UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

MAGISTRSKO DELO

RAZVOJ IN UVEDBA INFORMACIJSKEGA

SISTEMA ZA UPRAVLJANJE Z AVTORSKIMI

PRAVICAMI NA RTV SLOVENIJA

DEVELOPMENT AND IMPLEMENTATION OF

INFORMATION SYSTEM FOR

MANAGEMENT COPYRIGHT IN RTV

SLOVENIA

Kandidatka: Vesna Kolar, študentka izrednega študija

Študijski program: Ekonomske in poslovne vede, 2. stopnja

Študijska usmeritev: Management informatike in e-poslovanja

Mentorica: doc. dr. Simona STERNAD

Maribor, junij 2013

2

PREDGOVOR

Svet, v katerem živimo in uživamo, nam veliko ponuja in veliko obeta. Tehnološki in

znanstveni napredek dosega srhljivo zgornjo mejo evolucijske krivulje in zdi se, da

napredna informacijska tehnologija presega meje človeške inteligentnosti, vendar ni tako.

Ljudje smo najinteligentnejša bitja, saj vendar vse, kar obstaja na področju tehnologije,

odraža prav človeški ustvarjalni intelekt, s katerim v invencijsko inovacijskem potovanju

subjektivnega uma ustvarja vedno novejše, naprednejše stroje, naprave, programe,

postopke, integrirane tehnološke sisteme, ki težijo h globalnemu preobratu tako v

ustvarjanju kot v razmišljanju. Medtem ko ima svet občutek, da še vedno stoji trdno na

nogah, steguje znanstvena veja svoje lovke proti nebu, v oblake, ne takšne bele, kopaste in

najrazličnejših oblik, ki omejujejo delovanje sonca, pač pa v oblake, ki tam nekje, na

neznani lokaciji upravljajo podatkovne knjižnice in jih hranijo za tekoče poslovanje in kot

arhiv za prihodnje rodove. Ja, napredku ni konca in dobro je, da je tako, saj širjenje novega

potuje z medmrežno hitrostjo s celine na celino in dogodki, ki zaznamujejo aktivnost

naroda na severu, dosežejo s podporo informacijske tehnologije informativno sfero

narodov na južni polobli.

Celovite informacijske rešitve (v nadaljevanju rešitve ERP) so integrirani sistemi, v katerih

podatek, ko je enkrat vpisan, služi vsem uporabnikom določenega sistema, ne glede na to,

v kateri fazi procesa je nastal. Rešitve ERP prehajajo v evolucijskem procesu iz začetne

razvojne faze v naslednje razvojne faze in postajajo z vsako naslednjo fazo sodobnejše,

bolj dovršene in kot take sledijo življenjskemu ciklu od začetne razvojne stopnje do

zrelosti, ko jih je treba ponovno nadgraditi, posodobiti. Tu lahko izpostavimo svetovno

znane ponudnike rešitev ERP, imenovane tudi veliki trije, to so SAP, Oracle in Microsoft,

ki s ponudbo svojih dovršenih rešitev obvladujejo svetovni trg.

Od zametkov do današnjega stanja ustvarja te tako zapletene sisteme človeški um, in

govorimo o intelektualnih stvaritvah, zaščitenih v instituciji, poznani kot intelektualna

lastnina, ki jo opredeljujemo kot celoto pravic, izvirajočih iz človekove znanstvene,

tehnične, izumiteljske in umetniške ustvarjalne dejavnosti. Celota je sestavljena iz

industrijske lastnine – patentov, modelov, znamk, geografskih označb, dodatnih varstvenih

certifikatov, firm in varstva konkurence –, iz avtorske in sorodnih pravic ter iz ostalih

pravic, kamor spadata varstvo topografije in polprevodniških vezij ter varstvo novih sort

rastlin. Institucija intelektualne lastnine je z vsem, kar se uvršča vanjo, ustrezno zaščitena

pred nedovoljenim izkoriščanjem in uporabo. Zanimivost avtorske pravice in njej sorodnih

pravic pa je v tem, da avtorja ščitijo brez posebnih postopkov registracije, da avtorju

pravice pripadejo že s samo stvaritvijo dela.

V pričujočem delu se bomo ukvarjali prav z avtorsko pravico, in sicer nas bo zanimalo,

katere postopke, metodologije lahko izberemo, da avtorsko zaščitena dela identificiramo,

ustrezno katalogiziramo in vsebinsko opredelimo. Za vse to potrebujemo ustrezen

informacijski sistem, ki bo znal vse podatke, s katerimi razpolagamo, združiti v celoto,

enotno podatkovno bazo, ki bo omogočala upravljanje avtorskih pravic v Javnem zavodu

RTV Slovenija. Lasten razvoj takšnega informacijskega sistema pa zahteva določen

postopek, sestavljen iz posameznih faz, in izbrati je treba ustrezno metodologije z napotki

za njegovo gradnjo. Ni pomembno, ali so napotki formalni ali neformalni, bistven je

končni rezultat, dovršen informacijski sistem, ki bo zadovoljil vse zahteve, izražene v

začetni fazi projekta.

3

KAZALO VSEBINE

KAZALO VSEBINE ..................................................................................................3

1 UVOD .................................................................................................................................7

1.1 Opredelitev področja in opis problema ..........................................................................7

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve .....................................................................................8

1.2.1 Namen ...................................................................................................................8

1.2.2 Cilji ........................................................................................................................8

1.2.3 Osnovne trditve ......................................................................................................8

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ..............................................................................9

1.4 Predvidene metode raziskovanja....................................................................................9

2 REŠITVE ERP .................................................................................................................. 10

2.1 Opredelitev rešitev ERP .............................................................................................. 10

2.2 Evolucija na področju rešitev ERP .............................................................................. 12

2.3 Razlogi za uvedbo rešitev ERP .................................................................................... 17

2.4 Zgradba in delovanje rešitev ERP ................................................................................ 18

2.4.1 Moduli rešitev ERP............................................................................................... 18

2.4.2 Arhitektura rešitev ERP ........................................................................................ 20

2.5 Prednosti in slabosti rešitev ERP ................................................................................. 23

2.6 Trg ponudnikov rešitev ERP ....................................................................................... 26

3 INTELEKTUALNA LASTNINA ...................................................................................... 30

3.1 Pravo intelektualne lastnine ......................................................................................... 31

3.2 Avtorska in sorodne pravice ........................................................................................ 32

3.2.1 Zgodovinski razvoj avtorskega prava .................................................................... 32

3.2.2 Kdo je avtor .......................................................................................................... 33

3.2.3 Kaj je avtorsko delo .............................................................................................. 35

3.2.4 Avtorska pravica ................................................................................................... 38

3.2.4.1 Moralne avtorske pravice .............................................................................. 38

3.2.4.2 Materialne avtorske pravice ........................................................................... 40

3.2.4.3 Druge pravice avtorja .................................................................................... 41

3.2.5 Trajanje avtorske pravice ................................................................................. 42

3.2.6 Avtorskim sorodne pravice ................................................................................... 43

3.3 Mediji ......................................................................................................................... 45

3.3.1 Kaj so mediji ........................................................................................................ 45

3.3.2 Dejavnost javnega medija – RTV Slovenija .......................................................... 46

4

3.3.3 Avtorska pravica v medijih ................................................................................... 46

3.3.4 Avtorsko delo v medijih ........................................................................................ 46

3.3.4.1 Nebistveni znaki avtorskega dela ................................................................... 47

3.3.4.2 Posebnosti posameznih oblik avtorstva v medijih .......................................... 47

3.3.4.3 Dve temeljni novinarski zvrsti – informativna in interpretativna .................... 48

3.3.5 Moralne avtorske pravice v medijih ...................................................................... 49

3.3.6 Druge pravice avtorjev .......................................................................................... 50

3.3.7 Materialne avtorske pravice v medijih ................................................................... 50

3.3.8 Časovne omejitve avtorske pravice ....................................................................... 52

3.3.9 Pretek rokov ......................................................................................................... 52

3.3.10 Izraba avtorskega dela v medijih in tipične oblike kršitev avtorskih pravic .......... 52

3.3.11 Varstvo pravic .................................................................................................... 53

3.3.12 Neupravičena izraba avtorskih del v medijih ....................................................... 53

Reprodukcija ............................................................................................................. 53

Predelave .................................................................................................................. 53

3.4 Digitalna tehnologija in avtorsko pravo ....................................................................... 54

3.4.1 Nastanek interneta ................................................................................................ 54

3.4.2 Razsežnost interneta ............................................................................................. 55

3.4.3 Samoregulacija interneta ....................................................................................... 55

3.4.4 Digitalna oblika vsebin na internetu in njihova konvergenca ................................. 56

Interaktivnost ............................................................................................................ 56

3.4.5 Spletišče Creative Commons ................................................................................ 57

Opredelitev licenc Creative Commons ........................................................................... 58

3.5 Upravljanje avtorskih in sorodnih pravic na internetu – vidik javnih institucij ............. 59

3.5.1 Možni modeli zagotavljanja internetne dostopnosti ............................................... 60

3.5.1.1 Javna domena ................................................................................................ 60

3.5.1.2 Prosta uporaba ............................................................................................... 60

3.5.1.3 Splošna državna licenca ................................................................................. 60

3.5.2 Hramba primerkov avtorskih del ........................................................................... 61

3.5.2.1 Sprememba zakonodaje ................................................................................. 62

4 METODOLOGIJE UVAJANJA REŠITEV ERP ............................................................... 63

4.1 Opredelitev metodologije ............................................................................................ 63

4.1.1 Planiranje.............................................................................................................. 64

5

4.1.3 Načrtovanje .......................................................................................................... 65

4.1.4 Gradnja sistema in njegova uporaba ...................................................................... 65

4.2 Razlogi za uporabo metodologij .................................................................................. 66

Formalni in neformalni elementi metodologije .............................................................. 67

4.3 Vrste metodologij ........................................................................................................ 68

4.3.1 Objektni razvoj informacijskega sistema ............................................................... 69

4.3.2 Razvoj informacijskega sistema za upravljanje delovnih procesov ........................ 71

4.3.3 Strukturni razvoj informacijskega sistema ............................................................. 73

Faze strukturnega razvoja .......................................................................................... 74

5 PRIMER LASTNEGA RAZVOJA ZA PRIPRAVO INFORMACIJSKEGA SISTEMA

UZAP ZA PROJEKT UPRAVLJANJA Z AVTORSKIMI PRAVICAMI ............................. 85

5.1 Javni zavod RTV Slovenija ......................................................................................... 85

5.2 Problem UZAP na RTV Slovenija ............................................................................... 86

5.3 Izbira rešitve za UZAP ................................................................................................ 86

5.4 Lastni razvoj informacijskega sistema UZAP .............................................................. 87

5.4.1 Cilj razvoja sistema UZAP.................................................................................... 88

5.4.2 Opis rešitve ........................................................................................................... 89

