MAGISTRSKO DELO - COnnecting REpositories · Tabela 5: Rezultati in deskriptivna analiza odgovorov (N = 249) na trditev: »Matematične vsebine (statistika, algebra, geometrija, algoritmi

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO

Oddelek za biologijo

MAGISTRSKO DELO

Tadeja Gašparič

Maribor, 2018

UNIVERZA V MARIBORU


Oddelek za biologijo

Tadeja Gašparič

Medpredmetno povezovanje biologije in matematike

MAGISTRSKO DELO

Mentor: red. prof. dr. Andrej Šorgo

Maribor, 2018

UNIVERSITY OF MARIBOR

FACULTY OF NATURAL SCIENCES AND MATHEMATICS

Department of Biology

Tadeja Gašparič

Cross-Curricular integration of biology and

mathematics

MASTER OF SCIENCE THESIS

Supervisor: prof. dr. Andrej Šorgo

Maribor, 2018

Zahvala

Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Andreju Šorgu, ki me je sprejel pod svoje

mentorstvo in mi s svojo strokovno pomočjo, usmerjanjem, potrpežljivostjo in

razumevanjem pripomogel k nastanku magistrskega dela.

Zahvaljujem se anketirancem, prevajalki Sabini Njegač, lektorici Marjani Hameršak

Kekec in vsem ostalim, ki so na kakršen koli način pripomogli k nastanku magistrskega

dela.

Posebna zahvala gre mojim staršem, ki so mi omogočili šolanje , in ostalim članom

družine, ki so mi tudi v najtežjih trenutkih brezpogojno stali ob strani ter mi vlivali

samozaupanje, samozavest in vso podporo, ki sem jo potrebovala na poti do cilja. Prav

posebna zahvala pa je namenjena mojemu partnerju Mateju in sinovoma Aneju in Maju,

ki osmišljajo moje življenje in delo.

Vsem iskrena hvala.

I

POVZETEK

Vseživljenjsko učenje postaja vse pomembnejši cilj sodobnega izobraževanja in s tem

posega v metode, oblike in strategije poučevanja. Za dosego kompetenc vseživljenjskega

učenja mora učitelj izbirati ustrezne učne strategije oz. didaktične pristope, ki vodijo do

teh ciljev. Ena izmed učnih strategij za uresničevanje teh ciljev je medpredmetno

povezovanje. V magistrski nalogi smo se osredotočili na medpredmetno povezovanje

biologije in matematike. Raziskovali smo odnos dijakov do predmetov biologija in

matematika, skušali ugotoviti, kaj bi se dalo v posamezen predmet še vključiti, da bi bil

zanimivejši ter kako oz. na kakšen način bi dijaki povezovali biologijo in matematiko. V

ta namen smo izdelali spletni vprašalnik, h kateremu je pristopilo 670 anketirancev. Po

obdelavi podatkov smo ugotovili, da sodita biologija in matematika med priljubljene

predmete. Prav tako smo ugotovili, da si večina dijakov želi aktivnejši pouk z več

povezave z življenjem, s praktično uporabo, z več vajami, terenskim delom ipd. To

pojasnjujejo z naslednjimi argumenti: pouk je zanimivejši, lažje predstavljiv, lažje

razumejo snov, več si zapomnijo, več je povezave z življenjem ipd. Na vprašanje, kaj je

pri biologiji zanimivega, so podali odgovore snov o človeku, naravi, živalih,

laboratorijske vaje, uporaba v vsakdanjem življenju, profesor (njegova osebnost …) in

njegova razlaga ipd. Na vprašanje, kaj je pri matematiki dobrega, so odgovorili pouk z

računanjem, uporabnostjo, znanjem, profesor (njegova osebnost …) in njegova razlaga

snovi, razumevanje snovi ipd. Pri predlogih za medpredmetno povezovanje so navedli

aktivnejši pouk z računanjem (statistika), laboratorijskimi vajami, projektnimi dnevi,

naravoslovnimi dnevi, terenom, učenjem matematike pri biologiji in obratno ipd. Za

izboljšanje medpredmetne povezanosti med predmetoma bi morali učitelji podajati znanje

preko različnih metod in oblik dela, vanj vključevati praktično delo ter vse to povezovati

s primeri iz vsakdanjega življenja.

Ključne besede: vseživljenjsko učenje, medpredmetno povezovanje, biologija,

matematika.

II

ABSTRACT

Lifelong learning is becoming one of the key goals of modern education and is therefore

influencing the methods, forms and strategies of teaching. To achieve the competences of

lifelong learning a teacher has to choose appropriate teaching strategies and didactic

approaches, which lead towards these goals. One of the teaching strategies for achieving

these goals is cross-curricular integration. In the master thesis we focused on cross-

curricular integration of biology and mathematics. We researched the student's attitude

towards the subjects biology and mathematics and tried to establish what could be

included into each subject to make it more attractive and how students could connect

biology and mathematics. Therefore, we introduced an online questionnaire, which was

taken by 670 respondents. The data results showed that biology and mathematics are

among the favourite subjects. We also concluded that most students would prefer more

active lessons, which are more integrated with real-life situations, with more practice and

practical usage, field work etc. This is being argued by: the lessons are more interesting,

more conceivable, the topics are easier to understand, students memorize things better,

more real life situations etc. The answers about interesting things at biology classes

included: teaching material about humans, nature, animals, laboratory classes, practical

usage in everyday life, professor (his personality etc.) and his explanation etc. The

answers about what makes mathematics interesting included calculating lessons, practical

knowledge, knowledge, professor (his personality etc.) and his explanation of things,

understanding lessons etc. Students' suggestions for cross-curricular integration included

more active lessons with calculating (statistics), laboratory classes, project days, science

days, field work, learning mathematics at biology and vice versa etc. To achieve a better

cross-curricular integration between the subjects, teachers should pass knowledge through

various methods and forms, include practical work and connect it with real-life situations.

Keywords: lifelong learning, cross-curricular integration, biology, mathematics.

III

Kazalo vsebine:

1 Uvod ..................................................................................................................... 7

2 Teoretični del ........................................................................................................ 8

2.1 Terminologija medpredmetnega povezovanja ....................................................... 8

2.2 Načrtovanje in izvajanje medpredmetnega povezovanja ..................................... 11

2.3 Medpredmetne povezave v učnih načrtih ............................................................ 15

2.4 Izpis medpredmetnih povezav med biologijo in matematiko v srednješolskih učnih

načrtih .................................................................................................................... 15

2.5 Teorije medpredmetnega povezovanja v biologiji in matematiki ......................... 18

3 EMPIRIČNI DEL ................................................................................................ 20

3.1 Namen ........................................................................................................... 20

3.2 Razčlenitev, podrobna opredelitev in omejitev raziskovalnega problema ........ 20

3.2.1 Raziskovalna vprašanja ............................................................................... 21

3.2.2 Raziskovalne hipoteze ................................................................................. 21

3.3 Metodologija ................................................................................................. 22

3.3.1 Raziskovalne metode .................................................................................. 22

3.3.2 Vzorec ........................................................................................................ 22

3.3.3 Vzorčenje ................................................................................................... 23

3.3.4 Sestava vprašalnika ..................................................................................... 23

3.3.5 Statistične analize ....................................................................................... 25

4 Rezultati s komentarji .............................................................................................. 27

4.1 Razlike med predmetoma biologija in matematika.............................................. 29

4.1.1 Razlike v privlačnosti vsebin ....................................................................... 29

4.1.2 Primerjava privlačnosti vsebin v osnovni šoli .............................................. 31

4.1.3 Primerjava privlačnosti vsebin v srednji šoli ................................................ 33

4.1.4 Primerjava poučevanja v osnovni šoli .......................................................... 35

4.1.5 Primerjava poučevanja v srednji šoli ........................................................... 37

4.1.6 Primerjava sprememb pri pouku .................................................................. 38

4.1.7 Primerjava sprememb pri pouku s pojasnili na odgovore .............................. 41

4.1.8 Primerjava dobrega pri pouku ..................................................................... 45

4.1.9 Primerjava medpredmetnega povezovanja biologije in matematike .............. 49

4.1.10 Poklicne namere ........................................................................................ 50

4.1.11 Primerjava z drugimi raziskavami ............................................................. 52

5 Diskusija ............................................................................................................. 54

IV

6 Viri in literatura .................................................................................................. 57

7 Priloge ..................................................................................................................... 62

7.1 Priloga A: Anketni vprašalnik o medpredmetnem povezovanju matematike in

biologije ................................................................................................................. 62

7.2 Priloga B: Rezultati anketnega vprašalnika ........................................................ 71

V

Kazalo tabel:

Tabela 1: Izpis medpredmetnih povezav z biologijo iz Učnega načrta za matematiko v

gimnazijah in izpis medpredmetnih povezav z matematiko iz Učnega načrta za biologijo

v splošnih gimnazijah. ................................................................................................ 17

Tabela 2: Odnos srednješolcev do predmetov biologija, fizika, kemija, matematika,

tehnika in tehnologija ter informatika (računalništvo). ................................................. 27

Tabela 3: Razlike med posameznimi predmeti (N = 670). ............................................ 28

Tabela 4: Rezultati in deskriptivna analiza odgovorov (N = 238) na trditev: »Biološke

vsebine (botanika, zoologija, genetika, mikrobiologija, agronomija, veterina, medicina

ipd.) so:« .................................................................................................................... 29

Tabela 5: Rezultati in deskriptivna analiza odgovorov (N = 249) na trditev:

»Matematične vsebine (statistika, algebra, geometrija, algoritmi in programiranje,

finančna matematika, optimizacijske metode, matematično modeliranje ipd.) so:« ....... 30

Tabela 6: Razlike med privlačnostjo vsebin biologije (N = 338) in matematike (N =

249). ........................................................................................................................... 30

Tabela 7: Rezultati in deskriptivna analiza odgovorov (N = 338) na trditev: »Večina

vsebin predmeta biologija v osnovni šoli je bila:« ....................................................... 31


vsebin predmeta matematika v osnovni šoli je bila:« ................................................... 31

Tabela 9: Razlike med privlačnostjo vsebin biologije (N = 338) in matematike (N = 249)

v osnovni šoli. ............................................................................................................ 32


vsebin predmeta biologija v srednji šoli je bila:« ......................................................... 33


vsebin predmeta matematika v srednji šoli je bila:« ..................................................... 33

Tabela 12: Razlike med privlačnostjo vsebin biologije (N = 338) in matematike (N =

249) v srednji šoli. ...................................................................................................... 34


»Poučevanje biologije v osnovni šoli je bilo:« ............................................................. 35


»Poučevanje matematike v osnovni šoli je bilo:« ......................................................... 35

Tabela 15: Razlike med poučevanjem biologije (N = 338) in matematike (N = 249) v

osnovni šoli. ............................................................................................................... 36


»Poučevanje biologije v srednji šoli je bilo:« .............................................................. 37


»Poučevanje matematike v srednji šoli je bilo:« .......................................................... 37

Tabela 18: Razlike med poučevanjem biologije (N = 338) in matematike (N = 249) v

srednji šoli. ................................................................................................................. 38

Tabela 19: Odgovori na vprašanje: »Če bi imel-a možnost, da nekaj spremeniš pri pouku

biologije bi (navedi tri spremembe, ki bi jih uvedel-a):« .............................................. 39


matematike bi (navedi tri spremembe, ki bi jih uvedel-a):« .......................................... 40

Tabela 21: Odgovori na pojasnila – Če bi imel-a možnost, da nekaj spremeniš pri pouku

biologije bi (navedi tri spremembe, ki bi jih uvedel-a in te pojasni). ............................ 42

VI


matematike bi (navedi tri spremembe, ki bi jih uvedel-a in te pojasni). ........................ 44

Tabela 23: Odgovori na vprašanje – Nedvomno je pri pouku biologije nekaj dobrega.

Povej nam, kaj je to. ................................................................................................... 46

Tabela 24: Odgovori na vprašanje – Nedvomno je pri pouku matematike nekaj dobrega.

Povej nam, kaj je to. ................................................................................................... 47

Tabela 25: Odgovori na vprašanje – Med biologijo in matematiko obstajajo povezave,

le v šoli jih ni. Predlagaj, kako bi lahko povezali oba predmeta. .................................. 49

Tabela 26: Po končanem študiju bi se želel-a zaposliti v delovni organizaciji s področja,

ki bi ga najbolje označili kot. ...................................................................................... 51

Tabela 27: Razlike med primerjavo predmetov glede priljubljenosti pri Gašparič (N =

670), Kotnik (N = 270) in Meško. ............................................................................... 52

Tabela 28: Če bi imel-a možnost, da pri pouku biologije nekaj spremeniš bi (naved i tri

spremembe, ki bi jih uvedel-a) ter jih pojasni. ............................................................. 71

Tabela 29: Nedvomno je v pouku biologije nekaj dobrega. Povej nam, kaj je to: .......... 80

Tabela 30: Če bi imel-a možnost, da nekaj spremeniš pri pouku matematike bi (navedi

tri spremembe, ki bi jih uvedel-a) ter jih pojasni. ......................................................... 83

Tabela 31: Nedvomno je pri pouku matematike nekaj dobrega. Povej nam, kaj je to .... 91

Tabela 32: Med matematiko in biologijo obstajajo povezave, le v šoli

jih ni. Predlagaj, kako bi lahko povezali oba predmeta. ............................................... 94

Tabela 33: Osnovni podatki ........................................................................................ 96

Kazalo slik:

Slika 1: Vloga učenca in učitelja (Kuščer, 2000, str. 8). ............................................... 13

Slika 2: Statistične regije Slovenije (vir:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Statisti%C4%8Dne_regije_Slovenije). ............................ 70

Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v

Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2018.

7

1 Uvod

V šoli je potrebno vedno znova in znova iskati poti, ki učencem oz. dijakom pomagajo h

graditvi novega in kakovostnega znanja, da se bodo ti čutili kompetentne za sprejemanje

odločitev, ki jih bo prineslo življenje. Podobno mnenje imajo Ivanuša Grmek, Čagran in

Sadek (2009, str. 13), ki menijo, da bodo znanja, kot so sposobnost in prilagodljivost na

različne življenjske situacije, omogočala lažje vključevanje v sodobno družbo in hitro

prilagajanje na spremembe. Enega izmed temeljnih načinov preobrazbe družbe v družbo

znanja po mnenju Bevčeve (2008, str. 183) predstavlja vseživljenjsko učenje, katero

zahteva novo pojmovanje znanja ter nove spretnosti in stališča. Za uresničitev ciljev

družbe znanja je zato potrebno uvesti spremembe, ki bodo k temu stremele .

Sporočilo enega izmed ciljev memoranduma komisije Evropske skupnosti o

vseživljenjskem učenju (Memorandum, 2000, str. 14–15) je spreminjanje samega pojma

učenja, pojma znanja in tudi poti do znanja. S tem je potrebno prilagoditi načine učenja

in poučevanja, načine organiziranja vzgojno-izobraževalnega dela in načine načrtovanja

pedagoškega procesa. Tako se je spremenila učiteljeva vloga v organizatorja učenja,

učenec pa je aktivni tvorec znanja. S tem se spreminjajo načini, oblike in metode

načrtovanja za doseganje ciljev sodobne šole in ciljev vseživljenjskega učenja , in sicer

Bevčeva (2008, str. 183) pojasnjuje: »Le usklajeno medpredmetno in medrazredno

načrtovanje omogoča doseganje ciljev sodobne šole, ki govorijo o vseživljenjskem

izobraževanju (z razvijanjem sposobnosti za sodelovanje z drugimi, z razvijanjem

spretnosti in sposobnosti za samostojno iskanje informacij, selekcioniranjem le -teh za

kritično presojo …), o doseganju večje stopnje povezanosti med disciplinarnimi znanji, o

preprečevanju preobremenjenosti učencev, o vseživljenjskem izobraževanju z razvijanjem

sposobnosti za sodelovanje z drugimi, z navajanjem na samostojno učenje, z oblikovanjem

delovnih navad.« Če bodo učitelji v razredu učne vsebine povezovali z vsebinami drugih

predmetnih področij in z življenjskimi primeri, se bodo manjkrat srečevali z vprašanji

učencev: »Kje in kdaj v življenju bomo to sploh potrebovali?« (Jerman in Repolusk,

2008). V ta namen Šorgo (2010, str. 199) navaja, da bi se povezovanje naravoslovja

moralo pričeti čim prej v osnovni šoli in nadaljevati vse skozi do univerzitetne ravni

izobraževanja.



8

Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen je odnos dijakov do predmetov biologija in

matematika. S pomočjo dijakov smo skušali raziskati, kaj bi se dalo v posamezen predmet

še vključiti, da bi bil zanimivejši ter kako oz. na kakšen način bi dijaki povezali biologijo

in matematiko.

2 Teoretični del

Dijaki imajo v šoli stik z veliko predmeti, ki so ločeno obravnavani, in zaradi tega veliko

znanja ostane medsebojno nepovezanega, zato prihaja do problemov, saj dijaki velikokrat

ne prepoznajo uporabnosti naučenega za vsakdanje življenje (Breg, 2016).

2.1 Terminologija medpredmetnega povezovanja

V literaturi obstaja več različnih definicij medpredmetnega povezovanja, zato bomo

navedli nekaj definicij, ki nam bodo pomagale razjasniti pojem medpredmetna povezanost

v vzgoji in izobraževanju.

V tuji literaturi (Širec in sod., 2011, str. 40) obstajajo različni izrazi, s katerimi opisujejo

povezovanje znanj, npr.: cross-curriculum approaches, cross-disciplinary approaches,

cross-curriculum objectives and issues, integrated curriculum, interdisciplinary teaching,

interdisciplinary curriculum, thematic teaching, synergistic teaching, skills across the

curriculum. Pomen definicij teh izrazov se lahko razlikuje med seboj, saj nekateri avtorji

ločijo medpredmetno (povezovanje predmetov iz predmetnika) in medpodročno

povezovanje (prepletanje vsebin in ciljev različnih področij, npr.: učiti se učiti,

vseživljenjsko učenje, vzgoja za demokratično življenje in spoštovanje človekovih pravic,

komunikacijske veščine, vzgoja za mir in strpnost, okoljska vzgoja ipd.).

Terminološki slovar vzgoje in izobraževanja (Termania, n. d.) definira medpredmetno

povezovanje kot izobraževanje, ki je organizirano tako, da je presečišče vsebin različnih

predmetov. Različne dele kurikuluma združuje v pomembno povezavo, saj je

osredotočeno na splošne življenjske probleme oz. obsežna področja učenja (učenčevo telo,

misli, občutke, predhodne izkušnje, intuicijo).



9

Medpredmetne povezave je Shoemaker (1989; v Širec in sod., 2011, str. 41) definirala

kot: »To je izobraževanje, ki je organizirano tako, da je presečišče vsebin različnih

predmetov; združuje različne poglede kurikuluma v pomensko zvezo, da se tako lahko

osredotoči na široka področja učenja. Učenje in poučevanje obravnava na celovit način,

ki vključuje učenčevo telo, misli, občutke, predhodne izkušnje, intuicijo; vse to pomaga

učencu ′odkrivati interaktivni resnični svet′.« Marentič Požarnik (2007) medpredmetno

področje opisuje kot obogateno tematsko področje s specifičnimi cilji in vsebinami v

kurikulumu, ki se smiselno vključujejo k raznim predmetom. Tako se predmeti med seboj

povezujejo, hkrati pa se onemogoča preveliko razdrobljenost. Amalija Žakelj (2008)

navaja, da je medpredmetno povezovanje primer holističnega učenja in poučevanja, s

katerim prikazujemo realen in interaktiven svet, njegovo kompleksnost, odpravlja meje

med posameznimi predmeti in podpira načelo, da je vse znanje povezano. Tako

medpredmetno povezovanje razvija tudi generične veščine, ki so uporabne v različnih

okoliščinah (kritično mišljenje, uporaba IKT …) in ne samo konceptualnega povezovanja.

Medpredmetnost lahko poenostavimo kot povezovanje med predmeti. Zaradi večih

različnih pristopov k medpredmetnosti pa to ni ključna poenostavitev (Mršnik v Nolimal

in sod., 2011). Arzenšek in sod. (2011) navajajo, da s pomočjo medpredmetnega

povezovanja premagujemo ločnice med učnimi predmeti, zavestno vzpostavljamo zveze

med sorodnimi učnimi vsebinami znotraj enega ali več predmetov, da bi dosegli čim bolj

celostne izobraževalne učinke, ki bi učencem omogočili celostno razumevanje sveta.

Rutar Ilc in Pavlič Škerjanc (2010) navajata, da je pojem medpredmetna povezava

poslovenjena različica pojma interdisciplinarna povezava , ki se izvaja z interaktivnim

timskim poučevanjem (dva ali več učiteljev hkrati poučuje skupino učencev v istem

prostoru) in s projektno organizacijo pouka (projektni dan …).

Po obliki so povezave učnih predmetov lahko (Blažič in sod., 2003, str. 233):

horizontalne: so omejene na posamezen razred/letnik; učne vsebine se povezujejo

znotraj enega predmeta ali pa se povezuje več predmetov s sorodnimi

(medpredmetnimi) vsebinami – te so nujno potrebne, saj omogočajo okrepljeno

razumevanje in racionalizacijo učnih vsebin.



10

vertikalne: so stvar predmetnika in učnih načrtov; povezovanje učne snovi enega

predmeta poteka od začetka do konca šolanja – s takim načinom poučevanja omogočimo

nadgradnjo snovi, obenem pa zavaruje kontinuiteto predmeta do konca izobraževanja.

