Upload
others
View
4
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
DIPLOMSKA NALOGA
JOLANDA MAGDIČ
KOPER 2016
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Visokošolski strokovni študijski program
prve stopnje Predšolska vzgoja
Diplomska naloga
LUTKARSTVO KOT INTERESNA DEJAVNOST
V OSNOVNIH ŠOLAH PODRAVSKE REGIJE
Jolanda Magdič
Koper 2016
Mentorica:
doc. Jelena Sitar Cvetko
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem mentorici doc. Jeleni Sitar Cvetko za mentorstvo in
strokovno usmerjanje pri pisanju diplomske naloge.
Hvala vodstvu Osnovne šole Ormož in sodelavkam ter sodelavcem, ki so mi na
kakršni koli način pomagali in me spodbujali.
Hvala ravnateljici in zaposlenim ter otrokom vrtca Stročja vas pri Ljutomeru za
pomoč pri izvedbi obvezne prakse v času študija.
Posebno se zahvaljujem svojima sinovoma Mihu in Maticu, mojima staršema in
Miranu, ki so mi omogočili študij ter me ves čas študija spodbujali, pomagali, verjeli
vame in se z mano veselili vsakega uspeha.
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisana Jolanda Magdič študentka visokošolskega strokovnega študijskega
programa prve stopnje Predšolska vzgoja
izjavljam,
da je diplomska naloga z naslovom Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih
šolah podravske regije.
- rezultat lastnega raziskovalnega dela,
- so rezultati korektno navedeni in
- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.
Podpis:
___________________
V Kopru, dne
IZVLEČEK
Diplomsko nalogo je prikaz lutkarstva kot interesne dejavnosti v osnovni šoli, kjer
skozi teoretični del spoznavamo vlogo lutke pri razvoju otrok. Lutko kot vzgojno in
terapevtsko sredstvo ter sredstvo za spodbujanje razmišljanja in mišljenja otroka.
Seznanimo se z vrstami lutk in nekaterimi izhodišči za delo z lutko v vrtcu. Predstavljen
je tudi primer dobre prakse – lutkovna interesna dejavnost na osnovni šoli.
Empirični del je osvetlitev prisotnosti lutkarske dejavnosti na osnovnih šolah na
področju Podravske regije. V raziskavi smo želeli ugotoviti pomen lutkovne interesne
dejavnosti v primerjavi z ostalimi interesnimi dejavnostmi in pridobiti mnenje učiteljev o
vplivu lutkarstva na razvoj otroka. Spoznati smo želeli tudi, katero tehniko lutk
uporabljajo, po kateri metodi delajo, kaj menijo učitelji o vključevanju lutkarstva v šole v
obliki izbirnega predmeta in vzroke za morebitno neizvajanje lutkovne interesne
dejavnosti na osnovnih šolah.
Ključne besede: lutka, vrste lutk, razvoj otroka, lutkovna interesna dejavnost,
osnovna šola
ABSTRACT
“Puppetry as an extracurricular activity in primary schools in Podravje region”
The diploma work is a demonstration of puppetry as an extracurricular activity in
primary school. Through the theoretical part we learn about the role of puppets in the
children’s development. The puppet is an educational and therapeutic means of work
and it stimulates children’s thinking abilities. We get acquainted with the types of
puppets and with some basics to work with the puppets in the kindergarten. An
example of good practice is also presented – extracurricular puppetry activity in primary
school.
The empirical part sheds light on the presence of puppetry activities in primary
schools in Podravje region. The study aimed to determine the importance of
extracurricular puppetry activity compared with other extracurricular activities and to
obtain teachers’ opinion on puppetry’s impact on children’s development. We were
interested in puppetry techniques, in the methods they use and in teachers’ opinion on
the integration of puppetry in schools as an optional subject and in the reasons for not
carrying out puppetry as an extracurricular activity in primary schools.
Keywords: puppet, types of puppets, children’s development, extracurricular
puppetry activity, primary school
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ......................................................................................................................... 1
2 TEORETIČNI DEL ...................................................................................................... 3
2.1 Vloga lutke pri razvoju otrok ............................................................................... 3
2.1.1 Kakšna je vloga lutke? ............................................................................. 3
2.1.2 Lutka kot vzgojno sredstvo ....................................................................... 4
2.1.3 Lutka in komunikacija ............................................................................... 5
2.1.4 Spodbujanje razmišljanja in mišljenja otroka ............................................ 6
2.1.5 Lutka in otroci s posebni potrebami .......................................................... 7
2.1.6 Vloga vzgojitelja/učitelja ........................................................................... 9
2.2 Lutka……….. ..................................................................................................... 9
2.2.1 Prstne lutke ............................................................................................ 11
2.2.2 Ročne lutke ............................................................................................ 12
2.2.3 Lutke na nitkah – marionete ................................................................... 12
2.2.4 Ploske lutke ............................................................................................ 13
2.2.5 Mimične lutke ......................................................................................... 13
2.2.6 Maske .................................................................................................... 14
2.2.7 Lutke na palici ........................................................................................ 14
3 LUTKOVNA INTERESNA DEJAVNOST NA OSNOVNI ŠOLI- PRIMER DOBRE
PRAKSE ..................................................................................................................... 15
3.1 Opis dejavnosti ................................................................................................ 15
3.2 Scena in glasba ............................................................................................... 18
3.3 Evalvacija lastne izkušnje pri sodelovanju izvajanja interesne dejavnosti ......... 19
4 EMPIRIČNI DEL ....................................................................................................... 21
4.1 Opredelitev problema ....................................................................................... 21
4.2 Delovne hipoteze ............................................................................................. 21
4.3 Cilji 22
4.4 Metode dela ..................................................................................................... 22
4.5 Vzorec ............................................................................................................. 22
4.6 Postopek zbiranja podatkov in obdelava podatkov ........................................... 22
4.7 Rezultati in interpretacija rezultatov ................................................................. 23
5 RAZPRAVA .............................................................................................................. 38
6 ZAKLJUČEK ............................................................................................................. 42
7 LITERATURA IN VIRI ............................................................................................... 43
8 PRILOGE ................................................................................................................. 45
KAZALO SLIK
Slika 1: Lutkarji lutkovnega krožka .............................................................................. 16
Slika 2: Izdelane lutke otrok ......................................................................................... 18
Slika 3: Scena z mladimi lutkarji .................................................................................. 19
Slika 4: Mehanizem za let kanarčka in vrane ............................................................. 453
Slika 6: Izrezan model za vrano................................................................................. 453
Slika 5: Izrezan model za kanarčka ............................................................................. 45
Slika 7: Sešit trup s polnilom vrane .............................................................................. 46
Slika 8: Kanarček ........................................................................................................ 46
Slika 9: Vrana .............................................................................................................. 46
Slika 10: Veverica ....................................................................................................... 47
Slika 11: Goba- osnova za lutke .................................................................................. 48
Slika 12: Računalniška miška ...................................................................................... 48
Slika 13: Osnova za spletno pošast ............................................................................. 49
Slika 14: Spletna pošast .............................................................................................. 49
Slika 15: Telefon na palici ............................................................................................ 50
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Izvajanje lutkovne dejavnosti ............................................................... 23
Preglednica 2: Najpogostejši vzroki, da lutkovne dejavnosti NE izvajajo ..................... 24
Preglednica 3: Nazadnje osveženo znanje iz lutkarstva .............................................. 25
Preglednica 4: Pogostost izvajanja lutkovne interesne dejavnosti ............................... 26
Preglednica 5: Število učencev vključenih v lutkovno interesno dejavnost ................... 29
Preglednica 6: Lutkarstvo kot samostojni izbirni predmet ............................................ 30
Preglednica 7: Lutkovna interesna dejavnost v primerjavi z naravoslovnimi
dejavnostmi ........................................................................................ 31
Preglednica 8: Primerjava interesne dejavnosti z družboslovnimi dejavnostmi ............ 32
Preglednica 9: Lutkovna interesna dejavnost v primerjavi s športnimi dejavnostmi ..... 33
Preglednica 10: Povprečje ovrednotenja lutkovne dejavnosti v primerjavi z ostalimi
dejavnostmi ...................................................................................... 34
Preglednica 11: Vpliv lutke pri otrokovem razvoju ...................................................... 35
KAZALO GRAFIKONOV
Grafikon 1: Izvajanje lutkovne dejavnosti ..................................................................... 23
Grafikon 2: Najpogostejši vzroki, zakaj lutkovne interesne dejavnosti NE izvajajo ....... 24
Grafikon 3: Pridobljeno znanje iz lutkarstva ................................................................. 25
Grafikon 4: Nazadnje osveženo znanje iz lutkarstva .................................................... 26
Grafikon 5: Pogostost izvajanja lutkovne interesne dejavnosti ..................................... 27
Grafikon 6: Način, kako se lutkovna interesna dejavnost predstavi ............................. 27
Grafikon 7: Najvišji dosežki v okviru lutkovne dejavnosti ............................................. 28
Grafikon 8: Število učencev vključenih v lutkovno interesno dejavnost ........................ 29
Grafikon 9: Najpogosteje uporabljena lutka ................................................................. 30
Grafikon 10: Lutkarstvo kot samostojni izbirni predmet ................................................ 31
Grafikon 11: Lutkovna interesna dejavnost v primerjavi z naravoslovnimi dejavnostmi 32
Grafikon 12: Lutkovna interesna dejavnost v primerjavi z družboslovnimi dejavnostmi 33
Grafikon 13: Lutkovna interesna dejavnost v primerjavi s športnimi dejavnostmi ......... 34
Grafikon 14: Povprečje ovrednotenja lutkovne dejavnosti v primerjavi z ostalimi
dejavnostmi ............................................................................................ 35
Grafikon 15: Vpliv lutke pri otrokovem razvoju ............................................................. 35
KAZALO PRILOG
Priloga 1: Tehnična izdelava lutk………………………………………………..……….…45
Priloga 2: Anketni vprašalnik………………………………………………………………..51
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
1
1 UVOD
»Naj ne bodo lutke le v otroških očeh, naj bodo tudi v njihovih rokah, da se bodo
lahko zares ugnezdile v njihova srca.« (Sitar, 2008, str. 137).
Lutkovna umetnost je gotovo ena najstarejših oblik človekovega kultiviranega
izražanja, saj je bila prvotno vezana na rituale. Prav njena vizualna, zvočna in gibalna
stilizacija – dediščina ritualov – danes pripomore k razvidnosti njene vloge, v tem je
razumljiva tudi otrokom. Lutkovno umetnost poznajo vse kulture sveta, lutka pa je
prispodoba človeka, saj že Platon pravi, da je človek marioneta, katere niti vlečejo
bogovi (Majaron, 2013).
»Za lutkovno umetnost velja, da je pretežno namenjena otrokom. To je njena
prednost, da jo znajo tudi otroci sprejeti in razumeti, zato pa ni nič manj zahtevna za
ustvarjalce, ki v vsako predstavo želijo vgraditi svoj odnos do sveta na tak način, da bo
razumljiv v svojem času in okolju, vsakič na novo posredovati inspiracijo v dediščini
preteklih obdobij za čas, v katerem živimo.« (Prav tam)
Lutkovna umetnost je namenjena prav vsem generacijam, ki želijo z lutko prenesti
določeno sporočilo, idejo, misel ali se enostavno vživeti v otroški svet, »prebuditi otroka
v sebi« in vzbuditi nasmeh na usta občinstvu v danem trenutku. Zagotovo pa se z lutko
že zelo zgodaj srečajo otroci.
Lutka predstavlja tako za otroka prvi stik z umetnostjo. Otrok pri igri z lutko sprošča
svojo domišljijo in s tem postane igra z lutko kreativna. V prvi vrsti lahko postane
sredstvo, ki nam je v pomoč pri vzgoji ali učenju. Otrok zelo zgodaj vzpostavi stik z
različnimi predmeti, ki zanj predstavljajo živa bitja in z njihovo pomočjo ustvarijo nove
dogodke in svoje zgodbe (npr. postane glasbenik v kuhinji s pomočjo loncev in
kuhalnic, iz odeje in stolov naredi hišo itd.). To je igra, kjer je otrok aktiven, vzpostavi
stik in enakovreden odnos do predmetov iz okolja. Otrokov odnos z lutko spodbuja še
vzpostavitev drugih odnosov: razvoj medsebojnih odnosov med osebami, razvijajo se
odnosi med razpoloženji, odnosi med čustvi itd. Lutka ima poseben pomen, kadar otrok
lutko naredi sam. Takrat se hkrati razvija tudi njegova kreativnost. Z lutko otrok lahko
odkriva svet okoli sebe, nauči se čutiti, najti prijatelje, nauči pesmico, pripoveduje
pravljice itd.