5.4.2.1 Centralni register oseb – CRO ....................................................................... 89

5.4.2.2 Centralni register pogodb – CRP ................................................................... 90

5.4.2.3 Centralni register vsebin – CRV ................................................................... 91

5.4.2.4 Centralni register avtorskih pravic (CRAP) – UZAP ..................................... 95

5.4.2.5 Sistem za upravljanje s pogodbami – SUP ..................................................... 98

5.5 Prednosti uvedbe rešitve UZAP ................................................................................... 99

6 SKLEP ............................................................................................................................ 101

7 POVZETEK .................................................................................................................... 102

6

Slika 1: Zgodovinski razvoj rešitev ERP .......................................................................................................... 12 Slika 2: Shematski prikaz rešitve ERP ............................................................................................................. 15 Slika 3: Koncept rešitve ERP v obliki trikotnika ............................................................................................... 20 Slika 4: Prikaz enonivojske arhitekture ............................................................................................................ 21 Slika 5: Prikaz dvonivojske arhitekture (prva generacija rešitev ERP) ............................................................. 21 Slika 6: Trinivojska arhitektura rešitve ERP .................................................................................................... 22 Slika 7: n-nivojska arhitektura rešitve ERP ..................................................................................................... 23 Slika 8: Svetovni tržni delež največjih ponudnikov rešitev ERP ....................................................................... 27 Slika 9: Shematski prikaz intelektualne lastnine ............................................................................................... 31 Slika 10: Prikaz licenc Creative Commons ...................................................................................................... 58 Slika 11: Od neformalne do formalne metodologije ......................................................................................... 68 Slika 12: Faze v procesu objektnega razvoja .................................................................................................. 69 Slika 13: Shema razvoja sistema za upravljanje delovnih procesov ................................................................. 71 Slika 14: Faze strukturnega razvoja EMRIS .................................................................................................... 74 Slika 15: Zaporedni razvojni model (slapovni model) ...................................................................................... 81 Slika 16: Prototipni razvojni model (spiralni model) ........................................................................................ 83 Slika 17: Inkrementalni razvojni model ........................................................................................................... 83 Slika 18: Kombinirani razvojni model ............................................................................................................. 84 Slika 19: Diagram – krog avtorskih pravic ...................................................................................................... 87 Slika 20: Shema sistema UZAP glede na podatkovne vire ................................................................................ 88 Slika 21: Shema modela UZAP ........................................................................................................................ 89 Slika 22: Osnovni podatkovni model programskih vsebin ................................................................................. 92 Slika 23: Povezave med skupinami, vsebinami in segmenti............................................................................... 93 Slika 24: Povezava programskih vsebin s segmenti .......................................................................................... 94 Slika 25: Segmenti programskih vsebin ........................................................................................................... 94 Slika 26: Funkcijski diagram poteka dela v SUP-u .......................................................................................... 98

KAZALO TABEL:

Tabela 1: Primerjava med rešitvami ERP in rešitvami ERP II ......................................................................... 16 Tabela 2: Razlogi za nakup rešitev ERP .......................................................................................................... 17 Tabela 3: Moduli rešitev ERP ......................................................................................................................... 19 Tabela 4: Vloge pri razvoju SUDP .................................................................................................................. 72 Tabela 5: Materialne avtorske pravice – MAP ................................................................................................. 96 Tabela 6: Materialne pravice izvajalcev (MIP) ................................................................................................ 97

7

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema

Idejna zasnova projekta upravljanja avtorskih pravic je kot urgentni strateški projekt

zaživela leta 2009, kot odgovor na razvoj novih digitalnih tehnologij, pritisk zakonodaje, ki

ureja institucijo avtorskih pravic, in razvoj na področju ponudbe avdio in video vsebin,

obremenjenih z avtorsko zaščito, na svetovnem spletišču.

Osnovna sestavina programov RTV Slovenija so avtorska dela – individualne intelektualne

stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, izražene na poljuben način.

Zakonska obveznost RTV Slovenija je, da zagotavlja večinski delež kulturnih, umetniških,

informativnih, dokumentarnih in izobraževalnih oddaj. Pri stvaritvah naštetih del pa

sodeluje veliko ljudi, ki imajo poleg avtorjev posebne sorodne pravice po ZASP1, to pa so:

izvajalci, proizvajalci fonogramov, filmski producenti, RTV organizacije, založniki in

izdelovalci podatkovnih baz. RTV Slovenija je po Zakonu o Radioteleviziji Slovenija

(ZRTV) dolžna zagotavljati arhiviranje programske produkcije, ustvarjene v okviru javne

službe, posnetki v arhivih pa morajo biti dostopni javnosti, saj so dela, ki so nastala v

okviru javnega servisa, neprecenljiva sestavina naše kulturne dediščine in narodovega

bogastva.

Komisija, ki jo je določil generalni direktor RTV Slovenija, je na svoji prvi seji definirala

cilje dela komisije, to pa so ocena trenutnega stanja in priprava predlogov, ki bi okvirno

nakazali rešitve za upravljanje avtorskih pravic, končni cilj projekta pa naj bi bil,

omogočiti dostop do informacij o avtorskih pravicah že s klikom, omogočiti zakonito rabo

avtorsko varovanih del in njihovo široko dostopnost znotraj RTV Slovenija ter maksimalno

izkoriščanje pridobljenih avtorskih pravic nad arhivskim gradivom, seveda ob ustrezni

informacijski podpori, informacijskim sistemom, ki bo nastajal v razvojni službi

informatike s podporo internega znanja in bo kot povezovalni člen med pravno, finančno,

programsko in arhivsko službo z združevanjem podatkovnih baz omogočal ustrezen dostop

do podatkov o avtorskih pravicah nad programskimi deli in se bo v takšnem okviru kot

modul implementiral v obstoječo rešitev ERP, grajeno na sistemski bazi Oracle.

Predlog za pripravo informacijske podpore projektu upravljanja avtorskih pravic, ki smo

ga predstavili v sklopu projektne skupine, je vodstvo RTV Slovenija konec leta 2012

sprejelo in potrdilo, predstavitev pa nas je obogatila še z nekaj namigi vodstva, ki jih sedaj

upoštevamo, predvsem kot morebitne idejne smernice v procesu izvedbe projekta

sestavljene projektne skupine, to pa je izgradnja informacijskega sistema, ki bo produkt

kreativnih, inovativnih in v prakso implementiranih znanj.

1 ZASP – Zakon o avtorski in sorodnih pravicah

8

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve

1.2.1 Namen

Namen magistrskega dela je, podrobneje se seznaniti s sodobno informacijsko tehnologijo

(v nadaljevanju IT) uvajanja rešitev ERP v poslovno prakso, ki podjetju prinašajo veliko

koristi in izboljšav poslovanja, in zagovarjati izbiro modela najboljše prakse v primeru

upravljanja avtorskih pravic, glede na to, da je RTV Slovenija z radijskim in televizijskim

arhivom hram skrbno varovane avdio-vizualne kulturne dediščine, ki jo bo s procesom

digitalizacije, v nekaterih primerih tudi restavracije, s podporo sodobne IT s povečano

podporo preglednosti podatkov o avtorstvu gradiv lahko javno predstavila in ponudila

javnosti.

1.2.2 Cilji

Cilji magistrskega dela so naslednji:

- Opredeliti pojem rešitev ERP2 in se osredotočiti na njihovo zgradbo in delovanje povezovalca – integratorja – posameznih poslovnih funkcij.

- Pogledati na trg ponudnikov rešitev ERP in se osredotočiti na podjetje Oracle, njegovo ponudbo rešitev ERP in posameznih modulov, konfiguriranih na Oraclovi

platformi.

- Splošno opredeliti pravo intelektualne lastnine in njen zgodovinski razvoj, s poudarkom na avtorski pravici.

- Predstaviti zakon o avtorski in sorodnih pravicah ter njegove spremembe. - Analizirati pojem avtorsko delo in opredeliti, kaj je avtorska pravica in kdaj

nastane.

- Predstaviti kategorijo moralnih avtorskih pravic, materialnih avtorskih pravic in drugih pravic avtorja.

- Proučiti posebnosti posameznih oblik avtorstva v medijih in izvajanje zaščite avtorskih pravic na primeru RTV Slovenija.

- Pripraviti platformo za informacijsko podprto ravnanje z avtorskimi deli. - Izbrati primerno metodologijo uvajanja glede na izbiro rešitve ERP. - Predstaviti primer razvoja lastnega informacijskega sistema za upravljanje

avtorskih pravic.

1.2.3 Osnovne trditve

Osnovne hipoteze, ki jih bomo skušali dokazati, so:

H1: Izbira celovite rešitve z vsemi moduli, ki nam jih ponudnik ponuja v paketu, v

primeru Javnega zavoda RTV Slovenija ni primerna standardna rešitev.

2 ERP – Enterprise Resource Planning, celovite informacijske rešitve

9

H2: RTV Slovenija se trudi dosledno izvajati zakonsko določeno zaščito avtorskih

pravic, za to pa potrebuje podporo ustrezne IT.

H3: S poznavanjem menedžmenta informatike in prenove informacijskih sistemov

lahko izboljšamo širjenje ponudbe avdio-video vsebin, ščitenih z avtorsko pravico,

in jih ponudimo javnosti.

H4: Globalizacija in razvoj digitalne tehnologije nujno zahtevata spremembo

pravne ureditve avtorskih pravic.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave

Avtorska dela so, če ni z zakonom določeno drugače, individualne intelektualne stvaritve s

področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene. Avtorska

pravica nastane s samo stvaritvijo in zanjo ni potreben poseben postopek registracije, traja

za čas avtorjevega življenja in še 70 let po njegovi smrti. Razvoj digitalne tehnologije in

tehnologije Peer to Peer (p2p) pa nam ponuja elektronski bazar, na katerem lahko vsakdo

neomejeno dostopa do spletnih strani z zaščiteno in, še laže, z nezaščiteno vsebino, ki se

ponuja, in tako nas le majhen korak loči od tega, da nas označijo s kradljivcem ali piratom

oz., še huje, nas oglobijo in kazensko preganjajo, ker si prisvajamo avtorsko zaščitena dela.

Zato je potreben ključ, zakon, ki bi t. i. spletno anarhijo uzakonil na način, ki ne bi

omejeval uporabe ustvarjalnih del, seveda pod določenimi pogoji, ki veljajo za dela v javni

rabi. Ob tem je pomembno, da so dela avtorsko prepoznavna – to omogoča sodobna IT

naše digitalne dobe – in, seveda, da so identificirana in opremljena z avtorstvom,

predpostavljamo, podprta s prilagojenim informacijskim sistemom (v nadaljevanju IS).