Medpredmetno povezovanje lahko oblikovno razvrščamo glede na globino in širino

povezanosti med predmeti. To storimo s stopenjskimi lestvicami, pri čemer so

najobčutljivejše deset oziroma enajst stopenjske. V praksi kot tud i pri teoriji pa se vedno

bolj uveljavljajo shematske lestvice, ki opredeljujejo temeljno morfologijo

medpredmetnih povezav s tri do štiri stopenjsko lestvico. Primer tri stopenjske lestvice je

prikazan spodaj (Pavlič Škerjanc, 2007).

Pavlič Škerjanc (2007, str. 174–176) navaja tri ravni povezovanj:

predmetne povezave – so povezave znotraj predmeta (enopredmetne povezave), ki

vsebinska in procesna znanja, spretnosti in veščine, stališča in vrednote povezujejo

vertikalno (med letniki za isto generacijo dijakov) in horizontalno (med posameznimi

oddelki istega letnika);

medpredmetne povezave – so povezave dveh ali več predmetov (večpredmetne

povezave), ki povezujejo pouk predmetov v istem letniku in oddelku lahko pa tudi med

letniki in oddelki;

nadpredmetne povezave – združevanje predmetov oziroma disciplin v nove predmete

oziroma discipline, pri čemer se meje med njimi zabrišejo. Takšni so nekateri izbirni

predmeti, kot je npr. okoljska vzgoja.

Širec in sod. (2011) navajajo, da je namen medpredmetnega načrtovanja vseživljenjsko

oziroma procesno znanje, ki temelji na vsebinskih povezavah v funkciji motivacije,

nadgradnje, povezovanja obstoječega znanja z novim in predvsem v okviru načrtovanih

dejavnosti učencev. V učnem načrtu za matematiko (Žakelj in sod., 2008) je namen

medpredmetnega povezovanja zapisan kot usposobitev učencev za uporabo in

povezovanje znanja ter razvijanja ustvarjalnosti. Tako dobimo osebnost, ki se je zmožna

soočiti z različnimi izzivi, saj je zmožna prenesti znanje. Perko (2009; v Širec in sod.,

2011, str. 44) navaja, da je naloga medpredmetnega povezovanja vzpostavljanje zveze



11

med sorodnimi učnimi vsebinami znotraj enega ali več predmetov. S tem dosežemo čim

bolj celostne izobraževalne učinke, ki učencem omogočijo celostno razumevanje sveta,

hkrati pa se premagujejo ločnice med učnimi predmeti, zato takšen način poučevanja

prinaša vsebinsko racionalnost, ekonomičnost ter boljšo učno uspešnost.

2.2 Načrtovanje in izvajanje medpredmetnega povezovanja

Vzgojno izobraževalni proces je opredeljen kot zavestna in načrtna dejavnost učiteljev in

učencev, ki je usmerjena k doseganju ciljev, zato je potrebno delo načrtovati in

organizirati tako, da lahko pri poučevanju dosegamo čim višjo stopnjo organiziranosti,

racionalnosti in gospodarno izbiro vseh razpoložljivih možnosti. S tem se izognemo

improvizaciji, rutinskemu delu in parcialnosti (Bevc, 2005, str. 51).

Temelj medpredmetnega načrtovanja je povezovanje med predmetnimi področji (Širec in

sod., 2011, str. 42). Medpredmetne povezave uporabimo takrat, ko je to smiselno. Temu

mora biti primerna učna snov in imeti moramo zadovoljive možnosti za izvedbo. Pri tem

pa moramo čim bolj spodbujati ustvarjalnost učencev (Štemberger, 2008; v Hribernik,

2013, str. 26). Širec in sod. (2011, str. 42) pišejo: »Zato učitelj pri načrtovanju najprej

poišče skupne cilje predmetov, šele nato se zapišejo preostali posamezni cilji vsakega

predmeta. To pa pomeni, da je medpredmetno načrtovanje za učitelja tudi zahtevnejše, saj

mora dobro poznati učni načrt vsakega predmeta, razsodnost in širino ter mora izhajati iz

psihosocialnega razvoja otroka.« Pri vsem tem pa mora paziti tudi na učenčevo predznanje

in ga nadgrajevati (Širec in sod., 2011, str. 42). Povezujemo tiste vsebine in cilje, ki so

smiselni. Če povezave niso smiselne, jih ne delamo, prav tako ne delamo povezav samo

zato, da bi medpredmetno povezovali (Hodnik - Čadež, 2008; v Hribernik, 2013, str. 27).

V ta namen Bevčeva (2005, str. 51) navaja: »Brez premišljenega načrtovanja vzgojno-

izobraževalnega dela je učiteljevo delo in delo učencev obsojeno na neuspeh.«

Pri udejanjanju medpredmetnih povezav obstaja več načinov, nekatere lahko uresničimo

vsako uro, nekatere trajajo dalj časa, nekatere pa lahko nastanejo tudi čisto spontano. Pri

udejanjanju večjih medpredmetnih povezav so zaželene organizacijske oblike kot so šole

v naravi, športni dnevi, projektni dnevi, tedni ali meseci ipd. Zahtevajo več časa, bolj

prilagodljiv urnik in bolj poglobljeno obravnavo vsebin posameznih predmetov , zato



12

morajo biti zapisane v letni pripravi učitelja (Štemberger, 2008; v Hribernik, 2013, str.

27).

Načrtovanje medpredmetnih povezav mora biti čim bolj usklajeno zaradi doseganja ciljev

sodobne šole in učencev, ki se znajo samostojno učiti ter imajo izoblikovane delovne

navade. V ta namen Bevčeva (2005, str. 51–52) navaja pogoje za medpredmetno

načrtovanje:

jasnost ciljev (natančno je potrebno vedeti, katere cilje želimo doseči z medpredmetno

povezavo);

poznavanje ciljev kurikularne prenove;

poznavanje različnih vrst znanj;

poznavanje učnih načrtov, predmetov, ki so v predmetniku določenega razreda/letnika;

poznavanje procesa aktivnega izgrajevanja znanja s povezovanjem obstoječega znanja;

učiteljeva in učenčeva spremenjena vloga;

procesnociljna in vsebinska opredelitev tematskih sklopov po predmetih področjih;

terminološka usklajenost;

že v letni pripravi načrtovane dejavnosti učencev/dijakov, s katerimi bi dosegali cilje,

zapisane v učnih načrtih, in cilje kurikularne prenove;

predstavitev načrtovanega dela;

spremljanje in vrednotenje medpredmetnega načrtovanja ob koncu posameznega

ocenjevalnega obdobja in ob koncu šolskega leta;

čas za premislek o temeljnih vprašanjih.

Pred izvedbo medpredmetnega povezovanja je potrebno premišljeno oceniti smiselnost

povezav, ustreznost uporabljene tehnologije, relevantnost obravnavanih primerov in

vsebin ter prisotnost vseh elementov učnega procesa. Potrebno pa je tudi presoditi , ali se

spodbuja kritično mišljenje in problemska obravnava (Polšak, 2007, str. 38). V praksi je

to dokaj težko izvesti, saj je vključenih več predmetov (Rutar Ilc, 2010).



13

Žakelj in sod. (2008; v Breg, 2016, str. 17) navajajo, da se pri pouku lahko lotimo

medpredmetnih povezav na treh različnih področjih:

na vsebinskem nivoju (obravnava interdisciplinarnih problemov);

pri učenju in uporabi procesnih znanj (primeri: iskanje virov, delo v skupini, oblikovanje

poročila ...);

na konceptualnem nivoju (dijaki pri pouku matematike obravnavajo ključne pojme z

različnih predmetnih perspektiv; primer: uporaba eksponentne funkcije (matematika)

pri naravni rasti (biologija) – takšni primeri služijo kot zgledi).

Za uspešno izvedeno medpredmetno povezovanje ima učitelj zelo pomembno vlogo, saj

mora biti strokovnjak na svojem področju in področjih, ki jih medpredmetna povezava

vsebuje (Žibert, 2007). Kuščerjeva (2000) navaja, da ima učitelj svobodno izbiro oblik in

metod dela, saj je potrebno fleksibilno prilagajanje sprotnim potrebam učitelja in učencev.

Prav zato pa učitelj nosi veliko odgovornost , da bi vsak učenec bil aktiven, samostojen,

vedoželjen, sproščen in hkrati tudi ustvarjalen. Učitelj pa mora učenca spremljati, mu

pomagati, organizirati njegovo delo, ga spodbujati ter skrbeti za dobro počutje v razredu.

Slika 1: Vloga učenca in učitelja (Kuščer, 2000, str. 8).



14

Polšak (2007, str. 37) predlaga naslednje načine poučevanja za doseganje

medpredmetnega poučevanja:

timsko poučevanje: poudarek na tvorjenju enotnih ciljev in strategij;

učenje z odkrivanjem: učenci in učitelji morajo biti prilagodljivi in odprti, pri

pridobivanju učnih izkušenj pa ima učitelj vlogo pomočnika in pospeševalca;

sodelovalno učenje: poudarek je na tvorjenju socialnega sodelovanja;

projektno delo;

tako imenovane učeče se skupine: skupina se trdneje poveže na podlagi neke poljubne

medpredmetne teme, možnih pa je več pristopov.

Bevčeva (2005, str. 51) navaja probleme, s katerimi se pri medpredmetnem načrtovanju

srečujejo v praksi:

nezavedanje o nujnosti medpredmetnega načrtovanja ter nejasnosti ciljev,

učiteljevi lastniški odnosi do lastnih predmetov,

neusklajena terminologija,

nejasni cilji,

nevključitev vertikalnih in horizontalnih povezav v načrtovanje letnih priprav,

časovna omejitev – šolska ura traja 45 minut, te pa so porazdeljene med predmeti.

Pomembno vlogo pri medpredmetnem povezovanju ima tudi ravnatelj , ki je odgovoren za

pridobitev možnosti in izvedbo načrtovanja na ravni šole in na ravni razredov (Bevc,

2005).

Za učitelja nižjih razredov osnovne šole je izvedba medpredmetnega povezovanja lažja,

saj on sam poučuje vse predmete ter je za to strokovno in didaktično podkovan (Žibert,

2007).



15

2.3 Medpredmetne povezave v učnih načrtih

Pri medpredmetnem povezovanju vsebin so učni načrti izredno pomembni, saj so

zakonsko predpisani in so temelj učiteljevega dela (Šorgo in Šteblaj, 2007) . S

posodobitvijo učnih načrtov je načelo medpredmetnosti še bolj upoštevano in tudi jasno

zapisano v učnih načrtih. To pa ne pomeni, da medpredmetnega povezovanja v preteklosti

ni bilo, najverjetneje je bilo drugače oblikovano in manj formalno izvedeno (Polšak, 2007 ,

str. 33).

V veljavnih učnih načrtih so medpredmetne povezave med matematiko in biologijo redke

ter osnovane na osnovni ravni, kar v praksi pomeni, da mora učitelj matematike s področja

biologije npr. izračunati verjetnost v Mendelovi genetiki in poznati eksponentno rast

populacije, učitelj biologije pa s področja matematike znati npr. narisati graf iz tabele,

izračunati odstotke in izračunati verjetnost v Mendelovi genetiki (Šorgo, 2010).

Štembergerjeva (2007, str. 107) je zapisala, da so medpredmetne povezave v učnih načrtih

nakazane, vendar ne v vseh enako. Kljub temu avtorica meni, da jih je dovolj, saj je

načrtovanje in izvajanje teh povezav odvisno od učitelja. Učitelj lahko medpredmetne

povezave odkrije tudi izven učnih povezav, ki so zapisane v učnem načrtu. Podobno

menita Šorgo in Šteblaj (2007), ki pravita, da mora učitelj sam najti medpredmetne

povezave, ker so v učnih načrtih napisane tako splošno, da jih ni mogoče povezati z

natančno določenimi cilji. Pri predmetih, za katere učitelj ni strokovnjak , to predstavlja

velik izziv, ki lahko vodi v zmanjšano medpredmetno povezovanje ali pa ga popolnoma

izrine.

2.4 Izpis medpredmetnih povezav med biologijo in matematiko v

srednješolskih učnih načrtih

V učnih načrtih za biologijo – gimnazija (Vilhar in sod., 2008a in 2008b) je poglavje

medpredmetne povezave, kjer so zapisane priporočene medpredmetne povezave z

različnimi predmeti. Tako so zapisane medpredmetne povezave biologije z matematiko:

»obvezni program: B Raziskovanje in poskusi, D Geni in dedovanje, G Ekologija;

maturitetni program: L Kako deluje znanost, O Ekologija, biotska pestrost in evolucija.«

(Vilhar in sod., 2008a in 2008b, str. 57).



16

V učnem načrtu za matematiko – gimnazija (Žakelj in sod., 2008) je poglavje

medpredmetne povezave, kjer so zapisani cilji in primeri dejavnosti medpredmetnih

povezav ter kompetence in dejavnosti za razvoj kompetenc. Medpredmetne povezave s

posameznimi predmeti pa so zapisane na koncu posameznega poglavja v razdelku

Didaktična priporočila. Povezave so zapisane v ležečem besedilu. Tako so zapisane

naslednje medpredmetne povezave matematike z biologijo:

»Funkcije: Z medpredmetnimi povezavami (fizika, kemija, biologija) osmislimo pojem

spremenljivke, funkcijske odnose in prikazovanje spremenljivk ter odnosov.

Eksponentna funkcija: Z uporabo IKT lahko raziščemo lastnosti eksponentne funkcije.

Priporočamo medpredmetno povezavo z biologijo (npr. rast populacije).

Kombinatorika: Z namenom boljšega razumevanja pojme obravnavamo z različnih

predmetnih perspektiv: npr. matematike in biologije (dedovanje, populacijska genetika).

Verjetnostni račun: Priporočamo medpredmetno povezavo z biologijo (geni in

dedovanje).

Statistika: Priporočamo medpredmetno povezavo s fiziko in kemijo pri merjenjih

(standardni odklon, povprečje) ter z biologijo (ekologija, raziskovanja in poskusi) in pri

obdelavi podatkov (prikazovanje podatkov in interpretacija).« (Žakelj in sod., 2008, str.

22, 25, 34, 36).

Jerenčeva (2011, str. 10–11) navaja nekaj srednješolskih medpredmetnih povezav

matematike z biologijo (primeri so iz srednješolskih učnih načrtov za matematiko):

srednje strokovno izobraževanje (SSI):

Biologija Matematika

eksponentna rast celic eksponentna funkcija in enačba

srednje poklicno izobraževanje (PTI):


iskanje modelov teles iz življenja, okolja geometrijska telesa



17

gimnazija:


Dedovanje kombinatorika

geni in dedovanje verjetnostni račun

Anja Breg (2016, str. 31–34) je izpisala medpredmetne povezave z biologijo iz Učnega

načrta za matematiko v gimnazijah in medpredmetne povezave z matematiko iz Učnega

načrta za biologijo v splošnih gimnazijah, kar prikazuje tabela 1.

Tabela 1: Izpis medpredmetnih povezav z biologijo iz Učnega načrta za matematiko v

gimnazijah in izpis medpredmetnih povezav z matematiko iz Učnega načrta za biologijo

v splošnih gimnazijah.

Medpredmetne povezave z biologijo iz Učnega načrta za matematiko

naslov poglavja in podpoglavja

Funkcije

Funkcije: Eksponentna funkcija

Kombinatorika

Verjetnostni račun

Statistika

Medpredmetne povezave z matematiko iz Učnega načrta za biologijo

naslov poglavja in podpoglavja

Celostno razumevanje bioloških konceptov

Biologija kot naravoslovna znanost

Raziskovanje in poskusi

Pomen statistične analize pri razlagi bioloških pojavov

Uporaba modelov in modeliranje



18

Šorgo in Šteblaj (2007) ugotavljata, da učni načrt biologije na izvedbeni ravni pri izboru

vsebin ne ponuja svobode učiteljem in učencem, pri kreiranju povezav med vsebinami

znotraj le-tega predmeta in kombiniranju ciljev pa imajo večjo svobodo.

2.5 Teorije medpredmetnega povezovanja v biologiji in matematiki

Žakelj in sod. (2011; v Žakelj in Valenčič Zuljan, 2015, str. 17) navajajo, da je eden izmed

temeljnih predmetov v osnovni šoli matematika, saj ima številne naloge ( izobraževalno-

informativne, funkcionalno-formativne in vzgojne). Pogosteje kot pri preostalih

predmetih pa se učenci pri poučevanju le-te srečujejo s težavami (Žakelj in Valenčič

Zuljan, 2015). Kot meni Hodnik Čadež (2007), sodi matematika v šoli med najzahtevnejše

predmete, saj pomanjkljivo znanje določenih vsebin vodi v težave pri učenju vsebin, ki

predstavljajo nadgraditev. Prav tako se pojavljajo težave zaradi abstraktnosti

matematičnih pojmov, ki so premosorazmerni z leti šolanja. Gross (2004; v Breg 2016,

str. 22) navaja, da so vsebine prazne posode, ki se tekom šolanja polnijo z najrazličnejšimi

informacijami (če učenci ne dobijo določene informacije v šolskem procesu, je

najverjetneje ne bodo nikoli prejeli), zato je potrebno dobro premisliti , katere vsebine

učimo učence. Raziskave kažejo ugodne rešitve pri iskanju težav, ki se pojavljajo učencem

pri učenju matematike, vendar se te le redko prenesejo v prakso. Za to obstajata dva

razloga. Prvi govori o premalo kompleksnih raziskavah poučevanja matemat ike, drugi pa,

da učitelji ne želijo spremeniti ali pa se jim zdi pretežko, da bi spremenili svojo lastno

teorijo o učenju in poučevanju. Rešitev je aktivna vloga učitelja pri raziskovanju (Hodnik

Čadež, 2007). Podobno menita Žakelj in Valenčič Zuljan (2015), ki navajata, da imajo pri

organizaciji bolj smiselnega pouka matematike, pri vzbujanju zanimanja in aktivnem

sodelovanju učencev pomembno vlogo šole in učitelji.

Pri poučevanju biologije se tudi učitelji soočajo z njeno abstrakcijo. To se dogaja pri

razlagi in prikazu bioloških procesov (ti se lahko zgodijo izredno hitro in v kratkem

časovnem razmiku ali pa se odvijajo počasi, pri tem pa spremenljivke potrebujejo veliko

časa za spremembo) (Šorgo in Kocijančič, 2006). V ta namen Stepišnik (2004, str. 5)

meni: »Matematične metode so orodje naravoslovja, kar daje smisel pouku matematike .«

V naravoslovju brez matematičnih funkcij, grafov, zvez ipd. ni mogoče vzpostaviti



19

globljega razumevanja idej. Tudi Šorgo (2010) meni, da ne zadošča, če k biologiji dodamo

matematične vsebine, k matematičnim pa biološke, ampak je nujen razvoj pedagoških

modelov, ki bodo ustrezali takemu načinu pouka. Enako je, če k visokošolskemu pouku

biologije dodamo matematične predmete, katere bi učili matematični strokovnjaki.

Študentje sami najverjetneje teh povezav ne bi našli, če pa bi jim kdo le-te pokazal, bi

najverjetneje zaradi varnosti obtičali v biologiji. Avtor predlaga izobraževanje

osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev, ki se naj prične s »Strokovno izpolnitvijo

matematično-biološkega vsebinskega znanja« (Šorgo, 2010, str. 199).

Zanimanje mladine v Sloveniji za naravoslovna znanja in naravoslovno-tehnične poklice

po podatkih statističnih analiz upada. Na to kaže tudi število diplom s področja

naravoslovja. Tako je delež diplom v Sloveniji v letu 2016 iz naravoslovja, matematike

in računalništva 8 % (http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/6698). V Evropi je bilo leta

2000 povprečje 12 % (Stepišnik, 2004). Da ni vse tako slabo, poroča

ravnatelj II. gimnazije v Mariboru, ki pravi, da se število njihovih maturantov, ki se

odločajo za vpis na naravoslovne fakultete, opazno veča. Vzrok je v večji zaposl itveni

možnosti teh diplomantov (Kontler Salamon, 2011).

http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/6698



20

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Namen

Namen naloge je preveriti odnos dijakov do predmetov biologija ter matematika. Z analizo

odgovorov dijakov bomo skušali ugotoviti, kaj jim je pri pouku biologije in matematike

všeč oz. kaj jim ni všeč ter kaj bi se dalo v posamezen predmet še vključiti ali v njem

spremeniti, da bi bil zanimivejši in poučevanje učinkovitejše. Nato pa bomo skušali ugotoviti,

kako oz. na kakšen način bi dijaki povezali biologijo in matematiko.

3.2 Razčlenitev, podrobna opredelitev in omejitev raziskovalnega

problema

V magistrski nalogi smo se osredotočili na medpredmetne povezave med biologijo in

matematiko ter na položaj vsakega od teh dveh predmetov.

V raziskavi smo:

ugotavljali odnos oz. priljubljenost posameznega predmeta (biologija, fizika, kemija,

matematika, tehnika in tehnologija ter informatika (računalništvo)),

ugotavljali, kakšne se dijakom zdijo biološke vsebine, kot so botanika, zoologija,

genetika, mikrobiologija, agronomija, veterina, medicina ipd.,

ugotavljali, kakšna je po njihovem mnenju večina vsebin predmeta biologija v osnovni

in srednji šoli,

ugotavljali, kakšno je bilo po mnenju dijakov poučevanje biologije v osnovni in srednji

šoli,

ugotavljali, katere tri spremembe bi dijaki vnesli v pouk biologije,

ugotavljali, kaj je bilo pri pouku biologije dobrega,

ugotavljali, kakšne se dijakom zdijo matematične vsebine, kot so statistika, algebra,

geometrija, algoritmi in programiranje, finančna matematika, optimizacijske metode,

matematično modeliranje ipd.,

ugotavljali, kakšna je po mnenju dijakov večina vsebin predmeta matematika v osnovni

in srednji šoli,



21

ugotavljali, kakšno je bilo po mnenju dijakov poučevanje matematike v osnovni in

srednji šoli,

ugotavljali, katere tri spremembe bi vnesli dijaki v pouk matematike,

ugotavljali, kaj je bilo pri pouku matematike dobrega,

ugotavljali, kako bi dijaki povezali biologijo in matematiko,

ugotavljali, v kateri delovni organizaciji bi se dijaki po končanem študiju želeli

zaposliti.

