Magnetogr 1 - Vrhnika · neodgovorno na tak način pisati dopise in v naprej nekako se opredeljevati, nekako nekomu servirati svoje mnenje, svoje stališče in ga napotiti, jaz bi

Magnetogram 4. seje Občinskega sveta Občine Vrhnika z dne 21. 5. 2015 1

Magnetogram in glasovanja 4. seje Občinskega sveta Občine Vrhnika z dne 21. 5. 2015 Prisotni: člani Občinskega sveta Občine Vrhnika: 1. Edin Behrić Povezujemo Vrhniko 2. Anja Sluga Povezujemo Vrhniko 3. Barbara Kovačič Povezujemo Vrhniko 4. Andrej Kos Povezujemo Vrhniko 5. Nataša Grom Povezujemo Vrhniko 6. Borut Fefer Povezujemo Vrhniko 7. Janko Skodlar Povezujemo Vrhniko 8. Ema Goričan Povezujemo Vrhniko 9. Mirko Antolović SDS 10. Daniel Cukjati SDS 11. Alenka Džafič SDS 12. Nataša Frank SDS 13. mag. Miroslav Ribič SMC 14. Boštjan Erčulj SMC 15. Valerija Mojca Frank SMC 16. Sebastian Kovačič Nova Slovenija - Krščanski demokrati 17. Vinko Keršmanc Nova Slovenija - Krščanski demokrati 18. Alojz Kos SD 19. Janez Kikelj SD 20. Vid Drašček DeSUS 21. Leon Marjan Možina DeSUS 22. mag.Viktor Sladič Lista za razvoj vrhniškega podeželja 23. Pavel Oblak SLS 24. Anže Slabe Solidarnost, za pravično družbo Matevž Caserman, predsednik Nadzornega odbora Stojan Jakin, župan občine Vrhnika


Predstavniki Občinske uprave: Vesna Kranjc, direktorica Občinske uprave Občine Vrhnika Tina Kobal, vodja Oddelka za okolje in komunalo Dean Stepančič, SUMIRED Milivoj Kalanj, programer aplikacij V Ostali prisotni: Igor Dimnik, Kaliopa d. o. o. Marinka Konečnik Kunst, ZUM d. o. o. mag. Brigita Šen-Kreže, JP KPV d. o. o. Klavdija Plestenjak, JP KPV d. o. o. Martina Nartnik Biček, JP KPV d. o. o. Gašper Tominc, Naš časopis Darjan Kacin snemalec Stojan Jakin: Dober večer, ura je šest in eno minuto, jaz mislim, da bi lahko začeli z četrto redno sejo Občinskega sveta Občine Vrhnika in sicer predlagam sledeč dnevni red: prva točka, Pregled in potrditev zapisnika tretje redne seje Občinskega sveta Občine Vrhnika, druga točka, Pobude in vprašanja občanov Občinskega sveta Občine Vrhnika, tretja točka, Predlog Odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika in predlog Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vrhnika, četrta točka, Letno poročilo Skupne uprave Medobčinski inšpektorat za

redarstvo za leto 2014 in občinski program varnosti, peta točka, Revidirano letno poročilo Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. za leto 2014, šest, Predlog sprememb cen obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja, 7, Imenovanje članov Nadzornega sveta Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o., osem, Predlog uradnega prečiščenega besedila Odloka o Občinskem prostorskem načrtu za Komunalno podjetje Vrhnika na Tojnicah, devet, Predlog uradnega prečiščenega besedila Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za center za ravnanje z odpadki CRO Vrhnika - Tojnice.


DNEVNI RED: 1. Pregled in potrditev zapisnika 3. redne seje Občinskega sveta Občine Vrhnika z dne 7. 4. 2015 2. Pobude in vprašanja članov Občinskega sveta Občine Vrhnika 3. Predlog Odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika in predlog Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vrhnika 4. Letno poročilo Skupne uprave Medobčinski inšpektorat in redarstvo za leto 2014 in občinski program varnosti 5. Revidirano letno poročilo Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. za leto 2014 6. Predlog sprememb cen obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja 7. Imenovanje članov Nadzornega sveta Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. 8. Predlog uradnega prečiščenega besedila Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Komunalno podjetje Vrhnika na Tojnicah 9. Predlog uradnega prečiščenega besedila Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za center za ravnanje z odpadki CRO Vrhnika - Tojnice Preden gremo na glasovanje o dnevnem redu, bi prosil za ugotovitev prisotnosti, prosim!

Za današnjo sejo se je opravičil samo gospod Kikelj, ki bo nekoliko zamudil, vendar bo prišel, tako, da ugotavljam, da triindvajset prisotnih svetnikov je in, da lahko nadaljujemo s svojim delom. prisotnost

18:02:46 23 (96%) prisotnih odsoten Janez Kikelj Dnevni red dajem v potrditev, prosim za glasovanje! Sklep: Potrdi se Dnevni red v predlagani vsebini 23 (96%) prisotnih, 23 ZA, 0 PROTI Najlepša hvala, ugotavljam, da je dnevni red potrjen in lahko preidemo na prvo točko.


1. Pregled in potrditev zapisnika 3. redne seje Občinskega sveta Občine Vrhnika z dne 7. 4. 2015 Stojan Jakin: Na zapisnik tretje redne seje Občinskega sveta Občine Vrhnika, ki je bila sedmega četrtega 2015, pa prosim če so kakršne koli pripombe na zapisnik. V kolikor pripomb ni prosim za sprejem zapisnika v predlagani obliki! SKLEP: Potrdi se zapisnik 3. redne seje Občinskega sveta Občine Vrhnika z dne 7. 4. 2015 v predlagani vsebini Najlepša hvala! 23 (96%) prisotnih, 23 ZA, 0 PROTI Ugotavljam, da je zapisnik v predlagani obliki sprejet. Prehajam na drugo točko dnevnega reda.

2. Pobude in vprašanja članov Občinskega sveta Občine Vrhnika Stojan Jakin: Pobude in vprašanja članov Občinskega sveta. Nekaj odgovorov je v samem sklicu, nekaj je bilo pa še posredovano naknadno, pa bi najprej vprašal kako je z vprašanji iz preteklosti, oz. z odgovori, ki so tukaj že podani. Ali so ti odgovori u redu ali imamo še kakšno dodatno potrebo po pojasnilu. Glasovalna naprava ne deluje Malo nagaja sodobna elektronika, pa bom kar vprašal ali je kdo, ki ima kakšno pripombo? Mirko prosim! Mirko Antolović: Dober dan vsem prisotnim, hvala lepa za besedo. Pri točki pobude, na prejšnji seji sem podal pobudo o odpravi Odloka o omejitvi prometa tovornih vozil skozi Verd. Tukaj odgovor pač, da je to poslano na Krajevno skupnost, da naj da svoj odgovor v zvezi s tem, jaz sem že takrat opozoril, da je Krajevna skupnost, oz. Svet krajevne skupnosti že leta 2012 podala svoje, neko pobudo, da bi se to ukinilo, oz. spremenila ta uredba za omejitev prevoza teh kamionov. Tukaj v odgovoru je tudi napisano, da o morebitni ukinitvi smo dobili, smo obvestili tudi krajane Verda s strani katerih smo dobili največ pripomb in, da mora odredba kot taka ostati v veljavi,


pred tem pa je dopis, ki je bil poslan na Krajevno skupnost Verd, tudi v dopisu je bilo napisano, da se naj opredelijo do tega in med ostalim en odstavek napisan, da "hkrati vas obveščamo, da je Občina Vrhnika s strani krajanov prejela več pritožb o tovornem prometu, ter menijo, mora odredba ostati v veljavi". Jaz mislim, da je to skrajno neresno in neodgovorno na tak način pisati dopise in v naprej nekako se opredeljevati, nekako nekomu servirati svoje mnenje, svoje stališče in ga napotiti, jaz bi temu rekel; glej tukaj napiši ampak pazi se, da ne boš in ne vem kako bi to komentiral ta način, ne vem s kakšnim namenom se takšni dopisi pišejo, zakaj vplivati na nekoga kako naj se odloči in mu podajati neke informacije za katere jaz verjamem, da na tak način se ne morejo. Vsaka stvar mora imeti za seboj tudi argumente, dokazila, zato tukaj prosim, da se na podlagi tega dopisa, ki je bil poslan Svetu krajevne skupnosti Verd, kjer je napisano, da je bilo več pritožb o tovornem prometu, kakšne so to pritožbe, na kakšen način, na kaj se nanašajo? Na ure? Na hitrost vozil? Ne vem na kaj se nanaša, ali sploh kakršne povezave o tem o čemer se mi pogovarjamo. Prejudiciranje stvari obsojam in ne sprejemam na ta način. Enako pa je napisano v odgovoru, kar pa je tudi zame nesprejemljivo, zakaj se zraven tega ni priložilo vse te pritožbe krajanov in pripombe in tako naprej in nekdo, ki je napisal, da mora ostati odredba taka kot je v veljavi. Zato pa imamo Svet krajevne skupnosti, naj se oni ukvarjajo s krajani, potem, če na gre, se pa potem še naprej

ukvarjamo tudi tukaj na nivoju občine. Tako, da sem prepričan, da so zadeve tukaj ne vem s kakšnim namenom prejudicirane in brez kakšne koli podlage, brez kakšnega koli temelja, ker če bi jaz verjamem, da bi bilo tudi pošteno in pravično, da se to tudi postavi na mizo vse te pritožbe, za tem moramo stati o čemer se pogovarjamo, tako, da vem, da bomo to na naslednji seji se pogovarjali o tem, ko boste dobili dopis, vem, pa, ste ga že dobili od Sveta krajevne skupnosti in vem, da smo verjetno na naslednji seji o tem pogovarjali, samo na tak način komunikacije pa zame nesprejemljivo. Ne vem, kako drugi o tem razmišljajo, da se že v naprej prejudicira zadeva, kako naj se odloči nekdo, oz. Svet krajevne skupnosti. Hvala. Stojan Jakin: Gospa Kobalova! Tina Kobal: Dober večer tudi z moje strani. Glejte, zadevo smo poslali na krajevno skupnost tako, kot ima te notri navedeno samo z enim namenom, nič z nobenim takim, da bi kakor koli hoteli na kogar koli vplivati. Dejansko imamo mi tam mesečno stranke iz Verda, ki se pač pritožujejo nad tovornim prometom, tako, da so tudi rekli, da se kadar koli se ka spreminja, da jih obvestimo glede na to, da smo dejansko pristopili k temu in podpiramo zadevo tako, kot je že Župan rekel, da se odredba ukine, smo jih obvestili, da se pač lahko ali na zboru krajanov to odloči, kakor koli,


da ni to samo Svet krajevne skupnosti, ki odloča o tej zadevi. Smo pa dejansko tudi dobili, tako kot ste že rekel, dopis iz Krajevne skupnosti, ki je v bistvu v celoti upoštevan, tako, da smo zadevo uskladili in kakor je župan povedal že na prejšnji seji se zadeva podpira, da se ta uredba ukine. Tako, da ni bilo z nobenim takim namenom, zadeve so čisto usklajene. Imeli smo tudi sestanek s temi krajani, smo se pomenili, tako, da glejte, smo mislim, da uskladili zadeve, ker je bilo toliko časa kratek rok, da bi to dobili gre pač na naslednjo sejo. Stojan Jakin: Bi mogoče dopolnil samo še to, da tudi pri meni je bilo kar nekaj krajanov, ki so proti ukinitvi tega in, da ne bi imeli kasneje potem nekega pranja perila pri nas njihovega, smo zaprosili, da oni dokončno povejo, kajti vemo, vsi poznate, da je več struj in vsak svoje naprej pelje. Ne bi jaz rad potem bo nekdo rekel, da nekdo nekoga forsiral ali kakor koli na kakšen način prejudiciral te sklepe, da na žalost je to. Ampak na naslednji seji pa tako ali tako to obravnavamo in sprejemamo v taki ali drugačni obliki. Tako, da ni nič, da bilo kaj, da bi hoteli nekomu kar koli nagajati, kakor koli ampak, veste tako uredbo sprejmeš potem imaš pa lahko plaz od zadaj. Dajmo razčistiti, en mesec nič ne pomeni. Hvala, no preden gremo naprej bi jaz prosil, ponovno za logiranje in za preverbo stanja, pridružil se nam je gospod Kikelj. Prosim lepo!

prisotnost 18:10

24 (100%) prisotnih seji se je pridružil Janez Kikelj Najlepša hvala, sedaj smo vsi prisotni, nadaljujemo z drugo točko, preden gremo naprej bi mogoče jaz imel eno pobudo in sicer tukaj gre za ukinjanje, oz. predlog novega pravilnika o službi nujne medicinske pomoči. Mislim, da je ta stvar tako pereča, da je prav, da par besed Občinski svet o temu reče, aktivnosti tečejo, mi smo se skupaj dobili župani, tisti, ki smo ustanovitelji. Skupni ustanoviteljski organ našega zdravstvenega doma, to je Občina Borovnica, Občina Log-Dragomer in Občina Vrhnika, razpravljali smo o tej zadevi imeli sestanek tudi z Občino Logatec in pa z Občino Horjul ter z županom Občine Žiri. Dejstvo je, da sedaj z novim pravilnikom, ki je v pripravi in, ki je v sprejemanju, možnost pritožb, pripomb je pa samo do jutri. Dejstvo je, da s tem pravilnikom na Vrhniki močno posegajo v našo obliko delovanja s tem, da se na Vrhniki, če bo tako kot je prvotna ideja nujna medicinska pomoč bistveno poslabša. Mi smo pred približno letom in pol uspeli to nujno medicinsko pomoč posodobiti in narediti na tak način, da je dejansko prijazna do občanov, če ste prebrali ta dopis, ki nam ga je pripravil Zdravstveni dom, gospod Roman Strgar, ste videli kaj to pomeni, dejansko pri novi organiziranosti kakor je predvidena smo mi pod Ljubljano, se pravi


center, urgentni center naj bi bil v Ljubljani, mi bi pa samo imeli potem neko izpostavo, kjer bi nujna medicinska pomoč sicer bila vendar imamo potem samo rešilca, imamo sicer tisto vozilo za intervencije, ampak zdravnika pa nimamo več 24 ur. Mi v tem trenutku imamo zdravnika 24 ur, sobote, nedelje, praznike in zato smo tudi zorganizirali tako obliko delovanja, da je to posebna služba nujne medicinske pomoči. Ta stvar teče, ta stvar je uspešna občani pohvalijo, ker dejansko so se časi bistveno skrajšali, tako, da jaz osebno ne razumem težave zakaj to spreminjati. Prav je, da država popravi in pa reši na tistih območjih kjer to ni rešeno, tam kjer pa je naj se ne dotika. Zato mi z našim predlogom prihajamo tako, da se ta pravilnik zadrži, da se ga korigira v tej obliki, da se tiste stari, ki so dobre, ker nekaj tudi dobrih stvari notri ima, da se ohranijo, tiste stvari, ki bi pa poslabšale delovanje, poslabšale stanje na terenu pa naj se odstranijo. Jutri imamo ob 15-ti uri sestanek z ministrico v Ljubljani, zgleda da na pritiske, ki so bili, namreč ministrica je po celi Sloveniji hodila, v Osrednjeslovenski regiji je pa ni bilo. Tako, da smo se dogovorili, oz. ne ampak so oni nas pozvali. Smešno je pa to, da v petek ob treh pozovejo in to petek, ko je zadnji dan za oddajo pripomb, tako, da tudi po tem sestanku nekih pripomb resnih človek ne more pripravljati. Ampak ne glede na vse skupaj mi smo to pripravili, dobili smo tudi, še enkrat dve občini, ki bi se za nujno medicinsko pomoč priklopile, ker tukaj je treba nekaj vedeti: 95 in več odstotkov vseh potreb občanov ni

tista nujna intervencija, ko gre rešilec na nesrečo ali pa kaj podobnega ampak je tudi tisto, ko nekdo pride, ne vem, bolečine v glavi, bruhanje, skratka kup stvari, kjer je zdravnik potreben, ker konec koncev tisto nujna medicinska pomoč imajo tudi gasilci. Mi imamo izredno dobre gasilce na Vrhniki in so usposobljeni kot tisti reševalci v prvem trenutku, ampak kot zdravniki, to je pa tisto, kar nam manjka. Mi se vračamo s predlogom kakršen je sedaj se vračamo eno in pol leto in več nazaj. Namreč izven tistega rednega delovnega časa bi spet moralo biti dežurstvo družinskih zdravnikov, to pa pomeni padec standarda. Družinski zdravniki na Vrhniki namesto, da bi imeli opredeljenih tisoč petsto bolnikov, oz. občanov kot je to normalno, imajo tudi dva tisoč petsto in več in to pomeni, da bi enostavno ob takih intervencijah trpelo njihovo redno, trpeli bi bolniki, prišlo bi do tistega odločanja, koga bomo podprli, ali tistega bolnika, ki je v ambulanti ali bomo šli na teren. Skratka lahko se pojavi, v skrajnem slučaju se lahko pojavi tudi situacije kot je bila v Brežicah, kjer je bila, kot vsi vemo, tudi ena sodnica kasneje, ena zdravnica kasneje obsojena zaradi tega, ker je pač prišlo do smrtnega slučaja. Ne daj bože, da bi se kaj takšnega zgodilo, ampak možnosti so, zato jez naprošam Občinski svet, da se opredeli do teh naših pripomb in, da te pripombe potem tudi v imenu, kot župan jaz sem to že poslal naprej, ampak tudi v imenu Občinskega sveta, lahko tudi v stranke, po svojih močeh tukaj pomagajo in dajo notri. Skratka čim širšo podporo vas naprošam, da damo


pri ustavitvi tega pravilnika. Če ga pa ustaviti ne moremo, pa zahtevamo, da se na Vrhniki organizira tako imenovan satelitski urgentni center. To pomeni, da imamo potem tudi zdravnika, to pa pomeni, da imamo organizacijo takšno kot je. Razlika bi bila v tem, da sedaj je ta nujna medicinska pomoč ki jo imamo pod občinsko ingerenco, kasneje bi prešlo pa to pod državno. Torej te ljudi, ki jih že imamo zaposlene, ki so tukaj, ki so dobri, ki jih ljudje spoštujejo, ker dejansko, jaz ne vem, do danes še nisem dobil pritožbe, dobil sem pa veliko pohval, da se ti potem prenesejo pač nekomu drugemu. Ampak, še enkrat, meni sploh ni jasno, kaj država razmišlja, kajti s tem pravilnikom, po tistih ocenah kot so meni povedali, pomeni 70 milijonov podražitev vse skupaj in pa tristo novih zaposlenih. Jaz ne vem ali na ministrstvu želijo imeti še en resor, pa še eno ekipo, ki bo te stvari nadzirala ali kaj, skratka za Vrhniko je rešitev, ki jo predlaga pravilnik poslabšanje trenutnega stanja. Prosim za vaše, če ima še kdo kakšno pripombo, pa res na kratko. Lepo prosim, prijavite se! Prvi je bil Vid Drašček, prosim! Vid Drašček: Lahko povem, da sem se takoj vključil, organiziral poslanca Primoža Kranjca, ki ima vso to dokumentacijo pri sebi, danes je še društvo upokojencev napisalo protest direktno na Ministrstvo za zdravje, tako, da je širša zadeva. Tudi ljudje direktno na moj e-mail me sprašujejo kaj narediti, da

bi ta zadeva ostala v tej obliki. Če na kratko povem, kot prometni policist vam povem, da to nujno rabimo. To je kri, na kar pa splošni zdravniki niso navajeni. Veste ta nujna pomoč je tako pomembna, ker nekateri splošni zdravniki na te zadeve niso navajeni, tukaj so mladi tehniki, zdravniki, ki znajo tudi vozilo voziti nujne pomoči, kar je pa zelo pomembno, da ti voziš pol ure na kraj, ______ spretnostno vožnjo in mladostjo v 15 minutah. Hvala lepa. Stojan Jakin: Hvala Vid, gospod Ribič prosimo! mag. Miroslav Ribič: Hvala. Jaz mislim, da je bistvena razlika imeti satelitski urgentni center ali pa neprekinjeno zdravstveno varstvo, kar nam tukaj hočejo ta nov pravilnik. Glejte, jaz mislim, da to neprekinjeno zdravstveno varstvo pomeni, ni neprekinjeno ampak pomeni osem ur zdravnika imeti v centru. Poglejte jaz mislim, da je končno en stvar o kateri čisto vsi 24 svetnikov pa vse stranke, pa še drugi, to se pravi meščani Vrhnike res skupaj stopimo in podpremo to vsak pri svojih političnih strankah, vsak pri svojih znancih, vsak pri svojih, kjer koli lahko, da pomaga in, da se ta volja, želja, da želimo, da se obdrži ta nujna medicinska pomoč na Vrhniki, da to se res tukaj združimo in, da naredimo vse kar je v naši moči. Jaz bom, obljubim in delam proti temu, čeprav je ministrica iz naše stranke, ampak jaz mislim, da


takšna razporeditev kot je ni dobra. In tudi v drugih krajih so celo omenjali državljansko nepokorščino. Tako, da glejte, mislim, da imamo res eno priložnost, da končno skupaj nekaj naredimo dobrega za Vrhniko. Hvala. Stojan Jakin: Miro hvala, se strinjam. Vinko! Vinko Keršmanc: Hvala za besedo. Jaz lahko rečem samo to, da je ta pravilnik zelo nenaklonjen tako meščanom, oz. občanom kot tudi sicer tistim, ki delujemo na področju zaščite in reševanja. S tem, da si tudi v nekem delu predstavljal, da bodo neka obveznosti prevzeli prostovoljci. Žal, zakaj, župan je lepo rekel devetdeset več zaposlenih, mi bomo pa dobili dodatne naloge brez kakršnega koli suporta opremljanja, ostane vse na lokalni skupnosti. Skratka, kar se pa delovanja nujne medicinske pomoči in sodelovanja med enotami našimi in zaščite in reševanja in prva pomoč, ki jo izvajamo, pa moram reči, da je v zadnjem letu viden velik napredek in, da je to tisto kar smo si že dolgo časa želeli, da je vzpostavljen kontakt, tako med profesionalci kot prostovoljci. Mislim, da je to dober zgled in škoda bi bilo, da bi te zadeve na kakršen koli način slabšali. Upam, da nam uspe.

Stojan Jakin: Hvala Vinko. Torej, če povzamem samo, Občinski svet to podpira, jaz bom jutri to ministrici povedal na sestanku z njo in absolutno vztrajamo, da se pravilnik ustavi, v najslabšem primeru, pa kajti država dostikrat naredi po svoje, pa, da v kolikor pravilnik gre naprej pri nas ostane ta urgentni, satelitski urgentni center. To je skrajna stvar, ki jo sprejemamo, ker mi to že imamo organizirano in pri nas ta stvar teče. Sedaj pa odpiram nove pobude in pa vprašanja, lepo prosim za prijave! Hvala lepa! Prvi je Pavel Oblak, prosim! Pavel Oblak: Hvala lepa za besedo. Imam eno kratko pobudo in sicer; dajem pobudo, da se podaljša obratovalni čas Centra za ravnanje z odpadki, ki je sedaj med tednom odprt od osme ure do štirinajste, v sredo pa do sedemnajste ure. Dajem pobudo, da se v sredo podaljša ta delovni čas do devetnajste ure ker vemo kakšni so, ljudje so po službah do četrte, pete ure in med tednom praktično ne morejo dati odpadkov, zato predlagam, da se pač takrat v sredo podaljša, vsaj v letnem času, delovni čas. To je to. Hvala lepa. Stojan Jakin: Hvala Pavle. Pri peti točki boste imel priliko direktno to direktorici povedati, ker bo tukaj. Tukaj pa imamo itak Edina, ki je vodja tega, pa to ni Center za


ravnanje z odpadki, ampak je to Komunalno podjetje Vrhnika, zbirni center. Edin Behrić V bistvu bo direktorica bolj povedala za kaj se gre, oz. zakaj. Prvotno je bilo do sedmih, samo je bilo toliko majhen obisk od tretje do sedme ure, da ni bilo smiselno, da bi bilo do sedme ure in se je zadeva potem skrajšala do pete. Ker je bilo, ne vem, trije od petih do sedmih. Samo to, če bo taka želja, ampak ni bilo smiselno, ker je bilo premalo obiska, po zimi pa sploh nobenega ni bilo obiska. Stojan Jakin: Gospod Oblak je jasno povedal, to bi bilo poletni delovni čas. Pač se bomo z direktorico pogovorili, mogoče bi pa ponovno kaj takega probali, ne vem, bomo videli. Hvala lepa, gremo naprej, Andrej Kos! Andrej Kos: Hvala za besedo. Jaz imam dve pobudi, najprej moram povedati, da nisem preveč zadovoljen z odgovorom, ki sem ga dobil na vprašanje, ki sem ga postavil na prejšnji seji. Sedaj ne vem, ali je, verjamem no, da je župnik Gregorc korektno povzel mnenje predstavnice spomeniškega varstva, moram reči, da se mi zdi diletantsko, no skoraj bi lahko rekel žaljivo tako mnenje, zato predlagam Občinski upravi, da to preveri, če to drži, ne pri župniku, ampak pri Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine. To je prva pobuda, druga pobuda, ki je pa čisto

formalna, predlagam Občinski upravi, ne podvaja teh odgovorov, ki jih dobimo v gradivu, ker je ves tekst napisan v zapisniku, pa teksta nista čisto identična. Tako, da predlagam, da v zapisnik napišemo zaporedno številko vprašanja, oz. pobude, ime svetnice, oz. svetnika je že tako napisano in potem pri tem gradivu, ki je sicer v osnovi korektno, napišemo samo zaporedno številko, ime pobudnice ali pobudnika in potem odgovor zunanje inštitucije, tako, da celotnega teksta, pa županovega komentarja ne podvajamo, ne bomo veliko prihranili s tem, je pa malo po nepotrebnem podvojeno. Hvala. Stojan Jakin: Najlepša hvala, bomo skušali upoštevati, bomo videli, kako je z zadevo. Gospa Barbara Kovačič! Barbara Kovačič: Hvala za besedo. Jaz imam pa dve pobudi, ki se nanašata na cestno ureditev in sicer prva se nanaša na ureditev cestne problematike na Lošci in sicer na dveh ulicah, Pot v Močilnik in pa Usnjarski cesti. Stanovalci v teh dveh ulic so že pred časom dali pobudo na Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, da se ali da ležeče policaje ali omeji hitrost, ker po ureditvi teh dveh cest, ko se menjala kanalizacija so se ceste tudi malenkost razširile in sedaj je to prava, se pravi dirkalnica, če lahko tako rečem za tiste, ki gredo proti Mirkam. In ker je na teh dveh cestah veliko, veliko otrok je v bistvu nevarno in bi prosili za odgovor Sveta za preventivo in vzgojo


v cestnem prometu. To je prva pobuda, druga pobuda je pa od staršev otrok iz vrtca in sicer med osmo, pa petnajst čez osem in naprej je zelo, zelo težko dobiti parkirni prostor pri vrtcu. In starši se pač ___ znajdejo tako, da pač parkirajo na pločniku. Naši redarji so zelo pridni in pridejo takrat in jim pišejo kazni in bi prosila, če se da v bistvu nekako organizirati to parkiranje ___, da bi za ta čas odprli parkirišče na stadionu, tako kakor je recimo v prvem tednu septembra, ko se začne šola, oz. da se uvede neka modra cona pri vrtcu, ker so določeni, ki tam parkirajo in grejo na avtobus in v Ljubljano in avti stojijo cel dan in zjutraj je res zelo težko dobiti parkirni prostor, da otroka prvič varno daš iz avta ven, ker tam kar na pločniku pustiš avto ni ravno varno, ker je zraven cesta, ker vozijo avtomobili. In, da ne vem, da se reši ta problematika, oz. ali, da Občina predlaga ali pa, da je to obravnava tudi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Hvala. Stojan Jakin: Najlepša hvala. No obe pobudi bomo posredovali Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Kar se tiče druge pobude imamo tukaj vodjo Medobčinskega redarstva, pa bo mogoče dal pojasnilo kako je z delovanjem redarjev, namreč zadeva ni tako grozno preprosta, Prosim gospod Stepančič!

