AKTUALNO

Včeraj stekel potniški prometPotniki morajo med vožnjo z avto-busom ali vlakom spoštovati za-ščitne ukrepe – od nošenja zašči-tnih mask do razkuževanja rok ob vstopu. Na avtobuse lahko vsto-pajo le pri zadnjih vratih.

3

GORENJSKA

Gostinci želijo bolj življenjske ukrepeGostinci predlagajo, da bi 15. maja lahko odprli tudi gostinske obrate, ki imajo samo notranje prostore. Na terasah sicer sedaj za isto mizo lahko sedijo gostje iz različ-nih gospodinjstev.

4

GORENJSKA

Prenočišča iz »starih časov«V Mekinjskem samostanu so lani uredili šest sob z enaindvajsetimi posteljami; ker pa je bilo povpra-ševanje turistov vedno večje, jih bodo v kratkem lahko ponudili že šestdeset.

8

ZDRAVJE

Več kot deset kapi na danDrugi torek v maju praznujemo evropski dan ozaveščanja o mož-ganski kapi, ob katerem so opozo-rili tudi na to, da sistemskih reši-tev za podporo bolnikom v obdo-bju po možganski kapi ni.

11

VREME

Danes bo oblačno z obča-snim dežjem, ohladilo se bo. Jutri in v četrtek bo pretežno oblačno, še bo občasno rahlo deževalo.

7/19 °Cjutri: pretežno oblačno

Aktualne novice o koronavirusu na

97

70

35

26

66

01

8

73 let Gorenjski časnik od leta 1947Prvi predhodnik tednika Gorenjec leta 1900

TOREK, 12. maja 2020

Leto LXXIII, št. 38, cena 1,85 EUR Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in petkih info@g-glas.si www.gorenjskiglas.si

Marjana Ahačič

Bohinjska Bistrica – Sredi marca so v Bohinju pripravi­li javno predstavitev in raz­grnitev predloga izhodišč za začetek priprave občinske­ga podrobnega prostorske­ga načrta za Hotel Zlatorog v Ukancu, ki ga je skupaj s še nekaterimi bohinjskimi ho­teli lani kupil Damian Mer­lak, eden najbogatejših Slo­vencev. Zlatorog je eden od tistih bohinjskih hotelov, ki ga je v sklopu podjetja Alpi­num država leta 2002 pro­dala družini Pačnik, ta pa va­nje ni vlagala.

Stari Hotel Zlatorog želijo porušitiHotel Zlatorog v Ukancu je v tako slabem stanju, da ga želi novi lastnik porušiti in na njegovem mestu zgraditi nov, sodoben hotelski kompleks. V ta namen se začenja postopek spremembe občinskega prostorskega načrta.

Staremu Hotelu Zlatorog, ki je že skoraj desetletje opuščen, popolnoma izropan in razpadajoč, se z novim lastnikom vendarle obetajo boljši časi. / Foto: Gorazd Kavčič 45. stran

Suzana P. Kovačič

Ljubljana, Kranj – V četrtek so na Gorenjskem zabele­žili eno novo okužbo s ko­ronavirusom v mestni ob­čini Kranj, v petek eno v ob­čini Šenčur, v soboto nobe­ne. V splošnem je bilo v Slo­veniji konec prejšnjega te­dna na novo potrjenih pri­merov zelo malo. Po zad­njih podatkih so bile v ne­deljo, 10. maja, zaznane tri nove okužbe, nobena na Go­renjskem. Hospitaliziranih je še 42 oseb, od tega deset v intenzivni terapiji. Umrl v

nedeljo ni nihče, skupaj pa do zdaj 102.

Po širši Gorenjski smo pogledali, koliko okuženih – glede na občino bivanja – so doslej zaznali; največ v občini Domžale, 26, sledijo Kranj s 25 potrjenimi prime­ri, Kamnik z 19, Škofja Loka z 11, Žirovnica z devetimi, Mengeš, Jesenice in Radov­ljica s po osmimi primeri, Vodice s sedmimi, Medvo­de s šestimi, Tržič s petimi, Komenda in Šenčur s po šti­rimi, Kranjska Gora, Naklo in Preddvor s po tremi, Bled, Cerklje in Gorje s po dvema

in občina Železniki z enim potrjenim primerom. Brez potrjene okužbe ostajajo ob­čine Bohinj, Jezersko, Gore­nja vas ­ Poljane in Žiri.

Državni sekretar na šol­skem ministrstvu Damir Orehovec in prim. dr. Polon­ca Truden Dobrin iz NIJZ sta včeraj predstavila pogo­je in higienska priporočila ob vračanju otrok in mladi­ne v vrtce, šole in dijaške do­move po 18. maju. Skupine bodo majhne, prvi pogoj pa so zdravi zaposleni in otroci.

Še naprej malo potrjenih okužbNa Gorenjskem ostaja zelo malo potrjenih okužb z novim koronavirusom, štiri občine so brez zaznane okužbe. Včeraj je stekel javni potniški promet, dovoljene so tudi že nenujne zobozdravstvene storitve, v ponedeljek naj bi se odprli vrtci in postopno ter v omejenem obsegu tudi šole.

Na Železniški postaji Kranj je bilo včeraj na vlakih malo pred sedmo zjutraj za smer proti Jesenicam in Ljubljani malo potnikov. / Foto: Gorazd Kavčič 42. stran

2 Gorenjski glastorek, 12. maja 2020AKTUALNO info@g-glas.si

Darilo

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

izžrebanemu naročniku časopisa

Knjigo prejme MIJA TAVČAR iz Kranja.

Danica Zavrl Žlebir

Kranj – Zveza prijateljev mla-dine Slovenije (ZPMS) je le-tošnji trideseti nacional-ni otroški parlament izved-la na spletu. Na spletni plat-formi OPIN.ME je od 9. apri-la do 3. maja potekala virtu-alna razprava na temo Moja poklicna prihodnost. Sode-lovali so na zasedanju občin-skega otroškega parlamen-ta v Škofji Loki sredi marca, ki je bil eden zadnjih javnih dogodkov v tej občini, potem pa je vse nadaljnje dogodke

preprečilo širjenje koronavi-rusa. A kot po končani virtual-ni razpravi poročajo z ZPMS, je ta uspela, pridobili so veliko zanimivih mnenj.

Mladi si želijo poklica, v ka-terem bodo uživali in ga radi opravljali, hkrati pa bodo zanj dostojno plačani. Pri odloči-tvi za poklic moraš najprej poslušati sebe, starši naj bodo svetovalci in podproniki. Ve-lik vpliv na izbor poklica ima-jo mediji, vendar ti predsta-vljajo le nekatere prednosti izbranih poklicev, kot sta de-nar in slava. Šole bi morale

bolj spodbujati ustvarjalnost, izvirnost, kreativnost, prak-tičnost. Priprava na opravlja-nje želenega poklica vsebuje tudi ovire, ki jih moraš pre-magati. Vsaka premagana ovira te utrdi in ti da novo iz-kušnjo. Potrebna bodo zna-nja na več področjih. Poklici prihodnosti se bodo spremi-njali. Mladi se zavedajo, da bodo morali biti pripravlje-ni na vseživljenjsko učenje. Velik vpliv na poklice priho-dnosti bo imela tehnologija, ki pa ne bo smela prevladati. Izobrazba je pomemben del

poti do poklica, pomembne so tudi izkušnje. Naš izobra-ževalni sistem ponuja veli-ko možnosti. Veliko pozitiv-nega vidijo v tem, da bi dela-li v tujini (boljše delovne raz-mere, višja plačila), ob tem pa jih skrbi diskriminacija (da si kot tujec preobremenjen z delom, nizko plačilo). Z veli-ko možnostmi študija in za-poslovanja izven Slovenije se pojavlja tudi večja konkuren-ca, ki se je morajo lotiti z izo-brazbo, znanjem in izkušnja-mi. Zaposljivost zunaj Slove-nije je morda večja, vendar naj ne bomo zaslepljeni le z zaslužkom.

V ZPMS si še vedno želi-jo »fizične« izvedbe 30. na-cionalnega otroškega parla-menta v državnem zboru, a je zaradi trenutne negoto-vosti še ne morejo natančno predvideti.

Otroški parlament na spletuTrideseti nacionalni otroški parlament je letos zaradi koronavirusa potekal po spletu, mladi so razpravljali o poklicni prihodnosti.

Nenujne zobozdravstvene storitve na Gorenjskem

Vlada je dala zeleno luč za izvajanje zdravstvenih in zobozdravstvenih storitev na vseh ravneh – primarni, se-kundarni in terciarni, vendar le osebam, ki imajo negativ-no epidemiološko anamne-zo in ne kažejo kliničnih zna-kov okužbe dihal. Vse dru-ge osebe se obravnavajo skla-dno s priporočili in navodi-li za izvajalce zdravstvene de-javnosti, ki veljajo v času epi-demije. Izvajalci zdravstvene in zobozdravstvene dejavno-sti morajo pri izvajanju stori-tev upoštevati priporočila za preprečevanje okužbe z viru-som, ki jih je pripravil NIJZ, in mnenja razširjenih stro-kovnih kolegijev za posame-zna zdravstvena in zobozdra-vstvena področja. »Strokov-ni svet Osnovnega zdravstva Gorenjske (OZG) je o posto-pnem ponovnem odpiranju zobnih ambulant razpravljal že v petek, 8. maja, in spre-jel sklep, da se v tem tednu sestane Strokovni kolegij za zobozdravstvo v okviru OZG in pripravi predloge za posto-pno izvajanje te dejavnosti s ciljem, da se v vsakem zdra-vstvenem domu zagotovi do-ločena omejena dostopnost do zobozdravstvenih stori-tev. Najprej bi odprli ambu-lante za odrasle, za otroke in mladino kasneje, in sicer gle-de na odpiranje šol in vrtcev,« je sporočil direktor OZG Jože Veternik. Pojasnil je, da bo na Gorenjskem še nap-rej odprta ambulanta za nuj-no zobozdravstveno pomoč v Zobni polikliniki Kranj, saj se te ambulante kljub posto-pnemu sproščanju ukrepov ne ukinjajo. »Ker je delovanje zobozdravstvene dejavnosti

povezano s številnimi pro-blemi, zlasti kako zagotoviti ustrezno varnost tako ekipe kot pacienta, kar bo zahteva-lo zelo velike količine dodatne zaščitne opreme, bo odpira-nje postopno. V tem trenutku niti ne vemo, ali bo zaščitno opremo zagotavljala država ali vsak izvajalec sam. V tem tednu na Gorenjskem verje-tno še ne bo bistvenih spre-memb. Dejstvo pa je, da se na Gorenjskem med šestde-set in sedemdeset odstotkov zobozdravstvene dejavnosti za odrasle izvaja pri koncesi-onarjih, tako da bo potrebno usklajeno delovanje,« je pou-daril Veternik.

Cepljenje proti KME

V okviru postopnega spro-ščanja nenujnih zdravstve-nih storitev so v ambulantah NIJZ in pri izbranih zdrav-nikih ponovno začeli izvajati tudi cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu (KME).

Hrvaška se odpiraHrvaški zavod za javno

zdravje je objavil navodila glede izjem in pravil ob odpr-tju mej za državljane Evrop-ske unije (EU), ki morajo na Hrvaško iz gospodarskih ali osebnih razlogov. Državlja-ni EU morajo kot pogoj za vstop na Hrvaško od včeraj dalje med drugim predloži-ti dokumentacijo, ki se nana-ša na lastništvo nepremični-ne oz. plovila, ali pa povabi-lo poslovnega subjekta, zara-di katerega potujejo tja. Poli-cistom bodo morali povedati, kam so namenjeni, kje bodo bivali ter koliko časa, in jim pustiti telefonsko številko. Ni več predvidena 14-dnev-na obvezna karantena, se pa morajo tisti, ki bodo priš-li na Hrvaško, držati ukre-pov, s katerimi jih bo sezna-nila policija ob vstopu v dr-žavo. Slovenska stran (še) ni spremenila odloka o preha-janju mejnih prehodov med

epidemijo, zato morajo ose-be, ki se vrnejo v Slovenijo, obvezno v sedemdnevno ka-ranteno.

Morebitni »skriti žepi« lahko še širijo virus

Kot je pred nekaj dne-vi poudarila vodja svetoval-ne skupine za obvladovanje covida-19 na ministrstvu za zdravje prof. dr. Bojana Beo-vić, s stanjem zadnjih dni ne moremo biti še povsem za-dovoljni, ker gre še za učinke ukrepov, ki jih je v boju pro-ti virusu sprejela vlada. Pou-darila je, da smo trenutno v neke vrste testnem obdobju, ko moramo tudi prebivalci pokazati, da ne potrebujemo »prisile« države. Ne glede na majhno število potrjenih no-vih okužb prof. dr. Beoviće-va meni, da imamo še lahko »skrite žepe« z (ne)potrjeno obolelimi osebami, ki zaradi več stikov z ljudmi lahko še aktivirajo in širijo virus.

Malo potrjenih okužb

Infektologinja prof. dr. Bojana Beović je poudarila, da smo glede covida-19 trenutno v neke vrste testnem obdobju. Fotografija je simbolična. / Foto: Gorazd Kavčič

1. stran

Mateja Rant

Ljubljana – Na ministrstvu so v sodelovanju s predstav-niki izobraževalne in zdra-vstvene stroke ter ravnate-ljev in predstavnikov sindi-kata pripravili navodila za postopno odpiranje vzgojno--izobraževalnih zavodov in jih pretekli petek z okrožni-co posredovali vrtcem in šo-lam. Kot izhaja iz navodil, bo v vrtčevskih oddelkih lahko od osem do deset otrok, v ra-zredih osnovnih in srednjih šol pa od deset do 1petnajst učencev oziroma dijakov. Omejitev do deset otrok v skupini bo veljala za prvo tri-letje osnovnih šol, omejitev do petnajst otrok pa za učen-ce devetih razredov osnovne šole in dijake zaključnih le-tnikov srednjih šol.

»Želeli bi si odpreti šole v celoti, a žal zaradi zdra-vstvenih tveganj to ni mogo-če, zato jih odpiramo posto-poma in v omejenem obse-gu,« je včeraj poudaril držav-ni sekretar na šolskem mi-nistrstvu Damir Orehovec.

Učenci prve triade se bodo v šole predvidoma vrnili 18. maja, ko naj bi se odprli tudi vrtci, tako javni kot zaseb-ni, ter srednje šole za dijake zaključnih letnikov, glasbe-ne šole za pouk inštrumen-tov, dijaški domovi in orga-nizacije za izobraževanje od-raslih. Devetošolci se bodo v šole vrnili teden kasneje. Šole bodo lahko organizira-le tudi praktično izobraže-vanje, če ga doslej še niso iz-vedle, je napovedal Oreho-vec. Končni datum odprtja šol naj bi sicer po njegovih besedah sprejeli v drugi po-lovici tedna. »Zaradi prostor-ske stiske v vrtcih starše pro-simo, da v tej začetni fazi v vrtce pripeljejo samo tiste ot-roke, za katere ne morejo za-gotoviti varstva doma,« je ob tem še dejal Orehovec in do-dal, da bodo starši, ki otrok

ne bodo vključili v vrtec, do konca maja oproščeni plačil.

»Odprtje vrtcev in šol ima jasne koristi za razvoj in du-ševno zdravje otrok, a obsta-jajo tveganja za širjenje okuž-be,« je poudarila Polonca Truden Dobrin z Nacional-nega inštituta za javno zdrav-je. Zato so pripravili priporo-čila, s katerimi bi zmanjšali možnosti za širjenja okužb, pri čemer so upoštevali znan-stvene izsledke, načrte in iz-kušnje drugih držav ter epi-demiološko stanje v državi. V vrtec in šolo naj prihajajo le zdravi otroci in zaposleni, pri čemer bodo morali star-ši podpisati izjavo, da otrok v zadnjih 14 dneh ni imel bole-zenskih znakov ali bil v stiku z osebo, pozitivno na covid-19. Navedli pa so tudi bolezen-ska stanja, v primeru kate-rih odsvetujejo, da bi se otrok vrnil v vrtec ali šolo. Tako ot-roci kot zaposleni bodo mo-rali upoštevati osnovna hi-gienska navodila, ki obsega-jo higieno kašlja in kihanja, umivanje rok in povečano fi-zično medsebojno razdaljo.

V vrtcih svetujejo oblikova-nje manjših vzgojnih sku-pin istih otrok in zaposlenih, v okviru katerih lahko komu-nicirajo tako kot doma. Čim več dejavnosti naj se načr-tuje v večjih prostorih in na prostem, pri čemer pa odsve-tujejo uporabo skupnih ig-ral. Prav tako naj bi manj-še učne skupine oblikovali v osnovnih in srednjih šolah. Za zaposlene, dijake in deve-tošolce priporočajo uporabo zaščitnih obraznih mask, pri čemer naj bi jih devetošolci nosili le zunaj matične učil-nice. Prav tako naj bi jih dija-ki lahko odložili pri pouku in na maturi, a si jo morajo na-deti takoj, ko se jim kdo prib-liža, je dodala Polonca Tru-den Dobrin. Dosledno izva-janje naštetih ukrepov, je še poudarila, pomeni manjšo nevarnost za širjenje okužb.

Manjše vzgojne in učne skupineMinistrstvo za izobraževanje, znanost in šport je minuli petek vrtcem in šolam poslalo navodila za postopno odpiranje vrtcev in šol.

Končni datum odprtja vzgojno-izobraževalnih zavodov naj bi po besedah državnega sekretarja Damirja Orehovca sprejeli v drugi polovici tedna.

3Gorenjski glastorek, 12. maja 2020 AKTUALNO info@g-glas.si

ODGOVORNA UREDNICA

Marija Volčjak

NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE

Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir

UREDNIŠTVONOVINARJI - UREDNIKI:

Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Alenka Brun, Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič, Jasna Paladin, Urša Peternel, Mateja Rant,

Aleš Senožetnik, Vilma Stanovnik, Ana Šubic, Simon Šubic, Ana Volčjak Aleksič, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir;

stalni sodelavci: Jože Košnjek, Milena Miklavčič, Miha Naglič

OBLIKOVNA ZASNOVA

Jernej Stritar, IlovarStritar, d. o. o.

