LOKALNA AGENDA 21 - Општина Велес · 2013. 6. 25. · LOKALNA AGENDA 21 ZA OP{TINA VELES Predgovor Odr`liviot razvoj ne e pra[awe na izbor. Toj e imperativ. Mora da napravime

LOKALNA AGENDA 21 ZA OP{TINA VELES

Veles 2005

LOKALNA AGENDA 21 ZA OP{TINA VELES IZDAVA^: ED "VILA ZORA" VELES UREDNIK: BILJANA {URKOVA-MANASKOVA

TEHNI^KA OBRABOTKA: BIQANA KULEVA ADAM ROCKEL LEKTURA: BIQANA KULEVA KORICA: FORUM PRINT - KUMANOVO TIRA@: 100 PRIMEROCI


Predgovor

Odr`liviot razvoj ne e pra[awe na izbor. Toj e imperativ. Mora da napravime se [to e vo na[ite mo`nosti, duri i ako toa bi zna~elo odredeni `rtvi vo periodot na promeni i tranzicija. Na decata mora da im ostavime svet vo koj vredi da se ìvee, svet so ~ista i zdrava ìvotna sredina i pravi~no op[testvo. Ova e na[a dol`nost koja mora da ja ostvarime. (Romano Prodi)

Ispraveni pred predizvikot i ~uvstvuvaj]i ja silinata na ovie zborovi, ED "Vila Zora" vo partnerstvo so Op[tina Veles zapo~na da go trasira patot na strate[ko planirawe na lokalnata zaednica vo oblasta odr`liv razvoj.

Odr`liv razvoj e razvoj [to gi zadovoluva potrebite na sega[nite generacii, bez da ja zagrozi mo`nosta idnite generacii da gi zadovoluvaat svoite potrebi. (Svetska komisija za odr`liv razvoj, 1987g.)

Vo srceto na konceptot e veruvaweto deka socijalnite, ekonomskite i celite na ìvotnata sredina treba vzaemno da se nadopolnuvaat i da bidat me\usebno zavisni vo tekot na celiot razvoen proces.

Materijalniot prosperitet treba da se postignuva paralelno so socijalniot napredok i griàta za ìvotnata sredina dokolku sakame istiot da bide odr`liv.

Op[tina Veles vo minatoto imala nesinhroniziran razvoj koj sozdal krupni negativni posledici.

Vo sedumdesettite godini vo op[tinata se izvr[ile krupni investiciski ciklusi, koi ovozmoìle dobar ekonomski razvoj. Od druga strana, vo toa vreme voop[to ne se razmisluvalo za posledicite od zasileniot ekonomski razvoj vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu\eto. Denes zagaduvaweto na ìvotnata sredina prodolùva, iako najverojatno e namaleno, so ogled na toa [to eden del od zagaduva~ite ne rabotat ili pak rabotat so namalen kapacitet. Sepak, posledicite od prekumernoto zagaduvawe na ìvotnata sredina ]e se ~uvstvuvaat u[te dolgo vreme.

Kompleksnosta na problemite koi vlijaat vo gradot gi pokaà ograni~uvawata na tradicionalnite formi na planirawe. Denes metodologijata evoluira i gi vklu~uva u~esnicite od site segmenti vo op[testvoto vo planira~kiot proces, ne samo zaradi postignuvawe na konsenzus za idnite akcii, tuku i za da se zemat vo predvid site politi~ki, socijalni, kulturni i tehnolo[ki potrebi vo lokalnata zaednica.

Na ovaa metodologija i pristap se kreira LA 21 za Op[tina Veles. Zatoa, denes pred Vas e Strategijata za integriran i odr`liv Veles.

Biljana {urkova-Manaskova Koordinator na proektot

3


^LENOVI NA GRA|ANSKI KOMITET ZA ODR@LIV RAZVOJ

Ime i prezime Organizacija Sektor Biljana {urkova-Manaskova

ED"Vila Zora" NVO

Kostadin Nastevski Op[tina Veles LS Urbanizam,

grade`ni[tvo i za[tita na

ìvotna sredina

Aleksandar Kostovski Op[tina Veles LS Mesni zaednici

Sa[ko Ristevski Op[tina Veles LS Lokalen

ekonomski razvoj

Jadranka Mitevska Op[tina Veles LS Centar za

informirawe na gra\anite

Goran û~ukovski Op[tina Veles LS Informati~ki

centar

Petre Najdov Centar za vrabotuvawe Institucija za vrabotuvawe

|ore Jordanov JKP "Derven" JKP

Vera Ristova Zavod za zdravstvena za[tita JZO

Sneàna Petrova Zavod za zdravstvena za[tita JZO

Qubinka Popova {S "Babuna" JP

Eftimija Karbeva-Lukarova

Dneven centar za deca so posebni potrebi

^len na Sovet na Op[tina Veles

Centar za socijalni raboti

Stanka Ambarkova GP "Beton" Grade`no pretprijatie

Petar Stojanov SILHEM Biznis sektor

Sla\ana Nikova Nikov Konsalting Biznis sektor

Iskra Danailova Deni inkubator Biznis sektor

Dim~e Velev Centar za poddr[ka na NVO - Veles

NVO

Aleksandra Krstevska Organizacija na èni - Veles NVO

Lidija Pqakova Asocijacija za demokratski vrednosti

NVO

Aleksandar Kukulev Grin Pauer NVO

Zati Ramadanov ZGR "Romani Bah" NVO

Tome Trajkov Ferijalen centar - Veles NVO

5


STRU^NA PODDR{KA KON STRATEGIJATA Ime i prezime Organizacija Kategorija

Jordan Bajraktarov REC - Kancelarija vo Makedonija Metodologija za izgotvuvawe na

LA 21

Vesna {kortova Centar za poddr[ka na NVO Metodologija za izgotvuvawe na akcionen plan

spec. Rodna Jan~eva Centar za socijalna rabota Socijalna sostojba

d-r Vera Ristova Zavod za zdravstvena za[tita Zdravstvena za[tita

prim. d-r Marijonka Dejanovska

Medicinski centar Zdravstvena za[tita

m-r Asen Prli~kov OU "Vasil Glavinov" Obrazovanie

Aleksandar Kostovski Op[tina Veles Mesna samouprava

|ore Jordanov JKP "Derven" Komunalna infrastruktura

Sowa Prenxova-Jurukovska

Op[tina Veles Urbano planirawe

Qubinka Popovska {S "Babuna" {umi

d-r Bo[ko Nikov Nikov Konsalting Za[tita i unapreduvawe na

`ivotnata sredina

Jadranka Mitevska Op[tina Veles Lokalna vlast

m-r Iskra Danailova Deni inkubator Lokalna ekonomija

Dim~e Velev Centar za poddr[ka na NVO Gra\anski sektor

Dijana Ivanova TV "Zdravkin" Kampawa za LA 21

Aktivisti na ED "Vila Zora" koi dadoa pridones vo proektot

Ime i prezime Zada~a

Biqana Kuleva Tehni~ka obrabotka

Nata[a Zdravkova Anketar

Aleksandra Petkova Anketar

Dragan Nastovski Anketar

Podmladok na ED "Vila Zora" Distribucija na propaganden materijal

Adam Rokel - volonter od Miroven korpus

Podgotovka na propaganden materijal

6


RABOTNI GRUPI ZA ODR@LIV RAZVOJ

Rabotni grupi

Pretsedatel ^lenovi

LOKALEN EKONOMSKI RAZVOJ Iskra Danailova

Sa[ko Ristovski Dim~e Velev Maja Kocevska Svetlana Panova Stojne Ilieva Suzana Todorovska

SOCIJALA, ZDRAVSTVO I OBRAZOVANIE

Eftimija Karbeva- Lukarova

Lidija Pqakova Petre Najdov Zati Ramadanov Sneàna Petrova Vera Ristova Sowa Gavrilova Rodna Jan~eva Marijonka Dejanovska Nenad Koci] Vesna Don~evska

ZA{TITA I UNAPREDUVAWE NA @IVOTNA SREDINA

Bo[ko Nikov

Sla\ana Nikova Kostadin Nastevski Sneàna Petrova Vera Ristova Slav~o Ristov Qubinka Popovska Aleksandar Kukulev

URBANO PLANIRAWE Kostadin Nastevski

Tome Trajkov Aleksandar Kostovski Stanka Ambarkova Sowa Prenxova-Jurukovska |ore Jordanov

LOKALEN DEMOKRATSKI

RAZVOJ Lidija Pqakova

Petre Najdov Jadranka Mitevska Zati Ramadanov Aleksandra Krstevska Dim~e Velev Goran û~ukovski Anida Ceceva

7


Analiza i procenka na zaednicata

9


DEMOGRAFIJA

11


Demografski karakteristiki na Op[tina Veles

Spored statisti~kite podatoci od popisot vo 2002g., po novata teritorijalna podelba, Op[tina Veles broi 55 108 ìteli;

50,1% se od ma[ki pol (27 632); 49,9% se od ènski pol (27 476); Ima vkupno 16 959 doma]instva; Vkupniot broj na stanovi e 20 717; Prose~nata golemina na semejstvo iznesuva 3,25 ~lena i beleì

trend na opa\awe; Ima vkupno 44 820 naselenie na vozrast od 15 i pove]e godini, od

koi ekonomski aktivni se 24 248, a neaktivni 20 572 gra\ani; Vo op[tinata ima vkupno 16 688 nevraboteni lica, od koi 12 053 se

od grad, a 4 635 od selo (podatocite se od Agencija za vrabotuvawe na RM, sostojba na 31.05.2005 g.);

Nacionalnost: - 84,86 % Makedonci (46 767) - 4,37 % Bo[waci (2 406) - 4,17 % Albanci (2 299) - 3,13 % Turci (1 724) - 1,45 % Romi (800) - 0,98 % Srbi (540) - 0,62 % Vlasi (343) - 0,42 % drugi (229)

Vkupno naselenie (na vozrast nad 10 godini) po pol i pismenost: - pismeni 47 655, od koi 24 104 se maì i 23 551 se èni; - nepismeni 1 399, od koi 406 se maì i 993 se èni.

Struktura na naselenie (na vozrast nad 15 godini) spored [kolska podgotovka:

- seu[te vo proces na obrazovanie - 58 - bez nikakvo obrazovanie - 1 461 - so nepotpolno osnovno obrazovanie - 6 243 - osnovno obrazovanie - 12 401 - so sredno - 20 491 - so vi[o - 1 553 - so visoko - 2 770 - magistratura - 40 - doktorat - 7

Konstatiran e zna~aen porast na migracijata od selo vo grad do 90tite godini, poslednite desetina godini ima obratna migracija, osobeno na postara populacija;

Konstatiran e zna~aen porast na migracija na rabotosposobno naselenie od op[tinata nadvor od granicite na RM;

Spored planskite predviduvawa, naselenieto vo gradot ]e se zgolemuva do 2010 god. Ruralnoto naselenie isto taka ]e beleì porast.

Zabele[ka: Podatocite se od Popisot na naselenieto, doma]instvata i stanovite vo RM, 2002 godina, prilagodeni na novata teritorijalna podelba na RM, definitivni podatoci, maj 2005.