Dean Stepančič: S parkiranjem na pločniku tik bo vrtcu v času, ko ljudje vozijo otroke v šolo, praktično se ogroža promet prav tistih pešcev in otrok, ki gredo vrtec, zato pač redarji še posebej polagajo pozornost takrat. Parkiranje na pločniku Barbara Kovačič: Saj o je pravilno, kako bi se dalo to rešiti? Dean Stepančič: Rešiti bi se dalo, da bi parkirale nekje na prvem parkirnem prostoru, kjer je prosto, pa se sprehodili po tem pločniku do vrtca. Barbara Kovačič: Kaj pa če se parkira ob pločniku, tako kot v Ljubljani, ne parkirajo delno na pločniku ampak ob pločniku. Dean Stepančič: Parkiranje je dovoljeno spet samo v skladu z prometno signalizacijo. Če so tam narisana parkirna mesta, je treba parkirati v parkirno mesto ne pa na cestišču. Stojan Jakin: Pa bi jaz prekinil to debato, nisem dokončal, ker sem hotel najprej to pojasnilo vendar do prvega sedmega bo zaključen Park&ride v Sinji Gorici, takrat bomo pretežni del parkirišča pri vrtcu spremenili v plavo cono, ker bomo potem, ki se v Ljubljano peljejo z


avtobusom prekanalizirali na Park&ride in bo zadeva enostavnejša. Jaz sem hotel samo pojasnilo, kajti komunalni redar če pride ven ne more delati razlike pri zakonodaji, on mora ukrepati, kajti v nasprotnem primeru je on odgovoren, disciplinsko, da ne izvaja svojega dela. Torej edina varianta je, da ga sploh ni, če pa pride pa mora ukrepati, pač to jaz kupim in verjamem, da je to res in to se dogaja. Ampak po prvem sedmem se bomo, računam imeli te stvari enostavnejše. Najlepša hvala, naslednji je gospod Ribič. Prosim! mag. Miroslav Ribič: Ja jaz imam dve pobudi. Prva je iz Zdravstvenega doma, kjer so delavci prosili, da naj omenim, da ni nikjer označbe ali kako naj se pride do Zdravstvenega doma. Torej jaz bi dal pobudo, da se pripravijo dve označbi, ena, ki se pride iz avtoceste, ena pa gor pri lekarni, da naj bi bilo za tiste, ki rabijo zdravstveni dom, pa ne vejo kam iti, da se to označi, mislim, pa da še posebej sedaj, če bomo imeli nov satelitski center, bo več ljudi prišlo. To je prva pobuda, druga je pa malo bolj resna in sicer na osnovi finančnih rezultatov, katere sem ugotovil in katere sem pregledal kot član Sveta Zdravstvenega doma, sem ugotovil, da je bila v preteklih letih, leta 2013 pridelana izguba 90 tisoč evrov in, da je bila v letu 2014 pridelana izguba 60 tisoč evrov. To se pravi v dveh letih je bivši direktor pridelal izgubo okrog, ne okrog, ampak kar 150 tisoč evrov. Ta, če citiram Zavod zdravstvenega zavarovanja Slovenije,

ki je odgovoril na trditve, da je ta izguba nastala zaradi Zavoda, pravi, da je po mnenju Zavoda je ključni razlog za izgubo preveliko povečanje odhodkov od primerjavi za povečanje prihodkov. Na osnovi pokazateljev, na osnovi kontne kartice pa bilance, ki sem jo gledal sem lahko ugotovil, da se je zdrastično povečalo zaposlovanje po teh podatkih na hitro, 50%, da so se povečali neki programi, katere Zavod za zdravstveno zavarovanje ne plačuje, torej predlagam, v bistvu tudi bi lahko rekel, da je to ena zahteva, da lastnik Občina Vrhnika opravi revizijo poslovanja za leto 2013 in 2014, da lastnik Občina Vrhnika pozove računsko sodišče, da opravi pregled poslovanja za leto 2013 in 2014, da Nadzorni odbor Občine Vrhnika opravi pregled poslovanja za leto 2013 in leto 2014. V kolikor se ugotovi, da je bila, da je izguba nastala zaradi slabih poslovnih odločitev mora lastnik zahtevati odgovornost in odškodninsko odgovornost od direktorja in pa bivšega direktorja in pa od bivšega predsednika Sveta zavoda. Naj po vseh članov ampak predvsem je prvi je odgovoren direktor drugi za njim je odgovoren predsednik Sveta. Glejte nastala zguba 300 tisoč ni majhna stvar. Ve ste se pred dolgim časom ukvarjali z nekom, ki je tristo tisoč, po tistem, kar se, kar se lahko vidi odnesel, nekdo je pa zopet naredil tristo tisoč izgube in mi smo temu gospodu dali odrešnico. Če bi jaz vedel, s temi rezultati nikoli ne bi pritisnil za odrešnico, torej prosim, torej predlagam, da Svet sprejme sklep, da se opravijo vse revizije, katere sem naštel. Hvala.


Stojan Jakin: ... jaz bom samo še predlagal razširitev teh predlogov in sicer za pregled odgovornosti Sveta zavoda v času direktorovanja gospoda Židana. Takrat vemo, da je bilo 150 tisoč danih, oz. 160 tisoč celo, danih, Svet je dvignil roko in ga je zagovarjal tudi pri razrešitvi. Tako, da, če bomo šli, bomo šli pač pogledati tudi nazaj. Bomo do naslednje seje pripravili te materiale, tako kot se pač to dela, preverili ali je to res tako ali ni in potem na naslednji seji bomo pa verjetno to bolj natančno obravnavali. Hvala za pobude, gremo naprej, gospod Sladič! mag. Viktor Sladič: Hvala. Imam dve vprašanji z eno nadgrajeno pobudo povezano na eno teh vprašanj. Prvo se ravno tako nanaša na prometno ureditev in nadgrajuje vprašanje, oz. pobudo kolegice Kovačič, sicer vprašanje imam, pa bom verjetno dobil odgovor od kdaj je na delu ceste, mislim, da je to Lošca od križišča pri pivovarni vzdolž bivšega objekta IUV dovoljeno parkiranje tovornih motornih vozil in kako to, da je to parkiranje nekaznovano, sploh glede na to, da je celotna, celotno cestišče, v celotni širini cesta in ni parkirišče. Parkirišče ob tej cesti, makadamsko, nasproti bivše trgovine IUV, pa je prazno in iz tega tudi pobudo inšpektoratu, oz. Medobčinskemu inšpektoratu, ki je, čeprav, ne morem jim dati pobude, ampak, ker smo že o tem govorili, zakaj bolj pogosto ne kontrolirajo sprehajalcev in lastnikov psov na poti v Močilnik, ker

če se greste sprehajati na poti v Močilnik, razen če ne hodite po sredini ceste morate imeti veliko srečo, da ne stopite, da ne rečem v kaj, ker lastniki ne spoštujejo pač odredb, ki veljajo za njih. Drugo vprašanje se pa nanaša na ureditev Cankarjevega doma in sicer me zanima glede na to, da gre za objekt, kulturno znamenitost krajevnega pomena, me zanima katera barva Cankarjevega doma je originalna barva, glede na to, da vidimo, da je sedaj pač iz bivše rumene nastala sivo bela fasada, pa me zanima, če je to v skladu z vsemi usmeritvami in zahtevami, pomembnosti objekta takega kot je ali je kakšna druga odločitev botrovala temu, da je barva sedaj spremenjena. Samo toliko, hvala. Stojan Jakin: Najlepša hvala, jaz mislim, da to zadnje vprašanje bi gospod Skodlar lahko podal odgovor, prosim! Janko Skodlar: Lep pozdrav še iz moje strani, hvala za besedo. Sedaj Cankarjev dom, kot tak ni zaščiten kot neka kulturna dediščina, ampak je pa ... ne nič nima, za enkrat nobene stvari nima vendar je na obeh straneh, sta objekta, ki pa sta kulturna dediščina in jih Zavod tudi vodi, plus tega je pa sama ulica, Tržaška cesta zavarovana kot stavbna dediščina, bi rekel v celotnem nizu, kot takem. Tako, da mi smo seveda naprosili k sodelovanju Zavod za varovanje kulturne dediščine, ki se je potem s projektantom potem tam odločal tudi o barvah, tudi o ostalih


ureditvah. Bil je cel kup pripomb, cel kup stvari, ki so vplivale na spremembe popisa in teh stvari, saj boste tudi dobili na mizo, so potegnile za seboj tudi neke podražitve. Dejstvo pa je, kar se tiče, če se omejim samo na barvo je to usklajeno z Zavodom za varstvo kulturne dediščine in jaz se v to nisem vtikal. Stojan Jakin: Hvala, kar se prvega vprašanja tiče mora odgovor podati MIRED, sprašujem gospoda Stepančiča, če lahko na tem mestu že poda? Dean Stepančič: Zoper lastnike motornih tovornih vozil izvajamo redno kontrolo, tam tudi ukrepamo, v soboto, če se ne motim so bili izdani štiri obvestila o prekršku. Glede sprehajalcev psov in ne čiščenja iztrebkov psov za seboj, pa izvajamo tudi kontrolo, ampak moramo vedeti, da ljudje, ko vidijo občinskega redarja, ki je v uniformi in z označenim avtomobilom izvajajo določila Odloka. Sam večkrat grem tudi v civilu, kot inšpektor tja in tudi sem že ukrepal, prav na istem mestu zoper tistega, ki ni pospravil. Tako, da izvajamo kontrolo, ampak nismo vedno tam,smo na območju šestih občin, ki imajo iste probleme z isto problematiko. mag. Viktor Sladič: Če lahko samo dodam, parkiranje tovornih vozil na tem delu, ker se vsaj dvakrat peljem po tej cesti domov je vsakodnevno in je zatrpana cesta od

križišča do Sušnikove ceste __, do te stare hiše na levi, vsako dnevno. Dean Stepančič: Tukaj ob cesti, ob zidu bivšega IUV-ja? Ja, samo parkirajo zvečer in odidejo zjutraj, večinoma. mag. Viktor Sladič: Parkirajo popoldne in do zjutraj. Dean Stepančič: Ja, saj izvajamo in izrekamo globe vedno. Stojan Jakin: Tako, da jaz verjamem, pobuda je bila, če bodo bolj pogosto še šli, jaz verjamem, da so bile ža kazni izrečene, ampak dejansko imamo redarjev kolikor jih imamo, imamo pa v tem trenutku, mislim, da pet občin, ki jih pokrivamo, tako, da bomo naprosili, da mogoče malo pospešijo svoje, ne pospešijo ampak bolj zgostijo svoje delovanje na tem območju. Gospod Slabe! Anže Slabe: Hvala za besedo, jaz imam samo eno kratko vprašanje, pa eno pobudo, glede na to, da je tristo tisoč evrov v proračunu za obnovitev ceste na Ulovko, kdaj bo razpis, glede na to, da smo že skoraj junija? To je prvo, drugo imam pa pobudo, kar sem že na Svetu za preventivo poslal en mail, sedaj ne vem ali ni prispel ali kako je sedaj glede na to, da. Za


križišče Kačurjeve, pa Jagrove ceste, ko prideš na konec Kačurjeve se čisto popolnoma nič ne vidi, moraš iti s celim avtom ven, ko je že zdavnaj lahko karambol, mislim, da je tudi od bivšega svetnika, gospoda Novljana tam vnuk bil poškodovan in mislim, da tam, če lahko da te pobudo, da gre tam svet za preventivo pogledati tja, tam je res zelo zoprno. Hvala. Stojan Jakin: Hvala, kar se tiče druge pobude bomo dali na Svet za preventivo, kar se tiče pa prvega vprašanja bo pa gospa Kobalova odgovorila, prosim! Tina Kobal: Najlepša hvala za besedo. Predvidoma gre razpis za Ulovko v torek na Portal javnih naročil, kot veste je to pač letni proračun, sprejet je bil letos, naredila se je projektna dokumentacija, naredili so se popisi, ki jih je potrebno še pogledati do torka. Predvidoma imamo rezerviran torek, da gre zadeva v javno naročilo. Kar se pa tiče mogoče še te Kačurjeve, mogoče tudi treba poudariti, da se bo letos ta cesta obnavljala, kar je bilo tudi sprejeto v proračunu, tako, da bomo tudi tam upoštevali ta vaše pripombe, če se da tudi kaj s tistimi škarpami narediti. Stojan Jakin: Najlepša hvala, gospod Kovačič!

Sebastian Kovačič: Ja hvala gospod župan. V bistvu imam vprašanje namenjeno vam, no pa gospe direktorici s strani občana, občanke glede na, pa ga bom sedaj skrajšal, oz. skrajšano prebral; glede na vse zakonitosti, ki jih zagovarjate, v bistvu je prvo vprašanje: zakaj ne izdajate gradbenih dovoljenj v zakonskem roku, občan, občanka že približno štiri mesece čakajo, zakonski rok pa je mesec, če je skrajšan postopek, ali pa če ugotovitveni dva meseca. Naj bi bil tudi stik z Občinsko upravo, kjer pa so odgovori, da je pač, imajo drugo delo in nimajo časa s tem se ukvarjati. Naslednje vprašanje je tudi glede odmere komunalnega prispevka glede na to, da je zakonski rok petnajst dni, čakala je pa na odločbo skoraj dva meseca. In pa glede novega Odloka o komunalnem prispevku, če bo sprejet, glede 23-tega člena, drugega odstavka, to se pravi glede retroaktivnosti, kako mislite obračunati, kako mislite obračunati komunalni prispevek tistim, ki so dali vloge pred tem odlokom, pa so jim bili kršeni zakonski roki, ki jih je do njih kršila Občina. Hvala. Stojan Jakin: Najlepša hvala, odgovor bo podan pisno na naslednjem občinskem svetu. Gremo naprej, gospod Cukjati! Daniel Cukjati: Dober večer tudi v mojem imenu, imam tri pobude. Sicer prva se nanaša na zadnjo sejo, ko je bilo s


strani kolegice Nataše Frank dana pobuda, da se pri zapisnikih pri rezultatih glasovanj navede tudi imena svetnikov, kako so glasovali. V odgovoru piše, ste navedli, da to ni praksa in da bo tako ostalo, kakor je bilo sedaj, dajem pa jaz pobudo, da imajo nekatere občine, oz. veliko občin prakso, da daje posnetke občinskih sej na občinsko internetno stran. Sedaj če se iz magnetograma ne da videti, kako ljudje delajo se bi dalo pa iz posnetka videti in mislim, da tistega, ki bi zanimalo, občana, da bi imel prost dostop do posnetka in ___ tudi tehnično ni nekega problema, da se to izvede. Druga pobuda se pa nanaša na varnost v cestnem prometu. Pred časom so policisti oglobili peško, ki je prečkala cesto pri Lenartu do Mulajeve hiše, ker je seveda prečkala cesto, kjer ni prehoda za pešce. Sedaj mislim, da Zakon o varnosti v cestnem prometu določa, da je, da lahko prečkaš cesto če si oddaljen od prehoda več kot sto metrov. Mislim, da je najbližji prehod oddaljen devetdeset metrov in sicer pri Tržaški cesti vendar praksa kaže, da velika večina, tudi sam se štejem med njimi, ko parkiramo pri Loki in gremo na Staro cesto na sladoled, enkrat potem gremo tam, kar ni prav, se strinjam in mislim pa, da policist ali kdor koli bo kaznoval tam občane ne bo rešil tega problema ___ varnosti, ker bodo ljudje še vedno hodili tam čez kar je najkrajša pot do Stare ceste. In če smo zelo dosledni iz strani, če se parkira pri trgovskem centru Loka, občani niti ne morejo priti do cerkve svetega Lenarta, ker morajo iti ali do Tonke kjer je prehod za cesto pa okrog, če gredo pa pri Tržaški cesti čez je

pa potem Stara cesta tudi ni prehoda, oz. morajo iti tistih petnajst metrov v globino pa obrniti, pa nazaj. Tako, da daje predlog, da se tam uredi prehod, če je možno, mislim, da je možno, ker domačini smo navajeni, da tam ljudi čez hodilo, tudi če ni prehoda, smo previdni vozniki, da se pa to še bolj signalizira pa proba urediti. In tretja pobuda; bi pa samo dopolnil kolega Ribiča, sedaj za revizijo Zdravstvenega doma. Jaz osebno tudi nisem poznal teh izgub v Zdravstvenem domu Vrhnika, bil sem presenečen, ko sem prvič slišal za te izgube in se mi zdi prav, da se naredi revizija, velike verjetnosti ni nič narobe ampak, da se, kako bi rekel, ustavijo te govorice, da _____ tudi miren, da ta sredstva, ki jih Občinski svet namenja Zdravstvenem domu, da ___ smotrno, podpiram to odločitev za revizijo delovanja Zdravstvenega doma, za prejšnji dve leti. Hvala lepa, to je vse. Stojan Jakin: Najlepša hvala Danijel, jaz bi prosil najprej gospo Kobalovo, da poda obrazložitev glede druge pobude, oz. vprašanja. Tina Kobal: Ta problematika je kar pereča in je tudi bila že večkrat obravnavana, tako s strani policije, kot Direkcije republike Slovenije za ceste, ker je ona lastnica te ceste, ker je regionalna cesta. So pa poudarili zadevo, da tam prehoda za pešce ne more ___ glede na to, da je to zelo oster ovinek, 90, je v


bistvu bolj nevarna zadeva, da se kakršen koli prehod naredi, kakor, da ga ni, ker tako, kot gre pešec čez cesto, tam v kateri koli smeri je precej bolj pozoren na promet, kakor če bi bil prehod za pešce, ker veste kako stopijo na prehod za pešce, pripelje okoli ovinka avto, ja domačini so lahko pozorni na zadevo, ampak ne vozijo se samo domačini po državni cesti. Tako, da te zadeve so bile sigurno že trikrat s strani Občine izpostavljene, na Direkcijo, na policijo, pa so rekli, da je s strani varnosti tam prehoda ne more biti. Stojan Jakin: ... Stepančič, kaj dodal? Dean Stepančič: Kot član Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, smo že večkrat podali pobudo za prehod na tem delu na Direkcijo republike Slovenije, ki določa pravila na državnih cestah in nikoli niso ugodili temu prehodu za pešce ravno zato, kot je gospa Kobalova povedala že. Stojan Jakin: Torej iz tega izhaja samo to, da ko gremo tam čez cesto, jaz namreč tudi tam čez hodim, je treba fino pogledati, da ni kakšnega policaja kje, dejansko je to tako. Gremo naprej gospa Nataša Frank!

Nataša Frank: Hvala za besedo. Jaz sem pa na marčevski seji že predlagala ureditev tistega križišča iz Sinje Gorice proti Ligojni, pa ste rekli, da boste na Svet za preventivo dali vprašanje, pa odgovora še nisem dobila, pa bi prosila za odgovor, glede širitve ste potem omenil. Drugi predlog je glede rezervacije v vrtcu. Trenutno starši plačujejo 30 procentov, 70 procentov, Občina pa 30. Sedaj, malo sem pregledala sosednje občine, večina jih ima petdeset procentov in, da je to dodatna obremenitev za proračun, ampak tudi sem pregledala, da je več odobrenega za rezervacijo v vrtcih v proračunu, tako, da bi predlagala mogoče, če se razmisli o večjem odstotku plačila Občine. Tretji predlog se pa nanaša koše za pasje iztrebke v Ligojni, če se da tudi to tam postaviti morda, ker so določena območja, kjer so pač pasji sprehajalci in nikoli nihče ne pobere pasjega iztrebka. Hvala. Stojan Jakin: Hvala lepa, bomo te predloge dali naprej, jaz mislim, da kakšnih posebnih zadržkov ne bi smelo biti. Dolžan sem še odgovor na prvo vprašanje, oz. pobudo gospoda Cukjatija. Res je mi tudi snemamo seje in dejansko razmišljamo o tem in bomo dali tudi mi na spletno stran. Sedaj, če ste pogledali, slavnostna akademija, vsaj tisti, ki niste bili jo lahko si pogledate vsaj na samem internetu in moram povedati, da je bila krasna zadeva, res tisti, ki ni bil mu je lahko žal, lahko si pa ogledate. Tudi vse ostale


seje bomo dali na internet, ko bodo vsi pogoji zagotovljeni, imamo še nekaj težav, ampak misli, da kaj bistvenega ni, tako, da hvala za pobudo, razmišljamo tudi mi v tej smeri. Je še kaj za dodati? Vesna Kranjc: ... bi še dopolnila, da te seje bi že bile lahko na spletu, ampak ovira je naš Poslovnik o delu Občinskega sveta, ker nam tega ne omogoča in mi smo že na začetku mandata želeli, da bi bilo to na ... seje na našem spletu vendar problem pa je, ker temu nimamo prilagojen naš poslovnik. Mi imamo pač napisano, da se seje snema, ne pa, da so lahko posnetki objavljeni na spletu in v kolikor bi se javil nekdo, ki mo to ne bi ustrezalo ali pa informacijski pooblaščenec, bi lahko bila odgovorna oseba zato odgovorna. Zato prihodnosti pričakujemo, oz. pripravljamo spremembe našega poslovnika in to bi uvrstili tudi kot ena od sprememb in potem bi začeli seje predvajati občinski spletni strani. V kolikor pa menite, da bi bilo to primerno že sedaj, pa lahko Občinski svet sprejme sklep in se vsi s tem strinjate, lahko to mogoče naredimo, samo, saj pravim, ovire so predpisi naši lokalni. Stojan Jakin: ... Daniel Cukjati: Hvala, to je bilo nekaj podobnega že v odgovoru, vendar jaz mislim, da Pravilnik ne prepoveduje

objave, seje so pa javne, tako, da tisti, ki je svetnik je tukaj javna funkcija in jaz ne vidim nobenih zadržkov, da se tudi ostali občani ne vidijo kaj se mi tukaj pogovarjamo. Hvala. Stojan Jakin: Hvala lepa, u redu, gremo naprej, jaz predlagam, da zaključimo s to točko in gremo na naslednjo na tretjo točko današnjega dnevnega reda. 3. Predlog Odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika in predlog Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vrhnika Stojan Jakin: Predlog Odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika in predlog Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vrhnika, prosim razlagalko gospo Tino Kobal za kratek uvod. Tina Kobal: Točka je bila obravnavana na dnevnem redu tretje redne seje in sicer 7. 4. 2015 je osnutek obravnaval, ga je prekvalificiral v predlog in posredoval v javno obravnavo do 21. 4. 2015. In sicer v času javne obravnave so bila posredovana vprašanja in predlogi, pripombe in pa skratka dopolnitve s strani svetnikov in pa tudi s strani občanov. Te povzetki so navedeni v vašem gradivu, ki ste ga prejeli za samo


sejo Občinskega sveta, poleg tega je pa tam tudi Občinska uprava en del še dodala in sicer za rok pritožbe na drugi stopnji 60 dni, kar je lepo na, pritožba na župana se je podaljšala iz 30 na 60 dni, poleg tega so pa bile potem tudi usklajevalni sestanek in sicer 20. 5. 2015 z občinskimi svetniki, z dvema občinskima svetnikoma. Te bistvene spremembe v novo predlaganem dogovoru usklajene na sestanku ste danes en del dobili po e-pošti, en del vam je bil dostavljen na mizo. Da povzamemo kaj so bile te točke, ki so bile obravnavane in dosežen nek sporazum, da se v skupne in računske stroške dodale ocenjene vrednosti infrastrukture v Bevkah in Blatni Brezovici in sicer po vrednosti NRP-ja za leto 2016 in 2017 v višini tristo osemdeset tisoč evrov. S tem se tudi ne predlaga več sklepov v sprejem in sicer drugega dela, ker so te stroški infrastrukture že upoštevani v sklopu teh investicij v letih 2016 in 2017 in pa tabele v Odloku o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje občine Vrhnika in sicer četrti in pa sedmi člen Odloka kjer se tabele popravljajo glede na popravke na tem usklajevalnem sestanki, ki so se zgodile v elaboratu in katere imate tudi kot prilogo označene v gradivu, priloga tabele. Tako, da v bistvu jaz, toliko je to iz moje strani. Smo odprti za vprašanja. Hvala. Stojan Jakin: Najlepša hvala, odpiram prijave za vprašanja.