TEHNIČNI UREDNIK

Grega Flajnik

FOTOGRAFIJA

Tina Dokl, Gorazd Kavčič

OGLASNO TRŽENJE

Marjan Potočnik, Mateja Žvižaj

GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, faks: 04/201 42 13, e-pošta: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 / Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 19.000 izvodov / Redne priloge: Vikend, Letopis, Slovenske počitnice in dvajset lokalnih prilog / Tisk: Delo, d. o. o., Tiskarsko središče / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,85 EUR, redni plačniki (fizične osebe) imajo 10 % popusta, polletni 20 % popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/201 42 48.

V slovenskem kmetijstvu sicer že nekaj časa poteka koncentracija

– zmanjšuje se število kmetij in hkrati povečuje njihova ve-likost, a kljub temu so kmetije še vedno majhne, po velikosti so bolj na repu med kmetija-mi iz držav, članic Evropske unije. Število kmetijskih gospo-darstev se je v Sloveniji v ob-dobju 2000–2016 zmanjšalo s 86.467 na 69.902, njihova povprečna velikost pa se je v tem času povečala s 5,6 na 6,9 hektarja kmetijskih zemljišč.

V povprečju majhne sloven-ske kmetije težko konkurirajo na odprtem evropskem trgu veliko večjim kmetijam, med katerimi imajo številne za kmetovanje tudi boljše naravne pogoje, kot jih imajo v Sloveniji, kjer kar tri četrtine vseh kme-tijskih zemljišč sodi v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Medtem ko hribovske kmetije zaradi težkih pogojev kmetovanja in pomanjkanja delovne sile le stežka obdelujejo sedanji obseg zemljišč in so le redke priprav-ljene najeti še dodatna zemljiš-ča, pa je povsem drugače na nižinskih kmetijah, še zlasti na tistih, ki se preživljajo iz-ključno s kmetovanjem. Na teh kmetijah se ubadajo s pomanj-kanjem zemljišč, stisko rešujejo tudi tako, da jih najemajo deset ali še več kilometrov proč ali da plačujejo visoko najemnino.

Kako veliko je zanimanje za najem dobrih kmetijskih ze-mljišč v ravnini, se je pokazalo letos, ko je sklad kmetijskih ze-mljišč in gozdov objavil razpis za začasno obdelavo državnih zemljišč, ki jih je doslej obde-loval KŽK Kmetijstvo. Za na-jem petinšestdesetih obdeloval-nih kosov skupne površine 430 hektarjev je sklad prejel 1752 ponudb, znani so mi podatki, da se je za obdelavo zemljiš-ča na Zlatem polju v Kranju potegovalo kar 39 kmetov in kmetijskih posestev. Tako kot kmetje se za obdelovanje dr-žavnih kmetijskih zemljišč bojuje tudi KŽK Kmetijstvo, ki na sodišču izpodbija za-konitost skladove odločitve o odpovedi zakupne pogodbe. V neizprosni tekmi za zemljišča so se »dvignili« tudi kmetje, ki so v denacionalizacijskih postopkih pred dvajsetimi leti dobili lastniške deleže na ze-mljiških kompleksih, ki jih je vseskozi obdeloval KŽK, zdaj pa zahtevajo, da ta zemljišča dobijo tudi v posest.

Nesporno je, da bo v tekmi za obdelovanje državnih kme-tijskih zemljišč veliko dela tudi za odvetnike in sodnike, a ne-kateri dogodki, povezani s tem, že presegajo mejo dobrega oku-sa. Tako se je na Zlatem polju letos spomladi zgodilo, da je eden posadil krompir, drugi pa ga je še isti dan izkopal iz zemlje.

Neizprosen boj za državna kmetijska zemljišča

KO­MEN­TARCveto Zaplotnik

Simon Šubic

Kranj – Včeraj je po slabih dveh mesecih ob upošteva-nju več zaščitnih ukrepov ponovno stekel javni potni-ški promet. V polnem ob-segu so med drugim začeli obratovati tudi avtobusi Ar-rive Alpetourja na medkra-jevnih linijah, znova je ste-kel tudi mestni promet v Kranju in Kranvaj. Ta teden vozi le približno tretjina vla-kov, nato bodo njihovo šte-vilo povečevali, so pojasni-li na Slovenskih železnicah (SŽ). Mednarodni potniški promet pa še vedno miruje, po besedah ministra za in-frastrukturo Jerneja Vrtov-ca ga bodo morda sprostili 1. junija.

Potniki morajo spoštova-ti več zaščitnih ukrepov. Kot so navedli na spletni strani avtobusnega prevoznika Ar-riva, potujte le, če ste zdra-vi in če je nujno potrebno. Pred, med in tudi po potova-nju je treba upoštevati var-no razdaljo (najmanj 1,5 me-tra) ter primerno higieno rok in kašlja. Potniki lahko trenutno oziroma do name-stitve zaščitnih ograd za vo-znike vstopajo in izstopajo le pri zadnjih vratih avtobu-sa, ob vstopu si morajo raz-kužiti roke, med vožnjo pa nositi zaščitno masko (za ot-roke, mlajše od dvanajst let, maska ni obvezna). Potni-ke tudi prosijo, da ne upo-rabljajo sedežev takoj za vo-znikom, dostop do voznika pa tudi ni dovoljen. Ob tem še prosijo, da se potniki doti-kajo čim manj površin v av-tobusu.

Med priporočila Naci-onalnega inštituta za jav-no zdravje sodi še obvezno

prezračevanje vozila, ko pri-spe na cilj, pred novo vožnjo pa tudi razkuževanje vseh površin, s katerimi bi bili lahko potniki v stiku. Dokler ne bodo nameščene zašči-tne pregrade z odprtino za prodajo vozovnic, teh na av-tobusih ne bo mogoče kupi-

ti, jih bodo pa potniki lahko kupili na nekaterih avtobu-snih postajah. Ker postaj ni na vseh postajališčih, bodo po pojasnilih Arrive v tem primeru potniki na avtobus vstopili brez vozovnice, na-kup za nadaljnje vožnje pa uredili na izstopni postaji.

Imetnikom mesečnih, polletnih in letnih vozov-nic integriranega javnega

potniškega prometa se bo njihova veljavnost avtoma-tično podaljšala, in sicer najmanj za čas, ko javni li-nijski promet ni obratoval, imetnikom mesečnih vo-zovnic pa najmanj za števi-lo dni do konca veljavnosti marčevske vozovnice, ki je

niso mogli koristiti. V pri-meru mestnega prometa v Kranju v Arrivi pojasnjujejo, da bodo mesečne vozovnice za marec veljale do 31. maja, veljavnost letnih vozovnic se podaljšuje za dva meseca, dnevno vozovnico pa mora potnik kupiti na Avtobusni postaji Kranj, ki je odprta od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. Nakup dnevne

vozovnice je možen za teko-či dan ali katerikoli dan v me-secu maju.

Na SŽ so pojasnili, da so na vlakih v pomoč ohranja-nju primerne razdalje med potniki označili vstopna mesta in sedeže, na katerih bo mogoče sedeti, vlake pa bodo sproti čistili. Priporo-čajo nakup vozovnic na sple-tu, v mobilnih prodajah ali prek njihove aplikacije, s či-mer se potniki izognejo do-datnim stikom, osebju v vla-ku pa zagotovijo, da vozovni-co pregleda brezstično.

Sprostitev javnega potni-škega prometa pozdravljajo tudi v Sindikatu voznikov av-tobusov Slovenije, a opozar-jajo, da mora infrastruktur-no ministrstvo poskrbeti za izvajanje predpisanih ukre-pov. Kot poudarjajo, bi bilo izjemno neokusno, neodgo-vorno in nevarno, da bi bre-me padlo izključno na pleča voznikov.

Včeraj stekel potniški prometPotniki morajo med vožnjo z avtobusom ali vlakom spoštovati zaščitne ukrepe – od nošenja zaščitnih mask do razkuževanja rok ob vstopu. Na avtobuse lahko vstopajo le pri zadnjih vratih.

Ob vstopu na avtobus (ali vlak) sta obvezna tudi uporaba zaščitne maske in razkuževanje rok. / Foto: Gorazd Kavčič

Vse informacije v zvezi s ponovno vzpostavitvijo javnega potniškega prometa na infrastrukturnem ministrstvu posredujejo na posebni telefonski številki 01/478-85-12.

Mateja Rant

Bled – Infocenter Triglavska roža Bled, Center Triglavske-ga narodnega parka Bohinj in Informacijsko izobraževalno središče Dom Trenta so vče-raj znova odprli svoja vrata. Obiskati jih je mogoče vsak dan od 10. do 14. ure.

Obiskovalci bodo v infor-macijskih središčih lahko do-bili predvsem informacije o Triglavskem narodnem par-ku, v majhnem delu bodo od-prte tudi trgovine, obisk raz-stav pa do nadaljnjega ni mo-goč, so pojasnili v javnem za-vodu TNP. »Obiskovalcem in

tudi zaposlenim želimo v prvi vrsti zagotoviti varnost, zato prosimo vse, ki nas boste obi-skali, da upoštevate navodi-la, navedena ob vhodu v info mesto, in navodila, ki jih po-dajo informatorji.« Obisko-valcem parka sicer priporoča-jo, da se ta čas še vedno odlo-čajo za obisk lažjih poti, saj so v gorah še vedno zimske raz-mere. »Gorska reševalna zve-za bi morala reševanje v času epidemije opravljati v poseb-nih pogojih, prav tako pa je zdravstveni sistem v tem času zelo obremenjen,« opozarja-jo v javnem zavodu Triglavski narodni park.

V TNP-ju spet odprli informacijska središča

Urša Peternel

Jesenice – Občina Jeseni-ce se pripravlja na energet-sko sanacijo Vrtca Jeseni-ce – enote Angelce Ocepek. Projekt je po ocenah vre-den 1,1 milijona evrov, jim je pa uspelo pridobiti 350 ti-soč evrov sredstev s strani EU iz Kohezijskega sklada. Jeseniški župan Blaž Račič je pogodbo z ministrstvom za infrastrukturo podpisal prejšnji teden. Objekt je bil zgrajen leta 1980, v njem pa je 15 igralnic. Tako stre-ha kot sama stavba nista izo-lirani, stavbno pohištvo je

dotrajano. Župan Račič je ob podpisu pogodbe dejal: »Za občinski proračun in-vesticija ne bo majhen zalo-gaj, zato nas še posebej vese-li, da nam je na javnem raz-pisu uspelo pridobiti najviš-ji možen znesek sofinan-ciranja.« V sklopu projek-ta bosta energetsko sanira-ni streha in fasada, posodo-bljene bodo tudi inštalacije. Javni razpis za izbiro izvajal-ca gradbeno-obrtniških del bo Občina Jesenice objavila še letos, dela pa bodo poteka-la naslednje leto v času pole-tnih šolskih počitnic (od ju-nija do avgusta 2021).

Evropski denar za energetsko sanacijo vrtca

4 Gorenjski glastorek, 12. maja 2020

info@g-glas.si

Ana Šubic

Kranj – Od začetka minulega tedna je znova možno pose-deti na terasah in letnih vrto-vih gostinskih lokalov, a go-stinci opozarjajo, da je navo-dila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v pra-ksi težko izpolnjevati, zara-di česar so izpostavljeni mo-rebitnim kršitvam in sankci-jam. Tudi zato še vedno os-taja zaprta polovica gostin-skih obratov, ki imajo tera-se, so minuli četrtek opozori-li v Obrtno-podjetniški zbor-nici Slovenije. Njihova sekci-ja za gostinstvo in turizem je zato pozvala NIJZ, naj prip-ravi bolj življenjske ukrepe, in sicer po vzoru sosednje Avstrije.

Kot najbolj neizvedljiv so ocenili ukrep, ki ga je NIJZ odpravil še isto popoldne, in sicer da lahko za isto mizo sedijo le gostje iz skupnega gospodinjstva. Čeprav sedaj to ne velja več, pa mora biti med osebami iz različnih go-spodinjstev še vedno razdalja 1,5 metra. V sekciji so predla-gali, da naj bo med mizami

en meter razdalje. »Prav tako v Avstriji ne predpisujejo ukrepov pakiranja pribora, čiščenja sanitarij vsako uro in drugih ukrepov, ki jih go-stinci ne morejo zagotavlja-ti, saj so odvisni od volje in discipline gostov. Predlaga-mo, da se pribor, ki se seveda

vedno očisti in razkuži, lah-ko podaja gostom, kot je to že uveljavljeno, čiščenje sanita-rij pa naj bo po potrebi in gle-de na število gostov,« so raz-ložili. Predlagajo tudi, da se 15. maja odprejo tudi tisti go-stinski obrati, ki imajo samo notranje prostore.

Predsednik sekcije go-stincev na Območni obrtno--podjetniški zbornici Kranj in tudi lastnik šenčurske Gostilne Ančka Anton Ma-gdič pozdravlja že omenje-no sprostitev glede druže-nja gostov iz različnih gospo-dinjstev za isto mizo, nujni

pa bi bili še drugi bolj življenj-ski ukrepi, je opozoril. »Mis-lim, da bi bil dovolj en meter medsebojne razdalje med gosti, tako kot v Avstriji,« je dejal in dodal, da ob zagota-vljanju 1,5-metrske razdalje gostinci izgubijo preveč sto-lov. Tudi to je eden od razlo-gov, da svoje gostilne še ved-no ni odprl, saj bi se jim ob 13 zaposlenih finančno to težko izšlo. »Če je kolektiv manjši, še nekako gre. Pri nas to po-meni 30 odstotkov manj sto-lov, poleg tega pa gostov ne smemo sprejemati v notra-njih prostorih. Čeprav so po-goji nemogoči, nameravamo jutri odpreti teraso, a zaradi obveze do strank, ki nas že kličejo,« je razložil. Za razli-ko od mnogih drugih gostin-cev ima pokrito teraso, a se sprašuje, kdo bo sedel na njej v hladnejših dneh. Tudi zato je po njegovem nujno čim prej odpreti notranje prosto-re. »Bojim se tudi, da bodo ljudje manj trošili in da bo marsikateri gostinec moral zapreti, če bo šlo takoj nap-rej. Sploh tisti, ki imajo naje-te prostore,« je še dejal.

V Layerjevi hiši v Kranju so z obiskom gostov na nji-hovi terasi v prvem tednu po-gojno zadovoljni. »Promet bo zagotovo manjši kot v pri-merljivem lanskem obdob-ju in bo za zdaj odvisen pred-vsem od vremena. Smo pa op-timistični,« pravi Selman Čo-rović, direktor Zavoda Carni-ca, ki upravlja Layerjevo hišo. »Pogrešamo realno diskusi-jo o pomenu situacije, v kate-ri smo se znašli, na nivoju dr-žave. Gostinstvo je najbolj na udaru, sploh če pomislimo, da je večina kranjskih lokalov od-visna ravno od poletne sezo-ne in posledično vremena,« je opozoril in dodal, da so fi-ksni stroški ostali enaki, sto-lov in miz je manj, dela pa več. Spomnil je tudi na prireditve na prostem, ki gostincem pri-našajo dodaten zaslužek in so zaradi epidemije pod vpraša-jem, ter da je gostinstvo v Kra-nju tesno povezano s prenočiš-či in poletno sezono. Nastanit-vene kapacitete so v fazi miro-vanja. »Odpovedi od 13. marca do danes je bilo ogromno. Ne predstavljamo si, kaj to pome-ni,« je še opozoril.

Gostinci želijo bolj življenjske ukrepeGostinci predlagajo, da bi 15. maja lahko odprli tudi gostinske obrate, ki imajo samo notranje prostore. Na terasah sicer sedaj za isto mizo lahko sedijo gostje iz različnih gospodinjstev.

Ker lahko gostinci trenutno postrežejo goste le na terasah lokalov, je njihov dohodek močno odvisen od vremena. / Foto: Gorazd Kavčič

Aleš Senožetnik

Cerklje – V Cerkljah so (prvi?) val epidemije covida-19 us-pešno prebrodili, saj uradne statistike za zdaj beležijo dve potrjeni okužbi. Predvsem je cerkljanski župan Franc Čebulj zadovoljen, da jim je pred virusom uspelo obva-rovati lokalni dom starostni-kov v Šmartnem.

Ker so prvi in vsaj za zdaj, edini okužbi zabeležili pre-cej zgodaj ob pojavu epide-mije, je bila največja boja-zen, da se bo bolezen med občani razplamtela, zato so po Čebuljevih besedah ta-koj storili vse potrebno, da se to prepreči. Petega marca so zaprli vse športne objekte, zunanje površine in kultur-ni hram, dan pozneje so bili prepovedani obiski v domu starostnikov, nato je sledilo zaprtje šol in vrtcev. Na se-stanku 16. marca, na katere-ga so bili vabljeni predstav-niki policije, javnih zavodov, občinske Karitas in Rde-čega križa ter še nekaterih drugih občinskih organiza-cij, so formirali krizni štab,

izdelali so kompleten načrt postopanja v času epidemi-je in poskrbeli za obveščanje javnosti.

Odločili so se tudi za zapr-tje območja Krvavca, Štefa-nje gore, ribnikov in nekate-rih drugih najbolj priljublje-nih izletniških točk v občini. »Mislim, da pri nas ni bilo nič drugače kot na Bledu ali na obali, o čemer so poroča-li mediji,« o menda množič-nem obisku turističnih točk v občini pravi Čebulj, ki si-cer dodaja, da je velika veči-na ljudi omejitve spoštovala.

S pomočjo občinske Kari-tas so organizirali nujno os-krbo s hrano in zdravili po-moči potrebnim, z lokal-no trgovino so se dogovori-li, da socialno šibki lahko na občinske stroške prevzame-jo živilske pakete. Na srečo za zdaj velike potrebe po to-vrstni pomoči še ni bilo. Da je solidarnost v občini na vi-sokem nivoju, priča tudi 32 prostovoljcev, ki so se od-zvali pozivu občine, po pot-rebi pa so na voljo tudi pred-stavniki vaških skupnosti in društev.

