Geografsko društvo Gorenjske na potovanju po vzhodni Turčiji, Gruziji in Armeniji – 23. 4. do 1. 5. 2005

Marjan Luževič

Kars leži na visoki Anatolski planoti na SV Turčije, na višini več kot 1700m; je revno mesto, pomembno predvsem kot vojaška postojanka; tu živi veliko kurdskega prebivalstva

Ani leži 42 km vzhodno od Karsa, nad sotesko reke Arpacay, ob stari svileni poti. Mesto je doživelo razcvet v 10. st., v času armenskega

kralja Ashota iz dinastije Bagratli. Mesto “s tisoč cerkvami” so v 11. st. porušili Seldžuki.

Levja vrata ob vhodu skozi utrjeno obzidje

Svastika na obzidju je simbolizirala srečo

Mesto so po vdoru Seldžukov opustili in zadnjih 800 let je nenaseljeno.

Česar ni uničil zob časa, pa je porušil potres pred sto leti.

Turško kopališče

Cerkev Tigran Hontes nad sotesko reke Arpacay, zgrajena leta 1215, z zasnovo v obliki križa

Velika katedrala, zgrajena leta 1001; arhitekt Tridat, tudi graditelj Hagie Sofie. Na sliki v levem kotu ostanki prve mošeje na Anatoliji – Menucehr.

Katedrala je v žalostnem stanju, saj Turki ne skrbijo za ohranitev spomenikov iz obdobja Armenskega kraljestva

Na obisku pri Kurdih v bližnji vasi Ocakli

z

Nekateri domovi imajo celo satelitski krožnik, da lahko spremljajo program kurdske tv, seveda ne iz Turčije.

Hišne gospodinje so nas povabile, da si ogledamo njihov dom

Kuhinja je skromna a čista

Takole sušijo kravje odpadke, ki služijo za kurjavo.

Mladi Kurdi

Kangal – avtohtona pasma ovčarja z Anatolije

Planota leži na 1800 m, zaradi južne in celinske lege (geogr. širina Rima ) pa sonce planoto močno ogreje.

Poletna bivališča Kurdov –jajle – na pašnikih nad Karsom

Na poti iz Turčije proti Gruziji, čez pogorje Mali Kavkaz

Da začutiš utrip dežele, je nujno, da izstopiš iz avtobusa in greš peš

Ob poti vidimo eno od gradbišč British Petroleum, ki je tu zgradilo naftovod iz Azerbejdžana, čez Gruzijo in vzhodno Turčijo, do obale Sredozemlja

Trasa naftovoda, ki ga proglašajo za enega od najpomembnejših na svetu.

Vstop v Gruzijo

Hotel v gorskem letovišču Bakuriani je bil po treh urah obupne ceste kot privid in pravo olajšanje po napornem dnevu

Zgrajen je bil za politično elito v obdobju še skupne sovjetske države

Deževen dan ob reki Kura v zeleni Gruziji, kjer je že grozila poplava

Vaški utrip je tradicionalen in počasen

Tradicionalna vaška arhitektura tega območja – hiša je grajena iz prodnikov

Ob narastli reki Kura v Goriju

Pred tržnico pod utrdbo v Goriju

Na tržnici v Goriju

Vrsta pred igralnim avtomatom na tržnici; igralništvo je v teh deželah zelo razširjeno

Parlament Gruzije obeležuje kip najbolj znanega in tukaj še vedno čislanega Gruzinca - Stalina

Stalinov muzej - pod stebriščem je rojstna hišica J.V.Stalina

Stalinova oče in mati

Delovni prostor

Posmrtna maska

“Elektro Gruzija”; zmešnjava žic na mestni ulici Gorija

V Gruziji smo bili šokirani nad pokopališči sovjetskega gospodarstva na vsakem koraku – razpadajoče tovarne, kmetijska posestva, stanovanjski bloki, ceste…

Uplitsihe – jamsko mesto v vulkanskem tufu nad dolino reke Kura, iz 9. st.