Vzgoja z lutkami (umetnostjo) naj bi pomenila, da je lutka (umetnost) predvsem
sredstvo za doseganje ciljev na drugih področjih, pri učenju, socializaciji, spretnosti,
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
2
govoru, gibanju. Sem sodi tudi lutka kot mediator, zaupnik, učitelj, raziskovalec. Z lutko
raste otrok in svet, ki ga mora raziskati.
»Kadar otroci sami izdelujejo lutke pričakujejo tudi, da te živijo. Oživijo v
komunikaciji otroka s samim seboj, z vrstniki ali drugo lutko. Igra z lutko je lahko
spontana in ustvarjalna in se pojavlja v različnih obdobjih človekovega življenja« (Sitar,
2008, str. 132).
V diplomski nalogi sem želela prikazati lutkarstvo kot interesno dejavnost v
osnovni šoli, kajti lutka ima neverjetno moč. Lutka je »sredstvo« na poti k cilju.
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
3
2 TEORETIČNI DEL
2.1 Vloga lutke pri razvoju otrok
V tem poglavju bomo vloge lutke opredelili glede na njen vpliv pri razvoju otroka.
Če vzgojitelj/učitelj pravilno uporablja lutko, vanjo prenese svojo energijo in ji sam
zaupa, bo na ta način lahko prepričal tudi otroke, da ji bodo zaupali in verjeli.
2.1.1 Kakšna je vloga lutke?
»Lutkovna umetnost izvira iz davnih ritualov. Vsi obredi pa so nekakšna
komunikacija med ljudmi in energijo, ki je ne obvladujemo, vendar jo čutimo. Ta
komunikacija se odvija s stiliziranimi gibi, glasom in vizualno pojavnostjo, bodisi v
kostumu, maski ali oblikovanem predmetu» (Majaron, 2000, str. 33).
Lutka ima lahko različne pomene oz. vloge.
Kaj je torej lutka?
- Lutka je igrača, lutka je maska, lutka je sovrstnik, lutka sem jaz.
- Lutka je spodbuda za akcijo, je motivacijsko sredstvo, ki ni le beseda.
- Lutka je družabnik, za pomoč pred osamljenostjo.
- V kakšnih vlogah še lahko srečamo lutko?
- Lutka za komunikacijo – besedno in nebesedno.
- Lutka za samozavest.
- Lutka za spretnost.
- Lutka za samoobvladovanje in strpnost.
- Lutka za umirjanje, osredotočanje.
- Lutka za igro brez besed.
- Lutka za učenje ustvarjalnega mišljenja.
- Lutka za spodbujanje integrirane levo-desne možganske dejavnosti.
- Lutka za poučevanje in učenje na vseh predmetnih področjih.
- Lutka za učinkovitejše pomnjenje.
- Lutka za zabavno učenje, prijetno šolo, v veselje učencem in učiteljem.
- Lutka za zadovoljevanje temeljnih otrokovih in učiteljevih potreb:
- po svobodi: govora, gibanja, mišljenja – se gibljem, govorim, izdelujem,
ustvarjam;
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
4
- po zabavi: se smejem, zabavam sebe in druge, se sproščam, uživam,
sem dobre volje;
- po moči: se uveljavljam, sem v središču pozornosti, ustvarjam lutko,
ustvarjam sebe« (Kroflič, 2002).
»Lutke so za otroke zelo privlačne, saj imajo posebno moč in energijo. Ni
pomembno, ali so lutke kupljene ali narejene iz odpadnega materiala. Vsak predmet
lahko oživi in otroka pripravi za komunikacijo ali ga motivira za učenje« (Korošec, 2006,
str. 103).
2.1.2 Lutka kot vzgojno sredstvo
Otroci imajo lutke radi. Lutke so zato v predšolski dobi prepotrebno, hkrati pa tudi
hvaležno vzgojno sredstvo, ki spodbuja otrokov razvoj. Znano je, da beseda, ki jo
izreče lutka, bolj zaleže, kot pa naročilo staršev ali vzgojitelja. Če nikomur ne uspe
prodreti v otrokovo notranjost, se navadno to posreči lutki. Pri tem pa je pomembno, da
so lutka, animator lutke (mama, oče, vzgojitelj) in otrok enakopravni partnerji. Lutke v
okviru vzgoje so nosilci vlog in s tem sredstvo, ki čutno prikazuje sliko resničnosti.
Lutka omogoča otroku spoznavanje povezave med živim in neživim svetom, pomaga
spoznati simbolične predstave … Hkrati lahko otroku preko lutke predstavimo
gledališče z vsemi umetniškimi zvrstmi: z besedo, glasbo, likovnostjo, ritmom, s
prostorsko kompozicijo. S tem otroka neposredno postavimo v svet »lepega«, v svet
umetnosti. Preko nje lahko vzgojitelj posreduje tudi veliko mero humorja, ki otroka
sprošča in razvedri (Paškvan, 2010).
Otroke pogosto s prihodom v vrtec oz. šolo sprejme lutka, ki je prav takšna kot so
otroci sami, včasih navihana, razigrana, radovedna, živahna, žalostna. Lutka je skupaj
z učiteljem zelo pogosto, v različnih trenutkih dneva, ob pozdravu, učenju, dogovorih
ipd. Otroci sprejmejo lutko za »svojo« (Paškvan, 2010).
Ali kot pravi Majaron (2000, str. 33): "Vemo, da otrok lažje vzpostavi kontakt z
lutko kot z vzgojiteljico, včasih celo s starši. To lahko razložimo le na energetski ravni in
z otrokovim strahom pred odraslim, z negotovostjo v vzpostavljanju komunikacije, ki
mu jo posrednik, lutka, zelo olajša. In prav to poskušamo izkoristiti, da otrok na manj
stresen način sprejema okolje, v katerem živi in sporoča svoj odnos do njega."
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
5
Preprosta učiteljeva lutka otroka spodbudi k lastni ustvarjalnosti. Lutke, ki jih otroci
izdelajo in uporabijo v svoji predstavi, so lahko zelo preproste. Ni pomembno, kako
lutka zgleda, temveč kaj otrok čuti do te lutke. Še tako dovršeno izdelana lutka, ki ni
oživela v predstavi (tudi zelo kratki improvizaciji), ni dosegla svojega namena v
vzgojno-izobraževalnem delu. Ne sme se zgoditi, da bi lutka obtičala na razstavnem
prostoru, ne da je bila oživljena. Kajti, osnovno izhodišče uporabe lutke v razredu je
komunikacija in sporočanje z njo. Prav ta komunikacija pa nam prinese nove kvalitete v
medsebojne odnose (Korošec, 2006).
Lutka ima torej močno vzgojno vlogo oz. je pomembno vzgojno sredstvo. Kako bo
učitelj izkoristil danost oz. priložnost, ki se mu ponuja, pa je odvisno od njegovega
znanja, afinitete, možnosti ter iznajdljivosti, da ne bo torej lutka samo v otrokovih očeh,
temveč tudi srcih.
2.1.3 Lutka in komunikacija
Lutka, učitelj, učenec v komunikacijskem trikotniku oz. odnosu. Kako je na tej višji
ravni, navidez zelo preprosti, pa vendar mogočni, ki da polet tako otroku – učencu kot
tudi učitelju? Kdo torej verjame v moč lutke, učitelj ali učenec, ali kar oba? Kakšen vpliv
ima na vzgojno-izobraževalni proces in odnos učitelj – učenec?
Tako kot lutkar tudi učitelj/vzgojitelj verjame v moč lutke. Kajti lutka je učitelju v
veliko pomoč pri posredovanju vzgojno-izobraževalnih vsebin. Mnogokrat lahko
pomaga iz zagate, ko iščemo tisti "trik", s katerim bomo otroke dobro motivirali. Otroci
lutki zaupajo. Učiteljico/vzgojiteljico imajo radi, a vendarle predstavlja avtoriteto. Lutka
pa je "eden izmed njih" – z enakimi težavami, strahovi in željo po igri. Čeprav lutka
oživi šele v rokah učiteljice, verjamejo, da je z njimi čisto nova osebica. In tej osebi
lahko popolnoma zaupajo. Prepričani so, da za skrivnost, ki jo imajo z lutko, učiteljica
ne ve, pa čeprav lutka živi v rokah učiteljice (Korošec, 2006).
»Ko v komunikacijo uvedemo igro, odrasli stopimo na teren, kjer so »doma« otroci.
Ti dobro poznajo njene mehanizme, funkcijo pravil …- otroci obvladajo »metodo«,
spreminja pa se lahko tema. Zastavljena vprašanja so zato nova in nova, otroci pa jih
na način igre lažje razvozlajo. Nadalje igra v komunikacijo uvaja pravila. Brez pravil ni
igre, torej jih je treba upoštevati in se jim podrediti. Vsi, vključeni v igro, priznavajo neko
višjo avtoriteto. Podredijo se ji tudi neformalni vodje med otroki in vzgojitelj, starš ali
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
6
učitelj sam, torej vsi tisti, ki imajo v vsakdanjem otrokovem življenju nadrejen položaj. V
skupni igri je soustvarjanje pogoj. Spremenjene socialne vloge v času igre, sodelovanje
v skupnih naporih in prizadevanjih, vse to odnose v skupini popestri, poživi in obogati.
Skupna igra in ustvarjalni napor, skupna izkušnja pri ustvarjanju, vse to omogoča
boljše razumevanje in sprejemanje sošolcev, učiteljev, staršev in otrok« (Sitar, 2008,
str. 135).
Učiteljice/vzgojiteljice imajo pogosto v skupini lutko – ljubljenca skupine, ki je v
skupini stalno prisotna. Po navadi ta lutka sprejme otroke že prvi dan in jih spremlja
skozi celo leto. Takšna lutka, ki je pogosto kar plišasta igrača, olajša prvo srečanje,
sprosti napetost in pomaga pri navezovanju stika. Otroci lutki zaupajo, se sproščeno
pogovarjajo z njo, se je želijo dotakniti in jo božati. Sprejmejo jo kot živega člana svoje
skupine, jo občudujejo in jo aktivno vključujejo v svoje delo. Lutka otroke popolnoma
čustveno prevzame, je njihov zaupnik in zaveznik. Vse to pa je vzrok, da je
komunikacija ob uporabi lutke (katerekoli vrste) zelo dobra, je sekundarna in poteka v
več smereh. Tudi učiteljice se ob lutki sprostijo in čutijo sproščeno vzdušje v razredu,
kar pripomore k lažjemu šolskemu delu. V času, ko je otrok v vsakdanji komunikaciji
izpostavljen pritiskom in stresu, je pomembno najti sredstvo, da mu to olajša.
Komunikacija s simbolnim jezikom, verbalnim ali neverbalnim, je lahko rešitev za boljše
sporazumevanje med učiteljem in učencem (Korošec, 2006).
Prav neverjetno je, kako močan vpliv ima lahko lutka, saj otroke popolnoma
prevzame. Otroci ji popolnoma verjamejo in ji zaupajo. Doživeti to vzhičenost,
prevzetost otrok ob ali z lutko je nepozabna izkušnja.
2.1.4 Spodbujanje razmišljanja in mišljenja otroka
»Recepta«, v katerem bodo navedene točne sestavine za »učenje razmišljanja
otrok«, ni. Vendar pa se vse bolj ukvarjamo z vzgojo in izobraževanjem otrok, kot pa:
vzgojiti otroke, ki bodo samostojni, iznajdljivi, »pametni« in uspešni!
V predšolskem obdobju je otrok v intenzivnem razvoju na vseh področjih (telesni,
duševni, čustveni, socialni, moralni razvoj itd.), ki poteka postopoma, zaporedno,
posamezna področja pa se med seboj prepletajo. V otrokovem razvoju obstajajo
obdobja, ki so najbolj primerna, da se otrok nekaj nauči, kritična obdobja, da pridobi
določeno spretnost na najbolj učinkovit način.
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
7
Svet, v katerem živi lutka, je poetičen, drugačen, grotesken in stiliziran. Zunanjo
podobo lutke lahko do potankosti približamo ideji, ki si jo je otrok zamislil v domišljiji ali
režiser v svojem snovanju predstave. Simbole, kot so ljubezen, sreča, žalost in letni
časi nam bodo lutke s svojo likovno podobo pričarale v popolnosti, medtem ko je
igralec v tem primeru neprepričljiv. Lutka si lahko privošči vragolije, ki jih živi igralec
nikdar ne zmore. Vsekakor nam simbioza oz. soigra lutke in igralca, ki je zdaj animator
in drugič partner lutki, najbolj obogati izrazne možnosti gledališča. Samo z vero igralca
v moč lutke in s prenosom energije vanjo bo tudi lutka zares zaživela (Majaron, 2010
str. 53). »O vlogi igralca v lutkovni predstavi pravi, da se je najprej treba vprašati,
»zakaj igralca ob lutki izpostaviti na vidno mesto. Dvojno pojavljanje ima vedno
metaforičen pomen: vloga igralca do lutke nikoli ni nevtralna, svoji lutki je vedno
zaščitnik, voditelj in smerokaz; lahko je njen dobri duh – anima ali njen alter ego. A naj
nikdar ne bo ob lutki njen sluga – ko lutka nečesa ne zmore, namesto nje to naredi
lutkar. To smatram za zlorabo tako lutke kot igralca« (Korošec, 2015 str. 85).
