

Fondacijata be[e osnovana od Xorx Soros vo oktomvri 1992 godina, kako pretstavni[tvo na stran-sko pravno lice, so misija, ~ija[to srcevina ostana nepromeneta do denes - promovirawe na kon-ceptot na otvorenoto op[testvo vo Makedonija. Iako misijata na FIOOM evoluira[e ottoga[ dobi-vaj]i poinakvi formulacii i prisposobuvaj]i se na duhot na vremeto, na[ata filozofija ostananepromeneta. Preku site svoi programi FIOOM go promovira gra\anskoto op[testvo i zaedno sosvoite partneri i brojnite nevladini organizacii pridonesuva za vnatre[na integracija naMakedonija kako preduslov za integracija vo EU. Od 1999 godina, FIOOM e registrirana kakodoma[no pravno lice, spored Zakonot za zdruènija na gra\ani i fondacii.

Na stranicite na ovaa kni[ka se pretstaveni programite i proektite [to ]e ja obeleàt na[ata 15-godi[nina. Na site niv im e zaedni~ko po~ituvaweto i sledeweto na pette prioriteti, koiUpravniot odbor na FIOOM gi opredeli vo svojata Strategija za 2007 godina:

• Mapirawe i skenirawe na dràvnite institucii, analiza i promocija na dobroto vladeewe; • Integracija na Romite - vo programskite oblasti obrazovanie, zdravstvenata za[tita, gra\an-

sko op[testvo i ekonomski reformi; • Decentralizacija i razvoj na lokalnata demokratija - vo programskite oblasti reforma na

javnata administracija, gra\anskoto op[testvo i pravoto;• Afirmacija na evropskite vrednosti i standardi - vo site programski oblasti; • Zasiluvawe na ulogata na gra\anskiot sektor kako nabquduva~ na transparentnosta i na ot~et-

nosta na Vladata.

Fondacijata Institut otvoreno op[testvo - Makedonija e del od fondaciskata mreà na Institutototvoreno op[testvo i ostvaruva bliska sorabotka so nejzinite mre`ni programi i drugitenacionalni fondacii vo Evropa i vo svetot.

6

Najnovata kniga na Xorx SorosThe Age of Fallibility, 2006 godina

7

Misija na FIOOMVnatre[na integracija na Makedonija, kakopreduslov za integracija vo Evropskata unija.

Misija na IOOInstitutot otvoreno op[testvo (IOO) e privat-na fondacija, koja dava grantovi i vodi oper-ativni programi. So sedi[te vo Wujork, rabotikako centrala na mreàta organizacii za otvo-reni op[testva - grupa avtonomni fondacii iorganizacii vo pove]e od 50 zemji vo svetot.Ovaa mreà realizira [irok spektar inicija-tivi naso~eni kon promocija na otvorenotoop[testvo preku vlijanie vrz politikite navlastite i preku poddr[ka na sektorite obrazo-vanie, mediumi, javno zdravstvo, ~ovekovi pra-va i ènski prava, kako i na op[testvenata,pravnata i ekonomskata reforma. So cel da ginamali i spre~i negativnite posledici od glo-balizacijata, mreàta nastojuva da go neguva glo-balnoto otvoreno op[testvo preku zgolemuvawena sorabotkata so drugite nevladini organi-zacii, so vladite i so me\unarodnite institucii.

IOO e osnovan vo 1993 godina od strana nainvestitorot i filantrop Xorx Soros, so celda gi poddrùva negovite fondacii vo Srednai vo Isto~na Evropa i vo porane[niot SovetskiSojuz. Ovie fondacii, od 1984 godina navamu,bea osnovani za da im pomognat na porane[ni-te komunisti~ki zemji da go prebrodat procesotna tranzicija kon demokratijata. Mreàta gozgolemi svojot geografski opfat i sega vklu~u-va fondacii i inicijativi vo Afrika, SrednaAzija i Kavkaz, Mongolija, Jugoisto~na Azija,Turcija, Latinska Amerika i vo SoedinetiteAmerikanski Dràvi. IOO, isto taka, poddrù-va selektirani proekti i vo drugite delovi nasvetot.

Za Xorx SorosXorx Soros e roden vo Budimpe[ta, Ungarija,vo 1930 godina. Vo 1947 godina emigrira[e voAnglija kade [to gi zavr[i studiite vo Lon-donskata [kola za ekonomija (London School ofEconomics) i se zapozna so deloto na filozofotKarl Poper. Vo 1956 godina Soros se preseli voSAD kade [to go osnova Me\unarodniot investi-ciski fond - Grupata Kvantum (Quantum Group).

Vo 1979 godina Soros ja osnova svojata prvafondacija - Fondot otvoreno op[testvo vo Wu-jork, dodeka prvata isto~noevropska fondacijaja osnova vo 1984 godina vo Budimpe[ta. Denesja finansira mreàta fondacii, koi funkcio-niraat vo 31 zemja od Sredna i Isto~na Evropa,porane[niot Sovetski Sojuz, Centralna Azija,kako i Ju`na Afrika, Haiti, Gvatemala i SAD.Ovie fondacii imaat za cel da gi gradat i od-rùvaat infrastrukturata i instituciite naotvorenoto op[testvo.

Osven golemiot broj objaveni napisi za poli-ti~kite i ekonomskite promeni vo Isto~naEvropa i vo Sovetskiot Sojuz, Soros e avtor i nanekolku knigi: The Alchemy of Finance, 1987 go-dina; Opening the Soviet System, 1990 godina;Underwriting Democracy, 1991 godina; Soros onSoros: Staying Ahead of the Curve, 1995 godina;The Crisis of Global Capitalism, 1998 godina, TheBubble of American Supremacy, 2004 godina, inajnovata, The Age of Fallibility, 2006 godina.

Za negovite napori da go promovira ipoddrùva otvorenoto op[testvo vo svetot,Soros e proglasen za po~esen doktor na uni-verzitetite Jel i Oksford, na Novata [kola zasocijalni istraùvawa i na Ekonomskiot uni-verzitet vo Budimpe[ta. Xorx Soros e i dobit-nik na Laurea Honoris Causa, najvisokata po~estna Univerzitetot vo Bolowa, Italija.

8

PARTNERI I DONATORI*

DOMA{NI

Dràvni instituciii organizacii• Agencija za dràvni slu`benici• Biro za razvoj na obrazovanieto• Generalen sekretarijat na Vladata na

Republika Makedonija• Direkcija za spre~uvawe perewe pari • Dràvna komisija za spre~uvawe korupcija • Ekonomski institut• Javno obvinitelstvo na Republika

Makedonija• Ministerstvo za vnatre[ni raboti• Ministerstvo za obrazovanie i nauka• Ministerstvo za pravda• Ministerstvo za transport i vrski• Ministerstvo za trud i socijalna politika• Naroden pravobranitel na Republika

Makedonija• Op[tina Veles• Op[tina Prilep• Pedago[ki fakultet "Sv. Kliment

Ohridski", Skopje• Pedago[ki fakultet "Goce Del~ev", Skopje• Pedago[ki fakultet, Bitola• Policiska akademija, Skopje• Praven fakultet "Justinijan Prvi", Skopje. • Prirodnomatemati~ki fakultet, Skopje• Prirodnomatemati~ki fakultet, Tetovo• Sekretarijat za evropski pra[awa, Vlada na

Republika Makedonija• Uprava za javni prihodi • Fakultet za dramski umetnosti, Skopje

• Fakultet za op[testveni i humanisti~kinauki, Tetovo

• Filozofski fakultet, Skopje• Filolo[ki fakultet "Blaè Koneski",

Skopje• Finansiska policija • Hospis Sju Rajder, Skopje• Carinska uprava• {kola za javno zdravstvo, Medicinski

fakultet, Univerzitet "Sv. Kiril iMetodij", Skopje

Nevladini organizacii• Arka, Kumanovo• Balkanska fondacija za deca i mladi,

Skopje• Vrama Si, Kumanovo• Gra\anska platforma na Makedonija, Skopje• Dendo Vas, Skopje• Doverba, Skopje• Drom, Kumanovo• ESE, Skopje• Zdruènie na novinari, Skopje• ZG Regionalen centar za odr`liv razvoj,

Kratovo • Zdruènie za razvoj i aktivizam "Akva",

Struga • ZG Centar za razvoj na zaednicata, Ki~evo• Zaednica na edinicite na lokalna

samouprava - ZELS, Skopje• Zdruènie na finansiski rabotnici i javni

pretprijatija vo lokalnata samouprava -ZFRJP, Veles

• Izbor, Strumica• Koalicija "Site za pravi~no sudewe",

Skopje• Kham, Kumanovo

* Vo 2007 godina

9

• Luludi, Skopje• Makedonski centar za me\unarodna sorabot-

ka (MCMS), Skopje• Makedonsko zdruènie na mladi pravnici,

Skopje• NVO Infocentar, Skopje• Pomo[ za hendikepirani i siroma[ni,

Prilep• Poraka, Skopje• Reaktor, Skopje• Regionalen centar za zastapuvawe, Del~evo• Regionalen centar za odr`liv razvoj,

Gevgelija • Son~ogledi, Skopje• Fondacija "Horizonti", Skopje• Fondacija za poddr[ka i razvoj, Prilep, • Fondacija za razvoj na lokalnata zaednica,

{tip • Fondacija za lokalen razvoj i demokratija

"Fokus", Veles• HOPS, Skopje• Habitat Makedonija, Skopje• Centar za gra\anski inicijativi, Prilep• Centar za demokratski razvoj, Tetovo• Centar za institucionalen razvoj, Skopje• Centar za razvoj na mediumi, Skopje• Centar za strategiski istraùvawa Forum,

Skopje • Centar za odr`liv razvoj "Porta",

Strumica, • Centar za poddr[ka na zaednicata, Resen, • Centar za odr`liv razvoj na zaednicata,

Debar, • Centar za lokalen razvoj "Antigonea",

Negotino

Osamostoeni programi• Akcija Zdruènska, Skopje• Detski teatarski centar, Skopje• Ekonomsko obrazovanie za mladi, Skopje• Zaedni~ki vrednosti, Skopje• Informativen centar za gra\ansko op[test-

vo, Skopje• Istraùva~ki centar za rodovi studii, Skopje• Makedonski centar za evropsko obrazo-

vanie, Skopje• Mladinski obrazoven forum (MOF), Skopje• Multimedija, Skopje• Romski kulturen i edukativen centar

"Darhija", Skopje• Fondacija za obrazovni i kulturni inicija-

tivi "êkor po ~ekor", Skopje• Fondacija "Metamorfozis", Skopje• Fondacija "Pretpriema~ki servis za

mladi", Skopje• Centar za sovremena umetnost, Skopje

Delovni organizacii• Izvozna i kreditna banka, Skopje • Sonet, internet-provajder, Skopje• Centar za delovna sorabotka, Skopje

10

STRANSKI

Ambasadi, instituciii me\unarodni organizacii• Ambasada na Kralstvoto Holandija vo

Republika Makedonija• Agencija za me\unaroden razvoj na SAD -

USAID• Delegacija na Evropskata komisija vo

Republika Makedonija • Evropska agencija za rekonstrukcija - EAR • Evropska komisija, Brisel• Ministerstvo za nadvore[ni raboti na

Avstrija• Ministerstvo za nadvore[ni raboti na

Norve[ka• Organizacija za bezbednost i sorabotka vo

Evropa - OBSE• Razvojna banka na Sovetot na

Evropa/Norve[ki doveritelen fond, Pariz• Svetska banka, kancelarija vo Skopje• {vajcarska agencija za razvoj i sorabotka -

SDC

Nevladini organizacii• Balkanski fond za demokratija, Belgrad• Detska fondacija Pestaloci, Trogen • DELTA za Balkanot, Pri[tina• Doveritelen fond na Kralstvoto Norve[ka• Institut za evropska politika, Berlin • Invent, Keln• Inicijativa za pravda na otvorenoto

op[testvo, Wujork• Linuks-centar, Belgrad

• Mreà za zastapuvawe za slobodata nainformiraweto

• Norve[ka narodna pomo[, Oslo• Romski obrazoven fond - REF, Budimpe[ta• SINTEF tehnologija i op[testvo, Trondhem• Fondacija Kulturno nasledstvo bez granici,

Stokholm• Fondacija Kral Boduen, Brisel• Fondacija za partnerstvo i lokalen razvoj -

FPDL, Bukure[t• Centar za demokratija i pomiruvawe vo

Jugoisto~na Evropa, Solun• Centar Olaf Palme, Stokholm• {vedski helsin[ki komitet, Stokholm

11

KONTAKTII ORGANIZACISKAPOSTAVENOST

Fondacija Institut otvoreno op[testvo -Makedonija (FIOOM)Bul. "Jane Sandanski" 111, SkopjeP. fah: 378Tel.: 02/ 2444-488; Faks: 02/2444-488, [email protected]

Upraven odbor

Slobodanka Markovska, pretsedatelka Gordana DuvwakGoce TodorovskiMabera KamberiMersel BiqaliNikola Tupan~eskiHasan Ja[ari

Menaxment

Vladimir Mil~in,, izvr[en direktor,lok. 155Slavica Inxevska,, zamenik izvr[en direktor za zdruèni programi; ProgramaIstok-istok, lok. 105, [email protected] Cali,, aadministrativen direktor,lok. 104, [email protected]

PROGRAMI I PROEKTI

Procena na potencijalot zadobro vladeewe vo Makedonija

Slavica Inxevska,, rakovoditel na programataNevenka Rosomanova,, koordinator naproektot, lok. 126, [email protected] Markovski,, administrator naproektot i poddr[ka za istraùvawe,lok. 200, [email protected] Krstevski,, sistemski inèner, lok. [email protected]

Obrazovanie

Spomenka Lazarevska, programski direktorza obrazovanie lok. 150, [email protected] Pecakovska, koordinator naprograma za obrazovanie na Romi, visokoobrazovanie, lok. 190, [email protected] Ajanovska, koordinator na proekt zaobrazovanie na Romi, lok. 220,[email protected] Mustafov, koordinator na proektRomaverzitas, tel. 02/3296-142,[email protected] Abazovska, asistent za obrazovanie naRomi, lok. 106, [email protected] Durmi[, asistent za obrazovanie naRomi, lok. 107, [email protected] Boìnovski, asistent za obrazovaniena Romi, lok. 107, [email protected] Ali ûpi, asistent na programataRomaverzitas tel. 02/3296-142,[email protected]~e Kundevski, asistent na programaRomaverzitas tel. 02/3296-142,[email protected]

12

Nata[a Angeleska, koordinator na progra-mata Kreativna nastava i u~ewe, lok. 160,[email protected] Marija Bran\olica, koordinator naproekt, Kreativna nastava i u~ewe, lok. 268,[email protected] Petru[evski, asistent na proekt,Kreativna nastava i u~ewe, lok. 268,[email protected] Naumovska, asistent na proektKreativna nastava i u~ewe, lok. 116,[email protected] Tasevska, asistent na proektKreativna nastava i u~ewe, lok. 151,[email protected] Banu[eva, koordinator na proektAlijansa za vklu~uvawe na Romite voobrazovanieto, lok. 114, tel. 02/2447-050,[email protected] Idrizi, koordinator na proektAlijansa za vklu~uvawe na Romite vo obrazo-vanieto, lok. 282, [email protected] Demir, asistent na proekt Alijansaza vklu~uvawe na Romite vo obrazovanieto, lok.282, tel. 02/2447-009, [email protected] Asanovski, asistent na proekt Alijansaza vklu~uvawe na Romite vo obrazovanieto,lok. 114, [email protected] Trajanovska, menaxer na proektEdnakvi obrazovni mo`nosti za decata Romi,l. 140, [email protected] Stefanovska, koordinator naproekt Ednakvi obrazovni mo`nosti za decataRomi, lok. 129, [email protected] Mustafa, asistent na proekt Ednakviobrazovni mo`nosti za decata Romi, l. 117,[email protected] Balova, koordinator za finansii inabavka na proekt Ednakvi obrazovnimo`nosti za decata Romi, lok. 129,[email protected]

Informacii1

BBaarrddiill JJaa[[aarrii,, koordinator na programa,tel. 02/3109-325, [email protected]

Javno zdravstvo

Vera Dimitrievska, koordinator na progra-ma, tel. O2/ 2403-804, [email protected]

Ekonomski reformi

Zoran Cali, administrativen direktorMarijana Ivanova, koordinator na progra-mata @ivo nasledstvo, lok. 127,[email protected] Srdanovi], asistent na programa,lok. 115, [email protected]

Mediumi

Violeta Gligoroska, koordinator na progra-ma, lok. 118, [email protected] Stambolxioska, asistent na proekt,lok. 123, [email protected]