1.4 Predvidene metode raziskovanja

Raziskava v magistrskem delu bo mikroekonomska, saj gre za proučevanje zaščite

avtorskih pravic v okviru Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, ki ureja avtorskopravna

razmerja.

Uporabili bomo dinamično metodo, kar pomeni, da bomo proučili sedanje stanje varstva

avtorskih pravic, ki ga v Sloveniji ureja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, in

razmišljali, kakšne spremembe se lahko obetajo.

V okviru deskriptivnega pristopa bomo uporabili naslednje metode:

- metodo deskripcije, s pomočjo katere bomo opisovali teorijo in pojme in na podlagi praktičnih primerov ugotovljena dejstva,

- metodo klasifikacije, s katero bomo definirali pojme, - metodo komparacije, s katero bomo primerjali dela različnih avtorjev in - metodo kompilacije, s katero bomo prišli do oblikovanja novih stališč s povzemanjem

stališč drugih avtorjev v zvezi z izbranim raziskovalnim problemom.

Podatke bomo pridobili s pomočjo interneta in internih informacij ter iz strokovnih knjig,

učbenikov, revij in časopisov v knjižnici in čitalnici.

10

2 REŠITVE ERP

Uvajanje IT v poslovno okolje je privedlo do mnogih informacijskih sistemov (v

nadaljevanju IS), ki so ozko osredotočeni na služenje eni funkciji v podjetju. Nasprotno

skušajo rešitve ERP informacije razpršiti in zagotoviti, da se podatki, vpisani v enem IS,

lahko berejo tudi v ostalih sistemih, ki jih uporabljajo drugje v podjetju. Sistemsko deljenje

informacij vodi do učinkovitejšega poslovanja (Bradford, 2008). Rešitve ERP so celovite

integrirane rešitve, zgrajene na arhitekturi odjemalec-strežnik, povezuje pa jih skupna

podatkovna baza (v nadaljevanju PB), ki vsebuje računalniške zbirke podatkov vseh

poslovnih področij, v katerih so poslovni podatki hranjeni samo enkrat. Računalniški

programi delujejo na isti način – z eno samo prijavo lahko zaposleni uporablja vse

programe, za uporabo katerih je pooblaščen, in katerikoli poslovni podatek, ki je bil enkrat

vnesen, je skladno s pooblastili za delo dosegljiv drugim zaposlenim, ne glede na to, kje v

podjetju delajo (Bobek in Sternad, 2010).

2.1 Opredelitev rešitev ERP

V začetku 90. let so začele programerske hiše ponujati integrirane rešitve aplikacij, ki so

podpirale večino funkcij oziroma vse funkcije v podjetju. Takšne rešitve so poimenovali

celovite informacijske rešitve (angl. Enterprise Resource Planning, v nadaljevanju rešitve

ERP). Programerske hiše, ki so razvile in ponujale rešitve ERP, so poimenovali ponudnik i

celovitih informacijskih rešitev oziroma s kratico – ponudniki rešitev ERP (Shields 2001).

V nadaljevanju bomo predstavili nekatere opredelitve rešitev ERP izbranih avtorjev.

V devetdesetih letih je organizacija Gartner Inc. (Harwood 2004) predstavila kratico ERP

kot koncept naslednje generacije proizvodnih IS, ki vključuje načrtovanje vseh

proizvodnih virov (angl. Manufacturing Resource Planning, v nadaljevanju MRP II).

Rešitev ERP vključuje arhitekturo odjemalec-strežnik- grafični uporabniški vmesnik in je

prepletena z različnimi sistemi. Poleg standardne funkcionalnosti zagotavlja tudi kakovost,

urejeno poročanje itd. Tehnologija, uporabljena v rešitvah ERP, daje uporabnikom

programsko in strojno neodvisnost, omogoča pa tudi enostavno pot do nadgradenj. Ključ

do uspešne uporabe rešitve ERP je prilagoditev rešitve ERP (Sternad, 2011).

Kalakota in Robinson (2001) definirata rešitev ERP kot skupek več aplikacij – modulov, ki

sestavljajo ogrodje za avtomatiziranje financ, proizvodnje in distribucije, človeških virov

in administrativnih funkcij. Rešitve ERP tako združujejo naslednje poslovne procese:

proizvodnjo, proces naročanja, upravljanje osnovnih sredstev in skladišč, prejem in

plačevanje računov, glavno knjigo in plače.

Anderegg s sodelavci (2000) opredeljuje rešitve ERP kot celovite organizacijsko-poslovne

programske rešitve. Sestavljene so iz programskih modulov, kot so: marketing in prodaja,

načrtovanje proizvodnje in razvoj, proizvodnja in kontrola inventarja, nabava, distribucija,

kakovost, človeški viri, finance in računovodstvo, informacijske storitve itd. Pri tem je

integracija modulov dosežena brez podvajanja informacij.

Harwood (2004) pravi, da rešitve ERP ne smemo opredeliti kot PB z nekaj vnaprej

vgrajenega programja. Rešitve ERP omogočajo zagotavljanje avtomatizirane podpore

poslovnim procesom in izboljšan dostop do informacij, pomoč pri uvajanju, vključno s

procesnim modeliranjem in dokumentacijo, ter orodja, ki podpirajo izobraževanje in razvoj

rešitev ERP (Sternad, 2011).

11

Monk in Wagner (2006) definirata rešitve ERP kot najpomembnejšo programsko opremo v

podjetjih, ki usklajuje podatke/informacije na vseh področjih poslovanja. Rešitve ERP

pomagajo upravljati poslovne procese podjetja s pomočjo uporabe enotne PB in skupnih

menedžerskih orodij za poročanje. Pri tem pa so poslovni procesi skupek aktivnosti, kjer se

s pomočjo enega ali več inputov naredi output, ki ima za kupca dodano vrednost. Rešitve

ERP podpirajo učinkovito delovanje poslovnih procesov s pomočjo poslovnih akt ivnosti,

ki vključujejo prodajo, marketing, proizvodnjo, logistiko, računovodstvo in zaposlene

(Sternad, 2011).

Organizacija APICS3 definira rešitev ERP kot metodo za učinkovito načrtovanje in

kontrolo vseh sredstev, potrebnih za prevzem, izvršitev, odpošiljanje in obračun kupčevega

naročila v proizvodnem, transportnem in storitvenem podjetju (Rashid et al., 2002).

Davenport (1999) definira, da rešitev ERP obsega komercialni, programski paket, ki

obljublja brezšivno integracijo informacij, ki tečejo skozi podjetje. To so informacije, ki

zadevajo finance, računovodstvo, človeške vire, oskrbovalno verigo in kupce (Sternad,

2011).

Kumar in Van Hillsgersberg (1998) definirata rešitev ERP kot IS, ki ga je mogoče

konfigurirati in ki integrira informacije in informacijske procese v vseh poslovnih

funkcijah v podjetju in med njimi.

Tadjer (1998) definira rešitev ERP kot eno PB, eno publikacijo, enoten uporabniški

vmesnik v celotni organizaciji.

O'Leary (2000) definira rešitev ERP kot računalniško podprt sistem, ki je narejen za

obdelavo transakcij v podjetju in ki olajša načrtovanje, proizvodnjo in stik s kupci

(Sternad, 2011).

Osnovni cilj rešitve ERP je odprava večine oz. vseh izoliranih PB, njen namen pa je

integracija organizacije nabave, človeških virov, proizvodnje in prodajnih informacij, ki so

prvotno slonele na ločenih podatkovnih sistemih. Tipična lastnost tovrstnih neintegriranih

aplikacij je, da povsem zadoščajo potrebam samostojnih oddelkov. Te sisteme lahko

opredelimo kot funkcionalne, saj zbirajo vhodne podatke, da lahko zagotavljajo izhodne

podatke, pomembne za eno funkcijo, kot sta npr. plačilna lista ali nabava. Nasprotno lahko

rešitve ERP opredelimo kot multifunkcijske in procesno usmerjene, ker podatki, ki jih

vsebujejo, služijo potrebam celotnega podjetja, kajti obdelava vhodnih podatkov v izhodne

zadosti informacijskim potrebam posameznih oddelkov. Z uporabo multifunkcijskih

poslovnih procesov namesto izoliranih otočkov znotraj oddelkov lahko podjetja izboljšajo

komunikacijo in sodelovanje med vsemi oddelki in poslovnimi enotami (Bradford, 2008).

3 APICS – angl. American Production and Inventory Control Society

12

2.2 Evolucija na področju rešitev ERP

Razvoj poslovne programske opreme in s tem tudi rešitev ERP je potekal na več ravneh, in

to od srede dvajsetega stoletja (Anderegg et al., 2000). Razvoj je prikazan na sliki 1.

Slika 1: Zgodovinski razvoj rešitev ERP

Vir: Anderegg et al., 2000

V petdesetih letih razvijajo samostojne poslovne programe, imenovane tudi silosni sistemi

(angl. Silo Systems), namenjene avtomatizaciji enostavnih rutinskih opravil. Sistemi,

razviti za naročanje materiala, varno raven zalog, načrtovanje kosovnic in delovnih

nalogov, so omogočali ponovno izvajanje naročil (angl. Reorder Point, v nadaljevanju

RoP4).

V začetku šestdesetih let, ko so proizvodni oddelki rastli in je prihajalo do vse

zahtevnejšega upravljanja zalog in načrtovanja proizvodnje, se je pojavila ideja, da bi bilo

smiselno imeti en program, ki bi skrbel za naročanje materiala in ostalih komponent v

organizaciji (Motiwalla in Thompson, 2009). Programe, ki so to omogočali, so

poimenovali programi za načrtovanje potreb po materialu (angl. Material Resource

Planning, v nadaljevanju MRP5). Programe MRP so sestavljali plan dela (kaj bomo delali),

planiranje kosovnic (kaj potrebujemo za izdelavo) in seznam inventarja (kaj imamo). S

pomočjo teh treh modulov so lahko v organizaciji določili bodoče potrebe (kaj še moramo

nabaviti) (Wallace, 2001). S pomočjo programa MRP so lahko določili količino vseh

potrebnih komponent in materialov in datum naročila novih komponent in materialov.

Programi MRP tako vključujejo metodologijo, ki načrtuje potrebe po materialih za

proizvodni proces na osnovi pričakovane prodaje strankam (Hoeven, 2009). Programi

MRP so se uporabljali predvsem za avtomatizacijo rutinskih opravil in pogosto

uporabljenih podpornih funkcij (t. i. back office; Shields, 2001). Izdelani so bili po meri, za

posamezno organizacijo. Kot navaja Shields, so bili ti programi slabi zaradi naslednjega:

- Napisali so jih ljudje, ki niso imeli programerskega znanja. - Za programiranje so uporabljali nižje programske jezike (COBOL, FORTRAN,

ALGOL).

- Ni bilo podpore relacijskih baz.