Prav mi odrasli lahko otrokom pomagamo, da bodo razvijali svoje strategije
razmišljanja in učenja s postavljanjem vprašanj in iskanjem odgovorov. Velikokrat na
vprašanje lahko odgovorimo samo z da ali ne (zaprta vprašanja), vendar lahko
vprašanje spremenimo v odprto vprašanje in s tem otroka spodbudimo k razmišljanju.
Zaprto vprašanje: »Ali je nebo modro?« lahko spremenimo v odprto vprašanje: »Koliko
barv lahko najdeš na nebu?« (Marjanovič, 2001).
Lutka ima torej močno motivacijsko vlogo in hkrati danost, ki jo je potrebno
izkoristiti pri spodbujanju razmišljanja in mišljenja otrok. Kajti kot navaja Marjanovič
(Prav tam), »bomo prav odrasli lahko pomagali otrokom razvijati strategije razmišljanja
in učenja«.
Vodili jih bomo po poti samostojnosti, iznajdljivosti in uspešnosti, predvsem pa v
smeri samospoštovanja in razvijanja daru, ki ga ima zagotovo vsak otrok.
2.1.5 Lutka in otroci s posebni potrebami
V osnovne šole z rednim programom se vključuje vse več otrok s posebnimi
potrebami. Integracija ali inkluzija omogoča vključevanje otrok s posebnimi potrebami
tako v vrtce in osnovne šole z rednim učnim programom. Ponudijo se jim individualne
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
8
prilagoditve glede na primanjkljaj, ki ga ti otroci imajo. Prav oni imajo od uporabe lutke
še posebne koristi.
Izdelava lutke in lutkovne igre predstavljata eno od možnih alternativnih metod na
področju strokovnega dela pri delu z osebami s posebnimi potrebami ne glede na
njihovo starost, spol in sposobnosti. Koristimo ju lahko na širokem področju
terapevtskega, pedagoškega in andragoškega dela, kot so učenje in pridobivanje
gibalnih spretnosti, komunikacijske in delovne veščine, likovno, glasbeno in govorno
izražanje, pridobivanje novih znanj, učenje tujega jezika itd. (Brezničar in drugi, 2014).
S pomočjo lutke in igre z lutko vzgojitelj/učitelja spontan način spozna
posameznika, njegove probleme, motnje in težave, hkrati pa lutka nudi možnost
lažjega prepoznavanja vzrokov posameznih težav, načinov dojemanja in vrednotenja
samega sebe ter njegovega razumevanja notranjega dogajanja in konfliktnih situacij.
Lutke lahko v terapevtskem smislu odigrajo vlogo zaščitnika, nadomestnika, dajo
možnost identifikacije, lahko so sredstva za obvladovanje agresije. Vloga zaščitnika
pomeni, da otrok na lutko projicira lastnosti, ki jih sam nima ali si jih želi (npr. pogum).
Vloga nadomestnika pomeni, da je lutka v vlogi nekoga drugega iz otrokovega
realnega ali domišljijskega življenja. Lutka je lahko tudi otrok sam, ko igra druge vloge
– npr. zdravnika ali svoje starše. Lutka je lahko nekdo ali nekaj, s komer ali čimer se
otrok identificira: princesa, bojevnik itd. (Gauda, 2001).
Otrok lahko lutki pripoveduje svoje zgodbe, se z njo pogovarja, jo ljubkuje ali tudi
izraža svoja čustva kot so jeza, žalost. Učitelj/vzgojitelj ima priložnost pri tem biti samo
tihi opazovalec in beleži opažanja. Otroku, ki ima težave, takšna igra omogoča
svobodnejše izražanje otrok. V kolikor so opažanja zaskrbljujoča, se poskusi vključiti v
pogovor.
Lutka nosi v sebi čarobno moč. Otroci s potrebnimi potrebami se »za lutko lahko
skrijejo« in tako premostijo številne ovire, ki jim otežujejo učni, otroški vsakdan.
Zagotovo je lutka pomemben element vzgojno-izobraževalnega procesa tudi, ko gre za
otroke s posebnimi potrebami, saj lahko učitelj otroka z lutko spretno vključuje k
nalogam za dosego različnih vzgojnih in izobraževalnih ciljev pri pouku. Specialni
pedagog pa pri individualnem delu v šoli lahko pomaga otroku kot terapevt ter tako
globlje spoznava otroka, njegov svet. Učitelj v razredu in specialni pedagog v vlogi
terapevta tako lahko pristopata holistično – celostno k otroku in mu z lutko pomagata
na poti za doseg različnih ciljev (Brezničar in drugi, 2014).
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
9
2.1.6 Vloga vzgojitelja/učitelja
Pomembno je, da vzgojitelj/učitelj verjame v moč lutk, da jih pogosto uporablja (saj
se samo tako ohranja kontinuiteta posebnega načina mišljenja), vendar s pravo mero
in v različnih oblikah in priložnostih. Poznati mora in razumeti pomen lutke kot
metafore. Včasih ga lutka prisili, da postane »drugi« v skupini/razredu (tudi to je kdaj
pa kdaj dobrodošlo!). Skozi lutkovne aktivnosti bo odkril nagnjenja in posebne talente v
vsakem posamezniku. Pomembno je sprejeti otroka kot edinstveno osebnost, pri tem
pa bo prav lutka rada pomagala graditi mostove od srca do srca (Korošec, 2004).
Nekaj vedenja o osnovnih pojmih iz lutkarstva je potrebno, da se izognemo
razočaranjem in odkrivanju že odkritih Amerik. Prav zato je mednarodna zveza
lutkarjev UNIMA ustanovila posebno komisijo, ki ima za cilj podpreti raziskave in delo
na področju lutke v vzgoji in prepričati kreatorje kurikuluma za vzgojitelje/učitelje, da
imajo ti pravico biti profesionalno informirani o možnostih, uporabi in animaciji lutk.
Tega se zaveda že tudi vrsta drugih organizacij in strokovnih združenj, ki po svojih
močeh prispevajo k profesionalnejši uporabi lutke v vrtcu in šoli (Majaron, 2000, str.
33).
Kako prodreti še globlje v pedagoško sfero, vključiti lutkovno umetnost še
intenzivneje v kurikulum vrtca in osnovne šole? Dejstvo je, da pedagoški programi
izobraževanja mladih učiteljev na nekaterih fakultetah nimajo lutkovne umetnosti med
obveznimi predmeti. Strinjam se, da je pravica vzgojiteljev/učiteljev biti profesionalno
informiran o možnostih, uporabi in animaciji lutk. Na področju lutkovne umetnosti in
njene vključenosti v šolske programe potekajo številne študije in raziskave.
Organizirane so tudi številne izobraževalne oblike s tega področja, ki dopolnijo
skromno znanje učiteljev na tem področju, ki ga pridobijo v okviru rednih študijskih
programov. Priložnost za izobraževanje, prezentacijo in evalvacijo pa so različni
festivali otroških lutkovnih skupin.
2.2 Lutka
Kaj je lutka in katere vrste lutk lahko vstopajo pri vzgoji otrok ter so nam v pomoč
pri otrokovem razvoju?
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
10
Lutka je simbol, ki ga animator uporablja za ponazoritev lika. Je pomembna za
otrokov razvoj. Lutke lahko izdelamo sami ali skupaj z otroki. Pri tem pa se moramo
zavedati, da otroka vzgajamo govorno, likovno in estetsko. Otroku ni pomembno, da je
lutka lepa, temveč naj bo zanimiva, smešna in nepopolna. Oblike naj bodo
poenostavljene, poudarjeni so deli, ki so v vlogi pomembni. Otrok se sreča z lutko že
zelo zgodaj. Že v vrtcu je njegova spremljevalka. Lahko pomaga pri vstopu v vrtec,
lažje komunicira z okoljem in ji zaupa svoje težave, pomaga pri verbalni in neverbalni
komunikaciji (Korošec in Majaron, 2002).
Lutka je med otrok zelo priljubljena. Z njo lahko dosegamo različne cilje.
Uporabljamo lahko različne vrste lutk. Najpreprostejše lutke so lahko naši prsti, naše
noge. Ni potrebno veliko, na prst narišemo dve piki in črto za usta in je lutka že
izdelana.
Ločimo različne vrste lutk ali lutkovne tehnike. Uporabimo jih lahko na različne
načine in namene pri pouku oz. interesni dejavnosti, saj ima vsaka lutkovna tehnika
svoje prednosti in tudi pomanjkljivosti. Res je, da se zaradi specifike dela
vzgojitelji/učitelji omejujejo na določene vrste lutk, spregledajo pa bogastvo izraznih
možnosti širokega spektra lutkovnih tehnik.
Vrste lutk:
- prstne lutke,
- ročne lutke,
- lutke na palici,
- lutke na nitkah,
- ploske lutke,
- mimične lutke,
- senčne lutke,
- maske.
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
11
2.2.1 Prstne lutke
Prstki, ki plešejo, se igrajo ter se spreminjajo v čudežna bitja očarajo otroke. So
njihove prve igrače s pomočjo katerih odkrivajo svet.
Prstki in igre z njimi so vsem dobro znane. So del domačega izročila in
predstavljajo tisto prvo gledališče, ki so ga znali starši že od nekdaj odigrati svojim
otrokom. Na tak način so se z njimi igrali, se dotikali otrokovih prstkov in ustvarjali
posebno toplino med njimi (Cvetko, 2010).
Prstne igre lahko živijo kot poezija, proza ali drama. Lahko jih pripovedujemo kot
preproste pesmi, večinoma vsebujejo ritem in simbole. Prav tako jih lahko
pripovedujemo kot zgodbo in si za vsak dogodek vzamemo čas ter ga podrobno
opišemo. Lahko pa prstne igre nadgradimo in si ustvarimo lastno malo "prstno
gledališče", takšno, ki ga lahko otrok spravi v žep in kadarkoli oz. kjerkoli zaigra svojo
lastno gledališko predstavo. Za takšno gledališče ne potrebujemo prav veliko,
pomembno je le, da otrok in odrasel sodelujeta pri nastajanju, uporabljata domišljijo in
se ob tem zabavata (Cvetko, 2010).
Prstne lutke so torej neprecenljive na področju kreativne igre. Gol prst lahko torej z
določenim namenom preoblečemo in tako spremeni svojo identiteto ter se kot igralec
kostumira. Animacija prstkov nas vodi k lutkarstvu, ki v sebi združuje številne
umetnostne panoge. Zaradi majhnosti se prstne lutke v gledališču niso uveljavile. Prav
tako se zaradi slabe vidljivosti, prevelike intimnosti ter pomanjkanja spektakelske
funkcije, ta lutkovna tehnika v gledališču skorajda ne pojavlja (Cvetko, 1996).
Prstne lutke so najmanjše izmed vseh lutk in temu mora biti prilagojeno tudi
njihovo gibanje. Vloge so dodeljene prstom, oder pa je ponavadi kar naša dlan, kjer
lahko zaigramo kratke prizore. In ravno zaradi te majhnosti jih imajo otroci še posebej
radi. Vendar pa je dokaj zapletena naloga obvladati posamičen prst na obeh rokah.
Predstave lahko uprizorimo z več prsti, s celo roko ali kar z obema rokama. Prstom
lahko narišemo oči in usta ter jim dodamo še kak predmet in dobimo nenavadne lutke,
ki se lahko zelo različno obnašajo in gibljejo. (Cibula, 2015).
Prstne lutke so torej primerne za predšolske otroke kot tudi otroke prvega, drugega
razreda. Otroci se v jutranjem varstvu zelo radi družijo v kotičkih. V skupinicah imajo
svojo intimo, zasebnost. Prstne lutke, ki jih v kotičku uporabljajo, so običajno preproste.
Otroci v kotičkih improvizirajo prizore, se spontano igrajo, povzemajo zgodbice ipd.
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
12
2.2.2 Ročne lutke
»Ročno lutko si nataknemo na roko, na dlan. Vodimo jo s premikanjem prstov,
dlani ali cele roke. Ročna lutka ima glavo in trup. Ročnih lutk ne smemo narediti
prevelikih, saj jih naša dlan ne bi mogla dobro voditi. Glavo nataknemo na en prst,
druga dva prsta uporabimo za roke. Ročna lutka ima hitre in energične gibe, je
komunikativna lutka in z lahkoto vzpostavi stik z gledalci« (Varl, 1997a, str. 5- 25).