Cerkev; ob potresu v 13. st. močno poškodovana

Nekdanje gledališče

Vse območje je bilo v terciarni dobi pod morjem, o čemer pričajo školjke

Spodnji del vasi je opuščen; ostala je ena hiša, ki kaže nekdanjo arhitekturo

Nenavadno oblikovani skladi tufa, ki jih je verjetno poleg vetra erodirala tudi reka Kura; v ozadju Uplitsihe

Vas ob reki

Ob sotočju rek Kura in Aragua leži mesto Mhceta, zibelka Gruzije

Mcheta – središče stare Gruzije; legenda o deklici Nino, ki je prinesla krščanstvo iz Kapadokije; križ v obliki trte

Spomenik deklici Nino, ki je prinesla krščanstvo v Gruzijo

Bogata poslikava svetopisemskih prizorov

Samostan Haghbat na severu Armenije; 10. stoletje. Arhitektura cerkve je značilna armenska. Arhitekt cerkve Trdat, tudi graditelj katedrale v Aniju.

Za gradnjo armenskih cerkva so značilni štirje močni križni loki ter predprostor cerkve

Kačkar – značilni armenski križ, rezljan v vulkanski kamen

Vanadzor – eno največjih mest v Armenijii; nekoč industrijsko mesto, danes pa v žalostnem stanju

Verjetno je najtežje ljudem, ki žive v teh stanovanjskih blokih

Spustimo se do revne vasi Tsilkar, naseljene s Kurdi, ki so zoroastrske vere

Po polju so razmetani kamniti konjeniki, nekdanji nagrobniki premožnejših Kurdov; v ozadju v megli najvišji vrh Armenije Aragat (4090m).

Ljudje živijo predvsem od živinoreje

To ni v antični Grčiji, ampak v Armeniji – mitraistični tempelj v kraju Garni, nad sotesko reke Goght( Agat), kjer je nekoč potekala trgovska pot

Mitraistični tempelj iz1.st.; 24 stebrov, v stropu luknja, skozi katero je 22.6.posijalo sonce na kip boginje Mitra. V potresu l. 1671 je bil porušen, danes je rekonstruiran.

Bazaltni heksagonalni stebri v pobočjih soteske, ki so nastali ob počasnem ohlajanju magme, pod vodo.

Iz bazaltnih stebrov narezani tlakovci

Kopališče rimskega tipa; dopoldne za plebs, popoldne za gospodo

Peš proti 6 km oddaljenemu samostanu Goghard

Samostan Goghat leži v soteski, kjer so menihi živeli v osami, skriti pred svetom. V kompleksu so tri cerkve, zgrajene v 9. in 10. st. Samostan ima tudi ime “sulica”, ki naj bi bila tukaj hranjena – tista, s katero so Rimljani prebadali Kristusa na križu.

V samostanu je bilo do 500 menihov; leta 1937 jih je Stalin pregnal v Sibirijo

V cerkvi so bogate reliefne podobe in različni stili- tudi perzijski stil okna, verjetno zato, da ob morebitnih vdorih muslimanov cerkve ne bi porušili.

Studenec v cerkvi z božjo, zdravilno vodo

Trije oltarji kot simbol strpnosti različnih ver v tem prostoru – hindujski, muslimanski in židovski

Armenija ( Hajastan po armensko), dežela junaka Haika, pravnuka Noeta, ki je ustanovitelj te dežele; potem , ko je s tremi puščicami ubil asirskega kralja Nimroda, je še živel do 400.leta. Po njem so šteli armenski stari koledar.

Tudi v Erevanu je po odhodu Rusov marsikaj obstalo – od ogromnega hotela v središču mesta je ostal skelet.

Na trgu republike v Erevanu

Večina Armencev ima v prednikih tudi žrtve genocida iz leta 1915.

V času sovjetske oblasti o genocidu ni bilo govora in šele leta 1965 so smeli postaviti prvi spomenik žrtvam genocida; stoji ob cerkvi v Etcmizinu.