4 RoP – angl. Reorder Point, sistemi za naročanje količin materiala in načrtovanje kosovnic 5 MRP – angl. Material Resource Planning, programi za načrtovanje potreb po materialu

ERM/ERP II

CELOTNA POSLOVNA REŠITEV

ERP

TEHNOLOŠKE IZBOLJŠAVE

MRP II

VEČ POSLOVNIH FUNKCIJ

MRP

ZDRUŽNE POSAMEZNE

REŠITVE

POSAMEZNE REŠITVE.

NAROČANJE KOLIČIN

MATERIALA

VARNE ZALOGE

PLANIRANJE KOSOVNIC

DELOVNI NALOGI

1950 1965 1975 1990 2000

13

- Ni bilo zmogljivih pomnilnikov. - Uporabljali so znakovne vmesnike, ki niso vedno komunicirali z velikimi

računalniki v realnem času.

Pri razvoju programov niso sodelovali ključni uporabniki v podjetju, to pa je pripeljalo do

tega, da programi niso zadovoljevali potreb uporabnikov in niso bili izdelani v

predvidenem času in s predvidenimi stroški (Shields, 2001). Programi MRP so bili uvedeni

v organizacije v glavnem pred uvedbo rešitev ERP (Olson, 2004).

Programi MRP so se hitro razvili v nekaj več, kot je samo boljši način naročanja zalog, in

sicer v t. i. programe za načrtovanje vseh proizvodnih virov (angl. Manufacturing Resource

Planning, v nadaljevanju MRP II6). Osnovna ideja rešitev MRP II je, da za proizvodnjo

izdelka ne potrebujemo samo materiala, pač pa tudi stroje, ki pretvorijo material v izdelke,

in ljudi, ki delajo s temi stroji (Hoeven, 2009). Kot navajata združenje APICS (2009) in

Wallace (2001), lahko v organizacijah s pomočjo rešitve MRP II učinkovito načrtujemo

vse proizvodne vire, to pa pomeni operativno načrtovanje v količinskih enotah, finančno

načrtovanje v denarnih enotah in možnost simuliranja vprašanja »kaj če«. Ti programi so

sestavljeni iz množice povezanih funkcij, kot so: poslovno načrtovanje, načrtovanje

prodaje, načrtovanje proizvodnje, načrtovanje potreb po nabavi materiala, načrtovanje

potrebnih kapacitet ter sistemi za podporo kapacitet strojev in materiala. Izpisi iz programa

MRP II so povezani s finančnimi poročili, kot so: poslovni plan, poročilo o nabavi,

poročilo o stroških transporta in stanju zalog v denarnih enotah. Programi so bili razviti

najprej za eno organizacijo, nato pa prodani tudi drugim organizacijam, to pa je narekovalo

njihovo standardizacijo. Prednost takšnega pristopa je skrajšanje časa za razvoj in

uvajanje. Poleg tega so se ponudniki standardnih programov specializirali za izdelavo

posameznih modulov (angL. Best-of-Breed, v nadaljevanju BoB7). Tako so lahko imeli v

eni organizaciji uvedenih več modulov različnih programerskih hiš, to pa pomeni, da je

imel vsak oddelek svoj programski paket (finančni oddelek je imel finančno-računovodski

IS enega ponudnika, skladišče je imelo IS za sledenje zalogam drugega ponudnika itd.). ti

programi med seboj niso bili neposredno povezani, zato je bilo treba veliko podatkov

zapisovati ročno (Hoeven, 2009). Ker je imel vsak program svojo PB, med temi PB pa ni

bilo vmesnikov, ki bi podatke prenašali v realnem času (Shields, 2001), ti podatki niso bili

avtomatično sinhronizirani in zato v različnih programih niso bili vedno enaki (Hoeven,

2009).

Ponudniki rešitev MRP II so obstoječim modulom dodajali nove module (Shields, 2001),

ki so predstavljali najboljšo prakso (angl. Best Practice) v avtomatizirani podpori

poslovnim procesom. To pomeni, da so ponudniki standardnih rešitev uporabili najboljše

ideje svojih odjemalcev in strokovnjakov in jih vključili v svoje rešitve. Programi MRP II

so tako v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prerastli v t. i. celovite informacijske rešitve

oz. rešitve ERP (angl. Enterprise Resource Planning, v nadaljevanju ERP8). Rešitve ERP

so nadgradnja programov MRP II, z dodatno funkcionalnostjo financ, distribucije in

človeških virov (Siriginidi, 2000, Olson, 2004). Poleg tega vključujejo rešitve ERP tudi

drugo podporo (angl. Back Office), kot so urejanje naročil, upravljanje financ,

skladiščenje, distribucija, kontrola kakovosti, upravljanje premoženja in upravljanje

človeških virov. Rešitve ERP so zmogljivejše od rešitev MRP II, saj vključujejo orodja za

načrtovanje vseh virov v organizaciji, zagotavljajo integracijo prodaje, proizvodnje in

6 MRP II – angl. Manufacturing Resource Planning, programi za načrtovanje vseh proizvodnih virov 7 BoB – ang. Best-of-Breed, specializirani programi, moduli za posamezno funkcijo v podjetju 8 ERP – angl. Enterprise Resource Planning, sistemi za celovite informacijske rešitve

14

finančnih tokov v realnem času in vključujejo pristope načrtovanja virov v razširjeno

oskrbovalno verigo kupcev in dobaviteljev (Wallace in Kremzar, 2001, v Sternad, 2011).

Rashid (Rashid et al., 2002) ugotavlja, da so rešitve ERP prisotne večinoma v velikih

podjetjih in da je zato naslednja poteza ponudnikov, ponuditi prilagojene rešitve ERP

malim in srednje velikim podjetjem (MSP9). Ta preobrazba pa narekuje poznavanje

zgodovine, razvoja rešitev ERP in njihovih sedanjih arhitektur, kajti njihove prednosti in

slabosti bodo pomembno vplivale na prodor na te nove trge. Stanje na trgu in splošna

strategija velikih podjetij bosta na podlagi referenc pomembno vplivala na pripravo

ponudnikov za prodor na nove trge. Na podlagi tega sestavka ugotavljamo, da sta rast in

uspeh uvedenih rešitev ERP in njihov razvoj odvisna od njihove sposobnosti in

razpršenosti njihove prezentacije v okviru upravljanja odnosov s strankami (CRM10

),

upravljanja oskrbovalne verige (SCM11

) in ostalih razširjenih modularnih rešitev ter

integracije z internetno podprtimi sistemi.

Pospešena rast informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT12

), podprtih z razvojem

mikroelektronike, strojne in programske opreme, je vplivala na vsenavzočnost

računalniških aplikacij v podjetjih. Vzporedno postaja poslovno okolje vse bolj

kompleksno, pridobljeni podatki omogočajo pravočasno in učinkovito naročanje kosovnic,

gospodarjenje z inventarjem, financami in človeškimi viri ter distribucijo izdelkov in

storitev. Iz tega izhaja, da potrebuje podjetje za upravljanje učinkovite IS, da lahko poveča

konkurenčnost z zmanjševanjem stroškov in izboljšano logistiko.

Konec osemdesetih in na začetku devetdesetih let se nove programske rešitve, v industriji

znane kot rešitve ERP, uvajajo le v velikih industrijskih podjetjih z zapletenimi

proizvodnimi procesi. Za uvedbo in uporabo teh dragih zapletenih sistemov, vedno

izdelanih na zahtevo podjetja, pa so potrebni svetovalci. V veliko primerih te rešitve ERP

prisilijo podjetja, da prestrukturirajo poslovne procese in jih prilagodijo programski logiki

uvedenih rešitev ERP, s tem pa postane naročnik še bolj odvisen od ponudnika. Neslutena

rast sposobnosti računalnikov in vloge interneta pa privabljata vedno več ponudnikov in

seveda tudi kupcev rešitev ERP, s tem in z osvajanjem interneta pa prihaja do rušenja

pregrad med ponudniki in strankami in do sodelovanja prek interneta, ekstraneta in

celostne internetne podobe. Razvoj se nadaljuje in lahko govorimo o procesu, ki se nikoli

ne konča (Rashid et al., 2002).

9 MSP – mala in srednje velika podjetja (angl. SMEs – Small and Medium Enterprises) 10 CRM – angl. Customer Relationship Management, upravljanje odnosov s strankami 11 SCM – angl. Supply Chain Management, upravljanje oskrbovalne verige 12 IKT – Informacijsko-komunikacijska tehnologija (angl. ICT – Information and Communication Technology)

15

Razvoj na področju rešitev ERP tesno sledi razvoj strojne in programske opreme. Za boljše

razumevanje je na voljo shematski prikaz rešitve ERP (slika 2).

Slika 2: Shematski prikaz rešitve ERP

Vir: Prirejeno po Rashid et al., 2002

Z letom 2000 se je začelo obdobje rešitev ERP II (Harwood, 2004), ki se kaže v

spreminjanju koncepta rešitev ERP iz podpore za 'zadnjo pisarno' (angl. Back Office) ene

organizacije v povezovanje in podporo za več medsebojno povezanih organizacij (v

elektronsko poslovanje podjetja s podjetjem, v nadaljevanju B2B13

, in v elektronsko

izmenjavanje podatkov (angl. electronic data interchange), v nadaljevanju EDI. Glavna

značilnost tega obdobja je, da so organizacije odprle svoje sisteme drugim organizacijam,

dobaviteljem in/ali kupcem (Harrington et al. 2001). Tako se je funkcionalnost rešitev ERP

razširila tudi na funkcionalnost strežbe (angl. Front Office), kamor spadajo e-poslovanje

(angl. e-business), SCM in CRM. Organizacija Gartner Group tako definira rešitve ERP II

kot poslovno strategijo in skupek industrijsko prilagojenih aplikacij v verigi od

dobaviteljev do kupcev (Harwood, 2004). Z vidika tehnološke platforme pa je sistem

fleksibilnejši, saj omogoča večtirno arhitekturo odjemalec-strežnik, ki podpira spletno

platformo (Motiwalla in Thompson, 2009).

13 B2B – angl. Business to Business, elektronsko poslovanje podjetja s podjetjem

POROČANJE

PODJETJU

FINANČNI

PROGRAMI

KU

PC

I

DO

BA

VIT

EL

JI

PROIZVODNI

PROGRAMI

UPRAVLJANJE

PREMOŽENJA

CRM

CENTRALNA

BAZA

PODATKOV

NOTRANJE

POROČANJE

ZUNANJE

POROČANJE

PRODAJA IN

DISTRIBUCIJA

ODDELEK

STORITEV

16

V tabeli 1 so prikazane razlike med konceptoma rešitev ERP in ERP II.