Ročne lutke pogosto zasledimo v vzgojno-izobraževalnem procesu, saj so videti
preproste za animacijo, čeprav temu ni tako. Prav tako se je potrebno naučiti rokovanja
z njimi. Pri animacijo moramo upoštevati osnove. Nekateri učitelji pogostokrat ročne
lutke uvedejo v vsakdan učencev. Pozdravijo jih ob začetku in ko se poslovijo ob koncu
pouka. Tudi pri interesni dejavnosti se otroci že zelo zgodaj srečajo s to vrsto lutke.
2.2.3 Lutke na nitkah – marionete
»Lutke na nitkah so tehnično najzahtevnejše med vsemi vrstami lutk. Varlova trdi,
da so figure v celoti, čeprav sodobno lutkarstvo ponuja tudi drugačne možnosti in
pristope. Zelo podobne osebam in živalim, saj imajo vse okončine in vse glavne sklepe
kot živa bitja« (Varl, 1997b, str. 4-6).
Marionete so lutke, vodene od zgoraj navzdol. Nekatere so vodene na nitkah,
druge na žici. Zaradi navezanosti na nitke ali žice so njeni gibi včasih melanholično
nekoordinirani. Gibi in reakcije lutkinega telesa so počasni. Oživljanje marionete je
eden najzahtevnejših procesov izmed vseh lutkovnih tehnik (Trefalt, 1993). Na srečo je
mogoče izdelati tudi preproste marionete, ki jih lahko igrajo tudi otroci.
»Marionete simbolizirajo manipulacijo, saj je nad njim vedno nekdo, ki dirigira
njihove gibe. To intuitivno začuti tudi otrok in tako prepoznava socialne modele in
relativnost situacij. Prav zato jim moramo omogočiti, da si naredijo in animirajo
preproste marionete, saj jim pomagajo graditi pozitivno samopodobo.« (Majaron,
2010.)
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
13
Torej posezimo tudi po marionetah in jih priredimo situaciji oz. namenu. Kot
didaktični pripomoček lahko izdela učitelj zahtevnejšo marioneto. Pri likovnem pouku v
višjih razredih že zahtevnejšo obliko, prav tako pri interesni dejavnosti. Da lutka oživi je
potrebno veliko vaje, animacije, sicer je to »recitiranje besedila s predmetom v roki«.
2.2.4 Ploske lutke
Ploske lutke so pomembne za razvoj otrokove likovne občutljivosti in orientacije v
prostoru. Pri njih gre za prenos risbe v gibanje in odnos te forme do drugega predmeta.
Otrok spozna profile, pojme spredaj, zadaj, veliko, majhno in način vzpostavljanje
komunikacije na poreden način. Ploska lutka se na odru ne more igrati z rekviziti ter se
obračati. »Ploska lutka je vsak lik, ki ga izrežemo iz kartona ali vezane plošče,
pritrdimo na osnovno vodilo in mu naredimo kak gibljiv sklep. Nima tretje dimenzije –
debeline« (Varl, 1997c, str. 5). Je dvodimenzionalna, nima stranske mase in debeline,
zato se na odru ne more obračati. Če jo želimo videti z več strani, jo moramo narediti v
več variantah. Tudi pri igri s tako lutko moramo biti pazljivi, saj se lahko hitro zgodi, da
lutko preveč zavrtimo. Slabost je tudi v tem, da taka lutka ne more opravljati z rekviziti
(Varl, 1997c).
Ploske lutke lahko razdelimo na tri sklope:
- dvodimenzionalne lutke, ki nimajo posebej gibljivih delov,
- ploske lutke, ki so delno gibljive,
- ploske lutke z gibljivimi deli in na posebnih vodilih (prav tam).
Plosko lutko na nek način primerjamo s senčno lutko, saj ji je zelo podobna, le da
jo moramo še pobarvati.
2.2.5 Mimične lutke
Mimična lutka je nastala v želji čim bolj posnemati obrazno mimiko. Z gibanjem
čeljusti spominja na odpiranje ust pri človeku ali gobca živali.
Preprosta mimična lutka nastane že s tem, ko na roko damo v nogavico ali
rokavico z enim prstom. Roko postavimo tako, da je del s štirimi prsti zgoraj, palec pa
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
14
spodaj. Z različnimi dodatki, kot so oči, nos, usta, ušesa, lasje, oblikujemo lutko v
mimično lutko.
Izdelamo jo lahko iz različnih materialov, kot so kuverte, papirnati krožniki,
papirnate vrečke, karton, blago ... Mimična lutka lahko nastane tudi s tem, ko si s
prstnimi barvami poslikamo roke (Varl, 1997č, str. 4- 12).
Tako izdelana mimična lutka je zelo uporabna in tehnično nezahtevna vrsta lutke,
za katero ne potrebujemo veliko časa, hkrati pa zelo hitro ustvarimo efekte pri pouku v
različne namene. Lahko jo vključimo v uvodni motivaciji, npr. pri slovenskem jeziku ob
obravnavi pesmi Otona Župančiča Pismo in izdelamo kuverto – s katero predstavimo
pismo, ki prihaja iz daljne dežele … Ali morda pri likovni umetnosti, kjer za prikaz
mavričnih barv pobarvamo prste na roki – pobarvani prsti lahko oživijo in postanejo
ljudje, lahko so scena ali paravan ipd.
2.2.6 Maske
Pri maskah ne gre za tipično lutko. Pri maski kot lutki gre za oživljen material, le da
je to pot nameščen na obraz igralca, vendar pa tudi maska izraža zakritje obraza Biti
torej nekdo drug, igrati ali govoriti skozi usta druge osebe. Varl (1997) takole klasificira
maske ter jih razvrsti v: naglavne maske, obrazne in maske celega telesa (preobleka).
»Obrazne maske so tiste, ki lahko zakrivajo samo oči ali cel obraz. Naglavne
maske skrijejo našo glavo, masko si poveznemo na glavo. Maska celega telesa je
maska, kadar želimo od glave do peta predstavljati nekoga drugega« (Varl, 1997d, str.
5-30).
Maska kot vrsta lutke, ki zakrije celoten obraz ali telo lahko pomaga otrokom s
posebnimi potrebami in otrokom, ki se iz različnih vzrokov ne želijo ali ne zmorejo
predstaviti takšni kot so. Tako lahko premostijo marsikatero oviro.
2.2.7 Lutke na palici
»Lutke na palici so vse lutke, ki imajo palico, s katero lahko lutko premikamo. Za
glavo lutke lahko uporabimo različne predmete in materiale, na primer: penasto gumo,
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
15
stiropor, karton … Na glavo pritrdimo ali narišemo nos, usta, oči … Oči so glavno
vodilo in komunikacija, saj z njimi določimo starost ,razpoloženje in karakter lutke.
Palica, ki jo izberemo za osnovno lutkino vodilo mora imeti tako imenovani prečni križ.
S tem preprečimo vrtenje lutke na palici. Tudi roke in morebitne noge so pomembne,
kajti lahko so dopolnilo k lutkinem telesu ali pomagalo pri animaciji. Roke in noge imajo
vodilo ali pa ne. Lutke na palici brez dodatnih vodil so najpreprostejše lutke, tako za
izdelavo kot tudi za vodenje lutke. Uporabimo lahko lesene kuhalnice, kartonaste
škatle, konzerve ... Take lutke nimajo ne sklepov ne okončin in so zelo primerne za
najmlajše otroke« (Varl, 1997e, str. 4-24).
Lutke na palici so pogoste v vzgojno-izobraževalnem procesu, saj so preproste in
imamo veliko možnosti oz. variacij pri izdelavi. Tudi pri interesni dejavnosti, lutkovnem
krožku, se otroci pogosto srečujejo z lutko na palici, najprej z osnovno obliko, nato
dodajamo lutki vodila, kar pomeni zahtevnejšo animacijo. Uspešno animirajo tako lutko
že izkušenejši učenci.
3 LUTKOVNA INTERESNA DEJAVNOST NA OSNOVNI ŠOLI-
PRIMER DOBRE PRAKSE
3.1 Opis dejavnosti
Že sedmo leto sodelujem kot somentorica pri lutkovnem krožku. Otroci, ki
obiskujejo dejavnost že več let, veliko bolje obvladajo animacijo lutk, pa tudi samo
vedenje med vajami in v zaodrju. Sicer pa se vsi otroci trudijo in z veseljem sodelujejo.
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
16
Slika 1: Lutkarji lutkovnega krožka
V šolskem letu je načrtovanih 25 ur dejavnosti, kar pa je običajno premalo za
pripravo lutkovne predstave in je potrebno imeti katero dodatno uro za utrjevanje.
Dejavnost je za vse šolsko leto načrtovana po mesecih. Mladi lutkarji se srečujejo le
enkrat tedensko, pred predstavo pa morda še kakšno uro več
V prvih dveh urah z mentorico učencem predstaviva dejavnost. Tudi učenci se
predstavijo, se med seboj spoznajo in tudi povedo o svojih izkušnjah z lutkami. V
naslednjih urah se otroci seznanijo z lutkovnim gledališčem, pogovorimo se o bontonu
v gledališču. Otroci spoznajo različne vrste lutk. Na šoli deluje lutkovna dejavnost že
nekaj let, zato imamo na šoli različne vrste lutk, ki si jih učenci lahko ogledajo in z njimi
rokujejo ter zaigrajo kakšen prizor po lastni domišljiji. Nekaj časa je namenjeno tudi
prstnim igram. S prstnimi igrami usvajajo socialne veščine (igre predstavljanja in
spoznavanja, igre razlik in podobnosti, igre sodelovanja itd.) in razvijajo pozitivno
samopodobo (igre sprostitve, igre razumevanja, govorni in negovorni znaki). Ob
začetku ure za sprostitev in motivacijo igramo kakšno prstno igro, kar je učencem zelo
všeč.
V naslednjih urah beremo pravljice in se pogovarjamo o njih. Učenci s seboj
prinesejo različne pravljice, zgodbice, jih predstavijo in se pogovorimo o njih. Potem
skupaj izberemo primerno za lutkovno uprizoritev. V zadnjem času (letu) smo uspešno
uprizorili zgodbo z naslovom » Spletna pošast, računalniška miška in telefonski škrat.
», povzeli smo jo po pisateljici Mariji Švajncer. Lutkarji so sami predlagali, da bi
pripravili zgodbo z aktualno tematiko, ki se dotika uporabe prekomerne uporabe
telefonov in računalnikov. V zgodbi Spletna pošast, računalniška miška in telefonski
škrat načrtujejo ugrabitev otrok. Odločijo se, da jih bodo popolnoma zasužnjili. Otroke
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
17
hočejo odmakniti od vsega drugega in od njih zahtevati, da se bodo ukvarjali samo z
računalniki in drugimi dosežki moderne tehnologije. Vrana, veverica in kanarček
preprečijo ugrabitev in otroke rešijo. Prizadevajo si, da bi otroci spet vzljubili prijatelje,
naravo in knjige. Na koncu se vsi sporazumejo, da je mogoče početi in združiti oboje,
seveda po pameti in s pravo mero.
V predstavi smo si razdelili vloge glede na glasove učencev in uporabo knjižnega
jezika, izgovarjavo, na kar sva bili pozorni pri branju in predstavljanju zgodbic. Z
učiteljico sva upoštevali predvsem interese učencev. Učenci se hitro poistovetijo z
določeno vlogo, čeprav jim je bila dodeljena. Je pa veliko laže zanje, če si sami
izberejo vlogo. V tem primeru se otrok laže vživi v vlogo, ki jo mora odigrati z lutko, laže
jo začuti. Se zgodi, da ima kateri učenec težave, da se v vživi lutko in jo animira. Takrat
namenimo animaciji še več pozornosti. Z vajo in z neprestanim spodbujanjem se večini
učencem le posreči sprejeti določeno vlogo in jo ustrezno animirati. Žal pa so tudi
takšni učenci, ki jim gre to teže od rok. Takšnim učencem dodelimo vlogo scenarista ali
glasbenika npr. z Orffovimi instrumenti. Prav je, da se potrdi vsak otrok, ki se vključi k
lutkovni dejavnosti.
Ko smo izbrali primerno zgodbo in si razdelili vloge, smo se dogovorili, s katero
vrsto lutk bi igrali. Učenci so izrazili željo, da pripravijo predstavo z lutkami na palici. Z
mentorico sva bili zadovoljni z izbiro. V prejšnjih letih smo predstave uprizarjali z
lutkami na nitkah in z ročnimi lutkami. Omenjene tehnike učenci še niso srečali. Lutka
na palici je pomenila ustvarjalni izziv za mlade lutkarje. Dogovorili smo se, da lutke
izdelamo iz odpadnih materialov kot je blago, volna, les itd. Z mentorico sva želeli
spodbuditi njihovo domišljijo in kreativnost, zato sva jih spodbudili k izdelavi lastnih lutk.