Ob tem, da so zagotovili ustrezno količino zaščitnih sredstev za Civilno zaščito in druge najbolj ključne službe v občini, so poskrbeli tudi za občane. Vsako gospodinj-stvo je tako prejelo tri certifi-cirane pralne maske. »Lah-ko bi zgradili ogromno cest, pa ne bi izvabili toliko zado-voljstva, kot smo ga z razde-ljevanjem mask,« o odzivih poroča Čebulj, ki je sicer za-dovoljen z delovanjem vla-de in pristojnih služb, ki jim je uspelo zajeziti širjenje vi-rusa, a se v teh dneh boji

naglega sproščanja ukrepov. »Mislim, da smo vsi skupaj nekakšni poskusni zajčki, in bojim se, da nam kmalu sledi nov val.« Nanj pa sta – tako Čebulj – država kot tudi občina zdaj precej bolje prip-ravljeni.

Koronakriza pa je že pus-tila posledice tudi na občin-skem gospodarstvu, obrti in podjetništvu. Najkrajši ko-nec je potegnil turizem, ra-zvoju katerega v občini na-menjajo precej pozornosti. »Lani smo imeli v občini sko-raj sto tisoč nočitev, od tega so večino ustvarili tujci. Le-tos na tujce ne moremo ra-čunati,« pravi župan, ki se že usmerja v iskanje alternativ. »Zato se bomo morali tudi v občini pripraviti na nove raz-mere in predvsem najti reši-tev, da v naše kraje privabimo domače goste.«

Župan z najdaljšim sta-žem v Sloveniji (županuje od leta 1994) dodaja še, da je v svoji karieri doživel že marsi-kaj, a s tako silovitimi in stre-snimi razmerami se še ni sre-čal. »Ob zavedanju, da so v igri človeška življenja in go-spodarska prihodnost vseh nas, je odgovornost, ki jo no-simo, toliko večja. Ne skrbi me toliko zame kot pa za pri-hodnje generacije, naše otro-ke. Do njih moramo vsi sku-paj čutiti največjo odgovor-nost in skrb.«

Tako stresnih razmer še nisem doživelFranc Čebulj, župan z najdaljšim stažem v Sloveniji, pravi, da tako stresnega in napornega obdobja, kot je bilo minulih nekaj tednov epidemije, v svoji županski karieri še ni doživel. V Cerkljah veliki meri stavijo na turizem, prav temu pa je epidemija covida-19 prizadejala najmočnejši udarec.

Franc Čebulj / Foto: Tina Dokl

»Mislim, da smo vsi skupaj nekakšni poskusni zajčki, in bojim se, da nam kmalu sledi novi val.«

Kranj – Mestna občina Kranj je v času epidemije covi-da-19 omogočila brezplačno parkiranje na sicer plačljivih parkiriščih, da bi olajšala si-tuacijo občanom, ki so se za-radi začasne ukinitve javnega potniškega prometa na delo vozili z lastnim prevozom. Po ponovni vzpostavitvi javnega prevoza so se odločili, da je od včeraj ponovno v veljavi običajni sistem plačevanja parkirnine na zaprtih (Stara Sava, Huje, Čebelica in Zdra-vstveni dom) in odprtih par-kiriščih (Brioni, Slovenski trg, Globus, Delavski dom, zuna-nje na Hujah, Stritarjeva uli-ca, Mladinska ulica, Jelenov klanec, Bleiweisova cesta ter Sejmišče).

Parkiranje ni več brezplačno

Mojstrana – Slovenski pla-ninski muzej vabi k sodelova-nju na fotografskem natečaju Moji vrhovi. Tema je narava in kultura na območju sloven-skih gora. Natečaj traja do 18. maja, natančnejši pogoji so-delovanja pa so objavljeni na spletni strani muzeja. V Slo-venskem planinskem muzeju bo od 19. junija na ogled raz-stava prispelih fotografij Moji vrhovi. Komisija bo izbrala tri zmagovalne fotografije.

Fotografski natečaj Moji vrhovi

5Gorenjski glastorek, 12. maja 2020 info@g-glas.si

Urša Peternel

Jesenice – Izvajalec obnove železniškega predora Kara-vanke še ni izbran, javno na-ročilo je ponovljeno, rok za oddajo ponudb je 10. junij. Gre za skupni razpis Sloven-skih železnic in avstrijskih železnic ÖBB za izvedbo gradbenih del. Kljub temu da izvajalec v prvem razpisu ni bil izbran in navkljub epi-demiji na Direkciji Republi-ke Slovenije za infrastruktu-ro ne pričakujejo zamika pri izvedbi del. Ta naj bi se za-čela sredi leta, od oktobra le-tos do aprila prihodnje leto pa bo predor zaradi obnove tudi zaprt.

V sklopu varnostno-teh-nične nadgradnje bodo odstranili drugi tir in zgradili enotirno progo v predoru in

na odseku proge od postaje Jesenice do postaje Podrož-ca. Na območju postaje

Jesenice bodo ohranili del-no dvotirnost z izvedbo »iz-vlečnega tira«. V sklopu del

bodo sanirali poškodova-ne dele konstrukcije pre-dorske cevi, uredili inter-vencijske hodnike v predo-ru, vozno mrežo, signalno-varnostne naprave, sodobne telekomunikacijske sisteme in sisteme požarne varnos-ti in učinkovitega reševanja v primeru nesreč. Obnovili in restavrirali bodo tudi por-tal predora. Dela naj bi bila končana do konca leta 2021.

Ocenjena vrednost del na slovenski strani znaša 79 milijonov evrov (z DDV), predvideno pa je sofinanci-ranje s kohezijskimi sred-stvi v višini 48 milijonov evrov. Slovenija in Avstrija sta pridobili tudi evropska sredstva za izdelavo inve-sticijske in projektne doku-mentacije v višini skoraj tri milijone evrov.

Izvajalec obnove še ni izbranIzvajalec za obnovo železniškega predora Karavanke še ni izbran, javno naročilo je ponovljeno. Zamika pri izvedbi del, tudi zaradi epidemije, kljub temu ne pričakujejo.

Železniški predor Karavanke bo od oktobra letos do aprila prihodnje leto zaradi obnove zaprt. / Foto: Gorazd Kavčič

Postopke javnega naročanja so prevzele avstrijske železnice, saj je železniški predor pretežno na avstrijski strani.

Suzana P. Kovačič

Tržič, Jesenice – Dr. Kar-men Arko je že 28. februar-ja na svet zavoda Doma Pe-tra Uzarja Tržič (v nadaljeva-nju Doma), tržiškega župana in pristojno ministrstvo na-slovila vlogo za sporazumno odpoved delovnega razmer-ja. Nekaj dni zatem je žele-la odstopno izjavo umakni-ti. V njenem pojasnilu v gra-divu za aprilsko korespon-denčno sejo tržiškega občin-skega sveta Arkova navaja, da se je za odpoved odločila: »... zaradi nesprejemljivega od-nosa treh članic sveta zavoda do vsega, kar v času mojega mandata v domu dosegamo oz. smo začeli na novo izva-jati«. Glede odpovedi pa si je premislila, kot tudi navaja, za-radi podpore zaposlenih pri njenem dobrem in strokov-nem poslovanju. Predsedni-ca sveta zavoda Doma Zvon-ka Pretnar, ki je v svetu zavo-da drugi mandat, je pojasni-la, da je do »razhajanj« priš-lo zaradi različnega pojmova-nja transparentnosti poslova-nja Doma.

Svet zavoda Doma ima se-dem članov; s strani pristoj-nega ministrstva štiri ter po enega s strani stanovalcev, zaposlenih in lokalne skup-nosti. Dvanajstega marca so v že zaostrenih pogojih epi-demije covida-19 sodelujoči na seji sprejeli nepreklicno

in sporazumno odpoved de-lovnega razmerja. Kot je bilo pojasnjeno, zakon o zavodih določa, da je pristojni organ dolžan razrešiti direktorja za-voda, če direktor to sam zah-teva, določb o umiku za raz-rešitev (odstopne izjave) pa

navedeni zakon ne vsebu-je. Arkova nasprotno meni, da je umik razrešitve možen od odločitve kolegijskega or-gana.

V približno letu dni, kar je direktorica tržiškega doma

starejših, Arkova poudarja dva pomembnejša projek-ta: »Na javnem razpisu mi-nistrstva za zdravje smo pri-dobili Projekt preoblikova-nja obstoječih mrež ter vstop novih izvajalcev za nudenje skupnostnih storitev in pro-

gramov za starejše, kjer smo tudi vodilni partner. S stra-ni ministrstva za delo, dru-žino, socialne zadeve in ena-ke možnosti pa smo pridobi-li sredstva za prenovo dom-ske mansarde v višini 3,4

milijona evrov.« Zvonka Pretnar je zagotovila, da bos-ta prenova mansarde kot tudi omenjeni projekt izvedena. Tudi na ministrstvu za zdrav-je (MZ) so pojasnili, da neso-glasja med direktorico in sve-tom zavoda ne morejo biti razlog za prekinitev projekta. Kot so še dodali na MZ: »Iz-vajanje projekta se nadalju-je (zaradi koronavirusa ver-jetno upočasnjeno), upošte-vati pa je treba tudi dejstvo, da se projekt izvaja v konzor-cijskem partnerstvu, saj med drugim poleg Doma Petra Uzarja Tržič projekt izvajajo partnerji (ZD Tržič, Lekarna Deteljica).«

Karmen Arko je doštudi-rala defektologijo in domsko pedagogiko. Magistrirala je iz socialnega menedžmenta, doktorirala iz gerontologije. Pred nastopom položaja di-rektorice v tržiškem Domu je bila pomočnica direktorja v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Jurček v Kočev-ju. Arkova prihaja iz Kočev-ja, kot je pojasnila na predsta-vitvi tržiškim svetnikom lani, ima partnerja, ki je zaposlen na Gorenjskem, zato se je od-ločila, da se tudi sama orien-tira na Gorenjsko.

Tržiški občinski svetniki so na aprilski korespondenč-ni seji dali pozitivno mnenje k njenemu odhodu. Svet za-voda čaka še na odgovor mi-nistrstva.

Iz tržiškega v jeseniški dom?Dr. Karmen Arko je približno leto dni direktorica Doma (starejših) Petra Uzarja v Tržiču. Konec februarja je podala odstopno izjavo in jo zatem poskušala preklicati, a neuspešno. Zdaj se poteguje za vodenje Doma upokojencev dr. Franceta Bergelja na Jesenicah.

Dr. Karmen Arko / Foto: Tina Dokl

Karmen Arko naj bi prevzela vodenje Doma upokojencev dr. Franceta Bergelja Jesenice. Svet zavoda ji je prižgal zeleno luč, v četrtek bodo o soglasju k imenovanju odločali še jeseniški občinski svetniki. Dosedanja zelo priljubljena direktorica doma Mojca Pavšič je že februarja zaprosila za razrešitev iz osebnih razlogov. / U. P.

Zlatorog je tako že od leta 2011 opuščen in popolnoma izropan. V starem hotelu je bilo 96 ležišč, v depandansi še dvajset, v Vili Zlatorog pa 46 ležišč.

Po načrtih, ki so jih izde-lali v podjetju Šabec Kalan Šabec, naj bi propadajoče stavbe porušili in na njiho-vem mestu zgradili tri nove sodobne hotelske stavbe: ho-tel, depandanso in vilo. Načr-tovani glavni objekt bo razgi-

banega tlorisa, sestavljen iz več oblikovno enakih stavb. Stavba bo podkletena, v kleti bodo parkirna mesta in ser-visni prostori; zunanja par-kirna mesta bodo ohranje-na le v območju obstoječe-ga parkirišča. V pritličjih po-sameznih objektov bodo ho-telsko preddverje, recepcija, trgovina, restavracija, zdra-vilišče s fitnesom in zunanji atrij. V štirih etažah nad pri-tličjem bodo hotelske sobe. Pozicija depandanse naj bi ostala takšna kot doslej, v polkleti namerava investi-tor urediti kongresno dvora-no, enako načrtujejo z Vilo Zlatorog.

Stavbe bodo, kot zagota-vljajo projektanti, zasnova-ne trajnostno in oblikovane na način, da se bodo v naj-večji možni meri zlile s kra-jinsko podobo Triglavskega narodnega parka. Novi kom-pleks Hotela Zlatorog naj bi imel po prenovi skupaj 192 ležišč, trideset več kot doslej.

V kompleksu so poleg nastanitvenih in gostin-skih kapacitet predvidene tudi dvoranske dejavnosti za športno-rekreacijsko po-nudbo za zimsko sezono, ki jih na območju Bohinja pri-manjkuje. Manjšo večna-mensko športno dvorano in bazen, ki bosta obratovala tudi v zimskem času, bodo lahko v okviru razpoložlji-vih kapacitet poleg gostov iz hotela uporabljali tudi zu-nanji gostje.

Kot so pojasnili na Ob-čini Bohinj, so v postopku priprave OPPN do konca aprila prejeli vse smernice ključnih nosilcev urejanja prostora. Po opravljeni ana-lizi prejetih smernic bodo pripravili končna izhodišča in predvidoma junija že ob-javili sklep o začetku pripra-ve občinskega podrobnega prostorskega načrta za Ho-tel Zlatorog.

Damian Merlak oziro-ma njegovo podjetje Mer-lak Investicije je sicer sku-paj z Zlatorogom odkupil in lani tudi že prenovil Ho-tel Bohinj v Ribčevem Lazu, Aparthotel Bohinj v Stari Fužini in Ski hotel Vogel.

Stari Zlatorog želijo porušiti31. stran

Novi kompleks Hotela Zlatorog naj bi imel po prenovi skupaj 192 ležišč, kar je trideset več kot doslej.

Urša Peternel

Jesenice – Jeseniški župan Blaž Račič je do začetka epi-demije sredine popoldneve namenjal razgovorom z ob-čani. Prepričan je namreč, da je pomembno, da župan prisluhne njihovim teža-vam, kritikam ali pohvalam. V zadnjih dveh mesecih, kar trajajo izredne razmere, raz-govorov, ki so bili sicer dob-ro sprejeti in obiskani, ni bilo možno organizirati. Z mesecem majem pa ponov-no začenjajo sredine razgo-vore z županom, ki pa še ne bodo potekali osebno, tem-več s pomočjo tehnologije – preko videokonferenc ali po telefonu. Kot so povedali v kabinetu župana, bodo raz-govori potekali vsako sredo od 15. do 16. ure, v tej uri pa bo župan na voljo vsem, ki se bodo želeli pogovoriti z njim o določeni temi.

»Kljub koronavirusu se življenje ni popolnoma usta-vilo in pomembno je, da še naprej ostanemo kar se da dosegljivi za občane ter nji-hova vprašanja, mnenja, te-žave, tudi kritike. Teme do-sedanjih razgovorov so bile različne, med njimi lahko kot najbolj pogosti izpostavi-mo stanovanjsko problema-tiko ter problematiko parki-ranja, in verjamem, da smo lahko na ta način razrešili marsikatero težavo ali pa ob-čane usmerili v pravo smer iskanja rešitve. Kljub koro-narazmeram smo občanom še vedno na voljo, čeprav na prilagojen način,« je pove-dal župan Račič.

Vse občanke in občane prosijo, da se za pogovor na-javijo v tajništvu kabineta župana, in sicer na telefon-ski številki (04) 586 92 31 oziroma po elektronski pošti alenka.justin@jesenice.si.

Županove srede z občaniJeseniški župan Blaž Račič je po novem občanom na voljo prek videokonferenc in po telefonu.

6 Gorenjski glastorek, 12. maja 2020

info@g-glas.si

Danica Zavrl Žlebir

Jezersko – Prostovoljci jezer-skih društev so očistili kana-le na občinskih in gozdnih cestah. »Na Jezerskem ima-mo več kot osemdeset kilo-metrov gozdnih in občinskih makadamskih cest. Ceste so precej obremenjene, zato je potrebno stalno obnavlja-nje in vzdrževanja, za kate-ra je zadolžena lokalna skup-nost. Stalna skrb za ceste pri-pomore k temu, da ne priha-ja do velikih poškodb že ob povsem običajnem deževju,« so zapisali na spletni stra-ni. Letos jih je skrbelo, da bi

pomladansko deževje priš-lo prehitro, preden bodo ka-nali očiščeni, zato se je obči-na obrnila po pomoč pri či-ščenju kanalov tudi na jezer-ska društva. Gorski reševal-ci, gasilci, lovci in planinci so se z veseljem odzvali in takoj poprijeli za krampe in se lo-tili čiščenja na cestah. Za to sicer vsako leto poskrbi dela-vec, ki zadnja leta skrbi za ces-te, za nekatere ceste pa odgo-vorno skrbijo tudi lastniki in uporabniki. Za dobrodošlo pomoč se vsem sodelujočim lepo zahvaljujejo.

Pred kratkim pa so na Je-zerskem na dveh lokacijah

namestili tudi ohišja za ra-darje za merjenje hitrosti. Stacionarni ohišji sta odslej na križišču med Korotanom in Vilo ter na zgornji stra-ni med Kočno in Planinko. Občasno bosta v njih radar-ja, ki so jih kupili skupaj s sosednjimi občinami in so v upravljanju Medobčin-skega inšpektorata Kranj. Kot je povedal župan An-drej Karničar, so bili kuplje-ni že v prejšnjem mandatu, zdaj pa so dobili vsa soglas-ja in jih končno namestili. Prihajajo ravno pravi čas, ko se po rahljanju ukrepov v času koronavirusa na doslej

mirnem Jezerskem spet na-poveduje več prometa. Tre-nutno velja omejitev hitro-sti skozi naselje 50 km/h, Jezerjani pa napovedujejo, da si bodo še naprej priza-devali, da bi veljala omejitev 40 km/h.

Kot dodaja župan Karni-čar, ta čas pospešeno na-daljujejo tudi projektiranje šole, kjer želijo pridobiti več prostora za šolo in vrtec. Minuli konec tedna pa so iz-vedli očiščevalno akcijo. Do-mačine i n društva so nanjo pozvali prek nove Facebook strani Oglasna deska in bili spet veseli dobrega odziva.

Opravili nekatera nujna delaV občini Jezersko so čas koronavirusa izkoristili za nekatera nujna dela. Očistili so kanale, namestili ohišja za radarje ...