Tabela 1: Primerjava med rešitvami ERP in rešitvami ERP II

ELEMENT

REŠITVE ERP

REŠITVE ERP II

Vloga aplikacije

Optimiziranje

poslovanja v

organizaciji

Sodelovanje v vrednostni

verigi

Poslovna področja Proizvodnja in

distribucija

Procesi med industrijskimi

sektorji in posebnimi

sektorji

Funkcije znotraj

področja

Proizvodnja, prodaja in

distribucija ter finance

Procesi med industrijskimi

sektorji in posebnimi

sektorji

Procesi, ki so potrebni za

izvedbo funkcij Notranji, skriti Zunanji, povezani

Sistemska arhitektura

Zavedajoč se spleta,

zaprt, monolitski

Temelječ na spletu, odprt,

sestavljen iz komponent

Vir: Gartner Inc. (v S. Harwood, 2004, povzeto po Sternad, 2011)

Pregled razvoja rešitev ERP pa zaključujemo z avtorjema Monkom in Wagnerjem (2006), ki

pravita, da ima večina podjetij štiri poslovna področja, to pa so marketing in prodaja,

upravljanje oskrbovalne verige (SCM), računovodstvo in finance ter upravljanje človeških

virov (HRM). Vsako področje je sestavljeno iz več ožjih poslovnih funkcij, te pa sestavlja več

specifičnih aktivnosti. Zgodovinsko je bila organizacijska struktura razdeljena po poslovnih

področjih. Kar se je dogajalo znotraj enega poslovnega področja, ni bilo tesno povezano z

drugimi poslovnimi področji. Enako je veljalo tudi za IS, saj posamezni niso bili kompatibilni

z IS drugih področij. Velja pa, da bolje ko zna podjetje združiti aktivnosti vseh funkcijskih

področij, uspešnejše je v današnjem konkurenčnem okolju. IS so zato danes zgrajeni tako, da

si poslovna področja delijo iste podatke, ob tem pa se zaradi poslovanja prek vrednostne

verige briše tudi meja med poslovnimi procesi znotraj in zunaj organizacije. Takšne sisteme

imenujemo integrirani IS oz. rešitve ERP (Sternad, 2011).

17

2.3 Razlogi za uvedbo rešitev ERP

Podjetja v svojem nenehnem boju za prevlado na trgu pospešeno investirajo v prenovo

obstoječih IS, saj so lahko konkurenčna le s tem konceptom. Trg ponudnikov rešitev ERP

in konkurenti v panogi narekujejo posodabljanje in nadgradnjo nekompatibilnih IS v

integrirane rešitve ERP. Podjetja se odločajo za prenovo na osnovi naslednjih razlogov

(Kovačič, 2008):

- Obstoječi IS je razdrobljen na več parcialnih rešitev (t. i. informacijskih otočkov), med katerimi ni direktne povezave.

- Prihaja do neažurnosti podatkov in večkratnega vnašanja istih podatkov. - Poslovni procesi so informatizirani le delno in ne v celoti. - Vodstvu in drugim vodilnim strukturam v podjetju, razdrobljene podatkovne baze ne

dajejo primerne podpore za odločanje.

- Obstoječi IS omogoča le zelo omejene nadgradnje in je slabo dokumentiran. - Število uporabnikov IS in struktura organizacije se bosta v prihodnosti bistveno

spremenila, zato bi bile potrebne obsežne nadgradnje EDI, obstoječega IS.

- Poslovni procesi v podjetju so nepregledni, izvajalci gledajo nanje parcialno in ne kot na celovit poslovni proces.

- Poslovni procesi niso optimizirani. - Trenutne razmere v podjetju (združitev več podjetij) same po sebi motivirajo

uporabnike rešitev ERP, da razmišljajo o poslovnih procesih, v katere so vpeti.

- Kadrovsko je podjetje pripravljeno za prehod na integriran IS, saj je pristop k informatizaciji poslovanja temeljit in projektno voden.

Poleg naštetih osnovnih razlogov za prenovo IS pa organizacije ob odločitvi za to

največkrat navajajo tri vrste razlogov: strateške, taktične in operativne. Navedeni so v

tabeli 2 (Plesnik, 2010).

Tabela 2: Razlogi za nakup rešitev ERP

Strateški Taktični Operativni

Razviti nove poslovne strategije, dvigniti uspešnost

poslovanja

Znižati stroške in izboljšati učinkovitost poslovnih

procesov

Znižati stroške in izboljšati učinkovitost poslovnih

procesov

Omogočiti globalizacijo poslovanja in povezljivost z

okoljem

Povečati prilagodljivost poslovnih procesov,

izboljšati določene poslovne

procese

Izboljšati kakovost informacij in izvajanja

procesnih aktivnosti

Omogočiti strategijo upravljanja odnosov s

strankami (CRM) in

upravljanja oskrbovalne verige (SCM)

Integrirati poslovne procese znotraj podjetja in odnose s

kupci in dobavitelji

Povečati uporabnost rešitev, izboljšati informacijsko

(tehnološko) infrastrukturo,

znanje, motiviranost kadrov …

Uporabljati enotne

podatkovne zbirke, kar

pomeni lažji dostop do podatkov

En sistem – nižji stroški

vzdrževanja

Omogočiti boljšo kontrolo nad

prenosom informacij v podjetju

Vir: Kovačič et al., 2004

18

Sodobni integrirani sistemi povečujejo nadzor nad denarnim tokom, kar je zelo

pomembno, saj zaradi integriranega toka podatkov onemogočajo stekanje finančnega in

materialnega premoženja podjetja v privatne roke in tako zagotavljajo normalno delovanje

podjetja po sistemu uspešnosti poslovanja.

2.4 Zgradba in delovanje rešitev ERP

Rešitve ERP so enako kot vsi drugi IS sestavljene iz strojne opreme (strežniki in periferna

oprema), programske opreme (operacijski sistem in podatkovna baza), informacij (podatki

organizacije iz notranjih in zunanjih virov), procesov (poslovni procesi, procedure in

politike) ter ljudi (uporabnikov in informatikov v podjetju), nastopajočih v procesu vhoda,

obdelave in izhoda iz sistema (Motiwalla in Thompson, 2009, v Sternad, 2011). Na

arhitekturo rešitev ERP lahko gledamo z dveh zornih kotov (Sternad, 2011):

1. funkcijskega zornega kota – ta določa module rešitev ERP, ki bodo podpirali različne poslovne funkcije v organizaciji, in

2. sistemskega zornega kota – ta pa določa arhitekturo rešitev ERP na podlagi strojne opreme, programske opreme in omrežja.

2.4.1 Moduli rešitev ERP

Glavna naloga rešitev ERP je, da zagotavljajo podporo poslovnim funkcijam, kot so:

računovodstvo, proizvodnja, upravljanje financ, človeški viri, proces prodaje in proces

nabave za različne deležnike znotraj podjetja. Podjetje izbere in uvede module na podlagi

analize v podjetju. Rešitev ERP omogoča za vse uporabnike enako funkcionalnost (vse

podatke integrira iz obstoječih PB, noben se ne izgubi), s tem da so podatki integrirani oz.

jih je mogoče uporabljati v vseh modulih rešitve ERP. To pomeni, da so podatki vpisani v

sistem samo enkrat, in to odvisno od organizacijskih pravil, in da so dostopni uporabnikom

znotraj ali zunaj podjetja. Ti moduli omogočajo funkcionalnost poslovnih politik in

procesov v računovodstvu, proizvodnji, financah itd. Ker pa so nekatera poslovna pravila,

kljub temu da ponudniki rešitev ERP poudarjajo, da so njihove rešitve narejene po principu

najboljše prakse, v konfliktu z organizacijskimi politikami, je treba rešitve ERP podjetjem

prilagoditi.

Danes ponujajo ponudniki rešitev ERP funkcionalnost osnovnih modulov rešitev ERP.

Svetovalno podjetje Aberden Group je na podlagi različnih rešitev ERP določilo 24

generičnih modulov rešitev ERP (Aberden Group, 2006). Med osnovne module spadajo:

glavna knjiga, obveznosti, terjatve, upravljanje naročil, nabava, upravljanje zalog in plače.

19

Vsi vodilni ponudniki rešitev ERP zagotavljajo funkcionalnost generičnih modulov rešitev

ERP, funkcije pa različno imenujejo, kot je prikazano v tabeli 3 (Sternad, 2011).

Tabela 3: Moduli rešitev ERP

Funkcija SAP Oracle Microsoft

Proces naročila Sales and

Distribution (SD)

Marketing Sales Sales &

Marketing

Nakup materiala

in surovin

Materials

Management

(MM)

Procurement Purchase

Planiranje

proizvodnje

Production

Planning (PP)

Manufacturing Resource planning

& Manufacturing

Finančno

računovodstvo

Financial

Accounting (FI)

Financials Financial

Management

Upravljanje

financ

Controlling (CO)

Človeški viri Human Resources

(HR)

Human Resources Human Resources

Vir: SAP, 2010, Oracle, 2010, Microsoft, 2010, v Sternad, 2011

20

2.4.2 Arhitektura rešitev ERP

Po Andereggu et al. (2000) so rešitve ERP sestavljene iz osnovnih delov, prikazanih na

sliki 3. Temelj koncepta rešitev ERP so podatki organizacije. Organizacija potrebuje za

poslovanje podatke, obdeluje in hrani pa jih lahko na enem mestu, v PB, in jih s pomočjo

integracije programov in PB prenaša med različnimi programi, PB in zunanjimi napravami.

Integracija programov in PB zagotavlja funkcionalnost rešitev ERP.

Slika 3: Koncept rešitve ERP v obliki trikotnika

Vir: Anderegg et al., 2000

Motiwalla in Thompson (2009) poudarjata, da so aplikacije rešitve ERP najbolj običajno

porazdeljene med strežnike in odjemalce. Strežniki so centralizirani, uporabniki pa

dostopajo do njih z več lokacij v organizaciji. Za lažje upravljanje kompleksnosti, ki

vključuje razpršenost in prilagodljivost s pomočjo sistemskih zmožnosti »plug-n-play«, je

arhitektura rešitve ERP organizirana v nivojih. Rešitve ERP so sestavljene iz dveh ali treh

nivojev, pri tem pa je vsak nivo odgovoren za določen del sistemske funkcionalnosti, in

sicer (Sternad, 2011):

1. Podatkovni nivo (angl. Data Tier) je odgovoren za ravnanje s podatki. Vključuje centralni repozitorij za vse podatke, ki se uporabljajo v vseh modulih, in vzdržuje

integriteto prenosa podatkov med strežniki in odjemalci. Sistemske komponente na tej

ravni vključujejo upravljanje SQL in drugih komponent vmesnikov do sistema za

ravnanje s podatki (SUPB) organizacije.

2. Poslovni nivo (angl. Business Tier) vključuje komponente, ki jih uporablja poslovna logika funkcijskih modulov. Deluje kot vmesnik med aplikacijami odjemalcev in PB.

