Maja Mercina

ŠPORTNO LETALIŠČE DIVAČAIdejna zasnova za športno letališče pri Divači

Univerza v LjubljaniFakulteta za arhitekturo

avtor: Maja Mercinamentor: prof. dr. Aleš Vodopivec konzultant za konstrukcijo: asist. dr. Franc Sinur

leto vpisa: 2005/2006leto izdelave diplomske naloge: januar 2013

Naj vaš um odpotuje v drugačni novi svet, zapusti misli sveta, ki ga pozna, in duša vas bo vodila tja, kamor hrepenite oditi.

Zaprite oči, naj vaš duh poleti in živeli boste, kot še nikoli do zdaj.

- Erich Fromm

POVZETEK

Letenje je že od nekdaj burilo domišljijo. Sanje o letenju in osvobajanje vseh mogočih omejitev so povzročile razvoj nove panoge in novosti pri napravah za letenje. Predvsem v zadnjem obdobju je letalstvo postalo del vsakdana. Želje in potreba po hitrejšem premagovanju razdalij so povzročile povečano uporabo letal kot vsakdanjih prevoznih sredstev. Poleg letalstva kot transportnega sredstva so se razvile tudi druge panoge. Med drugim se je razvila panoga športna letenja – oblika športne rekreacije z brezmotornimi in motornimi zračnimi plovili. Športno letenje za svoje izvajanje potrebuje opremo in tudi tehnične prostore za hranjenje le-te. Zato je potrebna izgradnja športnih letališč, ki so bistveno manjša v primerjavi z ostalimi vrstami letališč. Služijo poletom z zasebnimi letali, letalskemu športu, klubom in šolam. V bližini naselja Divača se nahajata športno letališče z asfaltirano in travnato vzletno-pristajalno stezo. Želje po izboljšanju rekreacijskega območja letališča so prisotne tako pri uporabnikih prostora kot tudi pri občini Divača, upravljalcu prostora.Da bi prostor polno zaživel in ponujal več je potrebno izboljšati ureditev prostora s smiselno postavitvijo osrednjega letališkega objekta v skladu s funkcijo letališča in se izogibati razpršeni gradnji v prostoru.S ciljem približevanja letalske kulture širši množici se nova zasnova ukvarja z ureditvijo območja ob letališki stezi. Hkrati želi prikazati potencial prostora in športa preko izboljšane uporabe prostora in združevanja različnih uporabnikov.

Ključne besede: športno letališče, hangar, letališče Divača

ABSTRACT

Flying has always stirred up the imagination. Dreams about flying and breaking all kinds of boundaries resulted in the creation of a new field and many innovations. Flying has become part of our everyday lives. Covering long distances in a short time has led to an increase in the use of aeroplanes over other transport vehicles. Flying as a means of transport has led to the development of other fields such as sport flying (with both gliders and powered aeroplanes). The equipment and the need for storage require the building of sport airports significantly smaller than other types of airports. They are used by private and sport pilots, aviation clubs and schools.A sport airport with an asphalt and a grass runway lies near Divača. Both the airport users and the Municipal-ity of Divača would like to improve its facilities.For the airport to have a better usage and more to offer it needs a sensible positioning of the main building based on its usage, without any dispersed buildings.Since the aim is to bring the culture of sport flying closer to the wider public the project also includes the area along the runway. Bringing together different airport users and improving its usage will show the potential that the sport and the area have to offer.

Key words: sport airport, hangar, Divača airport

POVZETEK

Športno letališče Divača - idejna zasnova za športno letališče pri Divači - Univerza v Ljubljani - Fakulteta za arhitekturo - diplomantka: Maja Mercina - mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec - leto vpisa: 2005/2006 - leto izdelave diplomskega dela: januar 2013 4

UVOD

O LETALSTVU7 o letalstvu10 o letalstvu v sloveniji12 o jadralnem letenju v sloveniji13 o modelarstvu v sloveniji

ŠPORTNO LETALIŠČE15 zračno omrežje16 športno letališče _ sestava športnega letališča17 športno letališče _ hangar - primeri gradnje18 referenčni okvir

PROSTORSKI OKVIR21 prostorski okvir _ izbira območja22 prostorski okvir _ geografsko ozadje24 letališče divača _ zgodovinsko ozadje26 letališče divača _ letališče danes27 letališče divača _ podatki za pilote28 letališče divača _ flota letal

URBANISTIČNI OKVIR30 urbanistični okvir _ želje in cilji ureditve prostora31 prostor _ pogledi v prostoru33 analiza prostora _ morfologija prostora34 analiza prostora _ struktura prostora38 analiza prostora _ zaznava prostora39 analiza prostora _ smernice za načrtovanje

PROJEKTNA NALOGA41 projektna naloga _ želje in omejitve43 programska zasnova _ uporabniki prostora44 ureditev prostora _ umestitev v prostor46 zasnova _ koncept48 zasnova _ oblikovanje volumnov50 zasnova _ program51 zasnova _ zasnova konstrukcije53 zasnova _ uporabljeni materiali54 tehnični opis _ instalacije, operativnost55 tehnični opis _ požarna varnost, neovirana dostopnost56 zunanje površine _ oblikovanje zunanjih površin

GRAFIČNE PRILOGE60 - 62 situacije m 1:5000, m 1:2500, m 1:100063 - 65 tloris m 1:25066 - 68 prerezi m 1:25069 - 71 fasade m 1:25072 konstrukcijska zasnova hangarja m 1:10073 fasadni pas m 1:20 74 - 80 grafični prikazi zasnove

ZAKLJUČEK81 danes _ kaj pa jutri?

VIRI IN LITERATURA82 viri gradiva

VSEBINA


“Že se dviga orgelski spev: letalo.” (Saint-Exupery, 2007)

Letenje je že od nekdaj burilo domišljijo. Svoboda in lepota ptic je prinašala pozornost, občudovanje in za-vidanje sposobnosti premikanja v zraku.

Po besedah Franca Steleta si človek in ptica nista nikjer tako blizu v svojem stremljenjih, a hkrati tako daleč vsaksebi v svojih zmožnostih kot pri letenju.

Sanje o letenju so bile pogosto predmet najrazličnejših mitov in zgodb, ki so čare letenja razodevale različnim generacijam. Sanje o letenju še dandanes izražajo željo po osvoboditvi od vseh mogočih omejitev, ki se po-javljajo v vsakdanjiku. Letenje pomeni svobodo. Je simbol prostosti, stremenja po nedosegljivem in preseganju meje mogočnega.Richard Bach skozi metaforo letenja opisuje osvobajanje od službe in družbe, pravil in predpisov, navideznih obveznosti in norm. Simboliko letenja povezuje s popolnostjo in samopreseganjem.

Kadar je, na primer, letel zelo nizko nad vodo, na višini manj kot pol razpona svojih kril, je lahko, ne da bi vedel zakaj, ostal v zraku dlje in z manj napora. Nizkega drsnega leta ni končal z običajnim pljuskom v morje z izteg-njenimi nogami, ampak z dolgim pristajanjem na gladini, s pod trup aerodinamično spodvitimi nogami, ki so puščale na vodi plitvo brazdo. [...] “Zakaj, Jon, zakaj?” ga je vprašala mati. “Zakaj je tako težko biti tak, kot so vsi drugi v jati, Jon? Zakaj ne moreš nizkega letenja prepustiti pelikanom, albatrosom?” [...] “Vedel bi rad, kaj zmorem v zraku in česa ne zmorem, le to me zanima. Samo to bi rad vedel.” [...] “Svoboden si in samo od tvoje svobodne volje je odvisno, kaj si; bodi to, kar si v resnici, tukaj in zdaj, in nič ti ne more tega preprečiti.” (Bach, 2008)

Letenje opisuje tudi mit o Ikarju, kjer se junak s pomočjo letenja reši ujetništva in odleti proti svobodi. Vendar mit poleg privlačne misli o svobodi v letenju razkriva tudi drugo plat letenja, veliko manj privlačno. Ikar, opit od užitka in samozavesten zaradi srečnega letenja, kjub opozorilom očeta o meji letenja, le-to prestopi in posledično sončni žarki zmehčajo vosek in krila razpadejo. Ikar pade v globino.

Ko je delo popolnoma dokončal, si Daidalos priveže peruti na telo, ujame z njimi ravnotežje in se kakor ptica lahno vzdigne v zrak. Ko se spusti zopet na tla, pouči tudi svojega mladega sina Ikara, za katerega je naredil manjše peruti, kako je treba leteti.“Leti zmerom, ljubi sin,” mu je govoril oče, “Po srednji poti, ker če prenizko letiš, se ti peruti dotaknejo morskih valov, se napijejo vlage slane vode in te potegnejo v globino valov; če se pa vzdigneš previsoko v zračne višave in se na perutih preveč približaš sončnim žarkom, se ti lahko nenadoma vžgo. Leti po zraku med vodo in soncem in zmerom za mano!”Med takimi svarili pritrdi Daidalos tudi svojemu sinu peruti na ramena, a se je pri tem starcu tresla roka in grenka solza mu je kanila nanjo. Potem objame dečka in ga poljubi, ne vedoč, da je bil to tudi zadnji poljub.Zdaj se oba dvigneta na perutih v višave. Oče je letel spredaj, zaskrbljen kakor ptica, ko svoje nežne mladiče prvič izpelje iz gnezda. (mit o Dedalu in Ikaru)

Človek je sanje in misli o letenju presegel in uspel poleteti. Postal je hitra in mogočna ptica na nebu.

Človekov up in pogum dosegata nebo in presegata čas. Sanje spreminjata v resničnost, ustvarjata letala in letita z njimi vedno dlje in vedno više. (po Kladnik, 2008)

Izjemne osebnosti letalstva so za uresničitev sanj, ki so jih popolnoma prevzele, žrtvovali premoženje, neka-teri celo življenje. Pot, katero so preleteli, je polna zgodb in dosežkov.

UVODuvod v letalstvo

http://www.edelmangallery.com/exhibitions/2010/parkeharrison/parkeharrisonshow2010_29.htm


Zgodovina letalstva sega več kot 2000 let v preteklost, od zgodnjih poskusov v jadranja in letenja z zmaji do potniških prevozov in novih tehnoloških izumov danes.

Najstarejši načrti letečih strojev naj bi nastali v 10. st. n. št. v Perziji. Od tam so bile ideje prenešene na Kita-jsko, po katerih so izdelovali leteče mlinčke. Ti niso leteli, so pa burili domišljijo. (po Kladnik, 2008)Angleški filozof Roger Bacon je v 13. stoletju preučeval svetlobne pojave in letenje. Menil je, da je človek sposoben graditi “instrumente za letenje”. Načrtoval je vozila prihodnosti in bil zaradi svobodomiselnosti ter sumljivih novotarij obsojen na več let zapora. (po Kladnik, 2008)

Z “instrumenti za letenje” so se izumitelji vzpenjali na griče in spuščali po pobočjih v upanju srečnega poleta in pristanka. Izdelovali so naprave podobne najrazličnejšim krilom. Šele po neuspelih poskusih letenja z zamahovanjem s krili in s posnemanjem ptic je človek spoznal, da je mogoče leteti tudi drugače. Pozna-vanje aerodinamike (nauka o gibanju plinov in teles v njem) in razumevanje sil je pomagalo pri nadaljnjem načrtovanju letalskih naprav.

Eden teh izumiteljev v 15. stoletju je bil Leonardo da Vinci, imenovan tudi “uomo universale”. Željo po letenju je upodobil skozi različne skice. Ena izmed njih prikazuje leteči stroj podoben helihopterju, kasnejše pa na-prave podobne padalu. Njegovi ideje in izumi so ostali le v papirnati obliki.V Rimu se je z Leonardovimi idejemi spoznal tudi Faust Vrančić, ugleden hrvaški polihistor, jezikoslovec, izumitelj in diplomant. V svojem knjižnem delu “Machinae novae” je napovedal različne tehnične izume, med drugim tudi padala. To napoved prikazuje risba človeka ob spustu s stolpa v Benetkah s tkanino, napeto čez lesen kvadratni okvir. Risba ima pripis “Homo Volans” ali leteči človek. (po Kladnik, 2008)

“Jezuit Francesco Lana (Francesco de Lana-Terzi) iz Brešije je okoli l. 1700 napravil načrt zračne ladjice na ta način, da si je omislil lahek čol iz lesa, na katerega so bile pritrjene štiri velike prazne krogle. Za plovitev v zraku naj bi služilo malo jadro in nekaj vesel. Zrak bi se dal izprazniti iz krogel na ta način, da bi jih napolnil z vodo do cevastega nastavka, potem bi jih obrnil in preden bi se voda popolnoma iztekla, bi nastavek pravočasno zamašil. O zračnem pritisku gotovo še ni imel pojma.” (Jakob Zupančič: Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki; v Kladnik, 2008, str. 10)

V 17 in 18. stoletju so ob analizah ozračja odkrili tudi vodik, kar je povzročilo izumitev balonov na vodik in prvih naprav, ki so poletele.Prvi balon sta predstavila francoska znanstvenika Jean-François Pilâtre de Rozier in François Laurent d’Arlandes. Balon, narejen iz papirja in prevlečen s krpo, se je iz Pariza dvignil z vročim zrakom. Na vrhu ba-lona je bil prostor za uporabo plina lažjega od zraka – vodik ali helij. Polet je uspel in trajal približno 15 minut.

Ta polet je bil začetek in dosežek človeka, da seže čim višje, čim dlje in čim hitreje. Naslednje želje so pripel-jale do izumljanja drugih naprav bolj podobnim zmajem in letalom.

V 18. stoletju je Jakob Degen, na Dunaju živeči urar, skonstruiral “ultralahko” letalsko napravo, ki je imela krila prekrita s papirjem in ovita s svileno vrvjo. Razpon kril je znašal 6.7 metra in letalec je z zamahovanjem kril “letel”. Konstrukcija letalske naprave je bila podobna konstrukciji današnjih zmajev. (po Kladnik, 2008)V 19. stoletju se pojavi naprava podobna jadralnemu letalu. Francoski kapitan Jean Marie Le Bris je izdelal napravo, katere trup letala je bil podoben čolnu, na katerega so bila pritrjena ogromna krila. Letalno napravo so pred poletom potisnili na voz z dvema kolesoma, ki so ga vlekli s konji. Pri zadostni hitrosti je letalec spustil vrv in poletel. (po Kladnik, 2008)

O LETALSTVUsvetovna zgodovina letalstva

http://www.leonardodavinci.net/flyingmachine.jsp

Kladnik, 2008: Zgodovina letalstva na Slovenskem.

LEONARDO DA VINCI

FAUST VRANČIĆ

S svojimi skicami letečih naprav je Leonardo da Vinci snoval ideje o letečih stojih in podobne na-prave. Skice prikazujejo tudi leteče naprave s krili, podobnimi netopirju, in stroj podoben sodobnemu helikopterju.

Prikaz letečega človeka “homo volans” kaže spust človeka z nekega stolpa v Benetkah. Prikazan je lesen kvadratni okvir, čez katerega je napeta tkanina.


Angleški plemič George Cayley je morda eden izmed najpomembnejših ljudi na področju areonavtike. Razglašen je bil za “očeta aeronavtike”, ker je med drugim uvedel pojme aerodinamičnih sil vzgona in upora, si zamislil več letalnikov in se ukvarjal s sistematičnimi poskusi in matematičnimi izračuni, ki naj bi pokazali možnosti letenja s ptičjimi krili. Svoja spoznanja o letenju je strnil v zapisu “O zračnih navigaciji”, temeljnem delu, ki je vplivalo na bodoče letalske pionirje še vrsto let. (po Kladnik, 2008)V naslednjih letih so se začela intenzivnejša ustvarjanja najrazličnejših letečih strojev. Vse več izumov v letalstvu in vse več ljudi, ki so poskušali poleteti, je pripeljalo do ustanovitve raznih društev. Prvo tako je nastalo v Veliki Britaniji leta 1866, imenovano Royal Aeronautical Society, kasneje znano kot RAeS. Društvo je med drugim prirejalo predavanja o letalstvu, v londonski Kristalni palači je po dveh letih delovanja pri-pravilo prvo razstavo “letečih strojev” in v vojnem času pripomoglo k razširitvi letalske industrije.

Vse več organizatorjev je spodbujalo izdelovanje letal in ponujalo nagrade za nove letalske dosežke. V Parizu so konec leta 1908 pripravili prvo razstavo letal skupaj z avtomobilsko. Predstavili so cepeline, jadralna in motorna letala, letalske modele in načrte ... Avgusta leta 1909 pa so v francoskem mestu Reims priredili veliko letalsko razstavo, na kateri so nastopili vsi tedanji letalski asi s svojimi letali. (v Kladnik, 2008; str. 23)

Podpora društva in sanje o napravah, ki bi vozile ljudi okoli sveta, so pripeljale angleža William Samuel Hen-sona in John Stringfellowa h graditvi modela letala s pogonom na lahek parni stroj s kotlom. Ta parna kočija je bila videti dokaj nenavadno, vendar je imela značilnosti pravega letala in z boljšim motorjem bi verjetno tudi poletela. (po Kladnik, 2008)Kmalu zatem je francoski inženir Clement Ader izdelal letalo, podobno netopirju, s pogonom na parni stroj in propelerjem s štirimi kraki. Poimenoval ga je Eole po grškem bogu vetra. Kasneje je izdelal novo letalo z imenom Avion, iz katerega se je v francoskem jeziku razvila terminološka beseda “avion” za poimenovanje letal. Z Avionom II in Avionom III je inženir poletel. Avion II je bilo prvo letalo, ki je poletelo. Ker pa je bil polet opravljen naskrivaj, dosežek uradno ni priznan. (po Kladnik, 2008)

Tako za pionirja letenja velja, v zgodovini še vedno postavljen na prvo mesto, Otto Lilienthal. Bil je prvi, ki je uspel kontrolirano poleteti. S tem si je pridobil sloves prvega letalca na svetu. Uspeh je predstavljal tudi nov mejnik v letalstvu.Otto Lilienthal je s svojim jadralnikom prvič poletel leta 1891. Jadralnik je bil izdelan iz lesa, bombažnega platna in jadrovine, povezane z jamborskimi vrvmi. Jadralnik je bil zelo podoben zmaju in način letenja je spominjal na letenje današnjih zmajarjev. Pilot je letalno napravo vodil v visečem položaju s pomočjo premi-kanja težišča lastnega telesa. (po Aerodinamika, internetni vir)V petih letih je Otto Lilienthal s svojimi napravami opravil več kot 2000 uspešnih poletov, svoj uspeh in ugo-tovitve redno zapisoval ter svoje življenje posvetil konstruiranju in preizkušanju letalnikov. Pet let po prvem poletu se je izumitelj tragično ponesrečil, ko ga je sunek vetra zmedel in povzročil izgubitev oblasti nad letalnikom. (po Aerodinamika, internetni vir; Kladnik, 2008)Knjiga Otta Lilienthala z naslovom “Letenje ptičev” o aerodinamiki ponuja osnove za človeško letenje. (po Kladnik, 2008)

“Izumiti letalo je enostavno. Zgraditi težje. Ampak poleteti je najtežje.” (Otto Lilienthal)

svetovna zgodovina letalstva O LETALSTVU

OTTO LILIENTHAL

CLEMENT ADER

GEORGE CAYLEY

Prikaz poletov z različnimi napravami Otta Lilientha-la. Bil je prvi z uspešnim kontroliranim poletom in s tem pridobljenim naslovom prvega letalca na svetu.S svojimi napravami je opravil več kot 2000 uspešnih poletov.

Njegovo letalo je pomenovano po grškem bogu ve-tra Eole. Čez krila je merilo 14 metrov. Poganjal ga je parni stroj, imelo je propeler s štirimi kraki.

