maj 2012, letnik 61, številka 5 luc05-2012_tisk.pdf · Franciji. Dostop v tovrstne zavode sem imela kot študentka na tečajih specializacije. Poleg redne telovadbe in risanja je

M E S E Č N I K Z A S L O V E N C E P O S V E T UM E S E Č N I K Z A S L O V E N C E P O S V E T U

maj 2012, letnik 61, številka 5

Sedmi pevski seminar zborov iz Stuttgarta, Ulma, Augsburga in Ravensburga

Pesem mnogih grl

Riba Faronika nas je prevzela.

Slovesni oddih

Slavljenca in zakonca skupaj na odru Veselo srce poje radostno pesem.

Pesem je molitev in molitev je pesem.

Beseda zahvale skrbnikom

Mesec maj je mesec ljubezni. Je čas pol-nega življenja, čas radosti in pričakovanj, kaj vse se bo iz tega prešernega brstenja in hrepenenja dejansko prelevilo v bogat in obilen sad. Je čas posebne naklonjenosti narave do človeka in čas, ko se nam stvar-stvo kaže v svoji najlepši sliki – v svojih tisočerih barvah. Zato ni čudno, da se kristjani v tem mesecu še na poseben način spominjamo božje Matere Marije. Posvetili smo ji ves mesec in ji izkazujemo svo-jo naklonjenost. In eno izmed oblik češčenja predstavlja tudi šmarnična pobožnost, ki je bila ne tako dolgo nazaj v naši krajevni Cerkvi še kako živa. Sam se kot otrok spomnim, kako smo se radi vsak večer udeleževali šmarnične pobožnosti v doma-či cerkvi, kako smo sami poskrbeli za krašenje Marijinega kipa in kako dejavni smo bili pri šmarničnem branju oziroma iznajdljivi pri podajanju same vsebine. To po-navadi ni bilo golo branje iz knjige, ampak igra, igranje vlog. Vsak je dodal nekaj svojega, iz našega otroškega vsakdana. To ni bilo šmarnično branje z ambona, am-pak doživljanje našega posebnega otroškega češčenja božje Matere. Bilo je prisrčno, veselo in nič kaj formalno. In to je živelo. Bila nas je polna cerkev otrok in mladine. Prišli so tudi tisti od malo bolj daleč, ki bi drugače redkeje prestopili cerkveni prag. To ni bil čas velikih besed, formalizmov ali moralnih naukov, ampak pesem otrok in mladine, hvalnica Mariji, ki smo ji bili blizu in smo jo čutili v svoji otroški duši.In kako je danes? No, to pa je že druga zgodba. Živimo v povsem drugačnih časih, ko vsaj v večini primerov ni več tako. Smo v dobi, ko se verni borimo z nevero in never-ni z vero. Smo v času, ko se izgublja temeljni krščanski odnos občestvenosti. Dana-šnji človek je človek osamljenosti, je samostojen iskalec svoje resnice in kot tak sko-rajda ne pozna več odnosa JAZ – TI. Bolje se počuti zaprt v svojem svetu, kot da bi z drugim iskal in delil dobro in slabo. Vpliv in razvoj sodobne tehnike nas zapirata v svoj lastni začarani krog, iz katerega kot da ne moremo ubežati. Individualizem na splošno postaja osnovno orožje za današnje preživetje. In kaj je tu še krščanske-ga? NIČ. Prav nič. Čas bi bil, da izstopimo iz tega vlaka in se vrnemo v življenje z drugim. Da družina spet postane skupnost in naša krajevna Cerkev tisto prvotno občestvo. In v skupnosti, v občestvu se stvari začnejo dogajati, kamni se krešejo in sooblikujejo in življenje brsti kot narava v tem letnem času.Naš odnos z Marijo in njenim Sinom tako ni več odnos slepega, ki hrepeni po sve-tlobi, a stoka v žalosti zaradi teme, temveč je odnos otroka, ki ve in čuti, da ga Oče ljubi, njegova Mati pa varuje na poti življenja. In to je občestvo, to je naš prostor, kjer se počutimo doma in smo sprejeti v vsakem času. Skupaj okrasimo Marijin ol-tarček z »našimi šmarnicami«. Vse dobro

Ljubo Bekš

Prva stran ovitka: Gašper Furman – SožitjeDruga stran ovitka: Arhiv SKM Stuttgart: Sedmi pevski seminar zborov iz Stuttgarta, Ulma, Augsburga in Ravensburga Tretja stran ovitka: Arhiv SKM Frankfurt: Marienthal 2012 – škofov obisk v slovenski župniji FrankfurtČetrta stran ovitka: Zvone Podvinski: Cvet dvanajst apostolov pri Mariji in Zenonu, ki cveti samo en dan

Glasilo Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov, diakonov in pastoralnih sodelavcev v Evropi za verska, kulturna in narodna vprašanja

V senci živega srebra in črnega premoga se rojeva bela čipka 2

Pripadnost Cerkvi na Slovenskem je lahko močna tudi v tujini 7

Molitev v krščanskem življenju 8

Ali me Bog hoče za redovnico? 9

Rafaelova družba 10

Mlada srečevanja 11

Komentar meseca 12

Prisluhnimo domovini 13

Iz življenja naših župnij 16

Zgodba 36

Križanka 41

2

P O G O V O R M E S E C AP O G O V O R M E S E C A

V senci živega srebra in črnega premoga se rojeva bela čipka

Gospa Kristina, od kdaj taka ljubezen do slovenske čipke?1967. leta sem v Idriji prvič videla, kako pod marljivimi ro-kami idrijskih žena nastaja dragocena čipka. V ozkih in te-mnih ulicah so se vile tipične hiše. Mislila sem si, da obe me-sti, Freyming-Merlebach in Idrija, imata že na prvi zunanji pogled kar nekaj skupnega. Rudarji so se takrat še spušča-li v globino in iskali žile živega srebra. Žene so bile zdaj tiho, zdaj v melodičnem klepetu, roke pa so premetavale kleklje, kar same so ustvarjale, tako čarobno se mi je vse to zdelo.

Ali ste tudi sami zagrabili za kleklje?Ne takoj. Takrat sem bila še študentka, imela sem druge prednosti, druge cilje. Med počitnicami sem si služila svoj vsakdanji kruh z delom na recepciji hotela Nanos. Sloven-ski prijatelj mi je nekega dne prinesel »punkelc«. V notra-njosti je bila konjska žima, oblekla ga je njegova sestrična v več desetletij staro blago. Najbolj pa me je presenetilo in prevzelo delo klekljaric v psihiatrični bolnišnici. Spomnim se, da je bilo med leti 1967 in 1970 v to dejavnost vključe-nih kakih osemdeset žena. V tem okolju duševnih in tele-snih bolečin se mi je zdelo to delo iz terapevtskega stali-šča na zelo visoki ravni v primerjavi s podobnimi bolniki v Franciji. Dostop v tovrstne zavode sem imela kot študentka na tečajih specializacije. Poleg redne telovadbe in risanja je bilo na voljo še klekljanje. Ko sem počasi odkrivala lepote gorenjske dežele, sem vstopila tudi v Železnike, Selško in Poljansko dolino. Vsepovsod sem opazila prelepe čipke, ki so krasile domove posameznikov, javnih prostorov, bile so na voljo mimoidočim turistom kot spomin ... Počasi sem začela zbirati vzorce, ki so me privlačili, v njih sem vedno znova občudovala lepoto, ki je odsevala iz izdelkov. Tehnika pa se mi je zdela tako nedosegljiva, vsaj na prvi pogled. Ta-krat sem si tudi na tiho mislila, da je to delo za starejše roke.

Kdaj ste se pa le opogumili in si prisvojili veščine kle-kljanja?Strah je začel izginjati in s tem psihološka ovira takrat, ko sem opazila, da se tako v Idriji kot v Železnikih učijo zelo mlade deklice. Med njimi je bil tudi tu in tam kakšen deček. Dokončno pa sem se spustila v svet klekljanja leta 1990. To ni bilo ne v Idriji in ne v Železnikih, temveč pod streho slo-venske misije v Merlebachu.

Gospa Kristina Žitnik – Hero vodi klekljarski krožek v Merlebachu.

1. aprila 2012 je župnik Jože Kamin slovesno odprl raz-stavo čipk.

3


Ali ni bil to sam gospod Franc Kosmač iz Schoenecka?Da, moške roke so me naučile klekljanja. Bil je izredno na-tančen in s tem zahteven. Dejal je, da ob učenju podoživlja svoje vesele mladostne občutke, ki jih je ob tem ročnem de-lu doživljal na domači zemlji v rodnem Tolminu. Tako sem poleg ljubezni do slikanja in risanja, tkanja in pletenja po-časi korak za korakom pričela osvajati lepoto klekljanja.

Od kdaj ta ljubezen do umetniškega izražanja na razno-vrstne načine in v različnih obdobjih?Imela sem veliko srečo, da sem lahko to naravno nagnje-nje k estetiki, ki se je izražalo v različnih tehnikah, s pri-dom uporabljala pri svojem pedagoškem delu z otroki na defektološkem oddelku tako v Guebwillerju v Alzaciji ka-kor v Forbachu v Loreni. Ob tem delu sem se tudi osebno sproščala. Ustvarjalnost z različnimi likovnimi subjekti in materiali kot na primer papir, blago, lutke, slano testo, gli-

na, vse to me je navdajalo z notranjim veseljem. Ko sem ob zaključnem pedagoškem izpitu od komisije dobila vpraša-nje, čemu vse to služi, sem odgovorila: »Da je človek lahko srečen.« Prepričana sem bila in sem še danes, da ima »le-pota« pri posamezniku očiščevalno moč in da lahko kot ta-ka, če se ji odpreš, dela čudeže.

Ali so tudi vaši starši botrovali odpiranju k lepemu?Moji slovenski starši so prvi prebudili ta čut v meni. Moja mati je kljub šibki materialni podlagi vedno skrbela, da so okrog hiše cvetele rože. V spomladanskem času so bile to narcise, za telovo lilije, temnordeče potonike. Rožmarin je imel na vrtu prav posebno mesto. Poleg ostalih nujnih vr-tnih pridelkov je bil ob hiši prostor za »lepoto«. Oče je de-lal v tekstilni tovarni. Koliko žametnih oblek nam je ma-ti sešila! Z devetim letom sem se ob mami naučila vezenja. Ko sem s petnajstim letom zaradi slabega zdravja mora-

Počasi, a vztrajno nastaja slovenski duši priljubljeni mo-tiv.

Punkelci so lahko različnih velikosti in barv, ostanejo le podlaga za potrpežljivo delo.

Yvette iz Aumetza prikazuje obiskovalcem spretnost kle-kljanja.

Bodoča mladoporočenca Štefan in Nataša sta se tudi knjižno poglobila v svet naših prednikov.

4


la ostati šest tednov v zdravilišču, mi je mama ob enem iz-med obiskov prinesla okrogel prt in bombažne niti razno-vrstnih barv. Skončala sem ga in ji ga podarila. Položila ga je na majhno mizo, ki je kraljevala sredi utesnjenih zidov naše domače hiše. Šestero se nas je vsak dan zbralo okrog te mize. Ko se je moja mama zaradi bolezni raka poslavlja-la od tega življenja, mi je pred smrtjo ponovno izročila ta prt. Moj oče je bil nad tem dejanjem vzhičen, toda razume-la sem. To je bila skrivnost med nama, skrivnost, za kate-ro ne potrebujemo besed ... ne gre ne za zlato ne za denar, temveč za možnost, da se človek odpre bistvenemu, ustvar-janju lepega.

Z Marcelom sta se podala na zakonsko pot. Kmalu sta se rodila Wanessa in Nicolas. Kakšne stike ste ohranili z rodno Alzacijo?Po poroki sem se oddaljila od domače hiše za kar 250 km. Enkrat na mesec pa smo se redno vračali v Alzacijo. Ker smo imeli doma tudi živali, smo pridelovali tudi koruzo. Moje veliko veselje je bil ravno čas ličkanja, ko smo pospra-vljali pridelek koruze. Najlepša peresa, ki so obdajala koru-zni storž, sem skrbno shranjevala. Včasih so bili ti listi sko-

raj prosojni, včasih so povlekli na rjavo vinsko barvo. Čehi so bili mojstri v izdelovanju majhnih punčk iz koruznih li-stov. To je zares poceni material, hkrati pa naraven in do-kaj trajen. Ko sem srečala našega duhovnika J. Kamina, sva velikokrat razpravljala o lepoti, ki mora prevevati v sakral-nem prostoru. Nekega dne sem mu predlagala, da za božič naredim jaslice iz koruzne slame. Tako sem uporabila še zadnje koruzne liste, ki so zrastli na očetovi njivi. Naredi-la sem slovenske motive, slovensko sveto družino. Doma-či kozolec je zamenjal betlehemsko štalico. Te jaslice smo dolga leta ohranili in postavljali na naši misiji. Bile so za-me simbol dela slovenskih staršev, preprostega vsakdanje-ga veselja in pristnosti.

Kako pa danes gledate na čipke?Svet čipkarstva se mi včasih zdi malo krut in trdo ego-centričen. Neredki se hvalijo, da znajo boljše od soseda. Skupine se pri medsebojnem delu često srečujejo s teža-vami. Postanejo odsev vpetosti v današnjo dobo in da-naš njega sveta. Pri posredovanju znanja, ki si ga še vedno dopolnjujem in nadgrajujem, sem vedno v ospredje po-stavljala željo, da odpiram človeka svetu lepote. Slovenska

Marsikdo je ob pozdravnih besedah gospe Jožefe Curk zaustavil svoj korak in se z očmi naužil lepot.

5


čipka se mi po svoji zahtevnosti zdi primerna za tovrstni izziv tudi v svetu tujine, kot je Francija ali bolje rečeno Lo-rena. Za mlade iz gimnazijskih vrst sem pripravljala teča-je. Svetu čipk so se odpirala tudi društva v Aumetzu in na-zadnje tudi v Courcelles-Chaussyu in Merlebachu. Že kar nekaj let vodi enotedenski tečaj gospa Vesna Milek Reč-ko iz Slovenije.

Kakšna je skupina, ki se dvakrat mesečno zbira pod streho naše misije?To ni nikakršna tekmovalna skupina. Vsak napreduje po ritmu zmožnosti, ki jih ima, pri tem sta pomembni tudi spretnost in duh ustvarjalnosti. Pravi kulturi je potrebno povrniti osmišljenost. Najbolj me užalosti fraza, ki jo lahko nekdo na kakšnem društvenem sestanku izusti: »Le čemu vse to služi?« Le kdaj se bomo lahko poslovili od te kupo-prodajne miselnosti? Ali krize in pomanjkanja ne zadošča-jo, da bi se obrnili k iskanju vrednot, ki izhajajo iz veselja do vsakdanje zastonjske izmenjave veščin, znanja, ki člove-ka osrečujejo. Računalnik izpodriva govorjeno besedo. Ma-li telefonski zasloni izpodrinjajo pisma, v katera je človek vložil toliko duše »srca« časa.

Zakaj dan slovenske čipke 1. aprila 2012 na slovenski misiji v Merlebachu?Smatram, da slovenska umetnost čipkarstva spada v svet naše prepoznavnosti in naše kulture. To je kultura, ki je pri-sotna v najmanjših vsakdnjih opravilih. Položiti sveži kruh v košaro in ga obdati s prtičkom, ki ga krasijo čipke, da o prtih in velikonočnih prtičkih niti ne govorimo. Kaj bi bila naša košara velikonočnega žegna brez jagnjeta iz čipk? V zadnjih letih zasledimo tudi v modni konfekciji velik trend po čipki, stalna razstava čipk v Idrijskem gradu je odsev tega trenda.Velikokrat sem dejala, da sem pred 29 leti vstopila v svet slovenske misije kakor človek, ki vstopi v samostan. Dušo žeja po lepem, po božjem. Ali bodo obiskovalci, ki niso naše narodnosti, znali odkriti vso simboliko, ki se skriva za kle-kljanim srcem, nageljčkom, križem, Marijino podobo, brez-jansko Marijo Mire Kejžarjeve, za okrasnim sakralnim mo-tivom, vinsko trto, kozolcem?

Ali pri šestinšestdesetih letih še vedno mislite, da ste prežeti z mladostnim duhom in zagnanostjo?Če je božja volja, mislim, da se lahko od drugih še veliko naučim in da lahko drugim še veliko posredujem. Dokler

To je svet podrobnosti in skritih ter očitih lepot.

6


so moji prsti še gibčni in mi vid še služi! Hvala vsem kle-kljaricam, med njimi so mnoge že pokojne, ki so si vzele čas in me uvajale v svet tovrstne spretnosti. Hvala našemu dušnemu pastirju, ki skuša ohraniti svežino ustvarjalnosti v skupnostih, ki so za to odprte. Hvala možu, ki je toliko-krat prenašal punkelčke iz Slovenijo v Francijo za sloven-ske in tuje prste. Hvala čipkarskemu oddelku slovenske mi-sije v Merlebachu, ki se redno dvakrat mesečno dobiva in šteje osem rednih klekljaric, ki odkrivajo svet naših predni-kov. Koliko pristnih trenutkov izmenjav, tišine, veselja, za-dovoljstva, ponižnosti.

Ali Idrija, ki Vas je zvabila v novi svet, še vedno odmeva v Vas tako kot v prvih mesecih vaše mladosti?Idrija me je globoko zaznamovala, saj je bil to moj prvi re-snejši stik s slovensko govorjeno besedo, čeprav je njiho-vo narečje izmed vseh spoznavno. V tem kraju Slovenije se je prepletala trdota dela, ki se je vklesala v mesto in v nji-hove prebivalce. V tem mestu je rudar zaustavil svoj korak pred rudnikom živega srebra, kakor je zaustavil korak ru-dar pred črnim merlebaškim premogom. Nekateri so zašli s prave poti in se začeli potapljati v svetu prevar in omam, tudi samomora. Ustvarjalni duh čipke je sposoben popelja-ti človeka v čisto drugačen svet, v svet kulture in vrednot. V

tem kontrastnem svetu mesta Idrije neprestano odkrivam

dimenzijo radovednosti in občudovanja.

Kot otroku mi je oče vedno dejal, da svet pripada tistim, ki

znajo zgodaj zjutraj vstati. Ko je pred peto uro zjutraj odha-

jal na delo, me je često na mojo prošnjo zbujal. V jutranjih

urah sem se pripravljala in učila za šolo. Oče se je s kole-

som odpeljal na delo ... Največ mojih čipk je nastalo v zgo-

dnjih jutranjih urah, ko kleklji zapojo v tišini novega dne in

se v molitvi Bogu zahvalim za vse, kar sem prejela od nje-

ga in od svojih bližnjih.

Pripravil in uredil Jože Kamin

Beseda, pogled, občutek naše slovenske kulture

Ko čipke okrasijo tudi velikonočni peharček.

7

I Z S E L J E N S K A P A S T O R A L AI Z S E L J E N S K A P A S T O R A L A

Pripadnost Cerkvi

na Slovenskem je lahko

močna tudi v tujini

Poročilo s 110. sestanka Zveze slovenskih izseljenskih

duhovnikov, diakonov in pastoralnih sodelavcev v Evro-

pi, ki je od 19. do 23. marca 2012 potekal pri sv. Jože-

fu v Celju.

Slovenski izseljenski duhovniki, diakoni in pastoralni so-

delavci v Evropi smo se od 19. do 23. marca srečali na

spomladanski konferenci pri sv. Jožefu v Celju. S škofom

dr. Petrom Štumpfom, ki se nam je pridružil v četrtek, 22.

marca, se nas je zbralo dvajset. Poleg temeljite analize po-

sebnih pastoralnih razmer, v katerih delujemo, smo se po-

svetili skupnemu načrtovanju in zahtevam lokalnih Cerkva

v Evropi, ki od nas vse bolj pričakujejo, da smo dejavni tu-

di v krajevnih Cerkvah, kjer živimo in delujemo. Največkrat

je to povezano z dodatno obremenitvijo, vendar brez aktiv-

nega vključevanja v pastoralne in strukturne načrte krajev-

nih Cerkva ne bomo mogli več ohraniti naše specifične pa-

storale, namenjene našim rojakinjam in rojakom, ki živijo

v Evropi. O tem smo za oddajo Obzorja duha, ki bo na naci-onalni televiziji na sporedu po veliki noči, spregovorili ne-kateri predstavniki naše izseljenske duhovniške skupnosti.V sredo, 21. marca, smo z zanimanjem prisluhnili preda-vanju kardinala dr. Franca Rodeta, ki nam je na zanimiv in slikovit način predstavil položaj slovenskega duhovni-ka v zgodovini našega naroda in njegov položaj danes, ko se mora soočiti z izzivi sekularizirane družbe in s splo-šno razširjenim relativizmom. Po predavanju je sledil od-prt pogovor. Škof Štumpf nam je razgrnil zemljevid doga-janj v Cerkvi na Slovenskem, kar je bilo dobro izhodišče za pogovor in izmenjavo mnenj. Ker smo bili tik pred referen-dumom o družinskem zakoniku, smo precej časa nameni-li tudi tej temi.Duhovni utrip našega druženja sta dajali skupna molitev brevirja in vsakodnevna evharistija. Pri četrtkovem kosi-lu se nam je pridružil tudi ordinarij celjske škofije msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Skupno bivanje in druženje v gosto-ljubnem domu sv. Jožefa, skupna molitev, pogovori in načr-tovanje so nas opogumili in nam dali novih moči ter okre-pili našo zavezanost poslanstvu, ki ga opravljamo v Evropi, še dodatno pa so poglobili naše vezi in ljubezen do Cerkve na Slovenskem.