Reforma na javnataadministracija

Fani Karanfilova - Panovska,koordinator na programa, lok. 113,[email protected] Radevska - Kufalovska,koordinator na proekt, lok. 113,[email protected]

1 Programata za informacii e osamostoena programakoordinirana od strana na Fondacijata Metamor-fozis od Skopje.

13

Pravo

Neda Korunovska, koordinator na programa,lok. 188, [email protected]~e Danilovska, koordinator na proektSloboden pristap do informacii, lok. 226,[email protected]

Istok-Istok

Slavica Inxevska,, programski koordinator,lok. 105, [email protected] Markovski, programski asistent,lok.200, [email protected]

Gra\ansko op[testvo

Bul. Jane Sandanski 26/II/1 i 2, SkopjeTel. 02403010, 02403009

Sun~ica Kostovska-Petrovska, koordinatorna programa, menaxer na proekti @iveewe vomultietni~ka sredina - gra\ani so ednakviprava, mo`nosti i za[tita i Forumi vo zaed-nicite 02/2403009 [email protected] Bakarxieva, koordinator na proektMladite vo akcija: finansiska i tehni~kapoddr[ka na mladinski NVO za proekti ori-entirani kon zaednicite i Mladite vo borbaprotiv socijalnata isklu~enost, asistent naproekt @iveewe vo multietni~ka sredina -gra\ani so ednakvi prava, mo`nosti iza[tita, 02/2403009, [email protected] }orto[eva, koordinator na proektPoddr[ka na nacionalen forum, platformana gra\anskoto op[testvo, i asistent naproekt @iveewe vo multietni~ka sredina -

gra\ani so ednakvi prava, mo`nosti iza[tita, 02/2403010, [email protected] Demiri, koordinator na proektIstorija i apokrifi - Demitologizacija na2001 godina, asistent na proekt Forumi vozaednicite, 02/2403010, [email protected][a Angelovski, asistent za logistika,Forumi vo zaednicite 02/2403010, [email protected] {arkovski, koordinator na proektForumi vo zaednicite, [email protected] {kortova, moderator Forumi vo zaed-nicite, [email protected]

@iveewe vo multietni~ka sredina - gra\ani so ednakviprava, mo`nosti i za[titaAdrijana Trendova, koordinator na proekt,02/2403010, [email protected] Stefanov, asistent za finansii,lok. 125, [email protected] Risteska, lokalen koordinator,Ki~evo, 045/224059, [email protected] Ribaroski, lokalen koordina-tor, Prilep, 048/418319,[email protected] Longurova-Girova, lokalen koordi-nator, {tip, 032/383116,[email protected]~e Velev, lokalen koordinator, Veles,043/212450, [email protected]{uip Marku, lokalen koordinator, Debar,046/835106, [email protected], Tereza Filobok, lokalen koordinator,Del~evo, 033/411423, [email protected] Haxi-Nikolova, lokalen koordina-

14

tor, Gevgelija, 034/218935,[email protected], Borjan~o Micevski, lokalen koordinator,Kratovo, 031/481542, [email protected] Janevska, lokalen koordinator,Negotino, 043/371152, [email protected]

Engin Bahtijar, lokalen koordinator, Resen,047/454570, [email protected][a Vla[i, lokalen koordinator,Struga, 046/782465, [email protected], Mitko Nikolov, lokalen koordinator,Strumica, 034/326831, [email protected]

Administracija

Solunka Zoksimovska, administrativen asis-tent, lok. 155, [email protected] Ivanova, koordinator za odnosiso javnost, lok. 127, [email protected]~o Xambaski, grantovi i logistika, lok.112, [email protected] Risteska, rakovoditel na smetkovod-stvo, lok. 110, [email protected] Simjanovska-Traj~evska, smetkovodi-tel, lok. 120, [email protected] Stefanov, smetkovoditel, lok. 125,[email protected] Paneva, blagajnik, lok. 111, [email protected] Krstevski, sistemski inèner, lok. 227,[email protected] Zoksimovski, voza~, lok. 222, [email protected] Filipovska i Lepa Doneva,odrùvawe, lok. 130

15

NAÎN NA RABOTAFIOOM raboti i kako direkten sproveduva~na proekti i kako organizacija [to davagrantovi. Vo obata slu~aja, ~esto vospostavuvapartnerstva so drugi organizacii, kako vo pog-led na finansiraweto, taka i vo sprovedu-vaweto na proektite.

VIDOVI PROGRAMI

Nacionalni programiSekoja esen, Upravniot odbor na FIOOM gi utvr-duva programata i buxetot za slednata kalendarskagodina i gi podnesuva za odobruvawe do Upravniotodbor na Institutot otvoreno op[testvo -Budimpe[ta. Programata i buxetot se temelat vrzstrategija [to ja donesuva Upravniot odbor, vrz osno-va na analiza na potrebite i prioritetite za promo-cija na otvorenoto op[testvo vo Makedonija.

Mre`ni programiMre`nite programi se dizajnirani vo ramkitena trite centri na Sorosovata mreà fondacii,vo Wujork, vo London i vo Budimpe[ta, so pri-dones od nacionalnite fondacii i me|unarod-ni eksperti. Tie im se nudat na nacionalnitefondacii. Vrz osnova na lokalniot kontekst iprioritetite, nacionalniot Upraven odbordonesuva odluka koja od niv ]e se sproveduva vozemjata. Odlukite za grantovite od mre`nite pro-grami se donesuvaat vo centrite na mre`nite pro-grami, a se administriraat od strana na FIOOM.Vo nekoi slu~ai mre`nite programi direktno giobjavuvaat i administriraat javnite konkursi.Za informirawe i za simnuvawe obrasci zakonkurirawe za mre`nite programi moè da se

koristi veb-stranicata www.osi.hu. Izborot po-vrzan so konkurirawe za mre`nite programi nee vo nadle`nost na FIOOM, koja vr[i samoadministrirawe: oglasuvawe, testirawe, inter-vjuirawe i sli~no. Odlukite za ovie programigi donesuva soodvetnoto telo na IOO - Budimpe-[ta, London ili Wujork.

Osamostoeni programi2

FIOOM praktikuva da gi osamostojuva svoiteproekti ili programi koga ]e stanat samoodr`-livi. Na toj na~in FIOOM pridonesuva vo soz-davaweto silni i profilirani organizacii, koiponatamu samostojno ]e ja sproveduvaat svojatamisija. Vo po~etniot period, ovie programi obi~-no dobivaat poddr[ka od FIOOM. Tie moàt dakonkuriraat za grantovi od programite na Fon-dacijata na ramnopravna osnova so drugite orga-nizacii. FIOOM na ovie osamostoeni programigleda kako na svoi strate[ki partneri vo pro-moviraweto na otvorenoto op[testvo vo Make-donija.

Kako da konkurirate zafinansiska poddr[ka?Institucii i organizacii registrirani voRepublika Makedonija i privatni lica moàtda konkuriraat za grantovi za nekoi od pro-gramite po objavuvaweto javen konkurs so de-finirani kriteriumi i rokovi. Konkursite seobjavuvaat vo dnevnite vesnici i na veb-stran-icata na FIOOM, www.soros.org.mk. Obras-cite za konkurirawe moè da se simnat od2 Vo opisot na programskite aktivnosti se dadeni informa-

cii za aktivnostite na osamostoenite organizacii, koi sèu[te dobivaat poddr[ka od FIOOM. Osamostoenite progra-mi, duri i koga ]e prestanat da dobivaat poddr[ka odFIOOM, sè u[te se partneri na Fondacijata vo golem brojaktivnosti i proekti. Vo delot Partneri i donatori eprikaàn spisok na site osamostoeni programi na FIOOM.

16

istata veb-stranica ili, pak, da se dobijat vope~atena forma od koordinatorot na soodvet-nata programska oblast, vo prostoriite naFIOOM. Postojat dva razli~ni formata naobrasci za konkurirawe, za poedinci i zainstitucii/organizacii.Upravniot odbor na FIOOM raspolaga so maldiskrecionen buxet, koj sluì za da se obezbe-di poddr[ka za zna~ajni inicijativi [to se vosoglasnost so odobrenata godi[na strategijana FIOOM, no ne bile predvideni vo vremetokoga se podgotvuvala strategijata. Vo ovieslu~ai, Upravniot odbor na FIOOM moè dadonese odluka da poddrì barawa iniciraniod strana na potencijalen korisnik na grant, ane kako odgovor na javen konkurs. Upravniotodbor na FIOOM, isto taka, moè da raspre-deli sredstva od diskrecioniot buxet zaproekti [to se sproveduvaat direktno odstrana na FIOOM.

Proces na donesuvawe odlukiOtkoga baraweto za grant ]e bide primeno, pro-gramskite koordinatori/asistenti proveruvaatdali baratelot uredno gi ispolnil obvrskite konFIOOM, vo slu~aj prethodno da koristel finan-siska pomo[ od FIOOM. Ova se odnesuva natro[eweto sredstva i podnesuvaweto finansiskiizve[tai, obvrski [to gi prezemal pri potpi[u-vawe dogovor za grant.Ako vrz osnova na toa programskite koordina-tori/asistenti dadat pozitiven predgrantov mem-orandum, baraweto ]e se razgleda od strana naKomisijata za mali grantovi, Programskiot sove-todaven komitet ili od ekspertski tim, tela nakoi Upravniot odbor na FIOOM im delegiralovlastuvawe da donesuvaat odluki za barawa do1.000 EUR za poedinci i do 2.000 EUR za organi-zacii/institucii. Za barawa so pogolem iznos,

ovie tela mu davaat pozitivna ili negativna pre-poraka na Upravniot odbor, koj potoa ja donesuvaodlukata. Dokolku e podneseno barawe za nekojaod mre`nite programi, toa ]e bide razgledano odstrana na odborot na mre`nata programa, koj i ]eja donese odlukata.Sorosovata mreà na fondacii, vklu~uvaj]i ja iFIOOM, mu posvetuva posebno vnimanie napra[aweto na konflikt na interesi. FIOOMima razvieno detalni proceduri za re[avawevakvi slu~ai na sekoe nivo, od Upraven odbor dovraboteni. Fundamentalnite principi za razre[uvawe kon-flikt na interesi se: site potencijalni ifakti~ki konflikti na interesi treba da se pri-javat; nikoj ne treba da bide sudija vo sopstveniotslu~aj; samopostapuvaweto e nedozvolivo; pro-moviraweto na principite na otvoreno op[test-vo bara mo`nosta za dobivawe poddr[ka da bidepodednakvo otvorena za site vo zemjata, a neograni~ena ili delumno ograni~ena na malaekskluzivna grupa lu\e.

Grafi~ki prikazna procesot na donesuvawe odluki

17

PPRROOGGRRAAMMIIFondacija Institut otvoreno op[testvo - Makedonija 22000077

PROCENA NA POTENCIJALOT ZADOBRO VLADEEWE VO MAKEDONIJA

18

19

Prioritetite na programata se: • da se izdigne svesta za ponatamo[no una-preduvawe na konceptite na "javen inte-res" i na "dobro vladeewe";

• da se identifikuvaat "sivite zoni" voprocesot na donesuvawe odluki i da sepojasnat nedoslednostite kaj postojniteinstitucii (tituli, nadle`nosti i pro-fili) i da se zgolemi razbiraweto na jav-nosta za funkciite na dràvnite insti-tucii vo oblastite na interes za FIOOM;i

• da se vlijae vrz zacvrstuvaweto na insti-tucionalnata postavenost na makedonska-ta dràva so cel da se ograni~i prostorotza manipulacii pri donesuvawe odluki iso toa da se ograni~i prostorot za pojavana korupcija.

Proektot ima predvideno obemni aktivnostiza 2007 godina preku koi ]e se realiziraatprogramskite prioriteti. Za taa cel, aktivnos-tite ]e se sproveduvaat vo ramki na nekolkukomponenti:

Publikacija na Vodi~ zagra\anite niz instituciite (del odpotpi[an Dogovor za sorabotka so GS)

Vodi~ot za gra\anite ]e se pe~ati na [est jazi-ci. }e se podgotvi i e-izdanie na kompakt disk.Vodi~ot ]e se sostoi od posebni kni[ki zasekoe ministerstvo. Sekoja kni[ka ]e sodrìtri dela: informacii za ministerstvoto i zanadle`nostite na ministerstvoto, uslugite[to ministerstvoto gi obezbeduva za fizi~kii pravni lica i zakonskata regulativa sporedkoja dejstvuva. Vodi~ot ]e bide promoviran idostapen za gra\anite.

Vodi~ za dràvnata admini-stracija (del od potpi[an Dogovor zasorabotka so GS)

Vodi~ot za dràvnata administracija ]e sepodgotvi vo ilustrirana forma. }e se formi-ra rabotna grupa [to ]e ja podgotvi sodrì-nata, t.e. ]e izbere opredeleni procesi vo cen-tralnite institucii preku koi ]e se istakneva`nosta i ulogata na administracijata zaefikasno izvr[uvawe na zada~ite.

IKT-komponenta (del od potpi[anDogovor za sorabotka so GS)

Ovaa komponenta sodrì ~etiri aktivnosti: • podgotovka na standardi za informati-~ki i komunikaciski tehnologii - IKTstandardi za interkomunikacija i intra-komunikacija;

• analiza na pet najkoristeni uslugi na mi-nisterstvata;

• procena na potrebite za IT obuki na dr-àvnata administracija;

• poddr[ka na sektorot za IT vo GS (Gene-ralniot sekretarijat) so ~ove~ki resursi.

Ovie aktivnosti se po~nati vo 2006, a se pred-viduva da zavr[at vo 2007 godina, so isklu~okna poslednata aktivnost, kade [to poddr[katana sektorot za IT e predvidena do krajot naproektot, t.e. do krajot na 2008 godina.O~ekuvanite rezultati od sproveduvawe naaktivnostite na trite rabotni grupi za sekojaod gorenavedenite aktivnosti se: preporaki zaprimena na IKT-standardi za intrakomu-nikacija i za interkomunikacija (standardi zabezbednost, privatnost, upotreblivost ipristapnost, spored barawata na EU, no i pre-poraki za standardizirani dokumenti i for-mulari na portalot za uslugi), sprovedenaanaliza na pet najkoristeni uslugi na minis-terstvata i preporaki za nivno poednostavu-

20

vawe i procena na potrebite za IT obuki na8.000 dràvni slu`benici. Se nadevame dekaprocenata za potrebite od IT obuki, analizitei preporakite [to ]e proizlezat od gorenave-denite aktivnosti ]e bidat zemeni predvid iprosledeni so soodvetni odluki za konkretnimerki od strana na GS.

Promocija na dobroto vladeewe

Promocijata na konceptot za dobro vladeewe]e se sprovede na nekolku nivoa, po~nuvaj]i odpo[iroko zapoznavawe na javnosta so defini-cijata i principite na dobroto vladeewe dosorabotka so GS za poprakti~na primena naprincipite na dobro vladeewe. Za taa cel,promocijata e strukturirana niz pet kompo-nenti:

Veb-portal za dobro vladeewe((www.dobrovladeenje.org.mkwww.gg.org.mk)

Veb-portalot ]e ponudi korisni informaciina op[tata i na stru~nata javnost za princip-ite na dobro vladeewe. Redovno ]e se infor-mira i za aktivnostite na proektot. Portalot]e ponudi i linkovi do mnogu doma[ni istranski institucii, kako i biblioteka odizdadeni knigi, statii i trudovi za dobrovladeewe.

Kvartalen e-bilten

E-biltenot ]e pretstavuva forum za razmena namislewa, stavovi i znaewa. }e sodrì vidu-vawa i mislewa na istaknati doma[ni eksper-ti i prakti~ari za ostvaruvaweto na dobrotovladeewe vo Makedonija. }e se formira ure-duva~ki odbor [to ]e ja organizira ovaa aktiv-nost.

Prenesuvawe na op[titenadle`nosti vo ministerstvata(del od potpi[an Dogovor za sorabotka so GS)

Preku ovaa aktivnost ]e se pomogne procesotna gradeweto kapaciteti vo javnata adminis-tracija. Rabotna grupa ]e gi identifikuvaop[tite ingerencii vo ministerstvata i ]epodgotvi analiza na postojnite nadle`nosti.Na rabotilnici i sovetuvawa, so u~estvo nazasegnatite strani, ]e se izrabotat preporakiza sproveduvawe. Preporakite za prenesuvawena op[tite nadle`nosti ]e bidat pretstavenina Generalniot sekretarijat na Vladata. O~eku-vame ova da pridonese kon zgolemuvaweto naefikasnosta i na efektivnosta pri donesu-vaweto odluki i sekojdnevnoto ostvaruvawe narabotnite obvrski i zgolemuvawe na profe-sionalnoto nivo na rakovodeweto vo javniotsektor.