Najlepša hvala. Vprašanje imamo gospoda Viktorja Sladiča, prosim! mag. Viktor Sladič: Hvala, bom kratek, ker sem še od včeraj prav za prav že kar malo naveličan teh stalnih debat o tem komunalnem prispevku. Res je, da smo se včeraj sestali, 20. 5. je bil včeraj, javna obravnava se je zaključila bistveno pred tem, sestali smo se pa potem, ko je seveda Občinska uprava že podala stališče k predlogu sprememb in dopolnitev predlogov odlokov, ki so bili pa več ali manj odklonilni, res je pa tudi, da smo tudi včeraj dosegli določen dogovor glede na ugotovitve, ki smo jih podali v naših predlogih, ki se nanašajo na elaborat, šlo je za določene strokovne napake, na katere smo opozorili že v predlogih in, ki pa v odgovorih niso bile upoštevane, so bile pa včeraj, res pa je, da priznam, da nisem uspel teh predlogov še pregledati in upam, verjamem, da je bilo to, kar je bilo včeraj dogovorjeno pošteno. Imam pa vprašanje eno drugo, namreč pri pregledu gradiva za druge točke današnje seje sem opazil pri poročilu Komunalnega podjetja za lansko leto en podatek in sicer, pustimo to, da je Komunalno podjetje Vrhnika na projektu Čista Ljubljanica ustvarilo 180 tisoč evrov dobička, kar mi postavlja en kup vprašanj na katere bom opozoril kasneje, ko bo ta točka na dnevnem redu se pa sprašujem in sprašujem, glede na to, da je bilo prihodkov Komunalnega podjetja, to se pravi stroškov izkazanih v računih, ki jih je Komunalno


podjetje izstavilo za tri milijone 185 tisoč, dejanskih odhodkov v zvezi s tem je imelo Komunalno podjetje tri milijone 5 tisoč, kar se pravi, razlika je 180 tisoč evrov dobička imam vprašanje, katera vrednost je bila vključena v skupne in pa obračunske stroške, ali je to vrednost 3 milijone 185 tisoč, ali je to vrednost 3 milijone 5 tisoč, kaj je za temi 180 tisoč evrov dobička, ki se izkazujejo in kaj to pomeni glede na vsa dogovarjanja glede komunalnega prispevka v luči tega elaborata o katerem smo se tudi včeraj pogovarjali in me res zanima, katere so tiste vrednosti, ki so bile vključene v elaborat, upam, da so to nižje vrednosti, verjetno bo tudi tak odgovor z vaše strani dan, ne pričakujem, odgovora, da so bile vključene višje vrednosti. Hvala. Stojan Jakin: Hvala, mogoče bi jaz samo uvod dal, potem bodo pa razlagalci naprej. Namreč če ne bil izvajalec Komunalno podjetje Vrhnika, kaj bi se zgodilo? Pogodbena cena je tista kolikor je stal ta vodovod, torej tisti dobiček je čisto iz drugega, bom rekel iz neke druge zgodbe, tisti dobiček je dobiček Komunalnega podjetja, ker je pač uspelo za nižji denar narediti, kakor je bila napisana pogodba. Če to dela privatnik, mi tega sploh ne vemo in on pač ta denar spravi. Vsi pa delajo za nek dobiček, moraš imeti najprej pokrite stroške, potem pa dobiček, tako, da sem jaz, bom njih prosil, da dajo odgovor vendar jaz sem 100 procenten, da je to tisti višji znesek, tisti, kot je bila podpisana pogodba, kajti to je strošek

izgradnje vodovoda. Pustimo to, Komunalno podjetje je naše, jaz sem vesel, da je ustvarilo dobiček, ker ravno prejle smo poslušali, da je pa nek drugi javni zavod pa ustvaril zgubo, tako, da jaz mislim, da naloga je, ko delamo na trgu, to je pa prosti trg v bistvu, da ustvarjamo dobiček. Dobiček se ne sme ustvarjati pri zagotavljanju uslug občanov, oz. storitev, usluga je brezplačna, to me dostikrat opozorijo, ampak storitev občanov na javni gospodarski službi, se pravi vodovod, obratovanje vodovoda, obratovanje kanalizacije, pobiranje smeti, dobička ne sme biti, to bo tudi obrazloženo verjetno kasneje s strani direktorice, pri gradnji pa dobiček lahko je. Toliko bi jaz imel kot uvod, pa če ima še kdo, da me dopolni, tamle gospa Kobalova, gospod Dimnik, ali pa Marinka, gospa Marinka, ne vem. Tina Kobal: Ja, glejte, dejansko so notri bile upoštevane vrednosti iz pogodb. Tam, kjer se je že zgradilo tisto, kot je bilo plačano in tisto kar je investicija Stara Vrhnika, ki ni še zaključena so pogodbene vrednosti, dejansko kot je župan rekel, tisto, kar je v pogodbi, pa tisto kar je plačano se lahko upošteva. Izvedena dela, kakor so bila plačana, za tiste investicije, ki so bile zgrajene. Stojan Jakin: Prosim!


mag. Viktor Sladič: Ja, vse lepo in prav, ampak prihodki na projektu v višini 3 milijone 185 tisoč na okroglo so verjetno prihodki na osnovi izdanih računov Komunalnega podjetja, bodi si Občini kot pooblastitelju za In House, bodi si ministrstvu, ki je pač eden od plačnikov v svojem deležu tega projekta, bodisi posredno Kohezijskem skladu in prvič je to vprašanje zakaj potem, če projekt, ki je financiran s Kohezijskega denarja, kako lahko sploh pri takem projektu ustvarjaš dobiček, ker bi moral biti prav za prav speljan s pozitivno nulo. Me pa zanima, zakaj pa potem pogodbene vrednosti, če pa Uredba določa tiste vrednosti, ki dejansko predstavljajo strošek izgradnje, to je v tem primeru 3 milijone 5 tisoč? Stojan Jakin: Bi ponovno odgovoril, zgleda, da se nismo razumeli. Slučajno je, zato ker uveljavljamo inštitut In House naročila, je izvajalec Komunalno podjetje, pri čistilni napravi je izvajalec Gorenje projekt, pri tem sploh ne vemo koliko je dobička, ne vemo, ker smo na ključ sklenili pogodbo. Tam je lahko tudi milijon dobička, jaz ne vem tega, misli, da ga je zelo veliko tam dobička, ker so bili edini ponudnik, ker se njihove cene niti ni dalo preveriti, ampak ministrstvo je potrdilo, mi smo sprejeli in čistilna naprava bo zgrajena. Pri našem primeru imamo Komunalno podjetje, če bi to delale recimo firma SCT, Primorje, teh itak ni več, ali pa recimo zaradi mene avstrijci,

kdor koli, enostavno vpogleda v to kar vi sedaj govorite ne bi imeli, mi imamo vpogled zato ker govorimo o Komunalnem podjetju in še enkrat mi tukaj dve različni stvari obravnavamo. Na eni strani izgradnja vodovoda, bom rekel, projektu Čista Ljubljanica, ki je narejeno na podlagi tržnih pogojev, kakor se danes gradi, na drugi strani pa poslovanje podjetja kjer mu gledamo v drobovje, koliko je pa pri konkretno taki investiciji ustvarilo dobička in če bi oni ustvarili izgubo, bi jih morali, grdo bom povedal, na križ pribiti zato, ker so potem pri neki investiciji ustvarili izgubo. Oni morajo ustvarjati dobiček, pozitivna nula je lahko, še enkrat poudarjam, pa ta pozitivna nula pomeni 5 procentov, je lahko samo pri cenah komunalnih storitev. To je z zakonom predpisano, oz. Uredbo, da sem bolj natančen. To je Uredba o oblikovanju cen komunalnih storitev. Tako, da če so oni ustvarili dobiček je to za nas samo dobro in verjetno tudi s tem seznanjeni, oz. bo direktorica tudi potem povedala, ta dobiček se preliva v naš proračun nazaj. Ta denar ni, če bi delal privatnik, če bi delala to neka druga firma, bi ta dobiček šel ne vem kam, tukaj se pa vrača nazaj v občinski proračun. Tako, da dobiček je prav, da se je ustvaril in cena je takšna, če bi to na javnem razpisu, da bi delala neka firma se o tem sploh ne bi mogli pogovarjati, ker pogodba je bila toliko, toliko smo plačali, toliko je vrednost te opreme. Tako, da drugega skoraj ne morem dodati. Izklopljen mikrofon.


Pavel Oblak: Ja, hvala lepa. Kot je že bilo rečeno, včeraj smo imeli usklajevalni sestanek. Sedaj tukaj imamo v tem dodatnem gradivu neke usklajene rešitve, čeprav moje mnenje je, da tukaj ne gre za usklajene rešitve ampak gre za popravke napak. Pač če v elaboratu piše, da je 4 krat 4 20 ne moremo potem usklajevati, da je to 16. V elaboratu so bile pač napačno navedene neke zadeve, napačno je bila navedena površina parcel, površina neto tlorisnih površin pri cestah, površina parcel pri kanalizaciji, površina neto tlorisnih površin pri kanalizaciji, posledično so bili te faktorji, preračuni na enoto kvadratni meter parcel in kvadratni meter tlorisnih površin napačni. Moje mnenje je, da elaborata se niti ne da popravljati z amandmaji. Pač amandma je strokovni izračun in amandma pa politična zadeva. Ne moremo sedaj reči, da bomo mi računsko napako popravljali z amandmajem. Pač za moje pojme obravnavamo od včeraj nov amandma, saj se tudi datum spreminja, nov elaborat, saj se tudi datum na elaboratu spreminja. Tako, da je pravno formalno danes govorimo o novem odloku ne pa o tistem starem, ki smo ga dobili v gradivu. Na ta nov odlok pa mi ne moremo dajati amandmajev, saj smo ga šele danes na mizo dobili. Formalno po mojem mnenju gre za nov odlok, ki ga danes niti ne bi smeli obravnavati. To se pravi, kar se pa tiče, da bi bile kakšne zadeve usklajene, pa, to je pa druga stvar, kar se tiče se pravi cen opreme, cen kanalizacije po metru, cen vodovoda po metru, dolžina kanalizacijskega

omrežja, pa se kaj veliko uskladili nismo. Če se malo vrnem nazaj na naše pripombe, pripombe smo imeli pri kanalizacijskem omrežju, visoka cena po metru kanalizacije glede na sosedne občine, Logatec, Cerknico, enako pri vodovodu, potem dolžina kanalizacijskega omrežja, vsa gradnja je navedena posebej v elaboratu od leta 2011, ko je bila zgrajena še z Občinskimi sredstvi kanalizacija Verd - Podgora, pa do Čiste Ljubljanice, Lošce, Janezove vasi, Mirk. Vse v elaboratu posebej navedeno, posebej ocenjeno, hkrati je pa še kljub temu šest kilometrov nove kanalizacije. O tem smo se včeraj pogovarjali, pač dobili smo odgovor, da je ta kanalizacija naknadno ugotovljena, oz. naknadno najdena. Pač temu jaz težko verjamem, da je toliko časa ne bi vedeli, da imamo mi 6 pa pol kilometrov kanalizacije več kot je naj bi imeli v resnici. Posebno v primerjavi to ni tako malo kanalizacije iz projekta Čiste Ljubljanice, da imamo malo več 8 kilometrov pa še nekaj kanalizacije. Tudi sem preveril potem, pač ti podatki so od Komunalnega podjetja Vrhnika pridobljeni, na uradni spletni strani Komunalnega podjetja Vrhnika, ki je tudi pred kratkim obnovljena, piše, da v občini Vrhnika je zgrajeno 57 kilometrov javnega kanalizacijskega omrežja. To se pravi, to je tisti znesek, ki je bil že leta dva tisoč osem in pač Komunala, ki tak register vodi ne ugotavlja, da bi bila kakšna nova ___ kanalizacija, ki izmerjen, oz. ugotovljen zato še zmeraj, gre se pa za dva milijona evrov višje obračunske stroške. To pomeni, kar precej višji tudi komunalni prispevek za priklop na


kanalizacijo. Torej tukaj sem jaz zelo skeptičen do teh podatkov, kar se tiče dolžine kanalizacije. Toliko za enkrat. Hvala lepa. Stojan Jakin: Hvala lepa, bi lahko kdo pojasnil mogoče to razpravo, bi prosil gospo Kranjčevo za začetek! Vesna Kranjc: Hvala za besedo še enkrat. Pavle prav ste ugotovil, ko ste rekel, da mi ne sprejemamo amandma k elaboratu. Če pogledate gradivo, ki ste ga danes dobili na mizo, piše lepo amandma k Predlogu Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vrhnika in spremembo v elaboratu. Mi ne moremo sprejeti amandma k elaboratu. Elaborat je pripravljavec popravil, ko ga je popravil smo spremenili datum, ker je sedaj elaborat iz maja je maj 2015, ne več marec, tako kot je bilo prejšnjič, dajemo pa amandmaje k odloku in sicer se spreminja tabela v četrtem in v sedmem členu, ter prvi člen, kjer je naveden elaborat, se pravi ime elaborata. Tako sprejemamo amandma, če ga boste seveda sprejeli, predlagamo spremembo z amandmaji odloka, ne elaborata. Elaborat se je pa zgolj popravil, v tistih delih, kjer smo skupaj ugotovili, oz. ste vi opozoril na napake in dejansko so te napake bile, tako, da je prav, da ste opozoril, zato so bile tudi odpravljene. Toliko z moje strani glede formalnosti.

Stojan Jakin: Bi prosil gospoda Dimnika, da obrazloži od kje pa te dolžine. Igor Dimnik: Ja , dober večer. Včeraj smo že probali obrazložiti gospodu Oblaku, kako prav za prav kako se merijo kilometri gospodarske javne infrastrukture. Prav za prav govorimo o tem, da se vzpostavljajo katastri gospodarske javne infrastrukture. Katastri so živa stvar in ne vem če veste, vendar katastri niso od nekdaj bili merjeni na digitalni način še manj, prav za prav včasih katastrov sploh, tisto kar so, cevi katere so položili v zemljo niso niti odmerili in vse te stare grehe za nazaj sedaj Komunalno podjetje s svojo geodetsko službo počasi odpravlja. Nisem rekel, da so oni krivci za to, ampak dobili, dobila ona in Občina imata nalogo, da vodita katastre in sta se jih lepo sistematično lotila in vsak dan pomerita toliko in toliko novega katastra. Zato potrebuješ čas, katastrov do leta 2009, to kar gospod Oblak gleda je bilo pač toliko kolikor jih je tam napisanih. Jaz, ko smo v lanskem letu v četrtem, v petem mesecu začeli s samo pripravo z zbiranjem teh podatkov, sem pridobil kot Kaliopa d.o.o. zadnje katastre, katere mi je Komunalno podjetje dalo in s temi katastri jaz operiram. Katastri gospodarske javne infrastrukture niso edini, ki imajo problem, problem imate s parcelami, če veste, da je povprečna natančnost parcel v Republiki Sloveniji 10 metrov, potem veste, da tisti, ki gre na teren, geodet nima


čisto točno, ne ve čisto točno kje tista parcela gre in vas velikokrat vpraša, kje pa je ta parcela. Tako, da še v Republiki Sloveniji bomo morali še veliko časa preživeti, da bomo katastre vzpostavili in, da bodo katastri takšni katere vi mislite, da bi morali biti. Če smo že pri katastrih moram opozoriti, da je bil kataster stavb osnova za register nepremičnin, od katerega vi danes pričakujete, da bo država sprejela davek na nepremičnine. Davek na nepremičnine je odmerjen od katastra, katerega geodet ni stopil v vašo hišo, vi niste premerili vaših objektov, vi sta samo verjeli nekomu, ki je ta kataster naredil. Tako, da tudi ta kataster je sicer eden najhitreje razvijajočih ali pa register nepremičnin je najhitreje razvijajočih, pa vendar se še vedno, kljub temu, da ga delajo že toliko let, še danes ni dokončno narejen. Toliko o katastrih in pa če se vmes pomeri infrastruktura, katera že nekaj let, vrsto let zakopana v zemlji, pa je šele sedaj prišla do tega, da je bila pomerjena, je pač temu tako. In verjamem, če boste čez nekaj let še zopet popravljali komunalni prispevek, oz. ta odlok, pa boste pogledali druge dimenzije, bodo dimenzije spet mičken drugačne, ker spet bo kakšna nova infrastrukture, ki bo najdena. Večni očitki na vrednost, na izračun, koliko je kanal vreden po tekočem metru, skozi me sprašujejo, skozi odgovarjam, pri vas v samem katastru vodite poleg dolžine cevi vodite tudi premer in material. To sva osebno naredila z gospodom županom, ki je bil prej direktor komunale in sva šla pogledati koliko stane polaganje, se pravi nakup, vgradnja in vzpostavitev

prvotnega stanja za cevi pač različnih profilov, različnih materialov. Vzela sva cenik katerega sem dobil iz Komunale Žalec in tiste cene sva znižala za dvajset procentov. Pregledala sva vaš kataster, kakšne cevi imate, jih opremila s temi cenami po tekočem metru in sva dobila ceno takšno kot smo jo napisali tukaj notri v elaboratu. Zatorej bi rad enkrat dokončno povedal in potrdil, da ta cena ni izmišljena cena ampak je pač cena katero smo določili analitično, ker drugače je ne znamo. Gre za to, da ta vaša infrastruktura, katero ocenjujemo v temu elaboratu je ocenjena po načinu kot če bi danes, oz. na današnji dan izgradili kompletno infrastrukturo, kot novo infrastrukturo. To nam zakon omogoča in ta način smo tudi privzeli. Tako, da tukaj ni nobene, nobene hude znanosti ali pa, da bi hoteli mi tukaj občane na Vrhniki pa dodatno obremeniti z nekimi stroški, ki so se ne vem kako pojavili. Mislim, da sem vse kar sem mislil povedal. Hvala. Stojan Jakin: Gospa Kobalova bi rada neka dodala! Tina Kobal: Jaz bi rada samo dodala, da dejansko smo preverili ceno izgradnje v Postojni pa Cerknici, tisto kar je bila izpostavljena zadeva, tudi na Občinskem svetu pa na teh raznih usklajevalnih sestankih, tako, da v Postojni sem govorila z odgovornim, tem ki pač pelje te zadeve in dosegajo vrednost tudi 400 do 420 evrov na tekoči meter, s tem, da je tudi on poudaril,


tako kot je bilo tudi že tukaj večkrat povedano, da je zelo odvisno od izkopa, materiala, kje poteka kanalizacijski sistem do vseh teh elementov ki vplivajo na to, tako, da cena je pač varira nižje ampak tudi dosega do 420. Govorili smo tudi s Cerknico, ki pa večino zadeve kar se tiče komunalnega prispevka, kar tudi iz članka, ki je bil priloga gradivu izhaja, da opremljajo z dodatnimi OPPN-ji, se pravi z dodatnimi programi opremljanja, poleg tega je pa gospod rekel, da so šele v fazi sprejemanja tega novega odloka in, da se bodo takrat še tudi na nas obrnili. Hvala. Stojan Jakin: Hvala lepa, gospod Cukjati! … Boljše sedaj, da ne bomo mešali. Pavel Oblak: Hvala lepa za besedo. Jaz bi najprej repliciral na gospo Kranjčevo, seveda ___ amandmaje na elaborat, samo posledica popravka, računskih napak v elaboratu so tudi te popravki in lahko, da politična večina, mislim, da bo amandma zavrnjen, ali bomo potem sprejeli napačen odlok, mislim z napačni izračuni, to je saj pravim z politično večino računskih napak ne moreš popraviti ampak to je avtomatsko, ne z glasovanjem na Občinskem svetu o amandmaju, zato menim, da smo dobili danes popravljen odlok, ne, da ga moramo popravljati z amandmaji in pravno formalno ne bi smeli danes glasovati o njem. Bi šel na vsebino, kar se tiče

dolžine, dolžina je pač uradno objavljena, jaz nisem navajal dolžino iz leta 2009 ampak iz leta 2015, uradna spletna stran Komunale Vrhnika, osvežena, navedeno je tudi koliko kilometrov kanalizacije se gradi s Čisto Ljubljanico, kje pa kaj, za kakšno vrednost in tako naprej. Kar se tiče vrednosti, jaz nisem šel gledati Žalca, tudi ni elaborat njihov dosegljiv na spletnih straneh, sem šel gledati, Postojna, Cerknica, Logatec. Logatec ima po metru 130 evrov recimo tekoči meter z vsemi objekti skupaj z čistilno, Cerknica 150, Postojna 190, res pa je, da je to povprečje. Metrske cevi v Postojni so res 400. To ___ vi govorili, pri nas so metrske skoraj 800. Zakaj ste šli sedaj primerjati Žalec, pač zato, ker ste vi delali v Žalcu ta elaborat in to so vaše ocene, tako, da malo čudno se mi zdi, ko delate primerjave cen Vrhnike in Žalca, dajete referenco sami sebi in svoje cene, to je malo čudno. Bi morali dati kakšnega drugega za referenco. Je pa v Žalcu, če pogledamo na stroške na meter parcel in tlorisne površine parcel je dvakrat do trikrat nižji komunalni prispevek za kanalizacijo, kot na Vrhniki. Hvala lepa. Stojan Jakin: Hvala, ali je potrebno še kaj? Zelo na kratko, minuto. Igor Dimnik: Hvala. Cene katere sem v Žalcu upošteval si jih nisem jaz izmislil, ampak so uradne cene komunale Žalec, ki ima šest občin v upravljanju, drugače pa, če


smo pa že pri uradnih podatkih, naj pa povem, da so bili vzeti uradni podatki, ki jih je predala komunala v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture GJI na Geodetsko upravo Republike Slovenije. Podatki so pa iz 29. 5. 2014. Kateri so pa sedaj bolj točni pa ne vem, te, ki so jih oni dali na GURS, pa so uradni, uradni, uradni ali pa tisti kilometri, ki pišejo gor na njihovi spletni strani, ki je sedaj obnovljena. Stojan Jakin: Najlepša hvala. Gospod Cukjati! Daniel Cukjati: Hvala za besedo, bom kratek. Sicer se bom ___ samo v zvezi z obračunskimi stroški, ki so v bistvu tista osnova za določitev višine komunalnega prispevka. Jaz se strinjam z gospodom Pavlom Oblakom, da so obračunski stroški, določitev cene po metru za Vrhniko za moje pojme previsoki v primerjavo z sosednimi občinami, sploh pa v primerjavi z Borovnico, ki upravlja to infrastrukturo isto komunalno podjetje in je vrednost stare kanalizacije mislim, da skoraj še enkrat cenejša kakor na Vrhniki, pa je nekako isto podjetje delalo, pa vzdrževalo. Me pa tudi čudi, nova kanalizacija je bila po metru cenejša kot je bila stara, kar pa tudi se mi ne zdi logično. Za primerjavo lahko še povem, sem že na prejšnji seji, oz. sem prosil ___ kje se je povečala, od kje se v tem elaboratu našli nove kilometre vodovoda in kanalizacije, so napisali območja ne pa točno koliko je kje metrov, tako, da

ne vem ali je to to, ali je samo tisoč metrov povečanja. Za primerjavo, pa lahko povem za Ligojno, kolikor je meni znano je bilo pri prevzemu vrednost na dolžinski meter 60 evrov, sedaj v elaboratu je pa nekje čez 200 evrov, 275 na dolžinski meter v Ligojni v bistvu vodovod ovrednoten. Za trikrat se je povečala vrednost vodovoda v Ligojni pa parih letih ___ take indeksacije. Tako, da imam sum, da se pač ___ umetno napihovalo, umetno dodajali metri, seveda bo to sedaj očitek, da je to strokovna odločitev. Jaz dejansko nisem šel z metrom meriti, koliko je teh kilometrov, tudi kakšna vrednost je tudi vrednost 300 evrov po dolžinskem metru mi je visoka, glede na to, da hiša stane gradbeno okrog 700 evrov kvadratni meter, tako, da ne morem, ne morem sprejeti tega, da je naša kanalizacija tako draga, da bodo naši občani kupovali, oz. plačevali komunalni prispevek za kanalizacijo bistveno več kakor sosednje občine in imam občutek, da se s tem samo pač ne dela ta komunalni prispevek za novograditelje ampak predvsem zato, da se pač tiste obstoječe občane, ki se zaradi tega komunalnega prispevka ne bomo selili ven, ne bodo selili iz občine in bodo morali kratko malo plačati, ker je to nekako posiljena odločba in nanjo nimajo vpliva. Hvala lepa. Stojan Jakin: Hvala, gospa Kobalova!