Poročilo je pripravil Zvone Štrubelj.

Slovenski izseljenski duhovniki na 110. pastoralni konferenci v Celju

8

K A T E K I Z E MK A T E K I Z E M

V STARI ZAVEZI536. V čem je Abraham zgled molitve?Abraham je zgled molitve zato, ker hodi v božji navzočno-sti, posluša Boga in ga uboga. Njegova molitev je boj vere, ker tudi v trenutkih preizkušnje ohranja svojo vero v bož-jo zvestobo. Še več, potem ko je Abraham sprejel Gospoda v svojem šotoru in mu je ta zaupal svoj sklep, si upa prositi za grešnike z drznim zaupanjem. 537. Kako je Mojzes molil?Mojzesova molitev je zgled kontemplativne (premišljeval-ne) molitve. Bog, ki pokliče Mojzesa iz gorečega grma, se pogosto in na dolgo pomenkuje z njim »iz obličja v obličje, kakor človek govori s svojim prijateljem« (2 Mz 33,11). Iz te zaupljivosti z Bogom Mojzes črpa moč, da neodjenljivo prosi za ljudstvo. Ta molitev je tako predpodoba priprošnje edinega srednika Jezusa Kristusa. 538. Kakšen odnos do molitve imata tempelj in kralj v stari zavezi?V senci božjega šotora, skrinje zaveze in kasneje templja se razcveteva molitev božjega ljudstva pod vodstvom pastir-jev. Med njimi je David kralj »po božjem srcu«, pastir, ki moli za svoje ljudstvo. Njegova molitev je zgled za molitev ljudstva, ker je zvesto oklepanje božje obljube in ljubeče za-upanje v tistega, ki je edini Kralj in Gospod. 539. Kakšno vlogo ima molitev v poslanstvu prerokov?Preroki črpajo iz molitve luč in moč, da pozivajo ljud-stvo k veri in spreobrnjenju srca. Živijo v veliki zaupno-sti z Bogom in s priprošnjo posredujejo za brate, kate-rim oznanjajo, kar so pri Gospodu videli in slišali. Elija je oče prerokov, se pravi tistih, ki iščejo božje obličje. Na gori Karmel doseže vrnitev ljudstva k veri, ker poseže Bog, ka-terega je klical z besedami: »Usliši me, Gospod, usliši me!« (1 Kr 18,37) 540. Kakšen pomen imajo psalmi v molitvi?Psalmi so vrhunec molitve v stari zavezi. Božja beseda po-stane v psalmih človekova beseda. Ta molitev ima osebno in skupnostno razsežnost, ki ju ni mogoče ločiti med seboj. Je navdihnjena od Svetega Duha in opeva velika božja dela v stvarstvu in v zgodovini odrešenja. Kristus je molil psal-me in jih dovršil. Zato so bistvena in trajna prvina molitve Cerkve. Primerni so za ljudi vseh slojev in časov.

Molitev v krščanskem življenju534. Kaj je molitev?Molitev je povzdigovanje duha k Bogu ali prošnja k Bogu za dobrine, ki ustrezajo njegovi volji. Molitev je vedno dar Boga, ki prihaja, da bi srečal človeka. Krščanska molitev je oseben in živ odnos božjih otrok s svojim neskončno do-brim Očetom, z njegovim Sinom Jezusom Kristusom in s Svetim Duhom, ki prebiva v njihovih srcih. RAZODETJE O MOLITVI535. Zakaj obstaja poklicanost vseh k molitvi?Zato, ker Bog s stvarjenjem pokliče vsako bitje iz niča v bi-vanje in ker človek tudi po svojem padcu v greh ostaja spo-soben spoznati svojega Stvarnika in ohranja hrepenenje po tistem, ki ga je poklical v bivanje. Vsa verstva - in na pose-ben način celotna odrešenjska zgodovina - pričujejo o tem človekovem hrepenenju po Bogu. Najprej pa Bog neutru-dljivo priteguje vsakega človeka k skrivnostnemu srečanju z njim v molitvi.

9

M L A D I N S K A S T R A NM L A D I N S K A S T R A N

Draga Katarina!Novo oz. prenovljeno doživljanje vere je darilo, ki ti ga ta-ko radodarno ta čas podarja Bog. Globlje, s srcem spozna-vaš tisto, kar si doslej samo poslušala ali vedela »na pamet«. Vprašanje, ki si ga zastavljaš, je nekako logična posledica tega dogajanja. Ko začutimo, da je Bog nekdo in da sporo-čilo vere za deva naše konkretno življenje, nas to zbudi in išče mo način, kako mu odgovoriti.Z vso gotovostjo ti lahko odgovorim, da te Bog kliče, da še naprej ostaneš z njim kot njegova učen ka. Biti z njim pome-ni rasti v svetosti. Ta klic velja za vsakogar, ki je krščen. Ne prestraši se besede svetost: Bog ne pričakuje tvoje popolno-sti, temveč tvojo lju bezen. Njene zunanje oblike pa so spet

različne, najpogostejša je pot v zakramentu zakona. Mnoge pa Bog kliče, da na poseben način pričujejo o njegovi lju-bezni s tem, da se odpovedo zakonu in družin skemu življe-nju. Dekleta in fantje, ki odgovorijo na klic v redovništvo ali posvečeno življenje, na pose ben način kažejo svetu, da Bog sam zadostuje, da nam je on dovolj za srečo. Hkrati z darovanjem svo jega življenja in z molitvijo posredujejo za ljudi, ki so oddaljeni od Boga. To lahko uresničijo s skritim življenjem v kontemplativnih redovih ali pa v skup nostih z aktivnejšim zunanjim apostolatom, ki prav tako potrebuje podporo molitve, da lahko obrodi svoj sad.Navedla ti bom nekaj točk, ki so ti lahko v oporo pri prever-janju poklicanosti. Pred vsako resnejšo odločitvijo je treba prepoznati, da je tudi zakon pot svetosti, kot izraz božje lju-bezni, ki pričuje o njej v zelo konkretnem življenju in daro-vanju. Nikakor ne smemo iskati redovništva iz strahu pred zakonom ali celo, ker bi ga prezirali.Naslednja točka je molitev. Šele v molitvi boš prepoznala, kam te vleče srce in kaj ti govori Gospod. Postati posveče-na sestra pomeni tudi stopiti na pot molitve: če te že sedaj privlači in ti ni težko prebiti dlje časa v njej, je lahko to eno pomembnih znamenj poklicanosti.Nato je pomembno veselje, ki ti ga ta odločitev daje: če pre-poznavaš notranje veselje ali neko no tranjo gotovost, da bi tako življenje ustrezalo tvoje mu notranjemu hrepenenju, tedaj se splača storiti prvi korak. Ne boj se, da bi se zmotila. Vedno obstaja čas preverjanja, ki ti omogoči, da klic dozori ali pa spoznaš, da tvoje mesto ni tam in nadaljuješ drugje.Na hitro bi omenila še ljubezen do Cerkve, do zakramen-tov in še posebej do svete maše, željo po »pridobivanju« lju-di za Boga. Toda poišči duhov nika ali redovnico, ki ga (jo) poznaš ali čutiš, da bi se lahko z njim ali z njo pogovorila. Drugi nam ve liko pomagajo, ker te vidijo tudi »od zunaj«, lahko pa ti pomaga tudi glede na lastno izkušnjo.Nisem izčrpala vsega; pri vsakomer je pot neko liko drugač-na. Bog je vedno izviren v načinu, kako se nekomu približa.

Petra

Ali me Bog hoče za redovnico?Že od malega redno hodim v cerkev, k verouku. Včasih sem to počela bolj iz navade kot zato, ker bi kaj razumela. Kako leto in pol pa se mi zdi, da znova spoznavam vero in da šele sedaj odkrivam njen pomen. Včasih me postane kar strah in se sprašujem, ali to pomeni, da me Bog hoče za redovnico. Saj niti ne vem, ali bi si to želela, mislim pa si, če je to njegova volja, zakaj ne. Petra, ali lahko poveš kaj o tem, kako naj se prav odločam?

Katarina

10

R A F A E L O V A D R U Ž B AR A F A E L O V A D R U Ž B A

7. posvet Slovencev

v Nemčiji

»Rojaki v Nemčiji si želijo več stikov s Slovenijo«

Od 23. do 25. marca je potekal že 17. posvet slovenskih dru-štev, katoliških misij, učiteljev, socialnih delavcev in fol-klornih skupin v Nemčiji. Namen vsakoletnega srečanja je medsebojno spoznavanje in povezovanje, pregled pretekle-ga dela in načrti za prihodnost.Letošnji gostitelj je bilo društvo Triglav iz Stuttgarta, kraj posveta pa mesto Bad Urach, kjer je Primož Trubar preži-vel najplodovitejše obdobje svojega življenja. Spoznavanje Trubarja je bilo tudi sicer del programa posveta: udeležen-ci smo si ogledali cerkev sv. Amanda, kjer je Trubar maše-val, tiskarno, v kateri so bile natisnjene prve slovenske knji-ge, vodja slovenske katoliške misije v Stuttgartu ter velik poznavalec Trubarjevega življenja in dela dr. Zvone Štru-belj pa je pripravil predavanje z naslovom »Med Urachom in Ljubljano (1561–1565): Primož Trubar kot uspešen or-ganizator, manager in diplomat«. Posebej vroča tema letos so bile diplomatske in konzular-ne zadeve, o katerih sta spregovorila konzul na veleposla-ništvu RS v Berlinu Matjaž Marko in vicekonzulka na ge-neralnem konzulatu RS v Münchnu Andreja Horvat, ki sta tudi odgovarjala na vprašanja udeležencev. Še vedno se po-gosto dogaja, da rojaki v Nemčiji volilne lističe dobijo pre-pozno ali jih sploh ne dobijo. Številni so nezadovoljni tudi zaradi precej nepraktičnih pravil glede izdaje novih potnih listov, ki številnim zelo otežuje pridobitev novih dokumen-

tov. Zelo dobro je bilo obiskano tudi predavanje ministri-ce za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmile Novak, ki je predstavila načrt dela Urada, veliko pozornosti pa je na-menila tudi predlogom, željam in pripombam predstavni-kov Slovencev v Nemčiji.Vzporedno s predavanji so potekale delavnice – folklora, petje, retorika in vodenje sestankov, dramatika in igranje harmonike. V teh skupinah so udeleženci poskušali prido-biti nove veščine, ki bi jih kasneje prenesli tudi na ostale člane v svojih društvih. Voditelji delavnic prihajajo iz Slo-venije in so vsako leto isti, le v dramski delavnici je Toneta Partljiča zamenjal Slavko Emeršič, s katerim se je nivo kul-turne prireditve zelo dvignil. Udeleženci delavnic so pripra-vili tudi program, ki so ga predstavili na kulturni prireditvi, ki se tradicionalno odvija na sobotni večer in predstavlja vrhunec posveta. Letos je bila v okviru posveta po dolgem času tudi sveta maša, pri kateri sta maševala dr. Zvone Štrubelj in Aleš Ka-lamar (Bad Urach je sicer ena od dvanjastih podružnic Slo-venske katoliške misije sv. Cirila in Metoda v Stuttgartu, ki je bila tudi soorganizatorica srečanja). V nedeljo je sledil še formalni zaključek, poslavljanje in obljube, da se drugo leto spet srečamo. Stanje v slovenskih skupnostih v Nemčiji ni nič drugačno kot v drugih zdom-skih in izseljenskih skupnostih – mlade, ki imajo drugač-ne potrebe in želje kot njihovi starši in stari starši, bo po-trebno intenzivneje vključiti v slovenska društva, znanje slovenskega jezika upada, skupnosti postajajo vse starejše, mladi se vse bolj vključujejo v nemško okolje ... Vsakoletni posvet vseh slovenskih organizacij v Nemčiji pa kljub temu daje upanje za svetlo prihodnost. Življenje vedno prinaša nove izzive in kdor išče pot, ta jo tudi najde.

Dejan Valentinčič

Ljudmila Novak, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu

Udeleženci posveta, prvi z leve je Dejan Valentinčič.

11

M L A D A S R E Č E V A N J AM L A D A S R E Č E V A N J A

– Tadej, zakaj si se odločil za študij v tujini?Študirati v tujini mi je bilo vedno v izziv. Najprej sem v času študija razmišljal o štu-dijski izmenjavi (Erasmus), a se to nekako ni izšlo. Šele ko sem bil tik pred diplomo, je s strani profesorja prišla ponudba, da bi lahko v tujini opravljal svoj podiplomski študij. Glede na to, da je bilo to povezano z zagotovljeno štipendijo in da po-leg tega takrat nisem videl neke realne možnosti zaposlitve, sem se po kratkem premisleku odločil in ponudbo sprejel.

– Pripravljaš doktorat z naslovom »Ideja bogočloveško-sti«. Nam lahko kratko predstaviš obravnavano temo?Tema je razdeljena v dva dela. Naslovni pojem »bogočlo-veškosti« izvira iz teologije, natančneje iz krščanstva, kjer se veruje, da se je Bog utelesil kot človek in tako v eni ose-bi združil dve naravi, božjo in človeško. V nalogi se najprej ukvarjam z zgodovinskimi pojavitvami primerov, ko je nek človek imel ali dosegel določeno stopnjo božanskosti in se s tem približal Bogu oz. bogovom - kralji starodavne Mezopo-tamije, faraoni v Egiptu, razni posamezniki - čudodelniki, zdravilci in celo filozofi. Malo drugačno predstavo najdemo tudi v podobi prerokov pri Judih. Končno pa v osebi Jezusa Kristusa Bog resnično postane človek, torej ne gre več samo za človeško približevanje Bogu/bogovom, ampak se tokrat Bog skloni k človeku. S tem je povezana tudi nova podoba človeka, kajti čim bolj človek sprejme ta božji poklon in ga udejanji v svojem življenju, tem bolj v resnici odkrije svojo človeškost. V drugem delu naloge poskušam na sledi dveh ruskih filozofov - Vladimirja Solovjova (1853-1900) in Si-mona Franka (1877-1950) - utemeljiti to še na bolj filozofski ravni. Kar poskušam pokazati, so predvsem posledice njune filozofije za pojmovanje človeka v današnjem svetu.

– Po opravljenem doktoratu se boš zaposlil v Sloveniji. Kako gledaš na to, da nekateri mladi Slovenci po kon-čanem študiju ostanejo v tujini? Razumeš to kot »zata-jitev« domovine? Imam to srečo, da je skupaj s ponudbo za študij, ki je šti-pendiran, prišla tudi ponudba bodoče zaposlitve. V okviru

Katoliškega inštituta v Ljubljani, ki je od-govoren za ustanovitev bodoče Katoliške univerze, trenutno deluje šele prva fakul-teta, ki je namenjena poslovnim vedam, a obenem že tečejo intenzivne priprave za ustanovitev novih fakultet. V tem sklopu se ustanavlja tudi fakulteta za humanisti-

ko, kjer naj bi bilo tudi moje bodoče delovno mesto.To, da mladi po koncu študija ostanejo v tujini, se mi zdi glede na današnje razmere nekaj povsem razumljivega in normalnega. Tega ne razumem kot zatajitev, ampak kot pa-metno odločitev, ki marsikomu lahko zagotovi boljšo pri-hodnost. Mislim, da lahko ti ljudje tudi iz tujine veliko prispevajo k dobrobiti domovine. Bistveno je, da se vsak zaveda svojega izvora, ne glede na to, kje si dejansko služi kruh, kajti samo bivanje v Sloveniji še ni zadosti za zvesto-bo domovini, žal. »Beg možganov« nikakor ne pomeni »beg srca«. To se dobro vidi na primeru izseljencev.

– Verjetno si v Nemčiji na kakšen način povezan s slo-vensko skupnostjo. Ali je med rojaki čutiti pripadnost domovini? Kako ti doživljaš njihovo izseljenstvo?Od vsega začetka mojega bivanja v Münchnu se trudim biti v stiku z izseljenskimi Slovenci in posledično sem se zaradi tega razloga vključil v delo slovenske župnije. Srečanja med Slovenci me vedno znova obogatijo, da se potem vesel od-pravim opravljat svoje obveznosti v tujem okolju. Mislim, da ne gre toliko za pripadnost domovini, ampak prepro-sto za neko drugačno medsebojno razumevanje, ki ti ga ob vsem drugem splošnem sprejemanju in odprtosti Nemcev dajo lahko samo sonarodnjaki. Zelo me nagovorijo zgod-be izseljencev, ki jih doživljam kot izrazito dramo življenja, ki vedno znova prinaša težke, a z njimi tudi lepe trenutke. Pri vseh rojakih čutim tudi močno ljubezen do domovine, predvsem ko se v Sloveniji dogajajo stvari, ki so jim nera-zumljive in jih iz nemške perspektive lahko le nemo opa-zujejo. Ker gre po večini za starejšo generacijo, smo mladi v njihovi družbi sprejeti še s toliko večjim veseljem. Naj se ob tej priložnosti vsem zahvalim za to izkušnjo, ki je nik-dar ne bom pozabil.

Po zaključenem študiju v tujini bo bogatil z znanjem mlade v domoviniTadej Rifel je študent drugega letnika podiplomskega študija filozofije v Münchnu. Z njim smo se pogovarjali o študi-ju v tujini, zaposlitvi v domovini in o pogledu na rojake v Nemčiji. Mihela

12

K O M E N T A R M E S E C AK O M E N T A R M E S E C A

Težki časiSlovenska vlada, ki izhaja iz vrednot slovenske osamosvojitve in demokracije, vodi jo ena ključnih oseb oblikovanja samostojne slovenske države Janez Janša, je prevzela oblast v najtežjih časih. Prejšnja komunistična je državo tako zadolžila, da so ji nekateri napovedovali grško prihodnost. Ni še tako tragično. Državljanom hoče dopovedati, da država lahko potroši, kolikor ustvari. Zahteva konec zadolževanja. Napovedala je zmanjšanje plač vsem državnim uslužbencem, pa tudi okrnitev nekaterih delavskih in socialnih pravic, od katerih mnoge izhajajo še iz komunizma. Kar nekaj odstotkov zaposlenih naj bi zgubilo tudi službe. Sindikati vseh vrst državnih uslužbencev, tudi vojske in policije, da o učiteljih in zdravstvenem osebju niti ne govorimo, so napovedali stavko. To je seveda njihova normalna pravica. Čeprav je svoje prvotne načrte vlada omilila skoraj za polovico, sindikati vztrajajo pri svojem. Medtem ko je nekatere, zlasti vojsko in policijo lahko razumeti, tudi tiste z najnižjimi plačami, pa je zlasti pri šolnikih čutiti ideološko nasprotovanje. Vlada je na stavko pripravljena, veliko težje pa bo, če bodo sindikati zavrnili vladne reforme s pomočjo referenduma, kajti v tem primeru vlada leto dni ne sme spreminjati stanja. Takrat bi za državo lahko bilo že prepozno in bi nastopile grške razmere. Komunistična vlada je namreč evropske organe zavajala.

Obljubljala je, kako bo raz-

mere izboljšala, v resnici

pa je vse tonilo. Večina dr-

žavljanov se težkih razmer

zaveda in vlado podpira,

saj ve, da lahko vsak porabi

samo toliko, kolikor ustva-

ri. Komunistične metode

prisvajanja tujega dela in

bogastva so jim tuje. Kljub

temu pa si želijo, da bi vla-

da bolj privila tiste boga-

taše, ki so to postali s prisvajanjem nekdanjega državnega

premoženja. Nad njimi nima pregleda. Še huje pa je, ker so

veliko bogastva poskrili v tujini pri tujih bankah. Dobro ob-

veščeni trdijo, da je tega med 7 in 15 milijard evrov, kar je

skoraj dva letna državna proračuna.