13


SWOT analiza za kategorija - demografija

Sili

55 108 ìteli polova ramnoteà harmonizirana multietni~ka

sredina

{to da pravime za da gi iskoristime silite?

dobri potencijali za sproveduvawe na konceptot za odr`liv razvoj (op[tina od sredna golemina)

da se iskoristi ramnoteàta za podednakvo vklu~uvawe na ènata vo rodova senzibilizacija na javnosta, podednakvo vklu~uvawe vo javna sfera i organi na odlu~uvawe

iskoristuvawe na dobrite ~ove~ki resursi kako faktor za ekonomski razvoj

Slabosti

16 688 nevraboteni, a rabotosposobni gra\ani

migracija na rabotosposobno naselenie nadvor od granicite na dràvata

2,8% nepismeno naselenie (prete`no od etni~kite zaednici)

13,9% gra\ani so nepotpolno osnovno obrazovanie

{to da pravime za da slabostite gi pretvorime vo sili?

kreirawe na uslovi za novi rabotni mesta

sproveduvawe i po~ituvawe na zakonskata regulativa za vrabotuvawe

otvorawe na edukativni centri za ovaa kategorija gra\ani

uloga na NVOi za motivirawe na gra\anite za [koluvawe

Mo`nosti

decentralizacijata kako proces

donatori Ministerstvo za obrazovanie

i nauka Ministerstvo za trud i

socijalna politika

{to da pravime za da gi iskoristime mo`nostite?

intenzivno lobirawe za pravedna zastapenost na ènata vo site sferi na ìveewe

sproveduvawe na zakonskata regulativa za zadolìtelno osnovno obrazovanie

zajaknuvawe na kontrolata na neregularno vrabotenite lica

Zakani

nepovolna ekonomska sostojba vo dràvata

restriktiven dràven buxet slaba kadrovska ekipiranost

na inspektoratite

{to da pravime za da gi izbegneme zakanite?

iskoristuvawe na donaciite (preku proekti, strategii, planovi) za sproveduvawe na zacrtanite aktivnosti

14


SOCIJALNA BLAGOSOSTOJBA

15


Socijalna blagosostojba na gra\anite vo op[tina Veles

Republika Makedonija, spored soodvetna kategorizacija, e ozna~ena kako "dràva na blagosostojba" - dràvata izdvojuva sredstva za socijalno zagrozeni i neza[titeni individui i zaednici.

Vo poslednite godini na tranzicija se slu~i: Prestruktuirawe na stopanstvoto (industrija i soobra]aj) kade

ima[e golem broj na vraboteni; So zgasnuvawe na golemite industriski kapaciteti, golem broj na

gra\ani ostanaa bez rabota. Vo ovoj moment, naselenieto opstojuva so dràvni merki za za[tita. Siroma[tijata, nevrabotenosta i socijalnata dezintegracija

rezultiraa so izolacija, marginalizacija i nasilstvo. Mnogu lu\e se soo~uvaat so svojata neizvesna idnina.

Predizvikot postaven pred lokalnata zaednica e kako da se spravi so ovie procesi i zakani za da se ublaàt negativnite posledici po lu\eto?

So decentralizacijata se otvoraat mo`nosti za podobruvawe na ovaa sostojba.

Socijalna sostojba na naselenieto

16 688 nevraboteni - 50,1% maì, 49,9% èni; 12 053 nevraboteni se od gradot, a 4 635 od selo; 2 500 semejstva se korisnici na socijalna pomo[; Korisnicite se rabotosposobni, no nemaat rabota; So pomo[ta se ostvaruva egzistencija svedena na biolo[ko

opstojuvawe (za prehrana, no ne i za drugi potrebi: higiena, dava~ki za struja, voda, TV, vesnik);

Del od naselenieto 12 godini prima socijalna pomo[ koja kako merka e donesena vo 1992g.;

Nedovolnite sredstva za ìvot od socijalnata pomo[ go turkaat naselenieto vo siva ekonomija, od [to dràvata i lokalnata zaednica trpat golema [teta;

Zarabotuvaweto na nelegalen na~in e sprotivno na zakonskite i moralnite normi;

Se profilira lo[ model - od li~nosta se pravi model na odnesuvawe koj se prenesuva vo semejstvoto; decata se u~at kako da go izigruvaat zakonot;

So ova se pravi dolgoro~na [teta na idnite generacii; Golem del na semejstvata koi koristat socijalna pomo[ imaat deca

koi ne posetuvaat u~ili[na nastava.

Socijalna slika na op[tinata

260 korisnici na postojana pari~na pomo[ (samohrani majki so dete do 3god. vozrast, iznemo[teni stari lica);

768 lica za nega i pomo[ od drugo lice (hroni~no bolni);

17


Ovaa pomo[ ne e limitirana so materijalnite sredstva na semejstvoto, pa i lica so golemi primawa se nejzini korisnici;

55 deca zgrièni vo socijalni ustanovi ili drugi semejstva; 618 hendikepirani, od koi del imaat sposobnosti sami da

zarabotuvaat. Tie treba da se vklu~at vo rabotnite procesi; 54 lica pod staratelstvo (alkoholi~ari, bolni od te[ki neizle~ivi

bolesti, so teòk hendikep). Staratelstvoto i so decentralizacijata ostanuva pod dràvna kapa;

26 lica ìveat vo starski domovi nadvor od op[tinata. Ova pretstavuva visok stepen na rizik za starite lica, koi naj~esto poradi neadaptacijata brzo umiraat;

180 starski semejstva koi imaat potreba od postojana pomo[; 80 maloletnici - delikventi. Delikvencijata beleì golem porast; 60 aktivni korisnici na droga (oficijalen broj), neoficijalen 5

pati pogolem; 180 registrirani probatori na droga; 45 lica se zanimavaat so uli~na prostitucija; 2 000 socijalno isklu~eni lica; 54 deca na ulica (sporedeno so drugite gradovi skoro na vrvot); 17 bezdomnici; 98 semejstva pobarale pomo[ od Sovetuvali[teto za brak i semejstvo

poradi problemi vo brakot; 34 lica `rtvi na semejno nasilstvo (èni i deca).

{to so decentralizacijata?

Na lokalno nivo za grià i za[tita preminuvaat: - hendikepirani; - stari; - socijalna patologija (bezdomnici, socijalno isklu~eni, zavisnici,

delikventi).

Koja socijalna politika treba lokalnata zaednica da ja realizira?

Zakonski mo`nosti postojat za: - stru~ni lica kako poedinci da vr[at raboti od socijalnata

za[tita (sovetuvali[ta po kategorii); - javni ustanovi da formiraat posebni oddeli po kategorii; - da se formiraat institucii na lokalno nivo. Kako najefikasni se

pokaàle dnevnite centri po posebnite kategorii. Vo op[tinata vo ovoj moment ima: - Dneven centar za lica so posebni potrebi (voninstitucionalna

forma na za[tita); - Klub na lekuvani alkoholi~ari (nevladina organizacija) so pozitivni iskustva vo rabotata. Potrebni se: - dneven centar za stari lica; za deca bezdomnici; dnevna bolnica

za zavisnici; centar za zgriùvawe na `rtvi od semejno nasilstvo.

18


SWOT analiza za kategorija - socijalna blagosostojba

Podkategorija: socijalna patologija

Sili

postojat socijalni institucii na lokalno nivo

dneven centar za lica so posebni potrebi so pozitivni iskustva vo rabotata

klub na lekuvani alkoholi~ari


zajaknuvawe na ulogata na lokalnite socijalni institucii (osobeno na postoe~kite dnevni centri i klubovi)

Slabosti

2 500 semejstva se korisnici na socijalna pomo[

nedovolnite sredstva od socijalnata pomo[ za ìvot go turkaat naselenieto vo siva ekonomija

se profilira lo[ model na idnite generacii

deca na socijalni korisnici von nastaven proces

618 hendikepirani 180 starski semejstva koi

imaat potreba od postojana pomo[

60 aktivni korisnici na droga (oficijalen broj), neoficijalen 5 pati pogolem

180 registrirani probatori na droga

45 lica se zanimavaat so uli~na prostitucija

2 000 socijalno isklu~eni lica

54 deca na ulica 17 bezdomnici 34 lica `rtvi na semejno

nasilstvo (èni i deca)


koristewe na korisnicite od instituciite za soodvetni uslugi

lokalnata zaednica da donese soodveten akt za osloboduvawe na % od dava~kite za smetka na besplatni ~asovi rabota vo javnite institucii (JKP, {S i dr.)

rabotosposobnite da se vklu~at vo rabotnite procesi

obezbeduvawe na nega na stari lica vo doma[ni uslovi

zdravstveno prosvetuvawe na roditelite i u~enicite za opasnostite pri konzumirawe na droga

kampawi za borba protiv drogata

osnovawe na dnevna bolnica za lekuvawe na zavisnicite

formirawe na dnevni centri po soodvetnite kategorii od socijalnata patologija

Mo`nosti


zakonski mo`nosti donatori


na lokalno nivo za grià i za[tita preminuvaat: - hendikepirani; - stari;

19


Ministerstvo za trud i socijalna politika

nacionalni NVOi koi rabotat so specifi~na socijalna patologija (narkomani, hendikepirani, deca na ulica)

internacionalni organizacii i fondacii koi doniraat proekti za specifi~na grupa na socijalni kategorii

- socijalna patologija (bezdomnici, socijalno isklu~eni, zavisnici, delikventi)

so novata zakonska regulativa stru~ni lica kako poedinci imaat mo`nost da vr[at raboti od socijalnata za[tita

javni ustanovi da formiraat posebni oddeli po kategorii

da se formiraat institucii na lokalno nivo

zajaknuvawe na kontrolata na zloupotreba na hendikepiranite pri vrabotuvaweto

koristewe na iskustvata na drugi NVOi i nivno sproveduvawe na lokalno nivo

koristewe na iskustvata i donaciite za podobruvawe na sostojbata

Zakani


restriktivna socijalna politika na dr`avata

dr`avata pretstavuva tranziten centar na drogata


iskoristuvawe na donacii (preku proekti, strategii, planovi) za sproveduvawe na zacrtanite aktivnosti

prevencija kaj mladata populacija preku kampawi, edukacija

20


Zdravstvena sostojba na naselenieto

Natalitet - broj na novorodeni vo 2003g.

13,7% - ne beleì golemi promeni vo poslednite desettina godini, no e pomal sporedeno so republi~kiot prosek; Mortalitet - broj na umreni vo 2003g.

8,9% - brojot e povisok vo odnos na republi~kiot prosek; Priroden prirast - razlika me\u novorodeni i umreni

4,8% - beleì trend na namaluvawe; Mortalitet na doen~iwa - mnogu vaèn indikator

1991 - 20% 2003 - 10,2% konstatirano e golemo namaluvawe; Mortalitet na doen~iwa vo grad i selo

Vo selo ima pogolema smrtnost na doen~iwa otkolku vo grad, no i tamu smrtnosta beleì trend na opa\awe; Pri~ina za smrt (podatoci od 1991-2003g.)

I mesto - cirkulatorni zaboluvawa II mesto - maligni zaboluvawa III mesto - respiratorni zaboluvawa Morbiditet (zaboluvawa) kaj vozrasno naselenie

I mesto - bolesti na cirkulatorniot sistem II mesto - neoplazmi - se beleì porast III mesto - respiratorni zaboluvawa Bolesti kaj deca od 0-6g.

I mesto - bolesti na respiratorniot sistem II mesto - infektivni i parazitarni bolesti III mesto - bolesti na koà i potko`ni tkiva Bolesti kaj u~ili[ni deca

I mesto - respiratorni zaboluvawa (vo godini na golemo aerozagaduvawe, ovie bolesti se zastapeni so: 81,9% - 1994 g., 81,7% - 1995g.) II mesto - bolesti na muskuli, skelet i svrzno tkivo III mesto - bolesti na oko i atneksi Bolesti kaj èni

I mesto - bolesti na genito-urinaren sistem II mesto - neoplazmi na polni organi Neoplazmi kaj èna, benigni i maligni, na dojka i polni organi:

1999g. - 11,6% 2001g. - 6,7% 2002g. - 8,8% 2003g. - 8,5%

21


Neoplazmite imaat visok procent na zastapenost vo odnos na

republi~kiot prosek.

Sterilitet 2001g. - 3% 2002g. - 3,1% 2003g. - 3,2%

Ova se oficijalni podatoci, no golem del od ènite se lekuvaat vo privatni ordinacii i bolnici, taka [to neoficijalnata brojka e pogolema.