Sodelovanje pri anketi je bilo anonimno in prostovoljno. Povezavo do ankete smo poslali

na srednje poklicne šole in gimnazije v vseh 12 statističnih regij Slovenije, profesorji in

njihovi dijaki pa so se sami odločili, ali bodo pri raziskavi sodelovali.

3.2.1 Raziskovalna vprašanja

1. Kakšen je odnos dijakov do posameznega predmeta?

2. Kaj je dijakom pri pouku biologije všeč?

3. Kaj dijakom pri pouku biologije ni všeč?

4. Kaj je dijakom pri pouku matematike všeč?

5. Kaj dijakom pri pouku matematike ni všeč?

6. Ali obstajajo spremembe, ki bi jih dijaki uvedli v pouk biologije in katere to so?

7. Ali obstajajo spremembe, ki bi jih dijaki uvedli v pouk matematike in katere to so?

8. Kako medsebojno povezati biologijo in matematiko?

3.2.2 Raziskovalne hipoteze

Ker je bil osnovni cilj raziskave ugotoviti obstoječe stanje in pridobiti mnenja o pouku

biologije in matematike ter o možnostih medpredmetnih povezav, si na osnovni ravni

proučevanja posameznega predmeta nismo zastavili hipotez, ki bi jih preverjali. Preverjali

pa smo razlike med predmetoma, kjer smo izhajali iz predpostavke (hipoteze), da obstajajo

večje ali manjše razlike med predmetoma.



22

3.3 Metodologija

3.3.1 Raziskovalne metode

Uporabili smo 4 predvidene metode raziskovanja:

sestavili smo vprašalnik o medpredmetnem povezovanju med biologijo in

matematiko;

anketirali smo dijake slovenskih srednjih šol, anketiranje je potekalo na odprtokodni

aplikaciji 1KA (www.1ka.si);

zbrane podatke smo statistično obdelali s pomočjo programa IMB SPSS Statistics;

izračunali smo velikost učinka s pomočjo programa s spleta (Psychometrica),

katerega tako interpretiramo (Field, 2009):

< 0 neželjen stranski učinek,

0,0–0,1 ni velikosti učinka,

0,1–0,3 majhna velikost učinka,

0,3–0,5 srednja velikost učinka,

> 0,5 velika velikost učinka.

3.3.2 Vzorec

Raziskovalni vzorec zajema dijake srednjih poklicnih šol in gimnazij v vseh 12 statističnih

regijah Slovenije. Povezavo do ankete smo poslali na srednje poklicne šole in gimnazije,

profesorji in njihovi dijaki pa so se sami odločili, ali bodo pri raziskavi sodelovali. Vzorec

je sestavljalo 670 anketirancev, le 212 pa jih je uspelo dokončati odgovore na celoten

vprašalnik. Popolni vzorec je tako sestavljalo 152 žensk in 60 moških. Po letniku

prevladuje prvi letnik (69 anketirancev), sledi mu četrti letnik (55 anketirancev), drugi

letnik (46 anketirancev) in najmanj tretji letnik (42 anketirancev). Pri povprečni oceni pri

biologiji prevladujejo ocena štiri, pri matematiki pa v drugem in četrtem letniku ocena tri,

v prvem in četrtem pa ocena štiri. Glede na regijo prevladuje podravska, sledi ji goriška,

pomurska, osrednjeslovenska, savinjska, obalno-kraška, gorenjska, zasavska, koroška in

notranjsko-kraška. Spodnjeposavska in jugovzhodna Slovenija pa nista zastopani.

http://www.1ka.si/



23

3.3.3 Vzorčenje

Za pridobitev podatkov smo uporabili spletni vprašalnik , samo anketiranje pa je potekalo

na odprtokodni aplikaciji 1KA (www.1ka.si). Sodelovanje pri anketi je bilo anonimno in

prostovoljno. Povezavo do ankete smo poslali na srednje poklicne šole in gimnazije v vseh

12 statističnih regij Slovenije, profesorji in njihovi dijaki pa so se sami odločili, ali bodo

pri raziskavi sodelovali. Odgovore anketirancev smo zbirali v obdobju med 5. 4. 2017 in

16. 5. 2017. Do takrat je k reševanju spletnega vprašalnika pristopilo 670 anketirancev. V

kasnejših fazah pa se je število anketirancev zmanjševalo, in sicer tako: prvo nalogo je

rešilo 670 anketirancev, sklop biologija je rešilo 338 anketirancev, sklop matematika 249

anketirancev, sklop poklicne namere 217 in sklop osnovni podatki 212 anketirancev.

3.3.4 Sestava vprašalnika

Vprašalnik je priložen v poglavju priloge (priloga A), sestavljalo ga je 26 nalog.

S prvo nalogo smo preverjali relativno priljubljenost posameznih naravoslovnih

predmetov ter matematike, tehnike in tehnologije ter informatike (računalništva). Dijaki

so morali v tabeli z vpisanimi predmeti po vrstnem redu za vsak predmet označiti najbolj

in najmanj priljubljen predmet na skali med 1 – najbolj priljubljen, 6 – najmanj priljubljen.

Vseh šolskih predmetov, kot je bilo to narejeno v drugih »nalogah«, nismo preverili, ker

STEM (Science, Technology, Engineering, Mathematics) najbolj vključuje predmete kot

so biologija, kemija, matematika, fizika, tehnika in tehnologija ter informatika

(računalništvo). Obenem pa lahko matematične vsebine s pomočjo naravoslovnih

predmetov, kot so biologija, kemija, fizika ipd., naredimo zanimivejše.

3.3.4.1 Sklop biologija in matematika

Edina razlika v tem sklopu se pojavi pri vprašanjih, in sicer v uporabi besede biologija ali

matematika, potem pa so vsa vprašanja enaka.

Drugi sklop nalog (priloga A) se je nanašal na predmet biologija/matematika. V prvem

delu ga je sestavljalo pet sklopov nalog, ki so jih v svoji raziskavi o odnosu do

http://www.1ka.si/



24

naravoslovno-tehničnih predmetov in matematike že uporabili Šorgo in sod. (2018, str.

6). Vprašalnik je bil v tem delu prirejen po STEM Semantics Scale (Tyler-Wood, Knezek,

& Christensen, 2010). Vsem petim nalogam je bilo skupno, da so dijaki odgovarjali tako,

da so izbrali številko (od 1 do 7), ki najbolje odraža položaj med skrajnima stališčema.

Drugi sklop nalog so bile naloge odprtega tipa. V prvi nalogi (Q8 in Q16) smo dijake

pozvali, da povedo, kaj bi spremenili pri pouku biologije/matematike in to svojo odločitev

tudi utemeljijo (priloga A).

Zadnja naloga sklopa (Q9 in Q17) je od dijaka zahtevala, da poda odgovor na trditev

(priloga A): »Nedvomno je v pouku biologije nekaj dobrega. Povej nam, kaj je to:«

3.3.4.2 Sklop medpredmetno povezovanje

Sklop medpredmetno povezovanje smo vključili, da bi ugotovili, kako bi po mnenju

dijakov lahko povezali predmeta biologija in matematika.

Naloga pri tem sklopu se glasi (priloga A): »Med matematiko in biologijo obstajajo povezave,

le v šoli jih ni. Predlagaj, kako bi lahko povezali oba predmeta.«

3.3.4.3 Sklop poklicne namere

Sklop smo vključili, da prepoznamo, kakšne želje imajo dijaki glede področij zaposlitve

in kako to vpliva na odnos do predmetov.

Naloga pri tem sklopu se glasi (Šorgo in sod., 2018) (priloga A): »Po končanem študiju bi

se želel-a zaposliti v delovni organizaciji s področja, ki bi ga najbolje označili kot:«

Dijaki so odgovarjali na sedem-stopenjski lestvici z vrednostmi (1) sploh se ne strinjam;

(2) se ne strinjam; (3) delno se ne strinjam; (4) niti niti; (5) delno se strinjam; (6) se

strinjam; (7) povsem se strinjam. Na voljo so imeli 14 možnosti različnih gospodarskih in

negospodarskih dejavnosti, povzetih po klasifikaciji Slovenskega statističnega urada

(http://www.stat.si/StatWeb/Methods/Classifications). Navedene dejavnosti so bile:

družbene dejavnosti; finance; informacijske in komunikacijske dejavnosti; inženiring;

http://www.stat.si/StatWeb/Methods/Classifications



25

kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo; kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti;

obramba in varnost; okoljske in naravovarstvene dejavnosti; pravo; proizvodne in

predelovalne dejavnosti (industrija, gradbeništvo, promet ipd) ; raziskovanje in razvoj;

trgovina; turizem in gostinstvo; vzgoja in izobraževanje.

3.3.4.4 Sklop osnovni podatki

Prvo vprašanje sklopa sprašuje po letniku, ki ga anketiranec obiskuje (Lang, 2017, str.

68). Možni odgovori so bili med prvim in četrtim letnikom.

Drugo vprašanje sprašuje anketiranca po spolu. Tretje in četrto vprašanje pa se nanašata

na povprečno oceno pri predmetu biologija in matematika za vsak letnik.

Zadnje vprašanje sklopa je zemljevid Slovenije z regijami, s pomočjo katerega so

anketiranci morali označiti regijo, s katere prihajajo (Lang, 2017, str. 69).

3.3.5 Statistične analize

Najprej smo izvedli opisno statistiko ter izračunali vrednost frekvenc, aritmetičnih sredin,

standardnih odklonov, median in modusa (Field, 2009). To smo storili s pomočjo

programa IMB SPSS Statistics 24. Nato smo izračunali razlike med predmetoma s

pomočjo Cohenovega d, ki je mera velikosti učinka. Izračunamo ga tako, da razliko

aritmetičnih sredin delimo s skupnim standardnim odklonom, katerega pa izračunamo iz

dosežkov v vseh vzorcih skupaj.

𝑑 =𝑀1 – 𝑀2

SD𝑆𝐾𝑈𝑃𝑁𝑂

Vrednosti d-ja okoli 0,2 predstavljajo majhen učinek, srednje velik učinek predstavljajo

vrednosti do 0,5 in velik učinek nad 0,5.

Mi smo to storili s pomočjo programa s spleta

(https://www.psychometrica.de/effect_size.html) tako, da smo v program vnesli

aritmetično sredino (AS), število anketirancev in standardno deviacijo (SD), ta pa nam je

izračunal velikost učinka oz. razlike med predmetoma.

https://www.psychometrica.de/effect_size.html



26

Kodiranje prostih odgovorov je potekalo v skladu s principi utemeljene teorije (Mesec,

1998 v Šorgo in Špernjak, 2007). S tem načinom kodiranja ločimo med prevladujočimi

večinskimi mnenji in mnenji posameznikov ali manjših skupin, vendar pa se jasnost

posameznih odgovorov in nekaj informacij kljub vsemu izgubi. Pri nekaterih odgovorih

je bilo dva ali več jasno ločenih odgovorov, zato smo te obravnavali ločeno.



27

4 Rezultati s komentarji

S prvo nalogo smo preverjali relativno priljubljenost posameznih naravoslovnih

predmetov ter matematike, tehnike in tehnologije ter informatike in računalništva. Dijaki

so morali v tabeli z vpisanimi predmeti po vrstnem redu za vsak predmet označiti najbolj

in najmanj priljubljen predmet na skali med 1 – najbolj priljubljen, 6 – najmanj priljubljen.

Tabela 2: Odnos srednješolcev do predmetov biologija, fizika, kemija, matematika,

tehnika in tehnologija ter informatika (računalništvo).

Koda Predmet F1

%

F2

%

F3

%

F4

%

F5

%

F6

%

AS SD Med Mo

Q1.4 Matematika 183

27,3

140

20,9

110

16,4

105

15,7

74

11,0

58

8,7

2,28 1,63 3 1

Q1.1 Biologija 198

29,6

123

18,4

106

15,8

97

14,5

80

11,9

66

9,9

2,90 1,69 3 1

Q1.3 Kemija 111

16,6

145

21,6

106

15,8

104

15,5

102

15,2

102

15,2

3,37 1,70 3 2

Q1.5 Tehnika in

tehnologija

60

9,0

91

13,6

115

17,2

110

16,4

166

24,8

128

19,1

3,92 1,59 4 5

Q1.2 Fizika 54

8,1

90

13,4

116

17,3

137

20,4

127

19,0

146

20,8

3,94 1,58 4 6

Q1.6 Informatika

(računalništvo)

64

9,6

81

12,1

117

17,5

117

17,5

120

17,9

170

25,4

3,98 1,65 4 6

N = 670

Iz tabele 2 lahko razberemo, da sta biologija in matematika znotraj podanega nabora med

priljubljenimi predmeti. Sledijo kemija, tehnika in tehnologija ter fizika. Med najmanj

priljubljene predmete pa spada informatika (računalništvo). Langova (2017) in Kotnikova

(2016) pa sta ugotovili, da biologija spada med priljubljene predmete, medtem ko je

matematika med manj priljubljenimi predmeti.



28

Tabela 3: Razlike med posameznimi predmeti (N = 670).

Predmet Matematika Biologija Kemija Tehnika in

tehnologija

Fizika Informatika

(računalništvo)

Matematika -

Biologija 0,373 -

Kemija 0,655 0,277 -

Tehnika in

tehnologija

1,019 0,622 0,334 -

Fizika 1,034 0,636 0,347 0,013 -

Informatika

(računalništvo)

1,037 0,647 0,364 0,037 0,025 -

V tabeli 3 je med predmeti fizika ter tehnika in tehnologija, informatika in fizika,

informatika ter tehnika in tehnologija velikost učinka zanemarljiva. Iz tega lahko

sklepamo, da jih dijaki obravnavajo enako, saj so vsi ti predmeti med anketiranci manj

priljubljeni.

Majhna velikost učinka se kaže med pari predmetov: matematika in biologija, biologija in

kemija, fizika in kemija, kemija in informatika, kemija ter tehnika in tehnologija. Na

podlagi tega sklepamo, da so predmeti matematika, biologija in kemija med seboj

obravnavani podobno, kar nakazuje tudi majhna razlika v modusu (tabela 1). Ugotovili

smo tudi, da se kemija obravnava podobno v primerjavi z manj priljubljenimi predmeti.

Srednja velikost učinka se kaže med pari predmetov matematika in kemija, biologija in

fizika, biologija in informatika, biologija ter tehnika in tehnologija, iz česar razberemo,

da dijaki biologijo v primerjavi z ostalimi predmeti, ki spadajo med manj priljubljene,

obravnavajo drugače. Kaže pa se tudi razlika v obravnavi med matematiko in kemijo.

Velika velikost učinka se kaže med pari predmetov matematika in fizika, matematika in

informatika, matematika ter tehnika in tehnologija. Sklepamo lahko, da dijaki matematiko

v primerjavi z ostalimi predmeti obravnavajo na drugačen način.



29

4.1 Razlike med predmetoma biologija in matematika

Razlike med predmetoma smo izračunali s pomočjo programa s spleta, kjer je

d = velikost učinka (effect size): https://www.psychometrica.de/effect_size.html.

4.1.1 Razlike v privlačnosti vsebin

Tabela 4: Rezultati in deskriptivna analiza odgovorov (N = 238) na trditev: »Biološke

vsebine (botanika, zoologija, genetika, mikrobiologija, agronomija, veterina, medicina

ipd.) so:«

Koda ODGOVOR F1

%

F2

%

F3

%

F4

%

F5

%

F6

%

F7

%

AS SD Med Mo

Q3.3 pomembne/nepomembne 117

17,5

83

12,4

71

10,6

36

5,4

16

2,4

5

0,7

10

1,5

2,43 1,49 2 1

Q3.2 zanimive/vsakdanje 82

12,2

79

11,8

76

11,3

43

6,4

28

4,2

15

2,2

15

2,2

2,88 1,66 3 1

Q3.1 navdušujoče/dolgočasne 57

8,5

80

11,9

71

10,6

62

9,3

35

5,2

15

2,2

18

2,7

3,16 1,66 3 2

Q3.4 privlačne/ neprivlačne 49

7,3

73

10,9

64

9,6

70

10,4

39

5,8

24

3,6

19

2,8

3,37 1,70 3 2

Q3.5 vznemirljive/nevznemirljive 41

6,1

60

9,0

69

10,3

69

10,3

48

7,2

29

4,3

22

3,3

3,59 1,71 3 3




30

Tabela 5: Rezultati in deskriptivna analiza odgovorov (N = 249) na trditev: »Matematične

vsebine (statistika, algebra, geometrija, algoritmi in programiranje, finančna matematika,

optimizacijske metode, matematično modeliranje ipd.) so:«

Koda ODGOVOR F1

%

F2

%

F3

%

F4

%

F5

%

F6

%

F7

%

AS SD Med Mo

Q11.3 pomembne/nepomembne 54

8,1

43

6,4

40

6,0

39

5,8

25

3,7

22

3,3

2

3,9

3,43 1,97 3 1

Q11.2 zanimive/vsakdanje 46

6,9

34

5,1

41

6,1

49

7,3

24

3,6

31

4,6

24

3,6

3,64 1,93 4 4

Q11.1 navdušujoče/dolgočasne 32

4,8

29

4,3

43

6,4

53

7,9

36

5,4

23

3,4

33

4,9

3,94 1,87 4 4

Q11.4 privlačne/neprivlačne 34

5,1

28

4,2

40

6,0

39

5,8

31

4,6

31

4,6

46

6,9

4,13 2,03 4 7

Q11.5 vznemirljive/nevznemirljive 30

4,5

24

3,6

44

6,6

49

7,3

29

4,3

27

4,0

46

6,9

4,16 1,96 4 4

Po mediani in modusu večina dijakov ocenjuje oba predmeta za pomembna, za biologijo

večina misli, da je zanimiva. Prav tako so v biologiji vse mediane pod srednjo vrednostjo

trditev, česar pa ne moremo reči za matematiko. Večina dijakov tako pri matematiki meni,

da so vsebine neprivlačne.

Tabela 6: Razlike med privlačnostjo vsebin biologije (N = 338) in matematike (N = 249).

Biologija Matematika Velikost

razlik

Koda ODGOVOR AS SD Med Mo Koda AS SD Med Mo AS r SD r d

Q3.5 vznemirljive/nevznemirljive 3,59 1,71 3 3 Q11.5 4,16 1,96 4 4 0,57 0,25 0,31

Q3.4 privlačne/neprivlačne 3,37 1,70 3 2 Q11.4 4,13 2,03 4 7 0,76 0,33 0,41

Q3.1 navdušujoče/dolgočasne 3,16 1,66 3 2 Q11.1 3,94 1,87 4 4 0,78 0,21 0,45

Q3.3 pomembne/nepomembne 2,43 1,49 2 1 Q11.3 3,43 1,97 3 1 1,0 0,48 0,59

Q3.2 zanimive/vsakdanje 2,88 1,66 3 1 Q11.2 3,64 1,93 4 4 0,76 0,27 0,61

Pri razlikah med privlačnostjo vsebin biologije in matematike so vse vrednosti v »korist«

biologije, kar se izkazuje kot velika velikost učinka pri odgovoru pomembne/nepomembne

in zanimive/vsakdanje. Pri vseh ostalih odgovorih pa je srednja velikost učinka. Do razlik

po mojem mnenju prihaja zaradi predmeta samega, saj ima matematika veliko postopkov,

da pridemo do željenega rezultata in dijaki velikokrat ne vidijo povezave z vsakdanjim

življenjem, biologija pa obravnava teme, ki so velikokrat vsakdanje in zaradi tega



31

zanimive ter privlačnejše. Na podlagi podatkov menim, da matematika za biologijo

zaostaja zaradi premajhne povezave z vsakdanjim življenjem in premajhne uporabnosti

le-te v vsakdanjem življenju.

4.1.2 Primerjava privlačnosti vsebin v osnovni šoli


vsebin predmeta biologija v osnovni šoli je bila:«

Koda ODGOVOR F1

%

F2

%

F3

%

F4

%

F5

%

F6

%

F7

%

AS SD Med Mo

Q4.3 pomembna/nepomembna 42

6,3

67

10,0

90

13,4

63

9,4

36

5,4

20

3,0

20

3,0

3,37 1,63 3 3

Q4.2 zanimiva/vsakdanja 50

7,5

57

8,5

79

11,8

56

8,4

45

6,7

25

3,7

26

3,9

3,50 1,77 3 3

Q4.1 navdušujoča/dolgočasna 33

4,9

49

7,3

71

10,6

77

11,5

41

6,1

35

5,2

32

4,8

3,82 1,74 4 4

Q4.4 privlačna/neprivlačna 28

4,2

41

6,1

75

11,2

80

11,9

48

7,2

30

4,5

36

5,4

3,93 1,71 4 4

Q4.5 vznemirljiva/nevznemirljiva 30

4,5

28

4,2

73

10,9

79

11,8

47

7,0

36

5,4

45

6,7

4,10 1,76 4 4


vsebin predmeta matematika v osnovni šoli je bila:«

Koda ODGOVOR F1

%

F2

%

F3

%

F4

%

F5

%

F6

%

F7

%

AS SD Med Mo


8,2

57

8,5

47

7,0

40

6,0

18

2,7

10

1,5

22

3,3

3,11 1,83 3 2

Q12.2 zanimiva/ vsakdanja 36

5,4

51

7,6

42

6,3

43

6,4

29

4,3

22

3,3

26

3,9

3,59 1,88 3 2

Q12.1 navdušujoča/ dolgočasna 33

4,9

44

6,6

49

7,3

45

6,7

24

3,6

22

3,3

32

4,8

3,71 1,91 3 3

Q12.4 privlačna/ neprivlačna 33

4,9

40

6,0

51

7,6

46

6,9

27

4,0

14

2,1

38

5,7

3,76 1,92 4 3


4,0

34

5,1

44

6,6

51

7,6

36

5,4

20

3,0

37

5,5

3,98 1,87 4 4



32

V osnovni šoli sta po mediani in modusu oba predmeta v odgovorih podobna. Prav tako

pa so vse mediane pod srednjo vrednostjo trditev.