Najbolj šibka je aktualna vlada na področju medijev. Svo-

jega časopisa nima. Radio in televizija ščuvata državljane

proti njej in razmere slikata še bolj črne, kot so. Komuni-

stična levica, ki v njih kraljuje, se ne more sprijazniti z dej-

stvom, da je zgubila oblast in nagaja vladi na najbolj nizko-

tne načine. Nima načrtov, kako bi bilo mogoče državo bolje

in lažje reševati, poslužuje se predvsem laži in stalno neti

afere. Laž in demagogija sta njuni najbolj uspešni orožji in

priznati ji moramo, da jih mojstrsko obvlada.

Rešitev za Slovenijo, ki ima blizu 120 000 nezaposlenih, je

v razvoju novih podjetij, zlasti malih in srednjih, najbolj v

dotoku tujega kapitala in njegovih prevzemih obstoječih ali

gradnjah novih tovarn. Komunistična oblast je to ovirala,

saj se zaveda, da jo bo tuj kapital takoj spregledal. Pomaga

si s tako imenovanim nacionalnim interesom, geslom, na

podlagi katerega je treba preprečevati, da bi bile slovenske

tovarne v rokah »tujcev«. Pod te razumejo predvsem tiste,

ki nimajo povezav z nekdanjimi komunisti. Sedanja sloven-

ska vlada se zaveda, da bo uspešna, če ji bo uspelo v Slove-

nijo privabiti tuj kapital. Žal pa je glede tega malo odvisna

od sebe, ampak predvsem od tujih gospodarskih razmer.

Kaj lahko naredijo naši izseljenci? Vse je boljše kot nič. De-

jansko je uspešen gospodarski razvoj, nova in donosna de-

lovna mesta edino upanje za dokončni konec nekdanjega

jugokomunizma slovenskega tipa.

Stane Granda

13

P R I S L U H N I M O D O M O V I N IP R I S L U H N I M O D O M O V I N I

Na kratko …Slovenija se ni pravočasno resno spopadla s krizo in zdaj so vsi problemi naenkrat na mizi, je premier Janez Jan-ša opozoril po seji Ekonomsko-socialnega sveta, na kate-ri so se socialni partnerji seznanili s predlogi za povečanje proračunskih prihodkov. O varčevalnih ukrepih pa je de-jal, da so daleč od tega, da bi zatirali socialni dialog. Ukre-pe, ki jih sprejemamo hkrati z racionalizacijo, je pač treba sprejeti, da bo Slovenija lahko spet dosegala gospodarsko rast. Na v razpravi slišane očitke, zakaj vlada znižuje sto-pnjo davka od dohodkov pravnih oseb, saj s tem znižuje proračunske prihodke, pa je odgovoril, da je to edina mo-žnost, da bomo privabili tuje investicije. Domačih investi-cij ni, je opozoril. Tistim, ki so vladi očitali drastične ukre-pe, pa je postregel s podatkom, da so v Grčiji odpustili 30 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju, vsem preostalim pa znižali plače za 30 odstotkov. »To kar mi predlagamo, je daleč od tega,« je dejal in menil, da v Sloveniji javni sektor potrebujemo, vprašanje je le, koliko ga lahko sfinanciramo. »Znebimo se iluzije, da imamo čas za odpravljanje prora-čunskega primanjkljaja,« je socialne partnerje pozval Jan-ša. »Tega časa nimamo,« je še dejal. Vsaka slovenska dru-žina ve, da bo lahko porabila toliko, kot bo prinesla domov, to velja tudi za državo. • SDS, Lista Virant, NSi in DeSUS bodo v parlamentar-no proceduro vložile predlog spremembe ustave za ukini-tev državnega sveta, je po sestanku z vodji poslanskih sku-pin napovedal predsednik DZ Gregor Virant. Postopek za spremembo ustave bi po njegovem morali začeti najpozne-je maja, saj je do septembra treba razpisati volitve za DS. • Vlada RS je v obravnavo v DZ poslala predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna, s katerim namerava okle-stiti proračunsko porabo za 818 milijonov evrov. Pretežni del tega zneska namerava zagotoviti z znižanjem stroškov dela v javnem sektorju, čemur sindikati ostro nasprotujejo in napovedujejo stavko.

Zapisali so …Republika Slovenija, d.o.o.L. Hammarskjöld za Casnik.si

Vlada Janeza Janše se je resno in zagnano lotila varčevalnih ukrepov. Pri tem je za prvo žrtev izbrala javno upravo, kar je tudi prav: delovna mesta v gospodarstvu so že dolgo ne-gotova, v javnem sektorju pa še naprej skoraj dosmrtno za-

gotovljena. Breme negotovosti in odrekanj mora v teh časih pomagati nositi tudi javni sektor.V sindikatih se zdi, kakor da se krize in nujnosti ukrepov ne zavedajo; zlasti Štrukljevi in Semoličevi kakor da živijo v drugem svetu – svetu stavk. Za socialni dialog so imeli v prejšnjem času obilo časa sindikati in leva vlada, pa ga ni-sta ne ena ne druga stran izkoristili. Zdaj se resnično mu-di; povsod po Evropi se sicer tako kot našim Socialnim de-mokratom porajajo pomisleki, ali bi bilo morda bolje, da se primanjkljaj oklesti v dveh, namesto v enem letu; a v veli-ki večini evropskih držav so se nazadnje odločili za takoj-šnje ukrepe.Prav imajo kritiki, da vlada ni bila dovolj spretna, da svo-jim nujnim varčevalnim ukrepom dá tudi socialno noto, ki bi ljudem dala nekaj utehe in prepotrebnega občutka pra-vičnosti oblasti. Uvedba davka na nepremičnine (ki bi mor-da pomagala normalizirati naš nenavadni nepremičninski trg) in višja dohodninska stopnja na najvišje dohodke bi že lahko bila takšna ukrepa – nekaj tega smo videli v če-trtkovem predlogu rebalansa in predlogu dodatnih ukre-pov. Minister Šušteršič si je v zadnjih izjavah prizadeval poudariti socialno pravičnost – to bi lahko bila priložnost tudi za NSi. Vlada se verjetno zaveda, da je bogatih relativ-no malo, zato njihovo dodatno obdavčenje razen simboli-ke ne prinese resnično velikih prihrankov. A simbolika je v teh časih še kako pomembna.Lani sem na referendumu glasoval proti pokojninski refor-mi in imam glede tega nekoliko slabo vest. Morda reforma ni bila idealna, je pa nujna. Sedanja vlada mora poleg krat-koročnih varčevalnih ukrepov narediti hitre in nujne ko-rake tudi glede pokojninske in ostalih strukturnih reform. Večina evropskih držav spoznava, da se je treba v teh ča-sih boriti na dveh frontah: radikalno in nemudoma zmanj-šati javno porabo, da bi proračunski primanjkljaj spravili v okvire Pakta za stabilnost in rast, okrepljenega z novim fi-skalnim paktom, in na drugi strani zagotoviti lastno kre-dibilnost na kreditnih trgih z dolgoročnimi, strukturnimi ukrepi. Naravnost neverjetno je, kako – tudi po zaslugi na-ših nedoraslih medijev – se slovenska javnost malo zaveda izjemno zaostrene finančne situacije v Evropi in vse večjega zapiranja evropskih držav za ograde lastne (finančne) var-nosti. Zadostuje prisluhniti obema francoskima predsedni-škima kandidatoma … Slovenija se mora v tej situaciji po-staviti na noge sama. Samo taka Slovenija lahko računa na naklonjenost svoje strateške zaveznice Nemčije, ki bo še na-prej diktirala tempo finančne konsolidacije Evrope.

14

S L O V E N I J A M O J A D E Ž E L AS L O V E N I J A M O J A D E Ž E L A

Slabi gospodarski obeti. Urad za makroekonomske anali-ze in razvoj (UMAR) pričakuje dodatno krčenje gospodar-ske aktivnosti v Sloveniji v tem letu. Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) naj bi se znižal za dodatnih 0,9 odstotka. Izvoz blaga bo edini beležil pozitivno rast v letošnjem letu, ki bo prispeval k aktivnosti, na drugi strani pa bodo vsi se-gmenti domačega povpraševanja negativni. Na prvem me-stu je tu zasebna potrošnja, ki se bo po oceni znižala za 1,2 odstotka. Število brezposelnih naj bi se s 111 tisoč povečalo na 119 tisoč. To pomeni, da bo stopnja registrirane brezpo-selnosti, ki je lani znašala 11,8 odstotka, letos znašala 12,9 odstotka. Plače v javnem sektorju bodo tudi v drugi polo-vici leta ostale zamrznjene.

*Nove afere poslancev. Ugled slovenskega parlamenta je ska-zilo še eno razkritje, namreč da je poslanec Jankovićeve Po-zitivne Slovenije in dolgoletni novinar in urednik Dela v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja Mitja Meršol sodeloval in kot tajni sodelavec poročal Službi državne varnosti (SDV).Agentom tajne službe naj bi o svojih stikih s sodelavci in tuj-ci poročal tudi v letih po vrnitvi v domovino. Poslanci iz nje-gove skupine ga podpirajo, češ da gre za stvar njegove oseb-ne zgodovine. Sam ne namerava odstopiti. Že nekaj časa se vleče tudi ugibanje o tem, kako se je poslanec DeSUS-a Ivan Simčič s ponarejenim srednješolskim spričevalom vpisal na univerzo in opravljal funkcije brez zahtevane izobrazbe.

*Po slovenskih škofijskih mestih so potekali redni letni obč-ni zboru škofijskih Karitas. Na njih so karitativni sodelavci pregledali opravljeno delo in pomoč v preteklem letu ter si zastavili cilje za prihodnost. Na Škofijski Karitas Koper so ugotovili, da je 1550 stalnih in 2069 občasnih prostovoljcev v lanskem letu opravilo skoraj 120.000 ur prostovoljnega dela, ki so po normativih Zakona o prostovoljstvu vredne dobrih milijon 100 tisoč evrov. V Karitas novomeške škofi-je pa opažajo, da se povečuje število uporabnikov, ki prosi-jo za različne oblike pomoči, a dobri četrtini prošenj zaradi zmanjšanja denarja ni bilo ugodeno. Pomoč pri plačilu po-ložnic je bila nudena 275 družinam v višini 37 tisoč evrov. Nadškofijska karitas Maribor pa je v preteklem letu razde-lila kar 700 ton hrane.

*Na praznik Gospodovega oznanjenja smo na referendumu odločali o družinskem zakoniku, ki ga je politika sprejema-la zadnji dve leti. Volivke in volivci so zakon ob 30-odstotni udeležbi zavrnili s slabimi 55 odstotki. Za jih je glasovalo 45. Vodja Civilne iniciative za družino in pravice otrok, ki

je bila pobudnica referenduma, Aleš Primc je z izidom za-dovoljen in obenem upa da bi ta rezultat referenduma bil vzpodbuda, da se o vseh odprtih vprašanjih, tudi tistih, ki se tičejo temeljnih vrednot v družbi, vzpostavi nek spoštljiv, strpen dialog. V Gibanju za družinski zakonik pa zavrnitev zakonika obžalujejo. Vodja gibanja Miha Lobnik je ob tem poudaril, da se mu zdi pomembno, da ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v čim krajšem času pripravi tak predlog novega zakona, ki bo povzel vse stvari, o katerih vlada konsenz. Zaradi zavrnitve zakonika državni zbor le-to dni ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v naspro-tju z odločitvijo volivcev na referendumu. Teolog dr. Ivan Štuhec pa je za Radio Ognjišče izjavil, da so največji poraženci referenduma slovenski mediji, ki so v ve-čini enostransko delovali v podporo družinskemu zakoni-ku. Kot pozitivno pa je poudaril dejstvo, da se je v zadnjih dveh letih oblikovala močna civilna iniciativa katoličanov, ki je sposobna nastopiti v javnosti.

*Na referendumu o družinskem zakoniku so glasovali tu-di Slovenci v Argentini. Na volišču na veleposlaništvu RS v Buenos Aires je glasovalo 393 slovenskih državljanov, šte-vilo gradiv za glasovanje po pošti je znašalo 5, torej sku-paj 398. Od tega je bilo za 17 glasov (4,5 %), proti pa 381 (95,5 %). Nobena glasovnica ni bila neveljavna.

*Padec družinskega zakonika na referendumu je ponovno sprožil vprašanje spremembe referendumske zakonodaje. Tega je sprožila Lista Virant. S spremembo zakonodaje se strinjajo tudi druge parlamentarne stranke. Razhajajo pa se v pogledih, na kakšen način jo spremeniti. V največji vla-dni stranki SDS podpirajo pravico do referenduma, saj je po njihovem to temeljna ustavna pravica, ki se je v svobo-dni demokratični družbi ne sme omejevati. Zavzemajo se za večjo racionalizacijo referendumskega odločanja. Med drugim so tako že predlagali uvedbo referendumskega dne. V največji opozicijski stranki Pozitivni Sloveniji predlaga-jo, da bi referendum lahko zahtevali samo volivci, medtem ko bi za določene primere že vnaprej izključili možnost re-ferenduma. Želijo si uveljaviti tudi spodnjo mejo udelež-be, da bi referendum obveljal. Slednje podpirajo tudi v Li-sti Virant. V stranki SD bi možnost za referendum odvzeli politiki, pri določitvi minimalne udeležbe za veljavnost re-ferenduma pa opozarjajo na previdnost. DeSUS bi zvišal predpisano minimalno število volivcev, ki lahko zahteva-jo referendum. Določitvi kvoruma za veljavnost referendu-

15

S L O V E N I J A M O J A D E Ž E L AS L O V E N I J A M O J A D E Ž E L A

ma nasprotujejo v SLS in NSi. Slednji predlagajo, da bi re-ferendum lahko zahtevalo najmanj 60 poslancev ali pa 40 tisoč volivcev.

*Nadomestne županske volitve v Ljubljani je dobil Zoran Janković. Izvoljen je bil v prvem krogu s skoraj 61-odstotno podporo. Njegova glavna tekmica, kandidatka NSi in SDS, Mojca Kucler Dolinar, je dobila 25,81-odstotno podporo.

*Slovenija bo v ustavo vnesla fiskalno pravilo o uravnoteže-nem proračunu. Pogodbo o fiskalnem paktu so voditelji 25 članic Evropske unije, med njimi slovenski premier Janez Janša, podpisali v začetku marca, fiskalni pakt pa naj bi dol-goročno okrepil proračunsko disciplino in pomagal prepreči-ti krize v prihodnje. Ta določa, da morajo biti proračuni držav članic uravnoteženi ali v presežku, kar pomeni, da strukturni primanjkljaj na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bru-to domačega proizvoda. Vlada je na podlagi fiskalnega pakta tako že sprejela predlog spremembe 148. člena ustave, s kate-rim bo Slovenija v ustavo vnesla omenjeno pravilo.

*Federacija slovenskih narodnih domov v Clevelandu je or-ganizirala že 51. po vrsti večer, ko počastijo ženo in moža leta. Rojaki so napolnili Slovenski narodni dom na St. Cla-ir Aveniji, kjer to vsako leto poteka zaradi velikosti dvora-ne. Prvotno je to potekalo v posamičnih domovih, a zara-di velikega obiska se je Federacija odločila, da je ta narodni dom najbolj primeren zaradi prostora. Združeni slovenski domovi vsako leto izberejo osebo iz svojega doma in sku-pno izberejo še dve osebi, ki sta po mnenju vseh najlepše zastopala slovenstvo. To sta bila letos Alice Kuhar in Phil Hrvatin, oba sta dolga leta prizadevna na slovenskem pri-zorišču. Alice je bila dolga leta pomočnica Tonyja Petkov-ška. V njegovem radijskem programu je prispevala kuhar-ske recepte in obujala spomine na stare slovenske običaje. Phil pa je glasbenik in skorajda »uradni slovenski fotograf«, ki je veliko sodeloval pri urejanju spletnih strani, ki prika-zujejo razne slovenske aktivnosti.

*Nekdanji poslanec Slovenske demokratične zveze in član Nove Slovenije, Anton Tomažič, je v svojem osebnem ar-hivu našel dokument, ki dokazuje, da je bila prva koalicija demokratično izvoljenih strank Demos uradno ustanovlje-na 4. decembra 1989. Tomažič namerava dokument preda-ti inštituciji, ki mu jo bodo predlagali zgodovinarji. V NSi so po besedah predsednice Ljudmile Novak odkritja doku-menta veseli, posebej ker je bila med njegovimi ustanovi-

teljicami in sopodpisnicami tudi SKD, ideološka predho-dnica NSi.

*Galerija Avsenik v Begunjah na Gorenjskem odpira Mu-zejsko sobo družine Avsenik. Ta bo obiskovalcem skozi bivalno okolje njunih prednikov še bolj približala življe-nje svetovno znanih bratov Slavka in Vilka Avsenika. Zbir-ka pohištva, slik in predmetov, ki so spremljali Avsenikovo rodbino skozi čas, si je že možno ogledati. V muzeju sledi-jo predvsem obdobju Slavkovega in Vilkovega očeta Ivana in mame Mare. Tako se v dveh sobah prepletajo spomini na gostinsko tradicijo in glasbene začetke bratov Avsenikov. V prostorih, kjer je sedaj muzejska zbirka, je pred tem delo-vala likovna galerija, v kateri je bilo 186 slikarskih razstav in tri mednarodne kolonije.

*Slovenija, ki ima že 11 zaščitenih slovenskih proizvodov v EU, želi kot zaščiteno označbo porekla registrirati tudi kranjsko klobaso. Problem je nastal, ker se ta oznaka upo-rablja tudi v Avstriji, zato bodo na Dunaju nasprotovali te-mu, da bi bila dovoljena le v Sloveniji, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA.

Šport• Slovenski boksar Dejan Zavec je osvojil naslov medcelin-skega prvaka velterske kategorije po verziji WBO. V Mari-boru je po 12 rundah točkovno ugnal Namibijca Bethue-la Uushono.

• Sašo Bertoncelj je na tekmi gimnastičnega svetovnega pokala v Dohi zmagal na konju z ročaji. V finale se je uvrstil z najboljšo oceno, v finalu pa je sodnike prepričal s predsta-vo, za katero je prejel 15,225 točke.

• Hokejisti Tilie Olimpije so po petih sezonah spet državni prvaki. Na četrti finalni tekmi so premagali Acroni Jeseni-ce s 5 : 2. Skupni izid v zmagah je bil 3 : 1 za Ljubljančane.

• Tina Maze je minulo sezono svetovnega pokala v alp-skem smučanju končala na drugem mestu v skupnem se-števku svetovnega pokala, kar je najboljša slovenska uvrsti-tev v zgodovini. Po končanih zadnjih testiranjih opreme je Mazejeva povedala, da je vse bližje podaljšanju dogovora s Stöcklijem. Andrea Massi, vodja njene ekipe in življenj-ski partner, pa je dodal, da bo v primeru, da bi imel dobre pogoje, ostal tudi njen dosedanji trener Livio Magoni, pred vrati pa je tudi dogovor s serviserjem. Potekajo tudi dogo-vori, da bi imela Mazejeva na voljo avtodom, s katerim bi si pomagali zlasti v ciljnih prostorih tekmovališč.