Podgotovka na eti~ki kodeks zaministrite i za drugitefunkcioneri (del od potpi[anDogovor za sorabotka so GS)

Po sprovedenata aktivnost na FIOOM vo pod-gotovka na eti~ki kodeks na dràvnata admin-istracija, vo ramkite na ovoj proekt i vosorabotka so Generalniot sekretarijat naVladata ]e se podgotvi eti~ki kodeks za min-istrite i za drugite funkcioneri. Vo otsustvona standardi za izvr[uvawe na ovie funkcii~esto stanuva zbor za "zloupotreba naslu`benata dol`nost". O~ekuvame izraboten-ite standardi da ja popolnat prazninata, a sotoa i da se unapredi dobroto vladeewe voMakedonija. Posebna rabotna grupa ]e rabotina podgotovka na Kodeksot i po usoglasuvawe-to, toj ]e se pe~ati, objavi i javno ]e se pro-movira.

21

Godi[na nagrada za dobrovladeewe

Dopolnitelen obid za promocija na dobrotovladeewe e nagradata za dobro vladeewe. Votekot na 2007 i na 2008 godina proektot ]edodeli po tri nagradi. Nagradite ]e bidatsimboli~en stimul za tie institucii [to gipo~ituvaat i primenuvaat principite na do-bro vladeewe. }e se formira komisija za do-deluvawe na nagradite, koja ]e izgradi kri-teriumi za ocena na rabotata na instituciitei ]e gi izbere dobitnicite na nagradite.

Analiza na potencijalotza dobro vladeewe

Ovaa komponenta se odnesuva na identifiku-vawe na "sivite zoni" i preporaki za nivnootstranuvawe ili namaluvawe. Taa ]e sesprovede preku:

1. Analiza na potencijalot za dobro vlade-ewe po oblasti

2. Vertikalna analiza na pilot-minister-stvo spored principite na dobro vladeewe

Analiza na potencijalotza dobro vladeewe po oblasti

Vo 2006 godina se definiraa oblastite i ele-mentite [to ]e se analiziraat: reformi vosudstvoto, ekonomija, obrazovanie, lokalnasamouprava, socijalni pra[awa, zdravstvo,~ovekovi prava i monitoring na raspredelba-ta i tro[eweto na dràvnite pari. Analizata]e ja sproveduvaat osum rabotni grupi, predvo-deni od Koordinativno telo za analiza napotencijalot. Se o~ekuva analizata da gi pri-kaè "sivite zoni" i da dade preporaki za

podobruvawe na sostojbite. Ovaa aktivnost ]ezavr[i na krajot na 2007 godina, koga ]e seobjavat rezultatite.

Vertikalna analiza na pilot-ministerstvo spored principitena dobro vladeewe (del od potpi[anDogovor za sorabotka so GS)

Vertikalnata analiza ]e gi detektira slabiteto~ki vo analiziranata institucija i ]e prepo-ra~a merki za nivno podobruvawe od aspekt nadobroto vladeewe ([to podrazbira kompeten-tno upravuvawe na resursite na na~in [to eotvoren, transparenten, ot~etliv i ramnopra-ven, kako i na~in [to gi ispolnuva potrebitena lu\eto, na na~in [to garantira ostvaruvawena ~ovekovite prava, kako i na~in, koj, vo osno-va, ne sodrì zloupotreba i korupcija i socelosna primena na vladeeweto na pravoto). }e se formira rabotna grupa [to ]e go ispitafunkcioniraweto na institucijata, postoewe-to proceduri za donesuvawe odluki i upravu-vawe, ]e gi detektira slabite to~ki i ]e dadepreporaki za idno podobruvawe.

Strategiski priod: • vospostavuvawe strategisko partnerstvoso doma[ni i stranski institucii i orga-nizacii;

• angaìrawe doma[na i stranska eksper-tiza, dokolku ne postoi vo oblasta;

• kapitalizirawe na postojnoto znaewe,praktika i naodi, i sozdavawe novoznaewe;

• regionalna razmena na know how; i • zastapuvawe i lobirawe za promena.

22

23


OBRAZOVANIE

24

Celite na Programata za obrazovanie se: • da se obezbedat kvalitetni obrazovni pro-

grami [to ]e promoviraat otvoren i ramno-praven pristap za site, osobeno za margin-aliziranite grupi;

• da se ponudi kontinuiran razvoj na znaewa,kompetencii i stavovi za nastavnicite,decata i za mladite, neophodni za vospos-tavuvawe i odrùvawe demokratski i otvo-reni op[testva vo 21 vek;

• da se vklu~i vo kreiraweto politika, zasta-puvaweto i lobiraweto i da se zacvrstatjavnite institucii za da donesuvaat infor-mirani odluki povrzani so politikata i sobarawata [to gi nalaga reformata na obra-zovanieto.

Kreativna nastava i u~ewe

Kon krajot na 2005 godina proektot Kreativnanastava i u~ewe gi pro[iri svoite aktivnostina nastavni~kite fakulteti so cel da gopodobri kvalitetot na inicijalnoto obrazo-vanie na nastavnici. Vo proektot se vklu~eniosum nastavni~ki fakulteti od celata dràva.

Proektot sodrì [est komponenti:1. Podobruvawe na nastavnata praktika na

osum nastavni~ki fakulteti [to podgotvu-vaat nastavnici za predu~ili[no, osno-vno i za sredno obrazovanie;

2. Obuka za informati~ka tehnologija i in-tegracija na IT vo nastavata;

3. Redizajnirawe na programite za inici-jalna obuka na nastavnici na osum fakul-teti vo odnos na nivnata sodrìna;

4. Opremuvawe medijateka i metodi~ka u~il-nica na sekoj fakultet, kako i pretplata doelektronska baza na akademski spisanija;

5. Renovirawe na prostornite kapacitetina fakultetite;

6. Obuki za studenti za sovremeni nastavnimetodi i za novi sodrìni vo nastavata.

Vo tekot na 2006 godina na pedago[kite fakul-teti vo Skopje, {tip i vo Bitola se realiziraaobuki za sovremeni nastavni metodi za nas-tavniot kadar i za studentite od povisokitegodini na studii. Nastavniot kadar be[evklu~en vo obuki za Evropski kreditno-trans-feren sistem (EKTS) i dizajnirawe kurikulumikompatibilni so kurikulumite na evropskitefakulteti za obuka na nastavnici. Beaizvr[eni odredeni renovirawa na prostori-ite na ovie tri fakulteti so cel da se podobratuslovite za u~ewe i rabota vo niv. Kako dopol-nitelna poddr[ka za podobruvawe na usloviteza rabota na nastavnicite i na studentite seotvorija po edna medijateka i metodi~kau~ilnica. Vo naredniot period na ovie fakul-teti se o~ekuva da se formiraat timovi [to ]erabotat zaedno so nivnite upravi na redizajni-rawe na nivnite kurikulumi, koi bi po~nale dase sproveduvaat pred zavr[uvaweto na proek-tot. Ovie tri fakulteti ]e dobijat dopolnitel-na tehni~ka pomo[ i soveti vo nivnoto rabo-tewe vo soglasnost so potrebite.Pet nastavni~ki fakulteti3 [to podgotvuvaatpredmetni nastavnici za osnovni u~ili[ta inastavnici za srednite u~ili[ta se vklu~ija vosproveduvaweto na proektot vo vtorata polov-ina na 2006 godina. Se o~ekuva vo tekot na2007 godina za ovie fakulteti da se real-iziraat obuki za EKTS i dizajnirawe kurikulu-mi, sovremeni nastavni metodi, a nivniteprostorii da bidat renovirani i opremeni so

25

3 Filozofski fakultet, Filolo[ki fakultet, Prirodno-matemati~ki fakultet od Univerzitetot vo Skopje i Fakultetza humanisti~ki nauki i umetnosti i Prirodno-matemati~kifakultet od Dràvniot univerzitet vo Tetovo

26

soodvetna kompjuterska i druga oprema. Naovie fakulteti ]e se otvorat medijateka imetodi~ka u~ilnica. Studentite od povisokitegodini na studii ]e bidat vklu~eni vo obuki zasovremeni nastavni metodi i sodrìni odoblasta na "Obrazovanie za socijalna pravda".Dolgoro~no se o~ekuva nastavni~kite fakul-teti da stanat obrazovni institucii [to pod-gotvuvaat visokokvalitetni kadri [to moàt daodgovorat na predizvicite na pazarot na trud.Buxet: 690.000 USD

Programa za obrazovanie na Romi

Programata za obrazovanie na Romi e finan-sirana od USAID, FIOOM i od Detskata fon-dacija Pestaloci od {vajcarija. Programatase sproveduva ve]e tri godini preku pozitivniintervencii na site obrazovni nivoa: pred-u~ili[no, osnovno, sredno i visoko. Glavniteceli na Programata se da se podobrat stapkitena zadrùvawe vo obrazovniot sistem, naproodnost i na uspeh na celnite romskiu~enici i studenti.So aktivnostite na pette romski obrazovnicentri (ROCi) locirani vo pet romski nasel-bi (Den do vas vo Dame Gruev - Skopje; Son~o-gledi vo Klanica - Skopje; Drom vo Lozja - Ku-manovo; Kham vo Sredorek - Kumanovo i Pomo[za hendikepirani i za siroma[ni vo Trizla -Prilep) se opfateni 230 romski deca na pred-u~ili[na vozrast. Fokusiraj]i se na osnoviteod matematikata, poznavaweto na makedonski-ot jazik i na zdobivaweto drugi ve[tini, cen-trite kontinuirano rabotat na nivno podgot-vuvawe za uspe[no po~nuvawe na osnovnotoobrazovanie. Ovaa komponenta e finansiranaod USAID i od FIOOM.Romskite obrazovni centri na 680 u~enici

Romi od pet proektni osnovni u~ili[ta seko-jdnevno im ovozmoùvaat vonu~ili[na pod-dr[ka pri pi[uvawe doma[ni zada~i i tutor-stvo po razli~ni predmeti za polesno sovladu-vawe na nastavniot materijal. Roditelite Ro-mi se aktivno vklu~eni vo aktivnostite na cen-trite i na u~ili[tata. Kako rezultat na spro-vedenoto istraùvawe za "Slikata na drugostakaj Romite", koe pokaà golema socijalna dis-tanca i prisutni etni~ki stereotipi, Pro-gramata vo tretata proektna godina ]e gi zbo-gati prira~nite nastavni materijali so novimaterijali vrzani za romskata kultura iistorija i za interkulturnoto obrazovanie.Fondacijata "êkor po ~ekor", kako proektenpartner na FIOOM vo sproveduvawe naobukite, ]e go pro[iri brojot na u~ili[ninastavnici i edukatori od centrite [to ]e do-bijat obuki za socijalna pravda, kako i zadrugi pra[awa, koi samite ]e gi identifiku-vaat kako potrebni. Ovie obuki ]e treba dapomognat vo izrabotuvaweto t.n. lokalen kuri-kulum. Osnovnite u~ili[ta vklu~eni vo proek-tot ]e prodolàt da dobivaat didakti~kimaterijali (hartija za pe~atewe, hamer, boi-~ki, vodeni boi, itn.), potrebni za pokvalitet-na primena na nau~enoto od obukite voaktivnostite so u~enicite vo u~ilnica. Kompo-nentata za osnovno obrazovanie e finansir-ana od USAID, FIOOM i od Detskata fon-dacija Pestaloci. Vkupno 236 sredno[kolci Romi od 58 sredniu~ili[ta niz Makedonija prodolìja i vo tre-tata godina od svoeto sredno obrazovanie dadobivaat stipendii i mentorska pomo[ vou~ili[te od strana na 107 nastavnici. Stipen-distite so sredna ocena 3,5 i povisoko imaatmo`nosti natamu da gi podobruvaat svoiteli~ni sposobnosti i da dobijat dopolnitelnaakademska poddr[ka [to ja nudi Programata,preku posetuvawe kursevi za angliski jazik i

27

za kompjuteri, u~estvo na zimski i na letni[koli. Sredno[kolskata komponenta e finan-sirana od USAID i od FIOOM. So finansiskapoddr[ka na Detskata fondacija Pestaloci, za150 sredno[kolci od nivnite romski zaedni-ci, tri od pette romski obrazovni centrisproveduvaat kreativni rabotilnici, drugiaktivnosti i obezbeduvaat dopolnitelna po-mo[ naso~ena kon olesnuvawe na nivnotou~ewe.38 studenti Romi, koi studiraat razli~ni stud-iski oblasti od op[testvenite i humanis-ti~kite nauki, ]e prodolàt da dobivaat sti-pendija i tutorska pomo[ od pomladi univer-zitetski nastavnici, kolegi-vrsnici i od pro-fesionalci. Preku operativnata programa naFIOOM, Romaversitas, studentite ]e imaatmo`nosti i da gi unapredat svoite znaewa ive[tini za angliski jazik, kompjuteri, dau~estvuvaat vo razli~ni trening-moduli odnivnata studiska oblast i da sproveduvaatmali studentski istraùva~ki proekti, a naraspolagawe imaat biblioteka i internet.Pokraj FIOOM i USAID, univerzitetskatakomponenta e poddràna i od Romskiot obra-zoven fond od Budimpe[ta.Buxet: 517.000 USD

Alijansa za vklu~uvawena Romite vo obrazovanieto

Ova e zaedni~ki proekt na FIOOM i na Mi-nisterstvoto za obrazovanie i nauka naRepublika Makedonija - Upravata za unapredu-vawe i razvoj na obrazovanieto na jazicite napripadnicite na zaednicite, koj e vo vtoratagodina od svoeto sproveduvawe. Proektot efinansiski poddràn od Romskiot obrazovenfond od Budimpe[ta i pretstavuva pro[iru-vawe na intervenciite na Programata za obra-zovanie na Romi na FIOOM vo srednoto obra-zovanie. Celta na proektot e da se podobrat stapkite nazadrùvawe, postignuvawa i premin kaj opfa-tenite sredno[kolci Romi, kako i stapkata napremin na romskite u~enici od osnovno vosredno i od sredno vo univerzitetsko obrazo-vanie.Od 657 sredno[kolci Romi, koi izminatatagodina bea vklu~eni vo proektot, vkupno 498od 76 sredni u~ili[ta vo u~ebnata 2006/7 god-ina prodolìja da dobivaat stipendija i men-torska pomo[ vo u~ili[te. Od niv, 435 sevtora godina sredno obrazovanie. Kako osnovaza prodolùvawe na stipendijata za sredno-[kolcite od vtora godina posluì sredniotuspeh na u~ili[te postignat na krajot na izmi-natata u~ebna godina. Soodvetno, 241 sredno-[kolec so minimum sreden uspeh od 3,00 inagore dobivaat celosna stipendija vo pro-tivvrednost na 480 evra i 194 sredno[kolciso sreden uspeh pod 3,00 dobivaat delumna sti-pendija vo visina na 100 evra. 63 sredno-[kolci od ~etvrta godina sredno obrazovanie,koi go postignaa baraniot sreden uspeh od 3,50i nagore, dobivaat celosna stipendija vo iznosod 480 evra.

28

Vkupno 115 nastavnici od proektnite sredniu~ili[ta se angaìrani da obezbedat kon-tinuirana mentorska pomo[ za stipendistitevo ovaa u~ebna godina. Pokraj proektniot per-sonal, 24 regionalni sovetnici na Biroto zarazvoj na obrazovanieto ja nadgleduvaat rabo-tata na mentorite, kako i napredokot (uspehoti redovnosta) na sredno[kolcite opfateni soproektot. Buxet: 265.844 EUR

Ednakvi obrazovni mo`nostiza decata Romi

Proektot po~na vo juli 2006 god. i ]e se spro-veduva vo tekot na slednite tri u~ebni godini(2006/7, 2007/8 i 2008/9 godina). Finansirane od Ambasadata na Kralstvoto Holandija voRepublika Makedonija. Pretstavuva pro[iru-vawe na intervenciite na Programata za obra-zovanie na Romi na FIOOM vo osnovnotoobrazovanie. Cel na proektot e da se podobriuspehot na u~enicite Romi vo oddelenskatanastava (I-IV) i da se zgolemi stapkata na zadr-ùvawe na celnite u~enici Romi vo predmet-nata nastava (V-VIII) vo osnovnite u~ili[ta. Proektot opfa]a 1.580 deca Romi od 10osnovni u~ili[ta vo Makedonija: "BlagojKirkov" od Veles; "Dimkata Angelov - Gaberot"od s. Vata[a, Kavadarci; "Bratstvo Edinstvo"od Debar; "Sande {terjovski" od Ki~evo;"Van~o Prke" od Del~evo; "Slav~o Stojmenski"od Vinica; "Dedo Iqo Male[evski" od Be-rovo; "Rade Kratov~e" od Ko~ani; i "26 Juli" i"Bra]a Ramiz i Hamid" od Skopje. Proektot se sproveduva preku:

• dopolnitelna poddr[ka za u~eniciteRomi (po makedonski jazik i po matemati-ka za u~enicite od I do IV oddelenie ipoddr[ka po najmnogu pet predmeti kade[to u~enicite od V do VIII oddeleniepokaùvaat najslab uspeh). Za u~enicite seobezbedeni u~ebnici i u~ili[ten pribor;

• obuka za nastavnicite vo u~ili[tata,sproveduvana od strana na Fondacijata"êkor po ~ekor", pred sé za metodologijavo ~ij[to fokus se decata, vklu~uvawe naroditelite i obrazovanie za socijalnapravda. Ovaa obuka ]e im pomogne na nas-tavnicite da go podobrat kvalitetot kakona redovnite ~asovi, taka i na dopol-nitelnata nastava;

• vklu~uvawe na romski nevladini organi-zacii vo sproveduvawe aktivnosti zaroditelite Romi i vonnastavni aktivnostiza u~enicite. Vo sekoe proektno u~ili[te ]ese formiraat grupi roditeli kako dopol-nitelen instrument za poddr[ka [to pozi-tivno ]e vlijae vrz redovnosta vo nastavatai vrz uspehot na u~enicite Romi, kako i vrzvospostavuvaweto i odrùvaweto partnerst-vo me\u u~ili[teto i zaednicata. Za taa celse angaìrani devet NVO: Romani Bah od

29

Veles, Zdruènie na tikve[ki Romi odVata[a, Mese~ina od Debar, Bela kula iMese~ina od Ki~evo, Kham od Del~evo,Inicijativa na nevraboteni intelektualciod Vinica vo partnerstvo so Zdruènieto zapravata na Romite od {tip za Vinica, Ternovas od Berovo, Avena i Svetla idnina odKo~ani i Karitas vo Skopje.