Mateja Rant

Podhom – V Turističnem društvu (TD) Gorje so v pre-teklih dneh poskrbeli, da je soteska Vintgar spet priprav-ljena na sprejem obiskoval-cev, pri čemer so se potru-dili, da bo obisk varen tudi v luči ukrepov v zvezi s pande-mijo novega koronavirusa. Med drugim so spremenili režim obiskovanja soteske, saj bo prav zaradi preprečeva-nja možnosti širjenja okužb skozi sotesko obisk potekal le v eni smeri, da se obisko-valci ne bi srečevali na ozkih poteh. Po vsej soteski so na-mestili napise, ki opozarja-jo na priporočljivo dvometr-sko razdaljo med obiskoval-ci, obiskovalcem bodo na vo-ljo tudi razkužila, so pojasnili v TD Gorje.

V sotesko bodo obiskovalci vstopali v Podhomu, izstopa-li pa na Šumu. »Na izstopni točki ob slapu Šum se bodo odločili, ali bodo za vrnitev izkoristili pot skozi Sv. Kata-rino in Hom ali pa se bodo v Podhom vračali skozi Blejsko Dobravo in po poti skozi Str-mo stran,« so razložili v TD Gorje. Parkiranje bo ureje-no na plačljivem parkirišču v Podhomu ali na parkirišču ob

pokopaliških vežicah na Blej-ski Dobravi. V zadnjem pri-meru bo treba najprej preho-diti pešpot skozi Strmo stran, kjer se lahko obiskovalci prav tako nadejajo številnih zna-menitosti naravne in kultur-ne dediščine. »Na sotesko Vintgar pa bo moč pogledati tudi z druge perspektive, zato to možnost še posebno pri-poročamo.« V društvu si na-mreč želijo, da bi obiskovalci v čim večji meri do Vintgarja

dostopali peš in s tem »poka-zali svojo zavest do spoštova-nja narave ter trajnostnega in sonaravnega turizma«. V času poletne turistične sezo-ne bo znova zaživelo tudi par-kirišče na Rečici ob tovarni Lip Bled, od koder bo v Vin-tgar vozil avtobus.

Vsem obiskovalcem pri-poročajo spletni nakup vsto-pnic. »S tem se bodo izog-nili nakupu neposredno na vstopni točki, s čimer bodo

pomagali preprečevati more-bitni prenos virusa ter zava-rovali svoje zdravje in zdravje osebja.« Za zdaj števila oseb, ki bodo lahko naenkrat vsto-pali v sotesko, ne bodo omeje-vali, bodo pa vsi, ki bodo vsto-pnice kupili na spletu, izbra-li uro vstopa v sotesko. Cene vstopnic so ohranili na lanski ravni, ta konec tedna pa bo za vstopnice veljala promocij-ska cena, ki za odrasle zna-ša pet evrov.

Po novem le krožna potV soteski Vintgar naj bi v petek sprejeli prve obiskovalce. Zaradi epidemije novega koronavirusa so jo odprli nekoliko kasneje, kot so sprva načrtovali.

Soteska Vintgar bo svoja vrata spet odprla v petek. / Foto: Miro Zalokar

Jasna Paladin

Škrjančevo – Občina Dom-žale se je lotila rekonstruk-cije vozišča in gradnje ploč-nika skozi Škrjančevo, in

sicer na odseku od trgovine Vodoterm do avtomobilske-ga salona Honda Ambrož. Nov pločnik za pešce bodo zgradili ob desnem robu vo-zišča lokalne ceste v naseljih

Škrjančevo in Radomlje, po-leg tega bodo cesto na novo preplastili in uredili preho-de za pešce. V času gradnje bo promet na lokalni cesti urejen večinoma s polovično

zaporo ceste in semaforiza-cijo, le proti koncu obnove cestišča, nekje v drugi po-lovici junija, načrtujejo tudi nekaj kratkotrajnih popol-nih zapor prometa.

Na Škrjančevem gradijo nov pločnik

Železniki – Z majem je stopil v veljavo nov odlok o ustanovitvi Medobčinskega inšpektorata in redarstva (MIR) Občin Bled, Bohinj in Železniki. Na aprilski dopisni ga je kot zadnji potrdil še železnikarski občinski svet, medtem ko sta ga občini Bled in Bohinj uspeli sprejeti v drugi obravnavi še pred epidemijo. Pri pripravi odloka so upoštevali dejanske potrebe posameznih občin po nalogah in kadru, ki ga nameravajo povečati. V MIR naj bi bilo tako skupaj 18 zaposlenih, med njimi tudi vodja redarstva, nekaj dodanih redarjev in svetovalec za zaščito in reševanje. Spremenili so tudi ključ financiranja skupne občin-ske uprave, po katerem je Bled prevzel dobrih 53 odstotkov stroškov, Bohinj 42 in Železniki 4,5 odstotka.

Nov odlok o medobčinskem inšpektoratu

Kranj – Slovenska karitas že dvanajsto leto vabi k sodelovanju v akciji Pokloni zvezek. Z njo želijo zbrati čim več novih, veli-kih, črtanih zvezkov in ostalih šolskih potrebščin za socialno ogrožene otroke. Akcija zaradi epidemije koronavirusa poteka drugače kot v preteklosti. Starši in njihovi otroci lahko zvezek ali druge šolske potrebščine poklonijo do 15. julija v nakupovalne vozičke v 255 izbranih Mercatorjevih trgovinah. Prav tako jih bodo predvidoma od 18. maja lahko kupili v spletni trgovini in papirnicah Office&More, zanje pa lahko že zdaj prispevajo s SMS-sporočilom ZVEZEK ali ZVEZEK5 na 1919, s čimer darujejo enega ali pet evrov. Zbrane šolske potrebščine bodo sodelavci Karitas preko poletja razdelili družinam v stiski. Lani je po vsej Sloveniji pomoč v obliki šolskih potrebščin prejelo 11.961 osnov-nošolcev, kar je skoraj za 400 razredov, so sporočili s Karitas.

Že dvanajsta akcija Pokloni zvezek

Radomlje – Prejšnji torek smo na kulturni strani Gorenjskega glasa objavili pogovor s slikarjem, grafikom in profesorjem Črtomirjem Frelihom in ga oplemenitili s številnimi risbami (in jih podvojili na naši spletni strani), v katerih avtor na humoren način s pomočjo prijateljic lisic spremlja aktualno situacijo v Sloveniji. Ob pozitivnih odmevih na objavo nam je avtor poslal še lisičjo refleksijo na to temo. Ne, Črtu in njegovim lisicam res nikoli ni dolgčas.

Razgaljene lisičje strategije

Bohinjska Bistrica – Konec aprila so v Bohinju začeli izvajati čiščenje javnega vodovodnega omrežja. Začeli so z vodovo-dnim sistemom Voje, prejšnji teden nadaljevali s sistemom Bohinjska Bistrica, jutri pa je na vrsti sistem Nemški Rovt. Dobava vode je v času del občasno motena, voda pa bo zara-di dezinfekcije vodovodnega sistema klorirana, so sporočili pristojni, ki predlagajo, da tudi uporabniki v tem času očistijo hišno vodovodno napeljavo. »Vodovodne sisteme na ta način čistimo in dezinficiramo po načelih sistema HACCP. Z odpira-njem hidrantov povečamo pretok v cevovodu, ki odplakne vse usedline. S pomočjo klora pa dezinficiramo sistem, predvsem mrtve krake cevovoda,« so še pojasnili.

Čistijo vodovodne sisteme

Naklo – Eko tržnica pred Vita centrom v Naklem bo tudi s ponudbo sezonskega sadja, kot so jagode, češnje ..., znova zaživela v torek, 12. maja, ob 16.30.

Eko tržnica v Naklem spet odprta

Bohinjska Bistrica – V Bohinju posodabljajo parkirne avtoma-te, na katerih bo odslej mogoče parkirnino poravnati tudi s pla-čilnimi karticami. Avtomate, ki stojijo na parkiriščih ob Bohinj-skem jezeru, bodo v naslednjih dneh posodobili z možnostjo plačila s plačilno kartico, ob tem bodo nadgradili tudi čitalce, ki bodo bankovce brali ne glede na to, kako so vstavljeni v režo. Zaradi posodobitev bodo parkomati nekaj dni delovali okrnjeno. Parkiranje s plačilom je mogoče na vseh parkiriščih ob jezeru, zaprta ostajajo parkirna mesta Pod Skalco.

Plačilo parkirnine tudi s karticami

7Gorenjski glastorek, 12. maja 2020 info@g-glas.si

Danica Zavrl Žlebir

Ljubljana – Na srečanju sta tedanja predsednika zborov obudila spomin na dogaja-nje v maju 1990, ko so se na ločenih konstitutivnih sejah vseh treh zborov, družbe-nopolitičnega zbora, zbora občin in zbora združenega dela, prvič zbrali novoizvo-ljeni delegati prve večstran-karske slovenske skupščine. Prva skupna seja vseh zborov Skupščine Republike Slove-nije se je začela 9. maja in se končala 10. maja 1990 v jut-ranjih urah. Na konstitutiv-ni seji je bil za predsednika skupščine izvoljen dr. Fran-ce Bučar. Predsednik druž-benopolitičnega zbora je bil Ludvik Toplak, zbora zdru-ženega dela Jože Zupančič in zbora občin Ivo Bizjak.

Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je v pogo-voru dejal, da so nameravali v državnem zboru obletnico tako pomembnega zgodo-vinskega dogodka obeležiti s slovesnostjo, vendar so to

preprečile aktualne razmere ob soočanju z virusno epide-mijo, ki se jim z različnimi ukrepi prilagaja tudi držav-ni zbor. Po sprejemu smo gorenjskega rojaka Iva Biz-jaka, doma z Zgornje Bele, vprašali o tem, kako se spo-minja dogodka izpred tride-setih let.

»Bili so posebni časi, v mnogih pogledih prelomni, marsikaj se je delalo prvič, od priprav na demokratič-ne volitve, od postopkov do njihove izvedbe. Konstitui-ranje takratne skupščine je

bilo precej zapleteno. Veli-ko poslancev nas je bilo pov-sem novih, niti poslovni-ka od prej nismo poznali in ga tudi nismo dobili v roke. Jasno pa je, da se je v plura-listični skupščini veliko gra-dilo tudi na poslovniških

ugovorih. Bil je dolg dan, sam sem bil za predsednika zbora občin izvoljen ob šti-rih zjutraj. Spomini so lepi, ob tem pa se je bilo treba na povsem nov način prilagaja-ti in delati na najboljši mo-žni način,« se spominja Ivo Bizjak maratonskega usta-novnega zasedanja takratne skupščine.

Tokrat so se zaradi poseb-nih razmer ob obletnici z zdajšnjim predsednikom dr-žavnega zbora (DZ) srečali le predsedniki tedanjih skup-ščinskih zborov. Zanimalo

nas je tudi, ali tedanji poslan-ci nemara še vzdržujejo med-sebojne stike. Ivo Bizjak pra-vi: »Ideja je bila, tudi sam sem jo podpiral, da bi se ob tridese-tletnici ustanovnega zaseda-nja zbrali vsi še živeči poslan-ci takratne skupščine. Zaradi

okoliščin to ni bilo mogoče. Lepo pa je, da je predsednik DZ naredil simbolično, v tem času edino možno potezo in je povabil predsednike vseh treh zborov, kar je tej oble-tnici dalo neko težo. Poslan-ci zbora občin, ki sem ga tak-rat vodil, pa se enkrat letno še vedno srečujemo. Ni nas več toliko, veliko se jih je že poslo-vilo, a vztrajamo v tej tradiciji in ohranjamo stike, kar je pri-ložnost za obujanje spomi-nov in za srečanje. Pridemo iz različnih političnih usme-ritev tedanjega časa, kar je lepo dejstvo, ki pomeni, da če-tudi smo si bili kdaj navzkriž, nam je uspelo ohraniti dobre medsebojne odnose.«

Kakšen pa je sogovorni-kov pogled na današnjo par-lamentarno prakso? »Parla-mentarna praksa je odvisna od ljudi, ki so izvoljeni in od-govorni za sprejemanje od-ločitev. Vedno sem se čudil, ko sem gledal nazaj, koliko odločitev in predpisov nam je uspelo sprejeti v dveh le-tih in pol, in to v tridomni

skupščini, kjer smo mora-li na koncu v vseh treh zbo-rih sprejeti enako besedi-lo, pri čemer zbori niso bili enako sestavljeni, bilo je ve-liko usklajevanj. Iz tistega obdobja je pomembno, da je se nam je kljub razlikam us-pelo dogovoriti. Več tega bi pričakoval tudi danes. Dia-loga in medsebojnega spo-štovanja med poslanci se mi zdi, je včasih nekoliko pre-malo,« razmišlja Bizjak. V preteklosti je bil v politiki najprej poslanec (izvoljen v stranki SKD), zatem pa tudi

minister in prvi varuh člove-kovih pravic. Nazadnje je bil direktor direktorata za pra-vosodje in notranje zadeve v generalnem sekretariatu Sveta EU. Danes, pravi, se ukvarja s svetovanjem, pre-težno na Zahodnem Balka-nu, lani je veliko delal v Al-baniji. »Imam izkušnje in sem vesel, če jih prepozna-jo in lahko pomagam, ni pa to več redno delo. Takšne iz-zive sprejemam, da osvežu-jem poznavanje, ki ga imam od prej, s tem, kar se novega dogaja,« pojasni Ivo Bizjak.

Bili so posebni časiPredsednik državnega zbora Igor Zorčič je priredil sprejem ob tridesetletnici ustanovnega zasedanja večstrankarske skupščine Republike Slovenije. Udeležila sta se ga takratna predsednika družbenopolitičnega zbora Ludvik Toplak in zbora občin Ivo Bizjak.

Ivo Bizjak / Foto: Tina dokl, arhiv GG

Za predsednika družbenopolitičnega zbora je bil maja 1990 izvoljen Ludvik Toplak, zbora združenega dela Jože Zupančič in zbora občin Ivo Bizjak, predsednik tridomne skupščine je postal dr. France Bučar.

Ana Šubic

Kranj – Tudi izvajalci frizer-skih in kozmetičnih storitev ter njihove stranke mora-jo v času epidemije upošte-vati navodila Nacionalne-ga inštituta za javno zdrav-je (NIJZ). Kako je to videti v praksi?

»Opremili smo se z ma-skami, razkužili, nakupi-li smo vizirje, zaščitna oča-la in ogrinjala za enkratno uporabo,« je pojasnila Ja-nja Bešter Leban, lastnica Frizerskega studia Levček v Centru Kranja. Prvi dan, ko je bil naval po vseh fri-zerskih salonih, so stran-ke pri njih čakale tudi po tri ure. Ker naročanja strank po telefonu v salonu Levček že prej ni bilo, so uvedli vr-stni red s številkami. Odzi-vi strank so bili po besedah lastnice pozitivni, saj so lah-ko vmes spili kavo ali šli po opravkih. Zaradi majhne površine salona lahko dela le ena frizerka z eno stran-ko. »Po vsaki stranki mora-mo delovni prostor in upo-rabljeno opremo razkužiti. Podaljšali smo delovni čas,

da nam uspe priti na zeleno vejo in da lahko delamo vse zaposlene, sicer bi ena mo-rala ostati na čakanju,« je razložila Bešter Lebanova.

Opozorila je še na nekaj pomanjkljivosti glede na-vodil za izvajanje frizerskih storitev. Po njenem bi bilo dovolj, da bi bile maske ob-vezne le za stranke. »Naše delo je natančno in ko si na-denemo masko, očala in pri določenih strankah še vizir, ne vidimo nič, vse je zaroše-no in nevarno za ureznine. Tudi to, da mora biti med strankami dva metra, se mi zdi nerealno, saj imamo vsi maske.«

Prostore čistijo tudi energetsko

Mojca Zaplotnik Jamnik, lastnica kranjskega kozme-tičnega salona Studio Ma, pravi, da so pri njih že prej imeli zelo visoke higienske standarde, zato jim pred-videni ukrepi ne prinaša-jo velikih sprememb. Raz-kuževanju so že prej posve-čali posebno pozornost, so pa pri tem sedaj še bolj do-sledni, saj razkužujejo vse,

česar so se dotikale zaposle-ne in njihove stranke, tudi POS-terminale za plačeva-nje s karticami, razkuževa-nje kljuk je še pogostejše ... Skrbijo celo za energetsko čiščenje prostorov. Za stran-ke so namestili dodatna raz-kužila, na vhodna vrata pa nalepili masko, da jih spom-nijo na njihovo uporabo. »Stranke po novem naroča-mo na daljše obdobje, da se ne srečujejo in da ne priha-ja do čakanja v čakalnici,« je razložila.

Zaščitne maske so pri delu uporabljale že prej, so jim pa tuji vizirji. »So pripo-ročeni, a je določene storitve z njim težko opravljati,« je opozorila. NIJZ do umiritve epidemije odsvetuje ličenja obraza in podaljševanja tre-palnic. »To razumem tako, da so nam, strokovnjakom, zaupali, naj sami iz svoje prakse in poznavanja strank presodimo, ali bomo stori-tev lahko varno opravili,« je pojasnila Mojca Zaplotnik Jamnik in dodala, da pri njih ne izvajajo permanentnega ličenja, pri katerem je večja možnost okužbe.

Naval so pričakovali

Tudi v Sprostitvenem stu-diu Sara v Radovljici sledijo navodilom NIJZ, da skrbijo za svojo varnost in varnost strank, je povedala lastni-ca Sara Mencinger. »Po po-novnem odprtju je bil naval strank pričakovan, saj smo imele klice že ves čas epide-mije, a žal z delom nismo smeli začeti prej. Največji problem so bile za nas stran-ke z medicinsko pediku-ro, ki imajo resnično težave in smo jih sprejele najprej. Smo pa stranke kljub nava-lu uspešno razporedile čez celoten delovnik in si tudi zagotovile čas, potreben za razkuževanje,« je razložila.

Izvajajo vse svoje storitve, a z določenimi prilagoditva-mi. Uporabljajo vso zašči-tno opremo in pazijo, da je v salonu samo ena stranka oz. da se stranke med seboj ne srečujejo. Poudarila je, da so se uspešno prilagodili na sistem dela v času epidemi-je in da ne zaznavajo bistve-ne razlike, saj da so že prej podobno skrbeli za čistočo in dezinfekcijo v salonu.

»V teh časih je prav, da smo pazljivi, da skrbimo za zdravje in prilagodimo delo, kakor je le možno. Če bomo pazili, nam ne bo treba po-novno zapirati salonov, kar bi za nas predstavljalo po-noven izpad dohodka,« je še opozorila.