16

I Z Ž I V L J E N J A N A Š I H Ž U P N I J I Z Ž I V L J E N J A N A Š I H Ž U P N I J

A N G L I J A

Letošnji župnikovi postni in veliko-nočni obiski rojakov po Angliji in Wa-lesu s slovenskimi mašami in sreča-nji so odpadli. Slovensko bogoslužje je tokrat potekalo v Londonu. Na veliki teden in veliko noč smo bi-li v »Našem domu« veseli navzočnosti salezijanskega duhovnika, profesorja klasičnih jezikov na univerzi Salesia-num v Rimu, prof. dr. Mirana Sajovica in njegovega sodelovanja pri sloven-skem bogoslužju v kapeli Doma. Tre-nutno se tukaj v Londonu izpopolnju-je v angleškem jeziku. V nedeljo, 1. aprila (na cvetno nede-ljo), je bilo naše slovensko bogosluž-je kar v kapeli »Našega doma« v Lon-donu. Bogoslužje je vodil župnik. V Angliji je navada, da je na to nedeljo (cvetno nedeljo) blagoslov križcev iz palmovih listov ali vej, zato tudi ime-nujejo cvetno nedeljo Palm Sunday – nedeljo palm. Katoliški Slovenci, žive-či v Veliki Britaniji, pa po navadi, če je le mogoče, k tem križcem dodamo še nekaj pomladnega zelenja. Krizmena maša v stolnici sv. Jurija (St. George‘s Cathedral) v Londonu, ki je bila letos že na veliko sredo, je vedno

lep in veličasten dogodek, ko so ob nadškofu vsi nadškofijski duhovniki (kakih 400 do 500) in med mašo pred ordinarijem naredijo obnovitev du-hovniških zaobljub ter zvestobe služe-nju Kristusu in njegovi Cerkvi.Tudi tokrat naj še posebej omenim blagoslov velikonočnih jedil na ve-liko soboto (7. aprila) ob 4. uri popol-dan v kapeli Našega doma v Londonu, ki sta ga opravila oba navzoča duhov-nika, prof. dr. Miran in župnik Cika-nek. Ta blagoslov je našim ljudem še posebej pri srcu, ker je tako zelo do-mač. Začnemo ga z uvodom, ki nas pripravi na pomen obreda, ki je izvir-no slovenski (nekaj podobnega ima-jo tukaj samo še Ukrajinci vzhodnega obreda in morda tudi Hrvati in Polja-ki, vsekakor pa pravoslavni Srbi, ki pa letos niso obhajali velike noči skupaj z nami). Za uvodom v lepi obred bla-goslova velikonočne hrane sledi bra-nje in poslušanje božje besede iz Sve-tega pisma stare ali nove zaveze ter evangelij. Po evangeliju je po nava-di župnikov nagovor (homilija) in za prošnjami za vse potrebe sledi blago-slov posameznih velikonočnih jedil in na koncu še blagoslov vseh skupaj. Pri blagoslovu se, poleg blagoslovlje-

ne vode, vedno uporablja tudi kadilo, ki povzdigne slovesnost vstajenjske-ga praznika.Po blagoslovu v kapeli Doma so vsi navzoči povabljeni, da skupno zauži-jejo velikonočni blagoslov: pirhe, šun-ko in pršut s hrenom, kruh in druge velikonočne dobrote. Pa tudi potice, ki jo prinesejo k blagoslovu naše dobre slovenske gospodinje, nikoli ne manj-ka. Letos se je k blagoslovu zbralo kar nekaj dobrih in zvestih londonskih Slovencev, ki so bili prav tako veseli pogostitve z velikonočnim »žegnom« po običajnem obredu v kapeli. Bili so postreženi kar v delu kapele, kjer sta gospodinji Brazilki lepo postregli z je-dili. Vsem prisotnim sta ponudili lepo narezan domač kraški pršut in šunko s hrenom, kruhom, pirhi in drugimi velikonočnimi dobrotami. Tudi dobre vinske kapljice ni manjkalo. Na veliko nedeljo je bila tokrat slo-venska velikonočna maša kar v ka-peli »Našega doma« v Londonu. Med mašo smo peli naše lepe vstajenj-ske pesmi.Naša londonska slovenska rojaka, Srečko in Beti Tušar, sta obhajala 50-letnico ali zlato obletnico nju-ne poroke.Duhovnik prof. dr. Miran Sajovic

Ob velikonočnem žegnu v Našem domu

17


3. marca 2012 sta Beti in Srečko v kro-gu svojih domačih in slovenskih lon-donskih prijateljev obhajala svojo zla-to poroko.Srečko, doma iz Reke pri Cerknem, je prišel v Anglijo kot vojni begunec že leta 1947. Beti, njeno dekliško ime Jurjevčič, pa je bila rojena na Vrhni-ki in je prišla v London leta 1960 za »aupair« ali gospodinjo svojemu stri-cu duhovniku in prvemu župniku za Slovence v Veliki Britaniji, gospodu Ignaciju Kunstlju, ki je pozneje postal monsinjor. Tako sta se Beti in Srečko spoznala v »Našem domu« v Londonu in se marca 1962 poročila. Se razume, da je njuno poroko blagoslovil in vo-dil poročni obred Betkin stric Ignacij.Ustanovila sta si dom v severnem de-lu Londona in kmalu tudi družino. Že kmalu se jima je rodila hčerka Beti (za božič 1962) in leta 1965 še sin Marko, ki sta danes, po svoji visoki izobrazbi, na vidnih družbenih položajih v Veli-ki Britaniji.Betki in Srečku slovenska katoliška skupnost v Londonu in drugod po Ve-liki Britaniji najprej čestita ob tako ča-stitljivem jubileju skupnega življenja ter jima skupaj z župnikom želi polno božjega blagoslova za zdravje in vse

drugo dobro – pa še na mnoga zdrava

in srečna leta!

A V S T R I J A

Dunajsko dogajanje

Ker se z Dunaja oglašamo letos prvič,

najprej nekaj besed o prvi večji prire-

ditvi, ki smo jo imeli v letošnjem letu.

Kmalu po praznovanju novega leta

in praznika svetih treh kraljev nas

je v nedeljo, 8. januarja, obiskal pev-

ski zbor Glas iz Bilj, ki je prepeval pri

sveti maši, po maši pa odpel še nekaj

slovenskih božičnih pesmi. Srečanje

smo, kot je pri nas navada, nadaljevali

v naši dvorani. Tudi tam ni manjkalo slovenskih pesmi in dobre volje.Zadnjo nedeljo v januarju nas je tudi letos obiskal dunajski pomožni škof Franz Scharl, ki je odgovoren za dru-gače govoreče skupnosti. Pri dvojezič-ni sveti maši je poudaril, naj bomo ponosni na naše korenine, na našo kulturo in jezik. Tudi sam se je spopa-del s slovenskim jezikom in nekaj ma-šnih delov prebral po slovensko.V postnem času smo poleg rednega križevega pota, ki smo ga imeli vsako nedeljo ob 9.00 v naši cerkvi, bili tu-di zelo konkretni v postnih dobrih de-lih. Ker sta naša dvorana in bife po-trebovala manjših obnovitvenih del in predvsem barvne osvežitve, smo v dvo-tedenski prostovoljni delovni akciji po-storili tudi to. Tako smo popravili omet na stenah, prepleskali bife, dvorano, sto-pnišče in hodnike. Preko 20 prostovoljk in prostovoljcev je tudi na ta način po-kazalo, da jim naš center veliko pomeni.Našo duhovno pripravo na veliko noč smo zaokrožili s postno duhovno ob-novo, ki jo je letos vodil dunajski Slo-venec, duhovnik in glasbenik, gospod Avgust Ipavec. Premišljevanje je začel z besedami „Tudi jaz sem lačen do-movine.“ S tem stavkom je nakazal Avgust Ipavec pri spokornem bogoslužju

Srečko in Beti Tušar ob 50-letnici poroke Tušarjeva ob zlati poroki s hčerko in slovenskimi londonskimi prijatelji

18


ju Rijkwijk blizu nizozemskega glav-nega mesta Den Haaga. Število obi-skovalcev tu zelo niha, skupnost šele rase in pridobiva stabilnost. Vendar je že neko jedro ljudi, ki se zelo veseli-jo slovenske maše in srečanja po njej. Vse več mladih Slovencev, študentov in tudi že v poklicih biva na tem kon-cu Nizozemske, ki je okrog Amsterda-ma in Rotterdama eno najbolj naselje-nih področij na evropski celini. Poleg zelo dobrih šol je tu še velik potencial dobrih delovnih mest. Nekatere pa je sem zvabila preprosto ljubezen. Na cvetno nedeljo je bila maša tudi v Bruslju. Na vseh teh krajih smo seve-da blagoslovili zelenje. Duhovnik je prinesel s seboj oljčne vejice iz do-movine, ki so jih bili neketeri izredno veseli. Pri maši smo potem prebira-li pasijon, v Rijswijku in Bruslju so ga podajali skupaj z duhovnikom bralci, in tako vstopili v veliki teden za Go-spodom na njegovi poti v trpljenje in vstajenje.

pj

F R A N C I J A

PARIZ

Škof mgr. Claude SCHOCKERT je šest let vodil oddelek za migrante pri FŠK. Novi škof mgr. Laurent DOGNIN je v svoji prvi poslanici vodstvu SNPM-PI in nam delegatom naslovil prvo osebno pismo z naslednjimi poudar-ki: »Eno leto je minilo, odkar sem bil imenovan za pomožnega škofa me-sta Bordeaux. Mladi škof torej! V mo-ji škofiji je migrantska realnost zelo prisotna že zaradi vinogradov, pa tudi zaradi pomembnosti tega obmorske-ga mesta (šesto največje pristanišče

smer svojega premišljevanja, ki je šla v moj odnos do domovine, jezika, mojih korenin in preko tega v moj odnos do Boga in sočloveka.Veliki teden smo začeli zelo slovesno, saj je bil pred našo cerkvijo blagoslov zelenja skupaj z župnijo Auferstehung Christi in afriško skupnostjo. Pri tro-jezičnem bogoslužju smo blagoslovi-li butarice, ki so jih izdelale slovenske žene in začeli obhanje skrivnosti veli-kega tedna, ki pa bo za večino Sloven-cev, živečih na Dunaju, teden velikih odhodov v domovino.

spc

B E N E L U K S

BRUSELJ

Središče slovenske župnije v Bruslju zaživi v začetku vsakega meseca. V aprilu so slovenske maše padle prav na začetek meseca in ravno v tem ča-su velikega tedna in največjega kr-ščanskega praznovanja se je veliko vernikov iz Bruslja pripravljalo ali ce-lo že podalo na pot v domovino. Pra-zniki so doma lepši.

Cvetno nedeljo smo obhajali na Va-lonskem v kraju Boussu pri Monsu in v mestu Charleroi. Po številu manj-ši skupnosti zelo zvestih vernikov sta na obeh krajih vendarle zelo vese-li duhovnikovega prihoda in sloven-ske svete maše. Značilno zanje je ze-lo zavzeto sodelovanje in velika skrb, da bo bogoslužje lepo in da smo nanj pripravljeni. V Boussuju je pred ma-šo vedno priprava pesmi. Ponovimo poznane in se naučimo tudi kakšno manj znano melodijo, ki je ‚še nikoli nismo peli‘, povedo ljudje. Tu imamo poseben blagoslov, da naše petje ve-dno spremlja na inštrument ga. Erika Bizjak. Tako imamo glasbeno ozadje, ki malo popravlja tone, kjer smo sami še nekoliko negotovi. V Charleroiu živi še veliko Slovencev, vendar je skupnost okrog oltarja ‚ma-la čreda‘. Nekoč so imeli svojega du-hovnika Kazimirja Gaberca (deveto leto mineva od njegove smrti) in ta-krat je bilo še zelo živahno pri sloven-skih mašah. Sedaj pa ti, ki še pride-jo, ugotavljajo, koliko jih je že odšlo v večnost ali pa so ostareli doma ali v domovih. Že na cvetno soboto pa je bila zbrana tudi mlada slovenska skupnost v kra-

Blagoslov zelenja na cvetno nedeljo na Dunaju

19


Francije). To okolje mi da lažje razu-meti izzive, s katerimi se mora soo-čati Cerkev danes. Svoje poslanstvo hočem izvrševati v duhu Gregorja Ve-likega, ko komentira Ezekielovo pi-smo: »Sin človekov, tebe bom naredil za varuha Izraelove hiše ... Vsak člo-vek, kateremu je zaupana vloga varu-ha, pravi Gregor Veliki, se mora držati na višini s svojim življenjem, da ta-ko s svojo čuječnostjo lahko opravlja svojo službo.« To škofovo poslanstvo bom izvrševal v tesnem sodelovanju z očetom Bernardom Fontainom in člani narodnega sveta. Z božjo po-močjo jim bom v pomoč pri prepo-znavanju prednostnih nalog pastorale migrantov, zavedajoč se, da je poslan-stvo, ki jim je od škofov zaupano, iz-redno veliko.Težave, s katerimi se srečujemo v sve-tu migracije, so različne in raznolike. Najprej je velika razlika med tistimi, ki se selijo zaradi dela ali načina ži-vljenja (slednje imenujemo često »po-tujoči«), kakor tistimi, ki so zapustili domovino zaradi vojn, lakote, nasi-lja ali pomanjkanja dela ... in ki išče-jo nov kraj, kjer bi lahko živeli v miru,

delali in poskrbeli za svojo družino. Med njimi so nekateri že kristjani in nekateri se aktivno vključujejo v ži-vljenje župnije. Nekateri so v svojih domovinah občutili velike preizku-šnje in še danes živijo v Franciji pod težkimi pogoji. Vsej Cerkvi prinaša-jo pričevanje poguma, vere in upanja v času preizkušenj. V naših skupno-stih potrebujejo podporo in bratski sprejem. V dinamiki nove evangel iza-cije jim moramo dodeliti prostor, ka-kor se je izrazil papež Benedikt XVI. v poslanici ob dnevu migranta in be-gunca: »Izseljenci morajo odigrati po-membno vlogo, ker lahko sami po-stanejo oznanjevalci božje Besede in priče Vstalega, upanje sveta.«Številni so tudi nekristjani, za katere se moramo navzeti Kristusovega po-gleda, ki se je usmilil množice, »ker je bila razkropljena in zbegana kot čreda brez pastirja« (Mt 9,16). Dostojnost njihovih življenjskih pogojev mora biti naša skrb, materialno in social-no jim moramo stati ob strani, imajo pa tudi pravico, da spoznajo Jezusovo božjo Besedo, ki nas odrešuje in pre-ko katere vstopamo v božje življenje.V ta narodni svet cerkvene realnosti sem že vstopil s pomočjo očeta Ber-

narda Fontaina, v katerega me je vpe-

ljal in sem se že srečal v Parizu z nje-

govimi sodelavci. Polagoma bom že

letos v sklopu sestankov in srečanj

navezal stike z vsemi ostalimi akterji

te pastorale ...

Prosim Gospoda, naj vsakemu izmed

vas podeli svoj blagoslov. Naj vam da,

da boste nosilci veselja in navdušenja

Svetega Duha v poslanstvu, ki vam je

zaupano.«

6. marca smo se delegati v nacionalni

komisiji prvič zbrali ob njem na eno-

dnevnem zasedanju v osrčju Pariza.

Z občutnim veseljem sva se ponov-

no srečala kot stara znanca. Poleg du-

hovnih vaj in obiska Svete dežele sva

se večkrat srečevala v zadnjih letih na

škofiji v Nanterreu, kjer je opravljal

službo generalnega vikarja in bil od-

govoren za migrante.

FREYMING-MERLEBACH

11. marca smo v sklopu celodnevne-

ga praznovanja obhajali tudi materin-

ski in družinski dan. Do zadnjega ko-

tička smo napolnili našo misijo. Pri

evharistiji in pri litanijah Matere bož-

je smo se priporočili naši nebeški Ma-

1. aprila smo v Merlebachu občudovali delo marljivih klekljaric.

Mgr. Laurent DOGNIN, novi škof za migrante pri francoski škofovski konferenci

20


teri. V pozdravnem govoru v dvorani pa je gospa predsednica Jožica Curk dejala: »K družinskemu dnevu smo vključili tudi materinski dan. Posve-tili ga bomo vsem materam in ženam, tu navzočim. Naj v naših srcih odme-va spomin na naše drage mame in na njihovo ljubezen, ki so jo razsipale že v času naše mladosti. Učile so nas mo-drosti. Drage matere in žene, želim Vam, da bi v spominu začutili materi-no bližino, da bi v duhu zagledali ma-terin obraz, kajti najdragocenejša be-seda v življenju je prav mati ...«Gospa Kristina Hero je pred progra-mom, ki so ga izvedli učenci dopolnil-nega pouka slovenščine iz Aumetza in Merlebacha, dala ton popoldnevu z be-sedami Ivana Preglja, ki je v svoji pe-

smi Psalm zapisal: »Nič ni bolj svete-ga, kakor žena, ki je rodila! Nič večjega ni, kakor je njena ljubezen. Po mate-rah šele smo si bratje. Po materah ena družina !...« Nada Jeromen je iz svo-

je lastne materinske izkušnje zapisala: »Materinstvo je tiste vrste ljubezen, ki se izplača toliko, kot si plačila vzame vsaka mati sproti: ko se ji otrok prvič nasmehne, ko reče mama, ko se pre-zgodaj zbudi in tako čudovito čeblja, ko pošlje prvo razglednico z izleta, ko z zaupanjem pove o svoji prvi ljubezni ... Takrat je praznik – vsak dan maj-hen praznik, ki pomaga vredno živeti in presegati težave.« Z Marijinim ma-terinstvom je posvečeno materinstvo vseh človeških žena in upravičeno re-čemo: »Mati, tvoje ime je sveto!«

Program obeh šol je bil tokrat narav-nan na šaljiv način na paleto čustev in navad naših Gorenjcev, Dolenjcev, Štajercev in Primorcev. Razvedrili in nasmejali smo se. Na ta dan pa smo poleg mater počastili tudi Jožefe, Jo-žete in Jožice ter nazdravili njim bli-žajočemu se prazniku.

Vaš duhovnik Jože Kamin

H R V A Š K A

Slovenci v Pulju in slovenski kulturni praznik

Leto 2011 je že davno za nami. Bilo je bogato, delovno, uspešno, srečno - hvala Bogu za to. Konec januarja nam je že drugič pošteno zagodel sneg. Po-

Ob celodnevnih srečanjih je tudi v kuhinji živahno.

Naša velika družina zaživi ob kosilu v skupnem veselju.

Trije berači so uspešno odigrali prizor v slovenskem jeziku.

Pogled na otroka in mater nam pri-kliče v spomin toliko trenutkov sreče, topline, varnosti.

21


delovali glasbeniki in etnolog Emil Zonta. Zapela je predsednica Mirjam Pran iz Poreča. Z domačo slovensko glasbo so sodelovali glasbeniki iz Bu-zeta. Nastopili so tudi otroci – učen-ci pouka slovenščine iz Buzeta. Za nastop jih je čudovito pripravila uči-teljica Dragica Motik. Lep kulturni večer je zaključil pevski zbor Encijan iz Pulja. Ponovno smo dokazali, da je kultura jezik pametnih ljudi.V nedeljo, 4. marca, se je pevska sku-pina Encijan z navdušenjem odpelja-la v Vipavsko dolino v vas Bilje. Prvič smo bili povabljeni na tradicionalno, letos že 43. prireditev Primorska po-je. Revijo so pripravili Zveza sloven-ske katoliške prosvete Gorica, Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst, Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji, Zveza pevskih zborov Primorske ter Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.V različnih krajih Slovenije, Italije in Hrvaške se bo od 2. marca do 29. aprila 2012 zvrstilo okrog 4000 pev-cev. Pevci skupine Encijan smo se ra-di odzvali povabilu. Izmed šestih zbo-rov smo se predstavili zadnji. Zapeli smo štiri pesmi in dva dodatka, saj nas navdušeno občinstvo ni pustilo z

odra. Zadovoljni smo se v poznih ve-černih urah vrnili v Pulj. V društvenih dejavnostih smo vsak po svoje zaposleni skozi vse leto. Pred veliko nočjo so naše kreativke posebej delavne. Izdelujejo prave slovenske pi-sanice. 4. aprila bo v galeriji s krat-kim kulturnim programom otvoritev velikonočne razstave in razstave sta-rih razglednic. Obiskal nas bo kvartet Slavček iz Ljubljane.V tem postnem času bo to oznani-lo, da se bliža nekaj velikega. Dragi zdomci, želimo vam blagoslovljeno veliko noč. Naj se vas dotakne veselje novega jutra, vstali Zveličar pa naj vas spremlja na vseh vaših poteh.