George Cayley se je ukvarjal s sistematičnimi poskusi in matematičnimi izračuni, kjer je ugotavljal možnost letenja s ptičjimi krili. Svoje ideje je preko skic strnil v zapisu O zračni navigaciji.

http://energykitesystems.net/ http://www.euromuse.net/en/resources/resource/view-r/findbuch-sammlung-bildarchiv/ http://airandspace.si.edu/imageDetail.cfm?imageID=3817

Kladnik, 2008: Zgodovina letalstva na Slovenskem. http://megadeluxe.com/?s=george+cayley



Otto Lilienthal je vplival na ameriška brata Wright. Bila sta prva, ki jima je uspelo zgraditi napravo težjo od zraka, z lastnim pogonom in možnostjo usmerjanja naprave po pilotovi lastni želji.

Brata sta preučevala Lilienthala, njegov uspeh in neuspeh, kar ju je pripeljalo do izumitve zanesljivega krmila letala. Sistem višinskega in smernega krmila ter krmila za nagib je še dandanes Wrightov. (po Aerodinamika, internetni vir)Z nabiranjem izkušenj, izboljševanjem konstrukcije letal in preučevanjem tehnike letenja sta izdelala za svoje letalske poskuse tudi prvi vetrovnik na svetu. Izbrala sta dvokrilca, ki je bil zaradi medsebojne pov-ezave spodnjega in zgornjega krila dovolj trden, a hkrati ne pretežak. Vgrajene žice so omogočile zviti krilo in s tem nagniti letalo na stran za lažje koordiniranje zavojev. (po Aerodinamika, internetni vir; Kladnik, 2008)

“Brez motorja je mogoče leteti, ampak brez znanja in spretnosti je to nemogoče.” (Wilbur Wright)

Ko sta z brezmotornimi letali izpeljala veliko uspešnih poletov in po večletnem trdnem ter sistematičnem delu, sta bila pripravljena na letenje z motornim letalom. (po Aerodinamika, internetni vir)Prvi letalski preizkus z motornim letalom Flyer I. je bil opravljen leta 1903. Letalo je bilo izdelano iz lesa in platna, motor je poganjal štirivaljni vodno hlajeni motor in pilot je ležal v spodnjem krilu. (po Kladnik, 2008)Bil je prvi uspeli polet naprave težje od zraka, ki si je od tal dvignila s pomočjo lastnega motorja.

“Nobena letalska naprava ne bo zmožna leteti iz New Yorka v Pariz ... [ker] noben poznan letalski motor ni sposoben delovati z zahtevano hitrostjo štiri dni brez predaha.” (Orville Wright)

Motorno letenje je s poletom bratov Wright postalo resničnost. Postavljen je bil nov mejnik v svetovni letalski zgodovini.

Z novimi uspehi je nadaljeval Louis Blériot, ki je zaslovel s prvim preletom Rokavskega preliva. Po neuspelih poskusih letenja z letali s premikajočimi krili, imenovani tudi “ornithoperji”, je začel s konstruiranjem klasično oblikovanih letal. S svojimi letali je najprej postavil rekord v časovno najdaljšem poletu preko Francije, leta 1909 je zaslovel s poletom preko Rokavskega preliva. (po Slovenski letalski portal, internetni vir)

“13. junija 1908. je letel znameniti aviatik Farman že 1.300 m daleč in za to dobil nagrado 50.000 frankov. Še isto leto je potem preletel pot iz Chalonsa v Reims. Toda že drugi dan ga je prekosil Bleriot s svojim mono-planom, ko je letel iz Artenaya v Torry in nazaj. Vsi ti rekordi v daljavo pa niso dolgo veljali. Skraja so merili daljave v metrih, danes jih merimo v kilometrih!” (Jakob Zupančič: Črtice iz zrakoplovstva in aviatike, v Kladnik, 2008; str. 23)

Tudi ženske so se zapisale v letalski zgodovini. Ni znano, katera ženska je dejansko prva poletela z motorn-imi letali, vendar za prvo pilotko velja francozinja Elise La Roche, ki naj bi leta 1909 sama pilotirala motorno letalo. (po Slovenski letalski portal, internetni vir)Najslavnejša pilotka pa je Amelia Earhart. Američanka, ki se je ob koncu prve svetovne vojne naučila leteti in kmalu začela postavljati rekorde v ženskem letalstv, je med drugim postavila rekord v višini in preletu Atlantika. (po Slovenski letalski portal, internetni vir)

“Ne omejuj človeka početi nekaj, za kar si sam nekoč trdil, da je nemogoče storiti” (Amelia Earhart)

V naslednjih letih so sledili osupljivi rekordi v hitrosti letenja in dolžini poletov. Leta 1927 je prvo letalo brez postanka priletelo iz Amerike v Evropo, leta 1939 je vzletelo prvo letalo na reakcijski pogon in 30 let kasneje je prva raketa ponesla prve ljudi na Luno. (po Aerodinamika, internetni vir)

svetovna zgodovina letalstva O LETALSTVU

http://www.wright-brothers.org/

http://www.wright-brothers.org/

http://quitecontinental.files.wordpress.com/2011/11/ae1.jpg http://womenwellloved.files.wordpress.com/2012/06/amelia-earhart.jpg

http://www.google.com

ORVILLE in WILBUR WRIGHT

AMELIA EARHART

V pionirskih časih letalstva sta bila med uspešnejšimi brata Wright. Z izboljševanjem kon-strukcije letal ter preučevanjem tehnike letala sta poskušala poleteti s prvim vetrovnikom na svetu.

Najslavnejša ženska pilotka. Američanka se je naučila leteti v vojnem času in kmalu začela postav-ljati rekorde v ženskem letalstvu, med drugim tudi samostojni prelet Atlantika.24.07.2012 Google praznuje 115. rojstni dan pi-lotke Amelie Earhart.

Z letalom Flyer I., napravo težjo od zraka, je Orville Wright opravil prvi uspešen polet. Letalo je dose-galo hitrost 50 km/h.


Veliko ime slovenskega letalstva predstavljata brata Rusljan.

Edvard Rusjan je prvi Slovenec, ki je poletel z motornim letalom lastne izdelave. Brat Jože Rusjan mu je s svojo vztrajnostjo in temelitostjo zelo pomagal pri uresničitvi načrtov. S problemi “dinamičnega letenja” sta se začela ukvarjati že kot najstnika. Izdelala sta manjši model enokrilnika, ki je letel nekaj metrov daleč. Poskus ju je navdušil in začela sta premišljevati o izdelavi pravega letala. (po Kladnik, 2008)Z napravami težjimi od zraka sta se prvič srečala na letalskem mitingu v italijanski Bresci. Opazovanje mit-inga ju je pripeljajo do odločitve za izdelavo motornega dvokrilnika. Letalo sta poimenovala Eda po Edvardu.Eda I je prvič poletela novembra 1909. Letalo je poletelo kakih 60 metrov daleč do dva metra visoko. Polet je bil dokumentiran in o njem so poročali tudi na Dunaju. Brata Rusjan je uspeh vodil v izdelavo novih letal, različnih po konstrukciji in zasnovi. (po Kladnik, 2008)

V Slovenskem letalstvu je polet pomenil velik dosežek. Z Edo I je bil opravljen prvi polet z letalom domače izdelave in pomenil začetek letalske zgodovine jugovzhodne Evrope.

Sledila so druga letala, ki so v oblikovanju ali odstopala od Ede I ali jo nadgrajevala. V oblikovanju je najbolj odstopala Eda II, ki je bila zasnovana kot trikotnik, rep in trup je imela nameščena pred krila, motor potisn-jen bolj zadaj in podvozje v obliki tricikla. Pri Edi VI sta za zgled imela letalo, s katerim je francoz Blériotov preletel Rokavski preliv. Zaradi primanjkovanja denarja sta letalo poenostavila, kar je vplivalo na njegovo uspešnost. Z njunim zadnjim goriškim letalom Eda VII, dvokrilnikom, je Edvard Rusjan uspešno letel na Rojah. (po Kladnik, 2008)

“Dragi Franek! Srčno hvala za otkrite čestitke. Sedaj sem tu (v Gorici) ker svedno slabi vreme. Upam da os-tanem že celj keden, potem se vratim v Zagreb kier bodem naučil leteti g. Merćepa in enega častnika. Tudi moj mali stroj je tam. Seda sem vkupil lesa za 3 aeroplana in napravim na debelo pa v Zagrebu bodem delal še druge stroje mnogo gosp. se interesirajo in hočejo leteti s našimi strojami.” (iz pisma Edvarda Rusjana prijatelju Franu Cigoju, 27. ali 28. novembra 1910, v Kladnik, 2008; str. 32)

Kasneje sta se brata povezala z Merćepom, fotografom, ki je v letalih videl priložnost za zaslužek. S skupno pomočjo so izdelali novo enosedežno, enokrilno in modernizirano letalo, ki je prvič poletelo nad Zagrebom. V časopisu Politika so o poletu poročali: “Včeraj sta aviatičarja Merćep in Rusljan letela z velikim uspehom. Njuno letalo je krožilo pol ure na višini 2000 metrov. S pogledi ga je spremljalo kakih 15.000 gledalcev. Za božič bosta opravila nekaj preletov nad Beogradom.” (po Kladnik, 2008)Merćep je poskrbel za dobro “reklamo”. Številni časopisi so objavljali vesti o letalskih dosežkih in nastopih. V Beogradu je oba letalca sprejel celo srbski kralj Peter in v pogovoru pohvalil, “da imamo Jugoslovani dva taka izvrstna aviatika”. (po Kladnik, 2008)Edvard se je kljub zelo slabemu vremenu odločil za polet v Beogradu. Vendar je bil sunek vetra premočan in levo krilo letala se je zlomilo. Motor je pokopal pilota. Od “slovenskega junaka” se je poslovilo več kot 14.000 ljudi. (po Kladnik, 2008)

“Bogve, kako bi bilo, če bi Edvard Rusjan tistega nesrečnega januarja leta 1911 preživel letalsko nesrečo v Beogradu in bi lahko nadaljeval s svojm delom. Morda bi z leti dobili novega (slovenskega) Blériota, Voisina ali Lindbergha. Namesto čez Atlantik bi denimo kot prvi letel tja do Carigrada ali Moskve in Baltika. Bolj trdo in vidno kot se je, bi se zapisal v anale svetovne letalske zgodovine. Ali pa iz tega ne bi bilo nič, ker bi ga nemara že med prvo svetovno vojno sestrelili nad kakšnimi bojišči, morda celo nad domačo soško fronto. Morda pa bi po vsem svetu zaslovel kot inovator in konstruktor, za kar je skupaj z bratom Jožkom kazal nesporen talent.” (Dušan Udovič ob odkritju spominske plošče na Rusjanovi hiši v Gorici, Primorski dnevnik, 5. decembra, 2004, v Kladnik, 2008; str. 32)

Edvard Rusjan je bil 34. žrtev letalskih poletov na svetu in prva med Slovenci. Mnoge je vest o Rusjanovi smrti užalostila, vendar letalskih navdušencev ni zaustavila, da ne bi nadaljevali z razvijanjem svojih zamisli.

V 20. stoletju je tudi v Sloveniji nekaj pionirjev, ki so se ozirali v nebo. Letalski navdušenci so svoja letala snovali na različne načine in upali na uspeh. Sodelovali so v najrazličnejših letalskih enotah in družbah doma ter na tujem. Bili so cenjeni in pohvaljeni za njihove spretnosti in sposobnosti tako v vojnem času kot potem.

Eden izmed teh uspešnih pionirjev je bil Otman Kanet, ki je svojo kariero začel v mladosti z modelarstvom in izdelovanjem prvih letal. Med drugim je izdelal letalo s pravokotnim krilom iz med seboj ločenih polovic, letalo z ob koncu zavihanimi krili in letalo s krili, ki so se od sredine proti koncu ožala in polkrožno končala. Krila je prekril s platnom ali prepariranim papirjem in tako ustvaril nekakšnega zmaja, ki ga je krmaril s težo telesa. (po Kladnik, 2008)Kot najstnik je opravil prvi brezmotorni polet. Dokumentiral ga je s fotografijo, ki je bila objavljena v reviji Svijet v Zagrebu. Kasneje je letel tudi z motornimi letali. (po Kladnik, 2008)

Z razvojem letalskih delov se je ubadal tudi znani arhitekti Maks Fabiani. Leta 1914 je pridobil patent za izvirno konstrukcijo letalskih delov in povezavo med njimi. Naprava, ki jo je izdeloval, se ni obnesla, ker jo je namesto s svojo zasnovo opremil z mehanizmom za “zamahovanje” kril. (po Kladnik, 2008)

zgodovina in razvoj letalstva v sloveniji O LETALSTVU V SLOVENIJI

http://www.opensoaring.com/Krila_slavnih/Slike_Rusjan

http://www.opensoaring.com/Krila_slavnih/Slike_Rusjan



BRATA RUSJANBrata Rusjan, veliko ime slovenskega letalstva.Prvič sta poletela z letalom Eda I, letalom domače izdelave. Njuno drugo letalo Eda II je precej odsto-palo od prejšnjih letal. Zasnovano je kot trikrilnik, rep in trup sta nameščena pred krila, motor pa potis-njen bolj zadaj.Najbolj poenostavnjeno letalo je Eda VI, kjer sta morala veliko poenostaviti zaradi finančnega po-manjkanja, kar je vplivalo tudi na uspešnost letala.

Edvard Rusjan se je povezal z zagrebškim letal-skim privržencem Mihajlom Merćepom. Novo le-talo, Merćep-Rusjanovo letalo, je bilo izdelano v Merćepovi delavnici v Zagrebu in je prvič poletelo nad Zagrebom, ko je navdušilo množico.


Eden velikih ljubljencev občinstva letalskih mitingov je bil Ivan Vidmar, rojen 1892 v Trstu. Bil je drugi diplomi-rani pilot slovenskega rodu in prvi, ki je preletel razdaljo med Gradežem in Trstom, kar mu je prineslo dvojni uspeh; prvi let letala nad Trstom in prvi prelet tistega dela Jadrana. (po Kladnik, 2008)V svojem letalu, Blériotovem modelu, je letel nad Zagrebom, Zadrom, Splitom in Beogradom. Let nad Beo-gradom je postal tudi prvi filmski zapis letenja na nekdanjih jugoslovanskih tleh. V času prve svetovne vojne je deloval kot poskusni pilot in kasneje nadaljeval kot inštruktor letenja v Portorožu. (po Kladnik, 2008)Kot vojni pilot je prestopil na italijansko stran ter do konca življenja živel v Italiji, kar so mu nekateri slovenski letalci zamerili. (po Kladnik, 2008)

Navdušenje za letalstvo na Primorskem, je razvnel Julij Nardin iz Gorice, rojen 1877. S svojim delom in prispevki o razvoju eksperimentalne aerodinamike je vplival na svoje učence in nekatere slovenske fizike. Zanimanje za aerodinamiko je razširil na letalstvo in skupaj z brati Rusjan sodeloval pri izdelavi Ede II. Kas-neje v svoji karieri se je bolj posvetil pedagoškemu delu. (po Kladnik, 2008)

Bolj v tujini kot na domačih tleh je bil uspešen v Postojni rojen Jurij – Jurče Kraigher. Šolanje je začel v Lju-bljani, nadaljeval pa na Dunaju. Po vojni, razočaran nad novimi razmerami, se je izselil v ZDA. Tam je sprva deloval kot preizkusni tovarniški pilot, kasneje pa sta skupaj s prijateljem kupila letalo in pričela prevažati ljudi. Kasneje se je zaposlil pri družbi Pan American Airways in postal eden vodilnih pilotov te družbe in utemeljitelj transkontinentalne povezave med Severno in Južno Ameriko. V svetovno letalsko zgodovino se je vpisal leta 1937 z vrhunskim podvigom, ko je s potniškim letalom Lockheed Electra v šestih dneh preletel 13.500 km. Bil je prvi, ki je letel preko Andov z velikim potniškim letalom. (po Kladnik, 2008)

V vojnem obdobju so letalske enote zaradi bližine soške fronte delovale na divaškem in ajdovskem letališču. Po koncu vojne se je začelo slovensko letalstvo hitro razvijati. Ustvarile so se športne organizacije, kas-neje združene pod imenom Zveza letalskih organizacij Slovenije. Letalske dejavnosti so se sprva začele z zaplenjenimi letali, kasneje pa so začela prihajati prva uspešna domača letala, zgrajena predvsem iz lesa. Zaradi sorazmerno ugodnih cen letal namenjenih domačemu trgu, so slovenski aeroklubi prišli do sodobne jadralne letalske tehnike. Motorna letala pa so še vedno kupovali v tujini.

Od osamosvojitve Slovenije leta 1991 deluje pri nas 14 aeroklubov, združenih pod okriljem nacionalne športne letalske organizacije Letalske zveze Slovenije. Začela se je proizvodnja letal in letalske tehnike slovenskega izvora.

V Sloveniji je zelo uspešen proizvajalec letal Pipistrel, ki dosega uspehe na slovenskih in mednarodnih tleh. Začetek delovanja podjetja sega v proizvajanje motornih zmajev. Z dvosedežnim motorno-jadralnim ultralahkim dvosedežnim letalom “Sinus” so dosegli velik prodajalni hit. Sledilo je letalo “Virus”, ki ima krajša krila, je hitrejše in bolj ekonomično, idealno za potovanje na dolge razdalje in za šolanje pilotov v letalskih šolah. Tem so sledila še druga letala. Med drugimi tudi “Taurus”, prvo dvosedežno jadralno letalo z vzpored-nimi sedeži. Letalo z električnim motorjem ne proizvaja nobenih emisij CO2 in je skoraj neslišno.S tem se je začela tudi filozofija ECOlution, proizvodnja ekološko neoporečnih letal. Letala z čistejšo areodinamično obliko in s čim manj zračnega upora. Za letenje porabijo najmanj energije, manj goriva in posledično proizvajajo manj emisij CO2.Z modelom letala iz serije “Taurus” je Pipistrel leta 2011 zmagal na Nasinem natečaju za najbolj učinkovito električno letalo.

“Ta zmaga ni primerljiva s prvima dvema. To je zmaga električnih letal, ki se bodo v prihodnje lahko primerjala z letali na bencinski pogon.” (Ivo Boscarol, internetni vir)

V letalski zgodovini in razvoju svetovne aeronavtike smo tudi Slovenci pripomogli s svojim deležem. Želja po novem in drznem ter neustavljiva radovednost je poleg bratov Rusjan ustvarila tudi druga velika imena v slovenskem letalstvu. Vsak od letalskih navdušencev ima svojo zgodbo.

Letalski tedni in tekmovanja so prav tako vplivali na navdušence letalstva. Prav letalski mitingi so ustvarili ljubljence v letalstvu, ki so dosegali nove rezultate, in spodbudilo druge, da so se lotili izdelovati nove letal-ske modele. (po Kladnik, 2008)

“Po 5. uri je zasedel Vidmar svoj prostor in mehanik je spravil motor v tek. Šest mož je moralo držati zrakoplov, da bi dobil propeler zadostno hitrost, da je aparat dvignil s tal. Odskakujoč je divjal kakih 30 m po zemlji, nakar se je mirno vzdignil v zrak naravnost proti vzhodu in plaval v višini od 200 do 300 m proti Zalogu. Na koncu vežbališča v znatni višini je napravil eleganten ovinek in nazaj je priplaval v velkem loku nad vežbališče burno pozdravljen od občinstva. Preletel je polje proti Fužinam in v velikem loku se je vrnil zopet proti vežbališču. Splošno se je opažalo, da je zrakoplov zavijal vedno v levo. Sedemkrat je obkrožil vežbališče, nato pa je po širokem ovinku priletel zrakoplov naravnost z vzhoda ter se lih za občinstvom začel naglo spuščati proti tlom. Kakih 10 m nad glavami občinstva je prenehal propeler in kakih 30 m pred občinstvom so zadela kolesa zra-koplova tla. Parkrat je odskočil zrakoplov in divjal na planoti še kakih 100 m, nato se je ustavil. Občinstvo je prirejalo pogumnemu pilotu srčne ovacije.” (Slovenski narod, 17. junija 1912, v Kladnik, 2008; str. 34)

zgodovina in razvoj letalstva v sloveniji O LETALSTVU V SLOVENIJI


http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/pipistrel-osvojil-nasino-nagrado_2.html

JURIJ - JURČE KRAIGHER

PIPISTREL

Jurij Kraigher je šolanje začel v Ljubljani, nato se preselil v ZDA. V letalsko zgodovino se je vpisal s preletom Andov z velikim potniškim letalom.