Se o~ekuva u~ili[tata da stanat motivira~kasredina za u~ewe na u~enicite Romi, so obu~-eni nastavnici, koi ]e bidat dvigateli na me-nuvaweto na stavovite i odnesuvaweto konu~enicite vo u~ili[teto. Podobrata podgotov-ka na vklu~enite u~enici se o~ekuva da rezul-tira so zgolemen procent na u~enici Romi [tozavr[uvaat osnovno u~ili[te i povisok pro-cent na zapi[uvawe vo sredno obrazovanie. Buxet: 607.000 EUR

Obuka na nastavnicite po istorija

Proektot e del od regionalnata inicijativa"Zaedni~ka istorija vo Jugoisto~na Evropa", vokoj se vklu~eni u[te 11 zemji od regionot:Albanija, Bosna i Hercegovina, Bugarija,Hrvatska, Kipar, Grcija, Romanija, Slovenija,Turcija, Srbija (vklu~itelno i Kosovo) i CrnaGora. Nositel na inicijativata e Centarot zademokratija i pomiruvawe vo Jugoisto~na Evropaso sedi[te vo Solun. Realizacijata na proektotvo Makedonija e finansirana od Evropskataagencija za razvoj i od FIOOM.

Celta na proektot e da se zbogati i osovremeninastavata po istorija vo srednoto obrazovanieso 4 istoriski ~itanki, koi gi obrabotuvaatslednive temi: Osmanliskata Imperija;Naciite i dràvite vo Jugoisto~na Evropa;Balkanskite vojni i Vtorata svetska vojna.

îtankite se podgotveni od strana na 60 emi-nentni nau~nici i profesori po istorija vosredni u~ili[ta, od zemjite-u~esni~ki voproektot. Strukturirani spored principot namultiperspektivnost, ~itankite nudat pristapkon istorijata, koj e poinakov - nov sporedmetodot, a ne spored sodrìnata. So drugizborovi, razli~nite aspekti na sekoja istoris-ka tema se pretstaveni preku razli~nite na-cionalni perspektivi. Celta na ovoj alterna-tiven materijal za nastavata po istorija ne ena u~enikot da mu se ponudi la`na idili~naslika za regionot, tuku naprotiv, da mu seobrne vnimanie za razli~nite tolkuvawa vovrska so podelbite, sudirite, razlikite, zaed-ni~kite i obedinuva~ki elementi od istorija-ta na balkanskite narodi, pretstavena kako delod evropskata i svetskata istorija. Svesta zatoa deka istorijata e kompleksna i mnoguslojnai deka tokmu poednostavenite interpretaciidoveduvaat do nejzino iskrivuvawe i manip-ulirawe, naj~esto za politi~ki celi, ]e impomogne na u~enicite da go razvivaatkriti~koto mislewe i da ja razberat komplek-snosta na sega[nosta [to ja ìveat. îtankite ]e bidat prevedeni na makedonski ina albanski jazik i distribuirani do site pro-fesori po istorija vo zemjata. Za profesorite}e bide obezbedena i obuka za koristeweinteraktivni metodi vo nastavata po istorija.Buxet: 176.178 EUR

30

31


INFORMACII

32

33

Celi na Programata za informacii se: da sezgolemi brojot i raznovidnosta na sodrìnata ina uslugite dostapni onlajn; da se podobri inter-akcijata me\u lokalnite vlasti i gra\anite; da seublaì digitalniot jaz i da se zgolemi brojot nakorisnici na internet; da se zgolemi brojot nakorisnici i na eksperti za sloboden softver [tobi obezbedile tehni~ka poddr[ka, kako i da sezgolemat potencijalite za komunikacija i zavmreùvawe na gra\anskoto op[testvo, prekurazvoj i koristewe sloboden softver; da seizdigne svesta za pra]awata za Zakonot za inter-net; i da se zgolemi u~estvoto na gra\anite vogradeweto informati~ko op]testvo.

Otvoren softver

Ovoj proekt ]e go poddrì i pomogne sozdavawetonovi ili preveduvaweto na ve]e postojniprira~nici za korisnicite na najpopularnite inaj~esto koristeni aplikacii na sloboden soft-ver za kancelarisko rabotewe; promovirawetosloboden softver kako alternativa na softver zakoj treba da se plati licenca; sozdavawe ili pre-vod na ve]e postojni prira~nici i objavuvawenovi prira~nici za obu~uva~ite, organiziraweobuka za obu~uva~i; sozdavawe odr`liva grupaeksperti za sloboden softver, koi ]e obezbedu-vaat poddr[ka na korisnicite na sloboden soft-ver ([to ]e go koristat modelot eRider4). Vosorabotka so Centarot Linuks od Belgrad, Srbija,planirano e da se po~ne so lokalizacija na slo-boden softver na romski jazik.

Izrabotuvaweto cede-zbirka na lokaliziraniaplikacii na otvoreniot softver ]e prodolì vosorabotka so lokalnata zaednica za slobodensoftver. Celta na ovaa aktivnost e da se zado-volat osnovnite potrebi na lokalnite NVO i nadoma[nite korisnici so promocija na slobod-niot softver kako efikasno, racionalno i legal-no softversko re[enie za hibridni sistemi(kompjuteri so instaliran Microsoft Windows, koidominiraat i vo javniot i vo privatniot sektor).Isto taka, se izrabotuva i poimnik na termini naIKT; toj ]e obezbedi su[tinska alatka za lokaliza-cija na softverot.Buxet: 6.271 EUR

Kreativni zaedni~ki sodrìni

Kreativnite zaedni~ki sodrìni mu sluàt najavniot interes preku ogromna razmena naizrazuvawe, znaewe i umetnost. Osnovna cel ena makedonskata javnost da ù se ponudi grupabesplatni licenci za avtorski prava, preku koiavtorite ]e soop[tat deka nivnite avtorski delase slobodni za delewe, no samo pod odredeniuslovi. Proektot ]e bide sproveden na trinivoa: razvivawe zakonska osnova za vospostavu-vawe na strukturata na kreativnite zaedni~kisodrìni, razvoj na tehni~ka osnova i podignu-vawe na svesta kaj zainteresiranite za mo`nos-tite [to gi nudat kreativnite zaedni~kisodrìni. Za potrebite na zakonskata osnova ]ese analizira nacionalnoto zakonodavstvo za dase ocenat mo`nostite [to gi nudi makedonskiotZakon za avtorski prava nasproti Licencata zakreativni zaedni~ki sodrìni. }e se izrabotiPredlog-licenca za kreativni zaedni~ki vred-nosti, a za toa ]e pridonesat site relevantni

4 Konsultanti za mobilni IKT kako poddr[ka na korisnicitena OSS. Posledovatelna aktivnost od proektot "eRiders",realiziran vo 2005 godina.

34

~initeli. Po[irokata zainteresirana zaednica- avtori, umetnici, akademii i drugi relevant-ni tela na nacionalno nivo, ]e bide vklu~ena vosproveduvaweto na proektot preku u~estvo vosproveduvaweto na nekolku aktivnosti predvi-deni so proektot, osobeno izrabotkata na nacio-nalnata licenca i ponatamo[noto promovira-we na konceptot na kreativni zaedni~ki sodrì-ni. Buxet: 6.271 EUR

Zakoni za internetski obuki

Potrebata od posebna programa [to ]e se zani-mava so Zakonite za internet proizleguva odnedostigot na znaewe i svest vo Makedonija zaovoj aspekt na internet i tehnologijata svrzanaso nego. Dosega nemalo obid vnimatelno da seizgradi praven reìm za obezbeduvawe re[e-nija ili nasoki za problemite i za pravnitepra[awa [to vlijaat vrz licata i instituciitekoga tie se onlajn. Proektot ]e se fokusira vrzvoveduvaweto na ova pra[awe vo formalniotobrazoven sistem, niz zaedni~ki napor so rele-vantnite institucii vo Makedonija (kako Prav-niot fakultet vo Skopje) i izdignuvawe na sves-ta kaj pravnite eksperti (advokatite, sudstvoto idràvnite slu`benici), kako i kaj op[tata jav-nost preku debati, predavawa i publikacii. Nastavnata programa na obukite za zakonite zainternet ]e se sostoi od dve komponenti: vovedvo internet i voved vo pravnata ramka specifi-~na za internet. Prvata komponenta ]e obezbediosnovni razbirawa za novata tehnologija, ter-minologija i uslugi [to se nudat so primenatana sovremenite IKT. O~igledniot nedostig odsoznanija za ovie tri oblasti gi spre~uva napor-

ite na makedonskite pravnici koga se soo~uvaatso pra[awa svrzani so IKT pri izrabotuvawetozakonski propisi i vo praktika, kako na primervo sudskite slu~ai za sajber-kriminal. Vtoriotdel od nastavniot plan ]e vklu~i posebni upat-stva za najnovite pravni ramki i nasoki svrzaniso internet od globalen karakter. Kursot ]e giopfati tekovnite oficijalni re[enija, proce-site na izrabotuvawe zakonski propisi, nivnataharmonizacija na globalno nivo (Obedineti na-cii), multilateralno i bilateralno nivo, a ]evklu~i i me\unarodni nevladini inicijativi,koi obezbeduvaat alternativi, proverki i ram-noteà za vladinite i za koroprativnite interesi.Buxet: 10.034 EUR

Monitoring na sproveduvaweto naNacionalnata strategija za razvojna informati~koto op[testvo

Aktivnostite vo ramkite na ovoj proekt se vosoglasnost so potrebite i prioritetite utvrdenivo Nacionalnata strategija za razvoj na infor-mati~koto op[testvo. Fokusot ]e se stavi vrzlokalnata vlast - modelot eRider ]e se koristi zada se poddràt, da podgotvat lokalni planovi/strategii za razvoj na IKT. ]e se sprovede nezav-isno merewe na pokazatelite na informa-ti~koto op[testvo i toa preku anketi i analizina javnoto mislewe i monitoring na napredokotvo sproveduvaweto na Nacionalnata strategijaza razvoj na informati~koto op[testvo. Proek-tot ]e poddrùva aktivno u~estvo vo formi-raweto i organiziraweto javni to~ki za pristapdo internet; obuka na obu~uva~i za e-gra\anskoobrazovanie. }e se poddràt inicijativi na lo-kalnite zaednici i na gra\anskoto op[testvo za

35

proekti za premostuvawe na digitalniot jaz sopomo[ na javnite to~ki za bezì~en pristap.Isto taka, ]e se poddrì i razvojot na lokalnisodrìni. Buxet: 8.780 EUR

Proekt za otvoren pristap

Proektot go promovira Otvoreniot pristap(OP), koj pretstavuva slobodna dostapnost nadigitalni sodrìni na internet. Promocijatana otvoreniot pristap vo makedonskata nau~nazaednica ]e se odviva vo dve fazi: podignuvawena svest i implementacija na konkretni proekti.Podignuvaweto na svesta ]e opfa]a javni nas-tani, kako [to se predavawa i rabotilnici, koi]e se odrùvaat vo akademskite institucii i ]ebidat nameneti za predava~i i studenti. Istotaka, tie ]e bidat korisni za pogolema promoci-ja na samiot koncept me\u javnosta, preku objavu-vawe vesti za niv, zaedno so mislewa, kolumni inapisi so objasnuvawa. Vtorata faza ]e se zasnova na direktna sorabot-ka so akademskite institucii (fakulteti), koi,

isto taka, se izdava~i na lokalni nau~nispisanija vo svoite oblasti. Metamorfozis ]eponudi znaewe, softver, veb-hosting i drugiformi na pomo[ za instituciite [to se raspo-loèni da napravat veb-sajtovi za svoitespisanija, na makedonski i na angliski jazik. Tie[to nemaat kapacitet za digitalizirawe iobjavuvawe na svoite sodrìni na internet ]ebidat vklu~eni vo kreiraweto institucionalnaarhiva, koja ]e ovozmoì sobirawe i za~uvuvawena nivnite intelektualni trudovi.OP e najpoznat i najpogoden na~in za recenzi-rani nau~ni i akademski napisi, koi istraù-va~ite gi objavuvaat bez da o~ekuvaat da bidatplateni za toa. Iako pove]eto akademski insti-tucii vo Makedonija objavuvaat vesnici,pove]eto od niv go pravat toa vo pe~atenaforma, bez da gi iskoristat pridobivkite odnovata tehnologija, so mnogu ograni~en tira` inaj~esto celiot tekst e dostapen samo na make-donski jazik. Glavniot problem so pristapot doznaewe [to se nao\a vo nau~nite spisanija nad-vor od Makedonija e cenata na pretplata.Glavniot problem vo Makedonija e nedostigot odinteres i inicijativa kaj instituciite, [tovodi kon nezastapenost na makedonskata nau~nazaednica vo svetskata nau~na zaednica i op[tatajavnost, [to vo kombinacija so jazi~nite bari-eri rezultira vo mnogu mala dostapnost. So proektot ]e se potenciraat razvojnite,ekonomskite i obrazovnite pridobivki odupotrebata na otvoreniot pristap, kako i negov-ata korisnost kako alatka za promocija naMakedonija kako brend i istraùva~i, osobenopreku publikacija na drugi formi na recenzi-rani nau~ni istraùvawa, kako [to se magister-ski i doktorski tezi, kako dopolnuvawe nanapisite objaveni vo profesionalni spisanija. Buxet: 6.271 EUR

36

Privatnosta na interneti za[titata na li~nite podatoci

Metamorfozis ]e sprovede procena na prak-tikata i na procedurite na instituciite pripostapuvaweto so li~ni podatoci. Za taa cel odstrana na interdisciplinarna rabotna grupa ]ebide razviena specijalna metodologija. Proce-nata ]e posluì kako osnovna studija za razvoj naponatamo[ni proektni aktivnosti. Dopolnitel-no ]e bide sprovedena i kampawa za podigawe najavnata svest, naso~ena i kon gra\anite, no i kontie [to imaat informacii.Makedonskiot Zakon za za[tita na li~nite poda-toci e donesen vo 2004 godina, postavuvaj]i za-konska ramka za za[tita na li~nite podatoci, nosistemot e ostaven vo praven vakuum bidej]iZakonot stapuva na sila duri vo dekemvri 2007godina. Vo me\uvreme, samoto postavuvawe nazakonskata ramka ne vlijae tie [to imaat infor-macii da go promenat svojot dosega[en odnoskon li~nite podatoci na gra\anite. Proektot ]e bide sproveden vo sorabotka soPravnata programa na FIOOM. Buxet: 5.017 EUR

Osamostoena organizacijaFondacija Metamorfozis

Od svoeto formirawe, Fondacijata Metamor-fozis obezbeduva javen servis, inicira zna-~ajni pra[awa svrzani so IKT i voveduva in-formacii okolu novite razvojni momenti itehnologija na ova pole. Fondacijata imaopfateno brojni pra[awa [to prethodno ne beatretirani od strana na javnosta vo Makedonija.Taa ]e prodolì da raboti na izdignuvawe na

nivoto na javno dostapno znaewe i svest zaop[testvenite implikacii od novata tehnologi-ja i za nivnata primena vo Makedonija i vostranstvo. Istraùva~kite i analiti~kiteaktivnosti ]e prodolàt i natamu, vklu~uvaj]i gianketite i stru~nata analiza na tehni~kotosproveduvawe. Metamorfozis im sluì na me-diumite i na kreatorite na politika kako izvorna akumulirano ekspertsko znaewe. Naporite zalobirawe i zastapuvawe povrzani so aktuelnitepra[awa na e-op[testvoto ]e ostanat su[tinska-ta aktivnost na Metamorfozis, zaedno so obuka-ta i so gradeweto kapaciteti. Buxet: 27.593 EUR

Kontakt:Bardil Ja[ari

Fondacija MetamorfozisUl. "Naum Naumovski - Bor~e" 88a, Skopje

Tel.: +389 2 3109 325Faks: +389 2 3225 206

[email protected]

37


JAVNO ZDRAVSTVO

38

39

Celta na programata e da promovira po~ituvawei za[tita na pravata na socijalno marginal-iziranite grupi preku zgolemuvawe na individu-alnite i na institucionalnite kapaciteti na pri-padnicite na gra\anskoto op[testvo za u~estvo voprocesot na donesuvawe odluki za politikata zajavno zdravstvo.