Spontani abortusi: 1999g. - 1,8% 2001g. - 1,5% 2002g. - 0,9% 2003g. - 0,9%

Generalen zaklu~ok: zagadenata ìvotna sredina vlijaela negativno

vrz zdravjeto na lu\eto. Ova osobeno se konstatira vo periodot na intenzivna rabota na Topilnicata, [to korespondira so brojkite i statisti~kite podatoci.

Iako zaboluvawata ne moàt da se povrzat samo so zagadenata ìvotna sredina, tuku i so socijalnite, ekonomskite, higienskite i dr. faktori, sepak gra\anite seu[te gi ~uvstvuvaat posledicite preku nivnoto naru[eno zdravje.

Od bolestite koi beleàt porast vo poslednite godini se: - bolesti na cirkulatoren sistem i maligni zaboluvawa kaj

vozrasnoto naselenie (zgolemuvaweto na zaboluvawata go sledi trendot prisuten vo na[ata dràva i vo razvienite zemji);

- neoplazmi kaj ènska populacija; - respiratorni zaboluvawa kaj detskata populacija od gradot.

So dobivaweto na ICP aparaturata koja e sopstvenost na op[tinata, a e

dadena za rabota na Zavodot za zdravstvena za[tita i so realizirawe na "Programata za integralno sledewe na zdravjeto na naselenieto i na sledewe na ìvotnata sredina so te[ki metali" (za [to Vladata ovaa godina odobri sredstva), ]e se dobie kompletna slika.

Se pojavuva potreba od redovno sistematsko sledewe na zdravstvenata sostojba na naselenieto. Voedno potrebno e izgotvuvawe na Lokalen zdravstven ekolo[ki akcionen plan - LZEAP koj ]e gi precizira, sumira i kompletira najnovite podatoci i ]e predloì akcii za nadminuvawe na sostojbata.

Zabele[ka: Site navedeni podatoci se od Zavodot za zdravstvena za[tita - Veles.

22


SWOT analiza za kategorija - socijalna blagosostojba Podkategorija: zdravstvena za[tita

Sili

namalen mortalitet na doen~iwa

zaraznite bolesti staveni pod kontrola

ICP aparatura za ispituvawe na zdravstvenata sostojba na naselenieto i sledewe na ìvotnata sredina so te[ki metali


kontinuitet vo aktivnostite okolu: - redovna vakcinacija; - podobruvawe na komunalnite uslovi; - kontrolirano vodosnabduvawe; - stru~no stopanisuvawe so vodata za piewe.

rezultatite od ispituvawata so ICP ]e se iskoristat za prevzemawe na aktivnosti za sanirawe na posledicite od zagaduvaweto

Slabosti

zgolemen mortalitet pogolema smrtnost na

doen~iwa vo selo otkolku vo grad

bolesti na cirkulatorniot sistem na prvo mesto kako pri~ina za smrt i kako zaboluvawe

neoplazmite kaj ènskata populacija vo porast

brojot na respiratornite zaboluvawa kaj detskata populacija korespondiraat so godinite na intenzivno aerozagaduvawe

zagadenata ìvotna sredina negativno vlijaela vrz zdravjeto na lu\eto


podobruvawe na ekonomskata sostojba na mladoto produktivno naselenie

podobruvawe na uslovite za ìvot i zdravstvenata sostojba na staroto naselenie

podobruvawe na zdravstvenata za[tita vo selata

zdravstvena edukacija na mesnoto naselenie

reaktivirawe na postoe~kite napu[teni ambulanti vo selata

zdravstvena edukacija na naselenieto (izbegnuvawe na cigari, alkohol, brza hrana, promovirawe na dvièwe vo priroda)

unapreduvawe na preventivnata zdravstvena za[tita

nabavuvawe na neophodnata aparatura za ginekolo[ki pregledi i pregledi na dojka kaj ènite

kampawa za zdravstveno prosvetuvawe na ènata

zadolìtelen i participativen godi[en pregled kaj ènite

23


aktivnosti za borba protiv sidata kako ~uma na 21 vek

podobruvawe i sanacija na sostojbite so zagaduvaweto

Mo`nosti


zakonski mo`nosti Ministerstvo za zdravstvo Fond za zdravstvo Svetska zdravstvena

organizacija doma[ni i me\unarodni

organizacii i fondacii koi doniraat proekti za unapreduvawe na zdravjeto

mediumi


formirawe na Dietetski centar vo ramkite na Zavodot za zdravstvena za[tita

proekti za nabavuvawe na: o mamograf o kolposkop o dobar ehograf

lobirawe op[tinata da se najde na prioritetnata lista za sanirawe na zdravstvenite posledici kaj gra\anite i unapreduvawe na prevencijata

sorabotka za promocija na zdravjeto

Zakani

restriktivna zdravstvena politika na dr`avata

nefinansirawe na programata na ZZZ vo naredniot period od Vladata


iskoristuvawe na donacii (preku proekti, strategii, planovi) za sproveduvawe na zacrtanite aktivnosti

prevencija kaj populacijata preku kampawi, edukacija, promocija na zdravjeto

24


Obrazovanie i obrazovni institucii

Reformata na lokalnata samouprava vo Republika Makedonija se odviva

kontinuirano. Vo delot na reformite obrazovanieto i obrazovniot sistem bea me\u

prvite. Za taa cel e izrabotena Nacionalnata programa za razvoj na obrazovanieto vo Republika Makedonija (2005-2015). Istata pretstavuva dolgoro~no planirawe, so jasno opredelena vizija i misija. Sepak, sekoja op[tina si ima svoja specifi~nost, barawa i prioriteti vo delot na obrazovanieto.

Veles e op[tina koja po site parametri otide najdaleku vo delot na polesno prisposobuvawe i vklu~uvawe na obrazovanieto vo procesot na decentralizacija. Aktivnostite koi bea prevzemeni doprinesoa za jaknewe na organizaciskata postavenost na u~ili[tata vo gradot. Za taa cel bea prevzemeni slednite aktivnosti:

Forum vo Ohrid organiziran od lokalnata samouprava i FIOOM za decentralizacijata na vlasta na koi bea prisutni pretstavnici i od obrazovanieto;

Seminar vo Vranovci so u~estvo i poddr[ka na lokalnata samouprava za organizaciska transformacija na obrazovanieto vo Veles, od koj kako pridobivka zapo~naa i razvojnite planirawa na u~ili[tata;

Obuka na vrabotenite vo u~ili[tata za pravewe, vodewe i realizacija na proekti;

Forum na NVO sektor, lokalna samouprava i obrazovanie za vospostavuvawe na zaedni~ka sorabotka.

Pridobivkite se ogromni, no toa e daleku od posakuvanata cel.

Vid na obrazovanie

Predu~ili[no obrazovanie Postojat i rabotat 6 organizacioni edinici na predu~ili[nata

ustanova "Dim~e Mir~ev"; Vo gradinkite se opfateni 655 deca vo 43 vozrasni grupi; Prostoriite se estetski uredeni, adekvatni, odgovaraat na

pedago[kite barawa i normi spored brojot na decata; Mebel, oprema i drug inventar - zadovoluva~ki; Dvorni povr[ini uredeni so trevnici i cvetni alei; Rabotno-edukativen materijal pravilno rasporeden po kat~iwa; Raspolo`livost so audio-vizuelni sredstva; Bogat bibliote~en fond; Realizacija na programa "êkor po êkor"- edna organizaciona

edinica raboti kako model gradinka. Osnovno i sredno obrazovanie 6 osnovni u~ili[ta; 4 sredni; 1 za obrazovanie na deca so pre~ki vo razvojot; Internatsko smestuvawe na u~enici od srednoto obrazovanie; Rabotni~ki univerzitet za doobrazovanie, u~ewe na zanaeti, jazici; Niò muzi~ko u~ili[te;

25


Vo minatoto bil razvien obrazoven sistem prilagoden za potrebite na postojnoto stopanstvo, za golemite industriski kapaciteti;

Sega[nata stopanska slika e vidno promeneta poradi strukturni promeni vo proizvodstvoto.

Zaklu~ok: potrebna e reforma vo op[tinskiot obrazoven sistem. Taa ]e bide naso~ena vo slednite klu~ni podra~ja na intervencii:

Obrazovanie za site Razvoj na obrazovnite mo`nosti za site gra\ani; Prodolùvawe na procesot na decentralizacija vo obrazovanieto; Podigawe na obrazovnoto nivo na naselenieto; Stavawe pogolem akcent na zadolìtelnoto obrazovanie.

Unapreduvawe na intelektualniot rast i u~eweto Unapreduvawe na nastavata i u~eweto; Zajaknuvawe na sistemot za inicijalna obuka i profesionalno

usovr[uvawe na nastavniot i rakovodniot kadar; Obezbeduvawe na kontrola na kvalitetot; Povrzuvawe na formalnoto i neformalnoto obrazovanie; Promocija na doìvotno u~ewe; Razvoj na informaciskoto op[testvo (otvarawe na E - biblioteki).

Zgolemuvawe na mo`nostite za participacija Pogolemo u~estvo i sorabotka na NVO sektorot so u~ili[tata; Zgolemuvawe na u~estvoto na u~ili[tata so proekti vo razni

fondacii; Sozdavawe na uslovi za dobrovolni aktivnosti. (Volontiraweto

seu[te pretstavuva negativen stereotip. Pri~inite se nenao\aweto na smisla za anga`manot koj ne nosi direkten li~en profit, [to delumno e rezultat na nesoodvetno prezentirani vrednosti vo tekot na vospitniot segment vo obrazovanieto. Kaj golem broj mladi postoi èlba za participacija preku NVO, no ne i znaewe kako i kade da se vklu~at);

Spre~uvawe na ekskluzijata - golem broj mladi i nevraboteni nemaj]i poznavawe i doverba vo raznite formi na socijalno organizirawe (NVO, zdruènija, asocijacii, dru[tva) se ponaglaseno mislat deka edinstvena sfera koja e otvorena e politi~kiot anga`man. Zatoa i vozrasnata granica na mladite koi se politi~ki participienti se spu[ta se podolu. Vo sledniot period ]e se prevzemat merki za da se ovozmoì zgolemuvawe i podobruvawe na socijalnata inkluzija niz slednite formi:

- afirmacija na socijalniot anga`man kako vrednost niz sodrìnite na nastavniot proces;

- afirmacija i zapoznavawe na gra\anskiot sektor i mo`nostite koi gi nudat NVO niz procesot na obrazovanie;

- praktika vo NVO sektorot vo tekot na [koluvaweto; - stimulirawe na volonterskiot trud, kako mehanizam za

pridones i podobruvawe na sostojbite vo po[irokata zaednica.

26


Potrebi za infrastrukturni zafati vo u~ili[tata OU "J.H.K. Xinot"

Ograduvawe i osvetluvawe na sportskite tereni; Podobruvawe na prostornite uslovi na u~ili[teto vo Ba[ino selo; Izgradba na sportska sala - dolgoro~no.

OU "Vasil Glavinov" Promena na dogramata vo delot na u~ili[nata zgrada kade [to se

izveduva predmetna nastava; Adaptirawe na polivalenten prostor za potrebite na u~enicite; Zavr[uvawe na zapo~natata izgradba na nova u~ili[na zgrada vo s.

Buzalkovo; Izgradba na teniski igrali[ta.

OU "Trajko Andreev" Izgradba na mini-soobra]aen poligon so velosipedska pateka za

potrebite na site u~ili[ta od gradot; Renovirawe na sanitarniot sistem; Renovirawe na sistemot za greewe; Promena na site vrati i prozorci vo u~ili[teto.