Tabela 9: Razlike med privlačnostjo vsebin biologije (N = 338) in matematike (N = 249) v

osnovni šoli.


razlik


Q4.2 zanimiva/vsakdanja 3,50 1,77 3 3 Q12.2 3,59 1,88 3 2 0,09 0,11 0,05

Q4.1 navdušujoča/ dolgočasna 3,82 1,74 4 4 Q12.1 3,71 1,91 3 3 0,11 0,17 0,06

Q4.5 vznemirljiva/nevznemirljiva 4,10 1,76 4 4 Q12.5 3,98 1,87 4 4 0,12 0,11 0,07

Q4.4 privlačna/neprivlačna 3,93 1,71 4 4 Q12.4 3,76 1,92 4 3 0,17 0,21 0,10

Q4.3 pomembna/nepomembna 3,37 1,63 3 3 Q12.3 3,11 1,83 3 2 0,26 0,20 0,15

Primerjava v privlačnosti vsebin predmetov biologija in matematika v osnovni šoli nam je

pokazala, da je velikost učinka zanemarljiva. Le v primeru pomembnosti ocenjujejo

pomen matematike nekaj višje, razlike v velikosti učinka pa so male. Na podlagi tega

sklepamo, da niso vsebine tiste, ki bi dijake pritegovale k predmetu samemu.



33

4.1.3 Primerjava privlačnosti vsebin v srednji šoli


vsebin predmeta biologija v srednji šoli je bila:«

Koda ODGOVOR F1

%

F2

%

F3

%

F4

%

F5

%

F6

%

F7

%

AS SD Med Mo


7,6

69

10,3

85

12,7

61

9,1

35

5,2

21

3,1

16

2,4

3,26 1,63 3 3


8,4

82

12,2

62

9,3

49

7,3

48

7,2

22

3,3

19

2,8

3,28 1,74 3 2


4,8

60

9,0

83

12,4

63

9,4

40

6,0

35

5,2

25

3,7

3,66 1,70 3 3


5,1

57

8,5

76

11,3

60

9,0

45

6,7

39

5,8

27

4,0

3,74 1,75 4 3


4,3

54

8,1

79

11,8

57

8,5

51

7,6

33

4,9

35

5,2

3,85 1,76 4 3


vsebin predmeta matematika v srednji šoli je bila:«

Koda ODGOVOR F1

%

F2

%

F3

%

F4

%

F5

%

F6

%

F7

%

AS SD Med Mo


6,0

52

7,8

37

5,5

40

6,0

32

4,8

22

3,3

26

3,9

3,57 1,92 3 2


6,9

58

8,7

32

4,8

32

4,8

19

2,8

27

4,0

35

5,2

3,57 2,08 3 2


5,1

37

5,5

41

6,1

46

6,9

35

5,2

28

4,2

28

4,2

3,83 1,89 4 4


4,9

37

5,5

45

6,7

43

6,4

23

3,4

28

4,2

40

6,0

3,92 1,99 4 3


3,6

39

5,8

41

6,1

44

6,6

34

5,1

22

3,3

45

6,7

4,09 1,94 4 7

Večina dijakov ocenjuje vsebine obeh predmetov za pomembne. Mediane pri vseh

vsebinah obeh predmetov se gibljejo okrog srednje vrednosti trditev. Za matematične

vsebine večina dijakov meni, da so zanimive in nevznemirljive.



34

Tabela 12: Razlike med privlačnostjo vsebin biologije (N = 338) in matematike (N = 249) v

srednji šoli.


razlik


Q5.1 navdušujoča/dolgočasna 3,66 1,70 3 3 Q13.1 3,83 1,89 4 4 0,17 0,19 0,10

Q5.4 privlačna/neprivlačna 3,74 1,75 4 3 Q13.4 3,92 1,99 4 3 0,18 0,24 0,10

Q5.5 vznemirljiva/nevznemirljiva 3,85 1,76 4 3 Q13.5 4,09 1,94 4 7 0,24 0,18 0,13

Q5.3 pomembna/nepomembna 3,28 1,74 3 2 Q13.3 3,57 2,08 3 2 0,29 0,34 0,15

Q5.2 zanimiva/vsakdanja 3,26 1,63 3 3 Q13.2 3,57 1,92 3 2 0,31 0,29 0,18

Primerjava v privlačnosti vsebin predmeta biologija in matematika v srednji šoli nam je

pokazala, da je pri mnenjih o dolgočasnosti in privlačnosti velikost učinka zanemarljiva,

medtem ko je v ostalih primerih mala in v vseh primerih v »korist« biologije. Iz tega

sklepamo, da se v srednji šoli pričneta predmeta glede na privlačnost vsebin razlikovati

med seboj. Menim, da se matematika prične razlikovati z biologijo zaradi vsebin, pri

katerih je potrebno videti z različnih zornih kotov in zaradi predstave, ki si jo dijaki težko

ustvarijo ter kompleksnih vsebin (tridimenzionalni prostori, integrali …).



35

4.1.4 Primerjava poučevanja v osnovni šoli

Tabela 13: Rezultati in deskriptivna analiza odgovorov (N = 338) na trditev: »Poučevanje

biologije v osnovni šoli je bilo:«

Koda ODGOVOR F1

%

F2

%

F3

%

F4

%

F5

%

F6

%

F7

%

AS SD Med Mo

Q6.2 zanimivo/vsakdanje 39

5,8

48

7,2

7

11,5

58

8,7

38

5,7

28

4,2

50

7,5

3,86 1,90 4 3

Q6.3

pomembno/nepomembno 30

4,5

48

7,2

83

12,4

72

10,7

29

4,3

35

5,2

41

6,1

3,86 1,79 4 3

Q6.1 navdušujoče/dolgočasno 27

4,0

41

6,1

57

8,5

77

11,5

46

6,9

33

4,9

57

8,5

4,19 1,84 4 4

Q6.4 privlačno/neprivlačno 29

4,3

43

6,4

53

7,9

71

10,6

46

6,9

41

6,1

55

8,2

4,20 1,87 4 4

Q6.5 vznemirljivo/nevznemirljivo 32

4,8

34

5,1

57

8,5

60

9,0

55

8,2

43

6,4

57

8,5

4,27 1,88 4 4


matematike v osnovni šoli je bilo:«

Koda ODGOVOR F1

%

F2

%

F3

%

F4

%

F5

%

F6

%

F7

%

AS SD Med Mo

Q14.3 pomembno/nepomembno 54

8,1

52

7,8

42

6,3

38

5,7

20

3,0

17

2,5

26

3,9

3,29 1,94 3 1


6,9

45

6,7

43

6,4

38

5,7

23

3,4

21

3,1

33

4,9

3,57 2,00 3 1


5,7

45

6,7

43

6,4

46

6,9

23

3,4

19

2,8

35

5,2

3,67 1,96 3 4


4,8

43

6,4

40

6,0

48

7,2

30

4,5

23

3,4

33

4,9

3,81 1,92 4 4


4,9

34

5,1

34

5,1

51

7,6

33

4,9

25

3,7

39

5,8

4,00 1,96 4 4

Razlika v poučevanju obeh predmetov v osnovni šoli se kaže v tem, da večina dijakov

meni, da je poučevanje matematike pomembno in zanimivo. Pri vseh ostalih odgovorih se

poučevanje obeh predmetov po mnenju dijakov ne razlikuje.



36

Tabela 15: Razlike med poučevanjem biologije (N = 338) in matematike (N = 249) v osnovni

šoli.


razlik


Q6.5 vznemirljivo/nevznemirljivo 4,27 1,88 4 4 Q14.5 4,00 1,96 4 4 0,27 0,08 0,14

Q6.2 zanimivo/vsakdanje 3,86 1,90 4 3 Q14.2 3,57 2,00 3 1 0,29 0,10 0,15

Q6.4 privlačno/neprivlačno 4,20 1,87 4 4 Q14.4 3,81 1,92 4 4 0,39 0,05 0,21

Q6.1 navdušujoče/dolgočasno 4,19 1,84 4 4 Q14.1 3,67 1,96 3 4 0,52 0,12 0,28

Q6.3 pomembno/nepomembno 3,86 1,79 4 3 Q14.3 3,29 1,94 3 1 0,57 0,15 0,31

Pri primerjavi poučevanja v osnovni šoli se kaže majhna velikost učinka. To pomeni, da

se oba predmeta poučujeta podobno. Razlika se kaže pri poučevanju matematike, za katero

večina dijakov meni, da je poučevanje zanimivo in pomembno, kar pa ne moremo v toliki

meri reči za biologijo.



37

4.1.5 Primerjava poučevanja v srednji šoli

Tabela 16: Rezultati in deskriptivna analiza odgovorov (N = 338) na trditev : »Poučevanje

biologije v srednji šoli je bilo:«

Koda ODGOVOR F1

%

F2

%

F3

%

F4

%

F5

%

F6

%

F7

%

AS SD Med Mo


7,0

62

9,3

74

11,0

62

9,3

41

6,1

22

3,3

30

4,5

3,51 1,78 3 3

Q7.2 zanimivo/vsakdanje 51,

7,6

63

9,4

69

10,3

56

8,4

41

6,1

25

3,7

33

4,9

3,53 1,84 3 3


5,2

53

7,9

82

12,2

65

9,7

39

5,8

32

4,8

32

4,8

3,72 1,75 3 3


5,8

47

7,0

68

10,1

63

9,4

44

6,6

36

5,4

41

6,1

3,88 1,86 4 3


4,8

49

7,3

67

10,0

59

8,8

47

7,0

35

5,2

49

7,3

4,01 1,87 4 3

Pri poučevanju biologije v srednji šoli so vse trditve po mnenju dijakov enako zastopane.


matematike v srednji šoli je bilo:«

Koda ODGOVOR F1

%

F2

%

F3

%

F4

%

F5

%

F6

%

F7

%

AS SD Med Mo


8,1

53

7,9

25

3,7

39

5,8

28

4,2

20

3,0

30

4,5

3,46 2,04 3 1


6,3

53

7,9

44

6,6

33

4,9

32

4,8

19

2,8

26

3,9

3,49 1,92 3 2


5,7

56

8,4

31

4,6

38

5,7

26

3,9

33

4,9

27

4,0

3,66 1,98 3 2


5,5

41

6,1

37

5,5

49

7,3

26

3,9

23

3,4

36

5,4

3,80 1,97 4 4


5,5

35

5,2

39

5,8

44

6,6

31

4,6

22

3,3

41

6,1

3,91 2,01 4 4

Vrednosti median pri poučevanju obeh predmetov so pri vseh trditvah enake. Večina

dijakov pa meni, da je poučevanje matematike v srednji šoli pomembno, zanimivo in

navdušujoče, kar pa v tolikšni meri ne velja za biologijo.



38

Tabela 18: Razlike med poučevanjem biologije (N = 338) in matematike (N = 249) v srednji

šoli.


razlik


Q7.2 zanimivo/vsakdanje 3,53 1,84 3 3 Q15.2 3,49 1,92 3 2 0,04 0,08 0,02

Q7.3 pomembno/nepomembno 3,51 1,78 3 3 Q15.3 3,46 2,04 3 1 0,05 0,26 0,03

Q7.1 navdušujoče/dolgočasno 3,72 1,75 3 3 Q15.1 3,66 1,98 3 2 0,06 0,23 0,03

Q7.4 privlačno/neprivlačno 3,88 1,86 4 3 Q15.4 3,80 1,97 4 4 0,08 0,11 0,04

Q7.5 vznemirljivo/nevznemirljivo 4,01 1,87 4 3 Q15.5 3,91 2,01 4 4 0,10 0,14 0,05

Pri primerjavi poučevanja v srednji šoli med predmetoma ni statistično značilnih razlik,

kar se izkazuje z vrednostjo velikosti učinka, ki je v vseh primerih v območju (d < 0,1),

ki ga lahko označimo za zanemarljivega.

S pomočjo primerjav trditev lahko opazimo, da so biološke vsebine privlačnejše kot

matematične. Raziskava je pokazala, da osnovnošolske vsebine obeh predmetov niso tiste,

ki bi pritegovale k samemu predmetu, kar pa ne moremo trditi za srednješolske vsebine.

Pri poučevanju v osnovni in srednji šoli pa je po mnenju dijakov matematika

pomembnejša in zanimivejša kot biologija.

4.1.6 Primerjava sprememb pri pouku

Kodiranje je potekalo tako, da smo najprej vse odgovore z enakimi oz. podobnimi zapisi

označili z besedo ali besedno zvezo, ki te odgovore najbolj predstavi. Nato smo odgovore

prešteli in zapisali njihovo število (priloga B). Kasneje smo oblikovali skupine tako, da smo

besede ali besedne zveze združili v skupino, ki te najbolj predstavi, ter ponovno zapisali njihovo

število.



39


biologije bi (navedi tri spremembe, ki bi jih uvedel-a):«

Sklopi trditev Frekvenca Odstotek

Prazna mesta 1158 57,6

Odgovori, povezani z željo po aktivnejšem pouku 325 16,2

Odgovori, povezani s snovjo 179 8,95

Odgovori, povezani s profesorjem 62 3,1

Odgovori, povezani z dijaki 58 2,9

Nerazumljivo 49 2,4

Odgovori, povezani z IKT 47 2,3

Nič 45 2,2

Ne razumem 30 1,5

Odgovori, povezani z učbenikom in delovnim zvezkom 27 1,35

Odgovori, povezani z urami pouka 13 0,65

Ne vem 12 0,6

Odgovori, povezani z željo po manj aktivnem pouku 3 0,15

Ne 2 0,1

Skupaj 2010 100%

Ob upoštevanju neizpolnjenih mest smo pridobili 2010 odgovorov. Rezultate podajamo v

tabeli 19. Nekateri dijaki so v enem stavku zapisali več predlogov (npr.: več dela z

živalmi, ne samo predavanja; večino časa porabimo za proučevanje rastlinstva in živalstva

in le majhen del v vseh treh letih je posvečen človeku itd.), ki pa smo jih obravnavali

ločeno. Večina dijakov (N = 325; 16,2 %) si želi aktivnejši pouk z več laboratorijskega

dela, več terena, več prakse, več povezav z življenjem ipd. Sledijo odgovori, povezani s

snovjo (N = 179; 8,95 %), odgovori, povezani s profesorji (N = 62; 3,1 %), odgovori,

povezani z dijaki (N = 58; 2,9 %), ter odgovori, povezani z IKT (N = 47; 2,3 %).

Vodilna misel pri odgovorih, povezanih s profesorji, je: »da bi nas profesorji namesto preveč

podrobnih informacij naučili tisto, kar nam bo koristilo v prihodnosti, npr. kaj se dogaja z našim

telesom, če se poslužujemo nezdravega načina življenja, hrane, zdrav odnos do našega planeta,

živali, rastlin ... take stvari.«



40

Ničesar ne bi spremenilo 45 (2,2 %) učencev, pomena nekaterih odgovorov (N = 30; 1,5

%) pa nismo uspeli razvozlati.

Iz tega lahko sklepamo, da bi učitelji pri pouku biologije morali vključevati več aktivnosti

ter povezave z vsakdanjim življenjem. Podobno sta pokazali raziskavi Meškove (2009)

ter Šorge in Špernjakove (2007), v kateri si učenci in dijaki želijo več praktičnega dela.


matematike bi (navedi tri spremembe, ki bi jih uvedel-a):«





Nič 79 3,9

Nerazumljivo 65 3,2



Odgovori, povezani z urami 21 1,0

Ne razumem 21 1,0


Ne vem 12 0,6

Ne 7 0,45


Ne bi 5 0,25


Vse je super 1 0,05

Skupaj 2020 100%



41

Ob upoštevanju neizpolnjenih mest za odgovore smo pridobili 2020 odgovorov. Nekateri

dijaki so v enem stavku zapisali več predlogov (npr. lažja snov, do stopnje, ki je uporabna

v vsakdanjem življenju; več poudarka bi dal na pomen razumevanja principov in ne učenju na

pamet itd.), ki pa smo jih obravnavali ločeno. Rezultate podajamo v tabeli 20. Večina

dijakov (N = 168; 8,3 %) si želi aktivnejši pouk z več povezave z življenjem, s praktično

uporabo, z več vajami ipd. Temu sledijo odgovori, povezani s snovjo (N = 102; 5,1 %),

odgovori, povezani z dijaki (N = 61; 3 %), odgovori, povezani s profesorji (N = 57; 2,8

%), odgovori, povezani z urami (N = 21; 1 %), odgovori, povezani z IKT (N = 16; 0,8 %).

Vodilna misel pri odgovorih, povezanih z aktivnejšim poukom, se glasi: »Več bi delali na

primerih, povezanih z realnostjo.«

Ničesar ne bi spremenilo 79 (3,9 %) dijakov, pomena nekaterih odgovorov (N = 21; 1 %) pa

nismo uspeli razvozlati.

Iz tega sklepamo, da bi učitelji morali pri pouku matematike vključevati več povezav z

življenjem (uporaba snovi v vsakdanjem življenju).

4.1.7 Primerjava sprememb pri pouku s pojasnili na odgovore

Dijake smo pozvali, da k predlogom o tem, kako bi izboljšali pouk biologije in matematike

podajo utemeljitev (priloga A). Vse utemeljitve za posamezni predmet smo združili in

njihove frekvence podajamo v tabelah 21 in 22. Izpis odgovorov pa podajamo v dodatku

(priloga B).



42


biologije bi (navedi tri spremembe, ki bi jih uvedel-a in te pojasni).





Nerazumljivo 49 2,8

Nič 45 2,5



Ne razumem 30 1,7


Ne vem 9 0,5

V redu 5 0,3



Ne 2 0,1

Mi je všeč 2 0,1


Nepomembno 1 0,05

Nerazumljivo 1 0,05

Nerelevantno 1 0,05

Zelo pomembno 1 0,05

Skupaj 1769 100%

Z upoštevanjem praznih mest smo pridobili 1769 odgovorov. Rezultate podajamo v tabeli 21.

Večina dijakov (N = 1158; 65,5 %) se ni opredelila. Med tistimi, ki so podali odgovor, pa si

večina dijakov (N = 313; 17,15 %) želi aktivnejši pouk, ker je tak način pouka zanimivejši,

lažje predstavljiv, lažje razumejo, več si zapomnijo, več je povezave z življenjem ipd. Pri

odgovorih, ki so povezani s snovjo (N = 43; 2,35 %), si večina želi manj snovi.



43

Vodilna misel pri odgovorih, povezanih z aktivnejšim poukom, se glasi: »Z raziskovanjem

bi bil pouk zanimivejši in posledično snov privlačnejša.«

Ničesar ne bi spremenilo 45 (2,5 %) učencev, pomena nekaterih odgovorov (N = 30; 1,7 %) pa


Iz tega sklepamo, da bi učitelji morali snov bolje približati učencem in dijakom s pomočjo

primerov oziroma situacij iz vsakdanjega življenja ter ustrezne ponazoritve pripovedovanega

(slike, skice, videoposnetki …).



44


matematike bi (navedi tri spremembe, ki bi jih uvedel-a in te pojasni).





Nič 64 3,2

Nerazumljivo 63 3,15



Ne razumem 27 1,35

V redu 11 0,55

Ne vem 10 0,5


Ne 6 0,3

Ni zanimivo 4 0,2


Ne maram 3 0,15

Neuporabno 3 0,15

Izguba časa 2 0,1



Ni mi všeč 1 0,05

Da 1 0,05

Mi je všeč 1 0,05

Je boljše 1 0,05

Nihče ne dela 1 0,05

Skupaj 2010 100%

Z upoštevanjem praznih mest kot odgovora smo pridobili 2010 odgovorov. Rezultate podajamo

v tabeli 22. Utemeljitve smo uspeli pridobiti le od slabe tretjine dijakov. Med temi, ki so

odgovorili, pa si večina dijakov (N = 205; 10,25 %) želi aktivnejši pouk, ker je pri takem načinu



45

pouka več praktične uporabe, zanimivejše, boljše in lažje razumejo snov, več vadijo, imajo lažjo

predstavo ipd. Temu sledijo odgovori, povezani z dijaki (N = 103; 5,1 %), ki si želijo več znanja.

Sledijo odgovori, povezani s snovjo (N = 47; 2,35 %), pri kateri večina dijakov meni, da je

snovi preveč. Temu sledijo odgovori, povezani s profesorji (N = 28; 1,4 %), pri katerih si dijaki

želijo boljši prikaz snovi.