Kratkoro~ni celi na programata se: • Pomo[ vo procesot na natamo[na demokra-tizacija na Makedonija preku unapreduvawena politikata i na pravoto i pridones vogradeweto na sredina [to ]e ovozmoìmenuvawe na politikata, kako i unapredu-vawe na statusot, obezbeduvawe uslugi zaseksualno zdravje i za[tita na pravata napripadnicite na socijalno marginaliziran-ite zaednici vo Makedonija vo odnos naHIV/sida;

• Sozdavawe odr`liva baza za unapreduvawei za[tita na ~ovekovite prava na socijalnomarginaliziranite grupi vo pogled nazdravjeto preku zgolemuvawe na individual-nite i institucionalnite kapaciteti narazli~nite zasegnati strani za da bidatsposobni da se zalagaat za zakoni, politika ipraktika [to pridonesuvaat za sozdavawe~uvstvitelna pravna i socijalna sredina[to nudi pravedni, efektivni uslugi bazi-rani na pravata i na potrebite na socijalnomarginaliziranite populacii.

Zdravjeto na Romite

Strategijata na ovaa potprograma se bazira naramkata na Akciskite planovi na Dekadata zavklu~uvawe na Romite i se nadgraduva na prethod-noto iskustvo i dobrata praktika za da obezbedikontinuitet na postignatite rezultati. Fokusot ]ebide i na generalnata nacionalna ramka i na pro-cesite [to vodat kon podobar pristap do

zdravstvena grià za romskata populacija vonivnite lokalni zaednici. Rodovite pra[awa,seksualnite rabotnici i HIV/sida kaj romskatapopulacija se vo fokusot na aktivnostite vo ovakomponenta. Aktivnostite na programata opfa]aat:

• dodeluvawe grantovi, [to ]e ovozmoìpristap do uslugi za zdravstvena za[tita zapripadnicite na romskata zaednica, sospecijalen fokus na zaednicite nadvor odglavniot grad, bez da se isklu~i po[irokatageografska oblast na Skopje;

• prenesuvawe know-how iskustvo od NVO[to ve]e bile finansirani, koe ]e se real-izira vo serija aktivnosti, kampawi i akciiza obezbeduvawe informacii na nacional-no nivo, kako i obezbeduvawe direktnapomo[ za osiguruvawe na dokumentite volokalni sredini;

• dodeluvawe mali grantovi za postojniteiskusni NVO za obezbeduvawe besplatnapravna pomo[ i poddr[ka vo slu~ai naprekr[uvawe na pristapot, dostapnosta ikvalitetot na zdravstvenite uslugi i grià;

• obuki za zdravstvenite i socijalnite rabot-nici za zgolemuvawe na nivnata svest zatradicijata i ìvotnite uslovi na Romite;

• nacionalna konferencija za zdravjeto naRomite za pretstavnicite na centralnata ina lokalnata vlast, kako i za romskite NVO,liderite vo zaednicite i za drugi NVO;

• monitoring i evaluacija na sproveduvawe-to na celite na Dekadata.

Buxet: 36. 865 EUR

Programa za seksualnozdravje i prava

Aktivnostite na ovaa programa opfa]aat: proce-na na potrebite za da se registriraat i anal-

40

iziraat socijalno marginaliziranite grupi vopogled na obezbeduvaweto na zdravstvenite uslu-gi i za[titata na pravata. Stranski konsultant iizbrani ~lenovi na grupite za seksualno zdravje i~ovekovi prava od Makedonija ]e razvijat meto-dologija za procena. ]e bide nara~ana seopfatnaanaliza na postojnite zakonski odredbi i politi-ka vo pogled na zdravstvenite uslugi i za[titatana pravata na seksualno marginaliziranite popu-lacii. Predvidena e obuka za gradewe na kapacitetitena rabotnata grupa na NVO za razvivawe meto-dologija i instrumenti za monitoring fokusir-ani na pristapot do zdravstveni uslugi i za[tita-ta na pravata. Po ova, ]e po~ne proces na izdignu-vawe na svesta i gradewe platforma za promovi-rawe na potrebite i za[tita na pravata na soci-jalno marginaliziranite grupi i populacii.

Osnovnite celi na programata se: • procena na kontekstot na politikata voMakedonija preku sobirawe na postojnitepropisi i politika i razvivawe seopfatnaanaliza na kontekstot na politika identi-fikuvaj]i gi postojnite praznini vo poli-tikata [to se osvrnuva ili ne se osvrnuva naspecijalnite potrebi na seksualno margin-aliziranite zaednici vo pogled naHIV/sida;

• pomo[ za seksualnoto zdravje i pravata(SZ&P) i NVO vo gradeweto partnerstvo sodrugite grupi i sojuzi na gra\anskotoop[testvo za monitoring i zastapuvawe zaseksualnoto zdravje i za za[tita na~ovekovite prava na socijalno marginal-iziranite populacii vo vrska so HIV/sida.

Buxet: 23.919 EUR

Palijativna nega

Programata ]e opfati procena na potrebite zapalijativna nega, na postojnite institucii i nauslugite [to gi obezbeduvaat, kako i analiza napostojnata politika. }e bide organizirana kon-ferencija na nacionalna politika za palijativnanega, na koja ]e se pretstavat naodite od procena-ta, i ]e bide inicirana debata, so cel da se dadatpreporaki za vklu~uvawe na palijativnata nega vovladinite i vo nevladinite strategii.Programata ]e opfati i dodeluvawe grantovi zaobuka na profesionalci za palijativna nega,lekovi i regulirawe bolki vo relevantni centrivo Sredna i vo Isto~na Evropa (Brasov, Budim-pe[ta).Osnovnata cel na programata e da pomogne vo raz-vivaweto na individualnite i institucional-nite kapaciteti na zasegnatite strani za da moèda se osiguri obezbeduvawe adekvatna palijativ-na nega za licata vo posleden stadium na bolestai za pacientite bolni od kancer, vo soglasnost solokalniot kontekst i sledej]i gi me\unarodnitestandardi i dobrata praktika.Buxet: 14.350 EUR

41

Inicijativiza pravo i za zdravstvoPreku ovaa programa ]e se izvr[i obuka zaadvokati i ]e se dodelat grantovi za NVO zain-teresirani da rabotat so drugi NVO, grupi ipoedinci na proekti [to opfa]aat: dokumen-tirawe na prekr[uvawa na pravata, obezbedu-vawe besplatna pravna pomo[ za prijavenitelica, ~ie[to pravo na pristap do zdravstvenapomo[ za HIV/sida e prekr[eno. {kolata za javno zdravstvo, Pravniot fakul-tet i drugi relevantni institucii ]e dobijatpoddr[ka za izrabotuvawe kurikulum za dodi-plomski i postdiplomski programi za medi-cinsko pravo i javno zdravstvo i ~ovekoviprava. Pokraj toa, ]e bide formirana inter-disciplinarna rabotna grupa za izrabotuvaweZakon za pravata na pacientite [to ]e osigurideka pravata na socijalno marginaliziranitegrupi se uredeni vo soglasnost so standarditena EU.Celta na potprogramata e unapreduvawe iza[tita na ~ovekovite prava na socijalno mar-ginaliziranite grupi vo pogled na zdravjetopreku zgolemuvawe na individualnite i insti-tucionalnite kapaciteti na razli~nite zaseg-nati strani. Preku zasiluvawe na nivnitekapaciteti, tie ]e bidat osposobeni da se zala-gaat za zakoni, politika i praktika za soz-davawe ~uvstvitelna pravna i socijalna sred-ina [to nudi pravedni i efektivni uslugi zas-novani na pravata i na potrebite na socijalnomarginaliziranata populacija.Buxet: 23.919 EUR

Inicijativi zamentalno zdravjeInicijativata za mentalno zdravje ima za celda sozdade uslovi licata [to imaat problemiso mentalnoto zdravje i/ili intelektualnapopre~enost da dobijat tretman na ramno-pravni gra\ani vo zaednicata i da u~estvuvaatvo op[testvoto, so celosno po~ituvawe nanivnite ~ovekovi prava. Programata ]e rabotina promovirawe na socijalnata vklu~enost,zastapuvawe ramnopraven pristap, izdignu-vawe na svesta, gradewe na kapacitetite naNVO [to se angaìrani na poleto na mentalno-to zdravje. Glavnata cel na ovaa programa vo narednitenekolku godini e namaluvawe na procesot nainstitucionalizacija na licata so pre~ki vorazvojot preku formirawe mali grupnidomovi, zgriùva~ki semejstva i zatvorawe naSpecijalniot dom Demir Kapija.Buxet: 29.978 EUR

42

43


EKONOMSKI REFORMI

44

45

Programata za ekonomski reformi ]e bideorientirana kon identifikuvawe na neefi-kasnosta na dràvnite institucii pri obezbe-duvaweto povolna delovna klima i funkcio-nalna pazarna ekonomija, bez korupcija ipoliti~ki voluntarizam. Na toj na~in progra-mata se vklu~uva vo proektot Procena napotencijalot za dobro vladeewe na Makedonijana FIOOM. Programata, isto taka, ]e gi zac-vrstuva novite biznisi, ]e ja podobruva vra-botenosta so pottiknuvawe na pretpriema~-kiot duh i so razvivawe pretpriema~ki ve[-tini, opfa]aj]i ja nedovolno opsluènata pop-ulacija kako mladite ili Romite.

Pretpriema~ki servis za mladi

Proektot go promovira pretpriema~kiot duhkaj mladite lu\e nudej]i im poddr[ka za otvo-rawe firmi, od ra\aweto na delovnata zamis-la do celosno funkcionirawe na biznisot.Proektnite aktivnosti opfa]aat prakti~niobuki za pretpriema[tvo, natprevar vo delo-ven plan i deloven inkubator. Se o~ekuva proletta 2007 godina da po~ne dafunkcionira delovniot inkubator lociran voSkopje (op[tina Gazi Baba). Vo tekot na 2007godina ]e bide realiziran vtor ciklus obuki zapretpriema[tvo i natprevar vo deloven plan. Proektot e finansiran od FIOOM i Norve-[koto Ministerstvo za nadvore[ni raboti(NMNR), a se implementira od FondacijataPretpriema~ki servis za mladi (osnovana odFIOOM i od SINTEF-Norve[ka).Se o~ekuva proektnite aktivnosti da zavr[atvo maj 2009 godina.Buxet: 55.800 EUR (390.000 EUR od NMNR)

Potprogrami za zaemi

Vo sorabotka so Izvozna i kreditna banka -Skopje, vospostaveni se kreditni linii za pod-dr[ka na malite zemjodelci i na zemjodelsko-to proizvodstvo, malite kompanii i po~etnitebiznisi.Zaemite za zemjodelstvoto do iznos od 10.000evra od vkupnata suma od 782.000 evra, seobezbeduvaat preku aran`manot izrabotenme\u Sorosoviot fond za ekonomski razvoj odWujork i Izvozna i kreditna banka od Skopje.Potproizvodot na ovaa aktivnost, Mikroagro,obezbeduva zaemi vo iznos do 3.000 evra nizpobrza procedura i so poednostavni uslovi voodnos na zalogot.Zaemite za po~nuvawe biznis obezbeduvaatzaemi so poedine~en iznos do 2.900 evra odvkupnata suma od 29.000 evra, obezbedena odFIOOM za novite biznisi [to proizlegoa odproektot "Sakate li da imate sopstven biz-nis?", finansiran od programata EU/KARDS iFIOOM, a realiziran od osamostoenata orga-nizacija Ekonomsko obrazovanie za mladi.Linijata na mali krediti e dizajnirana so celda se finansiraat kandidati [to uspe[no japominale obukata za da po~nat sopstven biznis.Vo 2007 godina, se planira da se pro[irikreditnata linija za finansirawe po~etnibiznisi.

Vrabotuvawei samovrabotuvawe na mladite

Proektot ima za cel da ja pottikne i zasilisorabotkata me\u delovnata zaednica, vladi-nite institucii, mladite lu\e i obrazovniot

46

sistem vo nasoka na zgolemuvawe na stapkatana vrabotenost i samovrabotenost na mladitevo Makedonija. Proektot opfa}a ~etiri kom-ponenti: 1) inicirawe proces na prepoz-navawe na neformalnoto obrazovanie privrabotuvawe; 2) grantovi za trening-centri zaisporaka na obuki/neformalni obrazovniaktivnosti, za zdobivawe ve[tini za vrabotu-vawe; 3) pomo[ pri iznao\awe kompanija iliinstitucija za staìrawe i vrabotuvawe; 4)me\ugrani~na razmena na mladi. Direktna celna grupa na proektot se mladiobrazovani lu\e na vozrast od 18 do 30 godini.Indirektnata celna grupa ja opfa}aat raboto-davcite od privatniot i od javniot sektor,trening-centri i profesionalni obrazovniinstitucii.Buxet: 20.000 EUR

Vrabotuvawe za mladi (grantovi)

FIOOM vo sorabotka so Svetskata banka ]eobezbedi grantovi za novi inicijativi, koi ]eja podobrat vrabotenosta i samovrabotenostana mladite vo Makedonija.Buxet: 55.800 EUR

Obuka na Romi obu~uva~i

Adresiraj]i go nedostigot od ekspertiza vooblasta na pretpriema[tvoto me\u romskatapopulacija, FIOOM vo sorabotka so Centarot zadelovna sorabotka od Skopje inicira pilot-proekt za obuka na Romi obu~uva~i. Celta naobukite e da se zgolemi brojot na Romiobu~uva~i [to ]e bidat podgotveni da dràt

obuki od domenot na ekonomskiot razvoj i pret-priema[tvoto vo Republika Makedonija. Obukata e sostavena od pet moduli, koi pokri-vaat osum temi: motivaciski ve[tini, komu-nikaciski ve[tini, prezentaciski ve[tini,olesnuva~ki ve[tini, upravuvawe na vremeto iplanirawe, analiza na potrebite od obuka, teh-nika na monitoring i evaluacija i pi[uvaweizve[tai. Periodot na realizacija na obukite eod mart do juni 2007 godina. Po nivnoto za-vr[uvawe, najuspe[nite u~esnici ]e imaat mo`-nost ponatamu da se zdobijat so dopolnitelnispecijalizirani obuki od oblasta na pretprie-ma[tvoto, kako i da bidat angaìrani kako obu-~uva~i-asistenti na obuki za pretpriema[tvo. Buxet: 18.000 EUR

Programa za reciklirawena PET ambalaà vo Makedonija

Proektot ]e gi opfati slednive aktivnosti: 1)vrabotuvawe lu\e kako sobira~i na PET amba-laà (osobeno ranlivi i marginalizirani gru-pi, kako Romi); 2) zasiluvawe na tekovnite ak-tivnosti za sobirawe ambalaà i pro[iruvawe

47

na aktivnostite za reciklirawe niz Makedonija;3) obezbeduvawe grantovi za odr`livost naaktivnostite za reciklirawe na PET ambalaà;4) zgolemuvawe na svesta kaj javnosta za va`nostaod sobirawe i reciklirawe na PET ambalaà.Proektot e finansiran od USAID. FIOOM ]eobezbedi administrativna poddr[ka na proek-tot i na grantovite.Krajnata cel na proektot e da se implementiraefikasna i ekonomski odr`liva programa zareciklirawe na PET ambalaà vo Makedonija.Proektot se planira da zavr[i vo 2008 godina.Buxet: 265.500 EUR

Mikrofinansiraweza podobruvawe na usloviteza domuvawe za Romi

So cel razmena na iskustva i dobra praktikapreku programata Istok-Istok: prekugrani~nipartnerstva, ]e bide organizirana rabotilnicavo Skopje na tema "Istraùvawe na mo`nostiteza podobruvawe na uslugite za mikrofinansir-awe za domuvawe za Romi". O~ekuvaniot rezultatod rabotilnicata e sproveduvawe na najdobratapraktika i nau~enite lekcii za sproveduvawemikrokreditna linija za podobruvawe nauslovite za domuvawe vo romskite zaednici. Planirani proektni aktivnosti se: 1) defini-rawe na najdobrata praktika, 2) obezbeduvawefond za domuvawe za Romi preku zaedni~kou~estvo na FIOOM, Habitat Makedonija i drugipartneri, 3) regulirawe na uslovite na funkci-onirawe na fondot, 4) ohrabruvawe na insti-tuciite na centralno i na lokalno nivo dau~estvuvaat vo podobruvawe na uslovite zaìveewe na romskata populacija preku sledewe

pozitivni primeri i voveduvawe regulativi izakoni za domuvawe za ranlivi i marginal-izirani grupi.Celta na proektot e podobruvawe na uslovite zaìveewe na romskata populacija vo Makedonija. Buxet: 20.000 EUR

Programa @ivo nasledstvo

I godinava, ovaa programa ]e sorabotuva so lo-kalnata samouprava preku finansisko partner-stvo. }e se zdruùvaat sredstva za lokalni ini-cijativi [to ]e pridonesat kon ekonomskiot raz-voj i kon sozdavaweto mo`nosti za samovrabo-tuvawe i otvorawe mali ili sredni biznisi.Pritoa, inicijativite treba da bidat povrzaniso odr`livoto koristewe, za[titata i afirma-cijata na kulturnoto i na prirodnoto nasledst-vo. Inicijativite moàt da poteknuvaat odrazli~ni lokalni subjekti, a treba da bidatpoddràni od lokalnata samouprava.