Pipistrel je leta 2011 prejel Nasino nagrado za na-jbolj učinkovito električno letalo. Letalo Taurus G4 je prvo letalo na električni pogon s kapaciteto štirih potnikov.


Jadralno letalstvo se je v zgodovini letalstva pojavilo najprej ob preučevanju teorije aerodinamike. Jadralne naprave so ljudem omogočile prve polete in izkušnje v letenju. Koristile so tudi za nabiranje izkušenj v letenju ob razvijanju letalskih naprav, težjih od zraka.

Prva svetovna vojna je prekinila razvoj jadralstva v Evropi in pospešila razvoj motornega letalstva. Po vojni pa so zaradi velike izdelave motornih letal v vojnem času, le-to omejili in zanimanje se je zopet preusmerilo na jadralno letalstvo. Začela so se tekmovanja, ki so se jih udeleževali tudi jadralci iz različnih dežel, in pospeševal se je razvoj jadranja v Franciji, Angliji, Rusiji, Italiji, na Češkoslovaškem, Poljskem in v Ameriki, pa tudi v Sloveniji. (po Kladnik, 2008)V Ljubljani je nastala jadralna sekcija, ki je izdelala prvo brezmotorno letalo. Vest o gradnji letala in dobra propagandna akcija je številne mladince privabila v vrste bodočih jadralnih letalcev. Nastale so nove jadralne skupine v Ljubljani in drugod. (po Kladnik, 2008)

“Herbert Končan se spominja prvega poskusnega leta, ki ga je opravil Žarko Majcen v nedeljo, 24. septembra 1939, v Lajšah. Tisto popoldne je ob prisotnosti vseh graditeljev in drugih članov boter dr. Stane Medič krstil letalo z butiljko šampanjca in s spodbudnimi besedami izrazil zadovoljstvo, da se mladina tudi v Šoštanju ukvarja s tem športom. Dvakrat, trikrat je udaril z vso močjo z robom steklenice, a je ni mogel razbiti zaradi vibracij konstrukcije. Pozneje mu je to uspelo, k čemur je dodal: “Če bo to letalo tako močno, kot je sedaj, bo zdržalo vekomaj!” (iz besedila Franca Volka in Toneta Topolška, v Kladnik, 2008; str. 99)

V reviji Tovariš, 14. februarja leta 1947, so zapisali: “Prva doba je trajala od 1920 do 1927, ko so jadralci izkoriščali le pobočne vzgornike. Druga doba od 1928 do 1938, ko se je jadralec odtrgal od pobočja in začel jadrati v termiki. Tretja doba pa se je začela približno ob začetku minule vojne, ne toliko po zaslugi izpopol-njevanja jadralnih letal, kolikor z odkritjem novih možnosti visokega jadranja – to je jadranje na t.i. zračnih valovih. Prav ti prvi uspehi nove vrste jadranja so pokazali, da se jadralstvu odpira nova doba, da so pred njim nove, velike naloge in najširše možnosti.” (Kladnik, 2008)

“Še pred kratkim je kopica črnogledov smatrala jadralno letalstvo in njegovo delovanje za brezsmiselno in samomorilsko športno panogo brez prave koristi in hkrati prepolno nevarnosti za človeška življenja ... Toda mladina je šla preko vseh predsodkov ... Dosegli so cilje. Danes je jadralno letalstvo močno.” (Janko Colnar: Pomenek o jadralstvu, Vodnikova pratika, 1943/XXi-XXII, v Kladnik, 2008; str. 99)

Jadralno letenje se je hitro razvijalo.

Naravne materiale so zamenjali novi materiali; jadralna letala iz lesa in kovine ter prevlečena s platnom so nadomestili pretežno umetni materiali, ojačani s steklenimi ali ogljikovimi vlakni, t.i. armirana plastika. Umet-ni materiali zagotavljajo daljšo življenjsko dobo, večjo trdnosti pri majhni teži, enostavno vzdrževanje in rela-tivno enostavno gradnjo. Prav tako je oblika jadralnega letala postala čedalje bolj aerodinamična in s tem so se bistveno izboljšale tudi sposobnosti oz. tehnične lastnosti jadralnih letal. (po Aeroklub Ptuj, internetni vir)

Jadralno letenje je skozi razvoj dosegalo nove rekorde, kjer so prelete 100 km zamenjali rekordni preleti tisočih kilometrov višine in preletene razdalje z povprečnimi hitrostmi do 200 km/h. Novi dosežki strmijo k nenehni izboljšavi konstrukcije jadralnih letal. (po Aeroklub Ptuj, internetni vir)

Jadralno letenje spada v oblike letalskih dejavnosti, kjer pilot upravlja letalno napravo brez motorja. Poleti s pomočjo motornega letala, ki ga z vrvjo potegne na določeno višino, na kateri je lažje poišče termične vzgornike; vertikalne tokove toplega zraka, ki se dvigajo in s tistimi, ki so dovolj močni, jadralno letalo prido-biva višino. (po Aeroklub Ptuj, internetni vir)

Poznavanje aerodinamike in seveda meteorologije je nujno za jadralnega pilota.

Najpomembnejši del jadralnega letala predstavljajo krila, ki so pritrjena na trup takoj za pilotovo kabino. Krila z razponom 15m se uvrščajo v t.i. standardni razdred, tista z večjim razponom, ki dosegajo do 30m, pa v kategorijo odprtega razreda. (po Aeroklub Ptuj, internetni vir)Jadralna letala so opremljena tudi z zračnimi zavorami, ki so ponavadi nameščene v krilu. Izvlečene močno zmanjšajo vzgon (povečajo upor), tako da je močno kontrolirano zmanjševati odvečno hitrost, pri končnem doletu pa omogočajo pristanek na točno določeno točko. Posebnost jadralnega letala je tudi konstrukcija podvozja, ki je sestavljeno le iz enega kolesa. (po Aeroklub Ptuj, internetni vir)

Jadralna letala gradijo povsod po svetu. Edini slovenski izdelovalec jadralnih letal je ELAN iz Begunj. (po zapisu Aeroklub Ptuj, internetni vir)

V zraku je svoboda, v zraku dan sijoč!

zgodovina in razvoj jadralnega letenja v sloveniji O JADRALNEM LETENJU V SLOVENIJI


http://en.wikipedia.org/wiki/File:Gliding_comp_and_cumulus.JPG

http://www.letalska-sola.si/wp-content/uploads/2012/06/dsc_0163a.jpg

http://en.wikipedia.org/wiki/File:Glider_retrieve.JPG

http://en.wikipedia.org/wiki/File:Aerotowing_glider_remorquage_planeur.jpg

IZDELOVANJE LETALA

JADRALNO LETENJE

V Mariboru je delovala skupina, kjer so mladi jadral-cu tudi sami zgradili jadralna letala.

Prihod s prikolico za prevoz jadralnega letala. Letalo je pre prevozu razstavljeno, zato je potrebno pred poletom jadralno letalo sestaviti.

Pred poletom je potrebno opraviti predpoletni pregled letala, ga potisniti na start in pripeti na vlečno letalo. Vlečno letalo dvigne jadralno letalo v zrak, kjer to lažje poišče termične vzgornike.


Modelarsto je prva stopnja, ki velikokrat vodi do konstruiranja pravih letal. Veliko modelarjev na Slovenskem je postalo tudi odličnih jadralcev, pilotov, konstruktorjev in izdelovalcev letal.

“Pionirji letalstva so postavili temelj novi panogi v letalstvu. S svojimi poskusi, pri katerih so uporabljali mod-ele, so mladini priskrbeli vedno najsijajnejšo zaposlitev, hkrati pa tudi zabavo, ki je ne nudi zlepa katerikoli šport. Seveda je ta panoga, ki jo imenujemo modelarstvo, šele v današnjih časih zavzela takšen obseg, ki ji v resnici tudi pripada. Na prvi pogled je videti modelarstvo kot brezpomembno igračkanje. Toda nekoliko natančnejši premislek nam odkrije neizčrpno polje udejstvovanja in uspehov. Že najstarejša kitajska poročila pripovedujejo o uporabi zmajev; malokdo danes ve, da moderna znanost prav tako uporablja to prastaro sred-stvo. Iz navadnih ploščatih zmajev smo dobili škatlaste, s katerimi so dosegli ogromno višino 9.740 metrov. Poleg balonov uporabljajo pri določanju vremenskih razmer, na podlagi katerih se sestavi vremensko poročilo in napoved, tudi zmaje. Nekoliko več truda zahteva zgraditev preprostega modela, ki povede mladega mod-elarja v čudovito deželo letalstva.” (Letalstvo naše dobe, v Kladnik, 2008; str. 96)

Modelarstvo je počasi pridobivalo vedno več pozornosti, klubi so poskrbeli za modelarske tečaje in pripravili prva modelarska tekmovanja. Modelarji so se trudili, da bi dobili čim večji poudarek in ustrezno mesto v izobraževanju mladih. Vedeli so, da lahko klube ustvarjajo s skromnimi sredstvi v vsakem manjšem kraje-vnem odboru aerokluba. (po Kladnik, 2008)

“Aeroklub je imel skladišče za modelarske krožke po gimnazijah. Ta material je ostal in smo ga imeli med drugo svetovno vojno na razpolago. Naš ilegalni modelarski klub je vodil Božo Petek. Bil je dober človek, dober učitelj. Naju z Božom Petkom (Božo Petek je avtor knjige “Letalsko modelarstvo”, ki je posatala “biblija” za modelarje) so skupaj inernirali. Za barakami sva ponavljala, kar smo se naučili pri fiziki, statiki, in tako preživela inernacijo. Ko sva se vrnila, sva se spet oprijela modelarstva. Modele smo preskušali na Herzmanovem travniku za Rožnikom, kjer je zdaj fakulteta za agronomijo.” (Marjan Slanovec v intervjuju z avtorico, poleti 2006, v Kladnik, 2008; str. 95)

Ob koncu druge svetovne vojne se je modelarstvo močno razmahnilo. Modelarji so izpolnjevali svoje modele in upoštevali novosti, ki so se pojavljale, nekatere pa so uvedli tudi sami. Letalska tehnika je napredovala, pospeševala delovanje modelarjev in spodbujala tekmovanje.Modelarstvo se je do danes zelo razvilo in postalo svoja panoga v letalstvu. Ustvarile so se skupine in klubi, kjer se modelarji srečujejo, izmenjujejo izkušnje, pripravljajo delavnice ter dogodke in si drug drugemu pomagajo. Napačna zasnova lahko povzroči nesreče z modeli, saj nekateri presegajo vrednosti motornih vozil.Poleg izdelovanja in letenja z modeli je modelarstvo razvilo tudi aerofotgrafijo, fotografiranje terena z modeli, in FPV – “first person view” letenje. FPV je način letenja in znano tudi kot daljinsko ali video pilotiranje. Je metoda, kjer pilot vodi letalo na daljavo, iz perspektive prve osebe preko vgrajene kamere na letalu. Pilot letenje v prvi osebi doživlja z brezžičnimi očali ali preko video monitorja.

Modelarstvo se razvija!

zgodovina in razvoj modelarstva v sloveniji O MODELARSTVU V SLOVENIJI

http://forum.modelarji.com

http://forum.modelarji.com


http://www.2r.si/forum

MODELARSTVO

FPV LETENJE

Tudi v Sloveniji so delovali modelarji, ki so postali odlični jadralci, piloti, konstruktorji in izdelovalci letal. Modelarji so izpolnjevali svoje modele in upoštevali novosti, ki so se pojavljale, nekatere pa so uvedli tudi sami.

“First person view” način pilotiranja preko daljin-skega vodenja letala in doživljanja letenja v prvi osebi s pomočjo brezžičnih očal ali video monitorja.

Izdelava letala od skice to modela. Modelarji svoje vizije modela prenesejo na papir, jih razvijajo in poskušajo realizirati.


INFRASTRUKTURA ZRAČNEGA PROMETAZračni prostor Republike Slovenije obsega zračni prostor nad kopnim ter obalnim morjem in notranjimi vo-dami, ki so pod suverenostjo Republike Slovenije. Slovenski zračni prostor se razteza od tal do višine nivoja leta FL 660 (cca 20 km). Znotraj tega je sestavljen iz štirih vrst zračnega prostora. Iz C, D, E in G zračnega prostora. C, D in E predstavljajo kontroliran zračni prostor, G pa nekontroliran zračni prostor.

Zračni promet se izvaja neodvisno od geografskih danosti in po najkrajši poti preleta razdalje med kraji.

Tehnični napredek, povečanje zahteve po hitrejšem premagovanju večjih razdalj, porast življenjskega stand-arda in splošni interes, so pripomogli k hitremu razvoju letalstva, še posebej v zadnjem obdobju. Razširila se je uporaba letal za potovanja. Zračni promet je začel skrbeti tudi za obrambo državnega zračnega prostora. Razvila se je športna panoga, ki navdušencem omogoča doživljanje lahkosti v zraku. Zato je letalska indus-trija pomembna za razvoj države in širjenje letalstva kot športa med prebivalci.

Del spodnjega zračnega prostora Slovenije je nekontroliran. Tam lahko športni oziroma VFR-piloti letijo v skladu s pravili, ki veljajo v tistem delu zračnega prostora. Kadar zrakoplov leti po pravilih vizualnega letenja, je običajno na radijski zvezi službe za posredovanje letalskih informacij FIS (Flight Information Servise). FIS-operater pilotu nudi informacije o drugih znanih zrakoplovih na njegovi predvideni poti. (iz gradiva Kontrole zračnega prometa Slovenije, v Kladnik, 2008; str. 304)

Slovenija je prepletena z zračnimi potmi, ki se imenujejo FIR Ljubljana. Delijo se na zgornji (upper airspace) in spodnji (lower airspace) zračni prostor.Celotni zračni prostor FIR Ljubljana se v grobem deli na dva dela CTA zračnega prostora:- Lower CTA Ljubljana (spodnja plast CTA), ki sega od tal (GND) do FL 245 in- Upper CTA Ljubljana (zgornja plast CTA), ki sega od FL 245 do FL 660.Pri tem Lower CTA vsebuje C, D, E in G vrste zračnega prostora, Upper CTA pa le C vrsto. Oba zračna prostora prekrivata območje celotne države.

DELITEV LETALIŠČGlede na Zakon o letalstvu (Zlet-UPB4, UL RS, št. 81/10) so letališča lahko civilna, vojaška ali mešana. Od tega se civilna letališča delijo na javna letališča in letališča za lastne potrebe.

AGENCIJEV mednarodnem merilu skrbijo za pravila o varnosti v letalskem prometu instituciji IATA (International Air Transport Association) in ICAO (International Civil Aviation Organization).V Sloveniji za civilno letalstvo skrbi Javna agencija za civilno letalstvo Republike Slovenije, ki podpira domačo letalsko industrijo ter razvoj športnega letalstva ob upoštevanju vseh zahtev letalske varnosti.Kontrola zračnega prometa Slovenije je nosilec dovoljenja za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa, služb zračnega prometa, služb letalskih telekomunikacij in služb letalskih informacij.

Druge razvrstitve so glede namena letališča, lokacijo, kategorijo, referenčno kodo letališča ter glede na obseg zračnega prometa. V razrede razporejamo letališča glede na dolžino in širino vzletno-pristajalnih stez. Kategorijo določa tudi opremljenost letališča s sistemi in sredstvi, s katerimi je omogočeno varno manevriranje letal ne glede na čas in meteorološke pogoje.

LETALIŠČA V SLOVENIJI

Potniško-tovorno letališče letališče Jožeta Pučnika Ljubljana letališče Edvarda Rusjana Maribor letališče Portorož

Vojaško letališče letališče Cerklje ob Krki

Športna letališča letališče Ajdovščina letališče Lesce letališče Ptuj letališče Bovec letališče Murska Sobota letališče Slovenj Gradec letališče Celje letališče Novo mesto letališče Slovenske Konjice letališče Divača letališče Postojna letališče Šoštanj

letališko omrežje v SlovenijiZRAČNO OMREŽJE

http://www.sloveniacontrol.si

osebni arhiv

RAZREDI ZRAČNEGA PROSTORA

MREŽA LETALIŠČ V SLOVENIJI


Športno letalstvo je oblika športne rekreacije z brezmotornimi in motornimi zračnimi plovili. Zajema balon-arstvo, padalstvo, zmajarstvo, akrobatsko letenje, letenje z ultra lahkimi in motornimi letali.

Športna letališča so bistveno manjša v primerjavi z ostalimi vrstami letališč. Največkrat se nahajajo ob regi-jskih središčih ali ob večjih turističnih regijah. Služijo poletom z zasebnimi letali, letalskemu športu, klubom in šolam.

Letališča ter vzletišča postavljamo tudi v turistične namene, saj turizem postaja ena najpomembnejših gosp-odarskih panog v svetu in je po bruto dohodku že prehitel naftno in avtomobilsko industrijo. Turizem v največji meri temelji na naravnih pogojih (čisto okolje, morje, jezera, reke, gorovja itn.), toda tudi prometna omrežja pomembno prispevajo k turizmu in njegovem razvoju. (Pogačnik, 1999)

Športno letalstvo za svoje izvajanje potrebuje zahtevno opremo in velike naravne prostore s primernimi terenskimi oblikami, vzgonskimi vetrovi ter oddaljenostjo od ovir za letalce. Načrtovanje infrastrukture mora zagotavljati varnost ljudi in materialnih dobrin. Novi objekti morajo izpolnjevati stabilnost, požarno varnost, uporabno varnost, zaščito pred hrupom in varčevanje z energijo. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati vplive na okolje. Letalstvo okoljevarstvene zahteve izpolnjuje, ko ne presega s predpisi dovoljenega hrupa in drugih predpisanih emisij v okolju.

Letališča, zlasti tista največja, so velik poseg v prostor s številnimi negativnimi ekološkimi vplivi (hrup, onesnaženje zrača itn.). Glede na izofone in varnostne razmere za letala je potrebno naselitev, turistične in rek-reacijske centre locirati v večji oddaljenosti. Potrebno se je izogibati zelo visokim objektom v bližini pristajalne ravnine, oziroma morajo biti ti objekti posebej označeni. V neposredni bližini cone vzletanja in pristajanja ne sme biti gozda, daljnovodov in zgradb, temveč samo travniki, njive, parkirišča ipd. (Pogačnik, 1999)

REFERENČNA KODA LETALIŠČAReferenčna koda letališča je oznaka letališča, določena v odvisnosti dolžine vzletno-pristajalne steze in razpona kril zrakoplova ter od razdalje med kolesi podvozja zrakoplova. V Pravilniku o letališčih (UL RS, št 42/08) je referenčna koda letališča deli na kodno številko in kodno črko. Kodna številka ustreza največji vrednosti referenčne dolžine terena za letalo, kateremu je vzletno-pristajalna steza namenjena. Kodna črka za drugi kodni element ustreza največjemu razponu kril ali največjemu zunan-jemu razponu glavnega podvozja.

SESTAVA LETALIŠČAObmočje letališča se deli na dva dela: Air side - zračni del letališča in Land side - zemeljski del letališča.