Čakali tudi po tri ureZ minulim tednom so po slabih dveh mesecih vrata znova odprli tudi frizerski in kozmetični saloni, kar so mnogi že težko čakali.

Tudi pri frizerskih in kozmetičnih storitvah je treba spoštovati samozaščitne ukrepe. / Foto: Gorazd Kavčič

Radovljica – Od včeraj so spet mogoči obiski v Domu dr. Janka Benedika v Rado-vljici, seveda pod posebnimi pogoji. Za nepokretne oskr-bovance so obiski dopoldan med 9.00 in 11.30, za druge popoldan med 14. in 17. uro. Stanovalce lahko posamezno obiščejo le najožji družinski člani ali stalni prostovoljci, seveda po predhodni najavi; če bo le mogoče, se bodo srečevali zunaj ob domu, v primeru slabega vremena pa v avli. Pred vstopom v dom morajo obiskovalci predložiti izjavo o zdravstvenem stanju in se seveda držati tudi vseh drugih varnostnih ukrepov.

Spet obiski tudi v domu starejših

Radovljica – Muzeji rado-vljiške občine bodo na vrtu Šivčeve hiše v sodelovanju s Stripburgerjem v ponedeljek, 18. maja, pripravili razstavo Sekira v medu: stripi po mo-tivih panjskih končnic, s ka-tero obeležujejo tudi 20. maj – svetovni dan čebel. Na vrt Galerije Šivčeva hiša vabijo po 10. uri. Isti dan, torej 18. maja, ko je tudi mednarodni muzej-ski dan, vabijo še v Čebelarski muzej, Mestni muzej, Kovaški muzej in Galerijo Šivčeva hiša. Vstop bo povsod prost.

Ob svetovnem dnevu čebel

8 Gorenjski glastorek, 12. maja 2020

info@g-glas.si

Jasna Paladin

Mekinje – Kamnik vsako leto privabi več turistov in preno-čišča v mestu so več kot do-brodošla. Mekinjski samo-stan je bil pod okriljem ur-šulink že znana lokacija za duhovne vaje, da bo v njem možno prenočiti, pa se je od-ločila tudi Občina Kamnik, ko je samostan prešel v nje-no last.

Prav v delu, imenovanem Marijin dom, kjer so nekdaj že bila ležišča za mlade ude-ležence duhovnih vaj, so že lani uredili prvih šest sob in v njih ponudili 21 ležišč, a pov-praševanje je bilo vedno več-je, zato so svetniki Javnemu zavodu Mekinjski samostan z nedavnim rebalansom pro-računa zagotovili dodatni de-nar za novo investicijo v pre-nočišča. »Ko smo lani ponu-dili prvih šest sob, se je izka-zala potreba po večjem šte-vilu ležišč. Glede na povpra-ševanje pa smo spoznali, da oprema sob samo s pogradi ni zanimiva, zato bodo pre-novljene sobe v večini opre-mljene z 'navadnimi' pos-teljami, dve bosta imeli tudi možnost dodatnih ležišč. Vsaka soba ima tudi pisalno mizo s stolom ter večina tudi udoben počivalnik. Sobe bi morale biti že končane, ven-dar je vmes prišla epidemi-ja, zaradi česar še vedno ča-kamo dostavo in s tem mon-tažo naročenega pohištva. Po zadnjih informacijah naj

bi 18. maja že lahko prevzeli naročeno blago, in tako bodo sobe na voljo že konec mese-ca maja. Po ureditvi bo tako na voljo do 60 prenočišč v 17 sobah. Pet sob bo imelo

lastne kopalnice, gostje osta-lih 16 pa bodo uporabljali šest skupnih kopalnic, v kate-rih sta po dva tuša in dve stra-nišči ter dva umivalnika,« nam je investicijo predstavi-la direktorica Javnega zavo-da Mekinjski samostan Ire-na Gajšek, ki poudarja, da so se pri prenovi načrtno odlo-čili opremo in število postelj prilagoditi tako, da se ohra-nja duh preteklosti. »Tako so sobe še vedno kot 'celice', ki nudijo mir, tišino, spokoj-nost in nimajo sodobnih mo-tilcev, kot so televizije, raču-nalniki, klimatske naprave in podobno. Kot take so pri-merne za vse, ki si želijo nove izkušnje in se želijo vrniti v

stare čase, ko so imeli druže-nje, medsebojna komunika-cija in spoznavanje večjo ve-ljavo kot popolna zasebnost v objemu sodobne tehnolo-gije.«

Vse rezervacije meseca marca in aprila so bile zara-di epidemije odpovedane. Ta je zahtevala svoj davek tudi v prihajajočem juniju in začetku julija, ko so ime-li razprodane vse spalne ka-pacitete in večino dvoran in zaradi česar so tudi pohite-li z ureditvijo dodatnih sob. Nove rezervacije pričakujejo v prihajajočih mesecih, ven-dar bodo sprva ponudili le število prenočišč v skladu z vladnimi priporočili.

Prenočišča iz »starih časov«V Mekinjskem samostanu so lani uredili šest sob z enaindvajsetimi posteljami, ker pa je bilo povpraševanje turistov vedno večje, jih bodo v kratkem lahko ponudili že šestdeset.

Del Mekinjskega samostana bo namenjen prenočiščem, pri katerih pa si želijo ohraniti duh starih časov.

Mošnje – Kar osem sobot zapored so v Mošnjah med tre-tjo popoldan in sedmo zvečer iz zvočnikov in pod sloganom Ostan' doma po vsej vasi predvajali glasbene želje. Akcijo so to soboto pripravili še zadnjič ter obenem z nagovorom predsednika sveta krajevne skupnosti Dušana Jelovčana in radovljiškega župana Cirila Globočnika obeležili še krajevni praznik. Letos namreč mineva 75 let, odkar so se 13. maja 1945 Mošnjani vrnili iz izgnanstva, nazaj domov v vas, ki so jo aprila leta 1944 Nemci popolnoma izpraznili, delno pa tudi požgali.

Zaključek akcije in krajevni praznik

Predsednik sveta KS Mošnje Dušan Jelovčan, radovljiški župan Ciril Globočnik in predsednica Turističnega društva Mošnje Damjana Pangerc

Simon Šubic

Hrastje – Nedavno večkra-tno onesnaženje reke Save v Hrastju z modro galico, ki so jo v javno kanalizacijo iz-pustili v enem od podjetij v Industrijski coni Hrastje, je bilo zelo zgovorno opozo-rilo, da je na območju, kjer Mestna občina Kranj (MOK) načrtuje 28 hektarjev veliko poslovno cono, sistem javne kanalizacije neustrezen. To priznavajo tudi na občini, a obenem opozarjajo, da to ne opravičuje onesnaženja, za katero pa so – zanimivo – prvič izvedeli šele od nas.

»Občine smo res dolžne graditi in zagotoviti ustre-zno odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Vendar to ne pomeni, da se v že zgrajene

kanale lahko stekajo indu-strijske ali druge potencial-no nevarne odpadne vode, ki v to kategorijo ne sodijo. Območje Industrijske cone Hrastje je sicer povezano z mešanim kanalom, vendar so vsi subjekti na tem ob-močju dolžni svoje odpa-dne vode pravilno shranje-vati, čistiti oziroma odvaja-ti skladno z zakonodajo,« so pojasnili.

MOK bo sicer fekal-no in meteorno kanaliza-cijo na območju poslov-ne cone Hrastje reševal v okviru priprave Občinske-ga podrobnega prostorske-ga načrta (OPPN) Hrastje. »Prostorski akt je v fazi priprave za pošiljanje za prva mnenja nosilcem ure-janja prostora. Predvidoma

naj bi bil sprejet do konca leta 2020, če ne bo nepred-videnih okoliščin. Po spre-jetju OPPN se lahko prido-biva gradbeno dovoljenje za izgradnjo infrastrukture na območju Industrijske cone Hrastje. Dejanska izved-ba infrastrukture pa je od-visna tudi od proračunskih sredstev, sofinanciranja dr-žave in EU ter poslovnih su-bjektov, ki bodo gradili svo-je kapacitete na območju OPPN Hrastje,« so razložili.

Na občini še napoveduje-jo, da bosta Komunala Kranj in medobčinski inšpekto-rat preverila urejenost od-voda odpadnih vod iz vseh objektov v coni Hrastje. »La-stniki, ki imajo industrijske odpadne vode, bodo mora-li zgraditi čistilne naprave,

kajti tudi ko bo kanal zgrajen in zaključen s čistilnimi na-pravami, tako onesnaženih voda ne bodo smeli odvaja-ti v javno kanalizacijo brez predhodnega čiščenja,« po-udarjajo.

Spomnimo: V Hrastju je v marcu in aprilu najmanj trikrat prišlo do onesnaže-nja Save z modro galico. Dvajsetega aprila so gasilci ugotovili, da je bilo vir one-snaževanja družinsko pod-jetje Luznar. V podjetju so za Gorenjski glas pojasni-li, da je do izlitja razredčene modre galice, ki nastaja ob jedkanju tiskanega vezja, v greznico podjetja in od tam naprej v reko Savo prišlo za-radi človeške napake in so ta-koj, ko so bili o tem obveš-čeni, tudi ustrezno ukrepali.

Nova kanalizacija ob širitvi coneNa Mestni občini Kranj napovedujejo, da bosta Komunala Kranj in Medobčinski inšpektorat Kranj preverila urejenost odvoda odpadnih vod iz vseh objektov v Industrijski coni Hrastje.

Vilma Stanovnik

Kranj – Kar 14 točk dnevne-ga reda je na sporedu 15. seje Mestnega sveta Mestne ob-čine Kranj, ki bo jutri znova potekala v sejni sobi kranj-ske občine. Med drugim se bodo svetniki pogovarjali o porabi sredstev proračun-ske rezerve v zvezi z epide-mijo, ponovno pa bodo tudi odločali o sklepu o oprostitvi plačila najemnin za prosto-re v lasti občine in krajevnih skupnosti, ki je bil sprejet na aprilski dopisni seji. Zaradi sprejema zakona o zagoto-vitvi dodatne likvidnosti go-spodarstvu za omilitev pos-ledic epidemije covida-19, ki drugače ureja institut op-rostitve najemnin, je župan Matjaž Rakovec namreč za-držal objavo sklepa zaradi njegove nezakonitosti, na jutrišnji seji pa bo svetni-kom predlagal, da tega skle-pa ne sprejmejo.

Po odstopu svetnikov liste Zoran za Kranj Tanje Gra-onja Krstev in Roberta Kra-njca bodo svetniki glasovali o mandatih Gašperja Peter-ca in Gordane Grobelnik, ki naj bi bila nova svetnika z lis-te Zoran za Kranj.

Svetniki naj bi vendar-le imenovali tudi direktor-ja javnega zavoda Gasil-sko reševalne službe Kranj. Kot je znano, so se po de-cembrskem razpisu za to mesto javili trije kandidati,

razpisna komisija (vmes je odstopil predstavnik delav-cev v svetu zavoda Pavel An-drejc) pa je ugotovila, da vsi trije prijavljeni kandidati iz-polnjujejo pogoje za zased-bo delovnega mesta. Po iz-birnem postopku so župa-nu Matjažu Rakovcu pre-dlagali, da za direktorja za mandatno obdobje štirih let predlaga sedanjega vršilca dolžnosti direktorja Toma-ža Vilfana.

Na seji naj bi govorili tudi o uvedbi postopka za razre-šitev direktorja Zavoda za tu-rizem in kulturo Kranj To-maža Štefeta, ki mu očitajo, da pri svojem delu ni ravnal po predpisih in splošnih ak-tih zavoda, da neutemeljeno ni izvršil sklepov zavoda in da je malomarno opravljal svoje dolžnosti.

Svetniki naj bi na jutriš-nji seji glasovali tudi o spre-membah in dopolnitvah sta-tuta Mestne občine Kranj, zaključnem računu prora-čuna za lansko leto in lan-skem poslovanju javnih za-vodov. Prav tako naj bi spre-jeli odlok o razveljavitvi Od-loka o javno-zasebnem par-tnerstvu za gradnjo telovad-nice, šestih učilnic in več-namenskega prostora pri Osnovni šoli Staneta Žagar-ja in nekatere druge odloke. Govorili naj bi tudi o pristoj-nosti in načinu delovanja Komisije za pobude in pri-tožbe občanov.

Spet o oprostitvi najemninPo štirih dopisnih sejah bodo kranjski mestni svetniki jutri znova sedli v sejno sobo ter obravnavali več pomembnih zadev.

»Tako so sobe še vedno kot 'celice', ki nudijo mir, tišino, spokojnost in nimajo sodobnih motilcev, kot so televizije, računalniki, klimatske naprave in podobno. Kot take so primerne za vse, ki si želijo nove izkušnje in se želijo vrniti v stare čase.«

www.gorenjskiglas.si

Suzana P. Kovačič

V času, ko so osebni stiki zaradi epide-mije onemo-gočeni, je

pomembno, da je bolnikom in njihovim svojcem pomoč prostovoljcev in strokovnja-kov dostopna tudi po telefo-nu, zato je Društvo onkolo-ških bolnikov Slovenije uve-dlo brezplačno telefonsko svetovanje in pogovor za bolnike z rakom. Onkofon deluje na telefonski številki 080 23 55, in sicer vsak dan med 9. in 17. uro.

Zagotovljena anonimnost

Telefonska pomoč je dosto-pna vsem, anonimnost pa, kot poudarjajo v društvu, klicateljem zagotavlja obču-tek varnosti in zato lažje spregovorijo o svojih naj-globljih čustvih, stiskah in dvomih. Prostovoljci jim hkrati posredujejo še druge informacije.

Temelj društva program Pot k okrevanju

Društvo onkoloških bolni-kov Slovenije ima več kot tridesetletne izkušnje s pomočjo bolnikom z

rakom, ki jo izvajajo prosto-voljci z osebno izkušnjo raka v okviru programa Pot k okrevanju, za kar so tudi posebej usposobljeni. Poleg njih so bolnikom na voljo tudi strokovnjaki psihologi in psihoonkologinja. »Pot k okrevanju je temelj-ni program našega društva, namenjen bolnikom in nji-hovim svojcem. Izkušnje individualnih in skupinskih pomoči kažejo, da so moč-na opora bolnikom z rakom, in zato jim jih želimo še bolj približati z Onkofo-nom. Zahvaljujem se vsem prostovoljcem, ki nesebično

delijo svoj čas in izkušnje z bolniki ter skupaj z njimi ustvarjajo prijaznejši čas diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije,« je povedala Ana Žličar, predsednica Društva onkoloških bolni-kov Slovenije. Poslanstvo društva je nuditi oporo bolnikom in svojcem, širiti znanje o raku ter ozave-

ščati bolnike o pomembnosti aktivnega sodelovanja pri zdravljenju in celostni reha-bilitaciji s spodbujanjem in njihovim vključevanjem v programe samopomoči. Načelo samopomoči temelji na dejstvu, da si ljudje z ena-ko izkušnjo bolezni in s podobnimi težavami najlaže zaupajo stiske in si nudijo

oporo. »Za rakom sem zbo-lela leta 2013. V poplavi napotkov, ki smo jih bili bol-niki deležni z vseh strani, so mi poleg podpore družine in zdravstvenega osebja zelo pomagali pogovori s prijatel-jico, ki je raka prebolela pred menoj. To me je po konča-nem zdravljenju opogumilo, da sem se vključila v delo društva, da bi z lastno izkuš-njo bolnik bolniku pomagala lajšati stiske in iskati rešitve za premagovanje težav na poti okrevanja,« je izkušnjo delila podpredsednica druš-tva in prostovoljka Breda Brezovar Goljar.

Bolniki s podobno izkušnjo si lažje zaupajoDruštvo onkoloških bolnikov Slovenije je uvedlo nov način svetovanja in pogovora z onkološkimi bolniki. Brezplačni pogovor in svetovanje po telefonu Onkofon izvajajo prostovoljci z izkušnjo raka in strokovnjaki.

Onkofon deluje na telefonski številki 080 23 55, in sicer vsak dan med 9. in 17. uro. Na klice odgovarja več kot dvajset strokovno usposobljenih prostovoljcev z osebno izkušnjo raka in strokovnjakov, ki dobro poznajo in razumejo stiske bolnikov.

Po začasni prekinitvi izva­janja storitev ob uvedbi ukrepov zaradi epidemije v Nado centru zdravja v Ljub­ljani, evropskem centru za dekompresijsko terapijo hr­btenice, ponovno začenjajo delati. Prav se jim zdi, da se upoštevajo uradna navo­dila in priporočila vlade ter stroke, zato delo s strankami vzpostavljajo postopoma in pod pogoji, ki zagotavljajo dobro počutje in obenem maksimalno zaščito pred okužbo z novim virusom.Trenutno že izvajajo trak­cijo, to je metoda razteza­nja vratne oziroma ledvene hrbtenice. Preden jih stran­ka obišče, se najprej pogo­vorijo po telefonu. V enem prostoru sta hkrati samo en fizioterapevt in stranka. Vsa­kemu ob vstopu izmerijo telesno temperaturo, obve­zno je temeljito umivanje rok. Potem gre stranka v gar­derobo, kjer se preobleče, in zatem v prostor, kjer poteka terapija. Pomembno je, da za vsako stranko temeljito

prebrišejo in razkužijo povr­šine ter prostor prezračijo. Med eno in drugo stranko je pol ure razmika, tako se niti ne srečata, pred prihodom naslednje stranke dezin­fekcijo ponovijo. Protokol je zahteven, a v Nado centru zdravja želijo pomagati lju­dem s težavami v hrbtenici, ki so se v času stroge karan­tene nakopičile, zdravila pa, kot vedno poudarijo, niso prava rešitev, ker ne odpra­vijo vzroka bolečin.Na čas, ko bodo lahko spet začeli izvajati dejavnosti, so se v Nado centru v Ljublja­

ni začeli pripravljati že, ko je bila epidemija covida­19 pri nas na vrhuncu. Tako so sproščanje ukrepov pričaka­li pripravljeni in tudi stranke so se hitro začele vračati. Ob ugodni epidemiolo­ški sliki pričakujejo, da bodo okrog prvega junija že zače­li opravljati tudi preglede hrbtenice oziroma terapije za odpravljanje z njo pove­zanih težav, ki jih izvaja priz­nani magister fizioterapije Bernard Nikšić ­ Nado. Po varnih korakih bodo uvajali klasično fizioterapijo, masa­že ...