Vodilna misel pri odgovorih, povezanih z dijaki, se glasi: »Pri matematiki testi zadoščajo,

svoje znanje učenci lažje pokažemo, ko imamo čas razmišljati sami. To se kaže tudi v tem, da

večina profesorjev matematike sprašuje z vnaprej pripravljenimi nalogami, med reševanjem pa

nimajo veliko interakcij z dijakom.«

Ničesar ne bi spremenilo 64 (3,15 %) dijakov, pomena nekaterih odgovorov (N = 27; 1,35 %)

pa nismo uspeli razvozlati. Iz tega sklepamo, da bi učitelji pri pouku matematike morali

vključiti več povezav z uporabo snovi v vsakdanjem življenju in razumljivejšo razlago s

prikazom snovi, ki je težje razumljiva.

Primerjava med biologijo in matematiko

Ugotovimo lahko, da si dijaki pri obeh predmetih želijo aktivnejšega pouka. Medtem ko

si dijaki v biologiji želijo (11 %) predvsem več praktičnega dela pa si v matematiki želijo

(3 %) več povezave z življenjem in s praktično uporabo. Nobenih sprememb ne bi izvedla

le manjšina.

4.1.8 Primerjava dobrega pri pouku

Da bi presegli nivo negativne kritike, smo dijake povprašali, kaj je v obstoječem

poučevanju biologije in matematike dobrega (dodatek A). Frekvence odgovorov

podajamo v tabeli 23 in 24.



46

Tabela 23: Odgovori na vprašanje – Nedvomno je pri pouku biologije nekaj dobrega.

Povej nam, kaj je to.







Nerazumljivo 7 0,35

Nič 5 0,25

Vse 4 0,2

Ne razumem 2 0,1


Da 1 0,05

Skupaj 2010 100%

Odgovorilo je le dobrih 15 % dijakov, večina pa je pustila prostor za odgovor prazen. Z

upoštevanjem praznih mest kot odgovor smo pridobili 2010 odgovorov. Nekateri dijaki

so v enem stavku zapisali več predlogov (npr. izvemo zelo veliko o našem telesu, okolju

okoli nas; terenske vaje, laboratorijske vaje, biologija, povezana z računalništvom itd.), ki pa

smo jih obravnavali ločeno. Rezultate podajamo v tabeli 23.

Pri vprašanju, kaj je pri pouku biologije dobrega, so učenci odgovarjali: večina dijakov

(N = 164; 8,1 %) je odgovore povezala s snovjo, in sicer si želijo snov o človeku, naravi

… želijo si zanimive snovi … sledijo odgovori, povezani z aktivnejšim poukom (N = 74;

3,7 %), kjer prevladujeta odgovora laboratorijske vaje in uporaba v vsakdanjem življenju ,

sledijo odgovori, povezani s profesorji (N = 40; 2 %), kjer prevladujeta sam profesor

(njegova osebnost ipd.) in njegova razlaga ter odgovori, povezani z dijaki (N = 26; 1,3

%).

Vodilna misel pri odgovorih, povezanih s profesorji, se glasi: »Če je dobra profesorica,

sta dobra biologija in pouk, všeč mi je snov ne pa pristop učenja na pamet.«



47

Vodilna misel pri odgovorih, povezanih s snovjo, se glasi: »Po razlagi razumem, kaj se v

resnici dogaja v telesu in okolju.«

Ničesar ne bi spremenilo 5 (0,25 %) dijakov, pomena nekaterih odgovorov (N = 2; 0,1 %) pa


Iz tega sklepamo, da je pouk biologije, ki je povezan z vsakdanjim življenjem, dobro razlago

(primerna učenčevemu razumevanju) in prikazom snovi ter učiteljem, ki je do učencev in

dijakov razumevajoč, hkrati pa jih uspe s svojo osebnostjo, humorjem ipd. pritegniti v različnih

situacijah, zanimiv in učno uspešnejši.

Tabela 24: Odgovori na vprašanje – Nedvomno je pri pouku matematike nekaj dobrega.

Povej nam, kaj je to.







Nič 9 0,45

Nerazumljivo 8 0,4



Da 2 0,1

Je zanimivo 2 0,1

Ne razumem 1 0,05

Skupaj 2012 100%

Ob upoštevanju praznih mest smo pridobili 2012 odgovorov, vendar je le manjšina (okoli

12 %) bila pripravljena podati pozitivno kritiko. Nekateri učenci so v enem stavku zapisali

več predlogov (npr.: zakon profesor, nekatere teme so zelo zanimive, dobra razlaga na lahkih

primerih, redno reševanje nalog itd.), ki pa smo jih obravnavali ločeno. Rezultate podajamo

v tabeli 24.



48

Večina učencev (N = 98; 4,85 %) si želi aktivnejši pouk z računanjem, uporabnostjo, znanjem

… sledijo odgovori, povezani s snovjo (N = 60; 3 %), kjer prevladujeta odgovora vse in sama

snov. Sledijo odgovori, povezani s profesorji (N = 34; 1,7 %), kjer prevladujeta sam profesor

(njegova osebnost …) in njegova razlaga snovi ter odgovori, povezani z dijaki (N = 26; 1,3 %),

kjer je v ospredju razumevanje.

Vodilna misel se glasi: »Matematika je po mojem mnenju najboljši približek

univerzalnega vesoljnega vidika. Poznavanje je pomembno zaradi splošne razgledanosti,

poglobljeno razumevanje pa za pogoj marsikatere vrste napredka.«

Ničesar ne bi spremenilo 9 (0,45 %) dijakov, pomena nekaterih odgovorov (N = 1; 0,05 %) pa


Iz tega sklepamo, da je pouk matematike zanimivejši in učno uspešnejši, če je vanj

vključena uporaba z vsakdanjim življenjem, modeli in učiteljem, ki je do učencev in

dijakov razumevajoč, hkrati pa jih uspe s svojo osebnostjo, humorjem ipd. pritegniti v

različnih situacijah.



49

4.1.9 Primerjava medpredmetnega povezovanja biologije in matematike

Dijakom smo ponudili možnost, da sami ponudijo predlog za medpredmetne povezave.

Tabela 25: Odgovori na vprašanje – Med biologijo in matematiko obstajajo povezave,

le v šoli jih ni. Predlagaj, kako bi lahko povezali oba predmeta.




Ne vem 35 1,7


Ne vidim povezav 16 0,8

Nerazumljivo 15 0,7

Ne tega 9 0,45


Ne bi 7 0,35


Odgovori, povezani s predmetom 4 0,2

Ne da se 3 0,15


Ne 2 0,1


Ju že povezujemo 1 0,05

Več stvari je 1 0,05

Ne znam si predstavljati 1 0,05

Skupaj 2010 100%

Ugotovimo lahko, da je ob upoštevanju praznih mest kot odgovor odgovorila le dobra

desetina dijakov (N = 2010 odgovorov). Nekateri dijaki so v enem stavku zapisali več

predlogov (npr. primeri iz matematike pri biologiji in obratno, krožki ali obvezne izbirne

vsebine, projekti, naravoslovni dnevi, raziskovalni tabori, raziskovalne naloge itd.), ki pa smo

jih obravnavali ločeno. Rezultate podajamo v tabeli 25.



50

Večina dijakov (N = 95; 4,7 %) si želi aktivnejši pouk z računanjem, laboratorijskimi vajami,

projektnimi dnevi, naravoslovnimi dnevi, terenom, učenjem matematike pri biologiji in obratno

… temu sledijo odgovori, povezani s snovjo (N = 29; 1,45 %), kjer prevladuje odgovor statistika

ter odgovori, povezani s profesorji (N = 6; 0,3 %), kjer je v ospredju razlaga.

Vodilna misel se glasi: »Lahko bi povezali spreminjanje nekih količin v BIO z MAT

funkcijami. Tako bi s pomočjo lastnosti funkcij opazovali vpliv različnih pogojev na

spreminjanje. Delitve celic bi se dalo povezati z zaporedji. Predstavitve ekosistemov in

kraljestev so možne tudi z množicami. Računanje verjetnosti za recimo kakšno določeno

mutacijo ali verjetnost, da se izrazi nek genom čez nekaj generacij. Pri meritvah kakšnih

lastnosti pri večji populaciji bi lahko povezali s statistiko. (Matematika je osnova vsemu

in tako sta bili biologija in matematika že od nekdaj povezani.)«

Povezav ne vidi 16 (0,8 %) dijakov, pomena nekaterih odgovorov (N = 30; 1,5 %) pa nismo

uspeli razvozlati.

Iz tega sklepamo, da bi učenci povezali oba predmeta tako, da bi pri matematiki vključili

biologijo tam, kjer se snov navezuje nanjo (dedovanje …) in obratno bi naredili pri biologiji

(uporaba formul …), zato pa je potrebno, da se učitelji med seboj povežejo in si tako izmenjajo

znanje ter se obenem dopolnjujejo.

4.1.10 Poklicne namere

Dijake smo povprašali o njihovih poklicnih namerah po koncu študija (tabela 26, dodatek

A).

Gašparič, T.: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Magistrsko delo . Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za

biologijo, 2018.

51

Tabela 26: Po končanem študiju bi se želel-a zaposliti v delovni organizaciji s področja, ki bi ga najbolje označili kot.

Koda ZAPOSLITEV N F1

%

F2

%

F3

%

F4

%

F5

%

F6

%

F7

%

AS SD Med Mod

Q21.11 Raziskovanje in razvoj povsem resnično/

povsem neresnično

217 39

5,8

23

3,4

25

3,7

33

4,9

34

5,1

34

5,1

29

4,3

4,00 2,04 4 1

Q21.14 Vzgoja in izobraževanje povsem resnično/

povsem neresnično

217 35

5,2

27

4,0

26

3,9

38

5,7

30

4,5

38

5,7

23

3,4

3,95 1,97 4 4

Q21.8 Okoljske in

naravovarstvene dejavnosti

povsem resnično/

povsem neresnično

217 30

4,5

31

4,6

32

4,8

37

5,5

37

5,5

23

3,4

27

4,0

3,91 1,92 4 4

Q21.3 Informacijske in

komunikacijske dejavnosti

povsem resnično/

povsem neresnično

217 35

5,2

24

3,6

37

5,5

44

6,6

29

4,3

28

4,2

20

3,0

3,79 1,88 4 4

Q21.6 Kulturne razvedrilne in

rekreacijske dejavnosti

povsem resnično/

povsem neresnično

217 42

6,3

28

4,2

27

4,0

38

5,7

34

5,1

29

4,3

19

2,8

3,72 1,95 4 1

Q21.4 Inženiring povsem resnično/

povsem neresnično

217 34

5,1

32

4,8

37

5,5

41

6,1

30

4,5

24

3,6

19

2,8

3,69 1,86 4 4

Q21.1 Družbene dejavnosti povsem resnično/

povsem neresnično

217 50

7,5

27

4,0

26

3,9

35

5,2

28

4,2

27

4,0

24

3,6

3,65 2,05 4 1

Q21.5 Kmetijstvo in lov,

gozdarstvo, ribištvo

povsem resnično/

povsem neresnično

217 63

9,4

18

2,7

21

3,1

33

4,9

31

4,6

21

3,1

30

4,5

3,62 2,17 4 1

Q21.2 Finance povsem resnično/

povsem neresnično

217 47

7,0

31

4,6

27

4,0

45

6,7

21

3,1

18

2,7

28

4,2

3,59 2,02 4 1

Q21.12 Trgovina povsem resnično/

povsem neresnično

217 46

6,9

28

4,2

31

4,6

40

6,0

29

4,3

22

3,3

21

3,1

3,59 1,96 4 1

Q21.13 Turizem in gostinstvo povsem resnično/

povsem neresnično

217 42

6,3

30

4,5

36

5,4

36

5,4

32

4,8

22

3,3

19

2,8

3,59 1,91 4 1

Q21.7 Obramba in varnost povsem resnično/

povsem neresnično

217 47

7,0

30

4,5

28

4,2

46

6,9

21

3,1

24

3,6

21

3,1

3,55 1,97 4 1

Q21.10 Proizvodne in predelovalne

dejavnosti (industrija,

gradbeništvo, promet ipd.)

povsem resnično/

povsem neresnično

217 59

8,8

27

4,0

28

4,2

30

4,5

23

3,4

28

4,2

22

3,3

3,47 2,09 3 1

Q21.9 Pravo povsem resnično/

povsem neresnično

217 61

9,1

28

4,2

29

4,3

27

4,0

25

3,7

23

3,4

24

3,6

3,42 2,10 3 1



52

Po končanem študiju se dijaki najbolj želijo zaposliti v delovni organizaciji s področja

prava, proizvodne in predelovalne dejavnosti (industrija, gradbeništvo, promet ipd.),

obramba in varnost ipd. (tabela 26). Iz tega sklepamo, da pri dijakih upada zanimanje za

naravoslovne znanosti, kar so v svojih raziskavah zapisali tudi Šorgo in Špernjakova

(2007) ter Kotnikova (2016).

4.1.11 Primerjava z drugimi raziskavami

Izvedli smo primerjavo rezultatov, ki jih je pokazala naša raziskava, in rezultatov,

pridobljenih s pomočjo raziskav v diplomskih nalogah Mirjane Meško (2009) in Andreje

Kotnik (2016).

Tabela 27: Razlike med primerjavo predmetov glede priljubljenosti pri Gašparič (N =

670), Kotnik (N = 270) in Meško.

Gašparič –

Kotnik

d

Gašparič –

Meško (OŠ)

d

Gašparič –

Meško (SŠ)

d

Kotnik –

Meško

(OŠ)

d

Kotnik –

Meško

(SŠ)

d

Matematika 1,972 2,498 1,667 0,095 0,414

Biologija 1,854 1,929 1,797 0,248 0,204

Kemija 2,116 2,188 1,501 0,228 0,551

Tehnika in

tehnologija

1,123 1,388 / 0,023 /

Fizika 1,709 2,212 1,97 0,071 0,042

Informatika

(računalništvo)

/ / 1,343 / /

Rezultate smo primerjali s pomočjo programa Psychometrica, kjer smo izračunali velikost

učinka za posamezen predmet. Osnova za primerjanje je bila priljubljenost posameznih

predmetov, predstavljenih v tabeli 28. Naša raziskava pri vseh predmetih v primerjavi z

drugima raziskavama kaže veliko velikost učinka. Pri raziskavah Kotnikove (2016) in

Meškove (2009) v osnovni šoli pa se kaže pri biologiji in kemiji majhna velikost učinka,

medtem ko pri ostalih predmetih ni velikosti učinka. Prav tako se pri raziskavah Kotnikove

(2016) in Meškove (2009) v srednji šoli kaže pri biologiji majhna velikost učinka, pri

matematiki in kemiji pa srednja velikost učinka. Razlike v raziskavah Kotnikove in



53

Meškove so majhne, naše vrednosti pa zelo odstopajo. Menimo, da do takih razlik prihaja,

ker smo v raziskavi imeli manj stopenjsko lestvico (od 1 do 6) v primerjavi z ostalima

dvema raziskavama (od 1 do 17). Biologija po priljubljenosti v naši raziskavi, raziskavi

Kotnikove in raziskavi Meškove v osnovni šoli spada med priljubljene predmete, med tem

ko je pri raziskavi Meškove v srednji šoli med manj priljubljenimi. Matematika pa v naši

raziskavi spada med priljubljene predmete, v raziskavi Kotnikove je med manj

priljubljenimi, v raziskavi Meškove pa je v osnovni šoli med manj priljubljenimi, v srednji

šoli pa med priljubljenimi.



54

5 Diskusija

Namen raziskovalnega dela magistrske naloge je bil preveriti odnos dijakov do predmetov

biologija in matematika. S pomočjo dijakov pa smo skušali ugotoviti, kaj jim je pri pouku

biologije in matematike všeč oz. kaj jim ni všeč ter kaj bi se dalo v posamezen predmet

še vključiti ali v njem spremeniti, da bi bil le-ta zanimivejši in poučevanje učinkovitejše. Nato

pa smo skušali raziskati, kako oz. na kakšen način bi dijaki povezali biologijo in

matematiko.

V raziskavi smo ugotovili, da spadata biologija in matematika med priljubljene predmete

znotraj podanega nabora, sledijo kemija, tehnika in tehnologija ter fizika. Med najmanj

priljubljene predmete spada informatika (računalništvo). Langova (2017) in Kotnikova

(2016) sta ugotovili, da biologija spada med priljubljene predmete, medtem ko je

matematika med manj priljubljenimi predmeti.

Raziskave je pokazala tudi, da je dijakom pri pouku biologije všeč snov o človeku, naravi,

… všeč so jim laboratorijske vaje, uporaba predmeta v vsakdanjem življenju, sam profesor

(njegova osebnost …) in njegova razlaga, pozitivno vzdušje pri pouku, zanimiv način

prikaza snovi (slike, videi, modeli …) itd. Ni jim pa všeč obsežnost snovi, nezanimivo

podana snov, slaba in nerazločna razlaga snovi, preobsežnost učbenikov, veliko

strokovnih besed, preveč prepisovanja s table ali narekovanj itd.

Pri pouku matematike je dijakom všeč aktiven pouk z računanjem, uporabnostjo v

vsakdanjem življenju, znanjem, razumevanjem povedanega, reševanjem problemov,

logičnim mišljenjem. Všeč jim je tudi sam profesor (njegova osebnost …) in njegova

razlaga, pozitivno vzdušje pri pouku, uporaba tehnologije, zanimiv način prikaza snovi

itd. Ni jim pa všeč hitenje, dokazovanje, veliko računanja, učenje formul na pamet,

obsežnost snovi, nezanimivo podana snov, slaba razlaga snovi, preobsežnost učbenikov

in delovnih zvezkov itd.

Dijaki si želijo sprememb pri pouku biologije tako, vključili bi več laboratorijskega dela,

več terena, več prakse, več povezav z življenjem, boljši prikaz snovi, manj strokovnih

besed, boljšo razlago snovi (prilagojena starosti dijakov …), več slik, več videov, več



55

prezentacij itd. Navedeno pojasnjujejo z argumenti, kot so: zanimivejši način pouka, lažje

predstavljiv, lažje razumljiv, večje pomnjenje, več je povezave z življenjem itd.

Pri pouku matematike si dijaki želijo sprememb tako, in sicer bi vključili več povezav z

življenjem, več praktične uporabnosti, več vaj, manj abstraktnosti, več izzivov, boljši

prikaz snovi, boljše in zanimive razlage, več vključevanja IKT v pouk (geogebra, apleti,

kalkulator, interaktivni učbeniki …), kar pojasnjujejo z argumenti, kot so: več je povezave

z življenjem in s praktično uporabo, zanimivejši način pouka, lažje predstavljiv, lažje

razumljiv, več je pomnjenja, večja uporaba logičnega mišljenja, lažje prehajanje na težje

naloge itd.

V naši raziskavi so dijaki podali, da bi matematiko in biologijo povezali s projektnimi

dnevi, naravoslovnimi dnevi, terenom, učenjem matematike pri biologiji in obratno, s

snovmi kot so genetika, statistika, zaporedja … s povezovanjem profesorjev in njihovo

izmenjavo snovi itd.

Dijaki so v anketi z odgovori na vprašanja podali veliko število nepodanih prostih

odgovorov, kar se je po mojem mnenju zgodilo, ker se nekaterim ni dalo pisati, nekateri

niso znali odgovoriti na vprašanje, nekaterim se je mudilo h koncu, nekateri pa so anketo

izpolnili, da so imeli mir pred profesorji, ki so jih k temu pozvali.

Zaključki:

V šolah je potrebno v sam pouk vključiti več praktičnega dela, več samostojnosti, več

poskusov, več prepletanja učnih vsebin z vsakdanjim življenjem ter tako narediti pouk

zanimivejši.

Stari način poučevanja z uporabo prosojnic in učiteljevim predavanjem ni zanimiv, je

težje predstavljiv in manj je pomnenja.

Poučevanje je potrebno prilagoditi novim načinom, ki vključujejo uporabo računalnika

za razne meritve in prikaze najrazličnejših demonstracij, apletov itd. ter v sam pouk

vnesti medpredmetno povezovanje.

Medpredmetno povezovanje je potrebno zaradi združitve več procesov in znanj v neko

celoto, katere s specialnostjo v eni smeri ne moremo razumeti in izgraditi.



56

Možnost nadaljnjih raziskav se kaže v proučevanju različnih učnih ur medpredmetnega

poučevanja s časovno organizacijo in s primernimi učnimi zgledi za učence in dijake ter

v vrednotenju medpredmetnih povezav. S tem bi učiteljem omogočili večji vpogled v

kakovostno medpredmetno povezovanje, pripravo nanj in evalvacijo oziroma vrednotenje.

Na ta način pa bi tudi učenci ali dijaki dobili vpogled v uporabnost naučenega v

vsakdanjem življenju in učiteljev ne bi spraševali: »Kje bomo pa to v življenju

potrebovali?«



57

6 Viri in literatura

Arzenšek, K., Deutsch, S., Košpenda, V., Kumer, V., Laco, J., Lamut, N., Lazar, J.,

Širec, A. (2011). Medpredmetno povezovanje kot strategija za kakovostno učenje

učencev v osnovni šoli. Vodenje v vzgoji in izobraževanju. Letnik 9. Številka 1. Str.

33–58. Pridobljeno 25. 9. 2017 na spletni strani:

file:///C:/Users/Tadeja/Downloads/Medpredmetno_URN-NBN-SI-DOC-

TW57QGYK%20(1).pdf

Bevc, V. (2005). Medpredmetno načrtovanje in povezovanje vzgojno-izobraževalnega

dela. V Rutar Ilc, Z., Rupnik Vec, T., Bevc, V., Vesel, J., Žakelj A., Debeljak, B.,

Zupan, A., Kač, L., Steinbuch, M., Wechtersbach, R., Sentočnik, S. (2005).