OU "Kiril i Metodij" Rekonstrukcija na sanitarnite ~vorovi; Ureduvawe na dvorna povr[ina; Rekonstrukcija na krovna povr[ina; Vgraduvawe na sistem za zatopluvawe na sportskata sala; Ureduvawe na propratni prostorii vo sportskata sala; Rekonstrukcija na sistemot za greewe; Promena na podot vo u~ilnicite; Rekonstrukcija na u~ili[teto vo s. Crkvino.

OU "Blagoj Kirkov" Renovirawe na fiskulturnata sala*; Renovirawe na u~ili[nata zgrada; Podobruvawe na sostojbata so sanitarnite jazli vo u~ili[teto.

OU "Bla`e Koneski" Ureduvawe na u~ili[niot dvor spored postoe~ki proekti; Izgradba na zabavno - rekreativen park.

OU "Rajko @inzifov" - s. Orizari Izgradba na novo u~ili[te.

OU "Stojan Bur~evski - Buridan" - s. Ivankovci Rekonstrukcija na centralnoto u~ili[te; Ureduvawe na u~ili[niot dvor i sportskite tereni.

POU "Maca Ov~arova" - regionalno posebno OU so u~eni~ki dom za

deca so intelektualni pre~ki vo razvojot Renovirawe na fiskulturnata sala*; Renovirawe na prostorijata za dneven prestoj;

27


Izgradba na lift za potrebite na decata so celebralna paraliza; Ureduvawe na u~ili[niot dvor.

OUM "Kiro Dimov" Sanirawe na sanitaren jazol; Menuvawe na elektri~na instalacija; Promena na stari prozori.

USO "Kole Nedelkovski" Promena na krovnata konstrukcija na starata zgrada; Renovirawe na sanitarniot ~vor; Celosno ograduvawe na u~ili[niot dvor; Remontirawe na parnite kotli.

USO "Jov~e Tesli~kov" Rekonstrukcija na fiskulturnata sala*; Renovirawe na sanitarniot ~vor; Promena na krovna konstrukcija na stariot del; Lo[i prostorni uslovi za normalna realizacija na nastavata.

USO "Dimitrie ^upovski" Promena na krovnata konstrukcija; Renovirawe na sistemot za greewe; Doopremuvawe na postojnite kabineti i laboratorii;

USO Gimnazija "Ko~o Racin" Promena na krovnata konstrukcija; Renovirawe na sistemot za greewe; Doopremuvawe na postojnite kabineti i laboratorii; Definirawe na sopstvenosta i ingerenciite so hemiskoto u~ili[te.

*edna fiskulturna sala koja ja koristat trite u~ili[ta

28


SWOT analiza za kategorija - socijalna blagosostojba Podkategorija: obrazovanie

Sili

dovolen broj na obrazovni institucii za zadovoluvawe na potrebite na gra\anite

predu~ili[na ustanova infrastrukturno, edukativno - vospitno na visoko nivo

infrastruktura za osnovno i sredno obrazovanie

socijalna inkluzija na deca so posebni potrebi (polesni formi) vo redovno obrazovanie


odrùvawe i unapreduvawe na obrazovnite institucii vo zaednicata

potreba za patrona`na slu`ba za individualna rabota so ovie deca

Slabosti

mal broj na zgrièni deca vo gradinkite

obrazovanie neprilagodeno na potrebite na lokalnata sredina

migracija na visokoobrazovani kadri nadvor od dràvata

u~enici od osnovno i sredno obrazovanie u~at vo edna smena vo ista u~ili[na zgrada (OU "Blagoj Kirkov" i sredno ekonomsko u~ili[te "Jov~e Tesli~kov")

ruinirana sportska sala vo OU "Blagoj Kirkov"

OU "JHK Xinot" ne gi zadovoluva potrebite za nastava (u~ilnici, sanitarni ~vorovi, neobezbedeno i opasno igrali[te za u~enicite)

nemawe na visokoobrazovna institucija


podobruvawe na ekonomskata sostojba na naselenieto

reforma vo op[tinskiot obrazoven sistem

planirawe na srednoto obrazovanie spored potrebite na zaednicata (izu~uvawe na marketing, menaxment, kompjuteri, pove]e jazici vo obrazovniot proces)

organizirawe na prakti~na nastava za u~enicite vo letniot period vo firmi i soodvetni institucii

odvojuvawe na u~enici od osnovnoto i srednoto obrazovanie vo istata u~ili[na zgrada

organizirawe na prevoz na u~enici i studenti koi se obrazuvaat nadvor od Veles

adaptirawe na sovremena ~italna za u~enici i studenti vo ramkite na Gradskata biblioteka "Ko~o Racin"

pokrenuvawe na inicijativa za formirawe na visokoobrazovna institucija vo op[tinata

29


Mo`nosti


zakonski mo`nosti Ministerstvo za obrazovanie

i nauka doma[ni i me\unarodni

organizacii i fondacii me\unarodni kulturni centri


da se projavi interes od strana na u~enici, studenti, kako i gra\anski organizacii

lobirawe i argumentirano nastapuvawe kaj nadle`nite intitucii za iskoristuvawe na mo`nostite na dr`avata po osnov na obrazovna problematika

Zakani



iskoristuvawe na donacii

30


INFRASTRUKTURA

31


Infrastruktura vo op[tinata

Soobra]ajnata infrastruktura e eden od najzna~ajnite faktori za dolgoro~en razvoj na op[tinata. Patniot soobra]aj e zastapen so magistralni, regionalni i lokalni

patni pravci: - pati[ta odrùvani od op[tinata - 237,37 km - pati[ta odrùvani od dràvata - 117 km - pati[ta i ulici vo urbanite sredini - 104,8 km - pati[ta i ulici vo ruralnite sredini - 54 km - lokalna patna mreà - 132,57 km - asfaltiran pat vo op[tinata - 70,20 km - neasfaltiran pat vo op[tinata - 13,17 km - zemjen pat vo op[tinata - 45,30 km

Patnata mreà seu[te ne e celosno izgradena na sovremen na~in i ne ovozmoùva dobar i bezbeden soobra]aj vo site podra~ja. Potrebni se investicii vo patnata infrastruktura, osobeno vo ruralnite podra~ja;

Javniot transport e dostapen za 50% od naselenieto; Organiziran e prevoz na 60% od u~enicite; @elezni~kiot transport na podra~jeto na op[tinata se odviva preku

èlezni~kiot sistem na RM.

Energetska infrastruktura

Vo op[tinata kako energent prete`no se koristi elektroenergijata; Op[tina Veles potrebite za elektri~na energija gi zadovoluva od

energetskiot sistem na RM; Lokalniot elektrodistributiven sistem raspolaga so razvodna

mreà od 423 km i obezbeduva kvalitetno i stabilno snabduvawe so elektri~na energija;

Site ruralni naselbi vo op[tinata se elektrificirani; Potro[uva~kata na elektri~na energija iznesuva 128 000 MWh

godi[no; Specifi~nata potro[uva~ka po ìtel se dviì okolu 980 kWh

godi[no.

Telekomunikacii

Razvojot na telekomunikaciite vo op[tinata odi vo prilog na pro[iruvawe i modernizacija na telekomunikaciskata mreà.

Veles raspolaga so po[ta za kontrola i vr[ewe na site po[tenski aktivnosti, telefonski i drugi telekomunikaciski vrski.

Vo postojana telefonska mreà opfateni se 55% od vkupniot broj naseleni mesta.

Ima 25,5 telefonski priklu~oci na 100 ìteli. Masovno se koristat sistemite na mobilnata telefonija, a vo

posledno vreme i na internet mreàta.

33


Vodostopanstvo i vodeni resursi

Hidrosistemot "Lisi~e" seu[te e vo izgradba. Gradot se snabduva so voda za piewe od hidrosistemot, so isklu~ok

na letnite meseci koga se koristat i reni bunarite instalirani na desniot breg na rekata Vardar.

85,2% od naselenieto vo op[tinata dobiva higienski-zdravstveno ispravna voda za piewe od gradskiot vodovod.

Od ovoj sistem, vo eksploatacija e magistralniot cevkovod od vodozafatot do novoizgradenata fabrika za prerabotka na voda.

Spored dinamikata na rabotite, se o~ekuva sistemot da se finalizira do kraj na 2007g. so [to ]e se re[i dolgoro~niot problem so vodosnabduvaweto.

Sistemot e pove]enamenski i ]e obezbedi: - vodosnabduvawe na gradot i osum ruralni naselbi; - navodnuvawe na 4 100 hektari zemjodelski povr[ini; - revitalizirawe na ezeroto "Mladost" (posredno preku ezeroto

i navodnuvawe na 1 800 hektari lozovi i dr. nasadi); - biolo[ki minimalen protok na reka Topolka vo su[nite

meseci od godinata. Postoe~kata razvodna gradska mreà za vodosnabduvawe e zastarena i

predizvikuva golemi zagubi na voda. Za da se podobrat sostojbite so vodosnabduvaweto, op[tinata raboti

na realizacija na proektot MEAP za rekonstrukcija na zastarenata vodovodna mreà.

Kontrolata na kvalitetot na vodite e od aspekt na fizi~ko-hemisko i bakteriolo[ko zagaduvawe.

Sostojbite so sistemite za vodosnabduvawe vo ruralnite sredini se nezadovolitelni.

Vodite vo selskite bunari i ~e[mi, kako i vo bunarite i pumpite vo gradot, so isklu~ok na {orka i Ba[ino selo, mnogu ~esto se bakteriolo[ki neispravni i pretstavuvaat osoben rizik po zdravjeto na lu\eto.

Vodosnabduvawe na naselenite mesta vo op[tina Veles

So teritorijalnata podelba od 1996g., op[tina Veles ima 35 naseleni mesta od koi 2 se mrtvi, a 8 se so pomalku od 20 ìteli.

Vo ovie 10 naseleni mesta ima vkupno 73 ìteli. Problemot so vodosnabduvaweto vo izminatite decenii go re[ile 16

naseleni mesta od koi 6 imaat vodovodni zafati i dovod po gravitacionen pat, 8 so izgradeni potisni vodovodni objekti, a 2 se priklu~eni na gradskata vodovodna mreà.

Od naselenite mesta 13 imaat sopstven vodovod bez hlorirawe na vodata, a samo 2 (Kumarino i Mamut~evo) imaat sopstven vodovod so hlorirawe. Stopanisuvaweto so ruralnite vodovodi e prepu[teno na naselenieto (MZ), [to pretstavuva golem zdravstven rizik.

Potrebno e vospostavuvawe na kontrola i odrùvawe na sistemite za vodosnabduvawe vo ruralnite sredini od soodvetni institucii.

34


Vo ovie 35 naseleni mesta ìveat 12 602 ìteli vo 3 019 doma]instva. Vo 16 naseleni mesta koi go re[ile problemot so vodosnabduvaweto ìveat 11 342 ìteli vo 2 548 doma]instva ili 90,004%.

19 naseleni mesta, so vkupno 1260 ìteli ili 2,2% od vkupnoto naselenie vo op[tinata, so voda za piewe se snabduvaat preku najprimitivni vodovodni zafati, prirodni izvori, kopani i dup~eni bunari bez za[tita od zagaduvawe.

Komunalna infrastruktura

Odveduvaweto na komunalnite otpadni vodi od doma]instvata i od

drugi potro[uva~i se vr[i zaedno so atmosferskite vodi preku postojnata kanalska mreà.

Kapacitetite direktno gi ispu[taat otpadnite vodi vo reka Vardar bez prethodno pro~istuvawe. Vo podgotvitelna faza e realizacija na proekt za rekonstrukcija i doizgradba na gradskiot kanalizacionen sistem, kako i izgradba na stanica za pre~istuvawe na otpadnite vodi.

Ruralnite naselbi, osven Ba[ino selo, Karaslari i delumno Prevalec ne raspolagaat so kanalizacioni sistemi.