Prva pomoč za hrbtenicoV Nado centru zdravja v Ljubljani ponovno izvajajo trakcijo, to je metoda raztezanja vratne oziroma ledvene hrbtenice. Ob ugodni epidemiološki sliki covida-19 bodo postopoma začeli ponovno uvajati še druge storitve.

NA

DCO

CEN

TER

ZDRA

VJA

D.O

.O.,

ZALO

ŠKA

CES

TA 1

67, L

JUBL

JAN

A

Foto

: Pri

mo

ž Pi

čuli

n

IMATE BOLEČINE V HRBTU?

MI IMAMO REŠITEV!

Neoperativna Dekompresijska Terapija Hrbtenice (DTH) zdravi:

DTH - znanstveno dokazana kot najbolj učinkovita terapija pri degerativnih spremembah na hrbtenici.

√ bolečine v hrbtenici√ diskus hernijo√ spondilolistezo√ skoliozo√ mravljince v rokah in nogah

√ išias√ degenerativne spremembe diska√ vrtoglavico in glavobole√ artrozo majhnih sklepov√ športne poškodbe

CENTER ZA DEKOMPRESIJSKO TERAPIJO HRBTENICE V SLOVENIJI

PON–PET, 08:00–17:00+386(0)1 235-1-999Zaloška cesta 167, LJUBLJANA • info@nado.si • www.nado.si

Aktualno

10 Zdravje & lepota, torek, 12. maja 2020

www.gorenjske-lekarne.si, info@gorenjske-lekarne.si

Lekarniške enote: Zlatorog, Bohinjska Bistrica, Cerklje, Gorenja vas, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Kropa, Lesce, Planina, Planina II, Podlubnik, Preddvor, Primskovo, Radovljica, Stražišče, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica

Farmakoinformativna služba, Galenski laboratorij, Kontrolno analizni laboratorij

Homeopatska zdravila za samozdravljenje - Za svetovanje se predhodno naročite.

Gor

enjs

ke le

karn

e, G

ospo

svet

ska

ulic

a 12

, K

ranj

Farmacevtov nasvet iz Gorenjskih lekarn

Obdobje epidemije z novim koronavirusom od nas terja mnogo pri-lagoditev. V vsem tem času pa ne smemo pozabiti tudi na ostale, zlasti kronične bolezni. Najpomembnejši dejavnik tveganja za huj-ši potek bolezni covid-19 je starost. Poleg starosti pa je pomembna tudi soobolevnost, saj so pridružene bolezni in stanja lahko vzrok poslabšanja bolezni ob obolenju s covid-19, še posebej visok krvni tlak in sladkorna bolezen. Zato je izredno pomembno, da tudi v tem času kronični bolniki pazijo na pravilno in dosledno jemanje zdravil. S tem prispevajo k dobri urejenosti kronične bolezni.

Kronični bolniki naj ne pozabijo na redno jemanje zdravil

Za osebe s sladkorno boleznijo je v obdobju epidemije zelo pomembno, da imajo ustrezno urejen krvni sladkor. Diabetologi so podali mnenje, da osebe s sladkorno boleznijo niso bolj dovzetne za okužbo, vendar pa je pri njih, ko zbolijo, potek bolezni lahko hujši. Dobra urejenost krvnega sladkorja je pomembna tako zaradi nepo-srednega učinka na pljučni epitelij kot tudi za dober imunski odziv. Ob začetku epidemije smo se tudi farmacevti pogosto srečeva-li z bolniki, ki imajo za zdravljenje srčno-žilnih bolezni predpisa-na zdravila iz skupine zaviralcev ACE in sartane. Podatki iz medijev o vplivu na potek bolezni covid-19 so jih prestrašili in nekateri so tudi prenehali jemanjeti ta zdravila. Stališče stroke je, da trenutno niso znani zanesljivi podatki, ki bi potrjevali vpliv teh zdravil na potek bolezni covid-19, zato naj bolniki tudi zdravila iz omenjenih skupin jemljejo kot do sedaj.Med epidemijo morajo biti previdnejši tudi alergiki in težki astma-tiki.  Po navedbah alergologov ljudje z alergijami sicer niso bolj izpostavljeni okužbi z novim koronavirusom kot tisti brez alergij. Nekaj negotovosti lahko povzroči spomladi pogosti alergijski rini-tis ali seneni nahod, ki ima lahko simptome podobne virusnim oku-žbam dihal, tudi začetni fazi covida-19. Vseeno pa je kar nekaj raz-lik – pri alergijskem rinitisu ali senenem nahodu praviloma ni pri-sotna povišana telesna temperatura, slabo počutje ali kašelj kot pri večini virusnih okužb dihal. Motnje voha pa so pogosto na splošno prvi simptom covid-19, pri senenem nahodu pa je popolna izguba voha izjema in je posledica neprehodnosti nosu. Za osebe, ki imajo poleg alergijskega rinitisa tudi astmo, je pomembno, da redno jem-ljejo preprečevalna zdravila za astmo. Astmatiki imajo namreč lah-ko ob okužbi z novim koronavirusom zvišano tveganje za poslabša-nje in potek covida-19. Dosledno jemanje zdravil seveda velja tudi za ostale s kroničnimi boleznimi pljuč (npr. KOPB).

Lahko zdravila vplivajo na poslabšanje bolezni covid-19?

Za določena zdravila še ni povsem jasno, ali lahko vplivajo na potek covida-19. Ena izmed takih je tudi skupina nesteroidnih antirevma-tikov (NSAR), med katere med drugim spadajo ibuprofen, acetilsa-licilna kislina in naproksen, ki se dobijo v lekarnah tudi brez recep-ta. Revmatologi so podali mnenje, ki mu sledi tudi ostala stroka, da se v času širjenja covid-19 povišano telesno temperaturo in blage bolečine lajšajo s paracetamolom kot zdravilom izbora. Pri poslab-šanju revmatološke bolezni, ki se v prvi vrsti zdravi z NSAR, pa naj se

bolniki držijo navodil revmatologa. Tudi ostalih zdravil, ki lahko vpli-vajo na potek bolezni ali se o tem domneva, bolnik sam ne sme uki-njati. Navodilo lahko poda le zdravnik.

Kaj mora med epidemijo vedeti vsak kronični bolnik?

V obdobju epidemije je torej pomembno, da bolniki še posebej sle-dijo navodilom za ustrezno jemanje zdravil. Dostopnost zdravstve-nih ustanov je v tem času nekoliko okrnjena, zato naj bolnik dobro spremlja urejenost bolezni (na primer z rednejšimi meritvami krv-nega tlaka ali glukoze in zapisovanjem meritev). Bodite zelo pozorni na spremembe svojega počutja, zlasti na izrazito poslabšanje sim-ptomov – takrat hitro poiščite zdravniško pomoč. Svetujemo pre-gled stanja zalog in skrb za ustrezne zaloge zdravil v domačem oko-lju. Po nepotrebnem si ne delamo velikih zalog zdravil in se izogiba-mo nepotrebnim obiskom zdravnika ali lekarne. V lekarnah je tudi v tem obdobju dobava zdravil potekala vsakodnevno. V mesecu maju smo v lekarnah začeli ustaljen urnik dela (razen noč-ne dežurne službe). Obiščete nas lahko tudi za strokovni pogovor o pravilnem jemanju zdravil ali priprave seznama zdravil, ki je lahko v pomoč tudi svojcem oziroma skrbnikom ob dvigu bolnikovih zdra-vil v lekarni.

Polona Gabrovšek, mag. farm.

Med epidemijo ne pozabimo na druge bolezni

Urša Peternel

Mednarodni dan higie-ne rok obe-l ežu jemo 5. maja, ta

dan pa vsako leto obeležijo tudi v Splošni bolnišnici Jesenice. Kot poudarjajo, se je v času epidemije pokaza-lo, kako pomembno je pra-vilno umivanje in razkuže-vanje rok. Letos je tema kampanje Ohranimo življe-nja: očistimo roke! "Glavni cilj kampanje med-narodnega dne higiene rok je prepoznati, da je umiva-nje rok eden najbolj učin-kovitih ukrepov, ki jih lahko

izvedemo za zmanjšanje širjenja patogenov in prep-rečevanje okužb, vključno z virusom, ki povzroča covid-19. Zdravstveni delav-ci in vsi zaposleni v zdravs-tvu igrajo pomembno vlogo pri preprečevanju okužb z rednim in pogostim umiva-njem in razkuževanjem rok," so poudarili. Kot so dodali, naj bi dan higiene rok ljudi po vsem svetu spo-dbudila, da izboljšajo upoš-tevanje higiene rok v zdrav-stvenih ustanovah in tako zaščitijo zdravstvene delav-ce in paciente pred okužba-mi. Pravilno umivanje in razkuževanje rok lahko reši življenje, še poudarjajo.

Mednarodni dan higiene rokV času epidemije se je še posebej pokazalo, kako pomembno je pravilno umivanje in razkuževanje rok. Lahko reši življenje.

Suzana P. Kovačič

V Bolnišnici za ginekologijo in p o r o d n i š t v o (BGP) Kranj je znova dovolje-

na prisotnost zdravega spremljevalca pri porodu, par mora predhodno izpol-niti izjavo, ki je objavljena na bolnišnični spletni stra-ni. Še naprej pa veljajo stro-gi preventivni ukrepi za preprečevanje širjenja oku-žbe s koronavirusom. Ginekološkim pacientkam, nosečnicam in porodnicam nudijo možnost video posveta z njihovimi stro-kovnjaki s pomočjo aplika-cije Zoom. Ginekolog je na voljo vsak ponedeljek ob 14. uri. Diplomirana babica odgovarja na vprašanja gle-de priprave na porod in

obravnave poroda vsak pet-ek ob 12. uri. Anesteziolog odgovarja na vprašanja gle-de lajšanja porodne boleči-ne vsako sredo ob 13. uri. Video posveti so v času epi-demije uspešno nadomesti-li osebne posvete, je pove-dala Špela Požun, pomočni-ca direktorja za področje zdravstvene nege. Kot je še dejala, je Društvo Slojenčki bolnišnici s pomočjo dona-torjev priskrbelo EKG-apa-rat, ki ga bodo uporabljali pri diagnostiki delovanja srca pri novorojencih.Z aprilom je zaključila delo pri njih ginekologinja Luci-ja Resman, dr. med.. Njene opredeljene pacientke se lahko oglasijo po e-pošti narocanje@bgp-kranj.si ali po telefonu 04 2082800, da si izberejo drugega zdrav nika.

Tudi video posveti s strokovnjakiIz BGP Kranj: dovoljena prisotnost spremljevalca pri porodu, video posveti, donacija ...

Predstavniki Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj ob prejemu donacije za nov sodoben EKG-aparat

Suzana P. Kovačič

Ne glede na epi-demijo jim je v Univerzitet-nem klinič-nem centru

(UKC) Ljubljana zadnji mesec uspelo opraviti dvaj-set transplantacij, kar je pri-

bližno dvakrat toliko, kot je mesečno povprečje. Ob tem so z doslednim spremljan-jem pomagali transplantira-nim bolnikom premagovati izzive epidemije in dvema bolnikoma s covidom-19, ki sta v posebnem režimu zaradi transplantacije v pre-teklih letih, prilagoditi

potek zdravljenja na način, da sta se brez posledic spo-padla tudi s to okužbo. UKC Ljubljana se vrača tudi k delovanju za čas po umiri-tvi razmer. Posneli so pou-čen filmček o tem, kaj morate vedeti pred priho-dom k njim. Teden pred pregledom se izogibajte sti-

kom in ostanite doma. Na dogovorjeni termin vas pri-čakujejo največ 15 minut prej. Obvezna je uporaba maske, razkuževanje rok, ohranjanje razdalje 1,5 met-ra. Dovoljen je en spremlje-valec, če je oseba slabo pokretna. Po pregledu takoj zapustite stavbo ...

Dvakrat toliko transplantacij

Fo

to: a

rhiv

BG

P K

ran

j

Možganska kap

Zdravje & lepota, torek, 12. maja 2020 11

Javn

i zdr

avst

veni

zav

od M

arib

orsk

e le

karn

e M

arib

or, M

inař

ikov

a ul

ica

6, 2

000

Mar

ibor

Eikozapaentaenojsko kislino (EPK)in dokozaheksaenojsko kislino (DHK),

DHK ima vlogo pri delovanju možganovin ohranjanju vida. PreizkusiteMarifit Omegavit.

Marifit Omegavit vsebuje:

ki imata vlogo pri delovanju srca.

za možgane

za vid

za srce

Izdelek Marifit Omegavit je prehransko dopolnilo.Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo prehrano.

Prebuditešportnika v sebi.

Naredite nekajza svoje zdravje.

/Marifitdopolnila

Poskrbite zasvoje srce.

Visoko prečiščeno ribje olje.

Suzana P. Kovačič

V Sloveniji vsak dan utrpi mož-gansko kap več kot deset oseb (okoli 4500

oseb letno), v Evropi 780 tisoč ljudi letno. »Ocenjuje-jo, da se bo v desetih letih število novo zbolelih pove-čalo za 34 odstotkov. Zaradi učinkovitejšega zdravljenja in boljše oskrbe v bolnišni-cah bo tudi preživetje večje. Posledično jih bo več potre-bovalo pomoč in podporo različnih strokovnjakov na vseh nivojih zdravstvene in socialne službe; 85 odstot-kov bolnikov se iz bolnišnic vrača v domače okolje, brez tuje pomoči jih tam lahko živi le 47 odstotkov. Bolniki in njihovi bližnji so ob vrni-tvi v domače okolje postav-ljeni v drugačne, zanje nove

vloge, soočeni so s spreme-njenimi zahtevami in priča-kovanji. Sistemskih rešitev za spremljanje in podporo bolnikom v kroničnem obdobju po možganski kapi ni,« je opozorila prim. Tat-jana Erjavec, dr. med., pod-predsednica Združenja bol-nikov s CVB Slovenije.

Dejavniki tveganja

Med dejavniki tveganja za možgansko kap je v prvi vrsti visok krvni tlak, sledijo povišane maščobe v krvi, sladkorna bolezen, kajenje, čezmerno pitje alkohola, telesna neaktivnost, stres, onesnaženost okolja, mot-nje spanja. Kot je pojasnila prim. Erjavčeva: »Poseben poudarek je treba nameniti motnji srčnega ritma (atrij-ski fibrilaciji), ki je vzrok za vsako četrto novo nastalo možgansko kap. Ljudje

morajo znati otipati srčni utrip in vedeti, kdaj morajo nujno k zdravniku ob nere-dnem bitju srca. Z zdravlje-njem dejavnikov tveganja in zdravim življenjskim slo-gom lahko zmanjšamo pojavnost možganske kapi. Ob pandemiji so ugotovili, da je število možganskih kapi med mladimi z bolez-nijo covid-19 povečano. Večje je tudi število bolni-kov s trombozami – torej motnjami v strjevanju krvi. Ali to pomeni še en dejav-nik več za možgansko kap, za zdaj ne vemo.«

Prepoznavanje prvih znakov (GROM)

Da preprečimo ali zmanjša-mo posledice možganske kapi, je pomembno, da takoj prepoznamo prve zna-ke kapi in ukrepamo. S poz-navanjem t. i. načela GROM

lahko rešimo življenja in preprečimo trajno invalid-nost; G kot govor – oseba ne more govoriti, govori nejasno ali nerazumljivo, R kot roka – oseba ne more dvigniti roke ali jo zadržati odročeno, O kot obraz – povešen ustni kot in M kot minuta – vsaka minuta šte-je. Če pri osebi opazimo samo enega izmed teh zna-kov, takoj pokličimo 112 in povejmo, da sumimo na možgansko kap.

Vrzeli v oskrbi bolnikov

Prim. Erjavčeva je poudari-la še nekaj ključnih vpra-šanj. Ali se kdo vpraša, kako je 24 ur skrbeti za nepokre-tnega bolnika dan za dnem? Ali vemo, kako ti bolniki preživijo in živijo, ko so svojci v službah? Ali se sprašujemo, koliko denarja porabijo ljudje za osnovno

fizioterapijo, delovno tera-pijo, ko mnogi nimajo niti za dostojno preživetje? »Zato je prav, da kljub vses-plošni obremenjenosti s covidom-19 ali pa prav zara-

di tega mislimo tudi na dru-ge bolezni in kronične bol-nike.«

Letos manj sredstev?

Trenutno v Združenju bol-nikov s CVB Slovenije lah-ko nudijo podporo bolni-kom in svojcem predvsem s telefonskimi pogovori, pisa-njem spodbudnih pisem, deloma na spletnih straneh in s pomočjo računalnikov.

»Žal veliko bolnikov po možganski kapi računalni-kov še ne uporablja. Bolniki z motnjo govora težko komunicirajo po telefonu, veliko je takih, ki slabo sliši-

jo ali imajo težave z mišlje-njem,« je pojasnila pod-predsednica združenja in izrazila še eno skrb: da jim bodo odločevalci zaradi začasno okrnjenih aktivno-sti zaradi covida-19 zmanj-šali težko pridobljena sred-stva za letošnje leto. V zdru-ženju še vedno upajo, da bodo vsaj del dejavnosti na prilagojen način lahko izpe-ljali v preostalem delu leta.

Več kot deset kapi na danDrugi torek v maju praznujemo evropski dan ozaveščanja o možganski kapi. Prireditev, ki jo tradicionalno pripravita Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo (CVB) Slovenije in Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, je letos zaradi covida-19 odpadla, so pa ob dnevu ozaveščanja opozorili tudi na to, da sistemskih rešitev za spremljanje in podporo bolnikom v kroničnem obdobju po možganski kapi ni.