Za SKD Istra

Ivanka Koletnik

N E M Č I J A

BERLIN

Spravni pohodV soboto, 17. marca, smo spet doži-veli spravni pohod berlinskih kato-ličanov, ki se začne pri Slovencih - v cerkvi sv. Elizabete in se vije pet kilo-

časi se ga bomo v Istri navadili, kakor smo se tudi istrske burje.Vodstvo SKD Pulj nas ne pusti mi-rovati. Poleg vseh aktivnosti imamo v naši galeriji še vsak zadnji petek v mesecu družabni plesni večer. Poime-novali smo ga Slovenija v valčku in polki. Ogledamo si tudi videoposnet-ke lepot Slovenije. Tako smo se 27. ja-nuarja 2012 veselo zavrteli in že je bil pred nami Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, na katerega smo Slo-venci zelo ponosni. Ne vem, če še ka-teri narod praznuje državni praznik kot praznik, posvečen kulturi. Nika-kor ne smemo pozabiti na pomen kulture. Vse, kar nam nudi umetnost, je ustvarjeno zato, da bi nam olepšalo življenje. V slikarstvu, glasbi, arhitek-turi, gledališču … človek presega svo-jo povprečnost, se obrača vase, s tem pa ustvarja in bogati sebe in druge.Tokrat smo Prešernov dan praznovali v Buzetu s slovenskimi društvi iz Istre. Prisotni so bili SKD Ajda Umag, SKD Oljka Poreč, Društvo Slovencev Labin, SKD Istra Pulj in domačini SKD Li-pa iz Buzeta.Kulturni program je bil pester, na tre-nutke tudi hudomušen. V njem so so-

Velikonočni pirhi Berlinski spravni pohod katoličanov s kardinalom Rainerjem Wölkiem

22


cvetno nedeljo, Slovenci pa tudi mate-

rinski dan. Zanj je pripravila program

izredno prizadevna in zelo uspešna

učiteljica SDP prof. Magdalena No-

vak. Po maši so otroci odlično nasto-

pili za svoje mamice in babice, učite-

ljica pa jih je spremljala na kitari in

klavirju. Bili so enkratni, nepozabni,

prisrčni in odprti!

Hvala Bogu, da imamo tako dobro

učiteljico. Po programu je župnik Do-

ri vse povabil v skupne prostore, ki so

bili tokrat premajhni, toliko mladih

družin je prišlo, kljub temu da so po-

čitnice. Prijetno so presenetili možje in dedki, ki so tokrat vse naredili za svoje žene in matere otrok, saj so ku-hali, pekli, uredili prostore, pripravi-li darila. Pod vodstvom predsednika ŽPS Toneta Bačovnika so sodelova-li: Jože Horvat, Alojz Blatnik, Edi Guzej in Štefan Horvat. Otroci so razdelili darove svojim mamicam, ki so jih pričakale s solzami sreče v očeh.

Praznovali so

Istočasno smo praznovali tudi jubi-lante in Jožice ter Jožete. Erika Strm-šek je dopolnila 80 let in je s prijate-ljem Barnabasom ena najbolj zvestih ovčic naše župnije, še vedno aktiv-na in delovna pri vseh delih v župni-ji in pri maši. Veseli smo, da jo imamo in da je tako zdrava dočakala viso-ki jubilej. Ema Musejeva z Vranskega je pra-znovala 70 let in kljub oddaljenosti rada, če le more, pride k maši in vese-li smo njenega obiska. Vikica Horvat je praznovala 60 let. Je zelo prizadevna in redno pomaga pri vseh delih, velikokrat skupaj z mo-

metrov po berlinskih ulicah do najve-

čje cerkve sv. Janeza, kjer »domujejo«

Poljaki. Tam duhovniki darujejo sve-

to mašo skupaj s kardinalom Reiner-

jem Wölkiem. Po poti mladi Slovenci,

Hrvati in Nemci ves čas nosijo velik

križ, ki tehta 250 kg in ki potem ves

čas stoji v cerkvi.

Letos je bilo veliko več ljudi kot lani in

tudi vreme je bilo lepo.

Cvetna nedelja in materinski dan

Zadnji dan meseca, 31. marca, smo

skupaj z Nemci slovesno praznovali

Organizatorji materinskega dneva in jožefovanja - od leve Lojze, Jože, Tone, Edi in Štefan

Otroci vrtca slovenske šole z učiteljico Magdaleno Novak za materinski dan

Slavljenka Erika Strmšek s prijate-ljem Barnabasom

23


žem Štefanom, ki je član ŽPS. Bilo je lepo praznovanje, saj so bili z njo otro-ci: Danijel, Simona in Lucija z druži-nami. Vesela je vnukov, ki jo obdajajo kot najlepši venec ljubečih rož. Praznoval je tudi šopek Jožetov in Jo-žic: Jožica Kuraj, Jože Bonifarti, Jo-že Horvat, ki je hkrati praznoval tu-di rojstni dan, Jože Mikloška in Jože Zajc, ki skrbijo, da jožefovanje ne za-spi in je vedno bolj živo. Seveda so ta večer dominirali otro-ci in zato je bilo lepo, bogato in nepo-zabno srečanje.Hvala tem možem, ki so za vse na-redili nepozaben dan in Veri Gabor za dve dobri torti ter Darji Guzaj za kremne rezine in pecivo.

M. Mošnik

ASEL

Če potujemo po avtocesti iz Hanno-vra proti Hildesheimu, pridemo do vasi Asel, kjer stoji cerkvica sv. Kata-rine iz 16. stoletja. Ta cerkvica vsake-ga Slovenca spominja na vaške cerkvi-ce v naši lepi domovini. V neposredni okolici te vasi živijo prijazne in ve-dno vesele Slovenke, ki so si prav tu-

kaj ustvarile svoj dom in kjer so sreč-

ne že desetletja s svojimi družinami.

V to prijazno vaško cerkvico pa vsako

drugo nedeljo v mesecu prihajajo Slo-

venci iz mest Hannover, Hildesheim

ter okolice k slovenski maši. Tudi tu-

kaj že nekaj let mašuje župnik Dori,

ki prihaja v ta namen iz Berlina. Ve-

likokrat pripravita pomašna družab-

na srečanja v cerkvenem domu doma-

činki Silva in Jožica, pa tudi »mestne«

gospodinje ne prihajajo praznih rok.

Včasih pa so ta srečanja tudi v doma-

či hiši nekaterih Slovencev.

Tako smo bili 11. marca gostje Pe-

tre Wichmann, ko smo tudi proslavi-

li vselitev v prelepo novozgrajeno hi-

šo. Župnik Dori pa je na Petrino željo

blagoslovil njeno hišo in zaželel sreč-

no počutje v novem domu. Čeprav je

Petra rojena v Nemčiji, se rada dru-

ži s Slovenci in redno zahaja v domo-

vino mame Jožice, v rodni Ljutomer.

Kot otrok je z veseljem obiskovala slo-

venski dopolnilni pouk, rada smuča-

la na Voglu in aktivno sodelovala pri

programu na slovenskih prireditvah

v Hannovru. Slovenska verska sku-

Slavljenka Vikica Horvat z župnikom Dorijem med gosti ob praznovanju svo-je 60-letnice

Petra Wichmann s sliko pri blagoslo-vu svoje nove hiše

Dragica je 1. aprila praznovala svoj 60. rojstni dan.

24


pnost iz Asla se Petri iskreno zahva-ljuje za pogostitev in nepozabno pri-jeten večer.Nepozabna pa bodo ostala tudi pra-znovanja pomembnih rojstnih dne-vov, kot je 75. rojstni dan Martina Fi-štravca, ki ga je imel že 11. novembra lani. Zvonko Veršič je slavil 12. janu-arja 65., njegova žena Dragica pa 1. aprila 60. rojstni dan. Na vse rojstne dneve je bila povabljena slovenska skupnost iz Asla, na Dragičino 60-le-tnico pa so prišli tudi sorodniki iz Slo-venije. Vsem slavljencem kličemo še na mnoga leta in želimo zdravje ter še mnogo prijetnih skupnih praznovanj.

Slovenska verska skupnost

HAMBURG

Tokrat se je hamburška skupnost zbrala pri sveti maši v cerkvi sv. Boni-facija na četrto postno nedeljo.V predvelikonočnem ali postnem ča-su se katoliki spoštljivo pripravlja-mo na Kristusovo vstajenje, saj se te-ga praznika tako veselimo, kakor da bi bil to naš osebni praznik. V pridi-gi je župnik Dori nanizal lepe primere postnih priprav in nam položil na sr-ce, naj bodo naša dela v postnem ča-su, ki jih delamo za skupno blaginjo, brez sebičnosti. Vsak, ki je drugačen ali zloben, pa naj obžaluje in prepre-či skupno zlo.

V marcu smo nazdravili trem sla-vljencem rojstnih dnevov. Med njimi je bil študent Bojan Plevnik, katere-mu se zdi samo po sebi umevno, da se skupaj s starši že od zgodnjih otro-ških let redno udeležuje slovenskih maš. Veseli smo, kadar tudi on prise-de k pogrnjenim mizam po maši, sku-paj z vrstniki in prijatelji.Pridružil se nam je tudi nov član, go-spod Witold Machnik, dober prijatelj družine Zahlmann, ki jo že tudi nekaj let srečujemo pri svetih mašah. Go-spod Machnik, ki je slavil rojstni dan 16. marca, poučuje v sklopu projek-ta hamburške univerze učence z mi-grantskim ozadjem, ki prihajajo na ta interkulturalni seminar iz hambur-ških šol. Najprej je bil zaposlen kot arhivar v založbi Axel Springer, na-to pa tudi kot dopisni urednik pri re-

viji HÖRZU. Pri vsem tem delu pa še študira splošno jezikoslovje/lingvisti-ko, torej več jezikov. Razume in govori tudi hrvaško in slovensko. S posebnim zanimanjem se posveča štajerskemu dialektu. Trenutno pa je na njegovem programu učenje kitajščine. Druže-nja v naši skupnosti so mu všeč, zato je začel redno prihajati med nas, česar smo zelo veseli.Kakor vsako leto doslej smo tudi le-tos v mesecu marcu proslavili rojstni dan župnika Dorija. Ta pa je seveda poskrbel, da naša grla niso ostala su-ha. Gospa Anica Trčak je celotno sku-pnost pogostila z odlično sarmo, kar je ena od najljubših jedi župnika Do-rija. Za druge dobrote pa smo poskr-beli vsak po svojih močeh. Gospa Eva Plevnik je presenetila slavljenca s čo-koladno torto, kateri so bile v kremni

Nazdravili smo slavljencu Witoldu Machniku. Torta za župnika Dorija od Eve Plevnik

Pomašno srečanje v hamburški skupnosti

25


zmesi primešane tudi brusnice. Oku-

sno torto je župnik Dori z veseljem

podelil z nami.

Vsakomesečnemu ponedeljkovemu

izletu smo se tokrat morali odpoveda-

ti, saj je župnik Dori še isti dan pohi-

tel na spomladansko konferenco izse-

ljenskih dušnih pastirjev k sv. Jožefu

v Celje.

V mesecu maju bo zaradi obveznosti

župnika Dorija v berlinski župniji sve-

ta maša v Hamburgu že na 2. nedeljo,

to je 13. maja.

D. Dyllong

AUGSBURG

Seminar zborovskega petja v Non-

nenhornu

Ubrano zapeti pesmi vsakdo rad pri-

sluhne. Slovenci radi pojemo. Kljub

temu da smo majhen narod, s pono-

som spremljamo vrhunske dosežke,

ki jih številni domači zbori dosegajo

na raznih tekmovanjih in prireditvah. Tudi med slovenskimi rojaki, ki živi-jo v tujini, ljubezen do petja in glasbe ni usahnila. V južnem delu Nemčije se vsako leto spomladi ljubitelji pe-tja zberejo na določenem kraju in pod vodstvom prof. mag. Ivana Florjanca z Akademije za glasbo v Ljubljani va-dijo in odkrivajo neskončno bogastvo glasbene umetnosti. Tudi letos je v Nonnenhornu ob Bodenskem jezeru potekal pevski seminar od petka, 9. marca, do nedelje, 11. marca. Udeleži-li so se ga predvsem pevci iz Augsbur-ga, Ulma, Ravensburga in Stuttgarta.

Cvetna nedelja v KemptnuPredno je Jezus šel v trpljenje, je na osličku slovesno prijahal v mesto Je-ruzalem. Ljudje so na tla pogrinjali plašče in stlali zelenje. V spomin na ta dogodek se verniki vsako leto na cve-tno nedeljo pred veliko nočjo zbere-jo k maši in s seboj prinesejo butarice

ali šopke zelenja. Duhovnik prinese-no na začetku bogoslužja na določe-nem kraju zunaj cerkve blagoslovi. Po opravljenem obredu se vsi napotijo v cerkev, kjer se nadaljuje sveta ma-ša, pri kateri se bere pasijon, to je po-ročilo o Jezusovem trpljenju. Letos je slovenska skupnost v Kemptnu pre-prosto, a doživeto obhajala praznik cvetne nedelje. Vse je potekalo po obi-čajnem redu. Posebnost in pestrost pa se je tokrat pokazala pri branju pasi-jona, saj so se nekateri opogumili in prebrali vloge, ki jih vsebuje zgodba Jezusovega trpljenja. Po slovesni maši je sledilo skupno kosilo. Urice popol-dneva cvetne nedelje so kar prehitro minile v prijetnem druženju.

R. K.

Dan žena v RavensburguV soboto, 17. marca, se je ob krasnem vremenu zbralo lepo število sloven-skih rojakov in rojakinj v Panorama-

Pevci in prof. Florjanc globoko v svetu glasbe

Po napornem dnevu je sledil sproščen družabni večer.

Blagoslov zelenja pred cerkvijo v Kemptnu

Zbiranje v Kemptnu na cvetno nedeljo

26


halle v kraju Wolpertswende nad Ra-

vensburgom, da bi skupaj obeležili

mednarodni dan žena. Kulturni pro-

gram so pripravile pevke SKŠD Pla-

ninka iz Ravensburga in z uvodnim

petjem zbrane uglasile v načrtovani

potek. Pridružili so se jim učenci slo-

venske dopolnilne šole pod vodstvom

učitelja gospoda Brunskega. S pesmi-

mi in recitali so obogatili in polepša-

li praznovanje. Za presenečenje veče-

ra pa je poskrbel zborovodja in dušni

pastir Roman Kutin. S seboj je iz Au-

gsburga in Ulma pripeljal kar nekaj

pevcev ter z ubranim petjem ganil sr-

ca navzočih. Med zapetimi pesmimi

je gospa Cvetka Javernik iz Augsburga

recitirala lastne pesmi in tako prire-

ditvi za dan žena doprinesla svoj pri-

spevek. Po končanem kulturnem pro-

gramu je vajeti večera prevzel v roke ansambel »Florjan« iz Slovenije. Do zgodnjih jutranjih ur je skrbel za ples in veselo razpoloženje. Kuharice, na-takarice in natakarji pa so imeli ta ve-čer polne roke dela, da so potešili la-koto in žejo prisotnih.

Minka Kestel

ESSEN

Dan staršev bomo v Essnu praznovali 29. aprila s prireditvijo po običajni ne-deljski maši. Veselimo se sodelovanja pevk in pevcev zbora Slovenski cvet. Materinski dan je bil tema priredi-tve v Neussu.O tem poroča prof. Dušan Čegovnik. Društvo Slovenski zvon iz Krefelda je v soboto, 17. marca, organiziralo pri-reditev »Slovenski materinski dan« v

dvorani Bildungszentruma v Neussu v

bližini Düsseldorfa.

Na začetku je predsednica Rozina Lo-

vrenčič pozdravila vse prisotne. Nato

so se predstavili pevci in pevke Pev-

skega zbora društva »Slovenski zvon«

pod vodstvom zborovodkinje Dani-

ce Ban. To je bilo prijetno preseneče-

nje večera. Konec aprila letos se bodo

udeležili srečanja slovenskih pevskih

zborov Zahodne Evrope v Franciji.

Vse prisotne sta pozdravila sloven-

ski gospodarski konzul Matjaž Pen in

profesor Dušan Čegovnik, ki je priso-

tne povabil v preddverje dvorane na

ogled razstave »Slovenci v tujini v ča-

su osamosvajanja Slovenije«.

V pisanem kulturnem programu se je

predstavila gledališka skupina KUD

iz Vitomarcev v Sloveniji. Recitirali

Pevke društva Planinka iz Ravensburga in harmonikar Jože Erjavec

Na odru ravensburški otroci slovenskega dopolnilnega pouka

Množica gostov ob materinskem dnevu v Neussu

27


so pesmi, posvečene materam in pe-

smi pred kratkim preminulega pesni-

ka Toneta Pavčka. Zaigrali so Cankar-

jevo črtico Skodelica kave. Nasmejali

so nas s komičnim modernim skečem

»Poslanec in komisija za ugotavljanje

premoženja«.

Sledil je nastop ženskega pevskega

zbora Belcanto iz Willich-Schiefbah-

na.

Za dobro voljo in ples je poskrbel an-

sambel »Mladih 5« iz Slovenije. Slo-

venske kulinarične specialitete in pi-

jačo so stregli člani in članice društva.

Mnogi prisotni so kupili srečke za

tombolo. Glavno nagrado, kolo, je pre-

jel gost prireditve.

Med odmorom glasbenikov se je

predsednica Rozina Lovrenčič zahva-

lila vsem nastopajočim in še posebej

gostom iz Slovenije. Sodelovanje z gle-

dališko skupino KUD Vitomarci traja

že vrsto let.

Druženje, ki se ga je udeležilo pribli-

žno 280 ljudi, je trajalo pozno v noč.

Prireditev je finančno podprl Urad RS

za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Socialna pedagoginja Valerija Ilešič

Toš nam je po vrnitvi v domovino Slo-

venijo napisala zahvalno pismo in v

njem tudi to: »Po vaši in Milanovi za-

slugi sem imela priložnost za nove ne-

pozabne izkušnje in za učenje o sebi,

drugih ljudeh in svetu. Tako sem Vas

tri leta zapored obiskala, pred tem pa

nisem nikoli bila v Nemčiji. Zdaj vem,

da je Nemčija lepa dežela, čeprav sem

videla le »drobec nje«.

Zdaj vem, kdo ste ljudje, ki vas pri nas

imenujemo »zdomci«. Zdaj vem, da je

življenje »tam zunaj« onkraj sloven-

skih meja težko, a hkrati zanimivo in

na različne načine bogato. Zdaj vem,

kako dobro se zavedate »slovenskosti«

ljudje, ki živite po svetu in ne »doma«

- pravzaprav živite s tem zavedanjem

ohranjanja vsega, kar nas »dela Sloven-

ce« veliko bolj in močneje kakor mi, ki

živimo v slovenski državi. Zdaj vem, da

se Slovenci lahko povežejo z drugimi

narodi in se zlijejo v »združeno Evro-

po«, a ob tem še vedno ohranjajo svo-

jo identiteto, prvinskost in narodno

samobitnost! Tako zavzeto in z ljube-

znijo ohranjate slovenski - materni je-

zik. Ohranjate slovensko miselnost, ki

je v marsičem zelo posebna in samo-

svoja. Po slovensko ste delovni, zagna-

ni, pošteni, vztrajni, sposobni, marljivi

in tudi prenekaterikrat trmasti – a to

naj se razume v dobrem pomenu be-

sede. Tako se nam vendarle ni bati, da

bi kot narod izumrli. Zdaj tudi vem, da »zdomci« na nek način ostanete ve-dno povezani med seboj in z materjo domovino v mislih, dušah, srcih, spo-minih, v ljubezni ... Naj tako ostane!Materinski praznik za vas ni le pra-znik, ko se spominjate svojih mam in babic, ki so za vas skrbele in vas vzga-jale v otroštvu. Materinski praznik je za Slovence po svetu tudi praznik ma-tere domovine. Veliko veselja vsem vam ob novih iz-zivih na vaši nadaljnji poti - predvsem pa pri ohranjanju in razvijanju naše - slovenske kulture. Lep pomladni poz-drav iz Slovenije našim prijateljem v »daljno« Nemčijo, ki pa se zdi veli-ko bližja sedaj, ko smo se spoznali ...«

MOERS

Tudi letos je bila lepo pripravljena in doživeta velikonočna vigilija. Ker imajo za nami svojo vigilijo nemški farani župnije sv. Jožefa, moramo mi začeti že pred mrakom. V cerkvi sami pa se že mrači in plamenčki prižga-nih sveč lepo pridejo do svoje simbo-like. Tokrat so odsotne pevce in pev-ke zbora Slovenski cvet nadomestili pevci in pevke novoustanovljenega pevskega zbora iz Krefelda, ki ga vo-

60-letni Božo Majer Jože Rostohar in Stanko Gajski – 65-letnika

28


di naša organistka Danica Ban. Tako je bilo ljudsko petje velikonočnih pe-smi ob spremljavi orgel res lepo. Kot da smo nekje v domovini ... Pravo slo-vensko vzdušje. Ker ljudje pridejo tudi iz oddaljenih krajev, imamo po maši tudi veliko-nočni blagoslov jedil.

Binkoštno srečanje – ali ne, da se ga veselimo? To bo 27. maja v cerkvi in v dvorani sv. Gertrude na Rottstr. 36 v Essnu. Sv. maša bo ob 15.45. Sodelo-val bo »Slovenski cvet«. V dvorani pa nas bo zabaval ansambel »Veseli Do-lenjci«. Med nami bo tudi visoki gost – član vlade Republike Slovenije go-spod Jožef Horvat. Slovensko kulturno in športno dru-štvo Bled iz Essna sporoča, da bo 16. junija 2012 praznovanje 40-letnice obstoja. Prireditev bo v isti dvorani sv. Gertrude od 17. ure naprej. Igral bo ansambel Svetlin.