3. Predstavitveni nivo (angl. Presentation Tier) je odgovoren za uporabniške vmesnike. Skrbi za prikaz uporabniških vmesnikov in vpis podatkov in posreduje zahteve po

podatkih. V trenutni generaciji rešitev ERP ta nivo po navadi temelji na spletu, kar

pomeni, da uporabniki dostopajo do aplikacije prek spleta.

FUNKCIONALNOST

PROGRAMI PB PROGRAMI

OBDELAVA HRANJENJE PRENAŠANJE

PODATKI

INTEGRACIJA

21

Infrastruktura IT v organizacijah se je prestavila s principa centraliziranih odjemalcev-

strežnikov (enonivojska struktura), prikazana na sliki 4, v princip porazdeljenih sistemov.

Slika 4: Prikaz enonivojske arhitekture

Vir: Lončarič et al., 2008

Lončarič et al. (2008) pravijo, da se pri enonivojski arhitekturi aplikacij uporablja datotečni

strežnik z nameščenimi le datotekami, ki tvorijo PB, in da ta do njih dostopa s pomočjo

operacijskega sistema. Vsi programski moduli, potrebni za dostop do podatkov (SUPB in

uporabniške aplikacije), so nameščeni pri odjemalcu.

S porazdeljeno arhitekturo so bile rešitve ERP prve generacije dvonivojske (predstavitveni

nivo in aplikacijsko-podatkovni nivo), kar prikazuje slika 5.

Slika 5: Prikaz dvonivojske arhitekture (prva generacija rešitev ERP)

Vir: Lončarič et al., 2008

22

Pri dvonivojski arhitekturi so programski moduli ločeni. Program, ki omogoča in

nadzoruje dostop do PB, je nameščen na podatkovnem strežniku, pri odjemalcih pa so

nameščene le uporabniške aplikacije.

Značilnosti dvonivojske arhitekture so:

- Podatkovni bazi je dodan strežniški in odjemalčev modul. - Odjemalec je odgovoren za logiko I/0 procesiranja in logiko nekaterih poslovnih pravil. - Strežnik je odgovoren za vse funkcije shranjevanja in dostopanja do podatkov. - SUPB je nameščen le pri strežniku.

Prednosti dvonivojske arhitekture:

- Postaje odjemalcev so lahko manj zmogljive. - Po omrežju poteka manj podatkovnega prometa. - Izboljšana je integriteta podatkov (centralizacija nadzora). - Shranjene procedure omogočajo, da se nekatera poslovna pravila izvajajo na strežniku.

Kasneje prehajajo rešitve ERP na trinivojsko arhitekturo – predstavitveni, aplikacijski in

podatkovni nivo (Sternad, 2011). Trinivojsko arhitekturo ponazarja slika 6.

Slika 6: Trinivojska arhitektura rešitve ERP

Vir: Lončarič et al., 2008

Lončarič et al. (2008) poudarjajo, da v trinivojski arhitekturi uvedemo dodatni aplikacijski

strežnik, na katerem je nameščena uporabniška aplikacija. To omogoči dodatno

razbremenitev odjemalčevega sistema. Naloge odjemalca (1. nivo) so, da uporablja

uporabniški vmesnik in zahteva podatke. Naloge aplikacijskega strežnika (2. nivo) so, da

opravlja poslovna opravila in procesira. Naloge podatkovnega strežnika (3. nivo) so, da

shranjuje podatke in procedure, zaklepa zapise in skrbi za integriteto in varnost podatkov.

Z uvajanjem vse kompleksnejših rešitev ERP, ki so se razširile na vsa poslovna področja,

pa prehajamo na n-nivojsko arhitekturo (Sternad, 2011), ponazorjeno na sliki 7.

23

Slika 7: n-nivojska arhitektura rešitve ERP

Vir: Lončarič et al., 2008

Lončarič et al. (2008) zaključujejo, da večina današnjih spletnih aplikacij sloni na uporabi

n-nivojske arhitekture aplikacij odjemalec-strežnik. Poleg podatkovnega in aplikacijskega

strežnika vključuje ta arhitektura še spletni strežnik. Tako je odjemalčev sistem

maksimalno razbremenjen. n-nivojska arhitektura je omogočila silovit razmah mobilnega

poslovanja. Glavni problem v omrežnem okolju pa je visoka stopnja ranljivosti sistema,

zato je treba zagotoviti kompleksno večnivojsko varovanje.

2.5 Prednosti in slabosti rešitev ERP

Bradford (2008) pojasnjuje, da so podjetja od začetkov uporabe težkih namiznih

računalnikov pa vse do prihoda rešitev ERP vzdrževala praviloma več sklopov podatkov o

istih strankah, in sicer v številnih organizacijskih bazah podatkov. Ob tem, da so ti

samostojni sistemi spodkopavali prizadevanja za integracijo in zbiranje podatkov, nastane

dodaten problem še s časovnim zamikom zaradi prepisovanja podatkov iz enega sistema v

drugega. Najpogosteje je ta prenos vključeval tiskanje podatkov iz enega sistema in prenos

natisnjenega do zaposlenega v drugem oddelku, ta pa je nato prebiral te natisnjene podatke

in jih vnašal nespremenjene v samostojni sistem. Z rešitvami ERP je drugače – podatek,

enkrat vpisan v sistem, je dostopen uporabnikom (seveda z omejeno dostopnostjo in

avtoritetami) v vseh oddelkih znotraj podjetja, in to pravočasno. Poleg tega pa so rešitve

ERP odlično orodje za preprečevanje človeške napake. Očitno je, da se zahteva po

vnovičnem vnosu istega podatka izloči, vedno ko podatek ni potreben za izpeljavo v

drugem oddelku, vsaka posodobitev podatkov pa je na voljo tudi drugemu uporabniku

kjerkoli v podjetju in verjetnost napačnih informacij se tako zmanjša. Rešitev ERP je

24

poenostavila postopek za odpravljanje napak – če se napaka pojavi, jo je treba samo

odpraviti in shraniti, in sicer na eni lokaciji, in vsak oddelek bo imel dostop do

posodobljene, popravljene informacije.

Celjan (2009) navaja, da je okrepljena zahteva vrhovnega menedžmenta po nadzoru nad

skupnimi stroški in verigo poslovnih procesov privedla do razvoja enotne rešitve ERP, ki

podjetju omogoča dostop do pravih informacij ob pravem času (angl. Real-time

Information).

Temeljne prednosti rešitve ERP (Stair in Reynolds, 2009) so tako:

- izboljšan dostop do podatkov, pomembnih za operacijsko odločanje – Rešitve ERP delujejo prek integrirane PB, kar pomeni, da ne prihaja do podvajanja podatkov in da

lahko do istega podatka dostopa več poslovnih funkcij hkrati. Tako nam sistem

omogoča hiter dostop do kakovostnih informacij.

- odprava dragega, nefleksibilnega sistema – Vpeljava rešitve ERP omogoča podjetju, da se znebi ducata ali celo več sto ločenih IS in aplikacij in jih nadomesti z enim

samim povezanim sistemom za celotno organizacijo. V večini primerov gre pri IS za

zastarele, okorne sisteme, za katere ni več strokovnjakov, ki bi jih razvijali. Take IS je

zelo težko ali celo nemogoče popravljati in nadgrajevati.

- izboljšanje delovanja poslovnih procesov – Konkurenca zahteva od podjetij, da strukturirajo svoje poslovne procese tako, da so čim bolj učinkoviti in osredotočeni na

potrebe kupcev. Ponudniki rešitev ERP posvečajo veliko časa opredelitvi najboljših

poslovnih procesov. Vodilna podjetja v dejavnosti zbirajo vse potrebne informacije in

zahteve ter jih nato primerjajo z ugotovitvami različnih raziskovalnih institucij. Vsak

modul rešitve ERP vsebuje tako najučinkovitejše poti za dokončanje poslovnega

procesa.

- standardizacija tehnologije – Z uvedbo rešitve ERP je podjetje upravičeno tudi do nadgradnje IT (strojna oprema, operacijski sistemi, PB …), ki jo uporablja. S

centralizacijo in standardizacijo odločitev pa se podjetje znebi različnih nivojev

operacijskih sistemov, PB, kupljenih od različnih ponudnikov. Rešitve ERP so veliko

preglednejše in jih je laže vzdrževati

Bradford (2008) pojasnjuje, da je ena od mnogih kritik rešitev ERP, da temeljijo na

standardiziranem vodenju poslovnih procesov. Ta struktura je verjetno narekovala

razmišljanje naročnikov in odločitev za najboljšo prakso, če pa je ta struktura zelo

drugačna ali osredotočena na določeno podjetniško kulturo ali pričakovanja, lahko

pričakujemo, da bodo imeli zaposleni pri uporabi tega sistema težave. Sistemu nekateri

uporabniki očitajo zahtevnost in togost in da ne dopušča prilagajanj, vendar lahko rešitev

ERP tako dolžijo za težave, ki pa so v resnici kulturne narave ali so posledica

nesprejemanja. Če zaposleni rešitve ERP ne sprejemajo, je lahko to ena večjih ovir za

njeno uspešno uvedbo, to pa se dogaja predvsem, če zaposleni niso bili usposobljeni in

organizirano motivirani za sprejetje uvedbe rešitve ERP.

25

Celjan (2009) navaja, da je uvedba rešitve ERP zapleten in dolgotrajen proces, ki lahko

ogrozi poslovanje podjetja. Največje slabosti rešitve ERP (Stair in Reynolds, 2009) so:

- stroški in čas implementacije – Če želimo kar najbolje izkoristiti nov sistem, je za njegovo implementacijo potrebnega veliko časa in denarja. Ponudniki rešitev

ERPimajo sicer razvitih kar nekaj strategij uvedbe, a velika podjetja še vedno

potrebujejo za uvedbo tri do pet let, za to pa potrošijo nekaj deset tisoč dolarjev.

- težave pri uvajanju sprememb v poslovanje podjetja – V nekaterih primerih morajo podjetja dramatično spremeniti določen poslovni proces, da se s tem prilagodijo

sistemu. Te spremembe so lahko tako velike, da se zaposleni, ki so že dlje časa v

podjetju, raje odločijo za upokojitev ali celo dajo odpoved, kot pa da bi se prilagodili

spremembam. Podjetje lahko tako ostane brez izkušenega kadra.

- omejena prilagodljivost sistema – Ena največjih težav rešitev ERP je, da so slabo prilagodljive. Zelo malo podjetij lahko učinkovito uporablja osnovno, standardizirano

verzijo rešitve ERP. V večini primerov je treba rešitev ERP prilagajati, spreminjati in

dopolnjevati potrebam podjetja, to pa je zamudno in povečuje stroške. Čeprav se

podjetje odloči za prilagoditev rešitve ERP, je pri prilagajanju velikokrat omejeno od

ponudnika.