Tina Kobal: Hvala za besedo, jaz bi tukaj mogoče edino poudarila, sedaj ste dobili zadaj tudi nek izračun po starem odloku, pa po novem odloku vrednosti izračunane, pa če mogoče pogledate to je bilo tukaj z gradivom, ki ste ga dobili na mizo in to se dejansko tiče recimo kanalizacije in pa odločb po uradni dolžnosti govorimo. In v skladu s tem, kar se je uskladilo z novim OPN-jem, oz. kar se bo uskladilo, smo mi upoštevali tiste vrednosti, ki so sedaj veljavne v OPN-ju, če se pogleda recimo imate tri primere kanalizacije. Se pravi, da je recimo neto tlorisna površina 230,3, velikost parcele 1000 kvadratnih metrov, po starem odloku je bilo to 4 tisoč 43, po novem odloku recimo kar je tukaj upoštevano v tem odloku, ki je v predlaganem besedilu pred vami se bo upoštevalo recimo iz prostorskega akta glede na to, da se ne bo upoštevalo cela površina parcele, glede na to, da stari objekti, verjetno dosti jih ne bo predložilo projektne dokumentacije, se upošteva iz prostorskega akta, to je pa recimo za Staro Vrhniko, Verd, je to 400 kvadratnih metrov po parceli, po tem se vidi bistvena razlika koliko se že zniža komunalen prispevek med obstoječim odlokom, ki tega prostorskega akta ni imel in pa med novim odlokom, se pravi tudi za 2 tisoč 500 evrov razlike. Je pa res, da recimo kje se bo pa komunalni prispevek lahko tudi povečal, recimo pri tistih objektih, ki imajo parcelo precej pozidano in ne moremo upoštevati razmerja 40 - 60, tam se pa lahko zgodi tudi do par 100 evrov gor, ampak takih

primerov recimo kar tega ne upošteva pa imajo parcelo preveč pozidano bom rekla, da verjetno ne bi smelo biti preveč v občini Vrhnika. Se pa tudi zgodi, da so. Tako, da iz tukaj se vidi to razliko koliko je po novem odloku, ki je tukaj predlagan s to vsebino komunalni prispevek za obstoječe objekte nižji. Stojan Jakin: Hvala lepa, no jaz bi tukaj samo dopolnil, da to, te številke, ki jih gledate pred sabo so dejanske številke iz, imen pač ne objavljamo, ker je to podatek, ki ni javen v Verdu in pa na Stari Vrhniki. Tako, da pa takih je še zelo veliko, tukaj so samo trije ven potegnjeni, še enkrat ljudje bodo profitirali pri velikosti parcele. Ker 400 kvadratnih metrov na Verdu, mislim, da ni praktično nobenega, ki bi imel tako ali manjšo parcelo, tako, da bodo praktično pri vseh se bo to reduciralo razen pri posameznikih, ki imajo zelo pozidane parcele, kot je bilo že povedano, v splošnem bo pa dejansko res ta zadeva padla in bodo vrednosti nižje. Gospod Sladič, vi ste naslednji! mag. Viktor Sladič: Hvala. Samo v parih besedah bi se vrnil na prejšnja vprašanja, ki se je nanašalo na vrednost del, ki jih je izvajalo Komunalno podjetje na projektu Čista Ljubljanica in iz tega vprašanje, kateri so tisti stroški, ki so bili ukalkulirani v skupne obračunske stroške? Bi pa tukaj samo še enkrat poudaril, pa seveda lahko, da se tudi motim, uredba govori, da so skupni


stroški, poleg stroškov prej ___ druge dokumentacije, stroški gradbene opreme, to so stroški materiala, stroški dela, stroški gradbene opreme, stroški režije in očitno je, da je imelo Komunalno podjetje pri projektu Čista Ljubljanica v lanskem letu teh stroškov za 3 milijone 5 tisoč, ker to do bili tisti stroški, to so bili tisti odhodki, ki jih je imela v zvez z izvajanje tega projekta v lanskem letu, prihodkov, predvidevam, da so to izstavljeni računi, je bilo pa za 180 tisoč evrov več in če že je potem edino sprejemljivo, to, da ste vključili v obračunske, oz. skupne stroške, ne v obračunske stroške, ta znesek, ki predstavlja dejanske stroške, ki jih je imelo izvajanje tega projekta teh 3 milijone 5 tisoč. Kar se tiče teh dolžin kanalizacije ne bom zadev ponavljal, kar je že kolega Oblak povedal, res je, da smo včeraj na tem, recimo tem usklajevalnemu sestanku, ki je trajal 4 ure, zvedela, da sedaj, mogoče bom malo cinično zvenel, našlo 6 kilometrov kanalizacije in in 17 kilometrov vodovoda, ki je seveda obračunan po vrednosti, kot so razvidne iz elaborata, ki ste jih lahko svetniki, verjamem, da prebrali. In ravno pri tem vodovodu, bi posebej opozoril, da je seveda v tej, teh dolžinah tudi prevzet vodovod Krajevne skupnosti Ligojna, mislim, da je dolžine 6 kilometrov. Takrat je bil prevzet po vrednosti 60 evrov na tekoči meter, v elaboratu, mislim, da je ocenjen po 215 evrov tekoči meter, kar pomeni, da je samo pri tem delu te komunalne opreme razlika okrog milijon, kar se tiče pa same kanalizacije, se pa sprašujem, če sploh vemo, koliko

kanalizacije imamo. Ne samo dva, trije podatki so o tem koliko kanalizacije imamo v občini Vrhnika. Eden podatek je iz elaborata o oblikovanju cen odvajanja in čiščenja, kjer piše, da je v občini Vrhnika vseh vodov primarnih in sekundarnih kanalizacijskih vodov 49,3 kilometra. Na uradni spletni strani Komunalnega podjetja, kot je kolega Oblak povedal je podatek 57, oz. piše približno 57 kilometrov in pa tretji podatek je v elaboratu kjer piše, da je teh vodov pa 63 kilometrov. Tako, da se tukaj res sprašujem, če sploh vemo, zakaj gre, ne bom pa govoril o cenah. O tem smo že tudi z gospo in gospodom iz podjetja Zum in Kaliopa že večkrat govorili. Jasno je, da je pri vrednotenju vrednosti stare komunalne opreme izhodišče cena te opreme, ki bi bila, če bi jo gradili danes. In ravno zato, se mi zdi nesprejemljivo, da je ovrednotena vrednost kanalizacije, pa verjetno razliko v materialih ne more, toliko drastično vplivati na to. Ocenjena vrednost inštitute, pa spet se opravičujem, ker sem pozabil ime na Drenovem Griču in Lesnem Brdu 200 evrov tekoči meter, pa verjamem, da je manj zahteven teren, v obstoječa kanalizacija, ne vem pa katera, je ta obstoječa, na katerih predelih je, je pa ocenjena na 300 evrov tekoči meter. Kar me pa najbolj čudi, ko se pogovarjamo o tem komunalnem prispevku, ki je tema, ki je postala precej naporna, je to, da vidimo, da vsi, ki opravljajo razno razna dela, ali kot podizvajalci, ali kot izvajalci ustvarjajo pri tem projektu dobiček, mi se pa tukaj pregovarjamo o ali bi imeli visok prispevek, ali bi imeli nizek prispevek,


ali bi imeli prispevek, ki bi bil primerljiv morda s sosednjimi občinami, manj kot to ali več kot to, ne vem. Ravno zaradi tega, zaradi vseh teh nejasnosti smo predlagali, [5 min] da bi ta prispevek znižali in sicer na račun obračunskih stroškov za kanalizacijo za 25 procentov in pa obračunske stroške za vodovod za 10 procentov, vse to pa seveda s ciljem, da to zgodbo zaključimo in seveda ta odlok podpremo in to vprašanje o komunalnem prispevku zapremo. Tako, da podpiram pa seveda in se absolutno strinjam z kolegom Oblakom, danes smo dobili novo gradivo, to ni gradivo, ki je bilo vključeno v osnovno gradivo in se strinjam s kolegom, da ga prav za prav pravno formalno po moji skromni oceni dejansko danes niti ne bi smeli obravnavati. Hvala. Stojan Jakin: Najlepša hvala, no sedaj moram reči, da nekaj tega je bilo že obrazloženo, pa bi prosil tukaj izdelovalce dokumentacije, da obrazložijo še enkrat. Marinka Konečnik: Lep pozdrav, če sem že prišla iz Maribora, se bom tudi oglasila, ne zato, ker bi menila, da je treba gospoda dimnika braniti, ker je pač on ta vrednotenja opravljal, ampak zato, ker so bila nekatera vprašanja danes že pojasnjena, pa očitno ne dovolj. Vodovod Ligojna je bil prevzet po 60 evrov za tekoči meter, ste rekli, to je neamortizirana vrednost tega vodovoda očitno v tistem trenutku. To ni protivrednost investicije in v programih opremljanja

je treba upoštevati ta vodovod v celoti kot, da bi bil zgrajen, ne pa samo njegov neamortiziran del. Potem, dejanski stroški za gradnjo kanalizacijskega omrežja. Jaz ne poznam podrobnosti vaše strukture, ampak vašo Komunalno podjetje gradnje infrastrukture gotovo ne izvaja kot gospodarsko javno službo, da na njej ne bi smelo ustvarjati dobička. Gre za sklenjeno pogodbo za izvedbo nekega gradbenega projekta, ki je vredna toliko kot jo je občina plačala in kot je znesla pogodba, zato je prav, ker je to bil tudi odhodek, dejansko je bil to odliv iz Občinskega proračuna in to je vrednost investicije. Tudi v poslovnih knjigah, kjer boste vrednotili infrastrukturo je boste vrednotili s temi 180 tisoč evri vred. Jaz mogoče samo toliko. Stojan Jakin: Najlepša hvala, gospa Kobalova! Tina Kobal: Mogoče edino še na to dodala, ker je sedaj tu polemika kar se tiče prevzema, pa plačila, pa kako je bila vrednost ____ sedaj nasmehnili, v bistvu glejte: eni so dejansko plačali komunalni prispevek, eni so ga pa z delom vložili notri in to se je v Krajevni skupnosti Ligojna dejansko zgodilo. ___ so to komunalno infrastrukturo predali, ki je bila kakor narejena v sklopu krajevne skupnosti, niste plačali nobenega komunalnega prispevka, kakor recimo ostali, ki prihajajo na novo ali pa, ki plačajo


komunalni prispevek z odločbo. Samo tako, da se pojasni zadeva. Stojan Jakin: Najlepša hvala. Zaključujem razpravo. Jaz moram reči, da na podlagi tistih dogovorov včeraj, jaz moram reči, da na podlagi tistih dogovorov včeraj smo pripravili tisto kar je bilo včeraj dogovorjeno tudi spremenjene sklepe, amandmaje in pa osnovni sklep, ki ga spreminjamo zaradi amandmajev, to je osnovni sklep, ki ga imamo pred sabo, da sprejemamo te dokumente, se črta drugi del, ker smo dejansko lahko na podlagi predloga gospoda Oblaka vklopili notri tudi Blatno Brezovico, tudi Bevke in to z vrednostjo. Tako, da je sedaj oblikovan odlok v taki obliki, da bo držal kar nekaj let z isto ceno. Ena zadeva, ki se mi zdi pomembna. Druga, ki je zelo pomembna je ta izklopljena amortizacija, se pravi tudi naslednja leta se vrednost ne bo večala, kljub inflaciji. Do danes je bilo to tako, da se je vrednost večala s prejšnjim odlokom kakor je bila inflacija. Tretja zadeva, je ta, da je včetrtem členu, da so naštete velikosti zemljišč v skladu z sprejetim OPN-jem. To pomeni, kot je bilo povedano, danes smo tudi nekaj preizkusov naredili. Večina občanov bo manj plačevala zaradi tega ker, večina občanov, govorim sedaj o staroselcih, tistih, ki se priklapljajo na kanalizacijo, ima večjo parcelo od 400 kvadratnih metrov. 400 kvadratnih metrov je tista minimalna parcela na Verdu, na Stari Vrhniki, Gabrče imajo 600 kvadratnih metrov. Tako smo sprejeli z OPN-jem,

tako, da te zadeve se tudi upoštevajo in zaradi tega se bo marsikomu komunalni prispevek po novem odloku znižal. Kar se tiče 22. člena. V kolikor zahtevate lahko drugi odstavek odstranimo, nič ne spremeni, kajti po tolmačenju, ki smo ga dobili od pristojnih je to v skladu z Zakonom o upravnem postopku. Torej imamo to napisano ali ne, vedno to velja, razen, če se mi drugače odločamo, kar pa jaz mislim, da ni prav, ker če bi se drugače odločili, potem imamo različne metre za različne občane, zato predlagam, da to ostane notri, lahko se pa briše, ne pa dodaja nekaj novega. Tako jaz predlagam Občinskemu svetu, da gremo v sprejetje sklepov in sicer na podlagi Poslovnika se najprej razpravlja, oz. ne razpravlja pač pa glasuje amandmajih. V kolikor so amandmaji sprejeti lahko nadaljujemo z glasovanjem o celotnem odloku. Torej ne tako, kot je Pavle prej rekel, recimo amandmaji, če so zavrnjeni, potem Odlok sprejemamo kakršen je. Ni res, če je amandma zavrnjen, pardon gremo tudi v odloku, samo imamo potem zadeve, ki so napačne v odloku, niso usklajene s tistim, kar imamo tukaj notri. Tako, da predlagam, da gremo na glasovanje o amandmajih.... Lahko pa obrazložit..., ja dajmo, da ne bomo potem. Pavel Oblak: Hvala lepa, samo v četrtem členu v tabeli pri kanalizaciji imamo pač skupne stroške, tuje vire, obračunske stroške. Sedaj če odštejemo, ne vem kako je elaborat narejen, na žalost nisem pogledal


novega elaborata, pač če odštejemo tuje vire od skupnih stroškov ne pridemo na obračunske stroške. Sedaj, mogoče, preden gremo na kakršen koli glasovanje, da ne bomo spet imeli težav, bi mogoče bilo to smiselno obrazložiti ali popraviti, da bomo imeli ... Stojan Jakin: Ali lahko dobimo kakšno obrazložitev? Pavel Oblak: Sedaj tukaj po mojem mnenju niso upoštevani tuji viri, ki so. .... ne, ne v NRP-ju v Blatni Brezovici in Bevkah niso upoštevani tuji viri, samo glede na to, sprejemamo odlok, mogoče bi bilo to smiselno sedaj popraviti. ...., ja samo tuji viri niso prav. ... ne pa ni popravljeno. Mogoče v vmesnem času, bi še nekaj vprašal gospoda župana. Če pove neko stališče, če je možno. Stojan Jakin: Prosim! Pavel Oblak: Bila je tudi glede na podlagi včerajšnjega sestanka je bilo podano tudi predlog za znižanje teh obračunskih stroškov, za 25 procentov pri kanalizaciji, pa 10 pri vodovodu, ker, kot sem že prej rekel mi ne moremo dajati amandmajev, predlog bi vi dali ta amandma,

pa če bi mogoče obrazložil malo zakaj bi bil izvoljen ta predlog. Stojan Jakin: Moje stališče je jasno. Jaz sem povedal, s da spremembo obračunskih parcel, ki jih bomo uporabili se bistveno spreminjajo, oz. znižujejo tudi ti prispevki, ki bodo za posameznika, ki bo plačeval te stroške komunalnega prispevka za priklop na kanalizacijo. Tako, da jaz ne podpiram zniževanja, ker želim pa tudi v razgovoru z marsikom želimo ohraniti ta standard, ki ga imamo sedaj, ali z drugimi besedami, mi smo praktično samo stroške kanalizacije upoštevali, uredili smo kompletno Staro Vrhniko, brez dodatnih stroškov občanov, uredili smo kompletno na Verdu in Gabrčah, Mirke, brez dodatnih stroškov občanov. Če se pa odločite za to, po poslovniku lahko amandma oddaja vedno ena šestina svetnikov, torej treba je štirje svetniki, da napišejo amandma in ga oddajo. Vsak lahko odda amandma tudi na seji ampak bojim se, da v kolikor bomo šli zniževati, potem dejansko nastane vprašljiv pločnik v Verdu, ta v Podgori, kajti potem bomo pač morali, ga bomo zgradili, vendar bodo občani morali prispevati zanjga, ker ne bo dodatnih sredstev. Sedaj ga mi skrivamo v kanalizacijo, dobesedno skrivamo v kanalizacijo, potem bo pač treba dodatne vire zagotavljati. Odločite se, mi bomo potem naredili pač tako gradnjo, kot jo ima Brezovica, kjer se izžaga tisti kanal in je to to, ker bo sredstev bistveno manj. Še enkrat Vrhnika mora zgraditi kanalizacijo


še v Bevkah, Blatni Brezovici, Sinji Gorici in na Drenovem Griču in za vse te investicije so potrebna določena sredstva. Sredstva se že zmanjšujejo, ljudje so manj obremenjeni. V kolikor bomo upoštevali ta odlok nov, kjer so po OPN-ju manjše parcele, če bomo pa še zneske zmanjševali, pa dejansko jaz se bojim, da bo proračun toliko oškrbljen, da bo marsikatera investicija ostala vprašljiva. Torej moje osebno mnenje je, da sprejmemo tak odlok, kot je predlagan. Uskladili smo praktično vse, jaz vsaj mislim, razen te zadnje vašega zahtevka, ki pa verjetno, če se usklajuje verjetno vsak nekaj nekje popusti. Ne vem, jaz mislim, da smo veliko stvari, tudi se zahvaljujem, pripombe so bile marsikdaj utemeljene, sprejeli smo veliko tega, samo, še enkrat moje mnenje je, da bi ostali na približno enakih zneskih, kot so bili v letu, od leta devet do leta štirinajst, tako, kot so plačevali, s tem, da v naprej revalorizacij ni več. To je moja obrazložitev, bi vprašal sedaj pripravljavca ali je ugotovil kaj je tukaj narobe, kaj lahko tukaj naredimo? Igor Dimnik: Ja jaz se oproščam,... Ja hvala, ker ste me opozorili, ampak včeraj smo imeli dodatnih stroškov pri tej zadnji alineji, je bilo 3 milijone 600 iz NRP-jev, pardon, predvidene investicije, pa hkrati 380 tisoč ste imeli v NRP-jih, no te razlike v bistvu nisem upošteval kot tuji viri, zato v bistvu teh 7 milijonov, ki

jih tukaj gor, ni pravilno, ampak je pravilno 10 milijonov 901 kot je 174, tako, da... Stojan Jakin: Kaj je pa z obračunskimi stroški, ki so najbolj pomembni? Igor Dimnik: Ne, ne, ne obračunski so pravi, vse je prav, samo ta ... Stojan Jakin: Hočem, da vi poveste. Igor Dimnik: Obračunski stroški in skupni stroški so izračunani prav, samo razlika ni bila prav izračunana, teh tujih virov. mag. Miroslav Ribič: Ali lahko repliko, gospod župan na ... Stojan Jakin: Prosim! mag. Miroslav Ribič: Jaz milim, da je prav, da tudi ostali vedo, da smo mi kar nekaj časa se pogovarjali, poskušali usklajevati in, da smo se usklajevali. Napisali smo kar dosti predlogov kaj predlagamo in dobili smo tudi odgovore, predvsem to v pisni obliki, no ampak


končno nam je tudi uspelo včeraj se dogovoriti in jaz mislim, da včeraj je bil en tak sestanek v katerem, prav za prav predvčerajšnjem, sestanek, v katerem smo, ste se z našimi predstavniki dobili in uskladili. Mi smo po tem sestanku, ki je bil, smo poskušali res konstruktivno, predvsem iti, nam, jaz poudarjam, nikomur tukaj za tem omizjem, ni želja, da bi ta odlok padel, da ne bi ta odlok šel skozi in, da ne bi Občina lahko normalno funkcionirala. Po včerajšnjih smo mi danes imeli, danes gospodu županu predlagali dva takšna konkretna predloga, ki pa še vedno misli, da sta nekako lahko dobra, nekdo bo rekel, da sta populistična, pa bom jaz potem, ampak glejte bom povedal kaj: mi smo predlagali tako kot je že eden povedal, kanalizacijska, kanalizacija obračunski stroški, da bi se znižali za okrog 25 procentov. Po naših izračunih bi to pomenilo, bi to obremenilo občinski proračun za okrog 62 tisoč evrov. Lahko, da je to malo, ampak, to se pravi na vsakega občana, bi manj, vsak občan občine Vrhnika bi manj plačal 625 evrov, po izračunih, ki so takole, ne bom rekel, da so čez prste. In seveda je to samo v prvem letu, to se v tem letu v katerem se čaka teh sto okrog 150 vlog, ste rekli, ne? Potem pa so, naj bi se znižali tudi obračunski stroški za vodovod okrog 10 procentov. Glejte, to so bili naši predlogi in jaz mislim, da bi lahko, jez vem, da je vsako takšno rezanje proračuna lahko pomembno in pa lahko oskruni ene projekte, vendarle, ali lahko do konca, pa boste potem vi mi replicirali? ... Jaz sem mislil, ker mahate, u redu. No mislim, da bi mogoče lahko našli eno

takšno primerno, primerno, da bodo tudi naši, to se pravi, da bomo tudi mi zadovoljni, pa da bo predvsem, ne mi jaz, nikakor ne, da bodo občani zadovoljni. Jaz predlagam, pred glasovanjem, pet minutno pavzo, da se pogovorimo o glasovanju, če dovolite, mislim proceduralno, petminutno pavzo, mislim, da imam po poslovniku lahko predlagam. Stojan Jakin: Lahko naredimo petminuten premor, samo jaz moram reči, če boste v petih minutah pripravili amandma, ker v nasprotnem primeru proceduralno mi nadaljevati z kakršnimi koli spremembami ne moremo in potem bomo glasovali o tem amandmaju. Hvala, pet minut. prekinitev točke