Sobiraweto na cvrstiot komunalen i drug vid na otpad se vr[i kolektivno i individualno.

Deponijata za cvrst otpad ne gi zadovoluva sanitarno-tehni~kite uslovi za eksploatacija.

Ruralnite sredini se soo~uvaat so problemi so sobiraweto na otpadot, a vo nekoi od niv voop[to i go nema.

Ova rezultira so sozdavawe na divi deponii koi ja zagrozuvaat ìvotnata sredina i zdravjeto na naselenieto.

Upravuvawe so cvrst otpad

Sistemot za upravuvawe so cvrst otpad opsluùva 48 500 ìteli.

Ovoj sistem go opsluùva gradot Veles (44 000 ìteli) i okolnite ruralni sredini (Ba[ino selo, Prevalec).

Prose~nata dnevna koli~ina na sozdaden op[tinski otpad e 60 toni. Dnevnata koli~ina na sozdaden otpad po ìtel vo op[tinata

iznesuva 1,2 kg/ìtel/den i ovoj broj e pomal vo odnos na razvienite zemji vo svetot, no e 2 ili pove]e pati povisok od najrazvienite zemji vo svetot.

Br. Sostav na otpadot Maseni udeli (%)

1. Organski otpad 23,84

2. Hartija 24,50

3. Staklo 6,76

4. Meka plastika 4,30

5. Tvrda plastika 2,18

6. Aluminium 1,36

7. Staro èlezo 4,70

8. Priroden otpad 8,58

9. Neselektiran otpad 23,77

35


{to sodrì sekoja od navedenite kategorii po sostav?

Vid na otpad Sostav

Organski materii otpad od hrana sinteti~ki materijali (boi, masla)

Hartija vesnici magazini hartija za zavitkuvawe

Staklo [i[iwa tegli iskr[eno staklo

Meka plastika polimerna plastika (kesi, PVC pokrivki)

Tvrda plastika plasti~ni sadovi, PET [i[iwa zatvara~i PVC cevki

Aluminium limenki dr. predmeti od aluminium

Staro èlezo bilo koj vid staro èlezo

Priroden otpad granki listovi drug drvenest materijal

Neselektiran otpad urnatini neselektiran organski otpad

Tri vida na otpad vo deponijata imaat potencijal za reciklirawe:

aluminium, staro èlezo i hartija, a vo posledno vreme i PET [i[iwa ([i[iwa od pijaloci, mineralna voda, maslo za jadewe).

Kontejneri za cvrst otpad

JKP "Derven" raspolaga so eden vid na kontejneri za sobirawe na cvrst otpad.

Vo op[tinata ima 98 kontejneri so kapacitet od 5m3, rasporedeni na 59 lokacii i 13 vozila za transport na otpadot (podatoci od 2003g).

Od vkupniot broj na ìteli, 16 500 ìteli go isfrlaat otpadot vo plasti~ni kesi. Tie ìveat na tesni uli~ki, strmni tereni.

Od kontejnerite 22,45% se pod prose~nata starosna granica od 5 godini. Ostanatite se postari od 5 godini. Poradi visokata starosna granica, 76 kontejneri baraat [to pobrza zamena.

Ako se ima vo predvid cenata na ~inewe na eden kontejner od 700$, vkupniot tro[ok za zamena na kontejnerite koi ja nadminuvaat starosnata granica iznesuva 53 200$.

36


Op[tinska deponija*

Deponijata e oddale~ena na 4,5 km od grad Veles. Taa e so povr[ina od 8 hektari i funkcionira od 1976g.

Iskoristen e okolu 38% od nejziniot vkupen kapacitet. Deponijata ne e celosno ogradena taka [to neovlasteni lica moè

lesno da vlezat vo nea. Ne se napraveni geolo[ki studii na deponijata, vklu~uvaj]i

propustlivost na po~vata, dlabo~ina na podzemni vodi, mo`ni [tetni vlijanija vrz podzemnite vodi i drugi faktori koi moè [tetno da vlijaat vrz ìvotnata sredina.

Dosega ne se napraveni obidi za selektirawe na otpadot od doma]instvata, biznis sektorot i industrijata.

Vidot i koli~inata na hemikaliite koi se odlagaat na deponijata ne se poznati.

Ne postoi alternativna programa za odloùvawe na [tetniot otpad. Postoe~kata deponija moè da se eksploatira u[te 20-30g. No,

makedonskite i evropskite standardi za za[tita na ìvotnata sredina vo idnina ]e baraat poinakov pristap na odloùvawe na otpadot.

Bidej]i op[tinskata deponija ne gi ispolnuva standardite na EU, potrebno e taa da se zatvori i rekultivira, a da se izgradi regionalna deponija za nekolku op[tini.

Op[tinata treba da vospostavi programa za reciklirawe za da se namalat tro[ocite za transport i otstranuvawe na otpadot.

*Na 23.02.2005g. Op[tina Veles, Ministerstvoto za ìvotna sredina

i prostorno planirawe i dru[tvoto za proizvodstvo, promet i uslugi "PONE" DOO Skopje sklu~ija dogovor za postavuvawe na instalacija za selektirawe, prerabotka, tretman i reciklirawe na komunalniot otpad, kako i ~istewe na deponijata vo Veles.

So ovoj dogovor na prerabotuva~ot "PONE" DOO Skopje mu se otstapuva postojnata deponija na koristewe i istiot e dolèn: da izraboti Elaborat za ocenka na vlijanieto na objektot vrz ìvotnata sredina; da postavi instalacija za selektirawe, prerabotka, tretman i reciklirawe na komunalniot otpad na na~in [to ]e ja za~uva ìvotnata sredina i prirodata; da obezbedi elektri~na energija, ograduvawe na deponijata; da vospostavi baza na podatoci za koli~inite na deponiran i tretiran komunalen otpad; da prezeme obvrska za vrabotuvawe na lica potrebni za rabotewe na instalacijata; da ovozmoì nepre~eno odlagawe na opasen i medicinski otpad se do momentot na nov tretman na ovoj otpad [to ]e se uredi so sklu~uvawe na poseben dogovor.

Dogovorot e so va`nost od 5 godini, so mo`nost za prodolùvawe na istiot, no dokolku Op[tina Veles stane del od regionalen pristap za tretman na otpadot, ovoj dogovor nema da pretstavuva pre~ka za idnata razvojna politika na op[tinata za upravuvawe so cvrstiot otpad.

Finansirawe na programata za cvrst otpad

Dava~kite se bazirani na slednata formula: doma]instva - 0,02 $/m2

pravni lica - 0,26 $/m2

JKP "Derven" sekoj mesec dostavuva fakturi do doma]instvata i pravnite lica koi sodràt dve stavki: voda i cvrst otpad.

37


Pred 1992g. naplatata iznesuva[e 96%. Od 1992g. do denes procentot na naplata zna~itelno opa\a i iznesuva 55%. Namaluvawe na ekonomskata mo] na gra\anite i firmite e glavna pri~ina za namaluvawe na naplatata. Ako korisnicite ne ja platat smetkata posle 5 meseci, predmetot se dostavuva do sud.

Idni programi i preporaki Vo Makedonija ne postoi regulativa vo vrska so recikliraweto.

Zakonot za komunalni raboti ja namaluva sposobnosta na op[tinata da formira i raboti na programi za reciklirawe. Ovoj zakon ne e vo soglasnost so politikite i regulativite vo drugite zemji od vidot "zagaduva~ite pla]aat" i "plati kolku [to frla[".

Postojnite regulativi vo Makedonija ne kreiraat regulatorno okruùvawe za reciklirawe na cvrstiot otpad.

Vo op[tinata postoi mo`nost za reciklirawe na hartijata, staroto èlezo i aluminiumot koi imaat pazarna vrednost kako sekundarni surovini.

Vo programata za reciklirawe postoi mo`nost: - privatni komercijalni subjekti da vr[at kupuvawe na materijali koi

moàt da se recikliraat, ili - op[tinata da nabavi kontejneri za otpad koj moè da se reciklira.

Programata za reciklirawe e najdobar metod za namaluvawe na koli~inata na cvrst otpad.

Op[tina Veles moè da zapo~ne so ograni~ena programa za reciklirawe koristej]i postari kontejneri za proizvodi koi moè da se recikliraat. Programata bi vklu~ila i postavuvawe na pomali plasti~ni kontejneri vo javnite zgradi.

Moè da se zapo~ne programa za da se pottikne praveweto na kompost od prirodno \ubrivo od domovite i delovnite subjekti. Kompostot moè da se koristi za zeleni povr[ini vo obrazovnite ustanovi ili za ureduvawe na zemji[te.

Sobirawe na otpadot

Otpadot ne se sobira dovolno ~esto, vo nesoodvetni vozila, ne e soodveten za potrebite na ìtelite zaradi [to postoi opasnost od pojava na zarazni bolesti.

Preporaki za op[tinata

Se prepora~uva Op[tina Veles da usvoi strategija za koristewe na regionalna deponija.

Ako op[tinata ja odbere opcijata za izgradba i koristewe na op[tinska deponija, namesto regionalna, treba da se napravat soodvetni kriteriumi za izbor na lokacijata. No, vo Makedonija ne postojat upatstva i regulativi za izgradba i funkcionirawe na edna deponija.

Regionalen pristap za delewe na tro[ocite za izgradba i rabotewe na deponija e poprifatliv pristap od ekonomska i ekolo[ka to~ka na gledawe.

Opasen otpad

38


Op[tinata nema podatoci za vidovite na opasen otpad. Se pretpostavuva deka izvesna koli~ina na opasen otpad kako: rastvorlivi supstancii, boi, lakovi, razreduva~i, pesticidi, insekticidi, fluorescentni lambi, ekrani od televizori, boci, kondenzatori, trafomasla, se odloùva na deponijata.

Sega[nata deponija ne moè da spre~i istekuvawe na hemikalii vo nadzemnite i podzemnite vodi so [to e zna~itelno vlijanieto vrz ìvotnata sredina.

Medicinski otpad Vo gradskata bolnica i pred poliklinikata "Ured" postojat

propisni i soodvetni kontejneri za sobirawe na medicinskiot otpad, no otpadot ne se tretira propisno (kakov [to e slu~ajot so postrojka vo deponijata "Drisla"), tuku se transportira do gradskata deponija zaedno so ostanatiot otpad. Ovoj otpad e infektiven (igli, [pricevi, otpad od infuzioni rastvori i sistemi za dijaliza) i za nego treba soodveten tretman.

Vo Zavodot za zdravstvena za[tita postoi posebna aparatura "Avtoklav" vo koja se tretira otpadot (koj e silno infektiven) pod visok pritisok do inertna sostojba.

Urbana uredenost na prostorot

Izgotveni: Prostoren plan na op[tinata i Osnoven urbanisti~ki plan za Veles.

Kvalitetot na predelot na gradot i negovoto neposredno okruùvawe e su[testveno naru[en, bidej]i 22% od teritorijata na gradskoto podra~je e angaìran za industrija i uslu`ni servisi.

Za domuvawe e angaìrana 44% od vkupnata teritorija i toa glavno za individualna gradba.

Konstatiran e visok procent na substandarden stanben fond, bespravna gradba, nedostatok na sloboden prostor vo stanbenite zoni.

Zelenite povr[ini se mnogu mali. Op[tinata prevzema postepeni aktivnosti za zazelenuvawe na novi

zeleni povr[ini, izgradba na tereni za sport i rekreacija. Se prepora~uva zgolemuvawe na povr[inite za prostorna i duhovna

rekreacija, koja e osobeno zna~ajna za urbani aglomeracii so zagadena ìvotna sredina.

Prednostite [to gi ima gradot vo tekot na Vardar se slabo iskoristeni, so isklu~ok na izgradba na mal del od te~enieto vo kej i izgradba na Malo mov~e.