Lojze Rajk, župnik v Essnu

FRANKFURT

V letošnjem letu so v škofiji Limburg na vrsti za vizitacijo župnije mesta Frankfurt. Vizitacijo opravlja pomo-žni škof dr. Thomas Löhr. Čez nekaj let se bo namreč okoli 40 frankfurt-skih župnij združilo v samo šest ali sedem zelo velikih. Prvi del njegove vizitacije je v tem, da obišče vsako žu-pnijo in se sreča z verniki pri evhari-stičnem slavju, maši. Drugi del bo, ko se bo v naslednjih mesecih srečal in pogovarjal s predstavniki župnij pa-storalnih območij mesta Frankfurta; za našo župnijo bo to konec junija v pastoralnem območju Frankfurt-ju-govzhod. Tretji del vizitacije pa bo opravil dekan s pregledom upravnih stvari župnije.

Naša župnija ima sedež v Frankfur-

tu, odločili pa smo se, da bo sreča-

nje župnije s škofom v Marientha-

lu, v romarskem središču limburške

škofije. V postnem času se že od leta

1995 zberemo v tem kraju h križeve-

mu potu in nedeljski maši. Letos je bi-

lo to 18. marca. Zbrali smo se verniki

iz območja Frankfurta in Wiesbadna,

bil pa je tudi kakšen iz okolice Mainza

in nekaj iz daljnega Westerwalda. Ne-

kako petdeset se nas je zbralo. Škof se

nam je pridružil že pri križevem po-

tu. Pred začetkom svete maše, ki je bi-

la dvojezična, smo škofa pozdravili s

slovenskim šopkom, z nageljni, do-

brodošlico pa sta mu izrekli Marta in

Natalija. Rdeča nit pri škofovi pridigi

je bil sam Marijin romarski kraj Žalo-

stne Matere božje, postni čas ter na-

še češčenje božje Matere Marije. Med

nami pa je bil tudi spovednik iz Lju-

bljane lazarist Roman Travar. Po maši

smo se s škofom srečali še v romarski

dvorani. Župnik mu je vsakega pred-

stavil, škof pa se je z vsakim rokoval.

Po malici pa smo po Heleni, Kristi-

ni in Nataliji škofu še v nekaj besedah

predstavili in poudarili nekatere zna-

čilnosti naše župnije in mu izročili ne-

kaj daril: knjigo v nemščini Slovenija

brez meja, zvežčič o življenju božjega

Cvetna nedelja in blagoslov zelenja v Frankfurtu

Helena predstavlja škofu nekatere značilnosti naše župnije.

29


služabnika nadškofa Vovka ter seveda nekaj steklenic izbranega vina iz kar-tuzije Pleterje. V mraku in noči smo se razšli na domove vsi, ki smo prišli v Marienthal; vsi, ki nekako bolj in glo-blje čutimo slovensko župnijo kot na-šo in škofa tukajšnje škofije kot na-šega škofa. Z gostom spovednikom Romanom pa sva že naslednje jutro ubrala pot proti Ljubljani in Celju, Ro-man se je vračal v svojo skupnost, slo-venski duhovnik Martin pa je odhajal na pomladansko pastoralno konfe-renco slovenskih izseljenskih duhov-nikov v Evropi.S cvetno nedeljo začenjamo v Cer-kvi bogoslužje in obrede velikega te-dna: slovesno z blagoslovom zelenja in butaric ter z morebitno procesijo, le-to se pa kaj kmalu z branjem pasi-jona - poročila o Kristusovem trplje-nju - preobrne v tihoto preizkušnje in trpljenja velikega četrtka in pet-ka. Kar v lepem številu smo se zbrali na cvetno nedeljo predvsem v Frank-furtu, najprej h križevemu potu, nato pa k blagoslovu zelenja in butaric ter k nedeljski maši. Nekateri pa so odšli proti domovini (ali tudi kam drugam)

že pred cvetno nedeljo, drugi pa kaj kmalu po njej. Skoraj gotovo pa nas je bilo na cvetno nedeljo pri maši več, kakor nas bo na veliko noč.

rem

INGOLSTADT

V postnem času smo se osebno in skupno pri postnih nedeljskih ma-šah pripravljali na največji krščan-ski praznik veliko noč. V Ingolstadtu smo tudi letos imeli vsak petek v po-stnem času pobožnost križevega pota. Z bogoslužjem cvetne nedelje smo pri

slovenskih mašah v Erlangnu, Nürn-bergu in Ingolstadtu slovesno vstopi-li v zadnji postni teden, v veliki teden. Bogoslužje velikega petka smo imeli v naši župnijski skupnosti v Ingolstad-tu, na veliko soboto pa so po naši lepi slovenski navadi prinesli k blagoslovu velikonočne jedi. Več o dogajanju naj spregovorijo nekateri posnetki. Se-veda so mnogi rojaki iz naše župni-je spet pred prazniki odšli v Slovenijo, da bi lahko v domačih župnijah in do-mačem okolju doživeto obhajali veliki teden in veliko noč, kajti po domače je vedno najlepše.

Stanko Gajšek

MÜNCHEN

+Dolfi NamestnikSlovenska skupnost v Freilassingu spet žaluje za enim svojih zvestih čla-nov. Dolfi Namestnik je prestopil prag večnosti le nekaj dni pred svojim se-demdesetim rojstnim dnevom. Rodil se je v Dravogradu in se izučil za pe-ka. V Nemčijo je prišel leta 1964 in se dve leti kasneje poročil z Ano Paradiž. Rodila sta se jima dva sinova, eden je še mlad umrl.

Nasmeh iz Marienthala

Mali in veliki, slavite Gospoda!

30


Pokojni Dolfi je živel za družino, zgra-dil je lep dom. Bil je priljubljen med sodelavci in sosedi, vedno je rad po-magal vsakemu. Zelo je bil navezan na svoj kraj in se je rad vračal v do-movino, kjer je navsezadnje tudi umrl. Morda je sam slutil, kako nenado-ma se lahko konča zemeljsko življe-nje. Zagotovo pa nihče med njegovimi najbližjimi in prijatelji ni mislil, da je tako blizu ura slovesa od tega dobrega in prijetnega moža. Ženi, sinu in ostalim sorodnikom iz-rekamo sožalje v imenu vse slovenske farne skupnosti. Za pokojnega Dolfi-ja pa polni zaupanja molimo, naj bo pridružen vsem svetim v božjem kra-ljestvu.

STUTTGART

Pevski seminar za pevce iz Stut-tgarta, Augsburga, Ravensburga in Ulma v NonnenhornuKdor lepo poje, dvakrat moli, pra-vi sveti Avguštin. In to smo želeli in hoteli tudi mi vsi, ki smo se zbrali od 9. do 11. marca, že sedmo leto po vr-sti na pevskem seminarju za cerkve-ne pevce in pevke ter ljubitelje petja v kraju Nonnenhorn ob Bodenskem jezeru. Pevskega seminarja se je ude-ležilo 45 pevcev iz župnij Augsburg,

Na cvetno nedeljo v Nürnbergu

Blagoslov butar in zelenja na cvetno nedeljo v Ingolstadtu

Branje pasijona na cvetno nedeljo

Blagoslov velikonočnih jedil v Ingolstadtu

Pokojni Dolfi Namestnik

31


Ulm, Ravensburg in Stuttgart. Čudovi-ti kraj ob tem najlepšem nemškem je-zeru s čudovitim ambientom in oko-lico je sprejel pevce kot svoje goste in jim dajal navdih za milozvočno har-monijo ubranega in lepega petja. Pevski seminar je vodil profesor glas-be dr. Ivan Florjanc ob pomoči diri-gentke Ieve Sarja in dirigenta Romana Kutina. Že v petek zvečer, ko smo se nastanili, nas je profesor Ivan uvedel v delo s krasno razlago o mitološki ribi Faroniki, ki simbolizira moč večnosti in mistiko onostranstva. In moč več-nosti daje tudi glasba in petje, ki člo-veka dvigne iz kaosa in hrupa v objem tišine, ravnovesja, harmonije, estetike in daje pridih večnosti in miru, po ka-terem vsi hrepenimo, vendar ga ma-lokdo najde. Vsi pevci so profesorju zelo pozorno prisluhnili kot odlične-mu predavatelju, ki ve, kaj počne in stoji za svojim delom. Temeljna mi-

sel prvega večera je bila, da lepo petje pride iz človeka, če se ta sliši in najprej umolkne kot bitje. Šele nato pride glas iz človeških globin, ki ima sporočilno moč in ta glas nato poboža poslušalca in mu vtisne pečat harmonične lepo-te, ki te odpelje v večnost. V soboto pa so že od jutranjih ur v na-ši dvorani odmevali takti glasbe lepih slovenskih pesmi. Razdeljeni v dve skupini, na moško in žensko, so ure minevale v glasbenih vajah in pona-vljanju in piljenju besedil naših lepih ljudskih in cerkvenih pesmi. In na-to skupna vaja in ponavljanje z razla-go profesorja, ki je naše pevce in pev-ke bodril k vedno boljši in dodelani obliki petja. Skupno odpeta pesem pa je potem dala krono trudu in naporu, ki so ga pevci in pevke vložili v pesem. Občutje po zadnji odpeti noti je bi-lo obarvano z nasmehom na vsakem obrazu, ki je kazal zadovoljstvo in sre-

čo. In to je smisel petja in cilj petja, da je zadovoljen izvajalec in poslušalec. Sobotno popoldne pa smo si popestri-li s sprehodom in medsebojnim dru-ženjem, ki nam je dalo navdih in zbi-strilo telo za popoldansko delo in vaje. Sobotni večer pa je minil v tipično slovenskem vzdušju, ob harmoniki, dobro obloženi mizi, z dobro kapljico in seveda petjem. Tako, da so sobotne ure minile kot zvezdni utrinek in pred nami je bila že nedelja. Nedelja pa je Gospodov dan in Njemu se mora dati čast, zahvala in molitev. In vsi prisotni smo dali Njemu vrednost nedeljskega dneva s krasno odpeto mašo in sode-lovanjem in poslušanjem božje Bese-de, ki je tako globoka, kakor lepo pe-tje in se nas dotakne v globinah srca in duše. Bogu hvala za ta pevski semi-nar, od katerega smo vsi veliko dobi-li, ne samo kot pevci, ampak tudi kot ljudje. Pa tudi tu se potrjuje misel, da

Intenzivne vaje na pevskem seminarju v Nonnenhornu

Spomin na pevski seminar

32


petje povezuje in ne pozna meja, ker v zboru ni posameznikov, ampak je uglašena enota poslušajočih se ljudi.

Tudi otroci ohranjajo lepe slo-venske navadeDa je župnijsko občestvo v župni-ji sv. Cirila in Metoda v Stuttgartu ži-va cerkvena celica, ki živi in se razvija, so dokazali naši zlati otroci iz sloven-skega vrtca in šole, ko smo se v sobo-to zbrali k našim rednim srečanjem. Tokrat so naši otroci skupaj s starši najprej v okviru postnega časa risali zadnjo postajo križevega pota in po-dali svojo razlago Jezusovega trplje-nja. Preko risbic in slikic so vsem nam pokazali, kako oni gledajo na postni čas in kako ga doživljajo. Po tem uvodnem delu smo vsi skupaj odšli na vrt slovenskega doma v Stut-tgartu, kjer je veliko zelenja in smo se lotili izdelovanja butar ali butaric, ki so jih otroci izdelovali sami skupaj s starši. Sproščeno vzdušje in otroška radoživost in obilica dober volje je bi-la sopotnik našemu druženju. Vsak izmed otrok je po svojih najboljših močeh izdelal butarico, ki so si jo vze-li s seboj na svoj dom in jih bo spomi-

njala na čas Gospodovega prihoda v Jeruzalem, oziroma na cvetno nede-ljo. Vsak izmed otrok je pokazal ve-liko mero zanimanja in iznajdljivosti pri ustvarjanju butarice, ker so se iz-redno vključili v delo in potem v ka-tehezo, ki je sledila. Tako kot je spomladansko zelenje simbol življenja in veselja, tako so tu-di naši otroci pokazali, da je glavna korenina, ki daje njim življenje, njiho-va družina. Verna starša sta najboljši varuh in dokaz, da njihovi otroci živi-jo in se razvijajo v izoblikovane ljudi,

ki znajo ceniti vrednote prednikov in tradicijo Cerkve. Hvala Bogu za to so-botno druženje in za te naše otroke, ki jim starši po svojih najboljših močeh nudijo vrednote človeškosti, ki so ute-meljene v evangeliju in jih Gospod Je-zus preko svoje zgodbe življenja in tr-pljenja daje nam za oporo in pomoč.

Praznovanje cvetne nedelje v StuttgartuSlovesen Gospodov vhod v mesto Je-ruzalem, ki je začetek velikega tedna, v katerem je Gospod Jezus dokončal svoje zemeljsko poslanstvo in pokazal na človeka, v katerem se najprej skriva polaganje cvetja, nato pa besede križaj ga, križaj ga, smo obhajali na lep slo-venski način tudi v naši skupnosti v Stuttgartu. Same priprave na cvetno nedeljo so se začele že med tednom, ko so se naši rojaki zbrali pri pletenju butare ali presmeca na župnijskem vrtu. Lepo druženje in pogovor o sta-rih slovenskih navadah v velikem te-dnu so dali čar našemu delu. Na samo cvetno nedeljo pa smo se v velikem številu zbrali najprej na dvorišču slovenskega doma, kjer smo imeli blagoslov cvetja in zelenja. Na-

Še posnetek za spomin

Otroci se učijo delati butare.

33


ši pevci so prepevali najlepšo postno

pesem Oljsko goro tiha noč pokriva

in naši ministranti so z lepim sprevo-

dom do župnijske cerkve sv. Konrada

dali lepoto cvetni nedelji. Lepo števi-

lo naših vernikov in branje pasijona

sta v vseh nas zbudila misel, kaj vse je

Kristus storil za človeka in kako rad

ima Bog nas ljudi, da nam je v svoje

roke izročil Njega, ki dobro ve, kaj vse

se skriva v človeku. Vsi naši rojaki, ki

so prišli k sveti maši, so v rokah ime-

li zelenje in cvetje, ki sta simbol ži-

vljenja in ljubezni. Ta volja do življe-

nja naj ostane v njih, da se jim okrepi

vera, poveča ljubezen in utrdi upanje.

Lepo je videti, kako se človek veseli ži-vljenja, ki je neprecenljivi dar.

Poročilo pripravil Aleš Kalamar

17. posvet slovenskih kulturnih društev, katoliških misij, učiteljev, socialnih delavcev in folkloristov v Bad Urachu Od 23. do 25. marca je v Bad Urachu potekal 17. posvet kulturnih društev, katoliških misij, učiteljev slovenskega jezika, pedagogov in kulturnih delav-cev iz celotne Nemčije. Na tem posve-tu je aktivno sodelovala tudi katoliška misija in župnija sv. Cirila in Metoda iz Stuttgarta. Namen samega posveta je krepitev slovenskih vezi, ki se do-

tikajo vseh področij kulturnega, ver-skega, družbenega in političnega ži-vljenja Slovencev, ki živijo in delajo ter ustvarjajo v Nemčiji. Sam posvet je utemeljen v krepitvi odnosov med Slovenci v Nemčiji, v reševanju aktualnih vprašanj sedanje-ga časa, razvoju kulture in ohranjanju slovenskega jezika ter ohranjanju ve-re preko katoliških misij, ki delujejo po celotni Nemčiji. Je pa to tudi pri-ložnost za spoznavanje novih ljudi, za ohranjevanje prijateljstva, za vsesplo-šen dvig ravni slovenstva. Na tem posvetu, če ga pogledamo pod lupo naše katoliške misije, ki deluje v Stuttgartu, se je letos jasno pokazalo,

Procesija iz Slovenskega doma v cerkev sv. Konrada na cvetno nedeljo

Ugledni gostje iz Slovenije v cerkvi sv. Amanda v Bad Urachu

Procesija z butaro na cvetno nedeljo

34


da lahko vsaka katoliška misija, ki je živa kot organizem in povezana z vsa-kim slovenskim človekom, ne glede na versko prepričanje, da lahko stori veliko dobrega v blagor človeku in v večjo čast božjo. Naša katoliška misija iz Stuttgarta je dala okus temu posvetu s svojo nav-zočnostjo dveh duhovnikov, ki deluje-ta na tem področju.

Aleš Kalamar

Š V E D S K A

Zlati jubilej slovenske katoliške

misije na Švedskem

Zlati jubilej naše misije na Šved-

skem bomo praznovali v Vadste-

ni v soboto, 26. maja, na binkoštno

soboto, ko ste še posebej vablje-

ni na jubilejno romanje k sv. Bri-

giti Švedski. Dobrodošli k slovesni sv. maši, ki jo bo ob somaševanju duhovnikov vodil naš kardinal dr. Franc Rode. Dobrodošli romarji z vse Švedske, da skupaj praznuje-mo, se skupaj zahvaljujemo za vse milosti, ki ste jih bili deležni vse od leta 1962 naprej. Hvala za raj-na misijonarja med vami, za Jožeta Flisa in p. Janeza Sodja. Bogu hva-la za Jožeta Drolca, Jožeta Bratko-viča, Stanislava Cikaneka in tudi vašega sedanjega dušnega pastirja. Pridite, da si na priprošnjo sv. Bri-gite Švedske in na priprošnjo bla-ženega škofa A. M. Slomška sku-paj izprosimo potrebnega varstva in pomoči, da bomo ostali zvesti: materi, domovini in Bogu. Dobro-došli vsi, vse generacije!Za vse bo poskrbljeno, za dušo in telo, zato radi poromajte v Vadste-no 26. maja 2012. Pred sv. mašo bo priložnost za sv. spoved, saj bo ne-kaj tujih spovednikov na razpola-go. V cerkvi bo pri sestrah ob 12. uri sv. maša. Po njej bo pred cer-kvijo skupno fotografiranje in na-to procesija ob jezeru do slovenske

Skupinski posnetek udeležencev posveta v Bad Urachu

Ekipa mladih iz Stuttgarta na posvetu v Bad Urachu

35


lipe v parku pred starodavno got-sko cerkvijo. Od tam nas bo pro-cesija peljala v kloster kyrka (Blå kyrka), kjer bodo pete litanije Ma-tere božje z odpevi in slovesni bla-goslov. Temu bo sledil kratek ogled cerkve za goste in nato se bomo vr-nili na vrt k sestram, ki nas bodo pogostile. Od tam pa se bomo po-dali v dvorano, kjer bo najprej kul-turni program, ki se bo nadaljeval s slovenskim rajanjem, za kar bo-do poskrbeli člani ansambla Lojze-ta Ogorevca.Dobrodošli, dragi rojaki z vseh koncev Švedske in od drugod, tudi iz domovine. Dobrodošli predstav-niki slovenske ambasade iz Stock-holma, dobrodošla »naša« mini-strica, gospa Ljudmila Novak, ki je odgovorna za Slovence v zamej-stvu in po svetu. Dobrodošli vsi ljudje dobre volje, da skupaj pra-znujemo zlati jubilej slovenske ka-toliške misije na Švedskem!

Slovensko zvezo in vsa slovenska društva prosim, da pomagate roja-kom pri prevozu v Vadsteno in na tak način pripomorete k lepemu praznovanju, najprej v cerkvi, na-to pa tudi v dvorani. Dobrodošli!Blagoslov velikonočnih jedil je bil na velikonočno soboto v Götebor-gu ob 17. uri, kjer se je zbralo nekaj

rojakov vseh treh generacij. Tudi ministranti so z veseljem pomaga-li pri blagoslovu. Naj bodo veliko-nočni prazniki zares polni pristne-ga veselja in naj po vseh, ki smo se na veliko noč zbrali okrog oltarja, sije božja ljubezen vsem, ki jih bo-mo srečevali v nadaljnjem življenju.Voščilo ob srečanju z abraha-mom: naš odgovorni urednik Na-še luči je malo pred veliko nočjo dopolnil 50 let. Dragi Ljubo, naj ti dobri Bog nakloni ljubega zdravja na duši in na telesu, naj ti daje mo-či in blagoslova, da boš uspešen v življenju in da boš še naprej z vese-ljem in odgovornostjo urejeval naš mesečnik in nas boš, rojake po sve-tu, še naprej povezoval z zanimivi-mi članki in novicami. Bog te živi na mnoga leta, tvoji pa naj te še naprej imajo radi in naj te podpirajo v vsem dobrem na na-daljnji poti.