19:51 nadaljevanje

20:06 Stojan Jakin: Najlepša hvala, imeli smo pavzo, med to pavzo se je par stvari pripravilo, pa bi sedaj nadaljevali s sejo. Jaz še enkrat preden gremo na glasovanje pač povem moje mnenje, jaz le smatram, da je pač odlok za sprejeti, jaz imam dva amandmaja, kot mi je znano ima tudi gospod Oblak en amandma. Amandmaji se najprej glasujejo v skladu s poslovnikom, potem pa se, odlok kot celote, tisti


amandmaji, ki so sprejeti, so sestavni del odloka, tisti, ki niso sprejeti niso sestavni del odloka in je odlok tak, kot je bil v prvotnem predlogu. Med tem časom, če lahko samo vrneš, med tem časom je pripravljavec tudi popravil tole tabelico, tukaj je sedaj pravilna, da obrazložim, kaj se je zgodilo, tisti, ki prej ni slišal, gre, za to, da včeraj na skupnem sestanku, ki smo ga imeli z gospodom Oblakom in gospodom Sladičem smo pri skupnih stroških kanalizacije dodali tudi predvideno gradnjo kanalizacije v Bevkah in Blatni Brezovici. V Bevkah in Blatni Brezovici smo na podlagi naših NRP-jev predvideli, da bo povečanje stroška Občine pač nek znesek, mislim, da je bilo 380 tisoč evrov, ostalo 3 milijone 600 pa naj bi dobili iz evropskih sredstev ali pa tudi sredstev Občine, ne pa iz sredstev komunalnega prispevka in ta znesek je bil pozabljen napisan pri tujih virih, sedaj je številka taprava. Skupni stroški so bili pravi, obračunski stroški so bili pravi, tisti delež, ki bo iz evropskih sredstev ali pa iz proračuna občine Vrhnika, ali proračuna Republike Slovenije, niso bili zapisani. Napaka je tehnična, ni vsebinska, tako, da jaz smatram, da se lahko o tem tudi potem glasuje, namreč to je le sestavni del enega amandmaja. Predlagam sledeče, saj na podlagi poslovnika najprej se o županovih amandmajih, potem se glasuje o ostalih amandmajih in potem o pravilniku, oz. odloku kot celoti. Berem prvi amandma: Spremeni se 3. odstavek 1. člena Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč z območje Občina Vrhnika, tako da se glasi: Sestavni del

odloka je tudi elaborat številka projekta 28-2014, maj 2015, ki ga je izdelalo podjetje Kaliopa d.o.o., Letališka cesta 32j, 1000 Ljubljana. Še enkrat ponavljam, ker mislim, da sem narobe rekel, številka projekta 28-2014, to je prvi amandma, bi pa kar prosil, da vsak amandma posebej glasujemo, lepo prosim za glasovanje! 1. Amandma: Spremeni se 3. odstavek 1. člena Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč z območje Občina Vrhnika, tako da se glasi: Sestavni del odloka je tudi elaborat številka projekta 28-2014, maj 2015, ki ga je izdelalo podjetje Kaliopa d.o.o., Letališka cesta 32j, 1000 Ljubljana. 24 (100%) prisotnih, 24 ZA, 0 PROTI Najlepša hvala, amandma je sto, v celoti podprt, tako, da je sprejet. Gremo na drugi amandma: Spremeni se tabela v četrtem in sedmem členu Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vrhnika, kot je razvidno iz dodatnega gradiva in predstavitve. Prosim za glasovanje! 2. Amandma: Spremeni se tabela v četrtem in sedmem členu Odloka o programu opremljanja stavbnih


zemljišč za območje Občine Vrhnika, kot je razvidno iz dodatnega gradiva in predstavitve. Najlepša hvala! 24 (100%) prisotnih, 24 ZA, 0 PROTI Tudi ta amandma je sprejet. Tretji amandma je amandma gospoda Oblaka, prosim, da ga prebere! Pavle Oblak: Hvala lepa, se opravičujem, če se mi bo malo zatikalo, ker imam tukaj na hitro načečkano. Dali bi dva amandmaja, ne enega, za vsako komunalno infrastrukturo posebej in sicer najprej bi dal amandma kot je po vrsti tukaj v obračunskih stroških, najprej vodovod in sicer v imenu svetniških skupin SMC, SLS, SLSNSI, Solidarnostni listi za razvoj podeželja vlagam prvi amandma in sicer, da se obračunski stroški vodovoda znižajo za 10 procentov in sicer v četrtem členu se pri obračunskih stroških vodovoda nadomesti znesek 28.612.070 z zneskom 25.750.863 evrov, ustrezno se popravi tudi tabela iz sedmega člena, kjer se spremenijo obračunski stroški na enoto parcele na neto tlorisno enoto objektov. To je prvi amandma. Stojan Jakin: Najlepša hvala, na podlagi poslovnika, je potrebno, da se tudi župan opredeli do amandmaja. Jz moram reči, da amandmaja ne podpiram zaradi tega, ker se,

kot sem že povedal s spremembo četrtega člena odloka se bodo površine, ki jih bodo padle na posamezni objekt bistveno znižale, praktično gre za tisto površino, ki jo bo projektant vrisal v projektu kot funkcionalno, oz. površino objekta, oz. gradbeno parcelo in v kolikor tega ne bo in več zemljiška parcela kot je bila v preteklosti, kjer se je obračunavalo tja do 1000 kvadratnih metrov lahko. Strošek sedaj je praktično na celi Vrhniki, tako, kot sem prej povedal, razen na Gabrčah pa na Raskovcu, pa mislim, da na Trojici, kjer je manj, vse povsod je, kjer je več, pardon iz 600 je 400 kvadratnih metrov. Torej po izračunih, ki smo jih danes naredili na Občinski upravi, ugotavljamo, da je pretežni del zavezancev bo plačal nižjo, pretežni del ima parcelo večjo kot je 400 kvadratnih metrov. To je mnenje župana, prosim za glasovanje! 3. Amandma: Obračunski stroški vodovoda se znižajo za 10% in sicer v 4. členu se pri obračunskih stroških vodovoda nadomesti znesek 28.612.070 z zneskom 25.750.863 evrov, ustrezno se popravi tudi tabela iz 7. člena, kjer se spremenijo obračunski stroški na enoto parcele na neto tlorisno enoto objektov. Izklopljen mikrofon 24 (100%) prisotnih, 12 ZA, 12 PROTI


Pavle Oblak: Ja, se opravičujem. Ja še enkrat od začetka, da se v četrtem členu v tabeli pri postavki obračunski stroški znižajo za 15 procentov in sicer z zneska 26.578.137 na znesek 22.368.416, ustrezno se popravi tudi tabela iz sedmega člena, kjer so preračunani obračunski stroški na parcelo in na neto tlorisno površino objektov. Stojan Jakin: Najlepša hvala. Jaz moram reči, da moja obrazložitev je kot pri prejšnjem amandmaju, tako, da prosim, da glasujete! 4. Amandma: V 4. členu se v tabeli pri postavki obračunski stroški znižajo za 15% in sicer z zneska 26.578.137 na znesek 22.368.416, ustrezno se popravi tudi tabela iz 7. člena, kjer so preračunani obračunski stroški na parcelo, na neto tlorisno površino objektov. 24 (100%) prisotnih, 12 ZA, 12 PROTI Hvala lepa, prehajam na glasovanje o celotnem odloku. .... prosim! Sebastian Kovačič: .... se opravičujem ... V 45. členu, 4. točka poslovnika, v bistvu v svojemu imenu, pa bom rekel,

gospoda Ribiča, gospoda Oblaka, gospoda Sladiča, kar je že dovolj, šestina svetnikov predlaga tajno glasovanje, da bomo vsi glasovali neobremenjeno in gremo čez, čez to glasovanje, mislim, da ena šestina dovolj. Stojan Jakin: U redi, jaz mislim, da ja, jaz mislim, da o tem glasuje tudi Občinski svet, predlog je bil dan. Ali ... Vesna Kranjc: ... mogoče, 45. člen pravi, drugi odstavek: s tajnim glasovanjem svet odloča, če na predlog župana, posameznega svetnika ali delovnega telesa občinskega sveta, tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi, oz. vprašanju. S tajnim glasovanjem odloča tudi na zahtevo župana ali najmanj ene šestine svetnikov. Torej, če zahteva najmanj ena šestina svetnikov potem občinski svet odloča s tajnim glasovanjem. Jaz mislim, da je prav, da to razčistimo. Stojan Jakin: Prekinjam sejo za pet minut, ker je treba pripraviti glasovalne lističe. prekinitev točke

20:17 nadaljevanje

20:20


Stojan Jakin: Ali lahko nadaljujemo? Jaz moram reči, do manjšega zapleta je prišlo, namreč v poslovniku v 49-tem členu, če ga preberemo, piše, da tajno glasovanje z glasovnicami, mi glasovnic pripravljenih nimamo, je pa možnost tudi elektronsko tajno glasovanjem, vendar tega še nikoli nismo delali, zato bi mogoče najprej za probo videli ali ta stvar sploh gre, jaz se opravičujem, povem tako kot je. Brez veze, da se sedaj finega delam, dejstvo je. da do sedaj smo vedno imeli javno glasovanje, takrat, ko je bilo pa potrebno, ko se je vedelo, potreba po tajnem glasovanju je bila pač pa glasovnica. Ali lahko probamo? Gospod Kalanj ali lahko probamo? Vsak naj pritisne kar hoče, pa bomo sedaj videli, samo, da vidimo, če to dela ali ne dela, pritisnite kar se vam zdi. Nič ne glasujemo, o nobeni zadevi, to je test. To je test, ne glasujemo o nobeni zadevi, .... samo, da vidimo ali sploh to gre. test tajno glasovanje 24 (100%) prisotnih, 8 ZA, 11 PROTI Stojan Jakin: Stvar dela, .... kaj ni prav, saj je 24 glasovalo, devetnajst je samo glasov, pet jih ni glasovalo, pet ji je vzdržalo se, ampak se ne vidi, tega se ne vidi. Sedaj mi pa proceduralno, ali se s takim načinom glasovanja strinjate, ker če se ne strinjate, ne

moremo iti naprej, ker mi imamo v 49-tem členu napisano, da to lahko samo ... Sebastian Kovačič: Na tak način celo sejo glasujemo? Vesna Kranjc: Ja ampak sedaj se ne vidijo rezultati. Stojan Jakin: Sedaj je program spremenjen in je se ne vidi rezultatov, niso ... teorije zarote so vedno možne. U redu se strinjam, samo vprašam, potem ponovno prekinjam sejo, da bomo nekje te listke narezali, Med tem časom predlagam, da imenujemo tričlansko volilno komisijo. Potrebno je tričlansko volilno komisijo imeti, ki bo rezultate pregledovala, prosim za predloge! Barbara Kovačič: Ali lahko Občinska uprava v vmesnem času pripravi glasovnice, mi pa gremo pa s sejo naprej in nato glasujemo o točki. Stojan Jakin: Pameten predlog! Predlagam, da gremo med tem časom na naslednjo točko prekinitev točke


4. Letno poročilo Skupne uprave Medobčinski inšpektorat in redarstvo za leto 2014 in občinski program varnosti Stojan Jakin: Gremo naprej, gospod Stepančič in sicer bi obravnavali četrto točko Letno poročilo Skupne uprave Medobčinski inšpektorat za redarstvo za leto 2014, prosim gospod Stepančič! Dean Stepančič: Lep pozdrav! Skupna uprava Medobčinski inšpektorat in redarstvo, v letu 2014 nas je bilo zaposlenih 9 uslužbencev. Predstavil bi vam nekaj podatkov od občine Vrhnika in sicer v letu 2014 je bilo v občini Vrhnika uvedenih 58 inšpekcijskih postopkov od tega je bila glavnina s področja nedovoljenega odlaganja odpadkov. 10 kršiteljev je bilo povezanih z nedovoljenim posegom v cestni svet. Trije prekrški so v zvezi z previsoko živo mejo, ostali prekrški pa so bili prodaja izven tržnice, praznjenje greznice, odstranjevanje plakatov, kurjenje odpadkov, dostop do vodomernega števca in ostalo. Upravnih postopkov je bilo v občini Vrhnika 20, rešenih zadev je 16, štiri zadeve še niso rešene. Na področju občinskega redarstva je bilo na območju občine Vrhnika izrečenih 3 tisoč 393 ukrepov in sicer tisoč 798 ukrepov zoper nepravilno parkirana vozila in tisoč 577 ukrepov zoper prekoračitev hitrosti. Uvedenih je bilo osemnajst postopkov zoper zapuščena vozila in od tega je bilo

izdanih 6 plačilnih nalogov izdanih pa je bilo tudi 239 opozoril. V tisoč dvesto petdesetih primerih je bilo posredovanih, so bile posredovane na ministrstvo za pravosodje, kazenske točke, ki so bile izrečene poleg plačilnih nalogov in s strani kršiteljev je bilo pri prekrškovnemu organu vloženih osemnajst ugovorov in 184 zahtev za sodno varstvo. Izdanih je bilo 140 odločb, 66 sklepov in 90 plačilnih nalogov za sodne takse. 58 zahtev za sodno varstvo je bilo posredovanih na reševanje na okrožno sodišče na Vrhniki. Kršitelji so v dva tisoč 787 primerih plačali globo prostovoljno ter v 333 tih primerih so bili podani zahtevi za prisilno izterjavo globe. Izterjanih je bilo pa v letu 2014, 454 terjatev. Okrožnemu sodišču na Vrhniki je bil podan en predlog za določitev uklonilnega zapora in podana sta bila dva obdolžilna predloga. Podano še finančno poročilo. V letu 2014 je bilo plačanih glob za nekaj več kot 240 tisoč evrov na Vrhniki in malo več kot 25 tisoč evrov je bilo neplačanih glob ki so bile predane v izterjavo tako, da je dolg kršiteljev pred letom 2014 še 80 tisoč, sodne takse prekrškovnega organa so bile plačane v 2 tisoč 153 evrih ter 290 evrih neplačanih in še sodne takse sodišča, ki jih obravnava tudi prekrškovni organ je bilo plačanih 2 tisoč 150. Skupaj prihodkov je bilo v vseh šestih občinah nekaj več kot šeststo petdeset tisoč evrov. Proračun skupne uprave v letu 2014 pa je znašal nekaj več kot 360 tisoč evrov. Porabljenih je bilo 308 tisoč 873 evrov. Toliko bi imel o poročilu. Če ima kdo kakšno vprašanje.


Stojan Jakin: Najlepša hvala za predstavitev. Glede na značaj točke bi jaz združil tako vprašanja kot razpravo. Lepo prosim, ker bo en krog samo za prijavo, kdor bi rad razpravljal ali pa kaj vprašal. Prosim! Hvala lepa. Vid Drašček, prosim! Vid Drašček: Tam na začetku sta bila dva vprašanja glede varnosti pri vrtcu in pri Lenartu in ste dal taka pavšalna odgovora, Pogovarjamo se o varnosti, ne o kaznovanju. Pri vrtcu je v tem trenutku nevarnost, menim, da je to treba rešiti, ne da čakamo ____ parkirni prostor. V sodelovanju s policijo. Pride policist vsaj tistih trideset minut, verjetno teh pooblastil nimate, oni jih pa imajo, da lahko, če ni infrastruktura ustrezno urejena lahko policist s svojimi pooblastili določi drugače. Če je to sedaj problem pri vrtcu je isto tamle, sam župan je rekel, da gre tam čez cesto, jaz tudi. To je problem, vsak dan jih lahko 100 kaznujemo, je tako? Samo to ni problem rešen. Menim, da, tukaj je sicer kolega narisal zebro čez celo križišče, ne vem, pač strokovnjaki ste. Tam se hodi čez cesto v "Loko", hodi se v to našo Občinsko hišo, tam je več, tam je "Berzo", tam je kar ena nevarnost in bi prosil, predlagam, da se da to rešiti. Hvala lepa.

Dean Stepančič: Medobčinsko redarstvo že z svojo pojavo deluje preventivno in s tem praktično tudi prispeva preventivno k varnosti cestnega prometa. Vse te problematika, kar smo se tukaj danes pogovarjali predvsem pri Stari cesti, Tudi jaz sem član Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Občini Vrhnika in večkrat smo obravnavali to problematiko na Robovi cesti v križišču s Staro cesto. Ampak žal, ta cesta je državna in na državni cesti promet, oz. ne ureja prometna signalizacija Občina ampak DRSC. V kolikor ne dajo oni soglasja, oz. ne spremenijo prometne signalizacije ali pa narišejo prehod za pešce, pač ga ni. To je samo na njih in jaz vem, da smo nekajkrat Svetu za preventivo predlagali naj to ukrenejo, naj nekako uredijo promet na tistem delu, pač niso. Glede parkiranja pri vrtcu, pa sva se z gospo svetnico v odmoru pogovorila in sem ji predlagal, da se da to na svet za preventivo in se nekako poiščejo rešitve ali z uvedbo novih modrih con za kratkotrajno parkiranje, da bodo starši lahko varno pripeljali otroke v vrtec. Hvala. Stojan Jakin: Hvala, replika, ja prosim! Vinko Keršmanc: ... prometu mogoče ni dovolj samo predlog, kaj pa če bi dali neko zahtevo, da se ta zadeva uredi in, da se dokončno reši ta problem, ker ne gre se sedaj za ljudi, ki ne bodo več hodili tam. Ljudi bodo hodili, to


se zavedamo vse, to se pravi problem je treba preventivno rešiti preden pride do kakršnega koli dogodka. To se pravi, nekaj je tam treba rešiti, ne z kaznovalno politiko ampak s preventivno politiko. Tako, da jaz se ne morem strinjati, da je to sedaj vse narejeno, če je nekdo dal nek predlog, neko pobudo. Tam je treba zahtevati in naj bo to mogoče tudi apel našega današnjega Občinskega sveta, da se tam zahteva, da se zadeva reši, da se pripravi strokovne podlage, da to teh problemov ne bo več prišlo. Se opravičujem, če sem bil preglasen. Dean Stepančič: Svet za preventivo kot organ za varnost v prometu, ki je posvetovalno telo župana na državnih cestah lahko zahteva ali pa predlaga, ampak je odvisno samo od DRSC-ja, ali bo to uvedel ali ne bo uvedel. Nimamo pristojnosti večjih, to žal. Stojan Jakin: Hvala, no jaz moram reči, da bomo ponovno to poslali na DRSC, jaz bom tudi osebno gor poklical te ljudi, ki imajo to, ja potem bomo pa videli, kaj se bo zgodilo. Gospod Cukjati! Repliko ima še Vide, ampak na kratko, res, ker je pozno že. Vid Drašček: Poglejte, tu v vašem poročilu, nisem opazil, da bi predlagal neko institucijo, ki ni opravila tisto, kar bi morala opraviti. Imamo Zakon ali ne? ___ danes že trikrat predlagamo Republiki, da naj nekaj naredi.

Imamo od Ustave, Kazenskega zakona, Zakon o cestno prometnih predpisih, pa napišimo predlog. Hvala lepa. Stojan Jakin: Hvala, Daniel prosim! Daniel Cukjati: Hvala za besedo. Jaz bi se pa mičken obregnil ob finančno poročilo, se bi tukaj navezal na prejšnjo točko, ko se pogovarjamo o tem komunalnem prispevku, ___ izpad dohodka za investitorje nove na Vrhniki, ampak Vrhnika mislim, da pobere od komunalnih prispevkov med dvesto, pa tristo tisoč, z globami dobi pa Občina okrog 250 tisoč na leto. Tako, da tudi če se zniža komunalni prispevek, mislim, da Občina ne bo nekako oškodovana, ___ par računov več izdali. Hvala lepa. Stojan Jakin: Najlepša hvala, tukaj pač, namen redarstva ni zbiranje glob, ni inkasanstvo, pač globe so nujno zlo, ampak tudi redarji bi lahko vsaj še dvakrat toliko ali pa trikrat toliko glob pokasirali, pa to ni namen, namen je, da se ljudje obnašajo v skladu s predpisi, tako, da ....., ne vem, o tem bi se jaz vzdržal, ker nimamo podatkov, čisto natančnih, tudi o, namreč komunalni prispevek, če pride nekdo velik, recimo Komunalno podjetje Vrhnika gradi svoje garaže, v kolikor bo ta odlok sprejet bodo plačali 80 tisoč, v kolikor ne bo bodo plačali 30 tisoč, tako, da


komunalni prispevki so pač odvisni od tistega povpraševanja. Pred leti tudi vem, da smo imeli te trgovine, ki so gradile, so bili bloki in tako naprej, skratka, te komunalni prispevki so zelo različni. Ampak pustimo to, to danes ni predmet, jaz se zahvaljujem ... prosim! Dean Stepančič: Če bi lahko odgovoril, po Strategiji Republike Slovenije o varnosti v cestnem prometu je zaželeno, da se globe vračajo v infrastrukturo, kjer se spodbuja neko varnost, preventivo in vse to, da se gradi varnejše ceste, da se gradi varnejše pločnike in vse ostalo. Praktično, da se vrača v cestni promet. Stojan Jakin: Najlepša hvala, jaz mislim, da smo izčrpali, predlagam Občinskemu svetu, da sprejme dva sklepa in sicer prvi sklep: Občinski svet Občine Vrhnika se je seznanil z Letnim poročilom Skupne uprave Medobčinski inšpektorat in redarstvo za leto 2014 in pa drugič Občinski svet Občine Vrhnika potrdi izvajanje Občinskega programa Občine Vrhnika. Prosim za glasovanje! .... ja prosim potem za... prisotnost 23 (96%) prisotnih OK, gremo še enkrat glasovati, to je bilo za... Ne to je bilo proceduralno, se pravi, da smo sedaj mi šele

ugotovili koliko ljudi je prisotnih. Sedaj pa glasovanje, zaradi odstotkov, ki jih računalnik narobe izračuna če kdo manjka. Hvala lepa, jaz se opravičujem, ampak če ljudje ven pa notri hodijo, jaz pa nisem opazil. SKLEP: 1. Občinski svet Občine Vrhnika se je seznanil z Letnim poročilom Skupne uprave Medobčinski inšpektorat in redarstvo za leto 2014. 2. Občinski svet Občine Vrhnika potrdi izvajanje Občinskega programa varnosti Občine Vrhnika. 23 (96%) prisotnih, 22 ZA, 0 PROTI Od triindvajset prisotnih jih je 22 za, en ima pa osem, pa ne vem kaj je to. Milivoj Kalanj: Tipka 8 Stojan Jakin: U redu, najlepša hvala. Zaključujem s to točko, prehajamo na peto točko.


5. Revidirano letno poročilo Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. za leto 2014 Stojan Jakin: Revidirano letno poročilo Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. za leto 2014, poročevalka je magister Brigita Šen-Kreže, direktorica javnega podjetja, prosim! mag. Brigita Šen-Kreže: Lep dober večer in pozdrav tudi iz moje strani. Pred vami je letno poročilo našega podjetja, ki ste ga obravnavali tako Nadzorni svet kot Skupščina podjetja. V kratkih drsnicah bom predstavila bistvene zadeve. Izpostavila bistvene zadeve, ki so bi rekla nekako označile leto 14. Višji so bili sicer prihodki iz naslova gospodarskih javnih služb predvsem kt posledica usklajenih omrežnin. Zmanjšali smo vodne izgube v celoti v vseh treh občinah, ne pa v posameznih, so odstopanja. Količina prodane pitne vode in posledično tudi odvedene vode je podobna kot je bila leto popreje, poudariti pa moram, da smo dosegli preko 80 odstotkov ločenega, zbranih odpadkov. Na tem mestu je treba pohvaliti vse občane, velik delež seveda pa tukaj pritiče ravno biološki odpadki, ki so v letu 2014 močno narasli, verjetno je to posledica tako žledu, kot tudi v nekem delu to, da je bilo leto zelo mokro in posledično toliko več trave in podobnega ter seveda pristop vseh treh občin k zero waste strategiji. Zmanjšala se je tako količina prodane kot tudi distribucije zemeljskega

plina v letu 14. Mislim, da uspešno delujemo na tržnici in posledično povečali tako tudi ponudbo ponudnikov in pa pestrost ponudbe. Zagnali smo projekt Depo še v večji meri, tako, da na tem mestu vabim tako vas svetnike, pa tudi vse občane, da si v bivši čitalnici obišče našo trgovino in verjamem, da bodo lahko našli kakšen izdelek. Praznovali smo 50 letnico našega podjetja, opravili smo tudi seveda tudi nekaj več ur kot leta 2013. Manj smo imeli tudi bolniške odsotnosti in pa celotni nižji prihodki so bili na GJS-ju iz tega kot gospodarske javne službe iz naslova zimske dejavnosti, ki v letu 2014 ni bila tako obsežna. Upam, da se na tem grafu kaj vidi, posledično glede na to, da je občina Vrhnika največja, so tudi prihodki največji, ki so ustvarjeni v občini Vrhnika. To je preko 81 procentov. V tem grafu so predstavljeni prihodki po dejavnostih v smislu gospodarske javne službe in ostalih dejavnosti. To ne smemo pozabiti, da je med ostalimi dejavnostmi v občini Vrhnika seveda všteto tudi prodaja zemeljskega plina. Namreč to je tržna dejavnost in ni vzeta kot gospodarska javna služba. Drugo pa je kot sistemski operater distribucijskega omrežja. Ustvarili smo višjo dodano vrednost pa tudi izboljšali smo strukturo virov. Več smo seveda vlagali v osnovna sredstva in pa izboljšali smo tudi tako terjatve do kupcev kot tudi obveznosti do dobaviteljev. Namreč glede na situacijo na trgu moramo biti kar stalno aktivni predvsem tudi na terjatvah. Pravna podlaga, še vedno velja Odlok o ustanovitvi našega podjetja, Družbena pogodba, za


katero je bil narejen čistopis v letu 2014 in pa področni odloki. Področni odloki nam manjkajo samo še v občini Log - Dragomer za odvajanje in pa oskrbo s pitno vodo. In če se sedaj osredotočimo samo na občino Vrhnika, vodne izgube so znašale 40 procentov v letu 14. Rahel pad beležimo pri gospodinjskih uporabnikih. Drugače so poslovni prihodki ostali na podobni ravni kot popreje, ker ste z novo potrditvijo cene ukinili tudi subvencijo nekaj več smo imeli tudi stroškov iz naslova v času žledoloma. Namreč morali smo oskrbeti, oz. poskrbeti, da so vsi občani imeli dokaj nemoteno oskrbo s pitno vodo. Imeli smo 35 okvar v letu 14, ker se je delala Čista Ljubljanica se je seveda obnavljal tudi vodovod, kar mislim, da je najbolj smiselno. Imeli smo potem še nekaj malega na hidrantih in če pogledamo tabelo, ki je odspodaj se lahko vidi kakšna je bila prodana voda v letu 14 tako gospodinjskim uporabnikom, kot tudi ostalim. Vidite, da v bistvu pri gospodinjskih poraba padla. Odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Seveda posledično če je manjša poraba pitne vode je seveda tudi odvajanje manjše, višji so poslovni prihodki predvsem v delu uskladitve omrežnine, se pravi, to je tistega dela, ki ga Občina Vrhnika vsak mesec izstavi račun za najem infrastrukture. to je bilo v bistvu porast tega stroška za 2,25 odstotkov in pa ločili smo evidence odvajanja, čiščenje in pa greznice, glede na nov način oblikovanja cen. Priključili smo 73 objektov, kot je bila že danes razprava, v sklopu Čiste Ljubljanice zgradili infrastrukturo in v spodnji tabeli spet seveda lahko