Air side ali zračni del letališča je del letališča, namenjen gibanju letala, kamor spadajo vzletno-pristajalna steza (VPS), taxi steza, ploščad in prostor za zračno kontrolo letenja.Vzletno–pristajalna steza (VPS) je del letališča, namenjen pristajanju in vzletanju zrakoplovov. Lahko je as-faltna, betonska ali travnata in upošteva lokalne razmere okolja, kjer je letališče postavljeno. Upošteva nadmorsko višino, temperaturo, nagib steze, vlažnost in lastnosti zgornjega ustroja vzletno-pristajalne steze. Orientacija je določena glede na vetrove, najpogosteje je orientirana v smeri vetra. Nosni vetrovi so boljši za vzgon. Bočni vetrovi zmanjšujejo varnost vzletanja in pistajanja.Širino steze določa razmik med kolesi letala in razpon kril ter določa kodno črko.

OZNAČEVANJE LETALIŠČAZa varno odvijanje letaliških operacij kot so vzletanje in pristajanje je potrebno označevanje VPS. Oznaka vidna iz zraka je potrebna, da pilot pridobi pravilne informacije o smeri za pristajanje in mejah letališča. Steza mora biti označena z mejniki, ki omejujejo njeno dolžino in širino, in mora imeti označene vogale. Oznake na VPS so bele barve. Ob svetli barvi steze je priporočeno obarvanje robov oznak s črno barvo za večjo ločljivost.

Servisni del zemeljskega dela letališča je namenjen letališkemu osebju in uporabnikom letališke opreme ter shranjevanju letališkega goriva z bencinsko črpalko.Sestavljajo ga hangar, prosti zaprt volumen za shranjevanje jadralnih, motornih in ultralahkih letal, prostori za razne modelarske delavnice, letalske mehanične delavnice, prostor za gasilska sredstva in opremo, postaja za polnjenje in hrambo letalskih baterij in akumulatorjev, kotlovnica in skladiščni prostori.

Javni del zemeljskega dela letališča je namenjen pretežno obiskovalcem in članom kluba. Sestavljajo ga pisarne, sejne sobe in učilnice.

Ploščad je ravna površina, uporabljena za sprejem in odpravo letal. Oblika in velikost ploščadi je odvisna od vrste letal, načina dostopa vozil v procesu sprejema in odprave letal.

Land side ali zemeljski del letališča je del letališča, ki je namenjen za vse druge dejavnosti v zvezi z ze-meljsko oskrbo letala. Sem spadajo servisni deli, javni program, spremljevalni program in parkirne površine.

OVIRE ZA ZRAČNI PROMETOvire za zračni promet se lahko nahajajo v coni letališča in vzletišča ali zunaj nje. Med ovire v coni letališča štejejo objekti, instalacije, naprave, drevje in zvišanje okoliškega terena, kakor tudi poglobitve terena za ceste, kanale in podobno.Zunaj cone letališča, v krogu s polmerom 10 km od referenčne točke letališča, so vsi objekti, instalacije in naprave, višje od 100 m, izven kroga s polmerom 10 km, pa vse ovire višje od 30 m.

sestava športnega letališčaŠPORTNO LETALIŠČE

Pravilnik o letališčih [UL RS, št. 42/2008]

Pravilnik o letališčih [UL RS, št. 42/2008]

REFERENČNA KODA LETALIŠČA

ŠIRINA VPS


HANGAR - beseda s francoskimi koreninami “hanghart” - skedenj, lopa ali prostor v bližini hiše.

Hangarji so se začeli uporabljati v začetku 20. stoletja. Louis Bleriot je leta 1920 ob svojem prisilnem pristanku v severni Franciji svoje letalo spravil v ogrado za govedo. Ker je v tistem času tekmoval v tekmi za prvi prelet čez Rokavski preliv z letali težjemi od zraka, je ustanovil sedež skupine kar v neuporabljeni lopi.Prav tako sta brata Wright shranjevala in popravljala letala v lesenem hangarju.

HANGAR - zaprta struktura namenjena shranjevanju, zaščiti in popravilu letal.

Hangarji so danes pogosto uporabljeni. Zunanji dejavniki (dež, veter, sneg, led, vlaga, UV-žarki ...) vplivajo na materiale letal, shranjenih na prostem, in lahko povzročijo poškodbe na letalu, korozijo in večjo obrabo letala. S tem se stroški vzdrževanja letala višajo in zanesljivost delovanja letala manjša.Hangar, namenjen shranjevanju letal, optimalno izkorišča tlorisno površino za omogočanje čim bolj opti-malne izrabe prostora. Material gradnje določa dimenzije zgradbe oz. potrebne dimenzije zgradbe določa materiale. Prav tako vsak uporabnik ima možnost prilagoditve prostora glede na svoje potrebe. Največkrat uporabljen material za gradnjo hangarjev je jeklo, ker omogoča premagovanje velikih razponov. Redkeje se v praksi uporabljajo tudi leseni materiali, beton ali kombinacija materialov. Konstrukcijski sistemi, ki premagujejo velike razpone, so največkrat sestavljeni iz okvirjev in nosilcev. Poleg standardnih prefabriciranih struktur, arhitekti iščejo tudi drugačne rešitve preko vrvnih konstrukcij, obrnjenih dvokapnih streh in prostorskih konstrukcij. Vendar je končna odločitev konstrukcijskega sistema odvisna od želj in potreb ter finančnih zmožnosti.

hangar - primeri gradnjeŠPORTNO LETALIŠČE

http://www.aircraft-hangars.com/hangar-styles.htm

http://members.goldengate.net/~tmrent/ensign/

http://www.rocketsteelbuildings.com/metal-airplane-hangars.htm http://forum.planetalk.net

http://www.elast.com.au/images

http://www.aircraft-hangars.com/http://www.gcciedmonton.com

HANGARNajvečkrat uporabljeni hangarji v letalski industriji. Od dvokapnega hangarja do hangarja, sestavljenega iz več segmentov.

Primer tipa hangarja namenjenega jadralnemu le-talu, kjer je oblika hangarja podrejena obliki letala in namenjena shranjevanju le enega letala.

Velikokrat uporabljena oblika polkrožnega hangarja.

Velikokrat uporabljena oblika hangarja z dvokapno streho.


Pri hangarjih prevladuje montažna gradnja, ki je v primerjavi s klasično gradnjo hitrejša. Ponudniki jeklenih hal ponujajo jeklene prefabricirane okvirnate strukture. S tem se na športnih letališčih v večini pojavijo prefabricirani hangarji, ki so cenejši, služijo svojemu namenu, vendar imajo pomankanje v estetiki.

The HangarLokacija: Pokolbin, AvstralijaArhitekt: Peter Stutchbury Architects

Hangar v Pokolbinu, Avstralija, služi kot galerija, muzej letalstva z zbirko starodobnih letal, kot operativni objekt za shranjevanje vojaških letal in prireditveni prostor za zasebne dogodke. Jeklena konstrukcija posnema profil krila letala. Zgradba je zgrajena kot enotna lupina iz valovitke in jeklenih nosilcev. Vrata se odpirajo na sever, hangar pa izkorišča sončno energijo. Pregrevanje preprečuje nadstrešek, izdelan kot podaljšek konstrukcije.

Taj Air HangarLokacija: Santacruz letališče, Mumbai

Glavni hangar je namenjen trem športnim letalom za 8 potnikov. Ob zadnjem delu hangarja se nahajajo prostori za upravljanje in vzdrževanje objekta. Prostor za potnike je urejen znotraj hangarja in omogoča vstopanje potnikov v letalo znotraj stavbe v primeru slabega vremena. Zgradba vsebuje tudi trgovine in delavnice, te so sicer ločene od glavnega hangarja.

referenčni primeri gradnjeREFERENČNI OKVIR

http://www.airaction.com.au/gallery.php

http://www.architecture-page.com/go/projects/taj-air-hangar__all

THE HANGAR

TAJ AIR HANGAR

Projekt hangarja v Avstraliji. Hangar služi kot galeri-ja, muzej letalstva, prostor za shranjevanje letal in prireditven prostor za zasebne dogodke.

Hangar za Taj Air letalsko družbo. Hangar je namen-jen shranjevanju treh večjih špotnih letal. Sestavljen je iz hangarskega dela in prostorov za upravljanje in vzdrževanje objekta.


ArtfarmLokacija: Salt Point, New York, ZDAArhitekt: HHF Architects in Ai WeiWei

Artfarm se nahaja v bližini New Yorka. Zgrajena je bila za zbiratelja umetniških del. Interier je razdeljen na dvorane različnih velikosti, pisarno in skladišče.Zunanja oblika hargarja je posledica uporabe prefabriciranih montažnih jeklenih okvirjev. Grajena v treh stopničastih delih in postavljena na betonsko ploščo. Razlika v višini je premagana preko osrednje rampe, ki deluje tudi kot dostop v vse prostore.V zgradbi obstajajo le tri okna na severu, vendar je stavba s svojo belino v notranjosti presenetljivo svetel prostor. Izolacijo daje belino in ustvarja hladen prostor v notranjosti.

Gliding centreLokacija: London, AnglijaArhitekt: Elliott Wingfield

Diplomska naloga na temo jadralnega letališča, postavljenega v Anglijo. Koncept zasnove se zgleduje po aerodromih in vetrovih, ki se pojavljajo. Oblika posnema lahkotnost jadralnih letal.

referenčni primeri gradnjeREFERENČNI OKVIR

http://www.archdaily.com/12180/artfarm-hhf-architects-ai-weiwei/

http://www.presidentsmedals.com/

ARTFARM

GLIDING CENTRE

Pri projektu Artfam so uporabljeni prefabricirani jekleni okvirju hangarja za zasnovo muzeja za zbi-ratelja umetniških del.

Nagrajen projekt diplomskega dela študenta iz An-glije. Diplomsko delo na temo oblikovanja hangar-jev za jadralna letala.


Letališče Divača je bilo zgrajeno že za potrebe avstroogrskega letalstva. Skozi zgodovino so se spreminjale potrebe in lastništvo, vendar se je letališče kljub temu ohranjalo na obstoječi lokaciji. Sredi 80. let prejšnjega stoletja je območje znova zaživelo kot športno vzletišče in z naraščanjem zanimanja se je razvijalo tudi letalstvo na Krasu. Trenutno so na območju asfaltirana in travnata vzletno-pristajalna steza. Območje upo-rabljata klub Kraški letalski center in podjetje Janez let d.o.o.Prostor, ki se nahaja na odprti planoti Krasa, ponuja lepo atmosfero prostora, ki pa trenutno ni popolnoma izkoriščena, da bi omogočila celotno zaživitev območja, v katerem bi se združevali različni uporabniki prostora.

Diplomska naloga obravnava ureditev prostora ob vzletno-pristajalni stezi športnega letališča Divača. Poudarek je na ureditvi arhitekturne zasnove za potrebe razvoja območja.

Športno letališče Divača se nahaja na območju Krasa, ob vznožju hriba Vremščica na planoti Gabrk. Locira-no je ob regionalni cesti Divača–Ilirska Bistrica, 3,5 km vzhodno od mesta Divača. Divača je z železnico povezana z drugimi kraji v Sloveniji. V bližini je tudi avtocesta Ljubljana–Koper z izvozom iz avtoceste za območje Divača.Piloti lahko položaj letališča določijo kot 315 radial 10NM od radionavigaciskega sredstva ILB (114.80 MHz).

izbira območjaPROSTORSKI OKVIR


Športno letališče Divača se nahaja na območju Krasa. To je pokrajina med Tržaškim zalivom, Goriškim poljem, Vipavsko dolino, Pivko in Brkini.

Kras je dobil ime po kamniti površini. Vanjo uvrščamo samo kraško, to je apneniško in dolomitno ozemlje. Na jugozahodni strani se Kras torej konča ob flišu tržaške sinklinale in njegova meja teče od gradu Miramar proti severozahodu ob Tržaškem zalivu. Na zahodu je meja ob naplavni ravnini Soče, na severovzhodu ob flišu, ki sega iz Vipavske doline od vrha Trsteljskih brd, na vzhodu do flišev Brkinov ... (po Kovačič, 2008)

Na kraški planoti prevladuje apnenec s številnimi površinskimi in podzemnimi kraškimi oblikami. Najbolj znane podzemne oblike so kraške jame, med njimi tudi Škocjanske jame, ki se nahajajo v bližini letališča. (po Foto klub Žarek Sežana, internetni vir)Povprečna višina kraške planote je 334 metrov. Planota se strmo dviguje nad sosednje pokrajine in zaradi tega jo blažilni vplivi morja težje dosegajo. Ker Kras na severovzhodu obdajajo visoke kraške planote, sta ob stiku sredozemskega in celinskega vpliva značilni dobra prevetrenost in burja. (po Foto klub Žarek Sežana, internetni vir)Najbolj znan veter na Krasu je burja. Izhaja iz starogrške besede borea–sever. Je suh, mrzel in sunkovit veter, predvsem severovzhodnik, čeprav lahko piha vse od severa do vzhoda. Nastane, ko se razvijeta dve področji zračnega pritiska nad srednjo Evropo in Jadranom ali Sredozemljem. Pojavlja se lahko tudi kot lokalna burja, ki nastane zaradi ohlajenja zraka nad kraškimi dolinami, hladen zrak pa se potem vali preko sedel in gorskih grebenov. Za razliko od večine vetrov, ki pihajo vodoravno, piha burja poševno v slapovih od obmorskih hribov navzdol proti morju. (“Kaj je burja/kako nastane veter burja”, internetni vir)Območje Krasa gradijo apnenci, s tanjšim preperinskim pokrovom. Na območju letališča ni opaziti pojavov zakraseloti, le med obema VPS je manjša vrtača, ki je zasuta z umetnim nasipom. Talna površina je na ner-avninah zasuta s tamponom iz apnenčevim drobljencem in prekrita s tanjšo plastjo humusa.Sestava temeljnih tal in geomehanski parametri, ugotovljeni na VPS in manevrskih površinah letališča, omogočajo zračni promet za letala do 5600 kg.

geografsko ozadjePROSTORSKI OKVIR

http://galerie.uspza.cz/Cotinus-coggygria-Royalpurple-ruj-vlasata-list

osebni arhiv

RUJ

KRAS

“Na Krasu je krasno, nikdar ni prezgodaj, nikdar ni prepozno, vse je zmeraj ob pravem času, na Krasu.” (Košuta, 1988)

Jesen območje Krasa obarva z znamenitimi barvami ruja. Območje je v odtenkih barv od zelene, do rumene, rdeče in barve vmes.

Območje Krasa sega do Tržaškega zaliva, Goriškega polja, Vipavske doline, Pivke in Brkinov.


Kras spada med najstarejša poselitvena območja v Sloveniji. Do konca neolitika je človek prebival v votlinah, pozneje pa se je naselil po utrjenih vzpetinah, tako imenovanih gradiščih. Zdaj v slovenskem delu Krasa ob-staja okoli 100 naselij gručaste zazidave s prevlado enonadstropnih kamnitih hiš. Najpomembnejša središča so Divača, Dutovlje, Komen, Kostanjevica na Krasu, Senožeče in Sežana. (po Foto klub Žarek Sežana, internetni vir)Območje letališča in mesta Divača je najprej spadalo pod občino Sežana. Leta 1994 je bila ustanovljena občina Divača. Danes občina obsega 147.8 km2 površine in 31 naselij, ki so upravno razdeljeni na 5 kraje-vnih skupnosti. Čeprav je občina skromna po obsegu, le slabih dvajset kilometrov od skrajne južne točke, je občina Divača polna raznolikosti, ki jih prinaša lega na prehodu od morja v hribovito notranjost.Območje letališča se nahaja pod gorovjem Vremščica. Gorovje se razteza med Senožečami, Pivko in Divačo. Najvišji vrh pogorja z 1027 m višine je Velika Vremščica. Hribovje Vremščica ni enotno pogorje, temveč ga sestavljajo trije nizi, za katere je značilna podolžna dinarska smer od SZ proti JV. (Slovenska planinska pot, internetni vir)Vremščica je pogorje, ki se razteza med Senožečami, Pivko in Divačo. Grajena je iz eocenskih apnencev. Severna pobočja so pretežno porasla z bukovim gozdom, južna pa v glavnem travnata. (Slovenska planin-ska pot, internetni vir)Pod Vremščico se razteza kanjon reke Reke, ki ga zaključuje škocjanski zvonik. V sredini se razprostira ravninska planota Gabrk z letališčem in obzidanimi ogradami. Na desni pa se v notranjost Krasa belijo vasice.

geografsko ozadjePROSTORSKI OKVIR

http://www.divaca.si/index.php?vie=cnt&str=6_slo http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/a7/Vremscica.jpghttp://www.hribi.net/slika.asp?razmerekomentar=45571 http://alenkacas.blogspot.si/files/2012/01/IMG_46191.jpg

OBČINA DIVAČA

VREMŠČICA

Občina Divača zavzema 145,8 m2 površine. 31 naselij občine Divača je upravno razdeljenih na 5 krajevnih skupnosti. V občini živi 4000 prebivalcev.

Vremščica je greben, ki se razteza od Divače do Pivke. Pod Vremščico se razprostira ravninska planota Gabrk, na kateri se nahaja letališče.


Letališče Divača, vpeto med Vremščico in Škocjanskimi jamami, z asfaltno in travnato stezo, kjer domuje vse, kar na Krasu leti; jadralna letala, motorna letala, jadralni padalci, modelarji in ptice. Če vas mami svoboda ptic ali z njimi deliti nebo, poletite. Naša lepa dežela je izpod neba pravljično čudovita.

Letališče Divača na Gabrku je verjetno najstarejše še operativno letališče v Sloveniji, ki še stoji na prvotni lokaciji. (Kraški letalski center, internetni vir)Letališče je zgradilo avstroogrsko vojno letalstvo za potrebe preizkuševanja novih letal, ki so jih uporabljali v spopadih na Soški fronti. Zaradi dobrega terena, lokacije in bližine železniške proge so se odločili za postavitev letališča na Krasu na obmoju Gabrka. V Divačo so konec leta 1916 pripeljali ujetnike, ki so utrje-vali neraven teren, zasipali vrtače in pripravljali prostor za uporabo. Zgradili so cesto in skladišče ob železnici pod Vremščico. Pripravljalna dela pri urejanju letališča ter postavitvi hangarjev in pomožnih objektov je vodil izšolan dunajski letalec z znanjem srbščine, Venčeslav Vrtovec. (po Cerkvenik v reviji Gradišče pri Divači, 2005)Najprej so postavili štiri hangarje, kuhinjo, barako za osebje, skladišče za gorivo in barako za delavnico, kjer so sestavljali letala, ki so na letališče prispela v delih. (po Cerkvenik v reviji Gradišče pri Divači, 2005)Na začetku so hangarje naredili iz platna, ki pa jih je prva močnejša burja podrla. Kljub problemom z burjo so se odločili za ohranitev lokacije in nove hangarje gradili s kovinsko konstrukcijo. (Kraški letalski center, internetni vir)Na začetku so v enoti imeli osem pilotov, šest opazovalcev, približno stodvajset mož, mehanikov in pomožnega osebja (orožarji, protiletalske enote, opazovalce na Vremščici...). Za trenažne lete so že na začetku sestavili dve šolsko letali–dva lovska enoseda in tri dvosede. (po Cerkvenik v reviji Gradišče pri Divači, 2005)

Junija 1917 je bilo letališče dokončno nared. Postavljena sta bila dva večja hangarja za shranjevanje šestih letal, dvanajstih manjših hangarjev za dva do tri letala ter petnajstih večjih objektov za osebje. Letališče je imelo tudi servisno delavnico za popravila letal in zahtevnejše posege na motorjih in delavnico za pripravo in popravilo orožja. Ob letališču se je nahajal tudi poligon za urjenje v bombardiranju. Najprej so bombe metali ročno, kasneje pa so v delavnici izdelali nosilce za pritrjevanje bomb na spodnji del trupa letala in s tem izboljšali varnost ter natančnost ciljanja. (po Cerkvenik v reviji Gradišče pri Divači, 2005)Divaška enota je aktivno sodelovala na Soški bitki. Usmerjali so topniško obstreljevanje, mitraljirali strelne jarke, obstranjevali italijanske kolone in izvajali izvidniške polete. Izgubili so dve letali, vendar sestrelili šest sovražnikovih. Po preboju pri Kobaridu so se enote premaknile v Pordenone in s tem je letališče samevalo do novembra 1918, ko je na njem pristalo 15 letal po ukazu generala Borejevića, poveljnika soške fronte. (Kladnik, 2008)Ob koncu prve svetovne vojne so v Divači ustanovili Narodni odbor, pod vodstvom Albina Mlakarja. Narodni odbor je zaplenil letala na letališču Divača in posadke poslal domov. Zaplembo so kmalu dobili prodirajoči Italijani. Za Slovence se je tedaj že začelo novo zgodovinsko poglavje, zaznamovano tudi z letalstvom. (Kladnik, 2008)

zgodovinsko ozadjeLETALIŠČE DIVAČA


Cerkvenik, 2005: Vremščica in športno letališče “Klub kraški letalski center Divača” na Gabrku.