- težave pri integraciji rešitve ERP z drugimi sistemi v podjetju – Veliko podjetij ima tudi druge sisteme (finančni programi za analize, e-trgovina) in aplikacije, ki jih je

treba povezati z rešitvijo ERP. Večina podjetij s težavo poveže te sisteme z rešitvijo

ERP, veliko jih za to potrebuje dodatno programsko opremo (vmesnike), to pa ponovno

poveča stroške projekta.

- odvisnost od enega ponudnika rešitev ERP – Zaradi visokih stroškov se podjetja večinoma ne odločajo za zamenjavo ponudnika rešitve ERP. Pri izbiri ponudnika mora

biti podjetje zato še posebej pozorno, saj izbira poslovnega partnerja na dolgi rok, ne le

najboljšega programskega paketa. Podjetje je tako kar precej časa odvisno od enega

samega ponudnika. Po uspešni implementaciji pa izbrani ponudnik večinoma ni več

dovzeten za težave, s katerimi se podjetje spopada med poslovanjem.

- tveganje neuspeha pri implementaciji rešitve ERP– Uspeh sistema je v celoti odvisen od zaposlenih na projektu in njihovega načina dela. To pomeni, da morajo biti

zaposleni na projektu ustrezno usposobljeni. Večina podjetij pa skuša prihraniti denar

prav z zmanjšanjem stroškov usposabljanja in izobraževanja. Če ima podjetje zadostna

finančna sredstva za uvedbo rešitve ERP, prihraniti pa želi na račun izobraževanja in

usposabljanja zaposlenih, tega sistema ne bo moglo uspešno uporabljati. Večina drugih

slabosti, kot so nastajanje zamud pri implementaciji, povečana poraba sredstev,

upiranje zaposlenih, ki ga pripisujemo uvedbi rešitev ERP, pa izhajajo večinoma iz

pomanjkljivo opravljenega dela projektnega tima in ponudnikovih svetovalcev, ki niso

pravilno ocenili položaja v podjetju in sprejeli ustreznih ukrepov.

26

2.6 Trg ponudnikov rešitev ERP

V nadaljevanju bomo izpostavili nekaj svetovno znanih ponudnikov rešitev ERP,

primerjali njihovo ponudbo in jih razporedili glede na njihov delež na trgu. Izpostavili

bomo tudi nekaj domačih ponudnikov rešitev ERP, ki so prisotni na slovenskem trgu.

Zanimivo je dejstvo, da se domači uporabniki rešitev ERP raje odločajo za znane tuje

ponudnike rešitev ERP (SAP, Microsoft, Oracle) kot pa za domače ponudnike. V raziskavi,

ki jo je opravilo podjetje Panorama Consulting Solutions (2012a), je opazno zanimivo

dejstvo, da se delež prisotnosti navedenih posameznih večjih tujih ponudnikov od leta

2006 do leta 2012 skoraj ne spreminja, ostaja enak. Iz tega lahko sklenemo, da se podjetja,

ki so v preteklosti že implementirala rešitev ERP enega od večjih ponudnikov rešitev ERP

pri nadgradnji ne odločajo za spremembo ponudnika, pač pa posodobitev rešitve ERP

ponovno naročijo istemu ponudniku.

Raziskava podjetja Panorama Consulting Solutions je pokazala tudi določene kazalnike

uspešnosti uvedbe rešitev ERP v prakso, in sicer:

- Le 28 % projektov je končanih v načrtovanem časovnem okviru, medtem ko traja 61 % projektov dlje od načrtovanega in se le 11 % uvajanj konča pred predvidenim rokom.

- Predvideni proračun prekorači kar 53 % projektov. - 60 % uporabnikov meni, da niso pridobili niti polovice predvidenih koristi. - Z uvedeno rešitvijo ERP je zadovoljnih ali zelo zadovoljnih 68 % uporabnikov.

V poročilu ERP 2012 podjetja Panorama Consulting Solutions (2012a) so malo

kontradiktorno prejšnji navedbi predstavljeni podatki, ki kažejo, da kar 81 % anketirancev

navaja zadovoljstvo s svojo rešitvijo ERP in da so se v zadnjem letu izboljšali tudi drugi

podatki – zmanjšali so se proračunski presežki izvajanja projektov in dosledneje je

upoštevan časovni okvir uvedbe. Na drugi strani pa stopnja zadovoljstva strmo upade, ko

začne podjetje bistveni postopek izvajanja. Čeprav gre tu za postopek z različnimi

možnimi scenariji, vključno s pomanjkanjem ustreznega kadra, slabim razumevanjem

postopkov izvajanja, pomanjkanjem razumevanja tako uporabnika kot odločevalca pri

izbiranju rešitve ERP, poročilo pokaže, da skoraj 41 % vprašanih navaja, da so spremenili

svoje poslovne procese in jih prilagodili rešitvi ERP. Ta ugotovitev se navezuje na

osupljivo dejstvo, da je skoraj dve tretjini (63 %) vprašanih podjetij imelo težave pri

reševanju vprašanja tako poslovnega procesa kot organizacijskih sprememb v podjetju.

Trg rešitev ERP delimo glede na število uporabnikov znotraj organizacije na tri skupine

(Bradford, 2008, v Sternad, 2011), na:

- Tier I – organizacije z več kot 1.000 zaposlenimi (to so organizacije s seznama Fortune 500 in druge organizacije, katerih letna prodaja presega 250 miljonov dolarjev,

vključno z velikimi državnimi upravami in drugimi javnimi agencijami.),

- Tier II – srednje velike organizacije s 100 do 999 zaposlenimi, katerih prodaja znaša od 2 do 250 miljonov dolarjev,

- Tier III – organizacije, katerih prodaja je pod 2 miljonoma dolarjev in zaposlujejo manj kot 100 ljudi.

14

14 Organizacije drugega in tretjega razreda so znane kot male in srednje velike organizacije (angl. Small-to-

Medium sized Enterprises, v nadaljevanju MSV).

27

Sternad (2011) navaja, da imajo rešitve ERP različen tržni delež tudi glede na velikost

organizacije. Raziskava podjetja Panorama Consulting Solutions (2012b) primerja uvedbo

rešitev ERP glede na deleže »velikih treh« (three of Titans), podjetja SAP, Oracle,

Microsoft, in ostalih ponudnikov za II-tirne in III-tirne skupine podjetij. Zbrani podatki

kažejo, da se SAP prepričljivo uvršča najvišje med velikimi tremi, z več kot petinskim

tržnim deležem (22 %), sledi Oracle s 15-odstotnim tržnim deležem in Microsoft z 10 %

skupnega tržnega deleža. Rešitve tier II (vključujejo tudi Infor in Epicor) predstavljajo le

16 % trga, medtem ko predstavljajo rešitve tier III in drugi poveljujočih 37 % trga, kar

prikazuje slika 8.

Slika 8: Svetovni tržni delež največjih ponudnikov rešitev ERP

Vir: Panorama Consulting Solutions, 2012b

V nadaljevanju bomo prestavili pet največjih ponudnikov rešitev ERP in globalno drugega

največjega svetovnega ponudnika, Oracle. Predstavljamo (Sternad, 2011):

SAP – Podjetje SAP je največji ponudnik rešitev ERP, z največjim tržnim deležem v

svetovnem merilu. Ustanovljeno je bilo leta 1972, s sedežem v Walldorfu v Nemčiji, in je

pionir na področju konceptov rešitev ERP (Hoeven 2009). Ponuja vertikalne rešitve za vsa

glavna področja v industriji in trgovini. Njihove rešitve uporablja več kot 12 milijonov

uporabnikov na več kot 88.700 namestitvah. SAP zaposluje več kot 32 tisoč ljudi v več kot

50 državah. Rešitve SAP uvaja več kot 1.500 partnerjev – za velika podjetja sta na voljo

rešitvi SAP Business Suite in SAP Netweaver, za MSV podjetja pa SAP Business one in

SAP All-in-One (SAP, 2013).

MICROSOFT DYNAMICS – Podjetje Microsoft je vstopilo na trg rešitev ERP kasneje

kot drugi ponudniki. Ima širok spekter rešitev, večino pa jih je pridobilo s prevzemi.

Njihov portfolio sestavljajo: Dynamics NAV (prej znan kot Navision), Dynamics AX (prej

znan kot Axapta), Dynamics GP (prej znan kot Great Plains), Dynamics SL (prej znan kot

Solomon) in Dynamics CRM. GP in SL se uporabljata v Ameriki, NAV in AX pa v

Evropi, pri čemer velja, da je AX namenjen za večje organizacije. Glavna prednost rešitev

SAP 22%

Oracle 15%

Microsoft 10%

Tier II 16%

Tier III 37%

Svetovni tržni delež v letu 2012

SAP

Oracle

Microsoft

Tier II

Tier III

28

Microsoft Dynamics so uporabniški vmesniki, ki so uporabnikom znani z drugih aplikacij,

kot npr. paket Microsoft Office (Microsoft Dynamics, 2013).

INFOR GLOBAL SOLUTIONS – Podjetje INFOR ponuja rešitev Baan za serijsko

proizvodnjo in Adage za projektno proizvodnjo. Rešitev Baan je postala znana v 90. letih,

ko jo je uvedel letalski gigant Boeing. Podjetje Infor je prevzelo veliko svojih konkurentov

in je po tržnem deležu sedaj na tretjem mestu Rešitev ERP. Sedež ima v Alpharetti, v

ameriški zvezni državi Georgia. Zaposluje prek 8.100 ljudi, ima prek 70.000 strank in je

prisotno v več kot 100 državah (Infor, 2013).

SAGE GROUP – Podjetje Sage Group je bilo ustanovljeno leta 1981 v Veliki Britaniji in

je osredotočeno na MSV podjetja. Ima več kot 6,1 milijona strank in zaposluje 13.400

ljudi. Podjetje trži tri linije rešitev, in sicer: Sage Accpac ERP, Sage Pro ERP in Sage

Business Vision (Sage Group, 2013).