»Leto za letom smo pričakovali sprejem zakona o oskrbi na domu, ki bi zagotavljal timsko obravnavo bolnikov po možganski kapi. Pandemija je v vsej razsežnosti razkrila pomanjkanje negovalnih bolnišnic in vrzeli v oskrbi starejših.«

12 Gorenjski glastorek, 12. maja 2020KULTURA igor.kavcic@g-glas.si

Igor Kavčič

Kranj – Zadnji meseci zara-di koronavirusa in pandemi-je kot posledice minevajo v znamenju zastoja družbene-ga utripa, kot smo ga bili va-jeni. Najbrž ni področja na-šega življenja, ki v teh dneh ne doživlja sprememb, prila-gajanja, premislekov. Podro-čji umetnosti in kulture na-sploh pri tem nista izjemi – niti ko gre za nas, konzumen-te, še toliko bolj pa to velja za ustvarjalce. Pred novimi, še bolje rečeno drugačnimi iz-zivi je tudi gledališče v celotni predstavitveni liniji – od dra-matika prek dramaturga, rež-iserja in drugih sodelavcev pri predstavi do končne podobe, ki jo ustvarijo igralci. Za nas, za publiko. Gledališča v zad-njih mesecih pri tem upora-bljajo različne pristope, veči-noma gre za predvajanje po-snetih predstav na interne-tu in pripravljanje in predsta-vljanje različnih vsebin, pove-zanih z gledališčem.

V času, ko so vrata gledali-šč zaprta za obiskovalce, so unikaten projekt dramske ustvarjalnosti z naslovom Monologi s kavča pripravi-li v Prešernovem gledališču. Kot sporočajo, so z mislijo na petdeseti Teden sloven-ske drame, katerega jubilej-na izvedba je bila že priprav-ljena, a je zaradi omenjenih okoliščin prestavljena v nez-nano prihodnost, pripravili projekt, s katerim prav tako želijo spodbujati gledališko ustvarjanje in izvirno slo-vensko dramatiko.

Za kaj gre? Projekt Mo-nologi s kavča je premier-ni omnibus osmih kratkih monologov, ki jih je napi-salo osem priznanih slo-venskih dramatikov in dra-matičark mlajše in srednje

generacije: Simona Hamer, Rok Vilčnik - rokgre, Nejc Gazvoda, Kim Komljanec, Simona Semenič, Varja Hr-vatin, Tjaša Mislej in Peter Rezman. Dejstvo, da jih je polovica od njih za svoja be-sedila v preteklosti že prejela tudi Grumovo nagrado, dva tudi po večkrat, izbor dela še plemenitejši.

Izbrani avtorji pripravljajo monologe za osem igralcev Prešernovega gledališča, ti pa jih bodo pod režijskim vod-stvom Maše Pelko in Luke Marcena interpretirali in po-sneli »na domačem kavču«. Dodaten izziv je bil vsekakor žreb avtorsko-igralskih dvoj-cev, ki ga je opravila direkto-rica gledališča Mirjam Drnov-šček. In kdo piše za koga? Po žrebu sta se sicer člana dveh parov med seboj zamenjala, v končnem izboru pa so dvojci naslednji: Rok Vilčnik - rokg-re je napisal besedilo za Ve-sno Jevnikar, ki je včeraj od-prla projekt Monologi s kav-ča, v nadaljevanju pa se bodo zvrstili še duet Simone Ha-mer in Miha Rodmana, ak-tualna Grumova nagrajenka

Tjaša Mislej piše za Blaža Setnikarja, Varja Hrvatin za Vesno Slapar, Simona Seme-nič za Aljošo Ternovška, Kim Komljanec ustvarja besedilo za Vesno Pernarčič, Nejc Ga-zvoda za Boruta Veselka in Peter Rezman za Darjo Rei-chman.

»Idejo za projekt je dala dramatičarka in Grumova nagrajenka Simona Hamer – in glede na situacijo in od-padli Teden slovenske dra-me ter dramske delavnice smo njeno pobudo odprtih rok sprejeli, saj ima tak pro-jekt svoj pravi domicil lah-ko prav pri nas v sezoni, ki smo jo prav tako načrtovali z mladimi dramatiki in dra-matesami,« je povedala dra-maturginja in vodja umetni-škega oddelka Prešernovega gledališča Marinka Poštrak. »Projekt je še posebej dobro-došel za igralce, ki so vedno bolj željni igranja, in tudi za dramatike, ki so prav tako željni pisanja. Res je, da je čas karantene bolj kot vsem drugim gledališkim ustvar-jalcem pisan na kožo dra-matikom, in prav ti so pisali

tudi svoje monologe na kožo igralcev.«

Krstne uprizoritve Monolo-gov s kavča bodo zaživele v vir-tualnosti na spletni strani Pre-šernovega gledališča ter druž-benih omrežjih (YouTube, Facebook, Instagram), kjer bo predvidoma vsak ponede-ljek in četrtek predvajan nov posnetek. Seveda ogled pred-stav na internetu ne more biti enakovreden doživetju, ki ga ponuja obisk gledališča, saj predstav ne ustvarjajo le igral-ci, temveč tudi gledalci. »Mo-nologi bodo svoj pravi zamah dobili, ko bodo iz virtualne-ga sveta stopili v fizični po-dobi pred publiko na odpr-tju načrtovane razstave Do-godek je tu, dogodek imate v mestu,« je še dodala Poštra-kova. Razstava je ob načrtova-nem petdesetem Tednu slo-venske drame nastajala v gra-du Khislstein v sodelovanju med Prešernovim gledališ-čem Kranj, Gorenjskim mu-zejem, Slovenskim gledali-škim inštitutom ter Radiem Slovenija – Programom Ars. Če bo vse po sreči, jo bodo od-prli v začetku junija.

Osem monologov s kavčaZ monologom Naj me premakne avtorja Roka Vilčnika - rokgreja v izvedbi Vesne Jevnikar so na spletni strani Prešernovega gledališča in družbenih omrežjih včeraj odprli projekt Monologi s kavča. Sledilo bo še sedem monologov vrhunskih dramatikov in dramatičark v izvedbi igralcev kranjskega gledališča.

Prvi Monolog s kavča je včeraj predstavila igralka Vesna Jevnikar. / Foto: arhiv Prešernovega gledališča

Igor Kavčič

Ljubljana – Na ogled je vir-tualna razstava izbranih del, prispelih na poziv za sodelo-vanje na milanskem tednu oblikovanja. Center za krea-tivnost (CzK) za letošnji mi-lanski teden oblikovanja (ta je sicer prestavljen na april 2021) načrtovano skupinsko razstavo [Tunel 29] Oblikova-nje za postapokaliptični svet, ko so zaradi pandemije covi-da-19 odpovedane vse mno-žične prireditve po svetu, predstavlja virtualno. Izbor

tridesetih izdelkov, katerih namen je bilo sprva tematizi-rati bivanje v prihodnosti, se zdaj umešča v spremenjeno sedanjost in naslavlja vpraša-nja, ki se nas dotikajo že da-nes, v času globalne krize za-radi pandemije in z njo po-vezane samoizolacije. Virtu-alna razstava je na ogled na podstrani spletne strani CzK, ki deluje pri slovenskem Mu-zeju za arhitekturo in obliko-vanje (MAO).

Na odprti poziv za sodelova-nje z naslovom Milano 2020: Oblikovanje pri hodnosti je

do 6. januarja prispelo 69 prijav z več kot sto izdelki. Žirija, ki so jo sestavljali ar-hitekt in oblikovalec Vasa Perović, oblikovalka in pe-dagoginja Leonora Jakov-ljević, industrijski obliko-valec Jan Jagodič, kustosi-nja in oblikovalka Federi-ca Sala, kustosinja za arhi-tekturo in oblikovanje Maja Vardjan ter arhitektka in vodja programa CzK Mika Cimolini, je med prispelimi predlogi za razstavo izbrala trideset izdelkov. Pri izbo-ru je upoštevala predvsem,

kako projekti odgovarjajo na vprašanja, navedena v pozi-vu, kako napovedujejo biva-nje v prihodnost, ali s svojimi rešitvami izboljšujejo bivanje uporabnikov in ali v svoji za-snovi upoštevajo načela kro-ženja materialov in trajnostne uporabe naravnih virov.

Skupinska razstava iz-branih projektov uprizarja postapokaliptični svet, v ka-terem je naravno okolje uni-čeno, zato se življenje odvija le še v Tunelu 29. Kontekst razstave, ki tematizira vpra-šanje bivanja v prihodno-sti predvsem v razmerju do okolja, je v času, ko je v naš vsakdan zarezala virusna re-alnost, dobila še dodatno perspektivo.

Oblikovanje prihodnosti

Igor Kavčič

Kranj – Gre za tri digitalne kolaže velikega formata, ki jih je umetnik mlajše gene-racije Nejc Trampuž umestil pod naslov Ali želite ponov-no zagnati sistem? in bodo v Mergentalerjevi ulični gale-riji Layerjeve hiše in podje-tja TAM-TAM na ogled do 1. junija. Zaradi aktualnih raz-mer in ukrepov ob pandemiji je odprtje razstave tokrat po-tekalo brez publike, ki pa je bila lahko prisotna virtualno, saj si je bilo dogodek mogoče ogledati v živem prenosu na Facebooku in Instagramu.

»Nejc Trampuž skozi digi-talne kolaže predstavlja svo-jo zaskrbljenost nad ustro-jem in bodočnostjo družbe in človeka ter eksistenco na-rave. Potrošnja, v katere ko-lesje smo dodobra vpeti, ima za Zemljo grozljive posledi-ce,« o aktualnosti umetni-škega dela pove vodja pro-grama v Layerjevi hiši Zala Orel. »Trampuževo izhodi-šče so skoraj kičaste fotogra-fije naravnih in urbanih kra-jin ter prizorov. Na spletu mrgoli takih podob, ki prav klišejsko prikazujejo lepote,

nad katerimi se prek ekrana naslajamo, čeprav je narav-nih lepot vedno manj, te pa nadomeščajo brazde, ki jih za seboj pušča človek.«

Podobe, ki jih Trampuž jemlje z interneta in jih v ko-laž po plasteh dodaja eno na drugo, namerno obdeluje na napačen način. »Posledica so izjemno nasičene barve in svet, ki ga tako oblikujem, na sliki deluje nekako distopič-no. Ne želimo si sveta, ki ga vidimo na sliki, hkrati pa se lahko identificiramo s tem, kar vidimo,« pojasnjuje avtor in dodaja: »Tako kot jaz pre-tirano, tako rekoč destruktiv-no obdelujem fotografijo, na enak način človeštvo deluje do narave. Smo zelo blizu toč-ke, s katere ni več poti nazaj.«

Nejc Trampuž je diplomi-ral, lani pa še magistriral na Akademiji za likovno umet-nost in oblikovanje, smer oblikovanje vizualnih ko-munikacij – fotografija, in je tudi član gibanja Mladi za podnebno pravičnost. Druž-beno, tehnološko in okolj-sko kritiko pogosto predsta-vlja v obliki interaktivnih in-stalacij in kolažev. Živi in de-luje v Ljubljani.

Svet z napakoV petek so v Layerjevi hiši odprli prvo razstavo po obdobju izolacije – kolaže fotografa in intermedijskega umetnika Nejca Trampuža.

Odprtje razstave je potekalo brez publike, ki je dogodek lahko spremljala v prenosu v živo na Facebooku in Instagramu. / Foto: Maša Pirc

Ljubljana – Revija Sodobnost je razglasila nagrajenca nateča-jev za najboljši slovenski esej in najboljšo kratko zgodbo 2020. Nagrado za najboljšo kratko zgodbo je prejela Milena Šmit za delo Ljubimec s posvetilom, za esej Kako je angel birokracije vodil mojo mamo v podzemni svet pa je bil nagrajen Miha Mazzini. Na natečaj za kratko zgodbo je prispelo 141 zgodb, ki so bile po kakovosti in tematiki izjemno raznolike. Žirija v sestavi Tone Peršak (predsednik), Nika Mušič in Katja Klopčič Lavrenčič je v utemeljitvi k nagradi zgodbe Ljubimec s posve-tilom Milene Šmit zapisala, da kratka zgodba deluje, kot da je iz drugega časa, časa z drugačno senzibilnostjo, kot je ta, ki prevladuje danes, in to ji zagotavlja posebno privlačnost. V utemeljitvi za najboljši esej so zapisali, da je letošnja bera na moč raznolikih esejističnih besedil članom žirije v sestavi Alenka Urh (predsednica), Jože Horvat in Evald Flisar ponudila zvrhano mero zanimivega branja. Za esej Mihe Mazzinija Kako je angel birokracije vodil mojo mamo v podzemni svet je žirija med drugim zapisala, da esej bralca z izbrušeno konciznostjo popelje po treh postajah človekove poslednje poti, ki so v da-našnjem svetu birokratske norosti, kot kaže, neizbežne. Avtor vzporedno s svojo osebno izkušnjo spretno razvija klobčič razmisleka o vlogi posameznika in njegove razpetosti med kolektivno zavestjo preteklosti in individualizmom sedanjosti.

Najboljši esej Mazzinijev, kratka zgodba Šmitove

13Gorenjski glastorek, 12. maja 2020 ŠPORT IN REKREACIJA vilma.stanovnik@g-glas.si

Vilma Stanovnik

Strahinj – Dobrih deset let je, odkar je Brigita Lan-gerholc, poročena Žager, zaključila tekmovalno kari-ero. Škofjeločanka, ki je na-stopal za Atletski klub Tri-glav Kranj, je dvakrat nasto-pila tudi na poletnih olimpij-skih igrah in Sydneyju v teku na osemsto metrov osvojila četrto mesto. V zadnjih de-setih letih je doživela marsi-kaj, danes pa je prepričana, da je življenje zanjo nene-hen izziv.

Po končani športni karieri vas nismo videli veliko na-stopati v medijih, v zadnjih tednih pa se na televizijskih ekranih predstavljate z od-dajo o jogi. Zakaj?

Že več let vodim dve sku-pini joge, eno v Kranju in eno v Zagorju. Ko se zara-di epidemije covida-19 nis-mo več mogle dobivati v te-lovadnicah, sem začela raz-mišljati, kako bi vendarle va-dile skupaj. Najprej sem pre-mišljevala o spletu, nato pa sem dobila pobudo novinar-ke Maruše Penzeš, da bi za Planet TV posneli vsaj deset oddaj o jogi, ki bi jih predva-jali v času karantene. Sprva se kar nisem mogla odloči-ti, saj sem si po končani ka-rieri obljubila, da ne bom več nastopala v medijih. Ker pa sem imela pred seboj ljudi, ki v času epidemije ne vedo, kam se obrniti in kako vaditi, in ker so bile vse skupinske vadbe odpovedane, se mi je vendarle zdelo prav, da svoje znanje delim z vsemi, ki jih to zanima.

Imate svoje podjetje, veliko tudi predavate in poučujete na delavnicah. Je bil preskok iz kariere vrhunske športni-ce za vas težak?

Gotovo ni bilo lahko, pos-ledica tega je bila tudi moja depresija, ki se je pojavi-la čez dve leti. Kasneje sem ugotovila, da marsikate-ri vrhunski športnik po za-ključeni karieri pade v de-presijo. Toda o tem prak-tično nihče ne govori. Mis-lim, da sem bila prva, ki sem o tem javno spregovo-rila. Dejstvo je, da sem se pri 33 letih odločila konča-ti kariero, saj sem bila kma-lu po prvem porodu znova noseča in rodila sem še dru-go hčerko. Mislim, da so na depresijo vplivali tako po-porodni hormoni kot sku-pek vsega, kar sem doživlja-la. Naenkrat sem iz tempa športnice življenje zame-njala za obveznosti mamice in gospodinje. Začela sem

iskati zaposlitev in ugotovi-la, da so mi vsa vrata v špor-tnih organizacijah zaprta. Ne le meni, opazila sem, da se je to dogajalo tudi drugim športnicam. V Ameriki sem dokončala študij ekonomi-je, kasneje sem podiplom-ski študij končala doma iz managementa neprofitnih organizacij. Toda ko sem iskala službo, je enostavno ni bilo. Takrat sem bila zelo razočarana, vendar ne go-jim nobenih zamer, saj so mi tisti, ki so mi zaprli vra-ta, odprli pot v drugo smer.

Je bila ta smer naporna?Še med študijem sem raz-

mišljala, da bom delala v tu-jini, toda vedela sem, da bi bila selitev z dvema majhni-ma otrokoma prenapor-na. Takrat sem se vpraša-la, kaj znam. Odgovor je bil joga. Ta je bila v karieri ved-no moja spremljevalka, saj sem z njo preprečevala po-škodbe in mi je omogoča-

la pravilno dihanje. Kot ot-rok sem namreč imela ast-mo. Joga je bila v Ameriki priljubljena že dolgo časa, pri nas pa so se te vadbe šele začenjale. Dejstvo pa je, da je življenje postajalo ved-no bolj stresno, zato so po-stajale dihalne tehnike ved-no bolj priljubljene tudi pri nas. Na to temo sem začela predavati po različnih usta-novah. Nekateri so nato že-leli tudi motivacijska pre-davanja – in vse to počnem tudi danes. Poleg tega se vseskozi tudi izobražujem. Lani sem pri Olimpijskem

komiteju Slovenije dokon-čala tudi izobraževanje za trenerja 2, kar je najvišja stopnja trenerja pri atletiki. Na to izobraževanje sem se vpisala že pred leti, lani pa sem ga prek projekta razvo-ja kadrov tudi končala.

Koliko se še posvečate atle-tiki?

Imam svoj atletski klub v Naklem, kjer pa zadnji dve leti bolj malo učim. Prej sem bila trenerka tudi v Radovlji-ci. V zadnjem času se bolj iz-obražujem, želim pa si, da bi v kratkem združila tako zna-nja iz atletike kot joge, di-halnih tehnik in tudi podje-tništva.

Imate tri hčerke, zato je doma gotovo vedno živah-no. Kako se znajdete?

Veliko mi pomaga mož Uroš. Oba imava podjetji in se prilagajava glede na ur-nike dela. Zdaj, v času epi-demije, ko sem imela veli-

ko dela in sem bila zaposle-na tudi s snemanji, je moral starejšima dvema, ki že obi-skujeta šolo, največ pomaga-ti Uroš. Taya je stara deset let in hodi v četrti razred, Ajda je stara devet in hodi v tret-ji razred, Nia pa je stara šest let in hodi zadnje leto v vr-tec. Trenutno živimo v na-jeti hiši Strahinju, saj je bilo stanovanje v Kranju zelo majhno. Tu je res lepo, veli-ko je vredno, da smo v nara-vi. V teh razmerah, ko smo bili veliko doma, sem vsako-mur svetovala, naj gre ven, v naravo, v gozd. Od vsega v

tem času najbolj potrebuje-mo kisik, dihanje in gibanje.