Ker že vrsto let izdelujem lutke, sem jim z veseljem pomagala. Lutke so služile
začetnim vajam, v nadaljevanju pa smo ugotovili, da je njihov zunanji zgled za odrski
nastop, premajhen, zato smo se dogovorili, da bomo izdelali večje lutke. Med
počitnicami smo imeli strnjene delavnice, kjer smo iz gobe (pene?) in blaga izdelali
večje lutke, ki so ravno tako bile estetsko bogatejše, saj smo izdelavi namenili več
časa. Učenci so ob izdelovanju uživali, bili kreativni in iznajdljivi.
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
18
Slika 2: Izdelane lutke otrok
Otroci so z navdušenjem uprizarjali zgodbico s svojimi lutkami v razredu za
mizami. Miza jim je služila kot oder. Seveda smo uporabljali tudi paravan, pravi zaslon
za lutko na palici, ki je vodena od spodaj navzgor, kjer se je prav tako odvijal del
zgodbe.
3.2 Scena in glasba
Za sceno smo uporabili elemente, ki smo jih na šoli že uporabljali v prejšnjih
predstavah. Na odru je bilo le to, kar je bilo v predstavi nujno za potek igre: dva
svetova – računalniški in gozdni. Računalniški svet – današnji čas, ko je naš vsakdan
vse bolj odvisen od tehnologije. Telefoni in računalniki prevzamejo naša življenja v
svoje roke. Gozdni svet – poln živali, kjer jim je še vedno večja vrednota druženje s
prijatelji.
Ker je otrok osem in vlog samo šest, je mentorica predlagala, da otroka, ki nimata
vloge, igrata na Orffove instrumente in s tem smo si pridobili odlično glasbeno
spremljavo ob petju pesmic, ki se pojavljajo v zgodbi. Melodijo in besedilo smo
prilagodili tako, da ni bilo težav pri igranju, saj je bila glasba, ki je pričarala še dodatno
vzdušje, enostavna. Študij predstave je potekal zelo sistematično, kajti morali smo
natančno proučiti vsak korak predstave. Jasno in hkrati za učence preprosto, smo se
morali dotakniti vsakega koraka, dogodka, elementa lutkovne vsebine. Nekateri učenci
so sami predlagali, kako animirati lutko, kaj z njo narediti v določenem trenutku, kako
rešiti določeno situacijo. Z mentorico sva upoštevali čim več njihovih predlogov in
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
19
rešitev. Na drugi strani pa sva imeli v skupini tudi takšne učence, ki so bili ob igranju
zelo zadržani in brez idej glede animacije. Interpretacija vlog je najprej potekala
individualno z vsakim učencem posebej, šele nato pa skupno.
Slika 3: Scena z mladimi lutkarji
3.3 Evalvacija lastne izkušnje pri sodelovanju izvajanja interesne
dejavnosti
Vsak začetek šolskega leta se veselim, ko me mentorica povabi k sodelovanju k
lutkovni interesni dejavnosti. Ob branju zgodbe si ustvarim sliko lutke, ki bi naj že z
zunanjostjo poudarila njen karakter. Pri samem nastajanju se mi vedno porodijo nove
zamisli, ki jih poskušam realizirati. Včasih se pa tudi zgodi, da mojih zamisli ne morem
realizirati oziroma, da določena izvedba ali detajl ni funkcionalen in najdem drugo
rešitev. Zelo cenim tudi mnenje otrok oz. njihove zamisli. Skupaj se pogovorimo o
karakterjih posameznih oseb in izdelavi lutk, tako glede njihove likovne podobe kot
animacijskih lastnosti. Letos smo se z mentorico in otroci odločili za lutke na palici. Lani
so bile na našem odru velike ročne lutke, ki so se gibale po vsem odru. Leto poprej
smo pri predstavi uporabili marionete in majhne ročne lutke, ki so jih nataknili na dlan.
Pri izdelovanju svojih lutk so bili otroci zelo izvirni, toda izrazili so željo, da bi raje imeli
velike lutke. Ker je vsako leto težava s časom, saj je petindvajset ur vsekakor premalo
za pripravo lutk, scene in same igre, jim priskočim na pomoč z izdelavo lutk in scene. V
teh urah, in še kateri dodatni otroci vložijo v izdelavo lutk veliko truda, ki je poplačan z
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
20
aplavzom gledalcev, ko mladi lutkarji zaigrajo in pokažejo predstavo svojim staršem,
znancem, prijateljem in celotni šoli. Zelo so ponosni nase, kar je tudi prav. Veselijo se
tudi samega Območnega srečanja lutkovnih skupin Ostržek, saj si takrat lahko še
ogledajo predstave drugih šol in vrtcev. Otroci takrat sami izrazijo svoje mnenje o
ostalih predstavah. Povedo, kaj jim je bilo ali ni bilo všeč in zakaj tako menijo. Skupaj z
mentorico se pogovorimo o njihovih mnenjih, pred tem pa se pogovorimo o svoji
predstavi. V vsakem primeru jih pohvaliva, ker si želiva, da bi lutke vzljubili in svoje
znanje o lutkah širili naprej. Menim, da bi v času, ko nas preplavlja vsa tehnologija in
otroci preveč presedijo pred računalniki, morali dati morda malo več poudarka na
dejavnosti kot so lutke, gledališče ... To ne vpliva samo na njihovo zdravo življenje,
temveč tudi na rabo slovenskega knjižnega jezika, ki ob komunikaciji preko telefonov in
računalnikov pri otroci utrpi svojo škodo. Otroci se med seboj pogovarjajo v večini že
samo preko socialnih omrežij, in to v kraticah in tujkah. Vsekakor otrok ob lutki krepi
svojo samozavest, retoriko (javno nastopanje), razvija govor, kreativnost, domišljijo.
Veliko poudarka je na knjižnem jeziku, kjer imajo otroci velike težave. Kljub temu
občasno dovoliva z mentorico, katero vlogo odigrati v našem narečju (prleščina), kar je
gledalcem iz našega okolja zelo všeč. Pri delu v lutkovnem krožku se krepi tudi
socialna vključenost vseh sodelujočih, prosocialno vedenje in emocionalna podpora
skupine. Vse to je prisotno tako v času študija predstave, kot med potekom izvedbe
predstave na odru, kjer so lutkarji odvisni drug od drugega
Priprave na nastop so se tedensko nadgrajevale in izpopolnjevale. Sproti so
učenci dobivali nove ideje in zamisli za predstavo. Ideje, ki so ustrezale predstavi, smo
tudi vključili. Mentorjeva naloga je, da temeljito razmisli in presodi o predlogih učencev,
kaj vključiti v predstavo in kaj morebiti ne sodi zraven. Kreativnost učencev se kaže v
vseh lutkovnih komponentah- scena, lutka, glasba in zvok.
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
21
4 EMPIRIČNI DEL
4.1 Opredelitev problema
Že sedmo leto se kot somentorica lutkovnega krožka udeležujem območnega
srečanja lutkovnih skupin in opažam, da se iz naših okoliških šol učitelji z učenci ne
udeležujejo srečanj. Na nekaterih šolah se izvajajo lutkovne dejavnosti, na drugih sploh
ne. Tako se nam je porodilo vprašanje, koliko je lutkarstvo še prisotno v širši okolici, in
sicer na območju Podravske regije.
V empiričnem delu diplomske naloge smo opravili raziskavo, v kateri smo
raziskali, v kolikšni meri je lutkarstvo prisotno na osnovnih šolah na področju
Podravske regije. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšne skupine so formirane na
osnovnih šolah, katero tehniko lutk uporabljajo, po kateri metodi delajo, kaj menijo o
vključevanju lutkarstva v šole v obliki izbirnega predmeta. V raziskavi smo želeli
izvedeti, kolikšen je pomen lutkovnih dejavnosti v primerjavi z ostalimi interesnimi
dejavnostmi. Želeli smo pridobiti mnenje učiteljev omenjenih osnovnih šol o vplivu
lutkarstva na razvoj otroka. Ker na vseh šolah ne izvajajo lutkovne interesne
dejavnosti, nas bodo zanimali vzroki, zaradi katerih na nekaterih šolah lutkarstva ne
izvajajo.
4.2 Delovne hipoteze
H1: Lutkarstvo v osnovnih šolah Podravske regije je zastopano manj kot 50 %.
H2: Učitelji na osnovnih šolah v lutkarstvu ne vidijo potencialnega izbirnega
predmeta.
H3: Osnovnošolski učitelji Podravske regije lutkarstvo v primerjavi z drugimi
interesnimi dejavnostmi podcenjujejo.
H4: Osnovnošolski učitelji Podravske regije menijo, da imajo lutke veliko vzgojno
vlogo pri učencih v osnovni šoli.
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
22
4.3 Cilji
- Spodbuditi učitelje k lutkovnim dejavnostim – vodenje lutkovnih krožkov in
uporabo lutk kot didaktičnega pripomočka pri pouku.
- Spodbuditi učitelje k uporabi lutke v učnem procesu za motivacijo ali reševanju
vzgojnih težav.
- Ozavestiti učitelje o mnogih pozitivnih učinkih, ki jih ima lutka pri razvoju otrok.
4.4 Metode dela
Pri izdelavi diplomske naloge sem uporabila deskriptivno metodo s študijem
domače in tuje literature.
Za zbiranje podatkov in ugotavljanje obstoječega stanja sem kot instrument
raziskovanja uporabila anketo. Vprašanja so bila odprtega in zaprtega tipa.
V sodelovanju z učenci in mentorico lutkovne interesne dejavnosti smo opisali
primer dobre prakse lutkovne dejavnosti na osnovni šoli.
4.5 Vzorec
V vzorec sem vključila 74 osnovnih šol v Podravski regiji. Vključene niso osnovne
šole s prilagojenim programom in glasbene šole.
Reševanje anket je potekalo anonimno in prostovoljno.
4.6 Postopek zbiranja podatkov in obdelava podatkov
Poslali smo 95 anketnih vprašalnikov na elektronske naslove osnovnih šol.
Vrnjenih je bilo 74 anketnih vprašalnikov, izpolnjeno skladno z navodili. Pri obdelavi
podatkov, dobljenih z anketnimi vprašalniki, smo uporabili program Microsoft Excel,
izdelali tabele ter dobljene rezultate prikazali grafično in dobljene podatke interpretirali.
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
23
4.7 Rezultati in interpretacija rezultatov
I. Izvajanje lutkovne dejavnosti
Preglednica 1: Izvajanje lutkovne dejavnosti
Izvajanje lutkovne
interesne dejavnosti f f %
da 42 57 %
ne 32 43 %
Grafikon 1: Izvajanje lutkovne dejavnosti
Iz grafa smo lahko razbrali, na kolikih osnovnih šolah Podravske regije izvajajo
lutkovno interesno dejavnost. Ugotovimo, da je 42 šol (57 %), ki lutkovno interesno
dejavnost izvajajo in 32 šol (43 %), ki lutkovne interesne dejavnosti ne izvajajo. Že s
prvim anketnim vprašanjem lahko ovržemo prvo hipotezo, ki pravi, da je lutkarstvo na
osnovnih šolah Podravske regije zastopamo manj kot v 50 %. Nad rezultatom smo bili
presenečeni, kajti na srečanjih lutkovnih skupin ni bilo zaznati tolikšne zastopanosti
lutkovnih skupin. Morda bi morali spodbuditi osnovne šole, ki se lutkovnih srečanj ne
udeležujejo, k udeležbi.
57%
43%
0 0
1. Ali izvajate lutkovno interesno dejavnost?
Da.
Ne.
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
24
II. Najpogostejši vzroki, da lutkovne interesne dejavnosti ne izvajajo
Preglednica 2: Najpogostejši vzroki, da lutkovne dejavnosti NE izvajajo
Najpogostejši vzroki, da lutkovne dejavnosti ne
izvajajo f f %
nizek interes pri učencih 8 25 %
učencem na šoli ne ponudimo te možnosti 5 16 %
kriva je višina plačila interesne dejavnosti 2 6 %
nimam interesa za izvajanje te dejavnosti 5 16 %
nisem strokovno usposobljen za izvajanje te
dejavnosti 12 37 %
Grafikon 2: Najpogostejši vzroki, zakaj lutkovne interesne dejavnosti NE izvajajo
Najpogostejši vzroki, zakaj lutkovne interesne dejavnosti ne izvajajo, so kot
najpogostejši vzrok navedli premajhno strokovno usposobljenost pedagoških delavcev,
kar 37 %. Kot drugi najpogostejši vzrok navajajo nizek interes pri učencih (25 %). 16%
anketiranih je odgovorilo, da učencem ne ponudijo lutkovne interesne dejavnosti in
prav tako jih 16% navaja, da nimajo interesa. 6 % anketiranih meni, da je vzrok plačilo
interesne dejavnosti. Slaba strokovna usposobljenost ne bi smela biti vzrok, da se
lutkarstvo ne izvaja, kajti veliko vlogo imajo tudi izkušnje, ki jih pridobivaš v praksi in
številne možnosti dodatnega izobraževanja.