Zvone Podvinski

Velikonočna sveča v Halmstadu

Slovenska skupnost iz Göteborga pri velikonočnem žegnu

36

Z G O D B AZ G O D B A

Tanja Mlakar

KJE RASTE DEŽ?»Praznuješ sama?« jo je vprašala. »Sama,« se je nasmehnila Marina. »Bi prišla k nam na večerjo?« jo je povabila. No, kaj takega, je pomislila Marina. Da ona dobi vabilo na božično večerjo? »Pravkar sem pojedla,« je odvrnila in že hotela zavrniti po-vabilo. Ko pa je gledala prijazen obraz, si je v hipu premi-slila. »Gotovo bi še kaj spravila vase. Pridem, rada.« Mladi ma-mici se je narisal nasmeh.»Pridi, bo bolj veselo. Mali spi, v dvoje je sicer lepo, a na ta večer vseeno žalostno.« Marina je pomislila, da sta morda obžalovala svojo odločitev, ker sta ostala v mestu. »Čez petnajst minut bom pri vas. Bo v redu?« je še vprašala. Soseda je prikimala, potem pa odšla. No, to pa je res božič-no darilo, je premišljevala, ko se je preoblačila. Navsezadnje bo ta božič nekaj posebnega. Najprej sama, potem v krogu neznane družine ... Kdove, kaj se bo še zgodilo v tej noči, je še mimogrede pomislila. Ko je potrkala na njuna vrata, sta jo oba že pričakovala.»Jogurte si nama prinesla?« sta se smeje spogledala, ko jih je Marina položila na njuno mizo.»Žal,« se je smeje opravičevala Marina, »a drugega ni v mo-jem hladilniku.« Potem so sedli za mizo. Vonjave iz pečice so zdramile njen tek. Čeprav je komaj dobro pojedla, je nenadoma posta-la neznansko lačna. Gostitelja Samo in Sabina sta na mizo prinesla mnogo dobrot. Na koncu večerje se je Marina dr-žala za trebuh. »Izvrstno je bilo. Tako okusno, da se nisem mogla zadrža-ti,« se je zahvaljevala. Pozabila je, kako teknejo jedi v dru-žinskem krogu. Nenadoma se je spomnila na mamo. Je tu-di njo kdo povabil na večerjo? Ni se zdelo verjetno, čeprav so bila presenečenja mogoča. O tem se je ta božični večer prepričala sama. Ko se je približevala enajsta ura, je Sabina vstala. »Greš z menoj?« se je obrnila k njej. Marina je vprašujo-če pogledala.»K polnočnici grem. Verjetno ste doma tudi hodili k njej?« Marina je prikimala. Vsi trije so hodili – vedno. »Lahko greva skupaj, če želiš. Samo ne more iti, nekdo mo-ra čuvati malega,« je rekla Sabina. Marina je premišljevala.

Niti pomislila ni na to, da bi šla nocoj k maši. Odkar je od-šla od doma, je hotela prekiniti z vsem, kar so počeli doma. »Moram iti, sicer bom zamudila,« si je Sabina zapenjala bundo in gledala na uro. Marina pa je še vedno sedela. Naj grem? Ni se mogla odločiti. Pogledala je Sabino.»Prav,« je naposled le prikimala. Pozdravila je Sama, se za-hvalila za večerjo in se poslovila. Zdaj ko se je odločila, bi naredila vse, da polnočne svete maše ne bi zamudila. »Pridi do mene,« je še zavpila Sabini, ko je tekla po stopni-cah. Ko je pomislila na to, da je verjetno tudi mama nocoj šla sama v cerkev, ji je postalo toplo. Vsaj tako bosta pove-zani ta večer. Obe bosta pri polnočnici.

Ko se je David vrnil v mesto, je prinesel novice. Njena ma-ma je v redu, nič pretresljivega ni slišati po vasi. Marini se je odvalil kamen od srca. »Si jo kaj videl?« David je odkimal.»Nikjer, voščiti pa ji sam tudi nisem hotel iti,« je pojasnil. Bolje je tako, je prikimala Marina.»Pa vi, kako ste praznovali?« se je ozrla k njemu. »Pri nas je vedno hrupno, ko vsi pridemo domov. Vpijemo drug čez drugega, toliko si imamo povedati. Na koncu ne veš nič, ker vse slišano pomešaš,« je razneženo govoril Da-vid. Marina je vedela, kaj to pomeni. Veselje v družini.»Pa ti?« se je David obrnil k njej, »kako so minili tvoji pra-zniki?« Tako, kot še nikoli, mu je odvrnila v mislih. Sama, sama, sama. Če ne bi bilo božične večerje pri mladi družini, potem ne bi srečala žive duše. Ko ga je pogledala, pa se je v hipu odločila, da mu o tem ne bo govorila. Tega David ne bi razumel. Nekdo, ki je obkrožen z ljubečo družino, samote ne razume. Čemu bi mu o njej potem govorila?»Minilo je, hitro. Ker je bil tak mir, sem se lahko učila. Dobro sem izkoristila te dneve,« mu je odvrnila. Zdelo se je, da je David zadovoljen z odgovorom, ker ji ni postavljal dodatnih vprašanj. Kako je preživela božični večer, ga ni zanimalo. Če bi ga, bi bilo Marini toplo pri srcu. Zato ni izvedel, da je tudi ona letos praznovala. Bila je na večerji, šla je k polnočnici in po-tem še pozno v noč klepetala s Sabino v svoji sobici ter ji zau-pala delček svoje mladosti. Skoraj neznani osebi je razkrivala svoje življenje. A Sabino je to zanimalo, zato je Marina čuti-la, da ji lahko zaupa. Davida ni zanimalo, zato je ostala tiho.

Poslej je mnogo časa preživljala s Sabino in Samom. Če je bilo treba, jima je priskočila na pomoč in čuvala malega Jo-šta. Za to uslugo sta ji bila zelo hvaležna in nista vedela, ka-ko bi se ji zahvalila.

37


»Rada popazim na malčka, v veselje mi je,« jima je odgo-varjala. Vesela je bila, da lahko prijateljema stori uslugo. Po božični noči se je zdelo, da nekomu pripada. Na trenutke je pomislila, da zdaj celo prvič v življenju. David se je poču-til ogroženega. »Nikoli nimaš časa zame,« je rekel, ko je odklanjala njego-vo družbo. »Vsi imajo prednost pred menoj,« je ponavadi še navrgel. Marina je vedela, da ima prav. Na njem pa je bi-lo nekaj, kar jo je vedno bolj odbijalo. Kaj je bilo to, ni ve-dela. Zato je bila tudi vesela, da ni iskala praznih izgovorov, pač pa je bila res polno zasedena. Izpiti, čuvanje malega Jo-šta, sodelovanje v društvu, razne akcije, vse to je zapolnje-valo njen čas. »Pa midva?« je spraševal David. Ko je ostajala tiho, je besno odhajal od nje, z loputanjem vrat. Čeprav je vedela, da tako sozračje med njima ne naznanja nič dobrega, je to ni moč-no prizadelo. In prav to je bilo tisto, kar jo je najbolj skrbelo.

»Bi šel z menoj na morje?« ga je vprašala spomladi.»Zdaj?« Odkimala je.»Poleti.« »Sem mislil, da si boš spet našla kup drugih obveznosti,« je odvrnil. »Mislila sem, če bi šel z menoj, kot prostovoljec. Manjka mladih, ki bi se ukvarjali z otroki. Bi šel?« Videla je, da se mu je nagrbančilo čelo.»Pa midva, kaj ne bova šla nič sama na morje?« »Tudi midva bi lahko šla, če bova imela kaj denarja. Spra-šujem te za dva tedna v juliju, dve različni skupini otrok.

Midva še vedno lahko greva kasneje.« David je nekaj ča-sa premišljeval. »Ne želiš si tega, kaj?« je potem tiho vprašala. »Težko razumem že tebe in tvojo željo po tem delu. A da bi tudi sebe videl tam? Ne, žal ne. To mi ne predstavlja nobe-nega izziva. Raje grem delat v tovarno. Bom vsaj kaj zaslu-žil,« je tiho odvrnil in odkimal.»Kako si lahko tako močno zaživela v tem prostovoljstvu? Delo z otroki, pomoč starostnikom, zelo si zaposlena. Več-krat pomislim, da morda to počneš zato, da se odmikaš od mene. Imam prav?« jo je potem tiho vprašal. Marina ga je začudeno pogledala in počasi odkimala.»Potem mi res ni nič razumljivo. Vso gimnazijo sva si žele-la oditi na študij v mesto, skupaj preživljati prosti čas, zdaj pa, ko sva tukaj, vsak trenutek porabiš za druge. Marina, kaj se dogaja?« Vzdihnila je. Niti sama sebi ni znala odgovori-ti. Po očetovi smrti je bežala od doma in tabor z otroki je ponudil takojšnjo možnost odhoda od doma. Na taboru pa se je zgodilo nekaj, kar ni bilo mogoče predvideti. Otroci so nenadoma odprli njeno srce. Občutek, da si nekomu potre-ben, da čutiš z njimi v njihovi bolečini, je pomenil obliž na njeno ranjeno srce. Ko je po prvem taboru odšla domov, je Marina vedela, da se bo še vrnila. »Mislim, da bi res morala obiskati mamo ali jo vsaj pokli-cati,« je nenadoma zaslišala Davidov glas. »Ne,« je odvrnila odločno.»Morda potem ne bi tako rinila v to prostovoljstvo,« je še pri-stavil David. Zdaj ga je Marina tako grdo pogledala, da je utih-nil. Naj se zgodi karkoli, prostovoljstvu se ne bo odpovedala.

Velikonočni zajtrk po maši v Genku.

38


Naj je bila kriva njena polna zaposlenost ali kaj drugega, dejstvo je bilo, da sta se njuni poti počasi začeli razhaja-ti. Ko je imel čas David, ga ni imela Marina, ali obrnjeno. »Se ti nič ne smilim?« ji je ob nekem prepiru vrgel v obraz.»Čemu bi se mi smilil?« ga je osuplo vprašala.»No, tebi se itak vsi smilijo. Eden izmed otrok nima mame, drugi ne očeta. Eden je gledal, kako so ubili njegovega oče-ta, drugi je videl, ko so posiljevali njegovo sestro.« Marina je brez besed zrla vanj.»In … kakšno zvezo ima z nama? Zakaj bi se mi moral ti smiliti?«»Ker sem tudi jaz sam, vedno sam. Na vseh zabavah sam. V kinu sam, na dopustu sam. Dobivam drobtinice od pre-ostanka tvojega časa, to je pa tudi vse. Se ti ne zdi, da bi mi lahko posvetila več pozornosti. Se ti prav nič ne smilim?« Marina je zgroženo poslušala. Da bi se ji smilil David? On je vendar imel vse. Mamo, očeta, družino. Njo. Pogledala ga je.»Misliš resno?« Besno je prikimal.»Presneto resno. Dovolj mi je tega, da imaš čas za vse, le za-me ne.« Zadnje besede je že vpil. »Jaz … ali oni, odloči se,« je hip zatem še prišlo iz njegovih ust. Marina je bila tako šokirana, da ni prišla do besede. Po-goj. Prostovoljstvo ali David? Prostovoljstvo ali mama? Za-kaj se ji to v življenju ponavlja, je pomislila. Nekaj mora biti z njo narobe, jo je prešinilo. To je bila najslabša možna reši-tev. A takoj je vedela, kakšen bo njen odgovor. Ko ga je po-gledala, je videla, da je to jasno tudi Davidu. Še enkrat jo je žalostno pogledal, pokimal, potem pa odšel. Ni počakal na njene besede.

Naslednji dan se je prišel opravičit. »Težko mi je to razumeti,« je pristavil na koncu. Zrla je vanj, brez besed.

»Ni normalno, da ves čas porabiš za druge. Kje si ti, jaz, midva?« Marina ni vedela, kaj naj odvrne. Vedela je, da tr-pi in prosi za njeno pozornost in ljubezen. Rada ga je ime-la, toda zdaj je prvič v življenju čutila in vedela, da bi odpo-ved njenemu prostovoljnemu delu pomenilo tudi odpoved njej sami. Morda je David ni mogel razumeti, ker je odra-ščal v topli in ljubeči družini, je pomislila.»Laže bi me razumel, če bi se mi pridružil pri tem delu,« je naposled le odvrnila in ga vprašujoče pogledala. David je globoko vzdihnil.»Rad te imam Marina. Si pozabila, o čem sva sanjarila? Da bova končno skupaj. Prej, ko sva bila doma, so naju omeje-vali tvoji starši, zdaj naju omejuješ ti.« »Potrudila se bom, tudi jaz te imam rada,« je tiho odvrnila. Morda jo je prostovoljstvo res preveč zaposlilo in bo morala malo izpreči, je pomislila. Navsezadnje mnogo ljudi poma-ga pomoči potrebnim, zato bi to lahko storila brez kančka slabe vesti. A nekje na dnu srca je vedela, da bo to zelo tež-ko, ker jo je njeno srce zdaj vleklo tja.»Če lahko pomagam kje drugje, povej. Lahko prispevam kak evro za sladoled, da boste imeli za priboljšek,« je nena-doma pripomnil David. Marini je vzelo sapo.»Ni potrebno, za to prispevajo donatorji. Morda pa bi lahko z računalnikom pomagal narediti strip?« »Lahko, ni problema. Le povej, kje me potrebuješ, tukaj sem.« Marina ga je vprašujoče pogledala. »Bi res to naredil? Ti ne bo težko?« David je odkimal.»Ne, to naredim z veseljem. Raje to, kot da bi gledal otro-ke, ranjene in prizadete, o katerih mi pripoveduješ. Tega ne bi prenesel,« je tiho dejal. Marina je nagrbančila čelo. Je to vzrok, da noče slišati o njenem prostovoljnem delu, se je zdaj vprašala. Pretežko breme, ko vidiš in slišiš otroške zgodbe? Doslej ni pomislila na to. Je tudi mama iz istega ra-zloga ni pustila na tabor z otroki?Poslej je bil David drugačen. Mnogo stvari je pomagal pri-praviti za tabore in jih tja tudi pripeljal. Občasno se je tam celo zadržal in pomagal znositi prtljago otrok. Če je bilo po-trebno, je sestavil tudi igrala ali postoril reči, ki so zahtevale moško roko. A potem, ko je bilo to delo opravljeno, je odhi-tel domov. Ob odhodu jo je pogledal z otožnimi očmi. Ma-rina je vedela, da bi najraje videl, da bi tudi ona odšla z njim domov. Nekega poletnega večera, ko se je Marina spet od-pravljala na tabor, jo je povabil na večerjo. »Izgubljam te,« je tiho dejal in jo prijel za roko.»Mene?« je vprašala Marina in ko je prikimal, je žalostno sklonila glavo.

Pomlad na vrtu župnijskega doma v Bruslju

39


»Nimaš prav, le ne razumeš me. David, to delo potrebujem zaradi sebe. Ko bi ti lahko povedala, kako dobro se poču-tim, ko sem tam, z otroki. Počutim se koristna in potrebna, delam nekaj lepega. Čeprav nikoli nisem razmišljala, da bi se podala v to smer, zdaj vem, da je bilo to nekaj najboljše-ga, kar se mi je doslej zgodilo.«»Marina, zelo si še mlada. Mar nisi nikoli premišljevala, da je bil to le tvoj beg iz resničnega in vsakdanjega življenja?« jo je vprašal.»Četudi je tako, mi je pri tem lepo. David, ne oviraj me pri tem, prosim,« mu je tiho dejala. Prikimal je.

Ko sta povečerjala, sta se sprehodila po mestu. Zakaj je bila Marina tisti večer tako srečna, še sama ni vedela. A prvič se ji je zdelo, da se je David vsaj malo približal njenim občutkom in jih skušal tudi sam zaznati. Res ga imam rada, je pomisli-la, se obrnila k njemu, stopila na prste in ga poljubila. Pre-senečeni David ji je poljub strastno vrnil in jo močno objel. »Rada te imam, tako zelo, da me boli v prsih,« je še zašepe-tala. Zdaj je prikimal tudi on in jo spet močno stisnil k sebi.»Izgubljam te, čutim to,« je tiho dejal, Marina pa je odloč-no odkimala.»Nikoli me ne boš izgubil.«

»Hej, deklica, ne hiti no tako,« je nekega dne, ko je hodi-la po cesti in zamišljeno zrla predse, pritekel za njo David. »Hej,« se ga je razveselila. Potem sta šla z roko v roki naprej.»Si že končala predavanja?«»Sem. Pa ti?« Prikimal je, potem pa se je zaustavil.»Moja mama praznuje rojstni dan. Stara bo petdeset let. Tudi tebe vabi na družinsko slavje. Boš prišla?« Marina je vzdihnila. To je bilo zadnje, kar je zdaj potrebovala. »Tvojo mamo imam prav rada, a v tej situaciji ne morem priti,« se je v hipu odločila. Videla je, da se je Davidov obraz pomračil. »Šla bi samo k nam domov. Ni ti treba hoditi naokoli po vasi in sploh ne boš imela možnosti, da srečaš svojo ma-mo. Edino, če tega res nočeš?« Marina je odkimala. Ni bila še tako močna, da bi prestala srečanje z mamo, to je vedela. »Res ne, prosim, opraviči me. Jaz pa ji bom poslala pismo, v katerem se bom še sama opravičila.« David je zmaje-val z glavo. »Kako bi ti to lahko razumel? Vsi štirje otroci ste povezani med seboj, četudi se sprete, se že naslednji trenutek obje-mate. Pa tudi tvoja mama je bila doma, ko ste hodili v šolo. Nikoli je nisi pogrešal,« je pristavila.»To je res. Spomnim se, da je bilo najlepše pozimi, ko smo prišli domov premraženi, v sobi pa je bila zakurjena krušna peč. Včasih je dišalo po kruhu, vedno pa po skuhanem ko-silu ... No, včasih pa tudi po prekipelem mleku,« se je Da-vid glasno nasmejal.»Vedno se je razjezila, ko je mleko prekipelo. No, seveda, potem je imela delo, saj je kar nekaj časa drgnila štedil-nik.« Marina je v njegovi pripovedi začutila veliko ljube-zen do matere.»Lepe spomine imam na dom,« je še pristavil.»Zato tudi ne razumeš mojega obnašanja,« je tiho pripo-mnila. Sv. Jožef delavec

40


Se nadaljuje

»Kaj je tvoja zamera res tako huda, da je ne moreš prestopi-ti? Navsezadnje je tudi tvoji mami zagotovo žal za vse tiste besede. Se ne bi mogli pogovoriti?« Mnogo je premišljevala o tem, a zdaj tega še ni mogla storiti. Morda bo prišel tudi ta čas. David pa se je še vedno vračal v otroštvo.»Ali veš, da je bil za nas praznik, ko je bil doma oče. Kot vo-znik tovornjaka je bil veliko odsoten, a ko je prišel domov, ga je čakalo vedno mnogo opravil. A najprej si je vzel čas za nas, otroke. Ko smo bili še majhni, smo mu sedli v na-ročje in vsak mu je moral povedati, kako je preživel dneve, ko je bil odsoten. Ko bi mu morali povedati, česar nismo hoteli, smo sklonili glavo in tedaj je že vedel, da ni bilo vse prav. Če je bilo treba, nas je okaral in nam zapovedal, naj tega ne počnemo več ali naj čim prej popravimo slabo šol-sko oceno.« David je zavzdihnil. Marina je zatrdno vedela, zdaj še bolj, da njene situacije David v nobenem primeru ne bo zmogel dojeti. Nikoli. Njena družina je bila zelo zelo drugačna od Davidove. Četudi sta bila oba sita, oblečena in sta rasla v podobnih finančnih razmerah, je enemu od njiju manjkalo ljubezni, predvsem pa zavedanja, da se starši radi

ukvarjajo s teboj, ti prisluhnejo in si vzamejo čas zate. Žal sem bila to jaz, je pomislila Marina.