Sedanji spomenik je poln simboličnih sporočil – razklana igla govori o Armencih po svetu - 6 miljonov- in Armencih doma - 3,5 miljona.

Na ploščah so vpisane armenske vasi na Anatoliji, ki so po genocidu izginile

Armenci z vsega sveta pridejo skupaj, počastijo skupni spomin, nato pa spet odidejo na različne konce sveta

24.5.2005 je minilo 90 let od tega, za Armence in Turke težkega spomina. Turki ne priznavajo 1,5 miljona žrtev, ampak trdijo da gre za daleč manj žrtev, ki da so” umrli v vojaških akcijah”. Državi še danes nimata stikov.

Echmiadzin – zgodovinsko in današnje versko središče Armenske apostolske cerkve; sedež katolikusa, muzej, zakladnica, verska šola.

Mesto Echmiandzin leži 20 km zahodno od Erevana; v času od 2. do 4. st. je bil tu sedež armenskega kraljestva. Kot cerkveno središče je bil leta 1938 ukinjen, ko so ubili katolikusa in pregnali menihe.Šele leta 1945 so Armenci spet dobili katolikusa.

Grob katolikusa, ki so ga v stalinističnih čistkah leta 1938 ubili.

Armenska apostolska cerkev je samostojna vse od koncila v Calcedonu leta 451, ko je prišla v spor z Bizancem zaradi njegovega stališča o dvojni naravi ( božji in zemeljski) Kristusa.Armenska cerkev poudarja, da sta obe naravi v Kristusu združeni.

Snemanje Kristusa s križa

Dragocene verske relikvije

Pod temelji cerkve so odkrili cerkev iz obdobja prvih kristjanov v Armeniji; tu je bil najprej poganski tempelj, v 4. st. pa je tu nastala prva cerkev.

Križi na zidovih pričajo o začetku krščanstva

Semenišče ob cerkvi

Strehe Erevana – v ozadju Ararat, sveta gora Armencev

Mati Armenija – potem, ko so odstranili kip Stalina, so na isti podstavek postavili kip Matere Armenije, ki se z mečem v roki v opozorilo ozira proti Turčiji…

Vsi smo Armenci

Na armenskem morju – jezero Sevan na višini skoraj 2000m, pod vznožji Malega Kavkaza, široko do 56km in dolgo do 75 km; poleti se ogreje do 20 st.C.

Samostan in cerkev iz 9. stoletja

Spomenik ustanovitelju armenske mornarice; pred 1. vojno je organiziral prenos ladje s Črnega morja na jezero, da bi deželo ubranil sovražnikov.

Na poti proti Gruziji se ustavimo v armenskem mestecu Dilijan,nekoč poznanem kot zdravilišče

Armenija je v povprečju visoka 1200m, hladna in zelo sušna, zato je gozda malo.

Otroci urejajo okolico osnovne šole v Dilijanu

Povabili smo se v šolo in bilo je zanimivo; v računalniški učilnici

Pri ročnem delu - vezenje

Simboli Armenije

Vas Lermontov – kolonizacija ljudi s finske meje (“Molokanci”), ki jih je Peter Veliki sem naselil kot branitelje meje.

Tile dečki res kažejo, da so potomci ljudstev s severa – svetli lasje in oči,….

Alaverdi- nekoč močno industrijsko središče na severu Armenije, v dolini reke Debed; po razpadu SZ večina industrije propada

Vozi Miško !

Mestna ulica v gornjem delu mesta Alaverdi – grozljiva revščina

Težko je gledati takšne prizore

Vas na robu mesta

Tipična arhitektura nekoč premožnih hiš

Samostan Sanahin in Odrešenikova cerkev – 10. st.; eden najpomembnejših spomenikov armenske zgodovine in arhitekture

Predprostor pred cerkvijo

Samostanska knjižnica

V isti vasi se je rodil letalski konstruktor G. Mikojan

In njegov brat A.Mikojan, zunanji minister v Sovjetski zvezi.