SPODBUJANJE aktivne vloge učenca v razredu: zbornik prispevkov . Ljubljana. Zavod

Republike Slovenije za šolstvo.

Blažič, M., Ivanuša Grmek, M., Kramar, M., Strmčnik, F. (2003). Didakta. Novo

mesto: Visokošolsko središče, Inštitut za raziskovalno in razvojno delo.

Breg, A. (2016). Medpredmetno povezovanje matematike in biologije v gimnazijah .

Maribor. Fakulteta za naravoslovje in matematiko, oddelek za matematiko in

računalništvo. Pridobljeno 3. 10. 2017 na spletni strani:

https://dk.um.si/Dokument.php?id=97863

Field, A. (2009). Discovering statistics using SPSS. Third edition. Sage publications.

Hodnik Čadež, T. (2007). Učitelj kot raziskovalec medpredmetnega povezovanja. V

Krek, J., Hodnik Čadež, T., Vogrinc, J., Sicherl Kafol, B., Devjak, T., Štemberger, V.

(2007). Učitelj v vlogi raziskovalca: akcijsko raziskovanje na področjih

medpredmetnega povezovanja in vzgojne zasnove v javni šoli. Ljubljana. Pedagoška

fakulteta. Str. 131–149.

Hribernik, M. (2013). Medpredmetno povezovanje v 3. razredu osnovne šole. Maribor.

Pedagoška fakulteta, oddelek za razredni pouk. Pridobljeno 22. 1. 2018 na spletni

strani: https://dk.um.si/Dokument.php?id=58985





58

Ivanuša Grmek, M., Čagran, B., Sadek, L. (2009). Didaktični pristopi pri poučevanju

predmeta spoznavanje okolja v tretjem razredu osnovne šole. Ljubljana. Pedagoški

inštitut. Pridobljeno 4. 3. 2018 na spletni strani:

http://www.pei.si/UserFilesUpload/file/zalozba/ZnanstvenaPorocila/03_09_didakti%

C4%8Dnipristopipripoucevanjupredmetaspoznavanjeokoljavtretjemrazreduosnovnes

ole.pdf

Jerenec, S. (2011). Medpredmetno načrtovanje vsebin pri pouku matematike v srednji

šoli. Maribor. Fakulteta za naravoslovje in matematiko, oddelek za matematiko in

računalništvo. Pridobljeno 22. 1. 2018 na spletni strani:


Kontler Salamon, J. (2011). Kako odpraviti neskladja med naravoslovnimi in

družboslovnimi študiji. Delo. Pridobljeno 25. 1. 2018 na spletni strani:

http://www.delo.si/druzba/delova-borza-dela/kako-odpraviti-neskladja-med-

naravoslovnimi-in-druzboslovnimi-studiji.html

Kotnik, A. (2016). Odnos učencev do biologije in naravoslovnih predmetov v osnovni

šoli. Maribor. Fakulteta za naravoslovje in matematiko, oddelek za biologijo.

Pridobljeno 25. 9. 2017 na spletni strani: https://dk.um.si/Dokument.php?id=97677

Kuščer, K. (2000). Integriran pouk: priročnik za obdelavo tematskega sklopa

Sadovnjak. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Lang, V. (2017). Motivacija slovenskih dijakov za pouk biologije. Maribor. Fakulteta

za naravoslovje in matematiko, oddelek za biologijo. Pridobljeno 25. 9. 2017 na spletni

strani: https://dk.um.si/Dokument.php?id=118755

Marentič Požarnik, B. (2007). Okoljska vzgoja kot vzgoja za trajnostni razvoj – nekaj

izhodišč za uveljavljanje medpredmetnega kurikularnega področja v kurikulu. V

Žakelj, A., Pušnik, M., Turk Škraba, M., Lesjak Reichenberg, M. (2007). KURIKUL

kot proces in razvoj: Zbornik prispevkov posveta, Postojna, 17.–19. 1. 2007.

Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Str. 210–220.

Meško, M. (2009). Odnos slovenskih osnovnošolcev in srednješolcev do učnega

predmeta biologija. Maribor. Fakulteta za naravoslovje in matematiko, oddelek za

biologijo. Pridobljeno 25. 9. 2017 na spletni strani:

http://www.pei.si/UserFilesUpload/file/zalozba/ZnanstvenaPorocila/03_09_didakti%C4%8Dnipristopipripoucevanjupredmetaspoznavanjeokoljavtretjemrazreduosnovnesole.pdf




http://www.delo.si/druzba/delova-borza-dela/kako-odpraviti-neskladja-med-naravoslovnimi-in-druzboslovnimi-studiji.html

http://www.delo.si/druzba/delova-borza-dela/kako-odpraviti-neskladja-med-naravoslovnimi-in-druzboslovnimi-studiji.html





59


Pavlič Škerjanc, K. (2007). (Kros) kurikularne povezave: od fragmentiranosti do

holizma. V Žakelj, A., Pušnik, M., Turk Škraba, M., Lesjak Reichenberg, M. (2007).

KURIKUL kot proces in razvoj: Zbornik prispevkov posveta, Postojna, 17.–19. 1.

2007. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Str. 172–181.

Polšak, A. (2007). Medpredmetno povezovanje in učni načrt. Geografija v šoli. Letnik

16, številka 2, str. 33–43. Psychometrica. Pridobljeno 13. 12. 2017 na spletni strani:


Rutar Ilc, Z., Pavlič Škerjanc, K. (2010). MEDPREDMETNE in kurikularne povezave:

priročnik za učitelje. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 15. 1. 2018 na spletni strani:


Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 15. 1. 2018 na spletni strani:


Stepišnik, J. (2004). Naravoslovno-tehnično opismenjevanje v konceptu splošnega

izobraževanja. Ljubljana. Fakulteta za matematiko in fiziko. Pridobljeno 15. 1. 2018

na spletni strani: https://www.fmf.uni-lj.si/~stepisnik/obj_clanki/opismenjevanje.pdf

Širec, A., Arzenšek, K., Deutsch, S., Košpenda, V., Kumer, V., Laco, J., Lamut, N. in

Lazar, J. (2011). Medpredmetno povezovanje kot strategija za kakovostno učenje

učencev v osnovni šoli. V Vodenje v vzgoji in izobraževanju. Letnik 9, številka 1, str.

33–58. Pridobljeno 29. 9. 2017 na spletni strani:

https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TW57QGYK/

Memorandum o vseživljenjskem učenju. (2000). Evropska komisija. Bruselj.

Pridobljeno 15. 1. 2018 na spletni strani:

http://arhiv.acs.si/dokumenti/Memorandum_o_vsezivljenjskem_ucenju.pdf

Šorgo, A. (2010). Connecting biology and mathematics: first prepare the teachers.

Life sciences education. Letnik 9, številka 3, str.126–200. Pridobljeno 15. 1. 2018 na

spletni strani: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2931666/





https://www.fmf.uni-lj.si/~stepisnik/obj_clanki/opismenjevanje.pdf

https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TW57QGYK/

http://arhiv.acs.si/dokumenti/Memorandum_o_vsezivljenjskem_ucenju.pdf

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2931666/



60

Šorgo, A., Kocijančič, S. (2006). Demonstration of biological processes in lakes and

fishponds through computerised laboratory practice. Journal of engineering

education. Letnik 22, številka 6, str. 1224–1230. Pridobljeno 15. 1. 2018 na spletni

strani:

https://www.researchgate.net/publication/233635389_Demonstration_of_biological_

processes_in_lakes_and_fishponds_through_computerised_laboratory_practice

ŠORGO, A., ŠPERNJAK, A. (2007). Profesorice bi morale bit zgoraj brez ali kaj

spremeniti v pouku biologije. Vzgoja in izobraževanje: revija za teoretična in praktična

vprašanja vzgojno-izobraževalnega dela. Letnik 38, številka 5, str. 37–40.

Šorgo, A., Šteblaj, M. (2007). Učni načrti in njihov vpliv na medpredmetno

povezovanje naravoslovnih predmetov v gimnaziji. V Pedagoška obzorja. Letnik 22,

številka 1–2, str. 113–127.

Šorgo, A., Dojer, B., Golob, N., Repnik, R., Repolusk, S., Pesek, I., Ploj Virtič, M.,

Špernjak, A., Špur, N. (2018). Opinions about STEM content and classroom

experiences as predictors of upper secondary school students’ career aspirations to

become researchers or teachers. Journal of Research in Science Teaching. Pridobljeno

3. 5. 2018 na spletni strani: https://onlinelibrary.wiley.com/toc/10982736/0/0

Štemberger, V. (2007). Načrtovanje in izvajanje medpredmetnih povezav. V Krek, J.,

Hodnik Čadež, T., Vogrinc, J., Sicherl Kafol, B., Devjak, T., Štemberger, V. (2007).

Učitelj v vlogi raziskovalca: akcijsko raziskovanje na področjih medpredmetnega

povezovanja in vzgojne zasnove v javni šoli. Ljubljana. Pedagoška fakulteta. Str. 93–

111.

Terminološki slovar vzgoje in izobraževanja (2008–2009). Agencija za raziskovanje

RS. Pridobljeno 25. 9. 2017 na spletni strani:

http://www.termania.net/slovarji/terminoloski-slovar-vzgoje-in-

izobrazevanja/3474791/medpredmetno-

povezovanje?query=medpredmetno+povezovanje&SearchIn=All&tl=2

Tyler-Wood, T., Knezek, G., & Christensen, R. (2010). Instruments for Assessing

Interest in STEM Content and Careers. Journal of Technology and Teacher Education,

18(2), 341–363.

https://www.researchgate.net/publication/233635389_Demonstration_of_biological_processes_in_lakes_and_fishponds_through_computerised_laboratory_practice

https://www.researchgate.net/publication/233635389_Demonstration_of_biological_processes_in_lakes_and_fishponds_through_computerised_laboratory_practice

https://onlinelibrary.wiley.com/toc/10982736/0/0

http://www.termania.net/slovarji/terminoloski-slovar-vzgoje-in-izobrazevanja/3474791/medpredmetno-povezovanje?query=medpredmetno+povezovanje&SearchIn=All&tl=2





61

Vilhar, B., Zupančič, G., Vičar, M., Sojar, A., Devetak, B., Gilčvert Berdnik, D.,

Sobočan, V. (2008a). UČNI načrt. Biologija: gimnazija: klasična, strokovna

gimnazija: obvezni predmet (140, 175, 280 ur), izbirni predmet in matura (35, 70, 140,

175, 210 ur). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.


http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2010/programi/media/pdf/ucni_nacrti/U

N_BIOLOGIJA_strok_gimn.pdf

Vilhar, B., Zupančič, G., Vičar, M., Sojar, A., Devetak, B., Gilčvert Berdnik, D.,

Sobočan, V. (2008b). UČNI načrt. Biologija: gimnazija: splošna gimnazija: obvezni

predmet (210 ur), izbirni predmet (35, 70, 105 ur), matura (105 + 35 ur). Ljubljana:

Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 15. 1. 2018 na spletni

strani:

http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2010/programi/media/pdf/ucni_nacrti/U

N_BIOLOGIJA_gimn.pdf

Žakelj, A. (2008). Posodabljanje kurikula za večjo fleksibilnost učnega procesa. V

Nolimal, F., Milekšič, V., Skvarč, M., Kerndl, M., Lesničar, B., Furlan, B., Rapac, J.

(2008). FLEKSIBILNI predmetnik – pot do večje avtonomije, strokovne odgovornosti

in kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela: zbornik prispevkov. Ljubljana. Zavod

Republike Slovenije za šolstvo.

Žakelj, A., Bon Klanjšček, M., Kmetič, S., Repolusk, S., Ruter, A. (2008). Učni načrt,

Matematika: gimnazija: splošna, klasična in strokovna gimnazija: obvezni predmet in

matura (560 ur). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.


http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_

UN/UN_matematika.pdf

Žakelj, A., Valenčič Zuljan, M. (2015). Učenci z učnimi težavami pri matematiki:

prepoznavanje učnih težav in model pomoči. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za

šolstvo.

Žibert, S. (2007). Medpredmetna povezanost vzgojnih predmetov v prvih treh razredih.

Razredni pouk: revija zavoda RS za šolstvo. Letnik 9, številka 3, str. 27–32.

http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2010/programi/media/pdf/ucni_nacrti/UN_BIOLOGIJA_strok_gimn.pdf

http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2010/programi/media/pdf/ucni_nacrti/UN_BIOLOGIJA_strok_gimn.pdf

http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2010/programi/media/pdf/ucni_nacrti/UN_BIOLOGIJA_gimn.pdf

http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2010/programi/media/pdf/ucni_nacrti/UN_BIOLOGIJA_gimn.pdf

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_matematika.pdf

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_matematika.pdf



62

7 Priloge

7.1 Priloga A: Anketni vprašalnik o medpredmetnem povezovanju

matematike in biologije

Medpredmetno povezovanje biologije in matematike

Spoštovani dijak/dijakinja!

Sem Tadeja Gašparič, študentka izobraževalne biologije in matematike. Pred teboj je

anketni vprašalnik, s katerim ugotavljam, kako bi v šoli uporabljali in povezovali snov iz

matematike pri biologiji in obratno. Vprašalnik je anonimen in vsi odgovori bodo skrbno

varovani, rezultati pa bodo prikazani na način, da iz njih ne bo mogoče razbrati identitete

posameznika.

Prosim, da natančno prebereš vprašanja oziroma postavke, temeljito razmisliš in iskreno

odgovoriš. Odgovore vpiši v ustrezna polja, jih obkroži ali kako drugače označi.

Za sodelovanje se ti iskreno zahvaljujem!

___________________________________________________________________________

1. Odnos do predmetov biologija, fizika, kemija, matematika, tehnika in tehnologija

ter informatika (računalništvo).

Po vrstnem redu za vsak predmet označi, kateri je najbolj in kateri najmanj priljubljen (1 –

najbolj priljubljen, 6 – najmanj priljubljen). Označi le eno številko za vsako od spodaj

navedenih trditev.

Biologija

Fizika

Kemija

Matematika

Tehnika in tehnologija

Informatika (računalništvo)



63

2. Biologija

2.1 Biološke vsebine (botanika, zoologija, genetika, mikrobiologija, agronomija,

veterina, medicina ipd.) so:

Odgovarjaš tako, da izbereš številko, ki najbolje odraža položaj med skrajnima stališčema.

1 2 3 4 5 6 7

navdušujoče dolgočasne

zanimive vsakdanje

pomembne nepomembne

privlačne neprivlačne

vznemirljive nevznemirljive

2.2 Večina vsebin predmeta biologija v osnovni šoli je bila:


1 2 3 4 5 6 7

navdušujoča dolgočasna

zanimiva vsakdanja

pomembna nepomembna

privlačna neprivlačna

vznemirljiva nevznemirljiva

2.3 Večina vsebin predmeta biologija v srednji šoli je bila:


1 2 3 4 5 6 7


zanimiva vsakdanja

pomembna nepomembna





64

2.4 Poučevanje biologije v osnovni šoli je bilo:


1 2 3 4 5 6 7

navdušujoče dolgočasno

zanimivo vsakdanje

pomembno nepomembno

privlačno neprivlačno

vznemirljivo nevznemirljivo

2.5 Poučevanje biologije v srednji šoli je bilo:


1 2 3 4 5 6 7


zanimivo vsakdanje

pomembno nepomembno



2.6 Če bi imel-a možnost, da nekaj spremenim pri pouku biologije bi (navedi tri

spremembe, ki bi jih uvedel-a).

a)_______________________

Odločitev utemelji:

Spremembo bi uvedel-a, ker ______________________________

b)_______________________



c) _____________________





65

2.7 Nedvomno je pri pouku biologije nekaj dobrega. Povej nam, kaj je to:

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

3. Matematika

3.1 Matematične vsebine (statistika, algebra, geometrija, algoritmi in programiranje,

finančna matematika, optimizacijske metode, matematično modeliranje ipd.) so:


1 2 3 4 5 6 7

navdušujoče dolgočasne

zanimive vsakdanje

pomembne nepomembne

privlačne neprivlačne

vznemirljive nevznemirljive

3.2 Večina vsebin predmeta matematika v osnovni šoli je bila:


1 2 3 4 5 6 7


zanimiva vsakdanja

pomembna nepomembna



3.3 Večina vsebin predmeta matematika v srednji šoli je bila:


1 2 3 4 5 6 7


zanimiva vsakdanja

pomembna nepomembna





66

3.4 Poučevanje matematike v osnovni šoli je bilo:


1 2 3 4 5 6 7


zanimivo vsakdanje

pomembno nepomembno



3.5 Poučevanje matematike v srednji šoli je bilo:


1 2 3 4 5 6 7


zanimivo vsakdanje

pomembno nepomembno



3.6 Če bi imel-a možnost, da nekaj spremenim pri pouku matematike bi (navedi tri

spremembe, ki bi jih uvedel-a).

a)________________________



b)_______________________



c) _____________________





67

3.7 Nedvomno je pri pouku matematike nekaj dobrega. Povej nam, kaj je to:

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

4. Medpredmetno povezovanje

Med matematiko in biologijo obstajajo povezave, le v šoli jih ni. Predlagaj, kako bi

lahko povezali oba predmeta.

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________



68

5. Poklicne namere

Po končanem študiju bi se želel-a zaposliti v delovni organizaciji s področja, ki bi

ga najbolje označili kot:

Označi eno od številk med trditvama povsem resnično in povsem neresnično tako, da bo

mogoče nedvoumno razbrati, kako močno le-te držijo zate. Označi le eno številko za

vsako od spodaj navedenih trditev.

Družbene

dejavnosti

povsem

resnično

1 2 3 4 5 6 7 povsem

neresnično

Finance povsem

resnično

1 2 3 4 5 6 7 povsem

neresnično

Informacijske in

komunikacijske

dejavnosti

povsem

resnično

1 2 3 4 5 6 7 povsem

neresnično

Inženiring povsem

resnično

1 2 3 4 5 6 7 povsem

neresnično

Kmetijstvo in

lov, gozdarstvo,

ribištvo

povsem

resnično

1 2 3 4 5 6 7 povsem

neresnično

Kulturne

razvedrilne in

rekreacijske

dejavnosti

povsem

resnično

1 2 3 4 5 6 7 povsem

neresnično

Obramba in

varnost

povsem

resnično

1 2 3 4 5 6 7 povsem

neresnično

Okoljske in

naravovarstvene

dejavnosti

povsem

resnično

1 2 3 4 5 6 7 povsem

neresnično

Pravo povsem

resnično

1 2 3 4 5 6 7 povsem

neresnično

Proizvodne in

predelovalne

dejavnosti

(industrija,

gradbeništvo,

promet ipd.)

povsem

resnično

1 2 3 4 5 6 7 povsem

neresnično

Raziskovanje in

razvoj

povsem

resnično

1 2 3 4 5 6 7 povsem

neresnično

Trgovina povsem

resnično

1 2 3 4 5 6 7 povsem

neresnično

Turizem in

gostinstvo

povsem

resnično

1 2 3 4 5 6 7 povsem

neresnično

Vzgoja in

izobraževanje

povsem

resnično

1 2 3 4 5 6 7 povsem

neresnično



69

6. Osnovni podatki (obkroži):

letnik: 1 2 3 4

spol: M Ž

Tvoja povprečna ocena pri biologiji za vsak letnik:

1. letnik: 2 3 4 5

2. letnik: 2 3 4 5

3. letnik: 2 3 4 5

4. letnik (izbirni predmet): 2 3 4 5

Tvoja povprečna ocena pri matematiki za vsak letnik:

1. letnik: 2 3 4 5

2. letnik: 2 3 4 5

3. letnik: 2 3 4 5

4. letnik: 2 3 4 5

Od kod prihajaš?

(Obkroži številko, pod katero je

navedena tvoja regija.)

1. Pomurska regija

2. Podravska regija

3. Koroška regija

4. Savinjska regija

5. Zasavska regija

6. Spodnjeposavska regija

7. Jugovzhodna Slovenija

8. Osrednjeslovenska regija

9. Gorenjska regija

10. Notranjsko-kraška regija

11. Goriška regija

12. Obalno-kraška regija



70

Slika 2: Statistične regije Slovenije (vir:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Statisti%C4%8Dne_regije_Slovenije).

https://sl.wikipedia.org/wiki/Statisti%C4%8Dne_regije_Slovenije



71

7.2 Priloga B: Rezultati anketnega vprašalnika

Biologija

Tabela 28: Če bi imel-a možnost, da pri pouku biologije nekaj spremeniš bi (navedi tri

spremembe, ki bi jih uvedel-a) ter jih pojasni.