25%
16%
6% 16%
37%
2. Kateri so najpogostejši vzroki, da lutkovne dejavnosti ne izvajate? Nizek interes pri učencih.
Učencem na šoli ne ponudimo te možnosti.
Kriva je višina plačila interesne dejavnosti.
Nimam interesa za izvajanje te dejavnosti.
Nisem strokovno usposobljen za izvajanje te dejavnosti.
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
25
III. Pridobljeno znanje iz lutkarstva
Grafikon 3: Pridobljeno znanje iz lutkarstva
Pri naslednjem anketnem vprašanju, ki obravnava, na kakšen način je pridobljeno
znanje iz lutkarstva, je bilo možnih več odgovorov. Največ odstotkov 42 anketiranih je
svoje znanje pridobilo iz izkušenj (39 %) in obiskov seminarjev (35 %). 18 % je svoje
znanje bogatilo preko strokovne literature. 8% anketiranih jih je pod drugo rubriko
zapisalo zelo podobne odgovore. Učitelji so svoje znanje bogatili: s prenašanjem
znanja od starejših kolegic in kolegov, preko šolskega izobraževanja in navajali so
sodelovanje z zunanjim sodelavcem.
IV. Kdaj je bilo nazadnje osveženo znanje s področja lutkarstva?
Preglednica 3: Nazadnje osveženo znanje iz lutkarstva
Nazadnje osveženo znanje iz lutkarstva f f %
v tem šolskem letu 6 14 %
lansko šolsko leto 8 19 %
pred 3 do 5 letu 7 17 %
več kot 5 let 3 7 %
več kot 10 let 8 19 %
nisem se izobraževal 10 24 %
35%
18%
39%
8%
3. Kje ste pridobili svoje znanje za vodenje lutkovne dejavnosti'
Z obiskom seminarjev.
Preko strokovne literature.
Znanja pridobljena preko izkušenj.
Drugo.
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
26
Grafikon 4: Nazadnje osveženo znanje iz lutkarstva
Zanimalo nas je, kdaj so izvajalci lutkovne interesne dejavnosti nazadnje osvežili
svoje znanje na tem področju. 24 % anketiranih je odgovorilo, da se ni izobraževalo na
področju lutkarstva. V enakem odstotku (19 %) je odgovorilo, da so se izobraževali v
šolskem letu 2014/15 in več kot pred desetimi leti. 17 % anketiranih je svoje znanje
nadgradilo pred 3 do 5 leti in 7 % anketiranih je pred več kot petimi leti osvežilo svoje
znanje iz lutkarstva. Glede na odstotek (24 % se ni izobraževalo na področju
lutkarstva) so prav tisti, ki so svoje znanje bogatili z nabiranjem izkušenj v sami praksi.
V. Pogostost izvajanja lutkovne interesne dejavnosti
Preglednica 4: Pogostost izvajanja lutkovne interesne dejavnosti
Pogostost izvajanja lutkovne interesne
dejavnosti f f %
enkrat tedensko 22 52 %
dvakrat tedensko 4 10 %
strnjeno pred predstavami 15 36 %
drugo 1 2 %
14%
19%
17% 7%
19%
24%
4. Kdaj ste nazadnje osvežili svoje znanje s področja lutkartsva?
V tem šolskem letu.
Lansko šolsko leto.
Pred 3 do 5 letu.
Več kot 5 let.
Več kot 10 let.
Nisem se izobraževal.
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
27
Grafikon 5: Pogostost izvajanja lutkovne interesne dejavnosti
Na vprašanje kako pogosto izvajajo lutkovno interesno dejavnost je 52 % takšnih,
ki lutkovno dejavnost izvajajo enkrat tedensko, 36 % jih izvaja strnjeno pred
predstavami, 10 % jih izvaja dvakrat tedensko. Pod rubriko Drugo je odgovorilo 2 %
anketiranih. Pod rubriko Drugo so zapisali, da izvajajo glede na temo dejavnosti.
VI. Način, kako se predstavijo kot lutkovna interesna dejavnost
Grafikon 6: Način, kako se lutkovna interesna dejavnost predstavi
52%
10%
36%
2%
5. Kako pogosto izvajate lutkovno interesno dejavnost?
Enkrat tedensko.
Dvakrat tedensko.
Strnjeno pred predstavami.
Drugo.
92%
84%
78%
34%
1%
0%
0% 20% 40% 60% 80% 100%
V okviru predstavitve za starše
V okviru dnevov dejavnosti-kulturni dan
Na srečanju lutkarjev, ki jih organizira JSKD
Na šolski spletni strani in v šolskem časopisu
Drugo
Se ne predstavimo
6. Na kakšen način se predstavi lutkovna interesna dejavnost?
odgovori
anketiranih
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
28
Pri vprašanju, na kakšen način se predstavi lutkovna dejavnost v Podravski regiji,
je bilo možnih več odgovorov. Največ anketirancev se z lutkovno interesno dejavnostjo
predstavi v okviru predstavitev za starše (92 %). Visok delež se jih tudi predstavi v
okviru dnevov dejavnosti (78 %) in na srečanju lutkarjev, ki jih organizira JSKD. Na
šolski spletni strani se jih predstavi 34 %. Nobeden od anketirancev ni odgovoril, da se
ne predstavijo. 1 % je v rubriko Drugo zapisalo:
- Gostovanja v okolici.
- Predstavitve v kraju.
- Predstava za prvošolce.
- Lutkovna dejavnost se izvaja že toliko let, da je ni treba več posebej
predstavljati.
VII. Dosežki v okviru lutkovne interesne dejavnosti
Grafikon 7: Najvišji dosežki v okviru lutkovne dejavnosti
Najvišji odstotek (47 %) anketiranih predstavlja dosežek na območnem srečanju.
Regijskega srečanja se udeležuje 34 %. 10 % je bilo bolj uspešnih in so se udeležili
tudi na državnem srečanju. Ostalih srečanj, ki se organizirajo je 9 % anketiranih šol.
47,00%
34,00%
9,00%
10,00%
Območna srečanja
Regijska srečanja
Ostala srečanja
Državna srečanja
0% 10% 20% 30% 40% 50%
7. Najvišji dosežki v okviru lutkarske interesne dejavnosti
odgovori anketiranih osnovnih
šol
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
29
VIII. Število učencev vključenih v lutkovno interesno dejavnost
Preglednica 5: Število učencev vključenih v lutkovno interesno dejavnost
Število učencev v posamezni starostni skupini povprečno število učencev
učenci od 1. do 3. razreda 20
učenci od 4. do 5. razreda 12
učenci od 6. do 9. razreda 10
drugo 6
Grafikon 8: Število učencev vključenih v lutkovno interesno dejavnost
Največje zanimanje za lutkovno interesno dejavnost kažejo učenci od 1. do 3.
razreda (20 učencev), nato zanimanje v višjih razredih začne upadati. Podatki kažejo,
da je v 4. in 5. razredu vključenih povprečno 16 učencev in povprečno 10 učencev od
6. do 9. razreda. Pod rubriko Drugo so navedli tudi otroke, ki obiskujejo vrtec. Na
podlagi podatkov je bilo ugotovljeno, da je v šolski lutkovni krožek vključenih povprečno
6 otrok.
20
16
10
6
8. Katere starostne skupine učencev so vključenen v lutkovno dejavnost?
Povprečno število učencev od 1. do 3. razreda.
Povprečno število učencev od 4. do 5. razreda.
Povprečno število učencev od 6. do 9. razreda.
Drugo.
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
30
VIIII. Najpogosteje uporabljena vrsta lutk
Grafikon 9: Najpogosteje uporabljena lutka
Vsi anketiranci najpogosteje uporabljajo ročne lutke (100 %). Nekaj več kot
polovica vprašanih uporablja tudi ploske lutke (56 %) in 32 % je takih, ki uporablja
senčne lutke. 9 % uporablja mimične lutke in prav tako je 9 % navedlo pod rubriko
Drugo, uporabo lutk marionet.
X. Lutkarstvo samostojni izbirni predmet
Preglednica 6: Lutkarstvo kot samostojni izbirni predmet
Lutkarstvo kot samostojni izbirni predmet f f %
da 29 69 %
ne 13 31 %
100%
56%
32%
9%
9%
Ročne
Ploske
Sen…
Mimi…
Drugo
0% 50% 100% 150%
9. Kakšno vrsto lutk uporabljate najpogosteje?
Kakšno vrsto lutk
uporabljate najpogosteje?
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
31
Grafikon 10: Lutkarstvo kot samostojni izbirni predmet
69 % anketiranih učiteljev meni, da bi lutkarstvo uvedli kot samostojni izbirni
predmet, 31 % meni nasprotno, že iz razloga, da lutkarstvo vpliva na celoten otrokov
razvoj.
XI. Vrednotenje lutkovne interesne dejavnosti v primerjavi z naravoslovnimi
dejavnostmi
Preglednica 7: Lutkovna interesna dejavnost v primerjavi z naravoslovnimi
dejavnostmi
Ovrednotenje lutkovne interesne
dejavnosti v primerjavi z naravoslovnimi
dejavnostmi
f f %
manj pomembno 8 19 %
enako pomembno 28 67 %
bolj pomembno 6 14 %
69%
31%
10. Ali menite, da bi lutkarstvo uvedli kot samostojni izbirni predmet?
Da.
Ne.
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
32
Grafikon 11: Lutkovna interesna dejavnost v primerjavi z naravoslovnimi dejavnostmi
Več kot polovica (67 %) anketiranih meni, da so naravoslovne dejavnosti enako
pomembne v primerjavi z lutkovno dejavnostjo. 19 % je mnenja, da je lutkarstvo manj
pomembno in 14 % meni, da je lutkarstvo bolj pomembno.
XII. Ovrednotenje lutkovne interesne dejavnosti v primerjavi z ostalimi
družboslovnimi dejavnostmi
Preglednica 8: Primerjava lutkovne interesne dejavnosti z družboslovnimi dejavnostmi
Ovrednotenje lutkovne interesne dejavnosti
v primerjavi z družboslovnimi dejavnostmi f f %
manj pomembno 7 17 %
enako pomembno 29 69 %
bolj pomembno 6 14 %
19%
67%
14%
11. Ovrednotite lutkovno interesno dejavnost v primerjavi s spodaj naštetimi dejavnostmi- naravoslovne dejavnosti.
Manj pomembno.
Enako pomembno.
Bolj pomembno
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
33
Grafikon 12: Lutkovna interesna dejavnost v primerjavi z ostalimi družboslovnimi dejavnostmi
Iz grafa, kjer so ovrednotili lutkarsko interesno dejavnost v primerjavi z ostalimi
družboslovnimi dejavnostmi, je več kot polovica (69 %) mnenja, da je lutkarstvo enako
pomembno. 17 % anketiranih je mnenja, da je lutkarstvo manj pomembno in 14 %
meni, da je lutkarstvo bolj pomembno od družboslovnih dejavnosti.
XIII. Ovrednotenje lutkovne interesne dejavnosti v primerjavi s športnimi
dejavnostmi
Preglednica 9: Lutkovna interesna dejavnost v primerjavi s športnimi dejavnostmi
Ovrednotenje lutkovne interesne
dejavnosti v primerjavi s športnimi
dejavnostmi
f f %
manj pomembno 9 21 %
enako pomembno 27 65 %
bolj pomembno 6 14 %
17%
69%
14%
11.a Ovrednotite lutkarsko interesno dejavnost v primerjavi s spodaj naštetimi dejavnostmi- ostale družboslovne dejavnosti.
Manj pomembno
Enako pomembno
Bolj pomembno
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
34
Grafikon 13: Lutkovna interesna dejavnost v primerjavi s športnimi dejavnostmi
65% anketiranih je mnenja, da so športne dejavnosti enako pomembne v primerjavi z
lutkovno dejavnostjo. Pri tem 21% vprašanih meni, da je lutkarstvo manj pomembno in
14%, da je lutkarstvo bolj pomembno.
XIV. Izračun povprečja ovrednotenja lutkovne interesne dejavnosti v primerjavi z
ostalimi družboslovnimi, naravoslovnimi in športnimi dejavnostmi
Preglednica 10: Povprečje ovrednotenja lutkovne dejavnosti v primerjavi z ostalimi
dejavnostmi
Povprečje ovrednotenja lutkovne interesne
dejavnosti v primerjavi z ostalimi
družboslovnimi, naravoslovnimi in športnimi
dejavnostmi
f povprečna
f %
manj pomembno 8 18 %
enako pomembno 28 62 %
bolj pomembno 9 20 %
21%
65%
14%
11.b Ovrednotite lutkovno interesno dejavnost v primerjavi s spodaj naštetimi dejavnostmi- športne dejavnosti.