Čakalna norma na teh državnih mejah je še vedno vsaj 2uri

Tbilisi - cerkev Metekhi( sveta Marija) nad reko Mtkvari, zgrajena v 13. st.

Deklico Šušan so na tem mestu poteptali, ko se ni hotela odreči veri

Večina Gruzijcev je pravoslavne vere

Strpnost do drugih ver je tradicionalna – na nekaj 100 m so gruzijska, armenska, ruska, muslimanska, židovska in grška ortodoksna cerkev.

Spomenik ustanovitelju mesta, Gorgasali, zadaj Narikhala – mestna trdnjava, zgrajena v 4.st.

Mati Gruzija – v desni roki meč, v levi pa kelih z vinom

Tbilisi – šteje 1.250.000 prebivalcev

Glavna ulica v mestu – avenija Rustaveli

Priprave na obisk G. Busha, ki je bil v Gruziji 9.5.2005

Pleskanje fasad, asfaltiranje, čiščenje glavnih ulic; tipične mestne hiše z lesenimi balkoni

Za prvimi pročelji ulic v Tbilisiju pa je mogoče najti marsikaj

Tbilisi – mesto je v zgodovini poznano po kopališčih in toplih žveplenih vrelcih; že leta 1858 je A. Dumas po obisku teh vrelcev zapisal: Občutek lahnosti me preveva in vsa utrujenost je prešla. Lahko bi gore premikal.

Novejše kopališče v slogu perzijske arhitekture; deluje še danes

Tudi Puškin se je pred 170 leti tukaj odlično počutil

Džamija v mestu, kjer so muslimani v manjšini; več jih je v Adžariji ob Črnem morju; edinstvena v svetu po tem, da se v njej zbirajo muslimani vseh ločin.

Na trdnjavskem obzidju

Značilna stara pekarna v mestu

Po stari vojaški cesti, ki povezuje Gruzijo z Rusijo, smo prispeli v Ananuri ob reki Aragui, zgrajena v 17.

st.

Ikonostas iz 19. st.; delo ruskih mojstrov

Sakdari – cerkev iz 6. st., na hribu nad sotočjem rek Kura in Aragui

Jutranji tek na obali Črnega morja

Morje seveda ni črno, čeprav so ga zaradi temnejše barve tako imenovali že Grki.

Del pristanišča v Batumiju, zadaj Mali Kavkaz

Morje je še zelo mrzlo, pa tudi manj slano od našega

Bojan in Milan

Delfin je simbol Batumija

Postanek pred univerzo

Parlament Adžarijske avtonomne pokrajine v Batumiju

Rize ob Črnem morju - pisan kamenček s Pontskih gora za spomin

Grmički čaja

Turški čaj je odlične kakovosti in je v deželi povsem izpodrinil kavo. Ob pravilni pripravi lahko poživlja in pomirja.

Naselitev je tudi na podeželju zelo gosta, saj gre za neposredno okolico mesta Rize, ki je središče pridelave in predelave čaja

Kavkaška regija leži na stiku med Arabskim polotokom, Azijo in Evropo (Rusija).

Turčija meri 779.000 km2 in šteje 70 miljonov prebivalcev

Gruzija meri 69.700 km in ima pribl. 5.2 miljona prebivalcev

Armenija meri 29.800 km2 in šteje pribl. 3,3 miljona prebivalcev

Julija na 3000 m v Pontskih gorah vse cveti

Ledeniška jezera

Tabor na 3000 m, pred vzponom na najvišji vrh Pontskih gora – 3932m visoki Kačkar

Pod vrhom Kackarja

Pobočje Ararata s turške strani je porastlo s suho stepo do višine 3500m

Na pobočjih Ararata so posejani šotori pastirskih Kurdov

Jutro na vrhu ( 5165 m)

Jezero Van v vzhodni Turčiji; v tej deželi je bilo v 10.st. središče Armenskega kraljestva.

Na otočku je znamenita cerkvica Agdamar, biser armenske arhitekture. Jezero Van leži na 1720m in je največje jezero v Turčiji( 3800 km ) in največje sodavo jezero na svetu.