Frekvenca Odstotek

Odgovori, povezani z željo

po aktivnejšem pouku

Več laboratorijskih vaj 121 6,0

Več prakse 51 2,5

Več terena 49 2,4

Več povezave z življenjem 18 0,9

Več življenjskih tem 18 0,9

Zanimivejše 16 0,8

Več laboratorijski vaj, več

terena

12 0,6

Več raziskovanj 5 0,25

Več aktivnosti 5 0,25

Več medpredmetnih

povezav

5 0,25

Več poskusov 4 0,2

Več govornih nastopov 2 0,1

Več zanimivosti 2 0,1

Več dela v skupini, več

kvizov

1 0,05

Bolj sproščen pouk 1 0,05

Bolj strukturirano

poučevanje

1 0,05

Bolj uporabno 1 0,05

Več uporabnih nalog 1 0,05

Več asociacij 1 0,05

Več diskusij 1 0,05

Več diskutiranj 1 0,05

Več modelov 1 0,05

Več nalog 1 0,05

Več novosti 1 0,05

Več izbirnih vsebin 1 0,05

Več prakse, manj besedila 1 0,05

Več učnih načinov 1 0,05

Več vprašanj 1 0,05

Več življenjskih tem, več

povezave z življenjem

1 0,05

Več znanja 1 0,05

Skupaj 325 16,1


po manj aktivnem pouku

Manj laboratorijskih vaj 1 0,05



72

Manj medpredmetne

povezave

1 0,05

Brez telesnih delov živali 1 0,05

Skupaj 3 0,15

Odgovori, povezani s

snovjo

Manj podrobno 48 2,4

Manj snovi 38 1,9

Več o človeku 16 0,8

Boljši prikaz snovi 5 0,25

Manj strokovnih besed 5 0,25

Več o živalih 4 0,2

Manj latinskih imen 3 0,15

Manj mikrobiologije 3 0,15

Več medicine 3 0,15

Več sistematičnosti 3 0,15

Več raznolikih tem 3 0,15

Več zanimivih tem 3 0,15

Bolj sistematsko urejene

snovi

2 0,1

Več anatomije 2 0,1

Več o prehrani 2 0,1

Več o rastlinah 2 0,1

Več snovi 2 0,1

Zanimivejše teme 2 0,1

Bolj raznolika snov 1 0,05

Lažja snov 1 0,05


Manj abstraktno 1 0,05

Manj besedila 1 0,05

Manj botanike 1 0,05

Manj definicij in teorije 1 0,05

Manj ekologije 1 0,05

Manj evolucije 1 0,05

Manj o hranilnih snoveh 1 0,05

Manj o živalih 1 0,05

Manj sklepanj 1 0,05

Manj snovi, več ur 1 0,05

Manj učenja definicij, več

logičnega razmišljanja

1 0,05

Manj učenja podrobnosti 1 0,05

Manj zahtevno, manj

strokovnih imen

1 0,05

Modernejša snov 1 0,05

Več ekologije 1 0,05

Več evolucije 1 0,05

Več genetike 1 0,05

Več mikrobiologije 1 0,05



73

Več o boleznih in

zdravljenju

1 0,05

Več o človeku, manj o

rastlinah

1 0,05

Več o človeku, več o naravi 1 0,05

Več o človeku, manj o

rastlinah, manj o živalih

1 0,05

Več o naravi, več o živalih 1 0,05

Več predavanj 1 0,05

Več razlage, manj

PowerPointa

1 0,05

Več sistematike 1 0,05

Več spolne vzgoje 1 0,05

Več virologije 1 0,05

Zamenjava snovi 1 0,05

Zamenjava tem na

laboratorijskih vajah

1 0,05

Skupaj 179 8,95


profesorjem

Boljša razlaga 22 1,1

Zamenjava profesorja 20 1,0

Počasnejša razlaga 5 0,25

Več discipline 2 0,1

Mirnejši potek dela 1 0,05

Razločnejši govor profesorja 1 0,05

Razločnejša, počasnejša

razlaga

1 0,05

Boljša razlaga, zanimivejša 1 0,05

Boljše organizirane

laboratorijske vaje

1 0,05

Počasnejše narekovanje 1 0,05

Posredovanje skript učencev 1 0,05

Več narekovanja zapiskov 1 0,05

Več poslušnosti 1 0,05

Več razgledanosti, bolj

izobraženi

1 0,05

Več spodbujanja dijakov 1 0,05

Večja dostopnost profesorja 1 0,05

Manj teženja 1 0,05

Skupaj 62 3,1

Odgovori, povezani z

učbenikom in delovnim

zvezkom

Zamenjava učbenika 24 1,2

Manj učenja po učbeniku 1 0,05

Več delovnih zvezkov 1 0,05

Zamenjava delovnih

zvezkov

1 0,05



74

Skupaj 27 1,35


dijaki

Več samostojnega dela 10 0,5

Več ponavljanja 5 0,25

Več testov 4 0,2

Več skupinskega dela 3 0,15

Več dela v skupini 2 0,1

Lažji testi 2 0,1

Manj prepisovanja 2 0,1

Manj ponavljanja snovi 2 0,1

Manj testov 2 0,1

Manj učenja na pamet 2 0,1

Več dela v skupini 2 0,1

Več učnih listov 2 0,1

Zamenjava testov 2 0,1

Manj domačih nalog 1 0,05

Manj ocenjevanja 1 0,05

Manj spraševanja 1 0,05

Manj zahtevni testi 1 0,05

Več napovedanega

spraševanja

1 0,05

Počasnejše pisanje 1 0,05

Skrb za živali 1 0,05

Splošni testi 1 0,05

Ukinitev testov 1 0,05

Sprememba učnega načrta 1 0,05

Več krajših testov 1 0,05

Več miselnih vzorcev 1 0,05

Več posameznega dela 1 0,05

Več priprav na tekmovanje 1 0,05

Več ustnih ocenjevanj 1 0,05

Več zapiskov 1 0,05

Višji nivo 1 0,05

Boljše razumevanje 1 0,05

Skupaj 58 2,9

Odgovori, povezani z IKT

Več videov 17 0,85

Več slik 12 0,6

Več dokumentarnih filmov 2 0,1

Več interaktivnosti 2 0,1

Več slik, več videov 2 0,1

Več animacij, več spletnih

aplikacij

2 0,1

Več uporabe medijev 1 0,05

Več 3D prikazov 1 0,05

Več filmov, več prezentacij,

več slik

1 0,05

Več videov, več skic 1 0,05



75

Več powerpoint prezentacij 1 0,05

Več računalnika 1 0,05

Več skic 1 0,05

Več skic, več slik 1 0,05

Več slik, več laboratorijskih

vaj

1 0,05

Več videov, več animacij 1 0,05

Skupaj 47 2,35


urami

Več ur 9 0,4

Manj ur 2 0,1

Krajše ure 1 0,05

Več ur vaj 1 0,05

Skupaj 13 0,7

1158 57,6

Nerazumljivo 49 2,4

Nič 45 2,2

Ne razumem 30 1,5

Ne vem 12 0,6

Ne 2 0,1

Pojasnila na odgovore

Frekvenca Odstotek



Zanimivejše 73 4,1

Lažja predstava 27 1,5

Lažje razumevanje 22 1,2

Več zapomniš 17 1,0


Lažje učenje 10 0,6

Več znanja 10 0,6

Več naučiš 9 0,5

Manj dolgočasno 8 0,45

Več laboratorijskih vaj 8 0,45


Več praktičnega znanja 6 0,3

Uporabnejše 5 0,3


Privlačnejše 4 0,2

Zanimivejše, lažje zapomniš 4 0,2


Več izkušenj 3 0,2

Razumljivejše, zanimivejše

ure

2 0,1

Premalo laboratorijskih vaj 2 0,1

Premalo poskusov 2 0,1

Zanimivejše, privlačnejše 2 0,1

Zanimivejše, drugačno 2 0,1



76

Medpredmetno povezovanje 2 0,1

Več nazornosti 2 0,1

Več povezovanja snovi 2 0,1

Več sodelovanja 2 0,1

Več terena 2 0,1

Več učenja iz narave 2 0,1

Več vaj 2 0,1


Večje navdušenje 2 0,1

Zabavno 2 0,1

Manj težavnosti 2 0,1

Bolj efektiven pouk 1 0,05

Nazornejše 1 0,05

Bolj pristno 1 0,05

Privlačnejše, več naučili 1 0,05

Bolj razgibano 1 0,05

Bolj spretni 1 0,05

Zanimivejše, bolj razgibano 1 0,05

Bolj zanimivo, manj

zahtevno

1 0,05

Boljša popestritev 1 0,05

Boljša predstava, lažje

razumevanje

1 0,05

Boljše delo 1 0,05

Boljše počutje 1 0,05

Boljše spoznavanje narave 1 0,05

Boljše znanje 1 0,05

Hitreje zapomniš 1 0,05

Več izmenjave razmišljanj 1 0,05

Lažje predstavljaš, boljše

razumevanje

1 0,05

Lažje razumevanje,

nazornejše

1 0,05

Lažje sledenje pouku 1 0,05

Lažje učenje, hitrejša

zapolnitev

1 0,05

Lažje učenje, lažje

razumevanje

1 0,05

Več naučiš, zanimivejše 1 0,05

Pomembno, zanimivo 1 0,05

Popestri pouk 1 0,05

Popestri pouk, lažje

razumevanje

1 0,05

Poučno, zabavno 1 0,05

Povezovanje, razmišljanje 1 0,05

Premalo vaj 1 0,05

Premalo vizualne predstave 1 0,05

Bolj pritegne učence,

zanimivejše, razumljivejše

1 0,05



77

Več dela z živim 1 0,05

Več laboratorijskih vaj, več

terena

1 0,05

Več drugačnosti 1 0,05

Več odkrivanja 1 0,05

Več popestritev ur 1 0,05

Več pozornosti 1 0,05

Več pozornosti, več

zanimanja

1 0,05

Več prakse 1 0,05

Več zapomnili, večja

predstava

1 0,05

Več zapomniš, bolj pritegne 1 0,05

Večja motivacija, lažja

predstava

1 0,05

Večje zanimanje 1 0,05

Veliko naučiš 1 0,05


Več samostojnosti, več

praktičnosti

1 0,05

Preveč podrobno, več

življenjskih tem

1 0,05

Vsakdanja snov 1 0,05

Manj učenja na pamet, več

razumevanja

1 0,05

Premalo skupinskega dela 1 0,05

Skupaj 313 17,15



Manj laboratorijskih vaj 1 0,05

Skupaj 1 0,05


snovjo

Manj snovi 14 0,8

Več o človeku 5 0,3

Več življenjskih tem 4 0,2

Preveč definicij in teorije 3 0,2

Bolj podrobno 2 0,1

Manj preskakovanja med

snovmi

2 0,1

Več o živalih 1 0,05

Več raznolikih tem 1 0,05

Bolj pregledna snov 1 0,05

Premalo o človeku, preveč o

rastlinah, preveč o živalih

1 0,05

Premalo različnih tem 1 0,05

Preveč informacij 1 0,05

Preveč pisanja, preveč

podrobno

1 0,05



78

Več tujk 1 0,05

Večje poznavanje snovi 1 0,05

Boljša predstavitev tem 1 0,05

Manj strokovnih besed 1 0,05

Nezanimivo, preveč teorije 1 0,05

Boljša razdelitev snovi 1 0,05

Skupaj 43 2,35


profesorjem


Prehitra razlaga 3 0,2

Več splošne razgledanosti 2 0,1

Bolj počasi 1 0,05

Bolj približati mladim 1 0,05

Manj miritev učencev 1 0,05

Nedostopnost profesorja 1 0,05

Nerazumevanje profesorja 1 0,05

Premalo izobraženi 1 0,05

Premalo posvečanja 1 0,05

Več navzočnosti 1 0,05

Pretiho 1 0,05

Preveč strokovno 1 0,05

Več discipline 1 0,05


Zanimivo podajanje snovi 1 0,05

Počasnejša menjava slajdov 1 0,05

Razlaga s prakso 1 0,05

Krajše razlage 1 0,05

Skupaj 30 1,6



zvezkom

Preveč dolgi učbeniki 1 0,05

Manj različnih virov 1 0,05

Zastareli, nepregledni 1 0,05

Skupaj 3 0,15


dijaki

Pomembnejše 4 0,2

Manj stresa 4 0,2

Bolj zapomniti 3 0,2

Manj zapomniti 3 0,2

Manj zanimivo 2 0,1

Premalo znanja 2 0,1

Preveč abstraktno 2 0,1

Preveč zahtevno 2 0,1

Bolj dolgočasno 1 0,05

Bolj preprosto napisano 1 0,05

Boljša preglednost 1 0,05



79

Boljše izluščevanje

podatkov

1 0,05

Lažje preverjanje znanja 1 0,05

Lažje testi 1 0,05

Lažje zapisovanje 1 0,05

Manj dela doma 1 0,05

Manj kaosa 1 0,05

Manj latinskih imen 1 0,05

Manj naporno 1 0,05

Manj obremenjenosti 1 0,05

Manj obsežni testi 1 0,05

Manj pisanja 1 0,05

Manj pomanjkljivosti 1 0,05

Manj prepisovanja 1 0,05

Manj utrujajoče 1 0,05

Manj zahtevno 1 0,05

Manj zmedenosti 1 0,05

Premalo informacij 1 0,05

Premalo obširno 1 0,05

Premalo posameznega dela 1 0,05

Premalo risanja 1 0,05

Premalo ustnih ocenjevan 1 0,05

Pretežko 1 0,05

Preveč monotono 1 0,05

Slabša zapomnitev 1 0,05

Sproti učim 1 0,05

Težje naučiš 1 0,05

Več odgovornosti 1 0,05

Več povezovanj med učenci 1 0,05

Več razumevanja 1 0,05

Več učenja 1 0,05

Več ustnega ocenjevanja,

manj pisnega ocenjevanja

1 0,05

Skupaj 56 2,9


Več videov 2 0,1

Več animacij, več grafov,

več 3D slik

1 0,05

Več slik, počasnejša razlaga 1 0,05

Skupaj 4 0,2


urami

Premalo časa 8 0,45

Premalo ur 3 0,2

Več dodatnih ur 1 0,05

Več ur 1 0,05

Preveč ur 1 0,05

Krajše ure 1 0,05

Skupaj 15 0,85



80

1158 65,5

Nerazumljivo 49 2,8

Nič 45 2,5

Ne razumem 30 1,7

Ne vem 9 0,5

Ne 2 0,1

V redu 5 0,3

Mi je všeč 2 0,1

Nepomembno 1 0,05

Nerazumljivo 1 0,05

Nerelevantno 1 0,05

Zelo pomembno 1 0,05

Tabela 29: Nedvomno je v pouku biologije nekaj dobrega. Povej nam, kaj je to:

Frekvenca Odstotek



Laboratorijske vaje 42 2,1

Uporaba v vsakdanjem

življenju

7 0,35

Zanimivo 5 0,25

Zabavno 2 0,1

Zanimivosti 2 0,1

Boljše razumevanje sveta 1 0,05

Laboratorijske vaje,

biologija človeka

1 0,05

Laboratorijske vaje, dobra

razlaga, dober odnos

1 0,05

Laboratorijske vaje, različne

teme

1 0,05

Laboratorijske vaje, teren,

računalnik

1 0,05

Laboratorijske vaje, teren,

zanimive snovi

1 0,05

Laboratorijske vaje, živali 1 0,05

Način poučevanja,

laboratorijske vaje

1 0,05

Nova spoznanja 1 0,05

Pozitivno vzdušje,

laboratorijske vaje

1 0,05

Raziskovanje 1 0,05

Več zabave 1 0,05

Vzdušje 1 0,05

Zanimivo, evolucija 1 0,05

Znanje, uporabnost 1 0,05

Način učenja 1 0,05

Skupaj 74 3,7



81


snovjo

Biologija človeka 37 1,8

Zanimiva snov 20 1,0

Znanje 17 0,8

Biologija človeka, narava 12 0,6

Razumevanje sveta 9 0,45

Snov 7 0,35

Narava 6 0,3

Pridobivanje znanja 5 0,25

Genetika 4 0,2

Evolucija 3 0,15

Razumevanje procesov 3 0,15

Obravnava življenjski tem 3 0,15

Živali 3 0,15

Informacije 2 0,1


Narava, živali 2 0,1

Organizmi 2 0,1

Različne teme 2 0,1

Veda 2 0,1

Zanimiva snov, razlaga

profesorjev

2 0,1

Zanimive teme 2 0,1

Pomembna snov 2 0,1

Anatomija 1 0,05

Biologija človeka, narava,

živali

1 0,05

Biologija človeka, zanimiva

snov

1 0,05

Biologija človeka, živali,

genetika

1 0,05

Ekologija 1 0,05

Genetika, anatomija 1 0,05

Genetika, medpredmetno

povezovanje

1 0,05

Medicina, veterina 1 0,05

Snov, vsebine 1 0,05

Zanimiva snov, novo znanje 1 0,05

Zanimiva snov, uporabnost 1 0,05

Zanimiva vsebina, način

poučevanja

1 0,05

Poznavanje naravnih

procesov

1 0,05

Spolnost 1 0,05

Pomembne informacije 1 0,05

Pomembnost predmeta 1 0,05

Risanje 1 0,05

Skupaj 164 8,1



82


profesorjem

Profesor 24 1,2

Dobra razlaga 11 0,55

Dober profesor, snov, manj

učenja na pamet

1 0,05

Dobra razlaga, povezava z

vsakdanjikom

1 0,05

Dobra razlaga, vizualna

predstava

1 0,05

Dobro podana snov 1 0,05

Profesor, zapiski 1 0,05

Skupaj 40 2,0



zvezkom

Dobri učbeniki 1 0,05

Skupaj 1 0,05


dijaki

Spanje 4 0,2

Odmor 3 0,15

Splošna razgledanost 3 0,15

Sošolci 2 0,1

Testi 2 0,1

Brez domačih nalog 1 0,05

Čigumi 1 0,05

Delam, kar hočem 1 0,05

Jesti kekse 1 0,05

Kariera 1 0,05

Manj pisanja 1 0,05

Naloga za drug predmet 1 0,05

Natančnost 1 0,05

Pogled z drugega zornega

kota

1 0,05

Vsakdanjost 1 0,05

Zvonec 1 0,05

Razumevanje 1 0,05

Skupaj 26 1,3

1686 83,9

Nerazumljivo 7 0,35

Nič 5 0,25

Vse 4 0,2

Ne razumem 2 0,1

Da 1 0,05



83

Matematika

Tabela 30: Če bi imel-a možnost, da nekaj spremeniš pri pouku matematike bi (navedi

tri spremembe, ki bi jih uvedel-a) ter jih pojasni.