48

49


MEDIUMI

50

51

Celi na Programata za mediumi se:• da inicira, koordinira i vo partnerstvo

so NVO od mediumskiot sektor, da sprove-duva proekti za mediumska politika [to]e vlijae vrz reformiraweto i podobru-vaweto na mediumskata sfera vo soglas-nost so standardite na EU;

• da inicira podgotvitelni aktivnosti zakreirawe proces, koj ]e obezbedi perma-nentna edukacija za mladite i po[irokatapublika vo sferata za mediumskata pis-menost;

• da go inicira podobruvaweto na novinar-skiot profesionalizam preku javni debatiza rezultatite dobieni od monitoringotna mediumskite sodrìni;

• da gi poddrì romskite radija i radija-ta na zaednicite vo nivnite napori za pre-strukturirawe vo soglasnost so novotozakonodavstvo, kako i da im pomogne voprodukcijata na programi nameneti zanivnata celna publika;

• da gi podobruva i zacvrstuva relaciiteme|u mediumite, javniot i nevladiniotsektor.

Mediumska pismenost

Programata za mediumi, so poddr[ka na Mre`-nata programa za mediumi, ]e po~ne podgotvi-telni aktivnosti za vospostavuvawe kontinuira-no obrazovanie mediumska pismenost kaj mla-dite vo obrazovnite institucii i kaj po[iroka-ta publika preku civilniot sektor. Podgotvitel-nite aktivnosti ]e se sostojat vo inicirawe ipodgotovka na proekt so koj vo partnerstvo sorelevantni institucii od stranstvo, kako i vo

sorabotka so nadle`nite doma[ni institucii,]e se obezbedat sredstva, nastavni pomagala ikurikulum za sproveduvawe izboren predmet"mediumska pismenost" vo srednoto obrazo-vanie. Potprogramata ]e se izveduva kako opera-tivna proektna aktivnost.Proektot se planira da zavr[i vo 2009 godina.Proektiran buxet: 250.000 EUR

Monitoring na sproveduvawetona Zakonot za radiodifuzija

Programata za mediumi vo partnerstvo so drugidonatori ]e dodeli sredstva na Centarot zarazvoj na mediumi (CRM), za vospostavuvawekontinuirani monitoring-mehanizmi za slede-we na primenata na Zakonot za radiodifuzija,kako i za zastapuvawe i lobirawe za negova dos-ledna primena. Sredstvata od FIOOM se kom-plementaren del od zaedni~koto finansiraweso {vedskiot Helsin[ki komitet i so Norve[kanarodna pomo[.Proektot se planira da zavr[i vo 2008 godina.Buxet: 15.000 EUR

52

Nacionalna strategija za razvojna radiodifuznata dejnost (NSRRD)

Vo 2007 godina, kako prodolùvawe na aktivnos-tite od prethodnata faza, Programata za mediu-mi, vo sorabotka so Centarot za razvoj na medi-umi (CRM) i zaedno so Sovetot za radiodifuzi-ja ]e raboti na izrabotuvawe Strate[ki doku-ment za razvoj na radiodifuznata dejnost. Dvete rabotni grupi sostaveni od eksperti, koipo~naa so rabota minatata godina, se o~ekuva vosredinata na 2007 godina za javna debata da japromoviraat Nacrt-strategijata. Natamu, taa ]ebide dostavena do parlamentot na usvojuvawe.Sredstvata od FIOOM se komplementaren delod zaedni~koto finansirawe so {vedskiot Hel-sin[ki komitet i so Norve[ka narodna pomo[. Buxet: 15.000 EUR

Kvalitativen monitoringna mediumite- "Mediumsko ogledalo"

NVO Infocentar ]e dobie poddr[ka zaprodolùvawe na proektot od minatata godina.Aktivnostite ]e opfatat kvalitativna analizana sodrìnite vo informativnite programi kajnacionalnite TV-stanici i dnevnite vesnici.Edna[ mese~no ]e bide objavuvan izve[taj sorezultatite od monitoringot. Rezultatite ]ebidat zemeni kako osnova za javni debati za niv-oto na novinarskiot profesionalizam pripokrivaweto na nastani i temi va`ni za make-donskoto op[testvo.Proektot zavr[uva vo 2007 godina.Buxet: 65.000 EUR

NVO Infocentar

NVO Infocentar ]e dobie poddr[ka za sprove-duvawe na svoite osnovni aktivnosti kakoservis na nevladinite organizacii za odnosi sojavnosta. Infocentarot ]e raboti na nadgradba-ta na sopstvenite resursi za da ponudi uslugi zaodnosi so javnosta za institucii od drugite sek-tori od op[testveniot ìvot, nadvor od civil-niot sektor. Sredstvata dodeleni od FIOOM ]ebidat komplementaren del od donaciite [toNVO Infocentar ]e gi dobie od Centarot OlafPalme od {vedska i od {vajcarskata agencija zarazvoj.Proektot zavr[uva vo 2008 godina.Buxet: 30.000 EUR

53

Romski radijai radija na zaednicata

Radijata na romski jazik ]e bidat poddràni vonivnite napori za prestruktuirawe vo soglas-nost so novata zakonska regulativa. Isto taka, ]ese ponudi ekspertska pomo[ na civilni inici-jativi za formirawe radija na zaednicata i zanivno etablirawe na pazarot. Sredstvata od FIOOM se komplementaren delod zaedni~koto finansirawe so {vedskiot Hel-sin[ki komitet. Proektot zavr[uva vo 2008 godina.Buxet: 20.000 EUR

Nagrada za najdobardizajn na kniga

Za da se stimuliraat izdava~ite da posvetatpove]e vnimanie na dizajnot na knigite kakoeden od na~inite za privlekuvawe na ~itateli,FIOOM vospostavi nagrada za najdobar dizajnna kniga kako edinstvena vo ovoj sektor. FIOOM ]e vospostavi nezavisna komisijasostavena od trojca eksperti so mandat da jadodelat nagradata za najdobar dizajn na knigaobjavena vo poslednite 12 meseci. Javniotkonkurs za nagradata ]e bide objaven vodnevniot pe~at na po~etokot na godinata.Proektot zavr[uva vo 2008 godina.Buxet: 1.600 EUR

Nagrada za najdobranovinarska istraùva~ka storija

Zaradi podignuvawe na nivoto na novinarskiprofesionalizam i pottiknuvawe na novinar-ite da gi istraùvaat devijantnite pojavi voop[testvoto, Programata za mediumi ]e dodelisredstva za Zdruènieto na novinarite na Make-donija, koe ]e formira nezavisna komisija zaselekcija na najdobar novinarski trud. Proektot zavr[uva vo 2007 godina.Buxet: 3.990 EUR

54

55


REFORMANA JAVNATA ADMINISTRACIJA

56

57

Programata za reforma na javnata adminis-tracija vo 2007 godina ]e prodolì da rabotina zgolemuvawe na kapacitetite na dràvnitei na lokalnite institucii vo RepublikaMakedonija. Posebno vnimanie ]e se posvetina kreirawe dokumenti za politika, kako i nastru~noto usovr[uvawe na relevantnitedràvni i lokalni organi. Isto taka, progra-mata ]e raboti na podobruvawe na transpar-entnosta, ot~etnosta i odgovornosta na javnataadministracija nasproti gra\anite i nevla-diniot sektor vo Republika Makedonija.Prioriteti na programata se:

• sproveduvawe na aktivnostite [to pro-izleguvaat od Akciskiot plan za Evropskopartnerstvo (APEP) 2006 godina, koi se vodirektna vrska so ostvaruvawe na prin-cipite, prioritetite i uslovite sodrànivo Evropskoto partnerstvo so RepublikaMakedonija;

• poddr[ka na Akciskiot plan za ~ove~kiteresursi vo dràvnata uprava, kako instru-ment [to treba da obezbedi efikasno,kvalitetno, koordinirano i navremenosproveduvawe na politikata na Vladata zaupravuvaweto na ~ove~kite resursi vodràvnata uprava;

• poddr[ka na sproveduvaweto na nacional-niot sistem za koordinacija na obukite nadràvnite slu`benici, me\u drugoto ikreirawe centar za obuka na dràvniteslu`benici vo Skopje, so cel efikasno iefektivno realizirawe na obukite vo kon-tinuitet.

Politika za obuka nadràvnite slu`benici

Vo fevruari 2007 godina, rabotnata grupasostavena od eksperti i konsultanti vo sood-vetnata oblast ]e go zavr[i dokumentot "Poli-tika za obuka na dràvnite slu`benici". Kone-~nata verzija od dokumentot ]e bide dostavenado relevantnite organi na dràvnata upravana razgleduvawe. Komentarite i zabele[kite dadeni od stranana organite na upravata ]e bidat vklu~eni voposlednata verzija na dokumentot. Vrz osnovana toa, FIOOM ]e angaìra konsultantskafirma, koja ]e izraboti moduli za obuka nadràvnite slu`benici (kratkoro~ni i sred-noro~ni). Vo maj 2007 godina FIOOM ]e orga-nizira prezentacija na Politikata za obuka nadràvnite slu`benici na koja ]e bidat poka-neti relevantni pretstavnici od dràvnatauprava vo Republika Makedonija. Se o~ekuvaVladata na Republika Makedonija da ja usvoiPolitikata za obuka na dràvnite slu`benicivo Republika Makedonija. Proektot se sprove-duva vo sorabotka so Agencijata za dràvnislu`benici i ima cel da kreira politika zaobuka na dràvnite slu`benici, so [to ]e seobezbedi podobruvawe na organizaciskatastruktura i potrebnite mehanizmi za obuka nadràvnite slu`benici.

Istraùvawe i debatiza javnata politika

FIOOM i godinava ]e prodolì so institu-cionalna poddr[ka na nevladinata organi-

58

zacija Reaktor, koja raboti na sproveduvawe ikreirawe javna politika pod postojano men-torstvo od Evropskata inicijativa za stabil-nost. Vo 2007 godina, Reaktor ]e raboti naistraùvawe i kreirawe dokument za politikanaso~ena kon liberalizacija na vizniot reìmna Republika Makedonija. Vo noemvri 2006 godina FIOOM inicira[esredba na organizaciite tink-tenk, koi se zan-imavaat so istraùvawe i analiza na op[test-venite sostojbi vo dràvata. FIOOM ja pod-drùva idejata za postoeweto na mreàta naorganizaciite tink-tenk so cel afirmirawe ipottiknuvawe na istraùvaweto i na debatiteza javnata politika vo Republika Makedonija.Buxet: 20.000 EUR

Monitoring na decentralizacijata

Po~nuvaj]i od prvi juni 2006 godina startuva[enabquduvaweto na procesot na decentralizaci-ja vo 12-te op[tini od strana na 27 nabquduva~i- pretstavnici na nevladiniot sektor. Vo 2007godina ]e se izrabotat poedine~ni izve[tai odstrana na nabquduva~ite za oblastite na urban-izmot i finansiskoto rabotewe. }e bide angaìran me\unaroden ekspert, koj vrzosnova na poedine~nite izve[tai ]e izrabotizavr[en izve[taj za monitoringot na decentral-izacijata. So prezentacija na izve[tajot predrelevantnite institucii vo Republika Makedo-nija i negovo publikuvawe (septemvri 2007 god-ina) zavr[uva nabquduvaweto na procesot nadecentralizacijata vo delot na urbanizmot ifinansiskoto rabotewe vo 12-te op[tini. Predvideno e nabquduvaweto na decentral-izacijata da prodolì, no za novi op[tini inovi nadle`nosti, koi bea predmet na decen-

tralizacijata vo Republika Makedonija.Buxet: 48.000 EUR

Inicijativa otvorenop[tinski buxet

Inicijativata za otvoren op[tinski buxetprodolùva i vo 2007 godina. Sproveduvawetona ovaa inicijativa e vo sorabotka so Pravnataprograma na FIOOM. Celta e da se nabquduva ievaluira javniot pristap do informaciite zaop[tinskite buxeti i otvorenosta na procesot zabuxetirawe od perspektiva na aktivno u~estvona gra\anskoto op[testvo. Na objaveniot javen povik vo mediumite voRepublika Makedonija (oktomvri 2006 godina)se prijavija 29 op[tini od koi upravniot odborna FIOOM izbra [est vo koi ]e se sprovedeobukata za otvoren op[tinski buxet. U~esnicina obukite ]e bidat pretstavnici od sovetot naop[tinata i op[tinskata administracija, odnevladiniot sektor i od privatniot sektor voop[tinite. Po zavr[uvaweto na obukite(dekemvri 2006 i januari 2007 godina) soveto-davniot komitet na proektot sostaven od po edenpretstavnik od FIOOM, Zaednicata naedinicite na lokalna samouprava (ZELS) iZdruènieto na finansiski rabotnici i javnipretprijatija vo lokalnata samouprava (ZFRJP)od Veles ]e predloì do Upravniot odbor naFIOOM tri op[tini na koi ]e im bide dodelengrant vo iznos od 10.000 evra, namenet za real-izacija na aktivnosti [to ]e proizlezat od par-ticipativno donesuvawe na buxetite naop[tinite. Partner na FIOOM vo realizacija na ovojproekt e ZFRJP od Veles.Buxet: 32.000 EUR

59

Obuka na obu~uva~iza lokalnata samouprava

Programata "Napredna obuka na obu~uva~i zalokalna samouprava", koja se sprovede vosorabotka so Agencijata za dràvni slu`benicii Partnerskata fondacija za lokalen razvoj odBukure[t, zavr[uva vo fevruari 2007 godina sododeluvawe potvrdi za u~estvo na 10 obu~uva~i.Sekoj tim na obu~uva~i ima obvrska vo tekot na2007 godina da sprovede po edna dvodnevnaobuka od oblasta za koja e obu~en. Vo plan e ovaa grupa obu~uva~i da se registrirakako nevladina organizacija, koja ponatamusamostojno ]e ispora~uva obuki na izbranifunkcioneri i vraboteni vo lokalnata samo-uprava, so poddr[ka od FIOOM. Buxet: 28.000 EUR

Makedonski centarza evropsko obrazovanie

Makedonski centar za evropsko obrazovanie(MCEO) vo 2007 godina ]e gi fokusira svoiteaktivnosti kon zgolemuvawe na kapacitetite naadministracijata za pouspe[no i poefikasnovodewe na pregovorite so Evropskata komisija,{to e sledniot najzna~aen ~ekor vo procesot napristapuvawe na Republika Makedonija konEvropskata unija. Ednovremeno, MCEO ]e go pro-movira idnoto ~lenstvo na RepublikaMakedonija vo Evropskata unija, preku stimuli-rawe [iroka javna rasprava, gradewe nakapacitetite na celoto op[testvo, kako ikriti~na i konstruktivna afirmacija na prido-bivkite od ~lenstvoto vo EU.