Krajbre`jeto na rekata ne e pejsa`no obraboteno i uredeno, a na nekoi mesta e i krajno zapu[teno.

SWOT analiza za kategorija - infrastruktura

39


Podkategorii: soobra]ajna i energetska infrastruktura, telekomunikacii

Sili

tranziten centar vo dràvata 90% od ruralnite sredini

obezbedeni so asfaltni patni pravci koi odgovaraat na potrebite na gra\anite

postoi infrastruktura za javen transport

op[tina so 98% elektrificirani naseleni mesta


analiza za vospostavuvawe na nova regulativa za javen soobra]aj

adekvaten avtobuski raspored postavuvawe na informativni

tabli za relacii i vreme na poa\awe

Slabosti

nedoizgradena patna mreà ote`nata pristapnost do

crkvi i grobi[ta isto~na strana na gradot vo

polo[a sostojba neestetski izgled vo oddelni

kolektivni stanbeni zoni (nepostoewe na pristapni pateki, zeleni povr[ini, parking prostor)

leviot i desniot del na gradot nedovolno povrzani

èlezniot most rizi~en za soobra]aj i za gra\anite

uzurpacija na op[testveno zemji[te

nepostoewe na alternativno iskoristuvawe na drug vid na energija osven elektri~nata

nedovolno koristewe na mo]ta na elektronskite komunikacii od strana na organite na uprava i op[testvenite institucii


kreirawe na strategija za soobra]ajna i patna infrastruktura so odreduvawe na prioriteti

izgradba na dobra patna komunikacija vo naselba Re~ani

zaìvuvawe na urbanisti~kiot plan za naselba Re~ani

fizibiliti studija za prenamena na mostot za èlezni~ki soobra]aj i za patnici

intervencija na grade`na inspekcija po brza postapka

podignuvawe na javnata svest za alternativni energetski izvori (osobeno son~eva)

pilot proekti za postavuvawe na solarni kolektori

postavuvawe na internet vo instituciite za komunikacija so gra\anite

Mo`nosti

iskoristuvawe na gasovodniot sistem kako energent "poprijatelski" kon ìvotnata sredina


lobirawe za pro[iruvawe na gasovodniot sistem na RM do op[tina Veles

studija za izgradba na sistem za centralno greewe vo industrijata i domakinstvata

40


Zakani politika na dràvata kon

kapitalnite investicii monopol na odredeni

institucii


Podkategorii: vodostopanstvo i vodeni resursi

Sili

hidrosistem "Lisi~e" vo zavr[na faza na izgradba

MEAP - proekt na op[tinata za rekonstrukcija na zastarenata vodovodna mreà

90% od ruralnite sredini imaat sistem za vodosnabduvawe

izgradba na kolektor za otpadni vodi od naselenite mesta Mamut~evo, Sujaklari, Otovica, satelitska naselba na ezero "Mladost" so pre~istitelna stanica

JKP "Derven" vr[i redovno odrùvawe na zdravstvenata ispravnost na vodata

ZZZ-Veles vr[i redovna kontrola na zdravstvenata ispravnost na vodata


prodolùvawe na zacrtanite aktivnosti so cel gra\anite da dobijat ~ista voda za piewe do 2007g.

prodolùvawe na aktivnostite vo MEAP i nivno zavr[uvawe do 2006g.

za[tita na ezero "Mladost" so izgradba na pre~istitelna stanica

Slabosti

spored proektot, vo hidrosistemot nema obezbedeno sredstva za:

o meliorativen sistem; o revitalizacija na ezero

"Mladost" vo letniot period za

vodosnabduvawe seu[te se koristat reni bunarite

osven vo dve sela, stopanisuvawe so ruralnite vodovodi e prepu[teno na naselenieto (MZ) [to pretstavuva golem zdravstven rizik

vo ruralnite sredini i vo


obezbeduvawe na sredstva za kompletno zavr[uvawe na site fazi od hidrosistemot

vospostavuvawe sistem na kontrola i odrùvawe na sistemite za vodosnabduvawe vo ruralnite sredini od soodvetni institucii

podignuvawe na svesta na gra\anite za koristewe na gradskiot vodovod kako postojano kontroliran i najispraven

odrùvawe na bunarite i ~e[mite od soodvetni institucii

41


gradot seu[te se koristat bunarite i ~e[mite koi se so nepostojan kvalitet i nepostojana bakteriska ispravnost

Mo`nosti

lokalni i nacionalni fondovi

grantovi od me\unarodni fondacii


izgotvuvawe na proekti

Zakani

politika na dràvata kon kapitalnite investicii


Podkategorii: komunalna infrastruktura, upravuvawe so otpadot

i urbano ureduvawe na prostorot

Sili

problemot so komunalnata infrastruktura e voo~en od JKP "Derven" i zapo~nati se proekti

kolektor za otpadni vodi od naselenite mesta Mamut~evo, Sujaklari, Otovica, satelitska naselba na ezero "Mladost" so pre~istitelna stanica vo izgradba

so MEAP ]e se raboti na odvojuvawe na fekalna od atmosferska kanalizacija na 7-8 zafati vo centralno gradsko podra~je

kreditot za ovie aktivnosti ve]e se otpla]a od gra\anite i nema nivno dopolnitelno zadolùvawe

op[tina na vrvot vo Makedonija po gradska ~istota

otpadot vo op[tinata ima potencijal za reciklirawe

postoi privatna inicijativa


problemot so komunalnata infrastruktura da se re[ava dolgoro~no i dokolku se sozdadat uslovi

izgotvuvawe na poopse`na procenka za integralno re[avawe na odvojuvaweto na atmosferskata od fekalnata kanalizacija (ekonomska isplatlivost, zemawe vo predvid na visokite, starite delovi na gradot)

donacii da se prodolì so

aktivnostite od MEAP zgolemuvawe na povr[inite

za prostorna i duhovna rekreacija

iskoristuvawe na prednostite na gradot niz te~enieto na reka Vardar

42


za sobirawe na otpad za reciklirawe (èlezo, aluminium, hartija, plastika)

vo gradskata bolnica i poliklinikata "Ured" ima specijalni kontejneri za sobirawe na medicinski otpad

doneseni: Prostoren plan na op[tinata i Osnoven urbanisti~ki plan

zazelenuvawe na novi povr[ini, izgradba na tereni za sport i rekreacija

izgradba na del od kejot na Vardar

Slabosti

odvoden sistem porazitelen (atmosferski i otpadni vodi se me[aat i se odveduvaat preku ist kanal)

pre~istitelnite stanici prerabotuvaat 30% vakva voda

niedna fabrika nema svoja pre~istitelna stanica

vo ruralnite naselbi nema fekalna kanalizacija, postojat nepropisni vodopropusni septi~ki jami

vo ruralni sredini vo koi se izveduva fekalna kanalizacija ne se pravat i pre~istitelni stanici so [to se pravi ogromno negativno vlijanie vrz ìvotnata sredina (reki, podzemni vodi, po~va)

nema metodologija na vidot, standardi za pre~istitelnite stanici koi se instaliraat so [to nivnata osnovna funkcija trae kratko vreme

so nepre~isteni otpadni vodi napravena e golema degradacija na reka Vardar i ìvotna sredina

otpadnite vodi od Gorno Vranovci, Drenovo, Gorno i Dolno Jabol~i[te predizvikuvaat zagaduvawe na akumulacijata na HS "Lisi~e"


razdvojuvawe na fekalnite od atmosferskite vodi

vo ruralnite naselbi upravuvaweto so otpadot i otpadnite vodi da se dade pod koncesija

da se sozdadat kriteriumi od strana na op[tinata za vidot pre~istitelni stanici koi ]e ja opravdaat namenata

JKP, inspekcija i stru~ni lica da vr[at nadzor nad rabotata na koncesionerot

lokalnata samouprava da sozdade lokalna regulativa za ovaa problematika

pottik i poddr[ka na Gra\anskiot sovetodaven odbor na JKP "Derven" (zajaknuvawe na edukacija i informiranost na gra\anite)

sobiraweto na otpadot da se vr[i no]e na pristapnite tereni vo gradot

izrabotka na proektna dokumentacija i finansirawe na upravuvawe so cvrst otpad i otpadni vodi vo selata koi gravitiraat i ja zagaduvaat akumulacijata "Lisi~e"

NVOi da rabotat na podignuvawe na svesta na gra\anite za odlagawe na

43


buxetot na JKP "Derven" e netransparenten za gra\anite

zastareni kontejneri za otpad vo nedovolen broj

otpadot se sobira dewe namesto no]e

kontejnerot na ul. "Blagoj |orev" i ul. "Orce Martinov" crna to~ka

vo op[tinata ne postoi programa za selektivno sobirawe na otpadot

svesta na gra\anite za selektirawe i reciklirawe na otpadot e na mnogu nisko nivo

ne postoi alternativna programa za odlo`uvawe na [tetniot otpad

medicinskiot otpad od privatnite ambulanti se odlaga zaedno so ostanatiot otpad

gradska deponija bez sanitaren sistem i bez soodvetna oprema, ne gi ispolnuva EU standardite

vo deponijata se odlaga i medicinskiot otpad

do site glavni infrastrukturni objekti (so isklu~ok na OU "Vasil Glavinov") nema pristapni rampi za hendikepirani lica

industriska zona vo gradot ne soodvetstvuva na mestopolo`bata i prostorot

otpadot razvivawe na strategija za

implementacija na upravuvaweto so otpadot vo obrazovniot sistem i me\u gra\anite (inteligentno kupuvawe, reciklirawe, pravilno otstranuvawe na otpadot)

op[tinata da sostavi buxet za kapitalno podobruvawe so upravuvaweto so cvrstiot otpad

op[tinata "industriskata zona" da ja preimenuva vo zona na sitno stopanstvo

da se usvojat lokalni kriteriumi za vidot na stopanstvo vo ovaa zona

Mo`nosti

pozitivna zakonska regulativa za industriski otpadni vodi (spored EU standardi)

izgradba na pre~istitelna stanica za otpadni vodi od gradot

inicijativa za promena na zakonskata regulativa na upotreba na plasti~ni kesi i [i[iwa


lokalnite potrebi da se decentraliziraat

donacii i meki krediti za izgradba na pre~istitelna stanica na reka Vardar

lobirawe za integralno re[avawe na problemot od Vrutok preku Veles do gr~ko-makedonska granica

Op[tina Veles da usvoi stategija za koristewe na regionalna deponija vo centralnoto podra~je na RM

44


Zakani

politika na dr`avata kon kapitalnite investicii

lo[a ekonomska sostojba na gra\anite

ne postoi regulativa vo vrska so recikliraweto

Zakonot za komunalni raboti ne e vo soglasnost so EU politiki i regulativi

vo Makedonija ne postoi regulativa vo vrska so otstranuvawe na cvrstiot otpad vo deponija


45


@IVOTNA SREDINA

47


@ivotna sredina: prirodni resursi vo op[tinata

Klimatski uslovi Vo op[tinata vladee kontinentalna klima, so prose~na godi[na

temperatura od 12 do 15oC. Dominantnite vetri[ta se od sever i severozapad, so sredno

godi[na brzina od 2 m/s. Prose~na godi[na koli~ina na vrneì e 477 mm. Sne`nata pokrivka se zadrùva prose~no po 12 dena vo godinata. Prose~noto godi[no traewe na son~eviot sjaj iznesuva 2 148 ~asovi. Maglata ne e ~esta pojava i prose~no ja ima po 13 dena vo godinata.

Hidrografija Op[tina Veles gi opfa]a podra~jata na pogolemite vodoteci Babuna,

Topolka i Otavica, koi zaedni~ki pripa\aat na slivot na rekata Vardar. Geolo[kiot sostav, slabiot vegetaciski pokriven sloj i nepravilnoto koristewe na zemji[teto predizvikale golem del od op[tinata da bide zafaten so erozivni procesi.