Manj pomembno
Enako pomembno
Bolj pomembno
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
35
Grafikon 14: Povprečje ovrednotenja lutkovne dejavnosti v primerjavi z ostalimi
dejavnostmi
V izračun povprečja so zajeti rezultati iz tabel 11, 11. a, 11. b, 11.c. Razberemo,
da je 62 % anketiranih mnenja, da je lutkovna interesna dejavnost enako pomembna v
primerjavi z ostalimi družboslovnimi, naravoslovnimi in športnimi dejavnostmi. 20 % je
mnenja, do so bolj pomembna in 18 % je mnenja, da so manj pomembna v primerjavi z
lutkovno dejavnostjo.
XV. Vpliv lutke pri otrokovem razvoju
Preglednica 11: Vpliv lutke pri otrokovem razvoju
Vpliv lutke pri otrokovem razvoju f f %
da 42 100 %
ne 0 0 %
18%
62%
20%
12. Povprečje ovrednotenja lutkovne interesne dejavnosti v primerjavi z ostalimi družboslovnimi, naravoslovnimi in športnimi
dejavnostmi
Manj pomembno.
Enako pomembno.
Bolj pomembno
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
36
Grafikon 15: Vpliv lutke pri otrokovem razvoju
Vsi anketirani pedagoški delavci so mnenja, da ima lutka vpliv pri otrokovem
razvoju.
Pojasnila anketiranih, na 13. vprašanje, in sicer, ali so mnenja, da ima lutka vpliv
na razvoj otroka:
- Iz izkušenj lahko povem, da se je samozavest mnogih učencev, ki so bili
prej zadržani in tihi zelo spremenila. Postali so pogumnejši, kar je izredno
pomembno, še posebej za otroke, ki imajo težave z vključevanjem v razred.
- Lutka vpliva na socialnem, čustvenem in govornem področju.
- Če lutko izdela otrok sam, zgradi do nje odnos, skrb, morda je potem bolj
odgovoren zanjo. Sicer pa je priprava lutkovne predstave in igranje v njej
gotovo dobra izkušnja in razvija različne spretnosti, ki pridejo prav v življenju
(samoiniciativnost, inovativnost, iznajdljivost, prilagodljivost, improvizacija
itd.).
- Otrok se vživlja in identificira z lutko, spodbuja razvoj čustev in bogati
otrokovo notranje življenje in doživljanje.
- Vpliv ima na samopodobo, na medosebne odnose, na odnos do samega
sebe.
- Gre za celostni razvoj otroka, saj je lutkarstvo kompleksna dejavnost, ki
razvija govor, igranje, glasbeno izobraževanje, likovno izobraževanje,
obvladovanje prostora itd.
100%
0%
13. Ali ima po vašem mnenju lutka vpliv na otrokov razvoj?
Da.
Ne.
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
37
- Otrok se skozi lutko nauči glasno, razločno govoriti in nastopati, se lažje
vživi v druge osebe, živali, pridobiva na samopodobi. Pri izdelavi lutk si
razvija ročne spretnosti in domišljijo.
- Z lutko se lahko poistoveti pri govoru - komunikacijo, pridobiva na
samopodobi itd.
- Preko lutke izraža svoja dejanja,pomisleke itd.
- Otroci lutki verjamejo bolj in se ji raje zaupajo.
- Osebnostna rast, pridobivanje na samozavesti, na govornem razvoju itd.
- Lutka deluje kot terapevtsko sredstvo.
- Razvija fantazijo, ga socializira, si razvija govorne in motorične sposobnosti,
se vživlja v različne vloge itd.
- Vpliva na socialnem, čustvenem in govornem področju.
- Razvoj samopodobe, govorni razvoj, socialni razvoj ...
- Samozavest otrok, strah pred nastopanjem se odpravi, preko lutke pove, če
ga kaj muči, vpliva na razmišljanje o posamezni temi, obravnavamo lahko
tabu teme ...
- Preko lutke učenec lahko izrazi sebe, tudi tisti učenci, ki niso najbolj uspešni
pri šolskem delu, lahko postanejo pomembni pri delu z lutkami.
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
38
5 RAZPRAVA
V teoretičnem delu diplomske naloge sem raziskala, kakšen je vpliv lutke na
različnih področjih otrokovega razvoja. Med samo igro z lutko je pomemben
medsebojni odnos med lutkarji. In prav ta odnos ima pomembno vlogo pri razumevanju
lutke v vsej njeni širini. Igra z lutko ima namreč neomejene možnosti razvijati odnose
med osebami, odnose med razpoloženji, odnose med čustvi, itd. Hkrati sem raziskala,
kako učitelji v Podravski regiji izvajajo lutkovno interesno dejavnost.
V empiričnem delu sem izvedla raziskavo, v kateri je sodelovalo 74 osnovnih šol
Podravske regije od 95-ih. Od tega je 32 anketirancev odgovorilo, da lutkovne
dejavnosti ne izvajajo in niso odgovarjali na vprašanja, ki so sledila. 42 anketirancev je
v anketi odgovorilo na vsa vprašanja.
Prva hipoteza (H1) pravi: Lutkarstvo je v osnovnih šolah Podravske regije
zastopano v manj kot 50 %.
To hipotezo moram ovreči, saj so pridobljeni podatki pokazali, da lutkarstvo je
zastopano v Podravski regiji, saj je tako odgovorila nekaj več kot polovica anketiranih.
Torej, v Podravski regiji je 57 % takih osnovnih šol, kjer lutkovno dejavnost izvajajo, in
sicer v 42 osnovnih šolah.
Kje je vzrok, da se lutkovna dejavnost ne izvaja na nekaterih šolah? Najprej sem
pomislili na nizek interes otrok in višino plačila za mentorstvo. Kajti večina mentorjev
dobi za interesno dejavnost določeno število ur, ki ne zadošča za dobro pripravo
lutkovne igre. Potrebno je vložiti veliko več truda in časa. Vendar pa študija kaže, da
plačilo ni vzrok, saj tako meni 6 % anketiranih. Največ je prepričanih, da je vzrok
premajhna strokovna usposobljenost pedagoških delavcev, kar 37 %. Kot drugi
najpogostejši vzrok navajajo nizek interes pri učencih (25 %) in za tem ponudbo
interesnih dejavnosti na šolah (16 %) oz. interes učiteljev za izvajanje te dejavnosti (16
%). Menim, da intenzivno zaživi tista interesna dejavnost na šoli, kjer učitelj oz.
pedagoški delavec kaže predvsem visoko stopnjo notranje motivacije in afinitete za
določeno aktivnost ter ima določeno stopnjo znanja s tega področja.
Pri anketnem vprašanju, ki obravnava, na kakšen način je bilo pridobljeno znanje iz
lutkarstva, je največ anketiranih odgovorilo, da so svoje znanje pridobili iz izkušenj (39
%) in obiskov seminarjev (35 %). Pri tem je 18 % svoje znanje bogatilo preko strokovne
literature ter 8 % anketiranih jih je pod rubriko drugo zapisalo, da so svoje znanje
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
39
bogatili: s prenašanjem znanja od starejših kolegic in kolegov, preko šolskega
izobraževanja in navajali so sodelovanje z zunanjim sodelavcem.
Na vprašanje Kdaj je bilo nazadnje osveženo znanje s področja lutkarstva ugotovim, da
se 24 % anketiranih ni izobraževalo na področju lutkarstva. V enakem odstotku (19 %)
je odgovorilo, da so se izobraževali v šolskem letu 2014/15 in več kot pred desetimi
leti. 17 % anketiranih je svoje znanje nadgradilo pred 3 do 5 leti in 7 % anketiranih je
pred več kot petimi leti osvežilo svoje znanje iz lutkarstva. Zakaj se učitelji ne
udeležujejo izobraževanj, je vprašanje, na katerega je teže odgovoriti. Zagotovo pa je
odvisno od sistema šole, afinitete učitelja ipd.
Ugotavljam, da 52 % anketiranih izvaja lutkovno dejavnost enkrat tedensko, 36 % jih
izvaja strnjeno pred predstavami, 10 % jih izvaja dvakrat tedensko. Pod rubriko Drugo
sta odgovorila 2 % anketiranih in zapisala, da izvajajo interesno dejavnost glede na
temo dejavnosti. Izvajanje lutkovne dejavnosti v smislu razporeditve ur je odvisno od
načina dela učitelja, lutkovne teme, sistema dela na šoli ipd.
Pri vprašanju, na kakšen način se predstavi lutkovna dejavnost v Podravski regiji,
spoznam, da se največ anketirancev z lutkovno interesno dejavnostjo predstavi v
okviru predstavitev za starše (92 %). Visok delež se jih tudi predstavi ob dnevih
dejavnosti (78 %) in na srečanju lutkarjev, ki jih organizira JSKD. Na šolski spletni
strani se jih predstavi 34 %. Nobeden od anketirancev ni odgovoril, da se ne
predstavijo. 1 % je v rubriko Drugo zapisalo:
- Gostovanja v okolici.
- Predstavitve v kraju.
- Predstava za prvošolce.
- Lutkovna dejavnost se izvaja že toliko let, da je ni treba več posebej
predstavljati.
Pri tem je največ (47 %) anketiranih odgovorilo, da predstavlja najvišji dosežek
lutkarjev uvrstitev na območno srečanje, nato na regijsko srečanje (34 %). 10 % je bilo
bolj uspešnih in so se udeležili tudi državnega srečanja.
Na vprašanje, koliko učencev je vključenih v interesno dejavnost, razberem, da
največje zanimanje za lutkovno interesno dejavnost kažejo učenci od 1. do 3. razreda
(20 učencev), nato zanimanje v višjih razredih začne upadati. Podatki kažejo, da je v 4.
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
40
in 5. razredu vključenih povprečno 16 učencev in povprečno 10 učencev od 6. do 9.
razreda. Pod rubriko Drugo so navedli tudi otroke, ki obiskujejo vrtec. Na podlagi
podatkov je bilo ugotovljeno, da je v šolski lutkovni krožek vključenih povprečno šest
otrok. Zanimivo je, da se učenci v višjih razredih udeležujejo bolj gledališkega krožka
kot lutkovnega.
Med najpogosteje uporabljeno lutko anketiranci navajajo ročne lutke (100 %). Nekaj
več kot polovica vprašanih uporablja tudi ploske lutke (56 %) in 32 % je takih, ki
uporablja senčne lutke. 9 % uporablja mimične lutke in prav tako je 9 % navedlo pod
rubriko Drugo, uporabo lutk marionet. Odgovori me ne presenečajo, zagotovo učitelji
posegajo po lutkah, ki so jim blizu.
Druga hipoteza (H2) pravi: Učitelji na osnovnih šolah v lutkarstvu ne vidijo
potencialnega izbirnega predmeta.
Tudi to hipotezo moram ovreči. 69 % pedagoških delavcev meni, da bi se
lutkarstvo lahko izvajalo kot izbirni predmet. Odstotek je visok, zato bi bilo morda
vredno tudi lutkarstvo vključiti kot samostojni izbirni predmet, saj ima lutka velik pomen
pri razvoju otroka. Dejstvo pa je, da učitelj lahko izvaja vsebine lutkovne umetnosti
znotraj izbirnega predmeta Umetnost v 4.,5.,6. razredu. Izkušnje kažejo, da je na
področju umetnosti v šolah »pomembnejše« gledališče kot lutkarstvo; lutkarstvo pa
prednjači na šolah, kjer učitelji uspejo prodreti v ospredje (tudi z lutkovnimi uspehi) in
dovolj animirati otroke za to dejavnost. Če lutkarstvo »močno živi na šoli«, je izvajanje
izbirnega predmeta samo nadgradnja dosedanjega dela.
Tretja hipoteza (H3) pravi: Osnovnošolski učitelji Podravske regije lutkarstvo v
primerjavi z drugimi interesnimi dejavnostmi podcenjujejo.
Prav tako moram tretjo hipotezo ovreči. Razberemo lahko, da je 62 % anketiranih
mnenja, da je lutkovna interesna dejavnost enako pomembna v primerjavi z ostalimi
družboslovnimi, naravoslovnimi in športnimi dejavnostmi. 20 % je mnenja, do so bolj
pomembna in 18 % je mnenja, da so manj pomembna v primerjavi z lutkovno
dejavnostjo. Študija tudi kaže, da nobena od teh dejavnosti, tako družboslovnih,
naravoslovnih in športnih ne izstopa v pomembnosti. Razmišljanje anketiranih učiteljev
je realno. V praksi pa so dejanske situacije oz. izkušnje na šolah drugačne.