Vo 2007 godina, MCEO ]e sprovede obuki so:• dràvnata administracija na nivo na cen-

tralnata vlast; naso~eni kon poddr[ka izgolemuvawe na kapacitetite za po~etok iuspe[no vodewe na pregovorite za prista-puvawe na Republika Makedonija vo EU;

• javnata administracija na nivo na lokalnasamouprava; naso~ena kon iskoristuvawe napotencijalite i mo`nostite koi pristapu-vaweto kon EU gi nudi za gra\anite na Repu-blika Makedonija;

• gra\anskoto op[testvo vo Makedonija; ~ij-[to zgolemen kapacitet i vklu~enost vo pro-cesot na pristapuvawe kon Evropskata unijapretstavuva eden od osnovnite predusloviza ispolnuvawe na kriteriumite za ~lenst-vo vo Unijata.

Za pouspe[no ispolnuvawe na ovie celi vo 2007godina MCEO ]e go zaokruì procesot na zgole-muvawe na sopstvenite kapaciteti preku ve]epo~nata programa za obuka na obu~uva~i vo delotna Evropskata unija. Vo 2007 godina MCEO, istotaka, ]e raboti na podobruvawe na svojatasamoodr`livost; ]e razvie soodveten modul i ]eponudi obuki i konsultantski uslugi za pouspe[-na podgotovka na proekti vo ramkite na IPA-instrumentot na Evropskata unija. MCEO ]e jazasili sorabotkata so svoite partnerski organi-zacii, osobeno so mreàta na obu~uva~i za EU -EUTREINNET, koja pretstavuva solidna platfor-ma za podgotovka i sproveduvawe regionalniproekti, no i izvor na resursi za specifi~nipotrebi.Buxet: 20.000 EUR

60

61


PRAVO

62

63

Pravnata programa na FIOOM e posvetena naunapreduvawe na vladeeweto na pravoto ipoddrùvawe na reformite na pravniot sistemvo Republika Makedonija. Slobodniot pristapdo informaciite od javen karakter, antikorup-cijata, za[titata na ~ovekovite prava i prib-liùvaweto kon zakonodavstvoto na Evropskataunija se klu~ni oblasti vo koi raboti programa-ta. Pravnata programa svoite aktivnosti gisproveduva vo sorabotka so Inicijativata zapravda na Otvorenoto op[testvo od Budimpe[tai so doma[ni i stranski partnerski organizacii.

Sloboda na informirawe

Potprogramata za sloboden pristap do infor-macii od javen karakter vo narednite tri godi-ni ]e se fokusira na nabquduvawe na sprovedu-vaweto na Zakonot za sloboden pristap doinformacii od javen karakter i negovo podo-bruvawe. Dopolnitelno, vo sorabotka so Zdru-ènieto na mladi pravnici i na {vedskiot Hel-sin[ki komitet, proektot ]e nudi besplatna

pravna pomo[ za gra\anite na koi im e odbienslobodniot pristap do informacii. Poslednatakomponenta na potprogramata e zasiluvawe nakapacitetite na imatelite na informacii ipodigawe na javnata svest za ova pravo. Pove]einformacii za ovaa programa moàt da se najdatna www.spinfo.org.mk.Buxet: 60.000 EUR

Pribliùvawe na zakonodavstvoto

Za da se poddrì procesot na usoglasuvawe ipribliùvawe na nacionalnoto zakonodavstvoso zakonodavstvoto na EU, FIOOM angaìra[epet pravnici na rabota vo Ministerstvoto zavnatre[ni raboti. Vrabotenite lica ]e japoddrùvaat rabotata na Sektorot za pravni ikadrovski raboti vo procesot na kreirawe nanormativno-pravnata regulativa vo nadle`nostna Ministerstvoto, koja proizleguva odStrategijata za reformi na policijata i noviotZakon za policija. Buxet: 30.000 EUR

Poddr[ka na ~ovekovite prava

FIOOM ja sproveduva ovaa potprograma vosorabotka so pet partnerski organizacii: koali-cija Site za pravi~no sudewe od Skopje, Centarza gra\anski inicijativi od Bitola, Centar zademokratski razvoj od Tetovo, Forum za za[titana pravata na Romite ARKA od Kumanovo i Izborod Strumica. Mreàta na nevladini organi-zacii vo ramkite na proektot obezbeduva

64

besplatna pravna pomo[ na `rtvite na nepra-vilno odnesuvawe od strana na policijata. Osnovna cel na proektot e da obrne vnimanie nanezakonskata upotreba na sila od strana na poli-cijata i da pomogne vo razvoj na efektiven meh-anizam za za[tita na pravata na eventualnite`rtvi. Dopolnitelni informacii moàt da sedobijat na www.hrsp.org.mk.Buxet: 40.000 EUR

Transparentnost, ot~etnosti antikorupciski inicijativi

FIOOM vo ramkite na ovaa potprograma ]e ra-boti na zasiluvawe na transparentnosta i ot~e-tnosta na dràvnata i lokalna administracijavo oddelni sektori. Prioritetni oblasti na koi]e se fokusira potprogramata se buxetiraweto,obrazovanieto i oblasta na pravdata, slobodatai bezbednosta. Glavna cel na ovaa potprograma e da obezbediaktivno informirawe i informirawe na gra-\anite za iskorenuvaweto i prevencijata na

korupcijata. Dopolnitelno, Pravnata programai Programata za javno zdravstvo zaedni~ki ]esorabotuvaat na inicijativa naso~ena kon una-preduvawe na transparentnosta vo zdravstvoto ipodobruvawe na zdravstvenite uslugi i pravatana pacientite. Buxet: 32.000 EUR

65


ISTOK-ISTOK:PREKUGRANI^NI PARTNERSTVA

66

67

Ovaa mre`na programa se stremi kon poddr[kana inicijativi [to informiraat i ovozmoù-vaat razvoj i [irewe na otvorenoto op[testvo,osobeno preku sorabotka me\u gra\anskite orga-nizacii vo pove]e dràvi. Programata ima man-dat da poddrùva inicijativi dizajnirani zarazmena na idei, ekspertizi, iskustva i znaewa ida pottiknuva prakti~ni aktivnosti, koi rezul-tiraat so prekugrani~no vmreùvawe na infor-maciite i na znaeweto.

Istok-Istok: Prekugrani~ni partnerstva

Programata odobruva grantovi i operativnoraboti na obezbeduvawe delumna finansiskapoddr[ka na akterite vo gra\anskite op[testva iorganizacii, koi se vo potraga za prekugrani~nizalo`bi kon:

- gradewe/zacvrstuvawe resursi i ekspertizi;- spodeluvawe najdobra praktika i nau~enilekcii, uspesi i neuspesi vo socijalnatatransformacija;

- sorabotka na inovativni re[enija za zaed-ni~ki promeni;

- mobilizirawe alijansi za kreirawe/zacvrs-tuvawe me\unarodni koalicii za zastapu-vawe.

Programata kako prioritet ima dolgoro~niopse`ni inicijativi so konkretni celi:

- unapreduvawe na razli~nostite i na alter-nativnite perspektivi i iskustva;

- dostapnost do informacii;- osposobuvawe na marginaliziraniot/ranliv-iot gra\anski sektor vo op[testvoto;

- ohrabruvawe na javnoto u~estvo.

Potprogramaza Evropska integracija

Ovaa programa e po~nata vo 2005 godina, vosorabotka so Institut otvoreno op[testvo sosedi[te vo Brisel. Nejzin prioritet e razmenana iskustva vo procesot na pristapuvawe vonasoka od novite ~lenki na EU od regionot naCentralna Evropa kon idnite ~lenki na EU isosednite dràvi na EU. Pritoa potprogramata]e se fokusira na:

1. Transfer na znaewe preku poddr[ka na ini-cijativi naso~eni kon:

- podgotovka za integracija vo EU;- sorabotka me\u gra\anskoto op[testvo i jav-nata administracija;

- monitoring na gra\anskoto op[testvo nademokratskiot razvoj kako preduslov za inte-gracija vo EU.

2. Koalicii/konzorciumi/mreì za zastapuvawe,koi se odnesuvaat na:

- mobilizirawe na gra\anskoto op[testvo i najavnosta da u~estvuva vo politi~kiot dijalogpovrzan so integracijata vo EU;

- mobilizacija na vladite vo procesot naintegracija vo EU kon unapreduvawe i otvo-rawe na EU kon nejzinite sosedi;

- pottiknuvawe na javniot interes vo novitedràvi-~lenki vo razvojot na pobliskirelacii so dràvite-kandidati i so isto~-nite sosedi na EU;

- osnovawe konzorciumi za olesnet pristap dofondovite na EU povrzani so celite za inte-gracija vo EU.

68

3. Javna zagriènost so cel: - vklu~enost na gra\anskoto op[testvo vo una-preduvawe na javnata zagriènost za predi-zvicite i mo`nostite vo procesot na EU;

- dijalog povrzan za zna~eweto na Evropa vosega[nosta i mo`nite implikacii od ~len-stvoto vo EU;

- stimulirawe javna debata vo novite dràvi-~lenki vo pravec na idnoto pro{iruvawe naEU i relaciite so sosednite dràvi.

Jugoisto~na Azija:Programa za prekugrani~ni part-nerstva

Ovaa programa e zdruèna so inicijativata naInstitutot otvoreno op[testvo za Jugoisto~naAzija i programata Istok-Istok: Prekugrani~nipartnerstva. Programata ovozmoùva poddr[kavo zasiluvaweto na ulogata na gra\anskotoop[testvo vo procesite na zastapuvawe i dija-log, gra\ansko vklu~uvawe, osposobuvawe igra\anska edukacija, vmreùvawe na znaeweto ina informaciite, osobeno na mladata popu-lacija od Jugoisto~na Azija.

Vo 2007 godina Fondacijata Institut otvorenoop[testvo - Makedonija bi sakala da ja iskoristiprogramata Istok-Istok i nejzinite potprogram-ski mehanizmi za pridones kon ponatamo[enrazvoj na otvorenoto op[testvo vo Makedonija ivo regionot preku aktivno vklu~uvawe vo pro-gramata ovozmoùvaj]i im na zainteresiranitepoedinci i organizacii sredstva da po~nat ilida se vklu~at vo inicijativi [to se fokusiranikon:

- dobliùvawe kon zakonodavstvoto na EU;- unapreduvawe i olesnuvawe na socijalnioti na ekonomskiot razvoj na lokalnite i napograni~nite zaednici;

- pottiknuvawe na kriti~ka analiza na posto-jniot politi~ki, socijalen i ekonomskirazvoj vo regionot.

So ova imame za cel da go zacvrstuvame gra\an-skoto op[testvo i kapacitetite na negovite ~len-ovi vo pravec na ponatamo[no gradewe na nego-vata uloga kako aktiven igra~ vo kreirawetopolitika i promoviraweto vrednosti na otvo-reno op[testvo na lokalno, nacionalno i naregionalno nivo. Programata ]e se stremi konpottiknuvawe na demokratskite standardi ivrednosti, koi obezbeduvaat za[tita na pravata,osobeno na marginaliziranite grupi voop[testvoto, kako i ponatamo[en razvoj nalokalnata demokratija vo dràvata i vo po[i-rokiot region.

69

Programata Istok-Istok ne poddrùva:- individualni patuvawa/u~estvo na konfer-encii

- individualni konsultacii- individualni istraùva~ki proekti- svetski kongresi/godi[ni konferencii- nau~ni istraùvawa- umetni~ki nastani- prevod na knigi i programi za izdava[tvo- biznis/komercijalni aktivnosti za ostvaru-vawe profit.

Kako da se aplicira?

Informacii za profilot na programata, detal-ni informacii za podobnosta i kriteriumite zafinansirawe, kako i prijava moète da najdetena na[ata internet-stranica www.soros.org.mkvo delot Programi.

Za organizirawe nastani vo Makedonija

Konceptot na proektna ideja ili predlog-proek-tot pretstaven vo prijavata, treba da se dostavivo elektronska verzija do Slavica Inxevska naadresa [email protected] so kopija doAleksandar Markovski na [email protected]. Programata koristi silnikonsultativni mehanizmi (nacionalen soveto-daven komitet, kolegijalen panel, panel i kon-sultacii so menaxmentot na Programata). Realenperiod za podnesuvawe na proektniot formulare tri meseci pred planiranoto po~nuvawe nainicijativata.

Za individualni u~estva na nastani vo stranstvo

Za nastanite [to se poddràni so godi[nataprograma potrebno e da se dostavi popolnetaprijava za individualen grant do FIOOM.Istata e dostapna na www.soros.org.mk vo delotFormulari. Vo prilog na prijavata potrebno eda se dostavi i: komunikacija (prepiska) so orga-nizatorot na nastanot, pokana za u~estvo i li~nabiografija na podnositelot na baraweto naj-docna 10 dena pred po~nuvaweto na nastanot.Prijavite se podnesuvaat vo elektronska formana adresa [email protected] ili li~no vokancelariite na FIOOM. Tro[oci se pokrivaatvo soglasnost so standardnite kriteriumi i pro-ceduri na programata Istok-Istok.

70

71


GRA|ANSKO OP{TESTVO

72

73

Programata za gra\ansko op[testvo ima cel da gopottikne razvojot na otvorenoto op[testvo i darazviva gra\anski vrednosti i principi prekupoddr[ka na nevladini organizacii i gra\anskiinicijativi, kako i preku zastapuvawe i lobi-rawe za sproveduvawe na demokratskata prakti-ka i gra\ansko u~estvo vo kreirawe javna politi-ka.

Prioritetite na programata za gra\anskoop[testvo se:

• gradewe kapaciteti na gra\anskoto op[test-vo za razvivawe javna politika, zastapu-vawe i lobirawe;

• nadgleduvawe i/ili olesnuvawe na kreira-weto i sproveduvaweto na javnata politika;

• razvivawe partnerstva za razvoj na zaedni-cite me\u NVO, javni institucii, lokalnivlasti, mediumi i privaten sektor;

• ednakvo u~estvo i pristap na malcinskite imarginaliziranite grupi vo javniot ìvot;

• gra\ansko u~estvo i vlijanie vo procesite zapristap vo EU i vo reformskite procesi.

Gra\anska platformana Makedonija

Pove]e NVO vo Makedonija (vklu~uvaj]i jaFIOOM) ja sozdadoa neformalnata mreàGra|anska platforma na Makedonija (GPM), kojadejstvuva od mart 2004 godina. Cel na GPM e dagi obedini organizaciite i fondaciite {toimaat vlijanie vo gra\anskiot sektor i da izgra-di platforma za zastapuvawe i lobirawe zapotrebite i interesite na sektorot na NVO. Platformata e finansirana so grant obezbedenod Evropskata agencija za rekonstrukcija (EAR).

Grantot obezbeduva realizacija na programatana GPM vo traewe od 18 meseci (maj 2006 godi-na - oktomvri 2007 godina). FIOOM e partnervo sproveduvaweto na proektot vo sorabotka soMakedonskiot centar za me\unarodna sorabotka(koj e nositel na proektot), Prvata detskaambasada Me\a[i, Centarot za strategiskiistraùvawa Forum i drugi NVO [to se ~lenkina GPM (Centar za institucionalen razvoj odSkopje, DEM od Skopje, Centar za gra\anski ini-cijativi od Prilep, Polio plus od Skopje,Sojuzot na organizaciite na èni i Asocijacijaza demokratski inicijativi od Gostivar). Glavna cel na proektot e da ja zasili ulogata nagra\anskoto op[testvo kako partner vo op[te-stvoto preku pridones za pozitivni op[testvenipromeni, poddr[ka na razvojot na demokratija-ta i vospostavuvaweto odgovorna i ot~etna vlast.Proektot ]e ovozmoì da se razvijat mehanizmiza podobruvawe na komunikacijata, koordinaci-jata, sorabotkata, kako i samoregulacijata nagra\anskite organizacii podobruvaj]i ja zakon-skata i fiskalna ramka i zgolemuvaj]i go dijal-ogot i vmreùvaweto na gra\anskite organizaciiso vladata, privatniot sektor, mediumite i sojavnosta.Buxet: 60.000 EUR

Institucionalna poddr[kana porane[nite centri za poddr[ka na NVO

Vo 2006 godina, so cel da se obezbediodr`livost, 12-te centri za poddr[ka na NVO voVeles, Prilep, {tip, Ki~evo, Debar, Struga,Resen, Strumica, Negotino, Gevgelija, Del~evo iKratovo se transformiraa vo novi pravni lica.