zasledimo količine v občini Vrhnika in pri gospodinjcih ravno tako vidimo upad. Greznice, to je bil že podatek zelo podoben, kot smo ga imeli pri obravnavi cen, tu je v bistvu predstavljena leto 13 in pa 14. Tako lahko vidimo koliko blata smo odpeljali v letu 14 iz naslova občine Vrhnika. To se pravi 2 tisoč 234 kubikov je bilo vsega greznične gošče v letu 14 odpeljano pač od občanov. V letu 2013 pa dva tisoč sto pet kubikov. Ravnanje z odpadki, v letu 14 smo tako odložili samo tisoč 666 ton, kar je v bistvu deset odstotkov manj kot leta 13. Tako zberemo na občana samo še 70 kilogramov, oz. malo več kot 70 kilogramov nekoristnih odpadkov. Glede na leto 13 vidite, da je bilo to skoraj 80 kilogramov. V tem trenutku oskrbujemo skoraj dvesto ekoloških otokov, skratka za njih moramo poskrbeti, da so pravočasno prazni, da imajo občani možnost, da lahko predajo te ločene frakcije in pa seveda tudi sama urejenost otokov. Skratka skrb za snago in vse ostalo. Na teh otokih smo zbrali stekla papirja in embalaže za 2 tisoč 888 ton in pa kot že preje sem omenila skoraj 16 procentov več je bilo bioloških odpadkov in tudi to je seveda vpliva na delež teh 80 odstotkov ločenih zbranih odpadkov. Tudi nevarnih odpadkov smo zbrali več za enajst ton. Prihodkov tudi od prodaje teh surovin, ki jih mi lahko prodajamo. Prodamo lahko, boste videli v nadaljevanju, je bilo zbranih za skoraj 83 tisoč 400 evrov in pa sprememba je glede na strukturo. Namreč veste, da prej cen ni bila tako oblikovana kot je sedaj od prvega tretjega 2014 je cena oblikovana v skladu z novo metodologijo in


posledično so seveda te vplivi v izkazih. Takole je rast ločenega zbiranja odpadkov, jaz mislim, da smo v samem vrhu v Sloveniji in tudi v svetu. To so podatki za embalažo, ki jo mi zberemo na ekoloških otokih, se pravi stekla papirja in pa mešane plastične in pa kovinske embalaže. Določene odpadke pa v bistvu moramo predati. To so ti odpadki, so tisti, ki jih moramo predati DRUE-tom. To so družbe za ravnanje z odpadki, ki jim je država določila odstotke in so v bistvu neka podaljšana roka vseh proizvajalcev. Poleg tega pa imamo seveda tudi ostale odpadke, ki pa v bistvu predajmo še tudi brezplačno. To so tako izrabljene gume, ki so v sistemu in tudi sveče folije in podobno. Tole je zanimiva tabela, ko v bistvu prikazuje prihodke, ki smo jih ustvarili s prodajo surovin, se pravi tisto, kar je načeloma predstavlja odpadek in za katerega mi lahko iztržimo. Skratka mi ne moremo prodati tale tetrapak, ker to ni naše, to je od DRUE-tov. Oni poskrbijo, da ga najprej posortirajo. To se pravi, da ločijo plastiko od tetrapakov od kovinske embalaže in potem najdejo za to trg. Se pravi mi lahko prodamo danking papir, to se pravi, to je časopisni papir revije in podobno in pa surovine, kot jih vidite tukaj gori. Skratka kovine dobimo s tem, da jih izločimo, ko recimo, ne vem na naš zbirni center pripeljemo kolo. Kolo je neuporabno, damo kolo, se pravi, kovinski del med kovino, skratka, da ga pač razgradimo. Ravno tako dobimo nekaj prihodkov za pripravo elektronske električne, potem tudi s plastiko, kot vidite tudi jedilno olje in motorno olje

nam ustvarja prihodke in pa tudi baterije in akumulatorji. Skratka teh prihodkov smo v letu 14 ustvarili za 83.400 tisoč v letu dva trinajst pa 68 900. Seveda je vse odvisno tudi od trga, kaj se na trgu dogaja, tako, da je zelo težko v neki meri zelo natančno ___. Vzdrževanje cest, [10 min] še vedno ceste vzdržujemo v vseh treh občinah, preko 300 kilometrov. Prihodki so bili nižji, kot povedano, zaradi nižjega obsega zimske službe. Upamo pa, da bodo občine, vse tri v prihodnjih letih več sredstev lahko namenile za ceste, ki so pač v slabšem stanju. Tudi poslovni prihodki, seveda tudi v tem delu, glede na delež cest, ki jih ima občina Vrhnika, predstavljajo največji del občine Vrhnika. Javna razsvetljava, je vzdržujemo v občini Log - Dragomer in Vrhnika. Poudariti je potrebno, da je potrebno do konca leta 2016 zamenjati vse svetilke, ki niso v skladu z uredbo. Vidi se pa že učinke menjave svetilk, skratka v bistvu poraba električne energije na posamezno svetilko je tako manjša z skoraj 5 odstotkov. Pokopališče, ki ga vzdržujemo na Vrhniki, imeli smo v letu 2014 55 pogrebov. V tem trenutku [11 min] se gradijo tudi novi žarni grobovi in pa delala so se le nujna vzdrževalna dela. Enota oskrba s plinom. V letu 2014 smo ravno tako kot v letu 2013 priklopili 17 novih odjemalcev. To je seveda so sicer podatki za leto 14 iz katerega se tudi vidi, da se ne samo, da se prodaja zemeljskega plina zmanjšuje, ampak tudi distribucija. To je seveda vpliv vsega tega, da dejansko občani so veliko vložili tudi v izolacijo objektov, menjavo oken in podobno in zato je tudi


distribucija manjša, nižja. Skratka različne te spodbude, ki jih daje država preko energetsko učinkovitosti. Je pa seveda to, da smo tako občinski svet potem tudi podjetje samo se odločilo, da bomo v letu 15, glede na to, da ste sprejeli sklep o odpustu tiste pristojbine za nove priključitve in smo tudi [12 min] mi se pridružili tej aktivnosti in mislim, da bodo v letu 15 rezultati boljši. Razporeditev bilančnega dobiček, to so podatki za posamezno občino, namreč mi moramo striktno voditi za vsako občino po posamezni enoti, tudi podatke in tako je lastnikom za leto 14, oz. v letu 15 si boste lastniki izplačali 479 tisoč 573,16 evrov dobička. Pričakovanja za leto 15, uskladitev cen, to bo sedaj nekaj stalnega, vsako leto, glede na poslovne načrte in glede na rezultate preteklih let. Potem, kot sem že omenila trgovino Depo, tudi projekt se Zero Waste nadaljujemo. [13 min] Prenovljena je tudi naša spletna stran, zato lepo vabljeni, v smislu, da so dejanske informacije gor in pa tudi vabimo vas če kdaj najdete kakšno svetilko, ki ne gori, da nam sporočite, ker si želimo tudi take napake čim prej odpravimo. Končanje projekta Čista Ljubljanica in pa kot je župan prej omenil izgradnja objektov, govorimo o garažnih prostorih, ki so pač nujno potrebno za naša vozila. Hvala lepa. Stojan Jakin: Najlepša hvala za predstavitev. To točko je obravnaval tudi Odbor za gospodarstvo, finance in proračun, pa bi prosil predsednico, da da pojasnilo!

Barbara Kovačič: Hvala za besedo Odbor za Gospodarstvo, finance in proračun je obravnaval Revidirano letno poročilo in predlaga Občinskemu svetu Vrhnika, da se seznani in sprejme Revidirano letno poročilo Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. za leto 2014. Hvala. Stojan Jakin: Najlepša hvala. S predstavitvijo smo končali, predlagam, da preidemo na vprašanja, lepo prosim za postavljanje vprašanj! Izklopljen mikrofon! mag. Viktor Sladič: Hvala. Ne glede na vse, ne glede na to kar sem pri prejšnji točki povedal glede izkazanega dobička pri projektu Čista Ljubljanica, seveda moram pohvaliti Komunalno podjetje glede njegovega poslovanja, pa dobička, ki ga ustvarja z izvajanjem svojih storitev in pa drugih dejavnosti. Bi pa vprašal predvsem __ stvari in kar se tiče oskrbo s pitno vodo, prej je v predstavitvi bilo omenjeno, da je, da so izgube vodne v lanskem letu znašale 40 procentov, dobro to je zaokrožen podatek, 41 pa 43 ali koliko je podatek iz poročila za lansko leto ik kolikor je razvidno iz tega poročila na strani 58, na Vrhniki vodne izgube od leta 2012 naraščajo ne pa upadajo, pa me tukaj zanima kako to, glede na to, da smo seznanjeni, da se hkrati, ko se je naredila kanalizacija v okviru


projekta Čista Ljubljanica, da so se hkrati obnavljali tudi vodovodi, oz. ja vodovodi, kako lahko potem govorimo o povečevanju vodnih izgub, ker bi pač pričakovali nasprotno, njihovo zniževanje, vendar očitno so cene še vedno take, da uspete pokriti vključno z vodnimi zgubami vse stroške in zraven ustvariti tudi izredni dobiček to je 143 tisoč evrov. Tukaj imam samo vprašanje, zakaj se ta dobiček deli ustanoviteljicam, kar je po svoje prav, bolj bi pričakoval, da bi šel v odpravo napak na vodovodnem omrežju in pa s trem zmanjševanje izgub in pa s tem posledično lahko tudi boljše poslovanje tudi ob nespremenjenih nižjih cenah. Druga stvar, ki me ___ pa to, kar sem omenil prej in sicer me zanima, pa mogoče bi kar prosil, če bi mi lahko tudi hkrati odgovorila, če si narobe razumem, način, kako ste ustvarili dobiček pri izvajanju projekta Čista Ljubljanica. Hvala. Stojan Jakin: Najlepša Hvala, prosim gospod direktorico, da pojasni. mag. Brigita Šen-Kreže: Ja takole. Vodne izgube v občini Vrhnika so 40 procentov, zato ker, če pogledamo na strani 58, tole piše, da ima Vrhnika 41,42 odstotka na Borovniškem vršaju, potem pa pod občino Vrhnika spada še Zaplana, Pokojišče in Ligojna, tam so pa odstotki, ki so jih ustvarili, kjer smo ustvarili vodne izgube nižji. To se pravi v Zaplani 9,21 odstotka, Pokojišče 16,65

in pa Ligojna 22,67. Mi smo sedaj Vrhniko obravnavali kot celoto, vse te vodovodne sisteme skupaj. Zakaj te vodne izgube v bistvu tekom let naraščajo? Velik problem predstavljajo priključki. Namreč priključek je last občana in do vodomernega števca je pač to last občana in v tem delu velikokrat zaznamo vodne izgube, skratka puščanja, občan pa nima interesa po obnovi tega priključka, ker ga v tistem danem trenutku ga to niti ne obremenjuje. Skratka, da bi zmanjšal to vodno izgubo, ker ga šele skozi ceno potem kasneje lahko obremeni, zato je potem tudi naš predlog za bodočo točko, govorim potem o cenah. Največji problem, ki jih beležimo na tem vodovodnem sistemu so posamezni odseki. To so recimo Sinja Gorica - Blatna Brezovica, Blatna Brezovica - Bevke, Gradišče in te so nujni, ki so potrebni, da se zamenjajo, okvare so pogoste, so pa to sigurno obsežni projekti, zato bomo, verjetno se boste tudi na proračunih, ki jih boste sprejemali v bodoče, tudi potem o tem pogovarjali. Če pa govorimo o Čisti Ljubljanici, ta projekt smo ga vodili povsem ločeno, zato, da je tudi povsem transparentno, kaj se je z njim dogajalo, koliko je bilo stroškov, tako z materialom, storitvami, najemom mehanizacije, ki smo jih preko javnega razpisa naredili in seveda vsaka dejavnost, ki se pač izvaja, ki jo izvajajo delavci, ki so zaposleni, na svoji matični enoti, ali je to kanalizacija, ali so to ceste, se potem v bistvu interno preračunajo, zaračunajo tisti investiciji, ki se pač dela. Zato smo tudi povsem posebej vodili ta projekt, vsa ta sredstva se seveda, kot sem rekla


vrnejo nazaj lastniku v tem primeru pač Občini Vrhnika in če pogledamo tako pod črto, sicer 180 tisoč, drugače pa v bistvu to predstavlja 5,7 odstotka od te celotne investicije. Se pravi takšna donosnost, pa verjetno. če pogledamo v celi masi, pa verjetno ne predstavlja tako velikega donosa. Stojan Jakin: Najlepša hvala, replika, prosim! mag. Viktor Sladič: ...ne replika, vseeno me zanima kaj nameravate, zakaj tega dobička dejansko ne preusmerjate v zmanjševanje teh vodnih izgub? Zakaj vse te projekte peljati potem v okviru NRP-.jev z drugih virov? Zakaj ne iz teh viškov, ki jih ustvarjate z temi sredstvi [3 min]? mag. Brigita Šen-Kreže: Glejte, tako je. Skratka vse kar podjetje ustvari, rezultat, dobiček se lastnik lahko odloči, kaj bo z njim naredil. Vi ga prenesete v proračuna, kot ga boste sedaj dobili kot prihodek, iz tega pa potem vi v proračunu namenite sredstva lahko za obnove, za te velike rekonstrukcije. Mi kot, mi ta dobiček ne moremo sedaj nameniti za, ne vem, za obnovo Gradišča. Stojan Jakin: ... jaz samo poudaril: osnovna sredstva vodovodi so v lasti Občine in v bistvu oni iz dobička podjetja ne

smejo vlagati v naša, lahko pa oni nam denar dajo, mi pa potem tudi preko njih, da oni delajo vlagamo. Hvala lepa. Tukaj so se nam dame vrnile, jaz bom predlagal, da zaključimo prejšnjo točko potem pa nadaljujemo, ali pa če smatrate, da končamo vprašanja. Končamo vprašanja, u redu, med tem časom se dogovorite, tiste tri člane rabimo potem za komisijo. Gospod Cukjati, prosim! Daniel Cukjati: Hvala, me je v določeni meri prehitel kolega Viktor Sladič ____ vseeno ustavil še enkrat pri dobičkih iz postavk javne službe. ___ da ima komunala dobiček na ostalih dejavnostih je pohvalno __ pa na javni službi, kot je rečeno bi morala biti pozitivna nula, me pa malo preseneča, da so na določenih postavkah dobički tako veliki. Vse te dobičke u bistvu plačamo mi, kot krajani, ker moramo plačevati vodo, omrežnino vodarino in jaz sem malo preračunal, glede na položnice, ki jih dobimo za vodo in pa tudi iz vašega poročila, ko ste govorili za vodovod Ligojna. Omrežnina okvirno zajema 22 procentov cene oskrbe s pitno vodo vodarina pa 78. Sedaj omrežnina je nekako fiksna, vodarina je pa odvisna v bistvu, kake porabe so vode, pač posameznika in kakšne so izgube in sedaj v lanskem letu je bilo milijon 389 tisoč evrov odhodkov na postavki oskrba s pitno vodo.__ 305 tisoč evrov je bilo stroškov z omrežnino, na vodarini je bilo pa milijon 380 tisoč odhodkov in sedaj, če bi mi zmanjšali te izgube na


neko podobno kakor imajo v Zaplani bi bili te stroški bistveno nižji in sicer bi znašali, sedaj, če bi bilo čisto brez izgub bi znašalo 522 tisoč evrov na te odhodki in skupni odhodki bi se z vodarino in omrežnino bili dobrih milijon evrov. Torej v bistvu trideset procentov bi bili dobrih trideset procentov bi bili ti odhodki manjši, to pomeni pa tudi cena na položnicah bi bil toliko manjša. Sedaj mogoče se posamezniku, ne vem ne zdi, da je to velika razlika pri računu ampak na koncu leta ta znesek slabih 100 evrov, 70 evrov pri nas, razlike 780 je pa že tak znesek, ki ni zanemarljiv. Tako, da jaz računam, da bo komunala v prvi vrsti znižala cene, ker so prenapihnjene glede na to, da ima dobiček na javni oskrbi in pa, da se bo lotila [3 min] z Občino čim prej obnove tega daljnovoda. Hvala lepa. Stojan Jakin: Bi prosil za pojasnilo gospo direktorico! mag. Brigita Šen-Kreže: Takole je. Država je predpisala donos, ki ga imamo lahko na posamezni gospodarski javni službi, vse kar je višje od tega donosa se upošteva pri izračunu cene, ki velja za prihodnje obdobje. Skratka, vsak rezultat, tako v plus ali v minus se prenaša v naslednje, pri naslednjem izračunu cene. To, potem, če lahko, različna odkrivanja napak imamo na vodovodu, lahko bi zbrali enega, ki bi sicer v nekem trenutku ugotovil čez celoten vodovodni sistem, kje so tisti, kje so okvare. Mi smo tudi v hišo že dobili,

oz. eno ponudbo za tovrstno delo, ocena okrog 50 tisoč evrov, ampak to v bistvu, da bi samo našli napake, ne, da bi jih še odpravili. Problem je v tem, da moramo, mislim, problem, treba je zagotoviti sredstva tudi za odprave teh napak in če pogledamo, Zaplana, ki ste jo izpostavil, je v letu 2014 imela sicer res 9,21 odstotne vodne izgube. Poudariti je pa treba, da je ta vodovodni sistem bistveno, bistveno mlajši od Vrhniškega, mislim, da ima starost okrog 10 do 15 let, da starejši niti ni in, da smo z intenzivnim, bom rekla z intenzivno prisotnostjo v letu 14, nam je tudi uspelo zmanjšati vodne izgube iz 11,46 odstotka, na 9,21 odstotka. Tako, da te dva vodovodna sistema je res malček težje primerjati, ker je vrhniški, samo ta centralni od Borovniškega vršaja je bistveno starejši, več uporabnikov ima kot pa recimo Zaplana. Se pa seveda strinjam, da je treba na vodnih izgubah intenzivno delati, ampak seveda ustrezno zagotoviti tudi sredstva. Stojan Jakin: Najlepša hvala, jaz bi prosil še, da mi za pojasnilo okrog tistih izračunov, ki jih je gospod Cukjati imel, kajti jaz mislim, da ne držijo najbolj, če bi zmanjšali izgube, da bi bila trideset procentov ali koliko nižja cena. Jaz tega nisem razumel dobro, kako je bilo to izračunano, kajti izguba ne vpliva direktno, zguba vpliva samo na strošek črpanja vode, se pravi praktično samo na elektriko, nič na drugega, kako lahko pridemo, do trideset procentov, bi prosil za pojasnitev tega izračuna.


Daniel Cukjati: Jaz sem glede na kubike vode, ki jih mi plačujemo in sicer omrežnina in pa vodarina, ki gre na porabo kubikov vode, ki jih ima nekdo. Ampak ta cena ni samo teh kubikov, ki jih imaš ti, ampak moraš prevzeti tudi tiste kubike vode, ki so stran stekli, se porazdeli, ker tisto mera en plačati. Plačamo pa mi občani. Zaradi tega je cena toliko višja kubika vode. Stojan Jakin: Kje ste dobil podatek koliko je strošek te vode, ki je ven stekla? Kako ste ta strošek dobil? Daniel Cukjati: Omrežnina zajema cene približno 22 procentov cene, 78 procentov zajema pa vodarina in teh 78 procentov, če bi bile manjše izgube, manj kubikov vode za plačati. Stojan Jakin: Moram vas popraviti, ker tista voda, ki je stekla v zemljo ni šla skozi števce, torej ni nikjer zaračunana. To je samo strošek ni pa nikjer zaračunan. Torej občan, ki je pač po števcu neko vodo plačal je, res je plačal en del tega stroška zaradi vodnih izgub, vendar samo tisto elektriko, ki je bila potrebna za črpati te vode. Vse ostale zadeve pač ni plačal, ker na števcu plačamo samo tisto, kar steče skozi števec, to je vodarina. Tako, da ta izračun po moje ne drži.

Daniel Cukjati: Z omrežnino ti plačaš te infrastrukturo. Stojan Jakin: Omrežnina je strošek, ki v bistvu predstavlja amortizacijo, omrežnina je tisti strošek, ki je odvisen od velikosti števca, ki ima posamezna hiša, izračunava se pa kot fiksni strošek, mesečni nazaj, ne na podlagi porabljene vode pač pa na podlagi vrednosti tega omrežja na podlagi zavarovanj, na podlagi menjave,... ne vem, skratka po pravilniku zavarovanja so notri, odškodnine kmetijcem zaradi neuporabljanja zemljišč osnova je pa ravno amortizacija omrežja. To je torej spet tista izgubljena voda na omrežnino ne vpliva popolnoma nič. Hvala, ali je še kaj, kar ni bilo pojasnjeno? Če ne gremo naprej, gospod Kovačič. Sebastian Kovačič: Ja, hvala za besedo. Dve kratki vprašanji, prva v bistvu glede na to, da smo izglasovali brezplačen priklop, pa na internetni strani sem opazil, da je bil nek gratis, ne vem sedaj točne količine zemeljskega plina. Glede, po navadi je na začetku akcije največji odziv, no pa mogoče že kaj veste, kaj se je sedaj v tehle mesecih naredilo, koliko je novih naročnikov? Drugo vprašanje je pa, če ste za zmanjšanje vodnih izgub tudi na trgu preverili tudi ponudnike, ki ponujajo pogodbeno jamčenje izgub vode. Hvala.


mag. Brigita Šen-Kreže: Ja takole, odziv, sedaj v številkah točno, koliko se jih je sedaj v tem času že odzvalo vam v tem času res ne znam iz glave, nimam podatka za plin, koliko je bilo. Vem, da mi je kolega rekel, da se dogaja, da je živo, da občani klicarijo, tako, da mislim, da bo efekt pozitiven, celoten efekt skupaj. Kar sem prej omenila, glede ponudbe, to je pa dejansko čisto neformalna ponudba, ta isti izvajalec je delal tudi v občini Log - Dragomer, kjer smo uspeli znižati vodne izgube iz leta iz leta 2013 na 2014, kar v velikem deležu, tako, da, seveda je pa to en del investicije, ki bi jo morali vložiti v to obnovo, tako, da, da bi še prav raziskali, se pravi 50 tisoč je bila ta čisto neformalna ponudba. Anotehna. Stojan Jakin: Najlepša hvala. Gospod Oblak! Pavel Oblak: Hvala lepa, je bilo že sedaj dosti izčrpno, zato umikam svoja vprašanja. Stojan Jakin: Najlepša hvala. Preden preidemo na razpravo, mogoče bi šli sedaj potem na glasovanje za to, da zaključimo prejšnjo točko. Prosim za tričlansko komisijo, če ste se kaj slučajno pogovorili? U redu, gremo še na razpravo, u redu jaz se podredim, Še razprava, lepo prosim, prijave za razpravo!

V kolikor ni nobenega smo res lahko zaključili. ... hvala Mirko.. Občinskemu svetu predlagam sprejem sledečega sklepa: Občinski svet Občine Vrhnika se seznani in sprejme revidirano letno poročilo JP KPV, d.o.o. za leto 2014. Ali smo vsi, da ne bomo spet ponavljali? Smo, prosim za glasovanje! Sklep: Občinski svet Občine Vrhnika se seznani in sprejme revidirano letno poročilo JP KPV, d.o.o. za leto 2014. Najlepša hvala. 24 (100%) prisotnih, 24 ZA, 0 PROTI Ugotavljam, da je poročilo sprejeto. Sedaj bi pa lahko šli potem res na glasovanja.