LETALIŠČE DIVAČAPosnetek letališča prikazuje letališče v času Avstro-Ogrske iz leta 1917. Zelena barva označuje letališče sedanje velikost z današnjima vzletno-pristajalnima stezama.

Na letališču so prva letala shranjevali v platnenih hangarjih. Platnene hangarje je porušila kraška bruja, zato so nove hangarje zasnovali s pomočjo kovinske konstrukcije.


Konec prve svetovne vojne je letališče prišlo pod Italijo. Nova oblast je letališče urejevala in izboljševala. Uredili so sistem za vodo, postavili tri manjše hangarje, vkopali štiri velike podzemne zbiralnike za gorivo in zgradili dve večji pritlični stavbi za osebje. Gradnja letališča je potekala na zemljiščih, ki so bila v lasti domačinov, zato je bila zemlja nacionalizirana in izplačana. (po Cerkvenik v reviji Gradišče pri Divači, 2005)Letališče je bilo po italijanski razširitvi operativno le malo časa. Ko so letališče opustili, so vkopane bencin-ske zbiralnike izkopali in odpeljali, prav tako so odstanili vodovodne cevi in barake. Letališče je propadalo in se zaraščalo, uporabljeno je bilo kot pašnik za živino in kot travnik za košnjo. Občasno je služilo kot poligon JNA za letalske in tankovske vojaške vaje.

Leta 1986 se je začelo novo obdobje za letališče v Divači. Na novo ustanovljen Kraški aeroklub “Ivan Vid-mar” Sežana je s podpisom pogodbe z Ministrstvom za obrambo dobil trajno, brezplačno uporabno do-voljenje letališča. (Kraški letalski center, internetni vir)Klub je letališče uredil; očistili so ga kamenja, grmičevja in robidja, izravnali teren, poravnali jarke ter uredili travnate površine. S končnim korakom so v funkcionalnem prostoru uredili vzletno-pristajalno stezo, pov-ezovalne steze in poti ter postavili oznake.Nekaj let kasneje je klub postavil hangar, ki je v uporabi še danes. Kraški aeroklub “Ivan Vidmar” Sežana so leta 1997 preimenovali v Klub “Kraški letalski center” Divača. Klub je še danes delujoč in se ukvarja z motornim in jadralnim letenjem.

Letališču Gabrk se je leta 2005 pridružilo podjetje Janez let d.o.o.

zgodovinsko ozadjeLETALIŠČE DIVAČA

Kladnik, 2008: Zgodovina letalstva na Slovenskem. Cerkvenik, 2005: Vremščica in športno letališče “Klub kraški letalski center Divača” na Gabrku.



LETALIŠČE DIVAČANa začetku so v enoti imeli osem pilotov, šest opa-zovalcev, približno stodvajset mož, mehanikov in pomožnega osebja (orožarji, protiletalske enote, opazovalce na Vremščici ...)

Februarja 1917 je bila celotna enota dokončno op-erativna in je sodelovala na fronti v borbenih oper-acijah z izvidništvom, bombardiranjem, usmerjan-jem topniškega ognja in lovskimi poleti.

Med operativnim časom so nekatera letala tudi zakamuflirali, da niso bila vidna. Na letališču so se urili tudi v bombardiranju. Najprej so bombe metali ročno iz letal, pozneje pa so v delavnicah izdelali nosilce za pritrjevanje bomb na spodnji strani trupa, kar je bilo varnejše in natančnejše.


Obstoječe letališče Divača je v lasti Ministrstva za obrambo Republike Slovenije. Uporabnika prostora letališča Divača sta klub Kraški letalski center Divača in podjetje Janez let d.o.o. Podjetje in klub se trudita razviti letalstvo kot športno panogo, nadgraditi letališče in izboljšati ponudbo, ki jo letališče trenutno ponuja.

Delovanje na letališču Divača je marsikomu neznano in predstavlja le prostor, kjer potekajo letališki treningi.

Šolanje za športnega pilota po evropskih standardih, šolanje za profesionalnega pilota po evropskih standar-dih in nabiranje letalskih izkušenj z motornimi letali opravlja podjetje Janez let d.o.o. Šolanje za jadralna letala pa opravlja klub Kraški letalski center Divača.Poleg poučevanja pilotov na letališču opravljajo informativne lete, kjer vsakdo lahko preizkusi, kako letalo deluje tudi v zraku in tam prevzame krmilo ter pilotira letalo. Kot certificiran slovenski letalski prevoznik ponujajo poslovne letalske prevoze po raznih destinacijah znotraj Evrope. S predhodno najavo imajo možnost pristanka na letališču tudi tuja letala.Prav tako podjetje Janez let d.o.o. opravlja meritve za Agencijo RS za okolje in druge raziskave iz zraka s sodelovanjem z Oceanografskim inštitutom OGS iz Trsta. Ena od dejavnosti kluba in podjetja so panoramski poleti s preleti nad kraško pokrajino ali pogledi na Sočo in slovenske Alpe. Ponujajo tudi možnost hangariranja letal (lastnih letal in letal drugih uporabnikov).

Danes ima letališče dve 800-meterski vzletno-pristajalni stezi - eno asfaltirano in drugo travnato. Asfaltiranje 800 metrov dolge in 18 metrov široke letališke steze je leta 2007 opravilo podjetje Primorje. Podjetje naj bi na letališču testiralo novi asfalt, ki naj bi jim služil tudi kot referenca za gradnjo drugod. Stezi sta označeni z betonskimi ploščami. Travnata VPS ima oznake rumene barve in asfaltna VPS pa bele barve.

Na območju letališča Divača so trije hangarji za hranjenje letal.Podjetje Janez let d.o.o. ima svoje hangarje na spodnjem zahodnem delu parcele. Na svoji parceli ima dva hangarja, namenjena shranjevanju letal, letališki kontrolni stolp in pisarniške prostore.Klub Kraški letalski center Divača ima hangar postavljen na sredini južnega dela parcele. Hangar za shran-jevanje letal je bil postavljen ob ponovni ureditvi letališča. Ob njem se nahaja mini pisarna.Podjetje in klub sodelujeta in si pri delovanju pomagata. Skupno je na letališču več kot 25 letal (motornih, športnih, jadralnih in turističnih) in vsa potrebna infrastruktura za izvajanje letalskih operacij.

letališče danesLETALIŠČE DIVAČA

osebni arhiv

LETALIŠČE DIVAČANa obstoječem letališču Divača delujeta Janez let d.o.o. in Kraški letalski center Divača. Letališče ima dve vzletno-pristajalni stezi: asfaltno in travnato.


Dolet in odlet na letališče: Vhodno-izhodna vrata je mesto Kozina na višini 4000 ft QNH za prihod letal iz južne smeri (Portorož in Ilirska Bistrica). Vhodno-izhodna vrata je mesto Razdrto na višini 4000 ft QNH za prihod letal iz severne smeri (Ljubljana, Ajdovščina). Cona in šolski krog sta severno od letališča nad železniško progo. Cona jadranja jadralnih letal je sever-severovzhodno od letališča, pobočje in planota Vremščice.Prepovedane cone: Letenje nad Škocjanskimi jamami pod višino 3000 ft QNH je prepovedano. Izogibati se je potrebno letenju nad sosednjimi vasmi.Organizacija letenja: Letenje je dovoljeno v vizualnih meteoroloških pogojih od sončnega vzhoda in zahoda. Frekvenca radiopostaje je 123,500 MHz.

LETALIŠČE DIVAČA – ICAO KODA: LJDIPiloti lahko položaj letališča najlažje določijo kot 315 radial 10NM od radionavigaciskega sredstva ILB (114.80 MHz).Podatki za pilote: AIRPORT DIVACA (ZZZZ) INFO (123.50 MHZ) Loc: N45.41 E014.03, 10NM rad 315 ILB (VOR DME) RWY 31/13 TODA 800m asphalt RWY 30/12 TODA 800m grass Elev. 1421 ft

podatki letališča za piloteLETALIŠČE DIVAČA

Cerar, 2010: Letališki priročnik.


FLOTA LETAL NA LETALIŠČU DIVAČAFloto letal sestavljajo letala, ki letijo v aeroklubu. To so jadralna letala, šolska motorna letala in športno-turistična letala. Med drugim floto podjetja Janez let in kluba Kraški letalski center Divača sestavljajo:

MOTORNA LETALA

BEECHCRAFT SUPER KING AIR 200 - poslovno dvomotorno letalo razpetina kril: 16.61 m dolžina letala: 13.34 m največja potovalna hitrost: 545 km/h prostor: dva člana posadke in osem potnikov namen: taxi leti, čarter letiCESSNA 340A II – poslovno dvomotorno letalo razpetina kril: 11.26 m dolžina letala: 10.46 m največja potovalna hitrost: 452 km/h prostor: dva člana posadke in štiri potniki namen: taxi leti, čarter letiPIPER SENECA PA-34 200T – poslovno dvomotorno letalo razpetina kril: 11.85 m dolžina letala: 8.69 m največja potovalna hitrost: 353 km/h prostor: dva člana posadke in štiri potniki namen: panoramski leti, taxi leti, čarter leti, šolanje pilotov, trenažno letenje, znanstvene raziskaveCESSNA 172P – vsestransko motorno letalo razpetina kril: 10.97 m dolžina letala: 8.2 m največja potovalna hitrost: 233 km/h prostor: štiri osebe namen: panoramski leti, taxi leti, šolanje pilotov, trenažno letenje

JADRALNA LETALA

ELAN DG-101G – enosedežno jadralno letalo razpetina kril: 15.00 m dolžina letala: 7.00 m največja potovalna hitrost: 260 km/h teža – prazno: 230 kg teža – polno: 418 kgBLANIK SOLO L33 – enosedežno jadralno letalo razpetina kril: 14.12 m dolžina letala: 6.62 m največja potovalna hitrost: 248 km/h teža – prazno: 210 kg teža – polno: 340 kgGROB G103 TWIN ASTIR – dvosedežno jadralno letalo razpetina kril: 17.50 m dolžina letala: 8.10 m največja potovalna hitrost: 250 km/h teža – prazno: 390 kg teža – polno: 610 kg

flota letalLETALIŠČE DIVAČA

http://janezlet.si/beechcraft_super_king_air_200/

http://janezlet.si/cessna_340a_ii/

http://janezlet.si/cessna_172p/

http://www.aeroklub-celje.si/letalski-park/jadralna-letala.html

http://www.epicos.com/EPCompanyProfileWeb/Content/Aircraft_Industries/solo.jpg

http://aviation.derosaweb.net/dg101/images/DGonGround.JPG

http://www.planepictures.net/netshow.php?id=865616

MOTORNA LETALA

JADRALNA LETALA

Beechcraft Super King Air 200 namenjeno taxi in čarter letom.

Elan DG-101G - enosedežno jadralno letalo.

Blanik Solo L33 - enosedežno jadralno letalo. Grob G103 Twin Astir - dvosedežno jadralno letalo.

Cessna 340A II namenjena taxi in čarter letom.

Cessna 172P namenjena taxi letom, šolanju pilotov ter panoramskim letom.


Želje po izboljševanju letališča so prisotne že od začetka gradnje letališča. Dodatna infrastruktura kot so elektrika, vodovod, večje število hangarjev in pomožni program bi izboljšali pomen regionalno-športnega letališča. Letališče je del kulture in tehnične dediščine, prav tako pa tudi generator razvoja in predstavitelj tehnične kulture v prihodnosti.

“Vsa leta sem komaj čakal trenutek, da bo imelo vodstvo občine posluh, da ta kraj razvije in mu da tisto mesto, ki si ga zasluži. V dveh letih naj bi tako letališko stezo na Gabrku z zdajšnjih 800 metrov, kar omogoča pristanke letalom z do 19 sedeži, podaljšali na 1200 metrov in s tem odprli vrata letalom z do 49 sedeži. Poleg tega naj bi letališče dobilo vse potrebne spremljajoče objekte, ograjo, kontrolni stolp in hangarje. Tako naj bi iz državnega letališča lokalnega pomena preraslo v mednarodno. V prostorskih načrtih občine je območje okrog letališča, veliko 140 hektarjev, namenjeno športno-rekreacijski coni. Želim si, da bi v prihodnjih letih tu bili priče hotelu s petimi zvezdicami in golf igrišču. Letališče pa bo služilo razvoju podjetništva vseh vrst in poganjalo razvojni ciklus občine.” (Divaški župan Matija Potokar na odprtju novoasfaltirane letališke steze, v Kladnik, 2008; str. 218)

Želje po veliki razširitvi letališča niso uspele. Poleg domačinov, ki niso želeli prodati zemlje, je tudi nadzorni svet Škocjanskih jam opozoril na tveganja ob razširitvi. Idejna rešitev je namreč obsegala razširitev letališča z novimi hangarji, letališko stavbo z javnim in nastanitvenim programom, ureditev golf igrišča in manjšega apartmajskega dela za potrebe novega reakcijskega parka.

Mnogi so bili mnenja, da je bila zasnova razširitve preobsežna za izbran prostor. Vendar želja porazširitvi ostaja.

Prostor ponuja potencial za razvoj letalske panoge na Krasu. Obstoječe letalske steze so postavljene op-timalno glede geografskih in klimatskih značilnosti prostora. Prav tako se pojavljajo želje trenutnih uporab-nikov po razvoju prostora, da bi polno zaživel in ponujal več. Zato se je izbira lokacije za diplomsko nalogo športnega letališča Divača podredila že izbrani lokaciji letališča.

Cilj naloge je ureditev območja ob letališki stezi v namen izboljšanja uporabe prostora in združevanja različnih uporabnikov. Hkrati pa skozi arhitekturo prikazati potencial prostora in športa.

URBANISTIČNI OKVIRželje in cilji ureditve prostora


Območje letališča Divača se nahaja na obsežni ravninski planoti Garbk. Ravnino na severni in severo-vzhodni strani omejuje hribovje Vremščica.Na območju letališča sta hangarja podjetja in hangar kluba edini zidani elementi v prostoru.Izravnan teren in urejene travnate površine večinoma sestavljajo prostor letališča. Zaradi zagotavljanja var-nega odvijanja zračnega prometa z letali so v okolici odstranjene ovire. Območje letališča zato nima dreves. Drevesa in grmovje se pojavijo južneje od letališča ob makadamski dovozni poti. Zaradi opuščanja kmeti-jstva in živinoreje, se počasi zaraščajo tudi okoliške parcele, ki so v lasti domačinov.

Čudoviti svet letenja v popolni tišini.

pogledi v prostoruPROSTOR

osebni arhiv

osebni arhiv

osebni arhiv osebni arhiv

osebni arhiv


Ob regionalni cesti Divača-Ilirska Bistrica je letališče označeno s kažipotno tablo. Do letališča se dostopa preko makadamske poti.Podjetje Janez let d.o.o. ima dva hangarja z letališkim stolpom, namenjena hangariranju motornih letal, servisni delavnici in administraciji. Obstoječa hangarja sta jekleni konstukciji, kriti s pločevino. Kontrolni stolp, visok približno P+2, je prislonjen na severni hangar in ima pregled na celotno območje.Klub Kraški letalski center Divača ima hangar star okoli 25 let, zgrajen že ob začetku delovanja. Hangar je jeklene konstrukcije, krit s pločevino. V hangarju shranjujejo jadralna in motorna letala. Jadralna letala so obešena tudi pod stropno konstrukcijo. Obešena jaradlna letala hkrati izboljšujejo uporabo prostora. Ker pa letališče nima električne povezave na omrežje in elektriko pridobivajo preko agregatov, je tak način hangariranja otežen.Letališče ima dve VPS, travnato in asfaltno. Travnata VPS, dolžine 800 m, poteka vzporedno z mejo parcele, po sredinskem delu. Asfaltna VPS, dolžine 800 m + 30 m travnate razširitve, poteka diagonalno po parceli.Taxi poti, ki povezujejo VPS s hangarjem Kraškega letalskega centra Divača, so travnate. Taxi poti, ki pov-ezujejo VPS s hangarji Janez leta d.o.o., so delno asfaltirane in delno makadamske.

pogledi v prostoruPROSTOR

osebni arhiv

osebni arhiv

osebni arhiv osebni arhiv

osebni arhiv


OKOLICA OBRAVNAVANEGA OKOLJAV okolici obravnavanega okolja je veliko nepozidanega prostora. Zazidavo predstavljajo gručaste pozidave posameznih vasi. Povprečna višina hiš je višina enodružinskih hiš (P+1), brez večjih dominant v prostoru. Zgoščena večja zazidava se pojavi v območju vasi Divača, kjer se pojavijo tudi višje zgradbe (do P+4).

OŽJE OKOLJEV ožjem obravnavanem prostoru je veliko nepozidanega, kar pomeni, da je prostor zelo odprt. Edino zazi-davo v ožji okolici predstavljajo hangarji letalskega centra.

ANALIZA PROSTORAmorfologija prostora

Okolica obravnavanega okolja - grajeno tkivo prika-zuje veliko praznega prostora in strnjeno zazidavo v naseljih.

Ožje obravnavano okolje - grajeno tkivo prikazuje veliko praznega prostora in dva elementa zazidave v prostoru.


OKOLICA OBRAVNAVANEGA OKOLJAV okolici obravnavanega okolja se prepleta mreža cest.V bližini mesta Divača poteka avtocesta A1 Ljubljana-Koper.Državna cesta Ljubljana Koper prav tako poteka ob neposredni bližini mesta Divača. V mestu Divača se srečajo državni cesti Sežana-Divača in Lokev-Divača in državna cesta Divača-Famlje-Ribnica, ki vodi tudi proti letališču.Iz državnih cest se proti naselju razcepijo občinske ceste.Po pravilniku morajo vsi novi objekti imeti zagotovljen priključek na javno cesto v skladu z veljavnimi predpisi.

Pri naselju Divača se nahaja RTP (razdelilna transformatorska postaja). Iz lokacije RTP-ja potekajo električni kabli v vse smeri. Električno omrežje je preko Kraške pokrajine napeljano do naselij. Večinoma so naselja priključena na vodovodno omrežje. Na območjih z javnim vodovodnim omrežjem se novogradnjam pred-vidi priključitev na to omrežje.Na obstoječe plinovodno omrežje so priključene le hiše v naselju Divača.

ANALIZA PROSTORAstruktura prostora

Okolica obravnavanega okolja - ceste. Naselja so dobro povezana med steboj in v bližini poteka tudi avtocesta. Obravnavana lokacija ima priključen na regionalno cesto.

Okolica obravnavanega okolja - infrastruktura. Ta poteka stran od obravnavanega območja, vendar omogoča priključek na obstoječo infrastrukturo.