Vkupnata godi[na produkcija na eroziven nanos iznesuva 688 000 m3. Erozivnite procesi predizvikuvaat golema zaguba na plodno zemji[te, osiroma[uvawe na podlogata i pojava na ogoleni, suvi i nenaseleni predeli.

Reka Babuna Rekata Babuna e proglasena za karakteristi~en pejsa` od Sovetot na

Op[tina Veles, no se soo~uva so uzurpacija na dràvno zemji[te na nejzinoto krajbre`je i divo izgradeni vikend ku]i koi ja naru[uvaat ìvotnata sredina [to pretstavuva golem problem vo op[tinata.

Lokalitetot "Pe[ti" koj se nao\a na reka Babuna e ìveali[te na beloglaviot orel koj e endemi~en vid i go nema na niedno drugo mesto na planetata, no se soo~uva so zakana od celosno istrebuvawe. Drug endemi~en vid vo regionot na op[tina Veles e i crniot [trk.

Ezero "Mladost" Lokalitetot se nao\a pokraj ve[ta~kata akumulacija ezero "Mladost",

severno od gradot Veles, na zemji[te koe e vo sopstvenost na RM. Soobra]ajniot pristap e preku asfaltiran lokalen pat od pravec na

Veles koj odi po bregot na ezeroto, minuva niz branata i prodolùva do avtopatot Skopje-Veles. Vo ramkite na lokalitetot postoi asfaltiran pat koj go povrzuva lokalniot pat so kompleksot na moteli.

Lokalitetot e povrzan so lokalnata 10kw mreà, do nego postoi telefonska mreà. Vo hidrografski pogled lokalitetot se nao\a pokraj akumulacijata "Mladost" na rekata Otavica.

Planiran urbanisti~ki razvoj na ezeroto

Urbanoto planirawe opfa]a: satelitska naselba za domuvawe, komercijalni sodrìni, ugostitelstvo i zona za sport i rekreacija.

49


Urbana edinica 1 Zonata za domuvawe iznesuva 8,25 hektari. Vo sklop na ovaa zona se

predviduvaat semejni ku]i na parceli od 500 do 600 m2. Vo opfatot predvideni se sodrìni za zaedni~ki potrebi na ìtelite. Planirano e zonata da ima komercijalni sodrìni od trgovski karakter i javni objekti: banka, po[ta, objekti za dnevno snabduvawe i mali komercijalni ugostitelski objekti.

Zonata za komercijalni objekti od ugostitelskata dejnost e so povr[ina od 1,72 hektari i vo nea se nao\aat postojnite moteli.

Zonata za sport i rekreacija iznesuva 2,23 hektari i e locirana neposredno do kompleksot moteli. Vo nea se predvideni sportski tereni i pridru`ni objekti za sport.

Urbana edinica 2 Zonata za komercijalni objekti od ugostitelska dejnost e so povr[ina

so 4,67 hektari i vo nea se predviduva kamp naselba. Zonata za parkovsko zelenilo iznesuva 1,93 hektari i pretstavuva

postojna ozeleneta [umska povr[ina so kvalitetna borova [uma. Vo GUP opfaten e patot Veles-ezero "Mladost", trotoari i velosipedska pateka od 2 metra od ednata strana i postojni i novo proektirani stanbeni ulici. Kompletnata soobra]ajna signalizacija na uli~na mreà i parkinzi, kako vertikalna i horizontalna, treba da se izvede soglasno soobra]ajnite propisi.

Lokalitetot ima vodovodna mreà, ne postoi fekalna kanalizacija, no so GUP e planirano site otpadni vodi da se kanaliziraat vo pre~istitelna stanica i pre~isteni da se ispu[taat vo ispustot na ezeroto kako kraen recipient.

Merki i sredstva za za[tita i sanacija na ìvotnata sredina na

ezeroto Prostorot [to go zafa]a planot e na vkupna povr[ina od 24,87 hektari

i e neizgraden. Osnovni zagaduva~i na prostorot pretstavuvaat postoeweto na motoren soobra]aj i predvidenite sodrìni vo zonata. Moè da se izvr[i podelba na tri osnovni grupi na zagaduvawa, osnovni smernici i merki za za[tita na istite.

Aerozagaduvawe i merki za za[tita Vo sega[nata sostojba kako zagaduva~i na vozduhot se javuvaat izduvnite

gasovi od vozilata, no so ogled na minimalniot soobra]aj, tie se zanemaruva~ki. Za podobruvawe na kvalitetot na vozduhot na lokalitetot, na site slobodni povr[ini predvideni se zeleni povr[ini.

Zagaduvawe na po~va i podzemni vodi i merki za za[tita So priklu~ok na del od zonata na kanalizacionen sistem ]e dojde do

namaluvawe na zagaduvaweto na po~vata vo dozvoleni granici, a za cvrstiot otpad se predviduva sobirawe vo kontejneri za otpadoci i nivno redovno odloùvawe do deponija. So cel da se za~uva fondot na izvori[tata na voda, site otpadni vodi treba da se pro~istat do poseben stepen.

Izvori na bu~ava i merki za za[tita Na lokalitetot ne se predvideni sodrìni koi bi moèle da bidat

izvori na [tetna bu~ava.

50


Za[tita od poàri Soobra]ajniot sistem vo lokalitetot se sostoi od ulici koi

ovozmoùvaat lesen pristap na poàrnite vozila do objektite. So planiraweto na hidrantskata mreà, zadovoleni se site merki na preventiva i za[tita vo slu~aj na poàr, no nema izgotveno tehni~ka dokumentacija koja treba da e vo soglasnost so zakonot za za[tita od poàri.

{umi Republika Makedonija e zemja bogata so [umi. {umite se nacionalni

prirodni resursi. Lokalnata samouprava nema nadle`nosti vo upravuvaweto i stopanisuvaweto so [umite.

Vo op[tina Veles so [umite stopanisuva [umskoto stopanstvo "Babuna".

Vele[kata op[tina (spored starata teritorijalna organizacija) ima 55 000 hektari uredena [umska povr[ina. Vo odnos na se~ata, se postapuva po Zakonot za [umi (procentot na se~a ne smee da bide pogolem od godi[niot prirast na [umite). {umskoto stopanstvo ima obvrska za godi[no po[umuvawe vo soglasnost so ise~eniot etat. Ovie po[umuvawa se na teritorija od kade e izvadena (ise~ena) drvnata masa, a toa ne e neposrednata okolina na Veles.

Ureduvaweto na [umite e zakonska obvrska na [umskoto pretprijatie i se sostoi vo: ureduvawe na [umskite povr[ini i [umskiot fond, kvalitetna drvna masa po vid, procent na drvna masa po povr[ina i potrebi, odgleduvawe na [umite, nivno proreduvawe (se vadat stebla koi se stari, zaboleni i nepotrebni za [umskata zaednica, a se ostavaat vitalnite drvja i na toj na~in se unapreduva kvalitetot na [umskata zaednica).

Pri stopanisuvaweto so [umite se pravat i pristapni pati[ta za gra\anite.

Op[tinata Veles raspolaga so 40% dabova [uma, 50% bukova [uma, 10% po[umenost so crn bor. Ovie [umi sluàt za spre~uvawe na erozijata, za smena na mikroklimatskite vlijanija (vo letniot period ja namaluvaat temperaturata za 5oC, a vo zimskiot ja zgolemuvaat za 5oC). So toa uspe[no ja izvr[uvaat svojata funkcija.

Op[tinata, spored kategorizacijata, e sredno po[umena. Najgolema po[umenost ima po te~enieto na rekite Babuna i Topolka.

Vo neposrednata okolina na ezeroto "Mladost" vo 2003 godina izvr[eno e po[umuvawe na 40 hektari so bagrem.

Vo 2004 godina [umskoto stopanstvo po[umilo: - 20 hektari na Vr[nik; - 20 hektari selo Nogaevci; - 70 hektari na Sv. Ilija (proletno sadewe); - 130 hektari na Sv. Ilija (esensko sadewe).

Op[tinata se soo~uva so bespravni se~i, od koi [to najgolemata e vo mesnosta vo blizina na selata ùRlevci, Karabuwi[te, Sùlp, Bele[tevica i Breza, kade [to se uni[teni 3 000 hektari dabova [uma. Ova e seriozen ekolo[ki problem.

Gubitokot na [umskiot fond moè da bide i kako rezultat na nepogodnite klimatsko-meteorolo[ki uslovi, zagaduvaweto na vozduhot, kiselite do`dovi, bolestite na [umite i ~estite opoàruvawa.

51


{tetnoto deluvawe na entomolo[kite insekti, buba~kite i fitopatolo[kite gabi dopolnitelno gi uslo`nuvaat problemite so [umite.

Najopasen neprijatel na [umite sepak se poàrite koi vo kratok vremenski period uni[tuvaat golemi [umski kompleksi sozdavani so decenii.

Aktivnosti na Komitetot za po[umuvawe pri lokalnata

samouprava i organizirani gra\anski akcii za po[umuvawe

Vo ramkite na LS formirano e Koordinativno telo za po[umuvawe koe aktivno raboti vo oblastite - po[umuvawe i ozelenuvawe na teritorijata na op[tinata i nejzinata neposredna blizina.

Po[umuvaweto se javi kako neophodna potreba zaradi zagaduvawe na gradot Veles, kako i zaradi geolo[kata podloga na okolinata na gradot poznata kako "rizi~no erodirano zemji[te okolu urbanata sredina".

Aktivnostite zapo~naa vo 2001g., so donesuvawe na Programa za po[umuvawe i ozelenuvawe na grad Veles.

Vo programata se identifikuvani prioritetni objekti: Lokacija "Avtopat" - 300 hektari Lokacija"Durutovec - deponija" - 100 hektari Lokacija "Sv. Ilija" - 150 hektari Lokacija "Vr[nik" - 50 hektari Lokacija "Groot" - 400 hektari

Po zavr[enite po[umuvawa, vo programata e predvideno nivno

aktivno odrùvawe vo period od 13 godini od nivnata vozrast t.e. do period na nivno ureduvawe od strana na dràvnata komisija za ureduvawe na [umi pri MZ{V.

Po[umuvaweto se sproveduva edinstveno preku donirawe od institucii koi aktivno rabotat na teritorijata na Veles: JP "Makedonski [umi", JKP "Derven", LS.

Realizirani po[umuvawa 2002 esensko sadewe na lokacija "Avtopat" - izvr[eno po[umuvawe na 30

hektari prethodno opoàreni [umski kulturi 2003 proletno sadewe na lokacija "Durutovec - deponija"- 20 hektari 2004 proletno sadewe na lokacija "Sv. Ilija" - 150 hektari 2004 esensko sadewe na lokacija "Vr[nik" - 50 hektari 2005 proletno sadewe na lokacija "Groot" - 15 hektari

Site ovie povr[ini se zasadeni so visoko kvaliteten sertificiran

posado~en materijal. Od vidot e izbran bagrem (70%), od pri~ina [to bagremot ima

zgolemen korenov sistem i izvonredna mo] na za[tita na terenot od erozija i za vegetativna samoobnova od bilo kakva o[teta.

30% od povr[inite se po[umeni so zimzeleni vidovi od crn bor i ~empres zaradi razbivawe na listopadniot bagrem koj izobiluva so lisna masa.

52


Procent na zafatenost 90% - 1 700 sadnici na hektar koj gi zadovoluva standardite za

po[umuvawe.

Odr`livost na po[umeniot teren

{umo~uvarskata slu`ba od 2002g. do denes nema nitu edna prijava vo pogled na ispa[a na krupen i siten dobitok.