Suzano je spoznala, ko je šla prvič z otroki na morje. Bila je njeno popolno nasprotje. Če se je Marina želela skriti v naj-manjši kot, je bilo za Suzano prostranstvo morja premajh-no. Če je Marina jokala, ko je videla trpeti najmlajše, je Su-zana takrat delila najlepše nasmehe. Ko se je Marini zdelo, da bi lahko naredila še mnogo več, je iz Suzane sijala samo-zavest, da je storila vse. Suzana je bila uspešnejša na vseh področjih. Njeni nasmehi so hitreje posušili solze na otro-ških ličkih, njena samozavest je bila otrokom kažipot, kako iti naprej v življenju. Otroci, ranjeni v dno duše, niso potre-bovali še ene kopije samega sebe, pač pa nekoga, ki jim bo pokazal svetlejšo pot. V zvezdno prihodnost. To je bil sta-vek, ki ga je Suzana rada povedala tudi njej. Večkrat. »Jočeš zase ali za njih?« jo je včasih spraševala. Če je Mari-na dobro pomislila, je izbrala odgovor, ki se ji v prvem hipu ni zdel niti najmanj verjeten. »Misliš, da jim delaš uslugo, ko za njimi pospravljaš poste-lje?« jo je presenetila ob jutrih, ko je stala na vratih in gle-dala njen sklonjeni hrbet. »Majhni so še,« se je opravičevala ter delala naprej. Suzana je zmignila z rameni in odšla. V Marini pa so še ves dan od-mevale njene besede. Sčasoma je spoznala, da ima Suzana prav. »Rehabilitacija ne pomeni, da se ti morajo otroci smi-liti,« ji je govorila, ko sta ponoči, ko so otroci že spali, sede-li zunaj. »Tako ranjeni se že po naravi smilijo sami sebi. Če to usmiljenje razberejo še v tvojem obnašanju, potem v tem usmiljenju tudi ostanejo. To pa ni naš cilj. Otrokom moramo pokazati, da jih spoštujemo v njihovih prizadevanjih, spod-bujamo jih k temu,« je govorila. Marina je prikimavala. A še vedno je, če Suzane ni bilo v bližini, namesto koga rada kaj postorila. Vsaj enkrat jih bo nekdo pocrkljal, se je opraviče-vala pred seboj. Ko se je Marina prvič poslavljala od otrok, naključni opazovalec ne bi vedel, kdo je komu bolj potreben in kdo bo koga bolj pogrešal. Otroci Marino ali Marina otro-ke. Na ta račun jih je od Suzane še velikokrat slišala. Marina se je od Suzane vestransko učila. Ko sta šli skupaj v kino, jo je opazovala. Njo in njeno hojo, nasmeh, držo tele-sa. Videla je, da so se pogledi mimoidočih ustavljali na njej. Suzana pa vsega tega ni opazila. Tako je rekla in Marina je verjela, da je to res. Študirala je s tako vnemo, da ni imela veliko časa za druge stvari. Posebej pa ne za fante, ji je ta-krat odgovarjala. Ampak ... je Marina skušala ugovarjati, pa je Suzana ponavadi le zamahnila z roko.

Vse rož'ce po polju bom skupaj nabral in venček Mariji za šmarnice dal …

41

K R I Ž A N K AK R I Ž A N K A

42

M A L O Z A Š A L OM A L O Z A Š A L O

»Ati, ati, kje je Afrika?« »Ne vem, sine, mamica je pospravljala.«

☺Jugoslovani so želeli imeti atomsko bombo. Ker je niso zna-li narediti, so pozvali Američane, naj jim prodajo eno atom-sko bombo.»Mi bi vam jo že prodali!« so rekli Američani, »toda vi ni-mate denarja, da bi jo plačali!«»Za atomsko bombo vam damo tri naše direktorje!« so re-kli Jugoslovani.»Kakšna protivrednost pa je to?« so se začudili Američani.»Dobra. En sam direktor lahko naredi več škode kot tri atomske bombe skupaj!«

☺»Poglej čez cesto! Tamle gre moj bivši mož.« »No – in?« »Iz njega sem naredila milijonarja.« »In kaj je bil prej?« »Milijarder.«

☺Kmet je sklenil zavarovanje za svojo kmetijo. Zavarovalni-škega zastopnika je vprašal:»In kaj dobim, če danes zgori moja kmetija?«»Pet milijonov evrov ali pa pet let zapora!«

☺Tone zavarovalniškemu agentu, ki je pozvonil na vrata:»Ne, hvala. Ne bom sklenil življenjskega zavarovanja, ker želim, da so na mojem pogrebu žalostni.«

☺»Ali trpite hudo žejo?«»Ne, nikoli ne pustim, da bi prišla stvar tako daleč.«

☺»Niti najmanj me ne mika, da bi šli nocoj k Severjevim!«»Tudi mene ne, ampak pomisli, kako bi bili veseli, če nas ne bi bilo!«»Imaš prav, potem pa moramo iti.«

☺Zdravnik: »Kaj je bil vaš oče?«Bobi: »Vegetarijanec!«Zdravnik: »Ne to. Kaj je počel v življenju?«Bobi: »Saj sem vam rekel. Prodajal je sadje in zelenjavo ...«

☺Sanjska potniška ladja se je potopila. Eden od potnikov je priplaval do plavajočega klavirja. Nekaj kasneje je do njega priplaval še en brodolomec in vprašal:»Vas lahko spremljam?«

»Koliko Brazilcev je potrebnih za zamenjavo žarnice?«»Dvanajst! Eden jo zamenja, ostalih enajst pa jih igra no-gomet!«

☺»Kadar se spreva z ženo, tudi po mesec dni noče govori-ti z menoj.«»Blagor tebi, moja pa takrat šele začne regljati.«

☺Oče je kupil detektor laži, saj mu je sin neprestano lagal in ni več vedel, kaj je res in kaj ne. Ko je sin prišel iz šole, ga je posadil na stol, ga priključil na detektor in ga vprašal:»Kakšno oceno si dobil za matematično šolsko nalogo?«»Pet.«Aparat je zapiskal.»No, prav, dobil sem štirico.«Aparat je ponovno zapiskal.»Trojko sem dobil!« je rekel sin.Aparat je zopet zapiskal, oče pa se je razjezil in rekel:»Jaz sem v šoli dobival samo petice in nikoli nisem lagal!«V aparatu je počilo, se zaiskrilo in ven se je pričel valiti te-men dim.

REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 4

43

O G L A S IO G L A S I

Oglas sme obsegati največ 50 besed. Cena oglasa je 20 EUR za enkratno objavo. Vsaka beseda od 50 dalje stane 0,50 EUR. Celoletna objava z isto vsebino je 150 EUR.

Z večkratno zaporedno objavo narašča tudi popust. Oglase sprejemamo do 5. v mesecu za naslednjo izdajo. Plačilo pri poverjenikih, slovenskih župnijah ali na uredništvu.

AKTUALNO

Varčevalni in reformni ukrepi so nujniSlovenija se je znašla v krizni situaciji, kjer brez zategovanja pasov in ukrepov, ki bodo naredi-li slovensko gospodarstvo bolj konkurenčno in zdravo, ne bo šlo. Ker je prejšnja Pahorjeva vla-de ravnala neodgovorno, Janševo vlado čaka iz-redno naporno delo, saj se je v preteklosti na dr-žavni ravni razpasla miselnost zadolževanja in brezglavega zapravljanja. Vsakemu normalne-mu človeku mora biti namreč jasno, da ne mo-reš v nedogled zapravljati več, kot ustvariš. V naši državi pa se je v zadnjih letih stalno doga-jalo prav to; tako je bila razlika med prihodki in odhodki v državnem proračunu na letni ravni okoli dve milijardi evrov in pol. Medtem ko se navadni državljani in gospodinjstva večinoma zavedajo, da lahko zapraviš le toliko, kot ustvariš, zaslužiš, marsikomu na državni ravni to še ve-dno ni jasno. Še naprej bi radi živeli na veliki no-gi na račun zadolževanja. S svojimi stališči bode-jo v oči predvsem nekateri sindikalisti, ki nočejo

razumeti resnosti trenutka. Najraje bi videli, da

se v javni upravi ne bi nič spremenilo in bi se še

naprej ustvarjala fiktivna delovna mesta za me-

šanje megle, kot se je to dogajalo v preteklih le-

tih. Zato je prav, da je nova vladna koalicija uza-

konila manjše število ministrstev, kar prinaša

racionalizacijo po piramidi navzdol. Posledično

to vodi do ukinitve nekaterih nepotrebnih služb

in uradov. In odpuščanja. Racionalizacija na mi-

nistrstvih in v javni upravi je nedvomno nuj-

na, saj obubožano slovensko gospodarstvo ne

prenese več takih obremenitev kot doslej. Jan-

ševo vlado tako čakajo izredno težke preizku-

šnje, saj se ljudje le težko sprijaznijo z odvze-

mom že pridobljenih pravic in ugodnosti. Če se

zaradi racionalizacije znajdejo na cesti, je še to-

liko huje. Zato bo poleg racionalizacije in var-

čevanja nujen zagon slovenskega gospodarstva,

ki se je spet znašlo v recesiji. Kako? Z ustvarja-

njem ugodnejšega podjetniškega okolja in s tu-

jimi investicijami.

Vir: Demokracija

Glasilo Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov, diakonov in pastoralnih

sodelavcev v Evropi za verska, kulturna in narodna vprašanjaIzdajatelj in založnik: DRUŽINA, SI-1000 Ljubljana, p. p. 95 • Glavni urednik: Janez Pucelj, München, Nemčija • Odgovorni urednik: Ljubo Bekš, Ljubljana • Uredništvo: Naša luč, Poljanska c. 2, SI-1000 Ljubljana, tel.: 01/438-30-50, faks: 01/438-30-55 • Uprava: Krekov trg 1, SI-1000 Ljubljana, tel. 01/360-28-28, E-naslov: [email protected], E-naslov: [email protected] NAROČNINA (za pošiljanje iz Slovenije): Evropska zveza 36,85 EUR • Švica 56,10 CHF • Velika Britanija 33,00 GBP • Avstralija 60,00 AUD • Kanada 57,75 CAD • ZDA 55,00 USD. V ceno je vštet 8,5 % davek na dodano vrednost in ustrezna poštnina, ki velja za pošiljanje z navadno redno pošto. Cena za letalsko pošiljanje je 41,25 evra.LETNA NAROČNINA PRI POVERJENIKIH: Evropska zveza 35 EUR • Švedska 315 SEK • Švica 45 CHF • Velika Britanija 28 GBP • Avstralija 53 AUD • Kanada 44 CAD • ZDA 35 USD.Naročnino lahko plačate pri poverjenikih ali na upravi. Transakcijski račun pri NLB d.d.: 02014-0015204714, DRUŽINA, d. o. o., s pripisom za Našo luč, IBAN SI56020140015204714, SWIFT LJBASI2X • Nove naročnike sprejemajo poverjeniki in uprava. Grafična priprava: Brane Beno, Družina, d. o. o. • Tisk: tiskano v Sloveniji.

1201A11 – Dragi rojaki! Za Vašo SELITEV v domovino se Vam toplo priporočamo. – Naš naslov: Gebr. HORŽEN, Möbel-transporte, Herderstraße 36, D-40721 Hilden pri Düsseldorfu. (Telefon 02 1 03 / 44 5 62). – Informacije dobite pisno ali po telefonu v slovenščini ali nemščini.

1104B11 – Prevajamo in tolmačimo v slovenščino, iz slovenščine ter v druge jezike: uradne dokumente in listine ter poslovna, zasebna in leposlov-na besedila. Za vas opravimo tudi uradne zadeve v Sloveniji. Naročila lahko oddate iz vsega sveta na naslov: [email protected], tel. +49-7157-479166, faks: +49-7159-17827, www.trateschki-translation.de, Roman Trateški, Fröbelstr. 32, D-71272 Renningen, Germany

1204A01 – Zdomci, izkoristite ugoden nakup lepe, ravne, sončne, zazidljive parcele (2000 m2) v Ljubljani v Polju, v bližini obvoznice. Cena: 185 evr/m2 oziroma po dogovoru. Vredno ogleda! Informacije: tel. 00386 1 549 36 49 ali 041 835 289.

A N G L I J A

SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA LONDON62, Offley Road, LONDON SW9 OLST/F (*44) 020. 7735 6655spletna stran: http://skm-london.org.ukžupnik: Stanislav Cikaneke-naslov: [email protected]

A V S T R I J A

SLOVENSKI PASTORALNI CENTER DUNAJEinsiedlergasse 9-11, 1050 WIENT (*43) (0)1/544-25-75; F (*43) (0)1/544-25-75;M (*43) (0)699-192-200-49duhovnik: Branko Umeke-naslov: [email protected] stran: www.spc-dunaj.net

SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA GRADECMariahilferplatz 3, 8020 GRAZT (*43) 0316. 7131 6924župnik: p. mag. Jože Lampret OFMConv

SLOVENSKA ŽUPNIJA VORARLBERGv soupravi, mag. David Taljat (glej Švica)

SLOVENSKA KAT. MISIJA SPITTALDrau Marienkapelle, Villacherstr., SPITTALžupnik: mag. Jože AndolšekŠt. Primož 65, 9123 Št. PrimožT (*43) 042. 3927 19

B E L G I J A , N I Z O Z E M S K A I N L U K S E M B U R G

SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA EISDENGuill. Lambertlaan 36, BE 3630 EISDENT/F (*32) 089. 7622 01kontaktna oseba: Nežka Zalar,M (*32) 472. 2682 00e-naslov: [email protected]

SLOVENSKI PASTORALNI CENTER BRUSELJAv. de la Couronne 2061050 Bruxelles / IxellesT (+32) 02. 64 77 106e-naslov: [email protected]

F R A N C I J A

DELEGATURA – AUMÔNERIE NATIONALE DES SLOVÈNES DE FRANCEMoulin de Thicourt 57380 THICOURTTel – Fax (*33) 03. 8701 0701 e-naslov: [email protected]

SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA PARIZ3, Impasse Hoche, 92320 CHATILLONT (*33) 1 42 53 64 43,župnik in delegat: Jože Kamine-naslov: [email protected] Ciril Valant: 32, rue de la Guilloire, 78720 La Celle les Bordes. Tel: 01 34 85 26 66

SLOVENSKA KAT. MISIJA MERLEBACH14, r. du 5 Decembre, 57800 MERLEBACHT (*33) 03. 8781 4782,T mlin (*33) 03. 8701 0701župnik in delegat: Jože Kamin,e-naslov: [email protected]

UREDNIŠTVO IN UPRAVA: NAŠA LUČ, POLJANSKA C. 2, SI - 1000 LJUBLJANA, TEL.: +386 1 438 30 50, FAKS: +386 1 438 30 55ZVEZA SLOVENSKIH IZSELJENSKIH DUHOVNIKOV, DIAKONOV IN PASTORALNIH SODELAVCEV V EVROPI

SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA NICA6, rue Vernier, 06000 NICET (*33) 4. 9388 5851, F (*33) 4. 9388 5851župnik: Štefan Čukmane-naslov: [email protected]

H R V A Š K A

SLOVENSKA KAT. SKUPNOST ZAGREBoskrbovana iz Slovenije. Informacije:dekan Anton Trpin, T (*386) 07 338 00 15Trubarjeva 1, 8310 Šentjerneje-naslov: [email protected]

I T A L I J A

SLOVENSKA KATOLIŠKA SKUPNOST RIMVia Appia Nuova 884, 00178 ROMAT (*39) 06.7184 744, F 06. 712 99 910rektor msgr. dr. Jožko PircT (*39) 06.718 72 88e-naslov: [email protected]

SLOVENSKA KAT. SKUPNOST MILANOcerkev Corpus Domini, ul. Canova 4župnik: Karel Bolčina, T (*39) 0481. 21849M (*39) 0338. 1958 889, F 0481. 5192 17Trg sv. Andreja 1/a, 34170 Gorica/Italijae-naslov: [email protected]: K. Donno, T 02. 3800 8218

N E M Č I J A

KOORDINACIJA DUŠNEGA PASTIRSTVA SLOVENCEV PO SVETUpredstavnik pri NŠK: msgr. Janez PuceljLiebigstr. 10, 80538 MünchenT (*49) 089.2193 7900, M 0173.9876 372F (*49) 089. 2193 79016e-naslov: [email protected]

SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA BERLINKolonnenstr. 38, 10829 BERLINT (*49) 030. 7845 066, T 030. 7881 924F 030. 7883 339spletna stran: www.skmberlin.dežupnik: Izidor Pečovnike-naslov: [email protected]

SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA ESSENBausemshorst 2, 45329 ESSENT (*49) 0201. 3641 513T/F (*49) 0201. 3641 804spl. stran: www.slomisija-essen.dežupnik: Alojzij RajkM (*49) 0173 340 82 95e-naslov: [email protected] [email protected]

DUHOVNA OSKRBA SLOVENCEV V NADŠKOFIJI KÖLNžupnik: Martin MlakarEltingplatz 16, 45141 EssenT (*49) 0201. 3109 826

SLOVENSKA KAT. ŽUPNIJA FRANKFURTMathildenstr. 30 a, 60599 FRANKFURTT (*49) 069. 6365 48, F 069. 6330 7632spletna stran: www.skg-frankfurt.dežupnik: Martin Retelje-naslov: [email protected]

SLOVENSKA KAT. MISIJA MANNHEIMRömerstrasse 32, 68259 MANNHEIMT (*49) 0621. 285 00, F 0621. 7152 106Spl. stran: www.skm-mannheim.dežupnik: Janez Modice-naslov: [email protected]

SLOVENSKA KAT. MISIJA INGOLSTADTAventinstr. 25, 85051 INGOLSTADTT (*49) 0841. 590 76, T/F 0841. 9206 95M (*49) 0179 880 9762župnik: Stanislav Gajšeke-naslov: [email protected] stran: http://skm-ingolstadt.2hp.eu

SLOVENSKA KAT. MISIJA STUTGARTStafflenbergstr. 64, 70184 STUTTGARTT (*49) 0711. 2328 91, M 0178. 4417 675F (*49) 0711. 2361 331spletna stran: www.skm-stuttgart.dežupnik: dr. Zvone Štrubelje-naslov: [email protected]

SLOVENSKA KAT. MISIJA AUGSBURGOttmarsgäßchen 8, 86152 AugsburgT/F (*49) 0821. 979 13, M 0173.5937 313župnik: Roman Kutine-naslov: [email protected]

SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA ULMNeunkirchenweg 63 A, 89077 ULMT (glej Augsburg)župnik: Roman Kutin (glej Augsburg)

SLOVENSKA KAT. MISIJA MÜNCHENLiebigstr. 10, 80538 MÜNCHENT (*49) 089. 2219 41, F 089. 2193 79016e-naslov: slowenischsprachige-mission.muenchen@erzbistum-muenchen.detajnica in pastoralna sodelavka: Barbara Aličspletna stran: www.skm-muenchen.dežupnik: Janez Pucelj; T (*49) 089. 2193 7900e-naslov: [email protected]župnik v pokoju: Marjan Bečane-naslov: [email protected] sodelavec Slavko Kesslere-naslov: [email protected]

S R B I J A

SLOVENSKA KAT. SKUPNOST BEOGRADHadži Milentija 75, 11000 BeogradT (*381) 11 308 55 85, F (*381) 11 308 55 84župnik: stolni župnik

Š V E D S K A

SLOVENSKA KAT. MISIJA GÖTEBORGParkgatan 14, 411 38 GÖTEBORGT/F (*46) 031. 7115 421,spletna stran: http://www.slovenskamisija.se/župnik: Zvone Podvinskie-naslov: [email protected];[email protected]

Š V I C A - L I E C H T E N S T E I N

SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA ZÜRICHHallwylstrasse 60, 8004 ZÜRICHT (*41) 044.3013 132, M 079. 7773 948F (*41) 044. 3030 788spletna stran: www.slomisija.chžupnik: mag. David Taljate-naslov: [email protected]

RAFAELOVA DRUŽBA, Poljanska 2, SI-1000 Ljubljana, tel. (*386) 1-438 30 50, faks (*386) 1-438 30 55, e-naslov: [email protected] • Poslovni račun pri NLB d.d.: 02014-0253581535, voditelj: Lenart Rihar

Marienthal 2012 – škofov obisk v slovenski župniji Frankfurt

Skupaj s škofom Thomasom smo molili križev pot v Marienthalu.

Po končani maši pa še skupna slika pred cerkvijo v Marienthalu

Osrednja romarska cerkev škofije Limburg je Marienthal.

Skupaj s škofom od postaje do postaje križevega pota

Stisk roke po predstavitvi naše žu-pnije in izročitvi daril

Ob koncu obiska smo škofu izročili tudi darila.

Marienthal – Glej, tvoja mati, glej, tvoj sin.

Pred začetkom maše pozdrav škofu s slovenskim šopkom

Documents

maj 2012, letnik 61, številka 5 luc05-2012_tisk.pdf · Franciji. Dostop v tovrstne zavode sem imela kot študentka na tečajih specializacije. Poleg redne telovadbe in risanja je