Okolica obravnavanega okolja se nahaja na kraški planoti, kjer je veliko zelenja, obdajajo jo gozdne površine in naselja so le nekaj kilometrov oddaljena ena od druge. Večje odprte površine se po-javijo pod vznožjem Vremščice in na območju letališča, kjer je zaradi varnosti potreben odprt prostor brez večjih ovir. Območje se v zadnjih letih še bolj zarašča zaradi opuščanja kmetijstva in živinoreje.

Obravnavano okolje se nahaja v bližini Škocjanskih jam, ki so vključene v svetovno in naravno dediščino Unesco. Vplivno območje regijskega parka Škocjanske jame se pojavlja tudi v okoliškem območju.Zaradi ekološko pomembnega območja mora biti načrtovanje, gradnja in uporaba objektov vključno z njihovim vzdrževanjem izvedeno tako, da ne ogrozijo vrednostnih lastnosti parka.

struktura prostoraANALIZA PROSTORA

Okolica obravnavanega okolja - zelenje. Območje obdajajo gozdne površine in obdelovalne površine.

Okolica obravnavanega okolja - varstvo. Območje se nahaja v vplivnih območjih, zato mora biti načrtovanje pozorno izvedeno.


NAMENSKA RABA PROSTORAObmočje ureja dolgoročni plan občine Sežana (Divača) za ob-dobje 1986-2000 (Uradni list SRS št.14/88), srednjeročni družbeni plan Občine Sežana(Divača) za obdobje 1986-1990 (Uradni list SRS, št.14/88) in odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Divača, (Uradno prečiščeno besedilo) (Uradni list RS št. 45/05).

Območje letališča občina Divača je v obstoječem planskem aktu opredeljeno kot območje vzletišč - območje IV. Okrog njega je območje opredeljeno kot območje za šport in rekreacijo - območje ZS. Najboljša kmetijska zemljišča se nahajajo južneje od območja letališča. Kmetijska zemljišča so v lasti domačinov. S tem je tudi širitev letališča na jug otežena.


Okolica obravnavanega okolja - namenska raba prostora. Izbrano območje je opredeljeno kot območje vzletišč - območje IV.


OŽJE OKOLJEGeometrijo obravnavanega prostora sestavljajo večje ravne ploskve, ki jih na severu omejuje pogorje Vremščica.Območje je kraškega značaja, z vrtačami, ki so jih, ob gradnji letališča v času prve svetovne vojne zasuli.Območje letališča danes prekrivajo kraški travniki ali pašniki. Zaradi zagotavljanja varnega odvijanja zračnega prometa z letali je bilo potrebno odstraniti vse ovire. Ovire, za katere se je že predhodno ugotovilo, da ne ovirajo normalnih procedur letenja, vendar se nahajajo v bližini letališča, so označene z oznakami za označevanje ovir.V bližini letališča se pojavijo tri ovire - stebri daljnovoda.

Območje obdelave je pacela številka 1888, katasterske občine 2451-Dolnje Ležeče. Površina parcele je 414 230 m2. Lastnik parcele je Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, ki preko pogodbe dovoljuje uporabo parcele Janez letu d.o.o. in klubu Kraški letalski center Divača.V lasti ministrstva so v tudi parcele na severu območja letališča - parcele številka 4/21, 292 in 293. Okoliške parcele so v lasti domačinov.


Ožje obravnavano okolje - zelenje. Zelenja je na iz-branem območju malo, vendar se nahaja v njegovi okolici.

Ožje obravnavano okolje - izbrano območje je ravno. Na severo-vzhodu se teren začne dvigovati v gorovje Vremščica.


OKOLICA OBRAVNAVANEGA OKOLJA Iz lokacije se odpira pogled na Kraško pokrajino in Vremščico, ki uokvirita območje letališča. Kraška pokraji-na južneje, v okolici obravnavanega okolja, prav tako uokvirja Škocjanske jame. Vodovje se pojavi le v bližini Škocjanskih jam, kjer reka Reka ponikne v podzemlje.

OŽJE OKOLJE Frekvenca prometa na območju je nizka. Območje se namreč nahaja zunaj glavne prometnice. Državna cesta Divača-Famlje-Ribnica vodi iz Divače proti vzhodu, mimo letališča. Iz nje se odcepi občinska javna pot, odcep športno letališče, ki vodi do hangarjev.Avtomobili imajo dostop le do hangarjev, na območju letališča je vožja avtomobilov, razen za intervecijska vozila, prepovedana. Poti znotraj parcele so namenjene pešcem ali letalom.

ANALIZE PROSTORAzaznava prostora

Ožje obravnavano okolje - uporabniki, ki se gibljejo skozi prostor so avtomobili, pešci in letala.

Okolica obravnavanega okolja - robovi območja.


ZAKLJUČEKAnalize prikazujejo odprt prostor z veliko zelenja v obliki travnikov ali pašnikov ter drevesja v širiši okolici. Letališče je brez vidnih navezav na okolico obravnavanega okolja postavljeno v prostor kraške pokrajine. Lokacija obstoječih letaliških stez se podreja vremenskim vplivom, predvsem vetru. Postavljena je tako, da omogoča lažje vzletanje in pristajanje letal.Območje obstoječega letališča se prijetno zliva v podobo kraške pokrajine. S tem je prostor še vedno slikovit in nemoteč za okolico. Prostor ima torej potencial delovanja in širitve. Zaradi odprtosti prostora in vključevanja v pokrajino morata nov program in zasnova prostora spoštovati in ne smeta ustvarjati nepo-trebnih napetosti v prostoru.

SMERNICE ZA NAČRTOVANJEIzbrana lokacija je še posebej zanimiva, ker se nahaja na zelo odprtem prostoru. Območje nove zazidave je omejeno na izbrano lokacijo brez možnosti širitve na druge parcele.Izbrani prostor je že sam po sebi slikovit, razgiban in odprt. Zato novogradnja na izbrani lokacije ne sme biti izstopajoča. Novogradnja mora s pozicijo, vmeščanjem v prostor in z višino ter obliko nove zasnove spoštovati prostor.

ANALIZE PROSTORAsmernice za načrtovanje


Rekreacijsko območje Letališča Divača leži na območju obstoječega letališča iz vojnih časov in športnega letališča. Na severu in vzhodu območje omejuje železnica. Območje leži v vplivnem območju Regijskega parka Škocjanske jame. Območje je potrebno ustrezno urediti in vpeljati primerne vsebine, ki bodo v prostoru neagresivno dopolnje-vale dejavnosti športnega letališča in omogočale njegov razvoj v omejeni obliki kot tip športnega letališča.

Letališče za svojo rast in razvoj potrebuje predvsem posodobitev zemeljskega dela letališča.

Občina Divača opredeljuje območje letališča v obstoječem prostorskem aktu kot območje vzletišča. Območje severno in vzhodno od prostora vzletišča pa je opredeljeno kot območje za šport in rekreacijo. Želja občine je smiselno postavitev osrednjega letališkega objekta v skladu s funkcijo letališča. Predvsem se želi izogniti razpršeni gradnji hangarjev, ki bi bili brez vsebine nepovezano razmeščeni v prostoru. V osnutku novega OPN občina želi ohraniti površine v enakem obsegu in želi z OPPN celostno ureditev prostora.

Prostor dopušča ureditev za izvedbo rekreacijske cone.

Trenutno so obstoječi objekti na letališču kljub podobni funkciji postavljeni ločeno. Razvoj prostora bi najbrž povzročil nadaljno napovezano postavitev objektov v prostoru, namenjenemu športu in rekreaciji, ki bi bili postavljeni glede na uporabnike prostora. Prav tako obstoječi objekti postajajo neustrezni in potrebni obnove. Iz teh razlogov se predvidi gradnja novih objektov, ki ustrezajo potrebam in upoštevajo želje, ter reciklaža starih gradbenih materialov.

Novogradnja in urbanistično oblikovanje v prostoru morata upoštevati značilnosti urejanja območja, posvetiti pozornost vklapljanju v naravno okolje in kvalitetnemu oblikovanju z upoštevanjem značilnosti okolja.

Pozornost je treba posvetiti nekonfliktnemu stiku z naravo.

Potrebno je upoštevati omejitev vsebine zasnove, ki v rekreacijskih območjih dovoljuje le turistično-gostinske objekte, rekreacijske objekte in naprave. Prepoveduje katerokoli drugačno gradnjo ali poseg v prostor, ki ni usklajen z rekreacijskim značajem območja.Posebno pozornost je treba posvetiti zelenim površinam, ohranjanju prometnih površin v enakem obsegu kot do sedaj in zagotovitvi priključka na javno cesto in vodovodno omrežje.

želje in omejitvePROJEKTNA NALOGA

HANGARJI NA LETALIŠČUTrenutni hangarji so v prostoru postavljeni ločeno in ne upoštevajo želj občine Divača. Te so strn-jena postavitev hangarjev v prostoru in postavitev osrednjega letališkega objekta za nadaljnji razvoj letališča.


Z upoštevanjem želja upravljalca prostora, občine Divača, in želje po razvoju območja trenutnih uporabnikov prostora, se kot rešitev pojavi zamisel o združevanju uporabnikov. Klub Kraški letalski center Divača in pod-jetje Janez let d.o.o. že vrsto let sodelujeta in pomagata drug drugemu pri opravilih na območju športnega letališča. Z združevanjem bi se razširila ponudba športnega letališča in organizacija dogodkov, skrb za letališče pa bi bila deljena in poslednično lažja.Navdušencev nad letenjem je veliko. Panoramski leti so množično izvajani za doživetje stika letenja z manjšimi letali. Izvajani so tudi informativni leti za navdušence, ki se lahko preizkusijo kot piloti, in šolanje pilotov za motorna in jadralna letala. Povečuje se tudi število interesentov za izdelovanje letal v različnih merilih.

Povezovanje letalskih panog z obiskovalci.

Projekt novega letališča Divača mora pritegovati različne množice ljudi: navdušence nad letenjem in naključne obiskovalce. Obem skupinam bi tako predstavili širok spekter letalskega športa. Ugotovljeno je namreč bilo, da le malo kdo pravzaprav pozna dejavnosti, ki jih letališče ponuja. Z novo zasnovo bi moral naključeni sprehajalec Krasa dobiti možnost širšega pregleda letalskih panog pri Divači.

Vtis letenja se najbolje doživi v letalu. Prvi stiki z njim pa se dogajajo prav na tleh in prav ti vzbujajo radoved-nost in sprožijo nadaljna raziskovanja.

NAMENŽelja projekta je približevanje letalske kulture množici. Zato se diplomska naloga ukvarja tudi z doživljanjem letenja v zraku in prav tako na tleh kot obiskovalec.

Športno letališče je zato v osnovi namenjeno različnim društvom, ki se ukvarjajo z letalskim športom in imajo interes za širjenje znanja in izvajanje programov za promocijo letalstva.

Želja je ustvariti novo kompaktno ureditev, kjer so hangarji, namenjeni shranjevanju letal, povezani s pro-gramom, namenjenim obliskovalcem letališča. Tako je omogočeno doživljanje panoge tudi z vidika obisko-valca in s tem doživljanje prostora in športa na osebni ravni.Obiskovalci korak za korakom doživljajo prostor in se spogledujejo z letenjem. Obiskovalci ga doživljajo prostor s pogledom v zrak, pilot pa doživlja prostor iz letala s pogledom na tla. Druga perspektiva, drugi pogled, drugačna čustva in občutki glede letenja.

Projekt se ukvarja z željo izboljšanja običajnega objekta namenjenega zaščiti in shranjevanju, v zanimiv in drugačen objekt. S svojim funkcionalnim programom želi zadoščati estetskim arhitekturnim standardom v prostoru.

Letenje nima nikakršnega pridiha romantike ali česa podobnega.

želje in omejitvePROJEKTNA NALOGA

POGLEDI NA LETALIŠČU

NOVI HANGARJI

Trenutni hangarji so v prostoru so in obrnjeni stran od letališke steze. Pri novi zasnovi hangarja je želja po združevanju hangarja in dogajanja na letališču, kar pomeni tudi odpiranje pogledov iz hangarja na letališko stezo.

Pri zasnovi novih hangarjev se pojavi želja pov-ezovanja - povezovanja hangarja z zunanjim pros-torom in povezava znotraj hangarja. Povezave so namenjena obiskovalcem, ki doživljajo letenje s fizičnim stikom in s pogledi.


Glede na dejavnosti in program na športnem letališču Divača so v prostoru predvideni različni uporabniki, ki prostor uporabljajo z različnimi nameni.

PREDVIDENI UPORABNIKI PROSTORA LETALIŠČA DIVAČA Janez let d.o.o. - prevozi, panoramski let, skladiščenje in izposoja letal, šolanje pilotov, organiziranje pri-reditev, vodenje centra, koordinacija različnih programovKraški letalski center Divača - šolanje pilotov, skladiščenje in izposoja letal, vodenje centra, organiziranje prireditev, koordinacija različnih programovModelarsko društvo - organiziranje delavnic, spust modelov, tekmovanja, prireditve, izobraževanjeJadralno padalsko društvo - organiziranje skokov, izobraževanje, shranjevanje padalObiskovalci - kavarniški program, razgledni prostor, predstavitve, informacije o letalstvu, razstave, filmi

UPORABNIKI PROSTORA potrebujejo različne prostore za opravljanje dejavnosti.JANEZ LET d.o.o. pisarna predsednika kluba - odgovoren za kontrolo nad izvajanjem aktivnosti podjetja na letališču pisarna letalskega upravnika - odgovoren za letalske operacije na letališču, kontrolo razpoložljivosti letališča najavljenim letalom pisarna letalskega informatorja - odgovoren za informacije pilotom letal (delujočim na letališču Divača in tistim, ki želijo pristati na letališču Divača) pisarna letalskega tehnika - odgovoren za vsakodnevno kontrolo letaliških naprav, košnjo trave, kontrolo letaliških površin hangarji - shranjevanje letal

KRAŠKI LETALSKI CENTER DIVAČA pisarna predsednika kluba - odgovoren za kontrolo nad izvajanjem aktivnosti kluba na letališču pisarna letalskega oskrbnika - odgovoren za košnjo trave, urejanje letaliških površin hangarji - shranjevanje letal

MODELARSKO DRUŠTVO delavnica - namenjena izdelovanju in popravilu modelov skladišče – za shranjevanje letalskih modelov steza – za testiranje modelov

JADRALNO DRUŠTVO prostor za sušenje in shranjevanje padal

SKUPNA UPORABA PROSTOROV predavalnica - namenjena učnim uram in lekcijam knjižnica in arhiv - namenjena literaturi o letalstvu klubski prostor - namenjena pilotom in učencem za pogovor po učnih urah

SERVIS kotlovnica - namenjena ogrevanju javnega in upravnega dela zasnove gasilsko vozilo - namenjeno primeru nesreč na območju letališča

KAVARNA

INFO TOČKA prostor za razstave - namenjen prikazu zgodovine letalstva, postavitvi letalskih modelov različnih meril, informacijam o ponudbi in turističnih znamenitosti v okolici

Glede na predvidene uporabnike prostora ugotovimo, da je potrebno združevati programe z istimi funkcijami različnih uporabnikov. Z združevanjem bi pridobili boljšo funkcionalno uporabo prostora. Zato se prostor razdeli na več delov.

DELITEV PROSTORAHANGARSKI DEL - namenjen shranjevanju in zaščiti motornih in jadralnih letal.SERVISNI DEL - namenjen letališkemu osebju in uporabnikom. Sestavljajo ga kontrolni stolp za nadzor letal-skega prometa, prostor za gasilsko vozilo, kotlovnica, skladiščni prostori ipd.PROSTORI DRUŠTEV - namenjeni društvom, ki delujejo na športnem letališču Divača. Sestavljajo jih klubski prostori društev, pisarniški prostori, učilnica, delavniški prostori, knjižnica in arhiv.JAVNI DEL - namenjen obiskovalcem in uporabnikom prostora. Sestavljajo ga kavarna in razstavni prostor.ZUNANJI DEL - namenjen vsem uporabnikom. Sestavljajo ga razgledna ploščad, iz katere so vidne aktivnosti na letališču, steza za modelarje in testiranje modelov, ter vse zunanje površine, ki omogočajo sprehajanje in povezujejo ostale dele v celoto.

Letenje je trenutno na prvem mestu predvsem zato, ker je tako drago in zahteva celega človeka in posledično tudi način življenja. (Matevž Lenarčič)

Promocija letenja širi zanimanje za letalski špot, kar posledično pospešuje razvoj letalske panoge na območju. Letenje je in še vedno zbuja zanimanje pred neznanim. Večina, ki premaga tremo pred neznanim, po vzletu doživi lepoto letenja.Zato mora biti programska zasnova novih objektov prijetna, da se uporabniki prostora v njem radi zadržujejo.

Ker so uporabniki prostora med seboj raznoliki (piloti, učenci, jadralci, modelarji in naključni obiskovalci), je potrebno oblikovanje prostora približati vsem skupinam. Smiselno je, da vse skupine letalsko panogo doživljajo in se ob tem zabavajo ter se v prostoru radi zadržujejo.

uporabniki prostoraPROGRAMSKA ZASNOVA


LEGA IN UMESTITEV V PROSTORIzbrana lokacija se nahaja na odprti lokaciji. Od regionalne ceste Divača-Ilirska Bistrica je odmaknjena v notranjost planote pod pobočje gorovja Vremščica. Nahaja se na mestu, kjer je bilo v času 1. svetovne vojne letališče in s tem je eno redkih ohranjenih na mestu vojnega letališča, v Sloveniji.Na izbrani lokaciji sta že pozicionirani vzletno-pristajalni stezi; travnata steza in asfaltirana steza, dolgi 800m. Vzletno-pristajalne steze se nahajajo v centralnem delu izbrane lokacije, pozicioniarne v smeri vzhod-zahod, z določenim kotom odstopanja od travnate steze. Pozicija vzletno-pristajalnih stez je optimalna glede geo-grafske omejitve prostora, Vremščico in na veter, ki je izmed vseh vremenskih razmer najbolj problematičen za vzlete in pristanke letal.Z odstranitvijo obstoječih, arhitekturno nezanimivih, hangarjev se prostor popolnoma odpre na pokrajino. Odprtost prostora predstavlja izziv za iskanje smernic gradnje.

Prostor umestitve novih objektov se kot najboljša opcija pojavi na južnem delu parcele, kjer je boljši dostop do nove strukture. Ima poglede na vse strani, prosto povezavo letal z vzletno-pristajalno stezo in neomeje-vanjem poletov, saj piloti opravljajo učni krog letenja v smeri proti severu. Kakršnakoli drugačna postavitev v prostoru bi omejevala letalski promet, ki pa je za delovanje letališča najbolj pomemben.

UREDITEV PROSTORAumestitev v prostor

POSTAVITEV V PROSTORUNajboljša postavitev znotraj izrbane parcele je na južno-zahodnem delu parcele. Kakršnakoli druga postavitev prečka obstoječi vzletno-pristajalni stezi in s tem ogroža varnost obiskovalcev in pilotov.


UREDITEV PROSTORAZa boljšo razpoznavnost območja letališča je potrebna označitev funkcije prostora, ki mora biti vidna z obeh smeri ceste Divača-regionalna cesta-Ilirska Bistrica. Predlagani sta opozorilni tabli z večjim napisom ali ilustracijo, ki ponazarja funkcijo. Potrebna je ureditev dovozne poti, ki se odcepi od regionalne ceste. Razširitev obstoječe poti bi dovoljevala neovirano srečanje dveh avtomobilov. Asfaltiranje makadama bi izboljšala vožnjo do lokacije, preprečevalo dviganje prahu in zmanjšalo obrabo materiala.Parkirišče je zasnovano kot zaključek dovozne poti levo od območja hangarjev. Območje hangarjev se na-haja na jugo-zahodnem delu parcele, kjer ne ovira letalskega prometa in je najlažje dosegljiva s prevoznimi sredstvi. Območje modelarjev sestavlja modelarska vzletno-pristajalna steza, ki omogoča testiranje mod-elov motornih in jadralnih letal.