3. Predlog Odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika in predlog Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vrhnika nadaljevanje 3. točke

21:13 Stojan Jakin: Predlagam tričlansko komisijo, gospod Mirko Antolović predsednik, gospod magister Sladič en član in gospa Anja Sluga drugi član. Se strinjamo s tem? Ali lahko zglasujemo, da ne bo potem proceduralno kakšne težave. Sklep: Imenovanje volilne komisije: Mirko Antolović - predsednik, Viktor Sladič - član, Anja Sluga - članica. 24 (100%) prisotnih, 23 ZA, 0 PROTI Najlepša hvala, ta komisija je sprejeta, eden pa verjetno ni zagrabil, ko se je glasovalo. Prekinjamo sejo za pet minut, toliko, da izpeljemo glasovanje. prekinitev točke 21:14 nadaljevanje točke 21:22

Stojan Jakin: Prosim za nadaljevanje seje. Predsednika volilne komisije, oz. komisije glasovalne naj, prosim naj poda rezultate! Mirko Antolović: Glasovanje je opravljeno, oddanih glasovnic je bilo 24, število neveljavnih glasovnic je bila ena, število veljavnih glasovnic 23, število glasov za je bilo 12, število glasov proti je bilo 11, ugotavljamo, da je s tem sprejet Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje občine Vrhnika in Odlok o komunalnem prispevku občine Vrhnika. Stojan Jakin: Najlepša hvala, proceduralno, naprošam, da o tem sprejmemo ugotovitveni sklep v katerem bomo potrdili rezultate glasovanja. Torej ugotovitveni sklep je to kar je gospod Antolović prebral, da je rezultat glasovanja 12 za enajst proti in ena neveljavna glasovnica. Prosim za glasovanje! U redu, da ne bomo izgubljali časa, bi vas prosil, da glasujemo z glasovalnimi lističi, ta čas bo pa on pripravil se. Ugotovitveni sklep Glasovanje je opravljeno, oddanih je bilo 24 glasovnic število neveljavnih glasovnic je bila 1, število veljavnih glasovnic 23, število glasov za je bilo 12, število glasov proti je bilo 11, ugotavljamo, da je s tem sprejet Odlok o


programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje občine Vrhnika in Odlok o komunalnem prispevku občine Vrhnika. Glasovanje z lističi 24 ZA Najlepša hvala ugotavljam, da je, ali je kdo proti? ne. Ali se je kdo vzdržal? Ne, torej je 24 za. Hvala lepa. pojdimo naprej, ker čas beži. Prehajamo na šesto točko. Predlagateljem najlepša hvala. 6. Predlog sprememb cen obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja Stojan Jakin: Predlagam, da preidemo na šesto točko: Predlog sprememb cen obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Prosim gospo Brigito Šen-Kreže, da poda obrazložitev. Hvala lepa! mag. Brigita Šen-Kreže: Tako, cene smo nekako združili po vsebin, se pravi greznice smo že obravnavali, ste jih tudi že potrdili. V tem paketu so pa v bistvu oskrba z pitno vodo, ravnanje s komunalnimi odpadki in pa odvajanje ter čiščenje. Osnovna informacija izhodišča so seveda, osnova je pri nas Odredba na podlagi katere smo oblikovali vse te cene. Cene se letno usklajujejo,

zato bodo vsako leto ta usklajevanja, pozitivno ali negativno. Pripravili smo elaborat, ki ste ga tudi dobili in pa v primeru, da se pač ne potrdi sklep, se pa potem o predlagani ceni, je potem potrebno sprejeti še sklep o subvenciji. Gremo najprej segment oskrbe s pitno vodo. Skratka omrežnina je sestavljena iz glavnega stroška najema infrastrukture. To je u bistvu amortizacija, zraven so pa potem še vsi ostali stroški, od zavarovanja, od odškodnin, od tega, da se plačuje recimo, da kmetje, ki imajo na teh vodovarstvenih območjih, zahteva odškodnino za manjšo izrabo dohodka in tako naprej. Te so glavne, glavna seveda pa je najemnina in pa vodarina. To je pa ta variabilni del, ki je pa vezan na porabo, ona prejšnja je vezana na velikost števca ta pa je na porabo. To je tudi vključeno tudi vodno povračilo. Kako smo izračunali stroške vodarine? Vedno se dela na podlagi poslovnega načrta, upoštevajo se rezultati preteklega leta in tako smo v bistvu skupaj, načrtujemo 736 tisoč evrov stroškov, od tega smo odšteli načrtovane interne prihodke, ki jih bodo naši delavci ustvarili na drugih dejavnostih in odšteli smo ta poračun 82 tisočih evrov, ki smo jih ustvarili v letu 14, se sedaj tu že upoštevajo. Tako pridemo na stroške 500 tisoč evrov, delili z 738 tisoč kubiki, ki jih načrtujemo v letu 15 in dobimo ceno 0,6786, skratka stroške minus tisto, kar je bilo preveč pobrano, da tako rečem, ali pa premalo, dobimo skupaj ceno, ki se deli. Na željo občinske uprave smo pripravili potem tudi dva predloga izračuna omrežnine. Kot sem že prej


povedala največ okvar ugotavljamo, nastaja tudi na priključkih. Zato smo pripravili varianto A, ki ne zajema obnove priključkov in pa varianto B, ki zajema obnovo priključkov. Tako smo v bistvu sešteli stroške največje, se pravi, to je najemnina, potem stroške menjave vodomera, to je bivša števnina, če se spomnite, ki je bila ločena posebej na računih, potem stroški intervencijskega vzdrževanja. Ko smo mi lansko leto, seveda delali poslovni načrt in nismo imeli podatkov, ker do preteklih nismo delali intervencij v sklopu tega omrežnine smo seveda, pač izhajali iz nekih dejstev, ki smo jih takrat poznali. Sedaj smo ugotovili, da smo v celem letu imeli 7 tisoč evrov stroškov, če govorimo samo o intervenciji. Zato tudi tukaj spodaj so poračuni, najemnine smo pobrali premalo, govorimo o infrastrukturi z 2 tisoč 895 evrov, potem zmanjšujemo stroške za 41.700 evrov iz naslova predvsem iz intervencijskega vzdrževanja ker ga ni bilo toliko in pa še poračun števnine v višini 5.400 evrov. Tako pridemo do 240 tisoč evrov za celotno omrežnino, skratka tu so notri sklopi, ki so vezani na menjavo vodomerov, na najemnino in pa na obnovo, oz. intervencijsko vzdrževanje. In če vse vodomere, še to je treba poudariti, to že sedaj velja, s to novo uredbo je bilo sprejeto, večstanovanjski objekti se obračunavajo po številu stanovanjskih enot in za vsako enoto predstavlja DN20, to se pravi najmanjši 3/4 števec. Ne upošteva se tisti veliki števec, ki je pred blokom ampak se upošteva koliko je stanovanjskih enot. Skupaj imamo tako 5.620

vodomerov in tako bi strošek v primeru, da se ne odločite za obnovo priključkov v prihodnje znašal 2,58 evra na mesec, na DN20, ostali pa seveda glede na faktorje, ki so po Odredbi določeni. V primeru, da se pa odločite, da se obnavljajo tudi priključki. Namreč, ko se gradi infrastruktura, ko se obnavlja infrastruktura po ulicah imamo kar nekaj težav z obnovo priključkov. Ljudje nimajo interesa, še enkrat poudarjam, nimajo interesa, ker tista voda do števca, ne steče preko njihovega števca in seveda jih ne bremeni. Izhajali smo iz dejstva, da bi vodomer oz. celotne priključke obnavljali na 40 let. Življenjsko dobo smo vzeli 40 let, izhajali smo iz ocene, da je povprečni priključek oddaljen 10 metrov in tako smo prišli do ocene 96 tisoč evrov v enem letu. To pomeni, da bi občan sproti, pri vsaki položnici, tako, kot že za menjavo vodomera, tudi pri vzdrževanju priključka, pri obnovi priključkov, da tako rečem, bi v bistvu prispeval sproti. To pri ostalih občinah, sosedskih občinah nič novega. Verjetno ste kdaj morda s kakšnim znancem, kolegom govorili in ste se pogovarjali, oni so imeli včasih na položnici zapisano priključnino ali pa priključna moč. In to v sosedskih občinah to že dolgo časa obstaja. Naj poudarim, da tudi v starem odloku o oskrbi s pitno vodo je ta priključna moč ali priključnina, nekako tako je bilo izraženo tudi obstajala, nikoli pa se ni v preteklosti uveljavila. Ravno tako, upoštevamo vse te poračune, kot so bili prvotno in tako dobimo stroške 329 tisoč evrov, če te stroške delimo s povsem enako število vodomerom kot smo jih imeli


prej ta strošek na mesec tako predstavlja 3,55 evra, če zaokrožimo, oz. 3,553 evra na mesec. Odvajanje in čiščenje, podobno, imamo najemnino, zavarovanje, odškodnine, odhodke financiranja, ravno tako, naše storitve, s tem, da tu je treba poudariti, da pritiče še okoljska dajatev. Okoljska dajatev je odvisna od tega, ali se priključek, oz. ta izcedna odpadna voda zaključi na čistilni napravi ali pa ne. Ali ima objekt greznico, ali ima malo komunalno čistilno napravo. Če ima malo komunalno čistilno napravo ali se zaključi na ustrezni čistilni napravi, predstavlja to samo 10 odstotkov celotne vrednosti. Sicer je polna okoljska dajatev 0,5382, tu pa je potem samo 10 procentov, se pravi 0, 05283, se opravičujem 283. Skratka, če je greznica je polna okoljska dajatev, če ni na ustrezni čistilni napravi je ravno tako, ni zmanjšala za 90 procentov ampak je na manj, skratka je glede na Uredbo. Tudi tukaj smo zajeli stroške, ki jih načrtujemo v letu 15, upoštevali z manjšanje stroškov za interne prihodke, ki jih načrtujemo, da bo ta enota ustvarila jih na drugih dejavnostih. Skratka te delavci so bolj intenzivno izkoriščeni, delajo še drugje, te stroji delajo še drugje in tu se u bistvu izkaže ta odstotek, oz. ta rezultat. Ravno tako smo v letu 2014 ustvarili, preveč pobrali 34 tisoč evrov še presežka in ga tukaj poračunavamo. Tako dobimo skupaj 175 tisoč evrov delimo s 485 tisoč evri, če zaokrožim in dobimo ceno 0,3612 evra na kubik. Omrežnina, glavni strošek 253 tisoč evrov, to je sedaj samo odvajanje. Ravno tako tudi to omrežnino, jaz se opravičujem, tule je še

poračun, ker smo v letu 2014 u bistvu pobrali pri odvajanju nižjo omrežnino. Če te stroške razdelimo na v tem trenutku znane vodomere, ta strošek predstavlja 4,6274 evra na mesec. Čiščenje, kot sem povedala, glede na stroške, ki so jih tule zabeležili, ocenjujemo, dobili smo po ocenah, ki jih imamo od projektantov in tako naprej. Mi nimamo v tem trenutku izkušenj, koliko ima ta čistilna naprava dejansko porabe električne energije, dejansko tega in drugega. To so v bistvu ocene, ki smo jih dobili, jih upoštevali in tako, prišli na 198 tisoč evrov stroškov, odšteli interne prihodke, ker ravno tudi tej enoti pritičejo, poračuna omrežnino in tako prišli na 216 tisoč evrov, delili s kubiki o dobavljene pitne vode, tu smo upoštevali tudi greznice. Skratka tudi tistim, katerim bomo greznice čistili na naši čistilni napravi. [10 min] In tako pride cena 0, 3839 na kubik. Omrežnina čiščenja, to je strošek amortizacije sedanje čistilne naprave, te stare, ki jo nam Občina Vrhnika v letu 15 obračunava. Ravno tako te stroške razdelimo glede na število vodomerov in pride omrežnina 0,5378. In na koncu so še komunalni odpadki. Ti so razdeljeni v tri segmente, zbiranje, obdelava in odlaganje. Znotraj zbiranja pa imamo zbiranje mešanih komunalnih odpadkov in pa zbiranje bioloških odpadkov. Vsi veste, poznate, da lahko vsak občan se odloči za kompostiranje, v tem primeru stroškov bioloških odpadkov nima. Vrne zeleno kanto in dobi kompostnik. Cena je tukaj razdeljena na ceno javne infrastrukture. [11 min] To je ravno tako ekološki otoki, zbirni center, oprema na


zbirnem centru je v lasti občin, in pa cena javne službe, to je pa v bistvu naša storitev. Zbiranje komunalnih odpadkov, stroški, ki jih načrtujemo, skupaj znašajo 857 tisoč, odštejemo posebne storitve. Med posebne storitve, poleg tistih 98 tisoč evrov, ne okrog 80 tisoč evrov, ki je bilo iz prodajnega kovin, se spomnite? Jedilnega olja in tako naprej, ustvarimo tudi prihodke od pravnih oseb. Se pravi, ko gremo pravni osebi iskati odpadek, ki ni del gospodarske javne službe, se upošteva, kot posebna storitev in jo moramo tu v skladu z Uredbo odšteti. Potem še poračun, in tako pridemo 649 tisoč evrov, delimo s predvideno [12 min] količino vseh teh mešanih odpadkov, pa še ostalih, ki pridejo zbirni center in tako dobimo na kilogram 0,1187 evra. Cena mora biti izražena na kilogram. Infrastruktura, se pravi, zbirni center, ekološki otoki, zabojniki na ekoloških otokih, v tem trenutku predstavljajo najemnino. Govorimo seveda za vse tri občine, to je treba poudariti, v višini 20.207 evrov, poračun še od preteklega leta, ker smo premalo pobrali, pride 20.700 evrov, delimo ravno tako s predvideno načrtovano količino v kilogramih in tako pride cena infrastrukture 0,0038 evra na kilogram. Zbiranje bioloških odpadkov, ravno tako, stroški, seveda je to velik delež predstavljajo v bistvu stroški materiala in storitev, ker gra za zunanjega izvajalca, ki prevzema biološke odpadke, ravno tako potem [13 min] odštejemo posebne storitve, ki pritičejo temu segmentu cene, poračun skupaj znaša 389 tisoč evrov in za načrtovano količino tri milijone

sto tisoč kilogramov. Dobimo ceno 0,1257 evra na kilogram. obdelava komunalnih odpadkov, glavni strošek predstavlja seveda strošek obdelave, to je 133 tisoč evrov, načrtujemo še nekaj drugih neposrednih stroškov in skupaj znašajo stroški 141 tisoč evrov. Zmanjšamo za posebne storitve, poračun zmanjšamo, ravno tako za poračun zmanjšamo in pridemo, na 121 tisoč evrov 270 tisoč. Kot vidite, je tu samo za milijon 600 tisoč kilogramov. Namreč na obdelavo predamo samo črni zabojnik. Zato je to samo milijon 600 kilogramov načrtujemo [14 min] in tako dobimo 0,0758 evra na kilogram za obdelavo. In na koncu imamo še odlaganje. Ta strošek odlaganja, se je glede na izbiro novega izvajalca preko javnega razpisa znižal, zato je predstavljal strošek 24.500 evrov, skupaj z načrtovanimi drugimi neposrednimi stroški znaša 32 tisoč 500 evrov. Odštejemo posebne storitve, poračun in pridemo na 8.894 evrov. Tukaj kilogramov __ še manj, samo 250 tisoč, to so pa samo tisti kilogrami, ki jih po obdelavi, ki jih ta izvajalec obdela odloži na trajni deponiji, zato je tistega milijon 600 pripeljanih na obdelavo, odloženih samo 250 tisoč kilogramov. In ko to ravno tako razdelimo, dobimo ceno 0, 0356 evra na kilogram. In na koncu položnica [15 min] za štiričlansko družino. Upoštevali smo 12 kubikov porabljene vode, upoštevali smo, da ima tak občan DN20, skratka ali 3/4 vodomer. Tu je v bistvu predstavljena veljavna cena, predlagana cena in pa seveda kaj to pomeni v skupnem znesku za štiričlansko družino. Seveda


govorim za štiričlansko družino takšno, pri kateri prevzemamo tudi biološke odpadke. Skratka niso se odločili za kompostiranje. Na tem mestu moram še poudariti, da imamo tudi akcijo KOKO, katero želimo, smo jo že promovirali, pa bi izkoristila to mesto. Skratka občani imajo možnost, da na naš zbirni center pripeljejo ločene frakcije, govorimo, steklo papir in embalaže in zato dobijo določen del, 0,10 centov brez davka, samo upošteva pri položnici. S tem želimo razbremeniti ekološke otoke, ker že [16 min] na naš zbirni center prinesejo ločene frakcije. In če pogledamo to varianto A, ki je brez obnove priključka pridemo tako, v skupnem seštevku iz 42,24 evra, govorimo z davkom na 43,09 evra, seveda je tukaj ta nova storitev čiščenja vključena in pa s prvim sedmim, za tudi predlagamo cene, da veljajo od prvega sedmega dalje, tudi nižja okoljska dajatev. Kot vidite 0,0528, drugače bi pa bila v bistvu skoraj 53 centov na kubik. Druga varianta, B pa je takšna, da ima tule v omrežnini vključen tudi strošek obnove priključkov, vse ostalo je nespremenjeno. V tem primeru se skupna cena, oz. skupen strošek takega gospodinjstva spremeni z 42,24 evra na 44,14 evra. [17 min] Toliko za enkrat. Stojan Jakin: Najlepša hvala. Moram reči, da je bila ta obrazložitev zelo dolga upam, da ste lahko sledili. Je pa dejansko ogromno postavk vendar celoten izračun cene temelji na tako imenovanem MEDO-ju ali metodologiji za izračun cen kakršne je sprejela

država in je cena sestavljena tako kot jo zahtevajo predpisi, pa bi prosil ker je to obravnaval tudi Odbor za gospodarstvo finance in proračun, da predsednica poda svoje mnenje. Barbara Kovačič: Hvala za besedo. Odbor za gospodarstvo finance in proračun je obravnaval Predlog sprememb cen in cen gospodarskih javne službe varstva okolja, jih ocenil kot primerne za nadaljnjo obravnavo in jih kot take posreduje Občinskemu svetu v sprejem. Bi pa še povedala, da smo se na odboru pogovarjali in, da smo potrdilo varianto B, torej z vzdrževanjem priključka, oz. bi predlagali tudi Občinskemu svetu, da se tako odloči. Hvala. Stojan Jakin: Najlepša hvala, odpiram vprašanja, prosim! Hvala lepa, zaključujem prijave. Gospod Antolović prosim! Mirko Antolović: Hvala lepa, jaz imam dva vprašanja. No kljub temu, da je kolegica povedala za predlog, katerega varianta pri izbiri bi bila, sem si vseeno že prej pripravil vprašanje, ali je to odločitev tukaj vseh, ali se posamezniki odločajo na gospodinjstva, ali kakor koli? Pa zanima me še v zvezi z meteorno vodo, tam __ nikjer ne omenja tega, kako je s tem, tako, na splošno vprašanje, tako informativno, z obračunavanjem meteorne vode? Hvala.


Stojan Jakin: Hvala, gospa Krežetova prosim! mag. Brigita Šen-Kreže: Odločitev na more biti od posameznika, ker se v bistvu to nekako gre za daljše obdobje, govorimo o tridesetih, štiridesetih letih in to bo nek proces, ravno tako kot teče proces menjave vodomera, ko se v bistvu na vašem domu pojavimo vsakih pet let in skrbimo za to, je vaš vodomer v skladu z zakonodajo, Zakonom o meroslovju zamenjan, ravno tako, bi tudi za morali skrbeti. Tako, da ne more biti posamezna odločitev. Kar se pa tiče meteorne vode je pa seveda najprej na strani, žal, spet Občine, da pripravi kataster streh. Namreč osnova za izračun, potem stroška, ki bo seveda zmanjševal odvajanje, bo se prenašal na meteorno vodo, je kataster streh. Odvisno, kako se bomo, oz. se boste odločili, ali boste tudi dvorišča zajeli notri, ali boste tudi vse pritikline objektom glavne stavbe, ali boste izključno samo glavno stavbo obravnavali. Stojan Jakin: Hvala lepa, no jaz bi mogoče samo dopolnil drugi odgovor, kar se tiče meteorne vode. Napačno imenovanje tega, dostikrat v časopisu je davek na dež, kar ni res, to je samo strošek odvajanja te vode. Zakaj je to sploh uvedeno? Prvič zato, ker se želi, da bi čim več ljudi, ki imajo to možnost, svojo vodo, deževnico ponikalo, da ne bi šlo to v neko omrežje, ker s tem, koncentriramo in povečujemo možnost

poplav in zato ne bodo plačevali tisti, ki ne bodo priklopljeni na meteorno kanalizacijo. Te stvari so pomembne, ljudje tega ne vedo in mislijo, ko bo kataster streh narejen bodo vzeli pač mojo streho in jaz bom plačeval. Ni res, plačeval bo samo tisti, ki bo priklopljen na meteorno kanalizacijo, to mislim, da je pomembna zadeva. Pa bi prešel na naslednjega, gospod Viktor Sladič! Ema Goričan:?? Jaz imam samo eno vprašanje v zvezi s tem. Stojan Jakin: Izvolite! Ema Goričan:?? Kako bo pa tam, kjer je kanalizacija in meteorna v istem kanalu? To je Na klancu, recimo? Stojan Jakin: Kjer je mešan sistem, se bo pač plačevalo oba stroška. Zato, ker meteorni, kanal za mešan sistem je bistveno večjega profila in je pač tudi strošek večji. Težimo pa k temu, da čim več vode vodimo po ločenem sistemu in pa še nekaj, tudi tam kjer so ljudje priklopljeni, recimo klanec, mogoče bi bilo za pogledati, če imamo kakršni možnost ponikanja, da sploh nismo priklopljeni. Če je možnost potem, ne boste plačevali. Možnost, samo, da ni v javni kanal. V kolikor usluga ni opravljena, pardon, ne usluga ampak storitev jo ne moremo zaračunati. Drži? In je


tisti princip, tudi evropske unije, ki pravi: polute and pay, onesnaževalec plača. Torej, če ne bo storitev opravljena potem tudi plačila ni. Tako, da te stvari je treba vedeti, da ne bi potem po nepotrebnem bilo slabe volje. Gospod Sladič! mag. Viktor Sladič: Hvala, imam par vprašanj. Malo več vprašanj, saj ste že navajeni. Sedaj, kar se tiče teh predlaganih cen pri oskrbi s pitno vodo je res, da se predlagana cena za naslednje obdobje rahlo znižuje, je pa tudi res, da je še vedno višja od realne cene, ki jo imate z izvajanjem teh storitev in ne vem sicer razloga zakaj prav za prav ustvarjati tako rezervo, če že, če vemo, da je bil že v lanskem letu ustvarjen pri tej storitvi tak dobiček, kot smo mu bili priča pri obravnavi prejšnjega gradiva. Sedaj, kar se tiče omrežnine sem osebno sicer načeloma za varianto B, sem pa po drugi strani malo skeptičen pred vsem zaradi izkušenj, kar se tiče praznjenja greznic in malih čistilnih naprav in vnaprejšnjega plačevanja njihovega praznjenja, ki v večini primerov vsaj pri malih komunalnih čistilnih napravah predstavlja bistveno večji strošek praznjenja za posameznika, kot bi pa bil, če bi sam naročil to storitev na trgu. In sicer pa v kolikor zagotavljate seveda tukaj, da ta strošek dejansko pokrije strošek menjave priključka seveda pa sem za teko varianto, medtem, ko pri vodarini predlagam, da se pač ustrezno zniža, oz. približa realnim stroškom. __ kar se tiče menjave vodomerov, kar ste prej omenila in zahtev, ki naj bi

jih Zakon o meroslovju v zvezi s tem določal moram poudariti, da zakon o meroslovju nič ne govori o menjavah vodomerov, ravno tako ne govori o tem pravilniku meroslovnih zahtevah za vodomere ampak govori predvsem o tem, da je treba vodomere na pet let umerjati, ne pa avtomatsko menjati, kar pomeni, umerjanje pomeni, števec odstraniti, ga preizkusiti, v kolikor se ugotovi, da je ustrezen, seveda za ta čas zamenjati z začasnim in ga potem vrniti nazaj. Jaz osebno nimam takih izkušenj, vodomer je bil popolnoma ispraven, odstranjen in nameščen nov, sicer nisem imel stroška s tem, ampak nekdo je moral vseeno to plačati. Kar se tiče ostalih storitev, kot je recimo čiščenje odpadne vode, se pač uvaja ta nova postavka, ___ ste omenila strošek amortizacije, sedja ne vem po eni strani znižujemo sicer [3 min] okoljsko dajatev, po drugi strani uvajamo ta strošek, ne vem sicer kaj pomeni, med tem, ko pri zbiranju komunalnih odpadkov je podobna zgodba, na primer pri cenah storitev, ohranjate isto ceno, ki je pa še vedno bistveno višja od vaše realne cene, enako je tudi pri drugih storitvah. Sedaj kar se tiče pa neposrednih stroškov materiala in storitev, ki jih imate v zvezi z izvajanjem oskrbe s pitno vodo, imam pa vprašanje, kako lahko pojasnjujete 38 procentno povečanje neposrednih stroškov materiale in storitev glede na leto 2014 in pa 11 procentno povečanje skupnih stroškov dela materiala in storitev in ostalih stroškov v zvezi s tem? Namreč v letošnjem letu so ti skupni stroški 736 tisoč 722 evrov [4 min], medtem, ko so bili lani