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
41
Četrta hipoteza (H4) pravi: Pedagoški delavci na osnovnih šolah Podravske regije
menijo, da imajo lutke veliko vzgojno vlogo pri učencih v osnovni šoli.
Četrto hipotezo lahko potrdim, saj vseh 74 anketiranih pedagoških delavcev meni,
da imajo lutke veliko vzgojno vlogo pri učencih. Rezultati študije me niso presenetili,
potrdili so samo dejstvo in vrednost, ki jo nosi oz. ima lutka. Kot navajajo tudi številni
avtorji Paškvan (2010), Majaron (2000), Korošec (2006) ima lutka pomembno vzgojno
vlogo pri otrocih in je še kako potrebna v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
42
6 ZAKLJUČEK
Diplomska naloga je prikaz lutkarstva kot interesne dejavnosti v osnovni šoli na
področju Podravske regije.
Z nalogo sem želela spodbuditi lutkarstvo kot interesno dejavnost in lutko kot
didaktični pripomoček pri pouku v samem učnem procesu ali v terapevtski namen ter
ozavestiti pedagoške delavce o mnogih pozitivnih učinkih, ki jih ima lutka pri razvoju
otrok.
Ugotavljam, da lutkarstvo »živi« na področju Podravske regije, pedagoški delavci
imajo pozitiven odnos do izbirnega predmeta Lutkarstvo in lutkarstva kot interesne
dejavnosti.
Menijo, da ima lutka veliko vzgojno vlogo pri razvoju otrok.
Izsledke študije bom poslala na vse osnovne šole, ki so bile vključene v raziskavo
in jim tako podala povratno informacijo o lutkarstvu, v želji, da ne bo lutka samo v
otrokovih oče, temveč tudi v srcih.
Ob zaključku:
»Vzemimo si čas, posezimo po lutkah, osrečimo svoje otroke. Dovolimo jim, da
nas popeljejo v svet sanj in v čarobni svet pravljic.«
(Jolanda Magdič)
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
43
7 LITERATURA IN VIRI
Brezničar, S. (2014). Izdelava lutke, lutka in lutkovna igra kot terapevtski in didaktični
pripomoček. Maribor. Kulturno-umetniško društvo Moment.
Cibula, N. (2015). Od prstnih iger do prstnega gledališča. Diplomska naloga. Koper: UP
PEF.
Cvetko, I. (1996). Slovensko otroške prstne igre. Radovljica: Didakta.
Cvetko, I. (2010). Veliko malo prstno gledališče. Radovljica: Didakta.
Gauda, G. (2001). Theorie und Praxis des therapeutischen Puppenspiels: lebendige
Psychologie C. G. Jungs. Dortmund: Verlag Modernes Lernen.
Korošec, H. (2004). Simbolna igra z lutko-način komunikacije v razredu. Magistrsko
delo, Ljubljana: UL PEF.
Korošec, H. (2006). Kreativne dejavnosti z lutkami kot proces. V Borota, B. (ur.): Otrok
v svetu glasbe, plesa in lutk. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška
fakulteta.
Korošec, H. (2015). Lutka in socialni odnosi v vrtcu. Ljubljana Pedagoška fakulteta.
Kroflič, B. (2002). Recenzija. V Korošec, H. in Majaron, E. (ur.): Lutka iz vrtca v šolo.
Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Kurikulum za vrtce. (2004). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod
Republike Slovenije za šolstvo.
Majaron, E. (2000). Lutka – idealna povezava didaktičnih smotrov. Lutka 56. str. 33-35.
Pridobljeno 29. 3. 2016, www.pef.uni-lj.si/~vilic/gradiva/3-lutke-didakticni-
smotri.doc.
Majaron, E. (2002). Lutka pri oblikovanju mladega človeka. V H. Korošec, E. Majaron
(Ur.), Lutka iz vrtca v šolo (str. 5 - 8). Ljubljana: UL PEF.
Majaron, E. (2010). Children's theater. What? For Whom? Why? How?. V: Jurkowski,
H. in Lazić, R. (ur.). Theatre for children – artistic Phenomenon. Subotica: Open
University Subotica, International Festival of Children's Theatres.
Majaron, E. (2013). Zakaj danes lutke?. Pridobljeno 20. 12. 2015,
http://www.utzog.si/lutke-vc-12-11-2013/.
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
44
Marjanovič UMEK, L. (2001). Otrok v vrtcu, priročnik h kurikulumu za vrtce. Ljubljana,
Založba obzorja
Paškvan, V. (2010). Svet lutk. Pridobljeno 12. 4. 2016,
http://www.ringaraja.net/clanek/svet-lutke_890.html?page=all.
Sitar, J. (2008). Lutkovna umetnost v okviru kulturne vzgoje. V N. Poţar Matijašič, N.
Bucik (Ur.), Kultura in umetnost v izobraževanju – popotnica 21. stoletja (str. 129 –
137). Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Trefalt, U. (1993). Osnove lutkovne režije. Ljubljana: Zveza kulturnih organizacij.
Varl, B. (1997a). Moje lutke – ročne lutke. Ljubljana: založba Aristelj.
Varl, B. (1997b). Moje lutke – lutke na nitkah. Ljubljana: založba Aristelj.
Varl, B. (1997c). Moje lutke – ploske lutke. Ljubljana: založba Aristelj.
Varl, B. (1997d). Moje lutke – maske. Ljubljana: založba Aristelj.
Varl, B. (1997č). Moje lutke – mimične lutke. Ljubljana: založba Aristelj.
Varl, B. (1997e). Moje lutke – lutke na palici. Ljubljana: založba Aristelj.
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
45
8 PRILOGE
PRILOGA 1: Tehnična izdelava lutk
Vrana in kanarček
Najprej sem iz varilne žice pripravila mehanizem, s katerim smo pomikali krila in
tako uprizarjali let vrane in kanarčka.
Slika 4: Mehanizem za let kanarčka in vrane
Nato sem iz črnega in rumenega blaga izrezala model vrane in kanarčka.
Uporabila sem stare bombažne majice.
Slika 5: Izrezan model za vrano Slika 6: Izrezan model za kanarčka
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
46
Sledilo je šivanje s šivalnim strojem. Na spodnji strani sem pustila odprtino, da
sem lahko napolnila s polnilom iz starega vzglavnika in vstavila mehanizem. Prav tako
sem sešila krila in tudi na krilih pustila odprtino tam, kjer se stika s trupom.
Slika 7: Sešit trup s polnilom vrane
Vstavila sem mehanizem, trup prerezala tam, kjer sem potem ročno prišila krila.
Prerezala sem toliko, kolikor je bilo potrebno, da sem vstavila krila iz žice. Na krila iz
žice sem nataknila sešita krila in jih ročno sešila k trupu. Nato sem krila in trup
napolnila s polnilom. Ugotovila sem, da sta bila trup in krila preveč napolnjena in se je
mehanizem težko premikal. Zato sem morala nekaj polnila odstraniti, da je bil
mehanizem lahko gibljiv. Odprtino na spodnjem delu trupa sem prav tako prišila in
pustila le toliko, da ni oviralo gibanja žice. Ptička sta dobila še oči in kljunček.
Slika 8: Kanarček Slika 9: Vrana
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
47
Veverica
Osnova za veverico je penasta guma katero sem z rezilno klino oblikovala v obliko
veverice. V penasto gobo sem pritrdila z lepilom palico, s katero se lutka vodi.
Penasto gobo sem oblekla z blagom, ki se uporablja za šivanje podlag na krilih ali
jaknah. Blago sem nabirala in sproti lepila z vročim lepilom. Po repu sem še dodala
volno in s tem vizualno dobila košati rep.
Slika 10: Veverica
Računalniška miška
Izdelala sem jo iz gobe, ki sem jo oblikovala s tapetnim nožem in škarjami. V
oblikovano gobo sem vstavila kos žice, na katero sem pritrdila stari računalniški kabel.
Ta kabel predstavlja rep miške oz. priključek k računalniku. Oči so na žici, ki je
oblikovana v vzmet. S tem sem dosegla, da so oči migljale, kadar je lutka govorila oz.
je v gibanju. Pripravljene sem imela tudi PVC oči iz trgovine, vendar sem ugotovila, da
so premajhne in ne pridejo do izraza. Zato sem odstranila PVC oči in jih izrezala iz
blaga. Te so bile veliko večje in bolj zanimive. Prav tako sem žico, ki je bila namenjena
za vodenje lutke, zamenjala z leseno palico, ker je les bolj stabilen kot žica in je lutko
lažje voditi.
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
48
Slika 11: Goba- osnova za lutke
Slika 12: Računalniška miška
Spletna pošast
Za osnovo sem prav tako uporabila gobo, ki sem jo oblikovala z olfa nožem. V
gobo sem vstavila oblikovano žico za oči, ki sem jih na koncu pritrdila in palico za
vodenje lutke. Na žico v lutki sem pritrdila tudi nekaj kablov, ker bi jih bilo težko potem
prilepiti ali prišiti in bi lahko padali z lutke. Nato sem lutko oblekla v staro sivo majico in
kos črnega blaga ter pritrdila oči. Škrat je dobil še nasmešek, vendar sem ugotovila,
da se ne ujema s karakterjem, ki ga igra v predstavi. Zato sem nasmešek zamenjala za
usta, ki so bila nevtralna.
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
49
Slika 13: Osnova za spletno pošast
Slika 14: Spletna pošast
Telefon
Ponovno je osnova goba z vstavljeno palico za vodenje lutke in žico za oči. Goba
je oblečena v sivo raztegljivo blago. Tipke telefona so prav tako iz gobe in oblečene v
raznobarvno blago in ročno prišito na sivo podlago. Oči so pritrjene z žico na zanko, ki
gleda iz gobe in majice.
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
50
Slika 15: Telefon na palici
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
51
PRILOGA 2: Anketni vprašalnik
Lutkovna interesna dejavnost na Podravskem področju
Spoštovani pedagoški delavci!
Sem Jolanda Magdič, absolventka visokošolskega strokovnega programa, smer
predšolska vzgoja na Pedagoški fakulteti Koper, Univerze na Primorskem. V okviru
diplomske naloge z naslovom » LUTKARSTVO KOT INTERESNA DEJAVNOST V
OSNOVNIH ŠOLAH PODRAVSKE REGIJE«, ki jo pripravljam pri predmetu drama,
gledališče, lutke. Vljudno Vas prosim, da si vzamete nekaj časa in odgovorite na
zastavljena vprašanja. Anketni vprašalnik je anonimen. Zbrane podatke bom uporabila
izključno za izdelavo diplomske naloge. Za sodelovanje in iskrene odgovore se Vam
vnaprej zahvaljujem in Vam želim vse lepo.
Maj, 2015 Jolanda Magdič
Q1 - Ali izvajate lutkovno interesno dejavnost?
Da.
Ne.
Q2 - Kateri so najpogostejši vzroki, da lutkovne dejavnosti ne izvajate?
Nizki interes pri učencih.
Učencem na šoli ne ponudimo te možnosti.
Kriva je višina plačila interesne dejavnosti.
Interes pedagoških delavcev je nizek.
Pedagoški delavci niso strokovno usposobljeni za izvajanje te dejavnosti.
Drugo:
Q3 - Kje ste pridobili svoje znanje za vodenje lutkarske dejavnosti?
(možnih je več odgovorov)
Z obiskom seminarjev. Znanja pridobljena preko izkušenj
Preko strokovne literature. Drugo:
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
52
Q4 - Ali ima pri otrokovem razvoju lutka kakšen pomen?
Ima vpliv.
Nima vpliva.
Prosimo, da utemeljite svoj odgovor.
Q5 - Koliko učencev je vključenih v posamezno skupino?
1. - 3.
razred
4. - 5.
razred
6. - 9.
razred Drugo
Od 3 do 6
učencev:
Od 7 do 10
učencev:
Od 11 in več
učencev:
Q6 – Kako pogosto izvajata lutkovno interesno dejavnost?
Enkrat tedensko.
Dvakrat tedensko.
Strnjeno pred predstavami.
Drugo.
Q6 - Kakšno vrsto lutk uporabljate najpogosteje?
(možnih je več odgovorov)
Ročne.
Senčne.
Mimične.
Ploske.
Drugo:
Magdič, Jolanda (2016). Lutkarstvo kot interesna dejavnost v osnovnih šolah Podravske regije.
Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
53
Q7 - Ali menite, da bi lahko lutkarstvo uvedli kot izbirni predmet v osnovni šoli?
Da.
Ne.
Q8 - Ovrednotite lutkarsko interesno dejavnost v primerjavi s spodaj naštetimi dejavnostmi.
manj
pomembno
enako
pomembno
bolj
pomembno
Naravoslovne dejavnosti
Ostale družboslovne dejavnosti
Športne dejavnosti
Odgovorili ste na vsa vprašanja v tej anketi. Hvala za sodelovanje.