UREDITEV PROSTORAumestitev v prostor

Travnata vzletno-pristajalna stezase ohranja na obstoječem mestu. Urejena je z oznakami vzletno-pristajalnih stez za boljšo vidljiv-ost iz zraka.

Asfaltna vzletno-pristajalna stezase ohranja na obstoječem mestu. Urejena je z oznakami vzletno-pristajalnih stez za boljšo vidljiv-ost iz zraka.

Dovozna potse uredi. Njena razširitev omogoča srečevanje dveh avtomobilov.

Območje parkiriščaza obiskovalce, pilote in zaposlene na letališču.

Območje modelarske testne stezeje namenjeno preizkusu letal modelarskega društva.

Območje hangarskih zgradb

Divača - regionalna cesta - Ilirska Bistrica

Označitev območja letališča.


KONCEPT

Z odstranitvijo neustreznih in arhitekturno nezanimivih objektov se prostor popolnoma odpre. Vzletno-prista-jalni stezi postaneta edini liniji v odprtem prostoru zamejenim z gorovjem Vremščica.

Nova zasnova z umestitvijo v prostor sledi obstoječim linijam. Sledenje omogoča odpiranje pogledov iz zgradb na prostor in dejavnosti v prostoru.Po obliki se zasnova izogiba dolgim oblikam in velikim zgradbam. Dolga zasnova bi v odprtem prostoru delovala kot zid in razmejila prostor na dva dela. Glede na prostor, projektno nalogo in željo po združevanju obiskovalcev ter panoge letalstva je zato nova kompozicija sestavljena iz ločenih elementov. Ločitev zas-nove na posamezne elemente omogoča poglede skozi zasnovo na prostor, uokvirja naravo in se povezuje z naravo.Nove elemente, pet hangarjev in kontrolni stolp, skupaj povezuje pot. Koncept poti je eden pomembnejših elementov zasnove. Preko poti namreč poteka povezovanje različnih prostorov, različnih uporabnikov pros-tora in odpiranje različnih pogledov na prostor.

ZASNOVAkoncept

Območje na izbrani lokaciji, kjer je najugodnejša gradnja novih objektov.

Liniji vzletno-pristajalnih stez sta edini liniji v odprtem prostoru. Nova zasnova se orientira na obstoječe linije.

Dolga zasnova bi v prostoru delovala kot razmejitev, zato se razdeli na manjše enote.

Delitev dolge zasnove na manjše enote omogoča poglede skozi strukturo na odprto kraško pokrajino.

Pot poveže objekte v celoto.


KONCEPT POTI

Kdor se povzpne tja gor, se reši mase, ki odnaša in v sebi vari vse identitete avtorjev in gledalcev. Je kot Ikar nad temi vodami in ni se mu treba meriti za Dedalove zvijače v brezkončnih, gibljivih labirintih. (Certeau, 2007)

Glavna nit projekta je pot, na katero se prislanjajo objekti.

Pot je gibanje po prostoru, doživljanje letenja.

Preko poti se ustvarja doživetje, ki odpira različne poglede in različne vidike letalstva.Kot vzlet letala se tudi pot počasi vzpenja proti odprti pokrajini. Po vzletu oziroma prihodu na vrh klančine, se odpre pogled na pokrajino in omejitev s hangarji na eni strani. Pot se kot vsak polet nadaljuje v višini do trenutka, ko se na pot ponovno prislonijo hangarji. Takrat se obiskovalec iz zavetrja spogleduje z drugimi le-tali. Pot se zaključi z objektom kontrolnega stolpa, kjer se obiskovalec lahko povzpne v višave ali pa zaključi »polet« in se vrne na trda tla.

Hangarji predstavljajo statično strukturo v prostoru. Pot pa je njeno nasprotje in predstavlja lahkotno struk-turo, ki obiskovalce vodi nad tlemi.

V zraku je svoboda, v zraku dan sijoč!

ZASNOVAkoncept


OBLIKOVANJE VOLUMNOVPoseg v prostor uvaja nove hangarske zgradbe, kontrolni stolp in povezovalno pot.

HANGARAgencija za civilno letalstvo dimenzije volumna hangarja omejuje le s podatkom, da nanje vplivajo velikost in število letal, za shranjevanje katerih je namenjen. Hangarji so dimenzionirani na obstoječo floto letal na letališču in dopuščajo povečanje števila letal.Hangarski del zasnove se deli na dve različni funkciji: program, namenjen spremljevalni funkciji športnega letališča in program, namenjen hangariranju letal.

Spremljevalni program športnega letališča je lociran v dveh hangarjih. Hangarja sta volumensko enaka. Enokapna streha se na severno-vzhodni strani podaljšuje v senčilo, ki se nahaja nad potjo. Konstrukcija poti združuje funkcijo nosilnega elementa poti in arhitekturnega elementa oblikovanja hangarja.Hangarja sta tlorisno zasnovana kot sistem jedra, na katerega se priključujejo različni programi. Jedro, sestavljeno iz stopniščnega in sanitarnega dela, je diagonalna poteza znotraj volumna, ki se nadaljuje tudi v zunanjost.

Program hangariranja športnih letal je lociran v treh hangarjih. Hangarji namenjeni shranjevanju letal so volumensko enaki. Enokapna streha se na južni strani podaljšuje v senčilo, ki se nahaja nad potjo. Pri di-menzioniranju hangarjev je potrebno zagotoviti prost tloris hangarja za čim lažje hangariranje letal, katerih dimenzije razpona kril presegajo 10 m. Hangariranje letal lahko letala razporeja po tlorisni površini volumna ali jadralna letala obesi na strešno konstrukcijo in tako bolje izkorišča volumenski prostor.Hangarji so po volumnu prosti. Skrajna dva hangarja imata prostor, pregrajen za potrebe skladišča, gasil-skega vozila in shranjevanja prikolic za jadralna letala. Sredinski hangar je popolnoma prost po volumnu.Pred hangarji se nahaja letalska ploščad, katere površinska velikost je enaka površini znotraj hangarja.

ZASNOVAoblikovanje volumnov

Oblikovanje volumna hangarja. Stranica proti jugu se zniža in s tem pridobi obliko, ki usmerja pogled preko zgradbe v zrak do letal.

Enokapna streha se nad potjo razširi v senčilo in postane dodatni arhitekturni element zgradbe.

Jedro hangarja spremljevalnega programa je diago-nalna poteza znotraj volumna.Jedro ostalih treh hangarjev pa je postavljeno v sk-rajna dva hangarja.

Nočem neba, ki se zalepi na okensko šipo. - Markus Werner


POTPot je glavna nit celotne zasnove, na katero se prislanjajo hangarji in kontrolni stolp. Pot se iz sredine proti začetku in koncu, razširi. Na začetni in končni točki se združi z zunanjo ureditvijo in tvori povezano pot.

KONTROLNI STOLPPo informacijah Agencije za civilno letalstvo dimenzije kontrolnega stolpa niso predpisane. Obstajajo le po-goji glede lociranja in dimenzioniranja višine stolpa, ki kontrolorju letenja na svoji delovni poziciji omogočajo neoviran pogled na manevrske površine letališča.Zasnova stolpa sega v višino štirih etaž. Sestavljen je iz razgledne ploščadi v tretji etaži in prostorov letališkega informatorja v četrti etaži. Kontrolni stolp je zasnovan tako, da je iz prostorov letališkega informa-torja omogočen pogled na celotni prostor letališča, kot to zahteva Agencija za civilno letalstvo.

ZASNOVAoblikovanje volumnov

Nočem neba, ki se zalepi na okensko šipo. - Markus Werner

Na pot se prislanjajo hangarji in kontrolni stolp. Pot se iz sredinske točke proti zunanjima točkama razširi.

Kontrolni stolp deluje kot lahka struktura na kon-strukcijih stebrih. Iz razglednih ploščadi sega po-gled na celotno območje športnega letališča.


Nova zasnova združuje različne uporabnike prostora in združuje programe različnih letalskih društev ter obiskovalcev z različnimi interesi.Športno letališče je specifičen prostor uporabe. Koncept zasnove je zato zasnovan tako, da omogoča var-nost uporabnikov. Na določenem območju se lahko nahaja več uporabnikov istočasno, kar pomeni potrebo po dodatni previdnosti. Zato se program ločuje.

Nova zasnova se prične s hangarjema spremljevalnega programa, nadaljuje s hangarji za hangariranje letal in zaključi s kontrolnim stolpom.Prvi hangar zasnove je v celoti namenjen obiskovalcem. Vsebuje dvoetaženi razstavni prostor za stalno razstavo motornih in jadralnih letal ter modelov. Preko razstave obiskovalci doživijo prve fizične stike s športnimi letali. Razstavni prostor od drugih prostorov razmejuje jedro, sestavljeno iz stopnišča in sani-tarnega dela. V pritličju so tehnični in skladiščni prostori umaknjeni za jedro. V nadstropju se nahaja manjša kavarna. Manjši strežni prostor ima pogled na vzletno-pristajalno stezo in možnost izstopa na zunanjo pot oziroma teraso.Drugi hangar je namenjen raznim društvom različnih letalskih panog, ki bi imele prostore na območju letališča. Pritličje vsebuje delavniške prostore modelarskega društva, ki so od prostorov za shranjevanje jadralnih padal, tehničnih prostorov in skladišča ločeni z jedrom. V nadstropju se na južno fasado naslanjajo pisarniški prostori obstoječega kluba in obstoječega podjetja. Poglede na vzletno-pristajalne steze pa imajo klubski prostori, učilnica in knjižnica.Sledijo trije hangarji namenjeni hangariranju letal. Prvi hangar ima poleg tega tudi prostor za gasilsko vozilo in tehnični prostor za shranjevanje rezervnih delov in orodij. Drugi hangar je popolnoma prost po volumnu. Tretji hangar ima poleg prostora za hangariranje letal tudi prostor za prikolice jadralnih letal, garderobni pros-tor s sanitarijami in tehnični prostor. Za nemoteno delovanje športnega letalstva je poleg sklopa hangarjev umeščen kontrolni stolp. Program kontrolnega stolpa se začne v drugi etaži z razgledno ploščadjo in zaključi s tretjo etažo s prostorom za nadzor prometa na letališču.

Nova zasnova športnega letališča je za boljšo uporabnost in večjo varnost razdeljena na tri različna območja.Prvi hangar je namenjen vsem uporabnikom prostora in omogoča prehod iz notranjosti na pot. Drugi hangar je namenjen predvsem članom različnih društev. Dostop je možen tudi za obiskovalce v prim-eru povabila ali spremstva. Hangar omogoča prehod iz notranjosti na pot.Hangarji letališkega dela v prostorih shranjujejo letala in nekontrolirana dostopnost lahko pomeni potencialno nevarnost. Zato so hangarji namenjeni pilotom in osebju letališča. Možen je tudi dostop javnosti, vendar le z dodatnim dovoljenjem ali spremstvom osebja. Prehod iz notranjosti na pot ni možen. Naključni obiskovalci se spogledujejo z letali s poti preko okenskih odprtin.Kontrolni stolp je do tretje etaže dostopen vsem obiskovalcem. V tretji etaži pa je dovoljen vstop le osebju letališča, ki ima nadzor nad izvajanim prometom na letališču.

ZASNOVAprogramtehnični prostori

prostor jadralnega društvaprostor modelarskega društvarazstavni prostorjedro

knjižnični prostorpredavalnicaklubski prostorpisarniški prostorijedrokavarna

tehnični prostoriprostor hangarja

prostori kontrolorja letenja


Letališki hangar zahteva proste volumne brez vmesnih podpor oziroma konstrukcijskih ovir. Namen shran-jevanja športnih letal, katerih razdalja skrajih točk kril meri tudi več kot 10 m, narekuje velike dimenzije prostega prostora in velike vhodne odprtine v hangar.

Zaradi premagovanja velikih razponov in želje po elegantni konstrukciji so glavni nosilni elementi novih hangarjev sestavljeni iz prostorskega paličja. Prostorske nosilce sestavljajo trije med seboj povezani stebrni elementi, ki skupaj tvorijo trikotni prerez stebra.Vertikalni stebri nosilcev so zasnovani kot prostorsko paličje, sestavljeno iz treh jeklenih elementov škatlastega profila 70/70 mm. Elementi so postavljeni kot oblika trikotnika, katerega daljša razdalja znaša 100 cm in višina 50 cm. Vertikalni elementi stebra so skupaj povezani z elementi škatlastega profila 40/40 mm, ki so postavljeni v horizontalni in v diagonalni smeri.Prav tako je zasnova nosilca zasnovana kot prostorsko paličje iz treh jeklenih elementov škatlastega profila 100/100 mm. Elementi so postavljeni kot oblika trikotnika, katerega daljša razdalja znaša 100 cm in višina 100 cm. Horizontalni elementi nosilca so skupaj povezani z elementi škatlastega profila 40/40 mm, ki so postavljeni v vertikalni in v diagonalni smeri. Zgornja elementa nosilca se nad potjo podaljšata v element senčila.Velike odprtine hangarskih vrat premaguje ravninski nosilec. Nosilec, visok 300 cm, sestavljajo horizontalni el-ementi dimenzije 120/120 mm ter vertikalni elementi in diagonale dimenzije 100/100 mm. Ravninski nosilec je razdeljen na 7 elementov in se vpenja v krajne glavne nosilne elemente hangarja.

Glavni nosilni elementi hangarja spremljevalnega programa so prav tako sestavljeni iz prostorskega paličja; treh med seboj povezanih stebrnih elementov z vmesnimi prečkami. V notranjosti razpone premagujejo ver-tikalni stebri škatlastega profila, ki so postavljeni v osi glavnih nosilnih elementov hangarjev in horizontalni HEA 180 elementi, na katere je postavljena konstrukcija tal.

Temelji so zasnovani kot točkovni temelji, ki so med seboj povezani s temeljnimi vezmi. Konstrukcija prevzema upogibne obremenitve, zato je nosilni element hangarja vpet v temelj, posamezni vertikalni elementi stebra pa so členkasto vpeti.

ZASNOVAzasnova konstrukcije

Okvirna konstrukcija hangarja je sestavljena iz pros-torskega paličja. Nad hangarskimi vrati je ravninski nosilec.

Vertikalni del konstrukcijske zasnove je sestavljen iz treh jeklenih elementov, ki so med seboj povezani s horizontalnimi in diagonalnimi elementi.

Nosilni element poti je podprt v hangarski okvir.Natezna vez se priključi na senčilo.

Horizontalni del konstrukcijske zasnove je sestav-ljen iz treh jeklenih elementov, ki so med seboj povezani z vertikalnimi in diagonalnimi elementi.

Element nosilca se podaljša v senčilo.


Kontrolni stolp je zasnovan kot lahkoten element v prostoru. Stolp je postavljen na šest vertikalnih elementov škatlastega profila. Razgledni ploščadi sta zasnovani na horizontalnih elementih, ki po dolžini segajo preko osi nosilnih vertikalnih elementov. Stopnice in vmesni podesti so zasnovani na nosilnih HEA profilih, ki vodijo do razglednih ploščadi in so umaknjeni na krajšo stranico stolpa.

Nosilni elementi poti HEA 180 profila so ob hangarjih pritrjeni v nosilnime elemente hangarjev in dodatno pritrjeni z vertikalo, ki se zaključi s stikom senčila. Natezna vez, ki podpira nosilev, se priključi na mesto stika vertikalnega stebra in strešnega nosilca. Med hangarji je pot podprta z vertikalnimi elementi, ki so dodatno podprti z natezno vezjo.

Jeklo je zaščiteno z antikorozijskim premazom, na katerega se nanaša tudi protipožarni premaz. Antikoro-zijski premaz na osnovi sintetičnih veziv in aktivnih pigmentov se odlikuje po elastičnosti, odpornosti na mehanske obremenitve in na atmosferske vplive.

Konstrukcija se obarva v rdečo barvo.

ZASNOVAzasnova konstrukcije

Kontrolni stolp je zasnovan na šestih verikalnih el-ementih. Sestavljata ga dve razgledni ploščadi in stopnice, ki vodijo do njiju.

Konstrukcija se obarva v rdečo barvo.


Fasada nove zasnove se s svojo strukturo zgleduje po tipičnih materialih hangarskih zgradb. Celotna zas-nova projekta stremi k ekonomski izdelavi. Zato so izbrani materiali, ki omogočajo kvalitetno in cenovno ugodnejšo zasnovo fasade. Kombinacija valovite pločevine, polikarbonatne plošče in stekla spreminja po-dobo hangarja skozi dan. V dnevnem času svetloba preko polikarbonatnih plošč prehaja v notranjost in steklo omogoča poglede skoznje. Zvečer svetloba prihaja iz notranjosti zgradbe in osveljuje odprtine v pločevini.

Kot fasadni elementi so uporabljeni sendvič paneli. Sendvič konstrukcija je sestavljena iz dveh plitvo profil-iranih, obojestransko pocinkanih in obarvanih jeklenih pločevin in vmesne plasti, kot so poliuretanska pena, mineralna volna ali podoben material. Negorljiva lamelirana mineralna volna zagotavlja toplotno in zvočno izoliranost in požarno odpornost. Paneli se pritrjujejo direktno na konstrukcijo. Sistem konstrukcije panelov služi tudi za raznos obtežitve na večjo natezno površino.Strešno kritino sestavljajo sendvič paneli zasnovani iz podložne trapezne površine, vmesne izolativne plasti in končne pločevine. Paneli omogočajo premagovanje velikih razponov in s svojo zasnovo delujejo kot sekundarna konstrukcija in zmanjšujejo potrebo po dodatnem jeklu. Podložna trapezna pločevina namreč premaguje razpone do 6m.Pri zasnovi ovojev hangarjev se pojavljajo tudi plastični izdelki - polikarbonatne plošče. Plastični ovoj zaradi dolgega trajanja, odpornosti na vremenske vplive in cene trenutno predstavljajo tudi stroškovno ugodno rešitev. Zanimiva lastnost v arhitekturi, ki jo plastika ponuja, je prosojnost. Poleg stekla je plastični ovoj edini material, ki omogoča naravno osvetlitev notranjih prostorov. Prav tako plastični materiali ponujajo dovolj veliko toplotno izolativnost, da so lahko uporabljeni kot samostojni fasadni element. Elementi širine 1 m in maksimalne dolžine 13.5 m se pritrjujejo na nosilne elemente in se dodatno podprejo na dolžini 2.5 m.Odprtine so kombinirane s steklom. Steklo poleg naravne osvetlitve notranjih prostorov omogoča poglede skozi material v zunanjost in notranjost.Odpiranje hangarja je urejeno z drsnimi vrati na preklop, ki se zlagajo v notranjost objekta. Drsna vrata za gasilsko vozilo in prikolice jadralnih letal se odpirajo na zunanjo stranico objekta.Perforirana pločevina, ki s perforacijo materiala deluje lahkotnejše v prostoru, pokriva glavno pot med hangarji.

ZASNOVAuporabljeni materiali

Strešna konstrukcija.

Valovita pločevina.

Polikarbonatne plošče.


ENERGETSKA ZASNOVAZasnova je energetsko razdeljena na tri cone: ogrevana hangarja spremljevalnega programa, neogrevani hangarji in lokalno ogrevan kontrolni stolp. Hangarja spremljevalnega programa zagotavljata bivalno ugodje z izrabo naravnih virov energije. Ogrevanje zagotovi toplotna črpalka ali z zasnovo dimnika tudi peč na pelete.Neogrevani hangarji z izolativnimi fasadnimi in stešnimi elementi ohranjajo temperaturo v notranjosti.V kontrolnem stolpu je ogrevan le prostor za kontrolorja. Prostor je manjši in po potrebi ogrevan na elektriko.