ORACLE – Podjetje Oracle je bolj znano po relacijskih bazah kot po rešitvah ERP. Svoj

delež na trgu je povečalo z razširitvijo področja s številnimi odmevnimi prevzemi podjetij,

kot so JD Edwards, PeopleSoft (v nadaljevanju PS), Siebel CRM in drugi. Glede na ta

posebni model rasti je postalo na trgu zelo prilagodljivo s ponudbo modelov Best-of-breed

(v nadaljevanju BoB). Zraslo je prav s ponudbo posameznih rešitev BoB, še bolj pa je

napredovalo s priključitvijo JD Edwards z rešitvijo, imenovano Enterprise One, predvsem

s funkcionalnostjo rešitve Oracle E-Business Suite (v nadaljevanju EBS). Rešitev Oracle

EBS je sestavljena iz več kot desetih linij, vsaka od njih pa iz več modulov, ki imajo ločen

dostop. Druga prednost podjetja Oracle je ponudba ERP, združena v rešitvi JD Edwards in

PS. JD Edwards še posebej dobro podpira predelovalno industrijo in je integracijsko-

aplikacijska podpora celovite rešitve ERP, ki zajema široko paleto poslovnih procesov v

enotni PB. JD Edwards Enterprise One je odprta platforma, ki zagotavlja široko podporo

različnim operacijskim sistemom, PB in Oracle vmesnikom ter vmesnikom ostalih

dobaviteljev. PS je namenjen velikim podjetjem, posebej javnemu sektorju in finančnim

institucijam. Ima osem različnih informacijskih rešitev za finance – SCM, HRM, CRM in

druge, med katerimi so najbolj zaželene rešitve HRM in CRM. Pred prevzemom je rešitev

PS za določenega uporabnika temeljila na arhitekturi odjemalec-strežnik. Sedanja različica

PS temelji na spletno osredotočenem videzu, ki podpira vse poslovne funkcije podjetja,

dostopne in delujoče na spletnem brskalniku. Oracle ponuja svoje rešitve v obliki različnih

modelov uvajanja, vključno s takimi na vpogled in na zahtevo. Vse rešitve Oracle na

zahtevo – EBS na zahtevo, PS na zahtevo in JD Edwards na zahtevo – so gostujoči sistemi

in niso prave aplikacije SaaS15

. Ponudba se premika v smeri virtualizacije, kar pa je

izključno Microsoftova terminologija za poslovanje v oblaku. Oraclova ponudba BoB

dopušča več možnosti prilagajanja spreminjajočim se poslovnim potrebam, ta prednost pa

lahko postane tudi slabost, ko je treba to rešitev kot standardizirano uvesti v večje

organizacije. Prednosti ponujenih produktov podjetja Oracle so predvsem (Panorama

Consulting, 2013b):

- velika prilagodljivost pri financah in v računovodstvu, - cenovna dostopnost naprednega modula za podporo cenovno zahtevne

zapletene scenarije,

- enostavna interakcija s kupci in dobavitelji s pomočjo e-portala, - dobra arhitektura IT,

15 SaaS – angl. System As A Service, ponudba zunanjega izvajanja storitev

29

- boljša konfiguracija izdelkov, - dobra funkcionalnost za proizvodne dejavnosti.

V Sloveniji (Egart, 2011) se je najočitnejši preskok v uporabi rešitev ERP zgodil v obdobju

po osamosvojitvi. Zaradi izgube velikega gospodarskega trga so bile potrebne spremembe

v poslovanju. Veliko podjetij se je prilagodilo situaciji in se preusmerilo na zahodne trge.

Prve rešitve ERP so bile namenjene predvsem izboljšanju učinkovitosti poslovanja. Novi

trgi so zahtevali nujne spremembe, če so podjetja na tujem trgu hotela biti konkurenčna. V

obdobju po osamosvojitvi je bila najbolj iskana rešitev ERP Baan, kasneje pa je vodilno

mesto v industrijskih podjetjih pripadlo SAP-u.

V zadnjem obdobju je tudi v Sloveniji opaziti razširjeno uvajanje rešitev ERP. Pri tem so

še posebej aktivna velika podjetja, vse večji interes pa je zaznati tudi v srednje velikih in

malih podjetjih (Lenart et al., 2009). Trg rešitev ERP v Sloveniji lahko razdelimo na

ponudnike za velika in za mala podjetja.

Največji ponudniki za velika podjetja so: SAP Slovenija (rešitve ponudnika SAP), Kopa

(lastne rešitve), ITS Intertrade (rešitve ponudnika Baan), MAOP (rešitve ponudnika IFS –

Industrial & Financial Systems in lastne rešitve), Perftech (lastne rešitve) in Edico.

Najbolj znani ponudniki za mala in srednje velika podjetja so:

- Microsoft (ponudnik Microsoft Slovenija), z rešitvami Microsoft Dynamics NAV,

- LANCom, podjetje za računalniški inženiring, z rešitvami Epicor iScala, - Datalab Tehnologije, z rešitvami Pantheon, - Andersen/Birokrat, s programskim paketom Birokrat, - Modri sistemi, z rešitvami Modis Intrastat, - SAOP, z informacijskim sistemom iCenter in - MIT, informacijske rešitve, z rešitvami Orkester.

Pri izbiranju rešitev podjetja včasih kolebajo med priznano, integrirano rešitvijo ERP

tujega ponudnika in rešitvijo ERP domačega ponudnika. Lahko pa rečemo, da je lokalno

podjetje, ki izpolnjuje pogoje, sposobno kakovostno postaviti rešitev ERP, in to velikokrat

ceneje kot ponudniki priznanih programerskih hiš. Pomanjkljivost domačih ponudnikov pa

je v tem, da postane uporabnik tako odvisen od ponudnika, ki ima pogosto omejene

finančne in kadrovske vire. Tak ponudnik tako pogosto ne more dovolj hitro slediti vse

hitrejšemu razvoju rešitev ERP, dovolj hitro razvijati svojega produkta in hkrati korektno

skrbeti za že uvedene rešitve ERP.

Trg se bo razvijal v smeri vse večjega povezovanja specializiranih ponudnikov z že

obstoječimi velikimi igralci na trgu. Število velikih ponudnikov se bo zmanjševalo zaradi

medsebojnega povezovanja, medtem ko bo konkurenca manjših, specializiranih

ponudnikov vedno večja (Kovačič in Štumberger - Indihar, 2009).

30

3 INTELEKTUALNA LASTNINA

Chitrakar (Chitrakar et al., 2000, v Kolar, 2011) definira intelektualno lastnino kot celoto

pravic, ki izvirajo iz človekove znanstvene, tehnične, izumiteljske in umetniške ustvarjalne

dejavnosti. Posebnost intelektualne lastnine je v tem, da je ni mogoče uživati, uporabljati in

drugače razpolagati z njo na način, kot se razpolaga z materialnimi dobrinami. Predmetov

intelektualne lastnine (tj. stvaritev znanstvene, tehnične ali umetniške narave) nikoli ni

mogoče posedovati in izkoriščati na enak način kot klasične predmete lastnine (npr.

zemljišča, hiše, avtomobile, denar ipd.). Lastniki intelektualnih stvaritev z njimi

razpolagajo tako, da izkoriščajo pravice, ki izvirajo iz intelektualne lastnine. Intelektualna

lastnina obsega dva sklopa pravic, ki se med seboj bistveno razlikujeta, to so pravice

industrijske lastnine in avtorske pravice.

Pravice industrijske lastnine ščitijo predvsem tiste rezultate človekove intelektualne

dejavnosti (inovativnosti), ki pomenijo nove tehnične rešitve ali znake razlikovanja in so

tehnično izvedljivi v proizvodnji. Med stvaritve, ki se varujejo s pravicami industrijske

lastnine, spadajo izumi, zunanje oblike teles in površin, oblikovne rešitve ter oznake, ki

služijo prepoznavnosti blaga in storitev na trgu. Te stvaritve se varujejo s pravicami

industrijske lastnine in se gospodarsko izkoriščajo v proizvodnji (npr. patent, model ali

vzorec) ali pa so namenjene označitvi blaga in storitev (blagovna in storitvena znamka,

geografsko poreklo blaga). Ustvarjalec (inovator) pridobi pravice industrijske lastnine z

vložitvijo prijave pri pristojnem organu. V Sloveniji ureja pravice Urad za intelektualno

lastnino, ki izda odločbo in izum ali znak razlikovanja vpiše v register. Ustvarjalci ali

inovatorji lahko svoje stvaritve izkoriščajo (podeljujejo licence za njihovo uporabo), šele

ko pridobijo pravico industrijske lastnine v postopku za registracijo.

Avtorsko in avtorskim sorodne pravice so pravice, ki stvariteljem del s področja

književnosti, znanosti in umetnosti omogočajo izključno razpolaganje s temi deli. Avtor

sam odloča, ali in kdo bo lahko uporabil njegovo avtorsko delo in s tem izkoristil njegovo

avtorsko pravico. Enako velja za imetnike sorodnih pravic, izvajalce (igralce, glasbenike

idr.), ki poustvarjajo avtorska dela, in za druge osebe, ki opravljajo dejavnosti, potrebne za

to, da so avtorska dela dostopna javnosti (založnike, producente idr.). Tudi imetniki

sorodnih pravic izključno dovoljujejo izkoriščanje svojih pravic. Stvaritve, ki jih varuje

avtorsko pravo, so stvaritve, ki niso tehnične narave, zato jih ni vedno mogoče množično

industrijsko reproducirati. Avtorske pravice na avtorskih delih nastanejo s samo stvaritvijo

dela, zato jih ni treba pridobiti s postopkom registracije pri pristojnem organu. Avtorju

pravice pripadejo takoj, ko ustvari avtorsko delo (slikarju, ko ustvari likovno delo,

skladatelju, ko napiše skladbo …). Kdor želi uporabiti stvaritev, ki je avtorsko delo, mora

za to pridobiti avtorjevo dovoljenje. Avtorske in sorodne pravice ureja vsaka država

posebej. Mednarodnega avtorskega prava, ki bi avtomatično zaščitilo avtorje po vsem

svetu, ni. Obstajajo le določene mednarodne konvencije, ki jih države lahko sprejmejo in v

skladu z njihovimi zahtevami uredijo varstvo avtorskih pravic domačih in tujih avtorjev

(Chitrakar et al., 2000). Intelektualno lastnino ponazarja slika 9.

31

Slika 9: Shematski prikaz intelektualne lastnine

Vir:Tehnocenter, 2011

3.1 Pravo intelektualne lastnine

Po Krejan (2006) je področje prava intelektualne lastnine eno od zelo hitro rastočih in

razvijajočih se pravnih področij. Pojem intelektualna lastnina skorajda ne potrebuje

posebne razlage. Nanaša se na vrsto lastnine, ki izvira iz človekovega intelekta oziroma

razuma. Intelektualna stvaritev je kot takšna neopredmetena; kadar je opredmetena v blagu

in/ali storitvah, jo lahko imetnik pravice ali od njega pooblaščena oseba komercialno

izkorišča (Pretnar, 2002). Pravo intelektualne lastnine je skup pravil, ki urejajo pravice na

intelektualnih stvaritvah (Kocbek,1993).

Za napredek varstva intelektualne lastnine je bil ustanovljen Mednarodni biro (BIRIP), po

zadnji reviziji, v Stockholmu leta 1967, pa je bil zamenjan z mednarodno organizacijo

WIPO (World Intellectual Property Organization). Ta je postala leta 1974 ena od

specializiranih ustanov Organizacije združenih narodov s sedežem v Ženevi. Pravo

industrijske lastnine in avt