{umskite kulturi ne se zaboleni, nitu od fitopatolo[ki, nitu od entmolo[ki zaboluvawa. Niz niv ima standardna patna mreà so dvojna namena: za aktivno dvièwe na naselenieto, dostapnost niz [umskite kulturi, a i kako protivpoàrni pojasi vo slu~aj na poàr za idniot period.

Sekoja godina se sledi i prirastot na [umskite kulturi koi[to za prvite pet godini gi zadovoluva prose~ni prirasti.

Mineralni resursi Op[tina Veles nema pozna~ajni pojavi na metali~ni mineralni

surovini. Sostojbata so nemetali~nite mineralni surovini e mnogu popovolna.

Me\u mineralnite surovini dominira talkot so utvrdeni rezervi vo lokalitet Izvor-Nikodin, pogolemi od 3 milioni toni. Vo eksploatacija e leì[teto kaj selo Izvor so godi[en kapacitet do 12 000 toni.

Pribli`no isti rezervi imaat leì[tata na tularski glini vo regionot Gorna Brca i â[ka, kako i pokrivni [krilci vo lokalitetot Krnino.

Varovnicite se eksploatiraat vo lokalitetot Prevalec, kade se utvrdeni rezervi od 2 milioni m3. Kvarcot e istraèn vo lokalitetot Ore[je, po dolinite na rekite Babuna i Topolka, kako i vo lokalitetot î~evo. Vkupnite rezervi se oceneti na okolu 60 milioni toni.

Od ukrasnite kamewa aktuelni se mermerite od okolinata na Neìlovo, a pojava na jaglen e utvrden vo tercierniot basen na â[ka.

Zemjodelsko zemji[te

Vkupnata zemjodelska povr[ina iznesuva 1071km2 ili 69% od vkupnata povr[ina na op[tinata vo porane[en sostav.

Kako zemjodelsko zemji[te se tretiraat 370 km2 ili 34,5% od vkupna zemjodelska povr[ina.

Zemjodelskite povr[ini od ekolo[ki aspekt imaat povolna struktura poradi golemoto u~estvo na livadi i pasi[ta.

Vo poslednite godini obrabotlivoto zemjodelsko zemji[te e namaleno, [to pretstavuva negativen trend od aspekt na obezbeduvawe popovolen ekonomski i socijalen status na lokalnoto naselenie.

Glavni nositeli na zemjodelskoto i sto~arskoto proizvodstvo se individualni zemjodelski stopanstva. Najgolemiot agrokombinat "Lozar" e vo ste~aj.

53


SWOT analiza za kategorija - ìvotna sredina Podkategorija: prirodni resursi

Sili

bogatstvo na prirodni resursi (vodi, ~e[mi, reki, rudi, mineralni surovini, livadi i pasi[ta)

reka Babuna proglasena za karakteristi~en pejza` od Sovet na Op[tina Veles

donesen DUP za ezero "Mladost"

kolektorski sistem so opfat na satelitska naselba, sela i pre~istitelna stanica (za[tita na ezeroto od zagaduvawe)

organizirani gra\anski akcii za po[umuvawe za denovite na proletta

protivpoàrna za[tita so noviot zakon za LS e vo ingerencija na LS


potencijal so koj Veles moè da opstojuva pri nedostatok na voda (da se za~uva, uredi i oplemeni)

procentot na zafatenost na zasadenite sadnici vo gra\anskite akcii za po[umuvawe zadovoluva i istite treba da prodolàt i vo narednite godini

Slabosti

plaàta na ezeroto "Mladost" uzurpirana od individualci

individualen objekt (brod) ja uzurpira plaàta

kompletno naru[en pejza` i biodiverzitet vo krajbre`niot pojas na ezeroto

mal broj na kontejneri na ezeroto

nemawe na korpi za otpadoci niska svest na gra\anite za

~uvawe na prirodnite retkosti

okolinata na Veles gola, nepo[umena (nema zelen pojas)

~esti poàri vo okolinata na Veles predizvikani od ~ove~ki faktor

zagaden dolen tek na reka Topolka so suspendirani materii, golema [teta na ribniot fond vo rekata

uzurpacija na dràvno


donesuvawe na urbanisti~ki plan za krajbre`niot pojas

sreduvawe na ezeroto (vlezot na plaàta, milta)

redovno sobirawe na otpadot od strana na JKP "Derven"

donesuvawe na strategija za po[umuvawe vo narednite 5 godini na okolinata na gradot

po[umuvawe na golinite na Veles

formirawe na dobrovolni protivpoàrni dru[tva

podignuvawe na svesta na gra\anite za za~uvuvawe na prirodnite retkosti

izgradba na kanalizacija vo naselba Prevalec

problemot so divata se~a ne moè da go re[i op[tinata, taa moè samo da ukaè na nego

zakonskata regulativa protiv divite se~a~i da se

54


zemji[te na krajbre`je na reka Babuna so divo izgradeni vikend ku]i

planinata Breza ispu[tena od kontrola, uni[teni 3 000 hektari dabova [uma

sproveduva dosledno edukacija na decata za

neguvawe na zeleniloto od najrana vozrast

Mo`nosti donacii od Ministerstvo za

`ivotna sredina i prostorno planirawe vo vid na sadnici

donacii od Ministerstvo za zemjodelstvo, [umarstvo i vodostopanstvo

me\unarodni donatori za finansirawe na prioritetni proekti za za[tita na prirodni resursi


proekti

Zakani nere[en status na ezeroto preklopuvawe na

ingerenciite na ministerstvata za dr`avnite resursi

neaktivnost na grade`nata inspekcija

neaktivnost na [umskata inspekcija vo odredeni regioni vo op[tinata


55


@ivotna sredina: lokalni mediumi od ìvotnata sredina

Generalna ocenka e deka lokalnite ekosistemi na gradot Veles se silno

zagadeni so te[ki metali i sulfur dioksid i deka regionot ima silen kumulativen (natrupuva~ki) i silen sinergetski (vkupen) negativen efekt od deluvawe na te[kite metali vo izminatite triesetina godini. Zagaduvawe na vozduhot i zemji[teto

Regionot na Veles pretstavuva "najè[ka ekolo[ka to~ka" vo Republika Makedonija. Nepovolnite ekolo[ki sostojbi se rezultat na dosega[niot ekonomski razvoj na gradot koj ne korespondiral so konceptot na odr`liviot razvoj.

Zagaduvaweto na ekosistemite glavno poteknuva od industriskite kapaciteti koi prete`no se smesteni vo urbanata sredina. Me\u niv kako daleku najgolem zagaduva~ se javuva[e lokalniot topilni~ki kompleks na cink i olovo.

@ivotnata sredina najmnogu e zagadena so te[ki metali i "kiseli aerodepoziti" vo vozduhot, vodite i zemji[teto.

Spored izgotveniot kumulativen bilans, vo periodot 1973-1995 godina vo ekosistemite na Veles prose~no na ~as se emitirani 236 kg olovo, 5 kg kadmium, 1 200 kg sulfur dioksid.

Iako topilnicata ve]e dve godini ne raboti, nepovolnite ekolo[ki sostojbi ukaùvaat deka apsorpcioniot kapacitet na prirodata za dopolnitelno prifa]awe na toksi~ni reziduali e na grani~no nisko nivo (pri restartirawe na Topilnicata), pa poradi toa e neophodno vospostavuvawe na poharmoni~en odnos pome\u ekonomskata sfera i ìvotnata sredina preku:

(1) ekolo[ko rastovaruvawe na prostorot na gradot Veles so te[ki metali i sulfur dioksid od narednite proizvodstveni aktivnosti;

(2) sproveduvawe na opse`na tehnolo[ka revitalizacija na lokalniot topilni~ki kapacitet;

(3) opse`no i kompleksno ispituvawe na sodrìnata na te[ki metali vo po~vata vo po[irokiot region na Veles

(4) vospostavuvawe na kontinuirano, sistematsko sledewe na kontaminacijata na ìvotnata okolina so toksi~nite te[ki metali: olovo, kadmium, cink i drugi, kako i sulfur dioksid.

Zagaduvawe na vozduhot od metalur[koto proizvodstvo na cink i olovo vo regionot na Veles vo uslovi na dolgotrajno rabotewe na Topilnicata Zagaduvaweto na vozduhot vo Veles e rezultat na intenzivniot industriski

razvoj na gradot vo sedumdesetite godini na minatiot vek. Zagaduvaweto na vozduhot posebno go zajaknuva nesoodvetno izbranata

lokacija na topilni~kiot kompleks, nepovolnite lokalni klimatsko-meteorolo[ki uslovi i nepogodnata konfiguracija na terenot na gradot Veles.

Kvalitetot na vozduhot najmnogu se degradira so gasovi i prav, a kako zagaduva~i naj~esto se sre]avaat sulfur dioksid i oksidni soedinenija na olovo, kadmium i drugi te[ki metali vo forma na aerosoli i

56


aerosedimenti. Vo zagadeniot vozdu[en basen nad gradot Veles ~esto se javuva t.n. "fotohemiska magla" koja e komponirana od gasoviti soedinenija na sulfur, azot i aerosoli na soedinenija na te[ki metali.

Prisustvoto na ~ad vo vozduhot na Veles ima sezonski karakter. Koncentracii povisoki od MDK se registriraat samo vo grejnata sezona i toa pri lo[i meteorolo[ki priliki. Godi[nite prose~ni srednodnevni koncentracii se vo granica na zdravstveno-bezbednite vrednosti prepora~ani od SZO.

Denes Topilnicata ne raboti. Vo tek e tenderska procedura za proda`ba na istata na doma[en ili me\unaroden kupuva~.

Nadle`nite vo Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe velat deka imaat izgotveno lista na "ekolo[ki barawa" do idniot kupuva~, koi ne se staveni na uvid na javnosta.

Poseben problem e deponijata na Topilnicata kade godi[no, pri nejzino rabotewe, se isfrlaa 40 000 toni na zgura vo ~ij sostav ima: èlezo, silicium, cink, olovo, bakar i sulfur. Iako koncentraciite na te[ki metali ne se zna~itelni, samoto prisustvo na ovie opasni materii ukaùva na negativno vlijanie vrz ìvotnata sredina: vozduh, podzemni vodi, po~va (bav~ite vo okolnite naseleni mesta).

Kontaminiranost na po~vata so te[ki metali vo atarot na Veles Geohemiskite istraùvawa od 2000g. za distribucija na te[ki metali vo

po~vata vo regionot na Veles ukaùvaat na visoka kontaminiranost. Na ispituvaniot prostor od 270 km2 zemeni se vkupno 468 probi. 50,6% od ispituvanata povr[ina e kontaminirana so olovo so pove]e od 90 mg/kg (ppm) suva po~va, pri [to od kategorija na zagaduvawe so 357 ppm olovo se zafateni 9%; od kategorija so 180 do 357 ppm 16%; od kategorija so 90 do 180 ppm 25,6%.

Najzagadeno podra~je so olovo e gradskoto podra~je koe otpo~nuva od Ba[ino Selo, prodolùva preku Re~ani i zavr[uva kaj manastirot Sv. Dimitrija, odnosno kaj fabrikata za koà "Dimko Mitrev". Odvoeni povr[ini so najvisoka koncentracija na olovo se javuvaat i vo podra~jeto pome\u selata Orizari i Ra[tani, kako i jugoisto~no od ustieto na rekata Babuna vo Vardar, kaj s. Karaslari i motelot "Makedonija".

Kadmiumot i cinkot najmnogu se registrirani vo centralnoto gradsko podra~je, trgnuvaj]i od Ba[ino Selo, nizvodno po dolinata na rekata V

Documents

LOKALNA AGENDA 21 - Општина Велес · 2013. 6. 25. · LOKALNA AGENDA 21 ZA OP{TINA VELES Predgovor Odr`liviot razvoj ne e pra[awe na izbor. Toj e imperativ. Mora da napravime