Sistem fasad in strehe deluje kot toplotni ovoj zgradbe. Fasadni sendvič paneli iz lamelirane mineralne volne dosegajo toplotno prehodnost 0.26 W/m2K. Strešni sendvič paneli dosegajo toplotno prehodnost 0.24W/m2K. Polikarbonatne plošče debeline 50 mm dosegajo toplotno prehodnost 1.00 W/m2K.

VODOOSKRBAZasnovo se priključi na obstoječo vodovodno omrežje. Meteorne vode preko strešnih žlebov vodijo v poniko-valno polje, kjer poniknejo v tla. To omogoča kraški teren.

LETALSKO GORIVONa območju je urejena črpalna postaja za letalsko gorivo. Dostop do nje je omejen in zavarovan. Podzemno skladiščenje goriva potrebuje rezervoar z dvojnim plaščem, opremljenim z opremo za zvočno ali vizualno opozarjanje ob nenadzorovanem iztekanju nevarne tekočine. Skladiščenje goriva se izvede skladno s pred-pisi.Ob primeru izliva se obvesti gasilce, policijo in vodjo letališča. Letališki tehnik poskrbi, da do prihoda nave-denih organov nihče nima dostopa do nevarnih predmetov.

OPERATIVNOSTLetališče Divača je namenjeno športnim letalom in deluje pod vodstvom vodje letališča, ki skrbi, da se le-talske operacije na letališču izvajajo v skladu s predpisi. Letališče Divača je namenjeno dnevnemu letenju v VFR pogojih (pravila letenja pri zunanji vidljivosti), zato nima dodatnih naprav za osvetlitev. Ob predhodni najavi je na letališču dovoljeno pristajanje tudi tujim letalom. Tako lahko operater letališča zagotovi varno vzletanje in pristajanje na letališču. Pred napovedanim pristankom ali vzletom letala letališki tehnik pregleda letališko stezo in manevrske površine letališča z namenom ugotovitve ovir na površinah, ki bi predstavljale nevarnost za varno letenje.Letališki tehnik je prav tako odgovoren za vsakodnevno kontrolo letaliških naprav, košnjo trave, posredovan-je informacij pilotom itd.Letališče je opremljeno z vetrno vrečo ali vetrokazom, ki se nahaja na polovici med obema VPS. Travnata in alfaltna VPS sta označeni in vidni iz zraka. Letališče ni operativno v slabih vremenskih pogojih, ob močni burji, megli in snežnih padavinah. V primeru snežnih površin, ko je na stezi več kot 0.5 cm snega, je potrebna odstranitev snega in čiščenje letaliških površin pred ponovnim obratovanjem.

TEHNIČNI OPISinstalacije, operativnost


POŽARNA VARNOSTNova zanova je zasnovana iz jeklenega materiala in različnih fasadnih materialov.Jeklena konstrukcija ima veliko dobrih lastnosti, vendar ob povišani temperaturni jeklo izgubi del le-teh. Potrebna je zaščita materiala, s katero dosežemo zakasnitev in s tem pridobimo čas za reševanje. Sistem za zaščito jeklene konstrukcije je tudi požarni premaz, ki se nanaša na osnovni protikorozijski premaz in zaključi s pokrivnim premazom. Čas zaščite je odvisen od debeline nanosa sloja.Ognjevarni fasadni in strešni paneli so sestavljeni iz dveh plitvo profiliranih, obojestransko pocinkanih in obarvanih jeklenih pločevin debeline od 0,6 mm do 0,7 mm. Pločevina je prilepljena na jedro panela iz ne-gorljive lamelirane mineralne volne, ki zagotavlja odlično toplotno in zvočno izolativnost panelov ter visoko požarno odpornost. Vse tri plasti sestavljajo kompaktni panel, ki zagotavlja potrebno nosilnost, tesnost in sestavljivost. Pločevina je protikorozijsko zaščitena z vročim nanosom cinka in z zaščitno barvo, ki se izbere glede na uporabo in stopnjo zaščite.Polikarbonatne plošče so klasificirane kot negorljiv material. V požarnem certifikatu je navedeno, da material ne gori, ampak se direktno pod plamenom samo topi.Prostori hangarjev imajo vsaj dva izhoda na prosto. Iz vseh prostorov je možen umik na prosto preko poti, krajših od 35m. Vrata izhodov na prostor se odpirajo v smeri evakuacijske poti. V stavbah so nameščeni aparati za začetno gašenje.Za doseganje požarne varnosti znotraj stavb je upoštevana tehnična smernica (TSG-1-001:2010) Požarna varnost v stavbah.

Letališče Divača je opremljeno z gasilsko kategorijo II. Pravilnika o reševalni in gasilski službi na javnem letališču. To pomeni, da se na letališču nahaja gasilsko vozilo. Zaposlen je tudi član gasilske službe. V prim-eru požarne ogroženosti na letališču je potrebno ukrepati v skladu s Pravilnikom o reševalni in gasilski službi na javnem letališču. Letališče Divača skleni tudi pogodbo s prostovoljnim gasilskim društvom Senožeče z namenom zagotavljanja gasilske službe na območju letališča Divača.Ob primeru ogroženosti na letališču se letališče zapre, letala, ki so v bližini pa se obvesti naj odletijo na alternativno letališče. Letališče se ponovno opre šele ob ocenitvi varnosti vodje letališča.

DOSTOPNOSTNova zasnova omogoča dostop ovirani osebi. Dostopi do vseh prostorov v objektih, dvigala, parkiranje, sanitarije, itd. so prilagojeni potrebam gibalno oviranih oseb.

Povezovalna pot je v celoti dostopna gibalno oviranim osebam. Klančina je zasnovana po zahtevah Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (UL RS 97/03, 77/09). Pravilnik zahteva, da je naklon pri klančinah dolžine 6 m in več lahko največ v razmerju 1:15 oziroma 6.5%. Na vsakih 10 m dolžine klančine je predviden podest dolžine 1.5 m, ki omogoča obračanje vozička.

TEHNIČNI OPISpožarna varnost, neovirana dostopnost

Iz vseh prostorov je možen umik na prosto preko poti krajše od 35 m. Objekti imajo najmanj dva izhoda na prosto.

Zasnova klančine omogoča dostop gibalno ovirani osebi. Klančina je v naklonu 6.5 %. Na vsakih 10 m klančine je 1.5 m dolg podest.


Severno od parkirišča in letališkega hangarja in južno od asfaltirane vzletno-pristajalne steze se nahaja območje za spust letalskih modelov modelarskega društva. Steza za spust modelov mora biti skrbno ure-jena in omogočati nemoteno manevriranje modelov letal. Ob VPS se nahaja območje varne cone, kjer se zadržujejo kontrolor letenja in morebitni pomočniki modelarja. Ob varni coni se nahaja prostor za vrsto čakajočih letal in gledalce.Zaradi omejenosti prostora, bližine hangarja in vzletno-pristajalne steze je VPS za modelarje v prostoru postavljena tako, da omogoča čim varnejše testiranje modelov letal. Z združevanjem zemljišča trenutnega uporabnika prostora omogoča premaknitev območja VPS za modele proti zahodu in s tem pridobi večjo manevrsko površino.

Območje je razdeljeno na štiri sklope zunanjih površin. Območje parkirišča, območje modelarne steze, območje zunanje poti in hangarjev ter območje zunanje hangarske ploščadi.

Dovozna pot do letališča se razširi in asfaltira. Dovozna lokalna pot pelje skozi obstoječi gozd do odprtega prostora, kjer se zaključi s parkiriščem. Občutek vožnje skozi temen gozd v odprti prostor planote poudarja občutek odprtosti prostora in svobode letenja.Del ceste se nadaljuje kot dovozna pot proti vzhodu, južno od nove zasnove v prostoru, in se zaključi s stikom s ploščadjo pred hangarji. Dovozna pot je potrebna za dovoz goriva, materialov za potrebe letališča, za prevoz jadralnih letal ipd.Parkirišče se naslanja na cesto in s spremembo materiala nakazuje na spremembo funkcije prometa. Označuje ga material betonskih kock in omejuje ga novo zasnovana pot letališkega kompleksa.

ZUNANJE POVRŠINEoblikovanje zunanjih površin

osebni arhiv osebni arhiv http://forum.modelarji.com/viewtopic.php?t=20430

Predlog za tlakovanje parkirišča ob dovozni cesti. Sprememba mate-riala nakazuje spremembo funkcije.

Prostor za modelaje je namenjen testiranju modelov različnih veliko-sti. Možnost širitve proti zahod.


Površina zunanje ploščadi pred hangarji za hangariranje letal mora biti enaka velikosti površine notranjosti hangarja. Zunanja ploščad namenjena premikom letal je zasnovana kot skleda, ki preprečuje razlitje nevar-nih snovi v okolico. Zaradi varovanja občutljivega kraškega podtalja je opremljena z oljnim separatorjem.

Močna poteza v zunanjem prostoru je pot, na katero se prislanjajo hangarji. Pot se z barvo zgleduje po zasnovi Bernarda Tschumija (Parc de la Villette) v Parizu. Rdeče obarvana pot iz perforirane pločevine se začenja s klančino. Klančina, vzporedna s parkiriščem, premaguje višino ene etaže. Počasno vzpenjanje po klančini vodi do pogledov in odprtega prostora. Pot se nato nadaljuje mimo hangarjev in se zaključi ob kontrolnem stolpu, kjer preko druge klančine popelje obiskovalca na tla. Začetek in zaključek klančine se združuje z zunanjo ureditvijo in poveže v zaključeno celoto. Ker se območje nahaja na odprtem zelenem prostoru, se zunanja ureditev poskuša prilagoditi in spoštovati prostor. Zunanja ureditev območja je zasnovana iz betonskih plošč različnih velikosti in oblik. Med ploščami se nahajajo korita s peskom ali zemljo, ki omogoča zasaditev ruja in dreves, hkrati razbijejo zasnovo betonskih plošč in raz-gibajo pot. Večje korito na poti obdajajo klopi za počitek in opazovanje kraške pokrajine.

ZUNANJE POVRŠINEoblikovanje zunanjih površin

Začetek in zaključek rampe se združuje z zu-nanjo ureditvijo in poveže v zaključeno celoto.

Pot je zasnovana iz rdeče obarvane perforirane pločevine.

Predlagana zasnova zunanje ureditve. Plošče so postavljene z razmakom, da se bolje vključijo z okoliško travnato površino.

http://www.metalnet.si/plocevinaste-resetke/po-narocilu/plocevinaste-resetke-po-narocilu osebni arhiv

1:50001:2500

1:1000

1:2501:2501:250

1:2501:2501:250

1:2501:2501:250

1:100

1:20

situacija širšega območjasituacija širšega območja

ureditvena situacija

tloris pritličjatloris nadstropjatloris streh

prerezi hangarja Aprerezi hangarja Dprerez zasnove

fasada hangarja Afasada hangarja Djuzne fasade zasnove

konstrukcijska zasnova hangarja D

fasadni pas

GRAFIČNE PRILOGE


SITUACIJA ŠIRŠEGA OBMOČJA m 1:5000


SITUACIJA ŠIRŠEGA OBMOČJA m 1:2500


UREDITVENA SITUACIJA m 1:1000


TLORIS PRITLIČJA m 1:250


TLORIS PRITLIČJA m 1:250


TLORIS NADSTROPJA m 1:250


TLORIS NADSTROPJA m 1:250


TLORIS STREH m 1:250


TLORIS STREH m 1:250


PREČNI in VZDOLŽNI PREREZ HANGARJA A m 1:250


VZDOLŽNI in PREČNI PREREZ HANGARJA D m 1:250


VZDOLŽNI PREREZ VSEH HANGARJEV m 1:250


VZDOLŽNI PREREZ VSEH HANGARJEV m 1:250


FASADE HANGARJA A m 1:250


FASADE HANGARJA D m 1:250


JUŽNA FASADA VSEH HANGARJEV m 1:250


JUŽNA FASADA VSEH HANGARJEV m 1:250


KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA HANGARJA m 1:100


FASADNI PAS m 1:20


GRAFIČNI PRIKAZ

Pogled iz letala na novo zasnovo v prostoru.


GRAFIČNI PRIKAZ

Pogled na pot.


GRAFIČNI PRIKAZ

Pogled v hangar.


GRAFIČNI PRIKAZ

Pogled na hangarsko ploščad.


GRAFIČNI PRIKAZ

Pogled na pot in zasnovo.


GRAFIČNI PRIKAZ

Pogled na pot in zasnovo.


GRAFIČNI PRIKAZ

Fotografija makete.


Glede na dosedanji razvoj v letalstvu se pojavlja vprašanje, ali bodo letala prevažala ljudi kot danes to počnejo avtomobili, ali se bodo pojavile nove naprave, ki bodo še bolj skrajševale razdalje.

“Možnosti za preobrazbo vsake stvari so neomejene.” (Maks Fabiani, v Kladnik, 2008; str. 313)

Tehnološki razvoj je nemogoče napovedati. Glede na novosti v razvoju, sanje in želje v letalstvu, lahko že danes vidimo, da se novosti v razvoju pojavljajo.

“Krizo bo mogoče premagati le z zelo kompleksnimi spremembami. Še najlaže bo to na tehnološkem področju, na katerem je mogoče pričakovati večje novosti v pogonu letal ob koncu prvega desetletja 21. stoletja, potniška letala za 1000 potnikov in več pa deset let pozneje.” (v Kladnik, 2008; str. 313)

Preseneča napoved Josefa F. Sutterja, ki sodi, da še ne bomo kaj kmalu leteli do Lune, ne z letali ne z raketami.

“Tega ne bomo dočakali ne v času naše generacije ne v času generacije naših otrok. Poleti na Luno in Mars so prihodnost za nekaj astronavtov, ki zahteva še vrsto raziskav in ogromno denarja.” (v Kladnik, 2008; str. 313)

Prvi letalci so bili samouki, učili so se skozi napake in neznanje, marsikdaj pa plačali tudi z življenjem. Danes znanje pridobivajo v aeroklubih in pilotskih šolah.

Novo znanje in tehnologija se posvečajo izdelovanju novih letal ... za zeleno prihodnost na nebu.

Nova letala stremijo k temu, da niso preglasna in ne spuščajo toliko strupenih snovi tista do zdaj. Poigravajo se z obliko trupa, postavitvijo motorja in materialom. Pipistrelov “Taurus” morda pomeni začetek energetske revolucije v zraku. S tem se je na trgu pojavil okoljsko čistejši način letenja, ki odpira vrata novi industrijski panogi in proizvodnji električnih letal.

kaj pa jutri?DANES

http://www.edelmangallery.com/exhibitions/2010/parkeharrison/parkeharrisonshow2010_32.htm


INTERNETNI VIRI

Aerodinamika - http://www.zagar.ws/ana/aerodinamika/index.html

Slovenski letalski portal - http://sierra5.net/index.php?option=com_content&task=view&id=19&Itemid=27

Aeroklub ptuj - http://ak-ptuj.com/e107_plugins/content/content.php?content.27

Burja - Kaj je burja/Kako nastane burja? - http://www.genspot.com/blog-22335/burja-kaj-je-burja-kako-nastane-veter-burja.aspx

Foto klub Žarek Sežana - http://forum.foto-narava.com/viewtopic.php?t=199

Slovenska planinska pot - http://www.pespoti.si/spp-tocka.php?id=137

Kraški letalski center - http://www.letaliscedivaca.si/slo/main.asp

Občina Divača - http://www.divaca.si/

Priročnik varnega letenja na modelarskih prireditvah Aerozaprege - http://www.aerozaprega.si/prirocnik-letenja

Požarna zaščita jeklenih konstrukcij s premazi - http://www.promat.si/promat.htm

http://archdaily.com

KNJIGE

Cerar, M., 2010. Letališče Divača. Letališki priročnik, izvod številka 5.

Cerkvenik, B., 2005. Vremščica in športno letališče “Klub kraški letalski center Divača” na Gabrku. Gradišče pri Divači, vas z roba Regijskega parka Škocjanske jame, str. 34-39.

Kladnik, Darinka., 2008. Zgodovina letalstva na Slovenskem. Ljubljana : ZIP; Zavod za intelektualno produkcijo.

Pogačnik, Andrej., 1999. Urbanistično planiranje. Ljubljana : Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.

Kovačič, Alenka., 2009. Načrtovanje poselitve in gospodarskih območij v teoriji in praksi: geografska izhodišča za pripravo občinskega prostorskega načrta občine Divača. Magistrsko delo, Koper: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije Koper.Schulitz, H., Sober, W., Habermann, K., 2000. Steel construction manual. München; Detail.

Pravilnik o letališčih (UL RS 42/2008)

Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (UL

RS 97/03, 77/09)

Tehnična smernica (TSG-1-001:2010) Požarna varnost v stavbah

Uredba o skladiščenju nevarnih tekočin v nepremičnih skladiščnih posodah (UL RS 104/2009)

Zakon o letalstvu (UL RS 81/2010)

CITATI

stran 2 _ Erich Fromm - http://www.litera.co.uk/erich_fromm_thoughts_on_freedom/stran 6 _ Saint-Exupery, A., 2007. Nočni let. Ljubljana: Študentska založba. _ Bach, R., 2008. Jonathan Livingston galeb. Ljubljana: Mladinska knjiga. _ mit o dedalu un Ikarju - http://www.zagar.ws/ana/aerodinamika/dedalus.htmlstran 8 _ Otto Lilienthal - http://www.brainyquote.com/quotes/authors/o/otto_lilienthal.htmlstran 9 _ Wilbur Wright - http://www.flyaoamedia.com/wright-brothers-quotes/ Orville Wright - http://www.skygod.com/quotes/predictions.html Amelia Earhart - http://www.ameliaearhart.com/about/quotes.htmlstran 11 _ Ivo Boscarol - http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/pipistrel-osvojil-nasino-nagrado_2.htmlstran 22 _ Košuta, M., 1988. Na Krasu je krasno. Ljubljana: Mladinska knjiga.stran 43 _ Matevž Lenarčič - http://revija.ognjisce.si/leto2004/oktober2001/index.htmlstran 47 _ Certeau, M., 2007. Iznajdba vsakdanjosti. Ljubljana: Studia humanitatis.

VIRI IN LITERATURAviri gradiva


Očetu. Bil bi ponosen.Mami. Ki v imenu obeh podpira in ponosno spremlja uresničevanje sanj.

ZahvalaMentorju, prof. dr. Alešu Vodopivcu, za trud, čas in potrpežljivost.

Hvala tudimag. Anji Planišček in asist. Gašperju Medvešku za vse nasvete in znanje,asist. dr. Franc Sinurju za konzultacije za jekleno konstrukcijo.

Sošolcem, soseminarcem in prijateljem za nepozabne trenutke skozi študijska leta, družbo na podstrehi, pogovore o arhitekturi, projektih in vsakodnevnih malenkosti.

Erasmovcem za nepozabno izkušnjo študijske izmenjave in prakse na daljnem severu.

Janez letu d.o.o. in klubu Kraški letalski center Divača za nepozabne trenutke v zraku in pridobljene infor-macije o letalstvu na tleh letališča.

Lei, Janji, Ani, Anji, Evi, Tilnu, Paulu, Riini, Francesci in Riccardotu za pot, katero smo skupaj preleteli in za vse zgodbe, ki šele prihajajo.

Hvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k nastanku diplomske naloge.

Letim najbrž zato, ker ljubim letenje. Predvsem pa zato, ker čutim utrip srca človeka z letalom, ne utrip vsakega človeka, pač pa človeka, ki istoveti letenje z življenjem. (Richard Bach)

Podpisana Maja Mercina izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Športno letališče Divača avtorsko delo, izdelano pod mentorstvom prof. dr. Aleša Vodopivca in zagovarjano dne 17. 01. 2013 v Ljubljani.

Documents

Maja Mercina