74

Nekoi od niv se registriraa kako fondacii:Fondacija za poddr[ka i razvoj vo Prilep,Fondacija za razvoj na lokalnata zaednica vo[tip i Fondacija za lokalen razvoj i demokrati-ja "Fokus" vo Veles. Drugite se registriraa kakozdruènija na gra\ani: Centar za odr`liv razvoj"Porta" vo Strumica, Centar za poddr[ka nazaednicata vo Resen, Centar za odr`liv razvojna zaednicata vo Debar, Regionalen centar zazastapuvawe vo Del~evo, Centar za lokalenrazvoj "Antigonea" vo Negotino, ZG Regionalencentar za odr`liv razvoj vo Kratovo, Regionalencentar za odr`liv razvoj vo Gevgelija, Zdruè-nie za razvoj i aktivizam "Akva" vo Struga i ZGCentar za razvoj na zaednicata vo Ki~evo.Osnovna orientacija vo strategiite za rabota nanovite organizacii za narednite tri godini epoddr[ka na gra\anskiot sektor vo nivniotregion na dejstvuvawe, odr`liv razvoj vo zaed-nicata preku mobilizirawe lokalni resursi,me\ugrani~na sorabotka koristej]i gi fondovitena Evropskata unija [to se na raspolagawe irazvoj na evropskite vrednosti i standardi. FIOOM obezbedi institucionalni grantovi zada ja poddrì prvata godina od funkcionirawe-to na novite organizacii. Op[tina Prilepdodeli 24.000 evra na Fondacijata za poddr[kai razvoj vo Prilep za poddr[ka na proekti naNVO i na mesnite zaednici i za organizirawenastani od oblasta na kulturata. Op[tina Strugau~estvuva so 2.000 evra za operativni tro[oci naZdruènieto za razvoj i aktivizam "Akva" voStruga. Osamostoenite centri vo Negotino, Struga,Gevgelija i vo Resen od po~etokot na 2007 godina }erabotat vo novi prostorii, kako rezultat nadodeluvaweto prostor od strana na op[tinite iobezbeduvaweto sredstva za rekonstrukcija nanovite prostorii od strana na FIOOM.Buxet: 280.000 EUR

Mladite vo akcija: finansiskai tehni~ka poddr[ka na mladinski NVO za proektiorientirani kon zaedniciteOvoj proekt, kofinansiran od Svetskata banka iod Balkanskiot fond za demokratija, se sprove-duva vo tekot na 2006-2007 godina. Proektot imacel da gi vklu~i mladite i da pottiknesorabotkata so lokalnite zaednici vo rabotatana mladinski pra[awa. Se sostoi od tri me\usebno povrzani komponen-ti: finansiska poddr[ka na proekti na mladin-ski NVO vo promocija na prioritetite naNacionalnata strategija za mladi, komponentana gradewe kapaciteti preku generalna obuka iobuka on-the-job (2007), kako i komponenta nafinansiska poddr[ka na proekti [to imaatvidlivo vlijanie vo zaednicite i davaat kon-kretni rezultati (2007). Buxet: 144.325 USD

Mladite vo borba protivsocijalnata isklu~enostProektot ]e se sproveduva vo dve fazi: kompo-nenta na gradewe kapaciteti, koja ]e obezbediobuka na obu~uva~i za mladi aktivisti, multip-likatori i finansiska poddr[ka na inicija-tivi na mladinski NVO vo borbata protiv soci-jalnata isklu~enost, koi ]e dadat konkretnirezultati. }e bide kreiran Prira~nik za obukavo oblasta na socijalnata isklu~enost, blog, kakootvoren onlajn-prostor za komunikacija me\usite zainteresirani strani. Iskusni NVO ]e japonudat svojata mentorska poddr[ka vo real-izacijata na dvete fazi. Promoviraj]i go principot "mladi-za-mladi",ovoj proekt ima za cel podignuvawe na svesta i

75

vizuelizacija na socijalnata isklu~enost namladite, definirawe na ramkite, zainteresir-anite strani, kako i poddr[ka na aktivno u~es-tvo na mladite vo donesuvaweto promeni vo pro-cesot na nejzino namaluvawe. Proektot e kofinansiran od Svetskata banka, i]e se sproveduva vo periodot 2007-2008 godina.Buxet: 68.000 USD

Gra\anite i evropskite integracii

Ovaa potprograma ima dve glavni celi: da gozgolemi nivoto na znaewe za EU vo procesot napristapuvawe i da go zasili vlijanieto nagra\anskoto op[testvo za integracija na zemjatavo EU.Vo 2007 godina FIOOM ]e obezbedi poddr[kana lokalnite NVO i individualci so cel da sepomogne dijalogot i vmreùvaweto so evropsko-to gra\ansko op[testvo. }e se obezbedat sredstvaza poseta na me\unarodni konferencii, pokri-vawe tro[oci za ~lenstvo vo evropski mreì isli~no, so cel da se pottikne povrzuvawe namakedonskoto gra\ansko op[testvo vo evropskitemre`ni strukturi na NVO. Vo sorabotka so orga-nizacii od zemjite-~lenki na EU ]e se pravatnapori za zastapuvawe i promocija na idejataMakedonija da stane ~lenka na Evropskata unija.Buxet: 100.000 EUR

@iveewe vo multietni~ka sredina- Gra\ani so ednakvi prava,mo`nosti i za[titaProektot ]e sprovede aktivnosti vo sledniveproektni komponenti: zgolemuvawe na kapacite-tite na NVO i vmreùvawe, lobirawe i zastapu-

vawe i zasiluvawe na javnata svest i monitoringna lokalnata administracija. FIOOM ]e gosprovede proektot vo sorabotka so Zaedni~kivrednosti i mreàta na 12 preregistrirani cen-tri za poddr[ka na NVO.Glavna cel na proektot e da se podobri statusotna malcinskite grupi i da se zgolematkapacitetite za aktivno u~estvo vo razvivawetojavna politika na lokalno i na nacionalno nivo.Konkretnite celi na proektot se:

• da se zasili svesta na malcinskite grupi zanivnite prava i da se promovira po~itta iza[titata na malcinstvata vo soglasnost sorelevantnite me\unarodni konvencii inacionalnoto zakonodavstvo;

• da se nadgleduva sproveduvaweto na posto-jnite propisi protiv diskriminacija voop[tinite;

• da se motiviraat malcinskite grupi zau~estvo vo razvivawe javna politika i voreformite, osobeno od oblasta na za[titana nivnite prava;

• da se razvijat kapacitetite i sorabotkata naNVO i instituciite [to rabotat na malcin-ski pra[awa;

• da se vlijae na vladinite institucii zaponatamo[no sproveduvawe na strategijataza ednakva zastapenost na malcinstvata vojavnata administracija i vo javnite pret-prijatija.

Proektot ]e se sproveduva vo periodot 2007-2009 godina, a e kofinansiran od Evropskatakomisija i od FIOOM. Buxet: 543.457 EUR

76

Forumi vo zaednicite

Vo periodot septemvri 2006 godina - dekemvri2007 godina se sproveduva prvata, test-faza odprogramata, vo koja se vklu~eni tri op[tini:Prilep, Ki~evo i |or~e Petrov. Programata sesostoi od organizirawe diskusii (forumskisesii) na koi op[tinskata administracija igra\anite - pretstavnici na razli~ni zaintere-sirani grupi (mladi, penzioneri, nastavnici,lekari, sportski zdruènija) gi ocenuvaat prior-itetnite potrebi na op[tinata vo opredelenaoblast. Niz strukturirani i vodeni diskusii tieja ocenuvaat sostojbata i formuliraat konkretniproektni idei i preporaki, koi ]e dovedat dore[avawe na del od problemite na lokalnatazaednica. Na poslednata sesija zaedni~ki gi izbi-raat najdobrite i najrelevantni proekti, koi ]ebidat finansirani so 120.000 evra od {vaj-carskata agencija za razvoj i sorabotka (SDC).Op[tinata obezbeduva dopolnitelni minimum25%, a sproveduva~ot na proektot minimum 15%od buxetot. Ovaa test-faza na programata treba dasozdade osnova za nejzino ponatamo[no [irewevo pogolem broj op[tini. Glavna cel na programata e da go poddrì razvo-jot na zaednicite so obezbeduvawe aktivnou~estvo na gra\anite vo donesuvaweto odluki iodgovorna i ot~etna lokalna administracija.FIOOM vo sorabotka so Centarot za institu-cionalen razvoj (CIRa) ja sproveduva programata"Forumi vo zaednicite" finansirana od {vaj-carskata agencija za razvoj i sorabotka (SDC).FIOOM go koordinira forumot vo Prilep,Sekretarijatot na programskiot i na upravniotodbor na programata i odnosite so javnosta. CIRagi koordinira forumite vo Ki~evo i vo |or~ePetrov. Buxet: 171.944 EUR

Istorija i apokrifi - demitologizacija na 2001 godina

Prv ~ekor vo sproveduvaweto na ovoj nov proekt]e bide sostavuvawe hronologija na nastanite ibibliografija za krizata od 2001 godina (sta-tii, izve[tai i knigi). Po ova ]e sleduva procesna analiza, vo ~ii[to ramki ]e se napravisporedba i sublimacija na rezultatite. Celiotproces ]e bide promoviran vo javnosta vo sitenegovi ~ekori. Ohridskiot ramkoven dogovor, pri~inite i fak-torite za krizata vo 2001 godina i pravata naetni~kite Albanci vo Makedonija bea me\uglavnite politi~ki pra[awa vo poslednite petgodini vo Republika Makedonija. Publikuvanise razli~ni tezi i analizi so cel da se vlijae najavnoto mislewe i da se obezbedi amnestija zaglavnite akteri vo konfliktot. Ovaa nova pot-programa ]e se obide da pronajde odgovori i dai obezbedi na javnosta fakti za nastanite i zaakterite vo konfliktot.Buxet: 36.180 EUR

77

OSAMOSTOENI PROGRAMI

Zaedni~ki vrednosti

Zdruènieto Zaedni~ki vrednosti preku svoiteproekti i aktivnosti vo 2007 godina prodol-ùva da dejstvuva so misija naso~ena kon inici-rawe i poddr[ka na gra\anski dijalog za ramno-pravno u~estvo na etni~kite zaednici voodr`liv razvoj na lokalno i na nacionalno nivovo Republika Makedonija.Vo ramkite na svoite programski aktivnosti,Zaedni~ki vrednosti gi sproveduva sledniveproekti: Malcinski prava vo praktika vo JIE,Dijalog za interakcija: gradewe kapacitet zazastapuvawe i mre`no rabotewe za malcinskiteprava vo praktika vo JIE - DIANET i Pravata nanemnozinskite zaednici - NEZ. Ovie proekti serealiziraat preku finansiska poddr[ka odfondovite na Evropskata komisija, FondacijataKral Boduen od Belgija i Fondacijata Institutotvoreno op[testvo - Makedonija.Vo ramkite na proektite [to se realiziraat,Zaedni~ki vrednosti formira[e monitoring-grupi vo osum op[tini: Centar @upa, Vrane[-nica - Ki~evo, Struga, {tip, Dolneni, Del~evo,Tetovo i Kumanovo, preku koi se sledi sostojbatana nemnozinskite etni~ki zaednici na lokalnonivo. Utvrdenite sostojbi od teren ]e bidat pub-likuvani vo izve[tai, prevedeni na [est jazici[to se zboruvaat vo Republika Makedonija.Aktivnostite [to gi sproveduva Zaedni~ki vred-nosti ]e opfatat i analiza na sostojbite, utvrdu-vawe na problemite i potrebite, kako i preze-mawe akcii za nivno uspe[no adresirawe.Fokus na interes e i rabotata na komisiite zaodnosi me\u zaednicite na lokalno nivo. Prekuorganizirawe debati za nivnite nadle`nosti,

na~inot na rabota i predizvicite so koi sesoo~uvaat ]e se pridonese kon iznao\awe meha-nizmi kako pouspe[no i pokvalitetno da odgov-orat na potrebite na gra\anite - pripadnici nanemnozinski etni~ki zaednici. Del od aktivnostite se odnesuvaat i na sledewena pravnata regulativa od sferata na malcin-skite prava, kako i komparativni analizi some\unarodnite dokumenti i propi[anite stan-dardi na me\unarodno nivo.Zaedni~ki vrednosti i ponatamu raboti nazgolemuvawe na mo`nostite za ramnopravnou~estvo na etni~kite zaednici vo kontekst nademokratska stabilizacija na RepublikaMakedonija i nejzinite zalo`bi za integracijavo EU.Buxet: 75.500 EUR

Kontakt:Hajrije Ahmed, pretsedatel Zaedni~ki vrednostiBul. Kliment Ohridski 7/1Skopje, Republika MakedonijaTel/faks: 02/3113 966, 02/3113 [email protected], www.cv.org.mk

Akcija Zdruènska

Vo 2007 godina, aktivnostite na Akcija Zdru`-enska ]e bidat vo nasoka na zacvrstuvawe ipoddr[ka na lokalniot ènski aktivizam,unapreduvawe na politikata i na praktikata nalokalnite institucii i na instituciite nanacionalno nivo vo odnos na rodovata ednakvosti pravata na ènite; sledewe i u~estvo voregionalnite i vo globalnite inicijativi idebati na ènskiot aktivizam. Aktivnostite vo ramkite na programata Razvoj i

78

poddr[ka na inicijativi na aktivistkite odlokalnite zaednici, koja se realizira vo Bitola,Sveti Nikole, Veles, Debar i vo Kumanovo, ]ebidat naso~eni kon sozdavawe uslovi za efikas-no sproveduvawe na obvrskite od Zakonot zaednakvi mo`nosti. Vo sorabotka so neformal-nite grupi aktivistki ]e bidat organiziranirabotni sredbi so cel da se zgolemi razbirawe-to i odgovornosta, da se identifikuva i vospos-tavi soodvetna praktika vo lokalnata samoupra-va za dejstvuvawe vo nasoka na unapreduvawe narodovata ednakvost. Vo ramkite na proektot Vospostavuvawe pozitiv-na praktika za soo~uvawe so semejnoto nasilst-vo, ]e se sprovedat aktivnosti za finalizirawena procesot na izrabotka na protokolite, proce-durite i standardite za obezbeduvawe uslugi zaakterite na gra\anskiot i na krivi~no-pravniotsistem za za[tita od semejno nasilstvo, kako ipredlozite za izmena i dopolnuvawe na Zakonotza semejstvo. Tie ]e bidat podneseni na usvoju-vawe od relevantnite institucii, po prethodnikonsultacii so eksperti i prakti~ari. }e bidatizraboteni i prakti~ni voda~i zaradi poe-fikasna primena na procedurite i standarditeod strana na relevantnite institucii i organi-zacii. Del od aktivnostite na organizacijata ]e serealiziraat vo nasoka na obeleùvawe na kam-pawata vo ramkite na EU 2007 - Godina naednakvi mo`nosti za site.Vo 2007 godina, Akcija Zdruènska ]e u~estvuvavo razvivaweto i realizacija na inicijativitevo ramkite na Me|unarodnata mreà za rodovapolitika, kako i drugi regionalni i globalninastani. Buxet: 39.000 USD (FIOOM i Network Women's Program)

Kontakt:Marija Savovska, pretsedatelAkcija ZdruènskaBul. Ilinden 39/1-2Skopje, Republika MakedonijaTel/faks: 02/3215660, 02/[email protected]

Romski kulturen i edukativencentar "Darhija"

Aktivnostite na Romskiot kulturen i edukativencentar "Darhija" se fokusirani na za~uvuvawe iponatamo[no razvivawe na romskoto kulturnobogatstvo. Poseben akcent se stava na standard-izacijata i afirmacijata na romskiot jazik vosorabotka so stru~ni sorabotnici od regionot ipo[iroko preku organizirawe konferencii,seminari, rabotilnici i kursevi za romskijazik. Centarot nudi pristap do biblioteka sogolem broj romski naslovi, a preku programataza izdava[tvo izdava kulturen magazin, dela odromski avtori, prevodi, kako i pomo[na u~ili-[na literatura vo sorabotka so relevantniobrazovni institucii vo Republika Makedonija. Orkestarot i vokalnata grupa na "Darhija" pri-donesuvaat kon promovirawe na romskotomuzi~ko bogatstvo od ovie prostori prekuuspe{nite koncerti vo zemjata i vo stranstvo. Vo ramkite na centarot raboti i kukleniot tea-tar, koj preku svoite pretstavi go prenesuva rom-skoto narativno bogatstvo vo romskite zaednicivo Republika Makedonija i lokalnite u~ili[tai gradinki.Edukativnata programa "Darhija" ja realizira vopartnerstvo so lokalnoto Osnovno u~ili[te"Dane Krap~ev". Programata opfa]a paralelni

79

aktivnosti za u~enicite, roditelite i za nas-tavnicite, koi se stremat kon kvantitativen ikvalitativen razvoj na romskata zaednica vooblasta na obrazovanieto.Buxet: 10.000 EUR

Kontakt:Qatif Demir, izvr[en direktorRomski kulturen i edukativen centar "Darhija"ul. Razlo[ka 28, Skopje, Republika MakedonijaTel/faks: 02/ [email protected], [email protected]

80

Documents

MAK Programa A 2006.qxp