662 tisoč evrov in seveda iz tega izhaja potem tudi vaša ocena storitve, ki sem, kot sem že prej omenil je sicer nižja kot v lanskem letu, ampak še vedno občutno višja od realne cene in glede na dobiček, ki ste ga ustvarili v lanskem letu, kljub vodnim izgubam ocenjujem to ceno kot pretirano in predlagam, da se ustrezno korigira, enako predlagam seveda, da tudi pri cenah javne infrastrukture zbiranja komunalnih odpadkov, kjer beležimo povečanje 35,7 procenta, tako, da bi prosil za pojasnila za kaj taki porasti? In pa tudi za pojasnila, zakaj porasti na postavki vodarina, če pa ne predvidevate nekih posebnih, bi rekel, stroškov v zvezi s tem? [5 min]Hvala. Stojan Jakin: ... Krežetova, prosim! mag. Brigita Šen-Kreže: Mi, če lahko začnem tukaj, ker sem si sproti zapisovala. Števec, pridemo na vaš naslov in prinesemo števec, ki ni nov ampak je umerjen, skratka menjamo, zato, da se ne vračamo še enkrat na vaš naslov, ga takrat, tistega prinesemo umerjenega, ga zamenjamo in tega, ki je po preteku roka, ga damo ponovno na pregled, saj mi ne dajemo novih števcev nazaj notri v hišo, se pravi se števci umerjajo. Ko to podjetje, če morda kateri izmed števcev ni, ne zadostuje ga seveda potem izvržemo, oz. odstranimo, skratka, gre za to, da se ne vračamo dvakrat do hiše, do objekta, ampak takrat prinesemo števec, ki je že umerjen, ki je

obnovljen, mislimo, da je to racionalno. Za leto 2015 moramo v skladu z Pravilnikom o strelah urediti tudi vse vodohrane. Skratka morali smo narediti elaborate, projekte, kako bomo zaščitili proti udarom strele, ker to ni bilo najbolje narejeno in zato je največji del stroškov, ki jih načrtujemo in tudi rast stroškov za leto 15, večja dela, ki jih dejansko moramo izvesti. Pride potem do udara strele, vrže potem celoten sistem ven in moramo zagotoviti, da je območje okrog vodohranov ustrezno urejeno, da so te strelovodi napeljani in to je glavni del stroškov. Povečalo se je nekaj malega tudi vodno povračilo. Če pogledamo na čiščenju odpadne vode, amortizacija, to je tista, kot sem rekla, tista amortizacija, tistih 33 tisoč evrov, ki jih Občina že, ta čas že fakturira nam vsak mesec za najemnino. Amortizacija teče, števec amortizacije teče za vsak mesec, se pravi, to ne vem kaj lahko naredimo ker, ko bo prišla nova čistilna naprava bo seveda ta amortizacija samo še povečala in seveda tudi naša najemnina se bo povečala. Na zbiranju, pravite, da se nekako ne strinjate s to ceno. Mi smo sedaj to pripravili predlog brez subvencije in če pogledamo potem te stroške v bistvu lahko vidimo, da je bila prej, je veljala, oz. v tem trenutku velja subvencija, kar pomeni, da če bi v bistvu ostala cena na enakem nivoju. Se pravi 0,1187 evra na kilogram, velja prej, velja sedaj, s tem, da je bila do sedaj sprejeta še subvencija 0,0156 evra na kilogram. Tudi kvaliteta storitve je pomembna kakšna je, kakšno nudimo občanom. Večkrat ste, večkrat je bilo danes rečeno,


dobiček, dobiček. Naše podjetje je v osnovi, res ni ustvarjeno, da ustvarja dobičke, zato je tudi verjetno država se odločila na splošno, da pač te presežke prenaša po metodologiji preko poračuna cen v prihodnja obdobja in pomembno je pa seveda kakšna je kvaliteta storitve za občane. Tako, da to, potem cena javne infrastrukture na odpadkih. Vsak ekološki otok, ki ga na novo zgradimo, vsak kontejner, ki ga kupimo za ločeno zbiranje odpadkov, vse to gre v last Občine, občin v tem primeru, ker so vse tri občine. In ta infrastruktura pomenijo to opremo, ki jo vi, občine dajejo spet na v uporabo, v najem, tako kot dajete nam v najem čistilno napravo, dajati tudi v najem ekološki otok in vse zabojnike, ki pridejo zraven. In, ko bomo zgradili enkrat upam tudi ustrezen zbirni center, ne takšen, ko sedaj gasimo na našem dvorišču. Dvonivojski in tako naprej, kot se tudi v skladu z uredbo pričakuje, seveda tudi tukaj je šla infrastruktura, cena infrastrukture gor. Ali sem še kaj pozabila? mag. Viktor Sladič: Ne, samo ste pozabila samo, niste povedala zakaj pri vodarini, pa pri ceni javne storitve zbiranja komunalnih odpadkov tak porast, glede na realno ceno storitve, ki jo imate, mislim, glede na dejanske stroške, ki jih imate v zvezi z izvajanjem teh storitev. mag. Brigita Šen-Kreže: Še enkrat, se pravi na vodarini moramo res v letu 2015 narediti marsikaj, obnove strelovodov, na vseh

vodohranih, ki so problematični. Ravno tako, ko bo treba na prižigališčih javne razsvetljave ih obnoviti in jih pregledati, tako, da zato, iz tega naslova smo upoštevali ta dejstva, da bomo v letu 2015 več delali na tej infrastrukturi, ki jo imamo v upravljanju, na obnovi, na vzdrževalnih delih. To so samo izključno vzdrževalna dela, ki pač zagotavljajo določeno in kvaliteto in seveda tudi normalno uporabo. mag. Viktor Sladič: ... vprašanje, potem pa zaključim, potem lahko upate zatrditi, da bodo vodne izgube v naslednjem letu nižje od letošnjih izgub, in, da se ne bodo povečevale, tako, kot se povečujejo do sedaj sicer na tem Borovniškem vršaju, kot smo prej ugotovili in, da boste dejansko to infrastrukturo potem obnovili? Pa še eno stvar, če gre za taka pojasnila, da je povečanje stroškov materiala, storitev vezano na konkretno izvajanje teh nalog, kot ste omenila, vezanih na pravilnik o strelah, bi potem predlagal, [6 min] da to tudi napišete. mag. Brigita Šen-Kreže: Sedaj, če bomo mi na ta pravilnik o strelah, če bomo rešili same vodohrane s tem še ne bomo odpravili vodnih izgub. Verjetno pa, da sedaj, ko __ če imam prav v spominu, je bilo 35 v letu 2014, koliko bo okvar v letu 15 ne vemo, se pa vse to seveda financira ravno iz teh storitev. Se pravi, verjemite mi, da v prvi vrsti si sigurno tudi sama želim, da bi se vodne izgube zmanjšale, ker bi bilo potem tudi


vodno povračilo nižje. Strošek vodnega povračila, ki se sedaj pač iz te cene krije iz te cene financira, se bi potem znižal. Tako, da bi bilo nijno potrebno, da se te vodne izgube zmanjšajo. Ne morem pa zagotoviti, da če bomo mi rešili strele okrog vodohranov, da bodo pa zato vodne izgube nižje. Stojan Jakin: Hvala lepa, gospod Pavel Oblak! Pavel Oblak: Hvala lepa za besedo. Jaz bi se tudi glede vaše izjave, ki smo jo imeli pri poslovnem poročilu, glede dobička pri izvajanju javne, obvezne javne gospodarske službe, pač naj ne bi bilo dobičkov, razen tisti, ki so zakonsko določeni, oz. v uredbi, te so 13 tisoč, vidim pri vodovodu. Dobiček je bil pa 143 tisoč. Ta dobiček naj bi se poračunal pri novi ceni in nova cena je 6,31 centa nižja kot je stara. To naj bi šlo na račun tega dobička. Če teh 6 centov cela 31 pomnožimo z predvideno dobavo vode 738 tisoč kubikov dobimo znesek 46 tisoč evrov, to se pravi, sedaj ali so moja razmišljanja pravilna ali ne, ampak moje mnenje je, da se ta dobiček 6 centov, da se ta dobiček ne poračunava, ampak bo še vedno velik delež dobička ostal pri obvezni javni gospodarski službi. Drugo, pa mogoče bi tudi vprašanje bilo, ali pa komentar, seveda pri tej uskladitvi cene ne gra za poračun. Gre samo za manjšo ne popolno uskladitev z realno ceno, ker poračun bi bil, če bi ta dobiček mi v naslednjem letu

nazaj vračali. To je poračun. ... ne nebo, še zmeraj boste pri vodi imeli dobiček, ker se ne zmanjšuje cena vode na kubik, toliko, da ne bi bilo dobička tudi v naslednjih letih. Stojan Jakin: Hvala lepa, gospa Krežetova, prosim! mag. Brigita Šen-Kreže: Se pravi, celotna oskrba s pitno vodo v občini Vrhnika je v letu 2014 ustvarila z 76 tisoč 900 evrov dobička, to se pravi, tukaj notri je bilo tako omrežnina, ta del, ko smo se prej pogovarjali o intervencijskem vzdrževanju, kot tudi iz naslova storitve. Mi prenašamo v naslednje leto, kot vidite 82 tisoč 848 evra, je poračuna. Samo na vodarini, se pravi zmanjšujemo stroške za tiste zatečen dobiček, ki smo ga dobili, naredili v letu 14. In to bo vsa prihodnja leta bo tako. Kar koli bomo mi, ali preveč ustvarili nekega rezultata ali premalo, se prenese v prihodnje leto. Če se pomnite, sem povedala, da sem povedal, da smo bioloških odpadkov v letu 2014 zbrali 3 tisoč 500 ton. Letos jih načrtujemo, če imam prav v spominu 3 tisoč 100 ton, zato, ker smo jih tudi v letu 2013 zbrali bistveno manj, kot pa 3 tisoč 500 ton. Zato je pri izračunavanju cen je veliko faktorjev, ki vplivajo na celoten izračun. Se pravi, kaj ti načrtuješ in na katere elemente niti ne moramo vplivati. To, da smo konkretno bioloških zbrali toliko več nismo morali vedeti, da bo tako mokro leto, kot je bilo 2014. Lahko se zgodi, da bo pa poraba vode v


letu 2015 bistveno višja, kot smo mi načrtovali 738 tisoč kubikov. Ne vemo, lahko bo pa nižja. Vse, kar bomo ustvarili preveč, ali premalo se vkalkulira pri izračunu naslednje cene. Nič ne ostane našemu podjetju. Stojan Jakin: Najlepša hvala. odpiram še razpravo, prosim! Hvala lepa. Eden me je prehitel. Gospod Cukjati, prosim! Daniel Cukjati: Hvala za besedo. Sedaj, vse te številke, ki so nam dostopne, ki jih Komunalno podjetje prikazalo, seveda jih bodo oni zagovarjali, takšne kakršni so. Pogrešam po eni strani, oz. za naše lažje odločanje bi lahko primerjali sosednje občine. Jaz sem se pozanimal pri kolegih v Logatcu in na Brezovici imajo nižje stroške. Zakaj ne vem jaz, ampak nižji račun imajo kakor ga imam jaz glede komunalnih storitev. Ne vem zakaj se to pri Vrhniki vedno dogaja, da je vse pravilno izračunano, ampak smo še zmeraj med dražjimi v Sloveniji. Hvala lepa. Stojan Jakin: Najlepša hvala, jaz misli, da ... gospa direktorica bi dala pojasnila. Prosim! mag. Brigita Šen-Kreže: Občina Logatec velik del cen subvencionira. Res, da so sicer z letošnjim letom, kar nekaj subvencije

razpolovili, pa še vedno subvencionirajo, misli, da predvsem na odpadkih, kar celoten segment. Pa tudi, mislim, da tudi povezane storitve z greznicami in MKČN, ravno tako imam tukaj označeno, da je subvencija. Če pa pogledamo recimo, ne vem, pa poglejmo blizu je tudi Postojna recimo. Postojna ima, ne vem, poglejmo čiščenje odpadne vode je v tem trenutku pri njih, verjetno tudi na kubike res nižja, ampak če pa pogledamo omrežnino v tem trenutku, Postojna ima 0,6573. Potem, ne vem, če pogledamo Pivko, ima omrežnino vode 3,8787, kubik vode 1,0242, kubik vode v Pivki. Potem, ne vem, če pogledamo Brezovico, ki je morda tudi blizu, odvajanje odpadne vode 0,47 evra, omrežnina, čiščenje 1,3612, čiščenje odpadne vode 0,4471. Stojan Jakin: Najlepša hvala. No jaz bi samo mogoče še eno pojasnilo sedaj dodal tukaj, pa mislim, da je resna stvar, upam, da boste razumeli. V letošnjem letu, ko smo delali izračun cen nismo predvideli nobene subvencije. Do letošnjega leta smo imeli subvencije, tisti, ki ste iz preteklih letih v občinskem svetu, veste: najprej je bila na odpadkih od leta 2003 naprej in smo jo potem naslednja leta zniževali, letos je ukinjena. Potem je na vodarini subvencija, je bila na kanalščini, vse te subvencije smo že imeli, letos ni nobene. Opozarjam pa, da prihodnje leto, ko bomo mi prenesli objekte Čiste Ljubljanice k komunalnemu podjetju, bom zagotovo predlagal neko subvencijo, kajti čistilna naprava, ki je tam vredna nekaj


milijonov, jo sedaj pri temu čiščenju nimamo notri, samo strošek obratovanja. Ta strošek, bo kar znaten v tem prihodnjem letu, zna biti tudi pri kanalizaciji. Toliko in toliko še enkrat, pri komunalnem prispevku se lahko hecamo, pardon izrazu, ampak se lahko žongliramo z obračunskimi stroški, pri omrežnini so knjigovodske vrednosti in tudi tista evropska sredstva, ki so lahko vplivajo na omrežnino, ni več popustov, ker omrežnina je amortizacija. Amortizacije pa pomeni, ne glede na to kdo ti je denar dal, je treba zagotoviti za nov objekt. Vendar še enkrat, Občina ima možnost dajati tudi neke subvencije, zato pa bo v prihodnjem letu zagotovo, ko bomo obravnavali cene, se govorilo tudi kaj o subvenciji. V letošnjem letu ne, saj konec koncev, ko gledamo tisto položnico, jaz bom predlagal varianto B, tako kot je rekel Odbor, vi pa boste povedali, če bi raje varianto A, vendar je to 3 procente. Z varianto B smo pa nekaj naredili, za v bodoče, ko se bodo delale investicije se bo vodovodni priključek zamenjal in s tem občan ne bo v tistem trenutku tega čutil. V tem trenutku, pa ko Komunalno podjetje ugotovi, da je priključek slab, enostavno se potem začne kreganje z občanom. Nihče ne bi hotel tega zamenjati. Mi imamo tudi v Odloku notri napisano, lahko bi šli na silo, ampak to ni lepo, pa ni prav. V Odloku piše, da pri investicijah se lahko gre v zamenjavo tudi na stroške občana, priključka. Štirideset let je pa notri tudi tisti dead line, ali življenjska doba, ko bi moral priključke zamenjati. Vodne izgube, ki so znatne, so kakor je bilo

povedano, v veliki meri ravno na priključkih. Druga zadeva, katere se pa danes tudi jaz ne upam, kar tako ugrizniti v to kislo jabolko, je pa to, da leta 1983, ko smo sprejemali program samoprispevka, smo imeli tako odločitev, da je pokrita celotna Vrhnika, tudi visoke cone. Torej na Trojici včasih niso imeli vode, niso imeli vode na Gabrčah, niso imeli vode povsod, kjer je bilo malo višje. Višino je diktiral rezervoar na Trojici, ta je pa na višini 335 metrov. Nov rezervoar je na Verdu na višini 553 metrov in to je tudi tista višina, ki diktira tlak v omrežju. Višji kot je tlak, večja je izguba na vodovodu, bolj je obremenjeno omrežje. Idealni tlaki so 4 bare, mi jih imamo 6 barov. To je kup stvari, samo v pojasnilo toliko, da boste razumeli problematiko. Kup stvari je, ki jih moramo še rešiti v bodočnosti. Upam, da bomo imeli denar. V preteklosti je denar predvsem šel v širjenje omrežja, razvoj omrežja. Treba se bo odločiti pa reči: sedaj gremo pa v obnove in poiskati… namreč Vrhniški vodovod se je začel graditi 1904-tega leta. Iz tistega leta ne verjamem, da je še kakšna cev notri, ampak blizu sto let pa znajo biti kakšne cevi notri. tako, da so izgube velike. Mi bomo morali v to kislo jabolko ugrizniti. Tako, da bi jaz sedaj zaključil, predlagam, najprej za konsenz bi vprašal, ali Občinski svet podpira varianto B? U redu, gremo potem, bom jaz prebral sklepe in gremo na glasovanje. Prvi sklep: Občinski svet Občine Vrhnika potrjuje stroškovne cene gospodarske javne službe ravnanje s komunalnimi odpadki v občini Vrhnika, ki vključuje zbiranje določenih vrst


komunalnih odpadkov in sicer: zbiranje komunalnih odpadkov: cena storitev 0,1187 evra na kilogram, cena javne infrastrukture 0,0038 evra na kilogram. Zbiranje bioloških odpadkov: cena storitve 0,1257 evra na kilogram. Obdelava komunalnih odpadkov 0,0758 evra na kilogram, odlaganje komunalnih odpadkov 0,0356 evra na kilogram. Ali lahko vse sklepe preberem, ali želite, da vsakega posebej glasujemo? Vse, u redu. Drugi sklep: Oskrba s pitno vodo Varianta B, upoštevano vzdrževanja priključka. Občinski svet občine Vrhnika potrjuje stroškovno ceno oskrbe s pitno vodo v občini Vrhnika, ki vključuje: prvič: omrežnino do vključno dimenzije DN 20 – za faktor 1 iz 17. člena Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja v višini 3,5530 evra na mesec. Za vodomere drugih dimenzij, se omrežnina izračuna v skladu z določili Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, pod prvič in drugo: vodarino v višini 0,6786 evra na kubični meter. In tretji sklep:. Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin. Občinski svet občine Vrhnika potrjuje stroškovno ceno gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin v občini Vrhnika, ki vsebuje: prvič: omrežnino odvajanje do vključno dimenzije DN 20 - za faktor 1 iz 20. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih

gospodarskih javnih služb varstva okolja v višini 4,6274 evra na mesec. Za vodomere drugih dimenzij, se omrežnina izračuna skladno z določili Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Drugič: omrežnino čiščenje do vključno dimenzije DN 20 - za faktor 1 iz 20. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja v višini 0,5378 evra na mesec. Za vodomere drugih dimenzij, se omrežnina izračuna skladno z določili Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Tretjič: odvajanje odpadne vode, cena storitve v višini 0,3612 evra na kubični meter. Četrtič: čiščenje odpadne vode, cena storitve v višini 0,3839 evra na kubični meter in petič: okoljska dajatev, skladno s predpisi države. In pa četrti sklep: sprejeti sklepi od 1 do 3 veljajo s 1. 7. 2015 leta. Prosim za glasovanje! SKLEP: I. Občinski svet občine Vrhnika potrjuje stroškovne cene gospodarske javne službe ravnanje s komunalnimi odpadki v občini Vrhnika, ki vključuje: Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov: Zbiranje komunalnih odpadkov: cena storitve 0,1187 €/kg cena javne infrastrukture 0,0038 €/kg Zbiranje bioloških odpadkov: cena storitve 0,1257 €/kg


Obdelava komunalnih odpadkov: cena storitve 0,0758 €/kg Odlaganja komunalnih odpadkov: cena storitve 0,0356 €/kg II. Oskrba s pitno vodo upoštevano vzdrževanja priključka Občinski svet občine Vrhnika potrjuje stroškovno ceno oskrbe s pitno vodo v občini Vrhnika, ki vključuje: 1. omrežnino do vključno dimenzije DN 20 – za faktor 1 iz 17. čl. Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja v višini 3,5530 EUR/mesec. Za vodomere drugih dimenzij, se omrežnina izračuna skladno z določili Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. 2. vodarino v višini 0,6786 EUR/m3 III. Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin: Občinski svet občine Vrhnika potrjuje stroškovno ceno gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin v občini Vrhnika, ki vključuje: 1. Omrežnino odvajanje do vključno dimenzije DN 20 - za faktor 1 iz 20. čl. Uredbe o

metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja v višini 4,6274 EUR/mesec. Za vodomere drugih dimenzij, se omrežnina izračuna skladno z določili Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. 2. Omrežnino čiščenje do vključno dimenzije DN 20 - za faktor 1 iz 20. čl. Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja v višini 0,5378 EUR/mesec. Za vodomere drugih dimenzij, se omrežnina izračuna skladno z določili Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. 3. Odvajanje odpadne vode (cena storitve) v višini 0,3612 EUR/m3. 4. Čiščenje odpadne vode (cena storitve) v višini 0,3839 EUR/m3. 5. Okoljska dajatev, skladna s predpisi države. IV. Sprejeti sklepi od I. – III. veljajo od 1. 7. 2015 dalje. Hvala lepa. 24 (100%) prisotnih, 22 ZA, 1 PROTI


Hvala, se zahvaljujem za glasovanje. Sklep je sprejet. Gremo na naslednjo točko. 7. Imenovanje članov Nadzornega sveta Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. Stojan Jakin: Imenovanje članov Nadzornega sveta Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. Poročevalka bi bila gospa Vesna Kranjc. Vesna Kranjc: Hvala za besedo. Članom Nadzornega sveta Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. v mesecu juliju poteče mandat, zato je prav, da danes potrdimo nove člane, ki bodo nadzirali poslovanje Komunalnega podjetja in skrbeli za zakonitost in pa zato, da bodo na Občinske seje pripravljali gradiva, pripravljena zakonita in pravilna. Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve je pozvala politično stranko SDS in pa Listo povezujemo Vrhniko, ki sta bile predlagane, da imenujeta člane v Nadzorni svet Komunalnega podjetja, da podasta svoje predloge. Prišla sta dva pravočasna in popolna predloga in sicer predlog, da se v nadzorni svet Komunalnega podjetja imenuje gospod Roman Strgar in pa gospod Mirko Antolović. Oba izpolnjujeta zahtevane pogoje, to se pravi imata ustrezno izobrazbo, sedmo stopnjo in pa izkušnje iz pravnega in ekonomskega znanja. Zato ni razlogov,

da navedena dva člana ne potrdimo kot člana nadzornega sveta Komunalnega podjetja Vrhnika. Naj povem še to, da Komunalno podjetje Vrhnika ima sicer šest članov. Dva izmed njih imenujejo Občinski svet Občine Vrhnika enega Občinski svet Občine Borovnica, enega Občinski svet Občine Log - Dragomer, dva pa sta imenovana izmed delavcev Komunalnega podjetja. Povedala bi še to, da mandat članom traja štiri leta in, da tema dvema članoma, ki jih boste danes, če jih boste potrdili mandat prične teči s potekom mandata prejšnjima članoma. Prejšnjima članoma pa poteče mandat v juliju. To pa poudarjam zato, ker me je danes opozorila direktorica Komunalnega podjetja na imajo v juniju še eno sejo. Kljub temu, da bomo mi danes imenovali dva nova člana sta na eni seji še prejšnja člana, ker jim mandat poteče šele julija. Da ne bo kakšne dileme v zvezi s tem. Stojan Jakin: Hvala lepa. Gospod Ribič! mag. Miroslav Ribič: Jaz se popolnoma strinjam s tem kar je predstavila direktorica. Torej jaz predlagam, da predlagana člana potrdimo. Stojan Jakin: Hvala, tudi moje mnenje je bilo pozitivno, tako, da predlagam, da preidemo na glasovanje. Danes ne dela, … zeleni listki so za, redči so proti.


SKLEP: Občinski svet Občine Vrhnika za člana nadzornega sveta Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. na predlog političnih strank in list kandidatov, zastopanih v občinskem svetu Občine Vrhnika, imenuje naslednja kandidata: 1. Roman Strgar, Pod Hruševco 15, 1360 Vrhnika 2. Mirko Antolović, Krpanova ulica 1, 1360 Vrhnika. Člana nadzornega sveta sta izvoljena za dobo štirih let in sta po poteku mandata lahko ponovno izvoljena. Mandat prične s prenehanjem mandata prejšnjima članoma. Glasovanje z listi 24 ZA Hvala lepa. Ali je bil kdo proti, da ne bi slučajno bilo, je kdo vzdržan, nihče. Ugotavljam, da od 24-tih prisotnih jih je 24 potrdilo predlagan sklep. Gremo na naslednjo osmo točko.

8. Predlog uradnega prečiščenega besedila Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Komunalno podjetje Vrhnika na Tojnicah Stojan Jakin: Predlog uradnega prečiščenega besedila Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Komunalno podjetje Vrhnika na Tojnicah. Prosim gospo Vesno Kranjc za kratek uvod. Vesna Kranjc: Hvala za besedo še enkrat, pa bi če mi dovolite bila tukaj poročevalka kar za osmo in deveto točko. Ker pri obeh zadevah gre za sprejem uradnega prečiščenega besedila dveh prostorskih aktov. Na prejšnji seji, če se spomnite je eden izmed svetnikov, da bi bilo smiselno, po vsaki spremembi predpisa na naslednji seji sprejeti tudi uradno prečiščeno besedilo. To določilo, ki ga je predlagal svetnik imamo tudi v Poslovniku o delu Občinskega sveta v 95-tem členu, kjer je določeno, da Občinska uprava pripravi, po vsaki spremembi uradno prečiščeno besedilo. Dve uradni prečiščeni besedili sta danes pred vami in predlagamo, da jih potrdite in, da jih objavimo v našem glasilu, Naš časopis in potem sta v takem besedilu dostopni tudi na naši spletni strani in pa javnosti, da se lažje seznani z njima.


Stojan Jakin: Najlepša hvala. Jaz mislim, da lahko preidemo direktno na glasovanje, ker tukaj itak samo potrjujemo nekaj, kar je bilo že sprejeto. Torej predlagam sledeč sklep: Sprejme se uradno prečiščeno besedilo Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Komunalno podjetje Vrhnika na Tojnicah. Prosim za glasovanje! SKLEP: Sprejme se uradno prečiščeno besedilo Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Komunalno podjetje Vrhnika na Tojnicah. 24 (100%) prisotnih, 24 ZA, 0 PROTI Najlepša hvala, ugotavljam, da je, da deluje glasovalna naprava in, da smo izglasovali to, gremo še na zadnjo, deveto točko.

9. Predlog uradnega prečiščenega besedila Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za center za ravnanje z odpadki CRO Vrhnika - Tojnice Stojan Jakin: Predlog uradnega prečiščenega besedila Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za center za ravnanje z odpadki CRO Vrhnika – Tojnice. Pa ravno tako prosim, da gremo na glasovanje in sicer: Sprejme se uradno prečiščeno besedilo Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za center za ravnanje z odpadki CRO Vrhnika – Tojnice. SKLEP: Sprejme se uradno prečiščeno besedilo Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za center za ravnanje z odpadki CRO Vrhnika – Tojnice. Najlepša hvala! 24 (100%) prisotnih, 24 ZA, 0 PROTI Tudi tu smo sprejeli. Jaz se vam zahvaljujem za današnjo malo daljšo sejo. Mislim, da smo bili vseeno konstruktivni, kakor koli. Naslednja seja drugega julija, če se ne motim je četrtek, drugega julija, julij, drugega julija, ta bo tudi kar obsežna. Med tem časom bodo še Argonavtski dnevi, jaz vas


vabim na prireditve. Pa v kolikor bo kakšna želja s strani svetnikov dana, bi jaz z gospodom podžupanom, se zmenil, da vas pelje v nov Dom Ivana Cankarja, da si ogledate, kaj se tam dogaja. Če je želja po ogledu Doma Ivana Cankarja, lahko se sedaj zmenimo kdaj ali pa po mailih, kakor želite.

Podžupan bi ga z veseljem razkazal. OK, mislim, da bomo po mailu poslali datum, po mailu dobite datum, kdaj bo ta ogled. Hvala lepa. konec seje 22:21:57

Pregledal Milivoj kalanj

Documents

Magnetogr 1 - Vrhnika · neodgovorno na tak način pisati dopise in v naprej nekako se opredeljevati, nekako nekomu servirati svoje mnenje, svoje stališče in ga napotiti, jaz bi