Frekvenca Odstotek




Praktična uporaba 30 1,5

Več vaj 15 0,7

Več težjih nalog 7 0,35

Ločene skupine po znanju –

nivoji

7 0,35

Več medpredmetnega

povezovanja

7 0,35


Več nalog 5 0,25

Več interaktivnosti 4 0,2

Več različnih tipov nalog 4 0,2

Več skupinskega dela 4 0,2

Več zgodovine matematike 3 0,15

Več reševanja pred tablo 3 0,15

Zanimivejše 2 0,1

Več modelov 2 0,1

Več preiskovanja 2 0,1

več računanja 2 0,1

Več raziskovalnih nalog 2 0,1

Več tekmovanj 2 0,1

Enaka težavnost nalog 2 0,1

Bolj inovativno učenje 1 0,05

Več povezave z življenjem,

lažja snov

1 0,05

Manj abstraktnih primerov 1 0,05

Poskusi 1 0,05

Preiskovanje 1 0,05

Projektna naloga 1 0,05

Več terena 1 0,05

Več govornih nastopov 1 0,05


Več izpeljevanja, več

utemeljevanja

1 0,05

Več lastnega razmišljanja 1 0,05

Več matematičnih trikov 1 0,05

Več poudarka na

pomembnih snoveh

1 0,05

Več preverjanj 1 0,05

Več primerov 1 0,05

Več problemov, več izzivov 1 0,05

Več projektnega dela 1 0,05



84

Več razmišljanja, več

računanja

1 0,05

Več vaj, več ponavljanja 1 0,05



Manj dokazovanj 1 0,05

Lažje naloge 1 0,05

Skupaj 168 8,3



Manj računanja 2 0,1

Manj hitenja 1 0,05

Skupaj 3 0,15


snovjo

Manj snovi 27 1,35

Manj nepomembnih snovi 7 0,35

Počasnejše jemanje snovi 7 0,35

Manj podrobno 6 0,3

Zanimivejša snov 4 0,2

Več geometrije 4 0,2

Več logike 4 0,2

Več teorije 4 0,2

Manj učenja formul 4 0,2

Manj geometrije 3 0,15

Brez funkcij 2 0,1


Hitrejše jemanje snovi 2 0,1

Manj zahtevno 2 0,1

Več finančne matematike 2 0,1

Bolj splošno 1 0,05

Brez dokazovanj 1 0,05

Lažja snov 1 0,05

Lažja geometrija 1 0,05

Manj algebre 1 0,05

Manj finančne matematike 1 0,05

Manj izrazov 1 0,05

Manj korenjenja 1 0,05

Manj korenjenja, manj

potenc

1 0,05

Manj kotnih funkcij 1 0,05

Manj matematike 1 0,05

Manj odvodov 1 0,05

Manj pisnega deljenja 1 0,05

Manj risanja 1 0,05

Manj teorije 1 0,05


Manj učenja na pamet, več

razumevanja

1 0,05



85

Manj vaj 1 0,05

Več enačb 1 0,05

Več logike, manj algebre 1 0,05

Več statistike 1 0,05

Več števil, manj izrazov 1 0,05

Skupaj 102 5,1


profesorjem


Več razlage 13 0,65


Počasnejši način dela 3 0,15

Zanimivejša predavanja 3 0,15

Več vključevanja dijakov 2 0,1

Več metod poučevanja 2 0,1

Počasnejši govor profesorja 1 0,05

Boljši učiteljski zbor 1 0,05

Manj klicanja pred tablo 1 0,05

Več mlajših profesorjev 1 0,05

Več pregledovanja nalog 1 0,05

Več strpnosti 1 0,05

Lažja razlaga 1 0,05

Več razlage, več vaj 1 0,05

Zanimivejše poučevanje 1 0,05

Skupaj 57 2,8



zvezkom

Zanimivejše gradivo 2 0,1

Več delovnih zvezkov 2 0,1

Več gradiva 1 0,05

Zamenjava učbenika 1 0,05

Skupaj 6 0,3


dijaki

Manj domače naloge 12 0,6

Manj testov 9 0,4

Več domače naloge 4 0,2

Manj težavni testi 3 0,15

Več medsebojne pomoči 3 0,15

Lažji testi 2 0,1

Manj ocenjevanja 2 0,1

Sprememba učnega načrta 2 0,1

Več dopolnilnega pouka 2 0,1

Več ustnih ocenjevanj 2 0,1

Boljši zapiski 1 0,05

Brez domače naloge 1 0,05

Brez reševanja na tablo 1 0,05

Brez spraševanj 1 0,05



86

Krajši testi 1 0,05

Manj dodatnega dela 1 0,05

Manj pisanja 1 0,05

Manj strahu 1 0,05

Manj stresa 1 0,05

Manj ustnega ocenjevanja 1 0,05

Manjše skupine 1 0,05

Sodelovanje s profesorji 1 0,05

Več dodatnega pouka 1 0,05

Več metod učenja 1 0,05

Več poslušanja glasbe ob

reševanju nalog

1 0,05

Več spraševanj 1 0,05

Več sprotnega dela 1 0,05

Več sprotnih testov 1 0,05

Več testov 1 0,05

Več znanja 1 0,05

Skupaj 61 3,0


Več računalnika 8 0,4

Več kalkulatorja 4 0,2

Manj računalnika 1 0,05

Več geogebre 1 0,05

Več interaktivnih učbenikov 1 0,05

Več videov 1 0,05

Skupaj 16 0,8


urami

Manj ur 11 0,5

Več časa 4 0,2

Več ur 4 0,2

Blok ure 1 0,05

Dodatne ure za razlago 1 0,05

Skupaj 21 1,0

1396 69,1

Nerazumljivo 65 3,2

Nič 79 3,9

Ne razumem 21 1,0

Ne vem 12 0,6

Ne 7 0,45

Ne bi 5 0,25

Vse je super 1 0,05

Pojasnila na odgovore

Frekvenca Odstotek



Več praktične uporabe 78 3,9

Zanimivejše 29 1,45



87

Boljše razumevanje 18 0,9

Lažje razumevanje 8 0,4

Lažja predstava 6 0,3

Več vaj 5 0,25


Večje razumevanje 4 0,2

Več logičnega mišljenja 4 0,2

Več razmišljanja 3 0,15

Manj neuporabnosti 3 0,15

Večja uporaba 2 0,1

Več raziskovanja 2 0,1

Bolj uporabno 2 0,1

Boljše vzdušje 2 0,1

Večja pomembnost 1 0,05

Večja udeležba tekmovanj 1 0,05

Večje veselje 1 0,05

Večji napredek 1 0,05

Zanimivejše, drugačno 1 0,05

Več primerov 1 0,05

Več razmišljanja, več

iskanja rešitev

1 0,05

Več razmišljanja, več znanja 1 0,05

Več rokovanja z denarjem 1 0,05

Več sodelovanja 1 0,05

Več sodelovanja, več znanja 1 0,05

Več druge snovi 1 0,05

Več medsebojnega

komuniciranja

1 0,05

Več samostojnega

razmišljanja

1 0,05

Več različnih primerov 1 0,05

Več sprotnega preverjanja 1 0,05

Več medpredmetnega

povezovanja

1 0,05

Več medsebojne pomoči 1 0,05

Več metod reševanja 1 0,05

Manj nelogičnosti 1 0,05

Bolj postopno prehajanje na

težje naloge

1 0,05

Bolj poučno, zanimivejše 1 0,05

Bolj praktično, več

predstave

1 0,05

Zanimivejše, več znanja 1 0,05

Boljša motiviranost 1 0,05

Hitrejše pomnjenje 1 0,05

Hitrejše računanje 1 0,05

Hitrejše reševanje 1 0,05

Lažje razumevanje, boljša

predstava

1 0,05



88

Manj formul 1 0,05

Manj dokazovanj 1 0,05

Boljše urjenje 1 0,05

Manj preprostih primerov 1 0,05

Manj risanja 1 0,05

Skupaj 205 10,25



Preveč vaj 1 0,05

Skupaj 1 0,05


snovjo

Preveč snovi 10 0,5

Prehitro jemanje snovi 5 0,25

Prepočasno jemanje snovi 3 0,15

Več števil 2 0,1

Preveč nepomembnih,

neuporabnih snovi

2 0,1

Preveč obsežna snov 2 0,1

Premalo vaj 2 0,1


Manj zanimivo 2 0,1

Več obravnave snovi 1 0,05

Več statistike 1 0,05

Preveč snovi, manj

podrobno

1 0,05

Preveč teorije 1 0,05

Bolj povezana snov 1 0,05

Izločitev nepomembnih

snovi

1 0,05

Manj črk 1 0,05

Manj kopičenja snovi 1 0,05

Manj neobdelane snovi 1 0,05

Manj snovi 1 0,05


Manj teorije 1 0,05

Nesmiselne snovi 1 0,05

Nezanimiva snov 1 0,05

Manj podrobno spoznavanje

tem

1 0,05

Pretežke naloge 1 0,05

Prezahtevne naloge 1 0,05

Skupaj 47 2,35


profesorjem


Bolj natančno podajanje

snovi

2 0,1




89

Sprotno pregledovanje

domačih nalog

2 0,1

Premalo razlage 2 0,1

Bolj približati mladim 2 0,1

Bolje posvetiti dijakom 1 0,05

Manj abstraktno 1 0,05

Manj nerazumljive razlage 1 0,05

Manj slabih profesorjev 1 0,05

Najslabši profesor 1 0,05

Ne zna razlagat,

neposlušnost

1 0,05

Ni zabaven 1 0,05

Več razlage 1 0,05

Več pomoči dijakov 1 0,05

Manj vikanja 1 0,05

Bolje pripraviti na maturo 1 0,05

Skupaj 28 1,4



zvezkom

Več uporabe delovnega

zvezka

1 0,05

Skupaj 1 0,05


dijaki

Več znanja 20 1,0

Manj stresa 6 0,3

Nerazumevanje 5 0,25

Preveč časa 5 0,25

Lažje učenje 4 0,2

Boljše ocene 3 0,15

Boljše znanje 3 0,15

Manj hitenja 3 0,15

Manj nerazumevanja 3 0,15

Več utrjevanja znanja 3 0,15

Lažje pomnenje 2 0,1

Lažje reševanje 2 0,1

Manj depresije 2 0,1

Manj dolgočasno 2 0,1

Manj pisnih testov 2 0,1

Manj težko 2 0,1

Preveč testov 2 0,1

Manj stresa 2 0,1

Več naučili 2 0,1

Več zapomniti 2 0,1

Bolj razumeti 1 0,05

Boljša priprava na test 1 0,05

Boljši uspeh 1 0,05

Brez domačih nalog 1 0,05



90

Lažje in hitrejše

razumevanje

1 0,05

Manj domačih nalog 1 0,05

Manj dodatnih nalog 1 0,05

Manj občutka

izpostavljenosti

1 0,05

Manj pozabljanja 1 0,05

Manj slabih ocen 1 0,05

Manj sramežljivosti 1 0,05

Manj strahu 1 0,05

Manj stresno, manj

neprijetno

1 0,05

Manj tečno 1 0,05

Manj oteževanja učenja 1 0,05

Premalo ustnih ocenjevanj 1 0,05

Preveč obširne domače

naloge

1 0,05

Preveč učenja 1 0,05

Prezahtevni testi 1 0,05


Ukinitev testov 1 0,05

Več testov 1 0,05


Več pregleda naučenega 1 0,05

Več preverjanja 1 0,05

Več učenja 1 0,05

Več ustnih ocen 1 0,05

Skupaj 103 5,1


Manj kalkulatorja 1 0,05

Več uporabe tehnologije 1 0,05

Manj programiranja 1 0,05

Skupaj 3 0,15


urami

Preveč ur 3 0,15

Več ur 2 0,1

Premalo časa 1 0,05

Skupaj 6 0,3

1418 70,55

Nerazumljivo 63 3,15

Nič 64 3,2

Ne razumem 27 1,35

Ne vem 10 0,5

Ne 6 0,3

Ne maram 3 0,15

Ni mi všeč 1 0,05

Da 1 0,05

Mi je všeč 1 0,05



91

V redu 11 0,55

Ni zanimivo 4 0,2

Izguba časa 2 0,1

Je boljše 1 0,05

Neuporabno 3 0,15

Nihče ne dela 1 0,05

Tabela 31: Nedvomno je pri pouku matematike nekaj dobrega. Povej nam, kaj je to

Frekvenca Odstotek



Računanje 19 0,9

Uporabnost 16 0,8

Znanje 11 0,55

Zanimivo 9 0,45

Miselne sposobnosti 4 0,2

Izziv 2 0,1

Naloge 2 0,1

Reševanje problemov 2 0,1

Risanje 2 0,1

Urjenje možganov 2 0,1

Vaje 2 0,1

Zabava 2 0,1

Pravilen rezultat 2 0,1

Hitrejši in zanesljivejši način

do rešitev

2 0,1

Debatiranje 1 0,05

Delo v skupinah 1 0,05

Hitro razmišljanje, reševanje

problemov

1 0,05

Igranje šaha, kockanje 1 0,05

Logično mišljenje 1 0,05

Način razmišljanja 1 0,05

Naloge, izzivi 1 0,05

Natančnost 1 0,05

Natančnost, dobro razložena

snov, dobri primeri v

učbeniku

1 0,05

Natančnost, način

razmišljanja

1 0,05

Povezovanje 1 0,05

Praksa 1 0,05

Razgibavanje možganov 1 0,05

Samostojno delo 1 0,05

Samostojno razmišljanje 1 0,05

Zgodovina matematike 1 0,05

Znanje, uporaba tehnologije 1 0,05



92

Razmišljanje 1 0,05

Predstava abstraktnih snovi 1 0,05

Pretvarjanje merskih enot 1 0,05

Postopki 1 0,05

Skupaj 98 4,85


snovjo

Vse 9 0,45

Snov 8 0,4

Matematika 5 0,25

Geometrija 4 0,2

Enačbe 3 0,15

Logika 3 0,15

Neuporabnost 3 0,15

Statistika 2 0,1

Števila 2 0,1

Algebra, logika 1 0,05

Celota 1 0,05

Celota, reševanje problemov 1 0,05

Formule 1 0,05

Funkcije, geometrija,

algebra, programiranje

1 0,05

Funkcije, praktična uporaba

znanja

1 0,05

Geometrija, logika 1 0,05

Izrazi 1 0,05

Logaritmi 1 0,05

Logika, uporabne snovi 1 0,05

Ploščine, prostornine,

odstotki, deljenje …

1 0,05

Polinomi 1 0,05

Snov, uporabnost 1 0,05

Snov, znanje, razumevanje 1 0,05

Statistika, koordinatni

sistem, kotne funkcije

1 0,05

Vse, izrazi, enačbe 1 0,05

Všeč snovi 1 0,05

Zaporedja 1 0,05

Sistematika, logika 1 0,05

Števila, črke 1 0,05

Ni težka 1 0,05

Skupaj 60 3,0


profesorjem

Profesor 20 1,0

Razlaga snovi 4 0,2

Dobra razlaga 2 0,1



93

Dobra razlaga, redno pisanje

domačih nalog, veliko

ponavljanja

1 0,05

Dobra razlaga, reševanje

nalog

1 0,05

Dobra razlaga, veliko vaj 1 0,05

Dobro vzdušje, profesor 1 0,05

Mlade asistentke 1 0,05

Način poučevanja 1 0,05

Profesor, snov 1 0,05

Zamuda profesorja 1 0,05

Skupaj 34 1,7


dijaki

Razumevanje 8 0,4

Domača naloga 3 0,15

Splošna razgledanost 2 0,1

Zvonec 2 0,1

Zbranost, resnost,

obojestransko spoštovanje

1 0,05

Ocenjevanje 1 0,05

Osnovna življenjska podlaga 1 0,05

Pomembno 1 0,05

Punca 1 0,05

Splošna izobrazba 1 0,05

Sprotno delo – boljše znanje 1 0,05

Stres 1 0,05

Trdo delo, uničevanje

kreativnosti

1 0,05

Ure učencev 1 0,05

Veliko dela 1 0,05

Skupaj 26 1,3


Računalnik 1 0,05

Uporaba tehnologije 1 0,05

Več uporabe kalkulatorja 1 0,05

Skupaj 3 0,15


urami

Konec ure 1 0,05

Proste ure 1 0,05

Skupaj 2 0,1

1767 87,8

Nič 9 0,45

Nerazumljivo 8 0,4

Da 2 0,1

Je zanimivo 2 0,1

Ne razumem 1 0,05



94

Medpredmetno povezovanje

Tabela 32: Med matematiko in biologijo obstajajo povezave, le v šoli

jih ni. Predlagaj, kako bi lahko povezali oba predmeta.

Frekvenca Odstotek



Računanje 46 2,3

Laboratorijske vaje 11 0,55


Projektni dnevi 5 0,25

Učenje matematike pri

biologiji in obratno

4 0,2

Naravoslovni dan 3 0,15

Laboratorijske vaje, teren 2 0,1

Teren 2 0,1

Delo na problemih 1 0,05

Dnevi dejavnosti, projektni

dnevi

1 0,05


profesorje povezat

1 0,05


računanje

1 0,05

Meritve 1 0,05

Obvezne izbirne vsebine,

krožki

1 0,05

Poskusi 1 0,05

Združene praktične vaje 1 0,05

Projekti 1 0,05

Projektni dnevi,

naravoslovni dnevi,

raziskovalni tabori,

raziskovalne naloge

1 0,05

Tehnični dnevi 1 0,05

Teren, laboratorijska vaja 1 0,05

Teren, projektne naloge 1 0,05

Več prakse 1 0,05

Krožki 1 0,05

Skupaj 95 4,75


snovjo

Statistika 10 0,5

Grafi 3 0,15

Statistika, računanje 2 0,1

Sistematika 2 0,1

Podobne snovi – istočasna

obravnava

2 0,1



95

Genetika 1 0,05

Genetika, dedovanje 1 0,05

Zaporedja 1 0,05

Statistika in ekologija 1 0,05

Statistika, medpredmetno

povezovanje

1 0,05

Procenti 1 0,05

Razmerja 1 0,05

Podvojevanje DNK 1 0,05

Odvodi 1 0,05

Lažje snovi 1 0,05

Skupaj 29 1,45


profesorjem

Razlaga bioloških pojavov s

pomočjo matematike

3 0,15

Razlaga pojava s pogleda

obeh področij

1 0,05

Finski sistem poučevanja 1 0,05

Predavanja 1 0,05

Skupaj 6 0,3


dijaki

Dolgočasno 1 0,05

Risanje 1 0,05

Skupaj 2 0,1


predmetom

Predmet matematična

biologija

2 0,1

En predmet 1 0,05

Razumevanje obeh

predmetov

1 0,05

Skupaj 4 0,2


Geogebra 1 0,05

Skupaj 1 0,05


urami

Skupne ure 3 0,15

Združiti uri 1 0,05

Več skupnih ur 1 0,05

Blok ure 1 0,05

Brez odmorov med

matematiko in biologijo

1 0,05

Skupaj 7 0,35

1776 88,4

Ne vem 35 1,7

Ne vidim povezav 16 0,8



96

Nerazumljivo 15 0,7

Ne tega 9 0,45

Ne bi 7 0,35

Ne da se 3 0,15

Ne 2 0,1

Ju že povezujemo 1 0,05

Več stvari je 1 0,05

Ne znam predstavljat 1 0,05

Osnovni podatki:

Tabela 33: Osnovni podatki

KODA LETNIK N = 212 F1

%

AS = 2,39 SD = 1,19 Mo = 1 Med = 2

Q23.1 1 69

10,3

Q23.2 2 46

6,9

Q23.3 3 42

6,3

Q23.4 4 55

8,2

KODA SPOL N = 212 F1

%

AS = 1,72 SD = 0,45 Mo = 2 Med = 2

XSPOL.1 moški 60

9,0

XSPOL.2 ženski 152

22,7

KODA POVPREČNA

OCENA ZA:

N F1

%

F2

%

F3

%

F4

%

AS SD Med Mo

Q24.1 1. LETNIK (BIO) 210 9

1,3

44

6,6

66

9,9

91

13,6

3,14 0,89 3 4

Q24.2 2. LETNIK (BIO) 156 7

1,0

32

4,8

44

6,6

73

10,9

3,17 0,91 3 4

Q24.3 3. LETNIK (BIO) 107 6

0,9

16

2,4

37

5,5

48

7,2

3,19 0,90 3 4

Q24.4 4. LETNIK (BIO) 61 3

0,4

8

1,2

16

2,4

34

5,1

3,33 0,89 4 4



97

KODA POVPREČNA

OCENA ZA:

N F1

%

F2

%

F3

%

F4

%

AS SD Med Mo

Q25.1 1. LETNIK (MAT) 209 26

3,9

60

9,0

51

7,6

72

10,7

2,81 1,05 3 4

Q25.2 2. LETNIK (MAT) 155 28

4,2

31

4,6

50

7,5

46

6,9

2,74 1,08 3 3

Q25.3 3. LETNIK (MAT) 110 12

1,8

24

3,6

35

5,2

39

5,8

2,92 1,01 3 4

Q25.4 4. LETNIK (MAT) 83 14

2,1

18

2,7

28

4,2

23

3,4

2,72 1,05 3 3

KODA REGIJA N = 212 F1

%

AS = 5,40 SD = 4,33 Med = 2 Mo =2

Q26.1 Pomurska 33

4,9

Q26.2 Podravska 83

12,4

Q26.3 Koroška 1

0,1

Q26.4 Savinjska 6

0,9

Q26.5 Zasavska 2

0,3

Q26.6 Spodnjeposavska

Q26.7 Jugovzhodna

Slovenija

Q26.8 Osrednjeslovenska 16

2,4

Q26.9 Gorenjska 3

0,4

Q26.10 Notranjsko-kraška 1

0,1

Q26.11 Goriška 61

9,1

Q26.12 Obalno-kraška 6

0,9



98

UNIVERZA V MARIBORU


IZJAVA O AVTORSTVU IN ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE OBLIKE MAGISTRSKEGA

DELA

Ime in priimek študent-a/-ke: Tadeja Gašparič

Študijski program: Izobraževalna biologija in izobraževalna matematika

Naslov zaključnega dela: Medpredmetno povezovanje biologije in matematike

Mentor: izr. prof. dr. Andrej Šorgo

Somentor: ________________________________________________

Podpisan-i/-a študent/-ka Tadeja Gašparič

izjavljam, da je zaključno delo rezultat mojega samostojnega dela, ki sem ga izdelal/-a ob pomoči mentor-ja/-ice oz. somentor-ja/-ice;

izjavljam, da sem pridobil/-a vsa potrebna soglasja za uporabo podatkov in avtorskih del v magistrskem delu in jih v magistrskem delu jasno in ustrezno označil/-a;

na Univerzo v Mariboru neodplačno, neizključno, prostorsko in časovno neomejeno prenašam pravico shranitve avtorskega dela v elektronski obliki, pravico reproduciranja ter pravico ponuditi zaključno delo javnosti na svetovnem spletu preko DKUM; sem seznanjen/-a, da bodo dela deponirana/objavljena v DKUM dostopna široki javnosti pod pogoji licence Creative Commons BY-NC-ND, kar vključuje tudi avtomatizirano indeksiranje preko spleta in obdelavo besedil za potrebe tekstovnega in podatkovnega rudarjenja in ekstrakcije znanja iz vsebin; uporabnikom se dovoli reproduciranje brez predelave avtorskega dela, distribuiranje, dajanje v najem in priobčitev javnosti samega izvirnega avtorskega dela, in sicer pod pogojem, da navedejo avtorja in da ne gre za komercialno uporabo;

dovoljujem objavo svojih osebnih podatkov, ki so navedeni v magistrskem delu in tej izjavi, skupaj z objavo zaključnega dela;

izjavljam, da je tiskana oblika zaključnega dela istovetna elektronski obliki zaključnega dela, ki sem jo oddal/-a za objavo v DKUM.

Uveljavljam permisivnejšo obliko licence Creative Commons: _________________ (navedite

obliko)



99

Začasna nedostopnost:

Zaključno delo zaradi zagotavljanja konkurenčne prednosti, zaščite poslovnih skrivnosti, varnosti

ljudi in narave, varstva industrijske lastnine ali tajnosti podatkov naročnika:

_____________________________________________________ (naziv in naslov

naročnika/institucije) ne sme biti javno dostopno do __________________ (datum odloga javne

objave ne sme biti daljši kot 3 leta od zagovora dela). To se nanaša na tiskano in elektronsko

obliko zaključnega dela.

Temporary unavailability:

To ensure competition competition priority, protection of trade secrets, safety of people and

nature, protection of industrial property or secrecy of customer's information, the thesis

___________________________________________________ must not be accessible to the

public till _________________________ (delay date of thesis availability to the public must not

exceed the period of 3 years after thesis defense). This applies to printed and electronic thesis

forms.

Datum in kraj: ___________ Podpis študent-a/-ke:

____________________________

Podpis mentor-ja/-ice: _________________________

(samo v primeru, če delo ne me biti javno dostopno)

Ime in priimek ter podpis odgovorne osebe naročnika in žig:

_______________________________________

(samo v primeru, če delo ne sme biti javno dostopno)

Documents

MAGISTRSKO DELO - COnnecting REpositories · Tabela 5: Rezultati in deskriptivna analiza odgovorov (N = 249) na trditev: »Matematične vsebine (statistika, algebra, geometrija, algoritmi