Ste športna družina?Lahko rečem, da smo veliko

v naravi. Vedno sem želela ja-hati konja, vendar zaradi atlet-ske kariere tega nisem smela. Prav tako nisem smela smu-čati in še nekaj drugih stvari. Po zaključeni karieri sem za-čela jahati. Sledila so mi tudi dekleta in vse enkrat tedensko hodimo na jahanje. Vpisane niso v nobeno športno dejav-nost, le Ajda je malce začela igrati nogomet. Mislim, da se za kakšen vrhunski šport ne bodo odločile, saj midva nis-va starša, ki bi jih kam tišča-la. Zanima jih veliko različnih stvari, od umetnosti naprej.

Še razmišljate o odhodu v tu-jino?

Trenutno o življenju v tujini ne razmišljam, načrtujem pa, da bi delala tudi v tujini. Tako sem znova začela navezovati stike s prijatelji v Kaliforniji, že pred izbruhom pandemije pa sem se dogovarjala za pre-davanje v Indoneziji. Moja že-lja je, da začnem več delati v tujini. Tam imam gotovo več priložnosti in možnosti.

V zadnjem času, ko se je živ-ljenje precej spremenilo, ste gotovo prišli tudi do novih spoznanj?

Eno od teh je zanesljivo ponižnost pred življenjem in tem, kar ti prinese. Na življenje gledam kot izziv. Postavlja nam ovire, ki jih je treba preskočiti. Morda boš enkrat ali dvakrat padel, nato jo boš preskočil. Znova se je potrdila resnica, da so edi-na stalnica v življenju spre-membe. Prej ko nam bo us-pelo, da se bomo sprememb zavedali, bolje bomo nanje pripravljeni.

Življenje je zanjo izzivNekdanja vrhunska atletinja Brigita Langerholc Žager je v zadnjih tednih gostja naših televizijskih ekranov, saj jo lahko spremljamo v oddaji o jogi.

Brigita Langerholc Žager navdušuje z vadbo joge, prav tako pa opozarja na pomen dihanja in narave. / Foto: arhiv Brigite Langerholc Žager

»V teh razmerah, ko smo bili veliko doma, sem vsakomur svetovala, naj gre ven, v naravo, v gozd. Od vsega v tem času najbolj potrebujemo kisik, dihanje in gibanje.«

Kranj – Kot so konec prejšnjega tedna sporočili iz Hokejske zveze Slovenije, je Mednarodna hokejska zveza (IIHF) zara-di epidemije covida-19 letošnje olimpijske kvalifikacije sedaj tudi uradno prestavila na prihodnje leto. Slovenska hokejska reprezentanca tako v letošnjem letu sploh ne bo nastopila, saj je ob koncu aprila odpadlo tudi svetovno prvenstvo divizije 1 (skupina A) v Ljubljani. Tako se bodo naši hokejisti za tretji zaporedni nastop na olimpijskih igrah predvidoma borili na Norveškem med 26. in 29. avgustom prihodnje leto. V IIHF so se za nov datum kvalifikacij odločili po konferenčnem klicu z izvršnim odborom, končno odločitev pa mora potrditi le še Mednarodni olimpijski komite. Po prvotnem programu bi naša reprezentanca sicer morala v kvalifikacijah igrati med 27. in 30. avgustom, pomerila pa naj bi z Norveško, Dansko in Južno Korejo.

Olimpijske hokejske kvalifikacije so prestavili

Vilma Stanovnik

Kranj, Domžale – Tako kot pri nekaterih drugih slovenskih nogometnih prvoligaših so se minuli konec tedna zače-li tudi treningi članskega mo-štva ekipe Triglava. Kranjski prvoligaši so trenirali pod vodstvom glavnega trener-ja Vlada Šmita, na zeleni-ci pa se jim je pridružil tudi športni direktor Siniša Brkič. Treningi so zaradi pandemi-je covida-19 potekali po po-sebnem programu, in sicer v manjših skupinah in na raz-ličnih delih igrišča.

»V prvi fazi so treningi brezkontaktni, upam pa, da bodo po 18. maju navodila že drugačna in bomo čim prej začeli normalno trenirati.

Kdaj se bo prvenstvo nadalje-valo, še ni jasno, naša nogo-metna zveza pa mora Evrop-ski nogometni zvezi (UEFA) najkasneje do 25. maja spo-ročiti, ali se bo prvenstvo na-daljevalo ali zaključilo. Mi si vsi želimo, da bi se prvenstvo nadaljevalo. Pogoj za sprosti-tev ukrepov je gotovo stanje na novo okuženih v tem ted-nu. Če ne bo bistvenih spre-memb, potem verjetno ni ovir, da pod nekimi strožji-mi pogoji ne bi začeli igra-ti,« pravi predsednik Nogo-metnega kluba Triglav Beno Fekonja.

Včeraj dopoldne so se po kar 61 dneh na trening vrni-li tudi nogometaš Domžal, ki so trenirali pod vodstvom tre-nerja Andreja Razdrha.

Nogometaši spet trenirajoV petek so se na treninge vrnili nogometaši Triglava, včeraj pa še Domžalčani.

Nogometaši kranjskega Triglava so v petek znova prišli na zelenico. / Foto: Gorazd Kavčič

Komenda – Prejšnji teden je eden najboljših mladih kolesarjev na svetu Tadej Pogačar iz Komende s sedanjim klubom iz Združenih arabskih emiratov UAE Team Emirates podaljšal pogodbo do konca leta 2024. »Vesel sem, da lahko nadaljujem sodelovanje z ekipo UAE Team Emirates. V ekipi se počutim zelo prijetno. Verjamem v ekipo in želim si biti del ambicio-znega projekta. Prihodnjih pet let bo bistvenih za razvoj ekipe in moje kariere. Upam, da bodo uspešna,« je ob podpisu pogodbe povedal 21-letni Tadej Pogačar.

Pogačar ostaja v ekipi UAE Team Emirates

Kamnik – Zaradi veljavnih ukrepov preventivnega delovanja so se organizatorji odločili, da odpovedo predvideni tradici-onalni tek na Stari grad, ki so ga nameravali organizirati 22. maja. Letošnjega teka tudi ne bodo nadomeščali z drugim terminom. »V duhu vedno več pozitivnih novic rahljanja in odpravljanja nekaterih ukrepov verjamemo, da bomo lahko še mnogokrat tekli skupaj,« pravijo v Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik.

Tek na Stari grad so odpovedali

14 Gorenjski glastorek, 12. maja 2020REKREACIJA info@g-glas.si

G l a s o v a K o l e s a r j e n j a

Grega Flajnik

Za varnost kolesarjev greV mesecu maju bodo poli-

cisti izvajali poostren nadzor nad kolesarji. Glavni namen akcije je spodbuditi kolesar-je k varnemu kolesarjenju. Kolesarji smo v prometu na-mreč med najbolj ranljivimi skupinami in pogosto smo za to krivi sami. Po rezulta-tih analiz preteklih let na-mreč vsaj trije od štirih kole-sarjev med vsako vožnjo na-redijo vsaj en prekršek. In ka-tere prekrške največkrat zag-rešimo kolesarji?• Neustrezno prečkanje ces-tišča. Na prehodu za pešce mora kolesar stopiti s kole-sa in prečkati cestišče kot pe-šec. Kolesar mora pešcu tako kot druga vozila na prehodu za pešce ustaviti. • Vožnja v rdečo luč semafor-ja. Tudi če je križišče prazno, moramo počakati na zeleno

luč. Pri vožnji z avtom nam je to pravilo povsem jasno, a na kolesu ga tako radi pozab-ljamo.• Vožnja po pločniku ali coni za pešce. Pločniki so rezer-virani za pešce, zato mora-mo tudi kolesarji po ploč-niku hoditi ob kolesu. Kole-sarji smo v pešconi dobro-došli, a le tako, da ne ogro-žamo pešcev. Kolesar mora v pešconi prilagoditi hitrost na

največ pet kilometrov na uro in način vožnje.• Vožnja pod vplivom alko-hola. Mimo so časi, ko smo si dejali: »Danes lahko pijem alkohol, saj sem s kolesom.« Kolesarjenje pod vplivom al-kohola je eden izmed pogo-stejših razlogov za nesreče. • Telefoniranje med kolesar-jenjem. Pa tudi uporaba opre-me ali naprav, ki zmanjšujejo slušno ali vidno zaznavanje

ali zmožnost obvladovanja kolesa. Ko sedemo na kolo, se torej poslovimo od telefo-nov, slušalk in podobnih za-dev, s katerimi si krajšamo čas na kolesu. • Vzporedna vožnja kolesar-jev. Kolesarji se lahko vozi-mo le drug za drugim. Če skupino sestavlja več kot pet kolesarjev, se moramo raz-deliti v več manjših skupin. Med skupinami mora biti dovolj prostora, da nas avto-mobili lahko prehitevajo.• Kolesarjenje brez luči. Po-noči in v poltemi moramo uporabljati luči. Kolesar mora imeti ponoči in ob zmanjša-ni vidljivosti na sprednji stra-ni prižgan žaromet za osvet-ljevanje ceste. Sprednji žaro-met oddaja belo svetlobo. Na zadnji strani mora imeti ko-lesar pozicijsko svetilko, ki

oddaja rdečo svetlobo. • Vožnja v napačno smer. Po cestnoprometnih predpi-sih morajo kolesarji voziti po kolesarskem pasu, kolesar-ski stezi ali kolesarski poti. Pri tem morajo voziti po des-ni kolesarski stezi, kolesar-ski poti ali kolesarskem pasu glede na dovoljeno smer vo-žnje. Na dvosmerni kolesar-ski stezi, kolesarski poti ali kolesarskem pasu pa mora-jo voziti po desni strani ste-ze, poti ali pasu. Kjer teh pro-metnih površin ni oziroma niso prevozne, smejo vozi-ti ob desnem robu smerne-ga vozišča v smeri vožnje, ne več kot en meter od roba vo-zišča.

Za svojo varnost moramo kolesarji najprej poskrbeti sami. V maju nam policisti pri tem pomagajo.

Najpogostejši prekrški kolesarjev:* neustrezno prečkanje ceste* vožnja s slušalkami* vožnja po pločniku* vožnja pod vplivom alkohola* vzporedna vožnja dveh kolesarjev* vožnja v rdečo luč semaforja* vožnja v napačno smer

Jelena Justin

Greben Bohinjsko-Tol-minskih gora je greben, ki me zvabi vsakih nekaj let. Enostavno je lep, romanti-čen, za dušo. Vedno, ko sem do sedaj hodila po grebenu, sem pred Črno prstjo pogle-dovala na zelen, z ruševjem poraščen greben, na koncu katerega je Lisec. Na plani-ni Za Liscem stoji Orožno-va koča, prva koča Sloven-skega planinskega društva, ki letos obeležuje 125-letni-co. Pa obiščimo znameniti zeleni stožec nad Bohinjsko Bistrico.

Izhodišče vzpona je vas Ravne. Iz vasi nadaljujemo še kakšen kilometer naprej, dokler na levi strani ne zagle-damo smerokaza za Črno prst in Orožnovo kočo. Na

primernem mestu parkira-mo. Z makadamske ceste se strmo navzgor požene rahlo razdrapana steza, ki hitro pri-dobiva višino. Kmalu se ste-za usmeri izrazito desno in v vzponu preči gozdno pobo-čje, potem pa se zopet usme-ri skoraj naravnost navzgor in nas pripelje do makadam-ske ceste. Nadaljujemo des-no, približno pet minut, ko nam da smerokaz vedeti, da moramo zaviti levo, ponovno strmo skozi gozd. Pot je spet razdrapana, v mokrem ne-prijetna, mastna. Približno na polovici zavije precej levo, nato pa zopet desno. Kmalu pred seboj zagledamo Oro-žnovo kočo na planini Za Li-scem, ki so jo slovenski pla-ninci postavili že leta 1894, torej leto dni po ustanovitvi društva. Med drugo svetovno

vojno je bila požgana, pred leti pa obnovljena.

Od koče sestopimo do sta-re sirarne in po zeleni doli-nici, mimo vodnega bajer-ja. Usmerimo se na zgor-njo, levo stezo in precej hit-ro bomo naleteli na oblede-le stare markacije, ki so ne-koč vodile proti Črni prsti. Vzpnemo se mimo skal, ko steza začne zavijati v desno. Na drevesu opazimo tudi rdeče trakove, ki bodo naši smerokazi. Pri velikem bal-vanu, iz katerega rastejo dre-vesa, nasproti pa je nekaj po-drtih smrek, zavijemo levo. Vidimo tudi trakec. Od tod dalje je vzpon orientacijsko nezahteven, kljub temu da hodimo po uradno neozna-čeni stezi. Ponekod precej zaraščena steza poteka sko-zi »žbunje«, kot rada rečem.

Skratka, okoli steze je precej gostega zelenja, zanimiva f lora, z ogromno cvetja. Pot z vsakim višinskim metrom postaja bolj strma. Ko pride-mo ven iz gozda, je okolica še vedno obdana z bujnim zelenjem. Prečimo v levo, nato pa zavijemo desno pri velikih kamnih, ki so se sre-di tega zelenja vzeli od ne vem kod. Na vrhu kamenja pot zavije desno, kjer ob pra-vilnem letnem času zagle-damo alpsko možino.

Do sedla nas loči še ne-kaj minut. Na sedlu se obr-nemo desno in nadaljujemo naprej po grebenu. V spo-dnjem delu se steza močno povzpne, nato pa strmina popusti. Hodimo po grebe-nu, večinoma po desni stra-ni. Tik pred vrhom malce iz-gubimo višino, potem pa se

strmo po travah povzpnemo do vrha.

Lisec nagradi z zanimi-vim razgledom, saj verigo Spodnjih bohinjskih gora gledamo iz povsem druge perspektive. Ko pogledamo proti grebenu, je na naši levi Črna prst, pred nami gre-ben Kozji rob, ki se dotika Spodnjih bohinjskih gora. Desno je prepadni Četrt, pa Konjski, Poljanski ter Ma-tajurski vrh. Naj omenim, da tukaj raste tudi alpska možina, le pravi čas mora-mo ujeti.

Ko se ozremo proti Bohinj-ski Bistrici, se pred nami razprostre kraljestvo Trigla-va. Sestopimo po poti vzpo-na, a se ustavimo še v Oro-žnovi koči, kjer je za planin-ce vedno odlično poskrblje-no. Oskrbnik Franci mi je za-upal, da se koča odpira ta te-den v petek, 15. maja, nepre-kinjeno pa bo odprta od 13. ju-nija pa vse tja do sredine sep-tembra. Nadmorska višina: 1653 mVišinska razlika: 862 mTrajanje: 6 urZahtevnost:

Planinski izlet: Lisec (1653 m n. m.)

Opazno neopazen zelenkoZeleni stožec, ki ga zaradi skromne višine in lepega grebena v ozadju le redko kdo obišče. No, obiščejo ga tisti, ki iščejo mir in tišino.

Pogled na Lisec z grebena Bohinjsko-Tolminskih gora / Foto: Jelena Justin

Grebenska pot proti Liscu / Foto: Jelena Justin

Razgled z vrha Lisca proti Triglavu / Foto: Jelena Justin

15Gorenjski glastorek, 12. maja 2020 KMETIJSTVO cveto.zaplotnik@g-glas.si

Cveto Zaplotnik

Kranj – »Čeprav so bile lani zaostrene razmere na trgu in je sanitarna sečnja pred-stavljala kar 48 odstotkov celotnega poseka, je bilo lansko leto uspešno. Do-segli smo načrtovano koli-čino sečnje in prodaje, še posebej pa smo ponosni na lastno gozdno proizvodnjo, ki smo jo začeli vzpostav-ljati v letu 2018. Lani smo tako pri sečnji kot spravilu in prevozu gozdnih lesnih sortimentov storili bistve-ne korake k izboljšanju lastnih gozdarskih zmoglji-vosti, pri tem pa se je potrdi-la pravilnost usmeritve, da so lastne zmogljivosti ključ-ne za hitro in učinkovito iz-vajanje sanitarne sečnje,« je lansko poslovno leto ocenil Zlatko Ficko, zdaj že nekda-nji glavni direktor družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG). Nadzorni svet druž-be je namreč 5. maja sklenil s Fickom sporazum o pre-nehanju mandata in pogod-

be o zaposlitvi, za direktorja pa je začasno, vendar največ za eno leto, imenoval dote-danjega predsednika nad-zornega sveta Sama Mihe-lina.

Velika ponudba lesa in nižje cene

Na lansko poslovanje SiDG je bistveno vplivalo znižanje cen iglavcev na av-strijskem trgu, ki je za druž-bo referenčni trg za določa-nje cen pri dolgoročnih pro-dajnih pogodbah. Na evrop-skem trgu je bila namreč za-radi sanacije žarišč lubadar-ja in vetroloma velika po-nudba gozdnih lesnih sor-timentov. V Nemčiji, Av-striji in na Češkem je bilo več kot polovica sanitarne-ga poseka, to je vplivalo tudi na cene, predvsem na cene iglavcev (smreke), ki so se znižale od 20 do 25 odstot-kov. Posledice velike po-nudbe in cenovnega udara je močno občutil srednje-evropski trg, tudi trg v Slo-veniji. V družbi SiDG, kjer je les iglavcev iz sanitarne sečnje predstavljal kar 65 odstotkov celotne prodaje, so pri iglavcih dosegli pov-prečno prodajno ceno 48,38 evra za kubični meter, ki je

bila zaradi razmer na evrop-skem trgu za 13 odstotkov nižja od načrtovane; pri li-stavcih pa je bila prodajna cena celo malo višja od na-črtovane. Prihodki od pro-daje lesa so bili zaradi tega za sedem milijonov evrov nižji od načrtovanih.

Le tri odstotke lesa prodali tujcem

Družba SiDG je lani še utrdila položaj glavnega do-bavitelja lesa domači lesno--predelovalni industriji. Kar 69 odstotkov gozdnih lesnih sortimentov od skup-no 1,35 milijona »kubikov« je namreč prodala 161 kup-cem, s katerimi je na začet-ku predlanskega leta podpi-sala dolgoročne pogodbe in ki so se s pogodbami zave-zali za lastno predelavo lesa. Kupcem iz tujine je proda-la manj kot tri odstotke vse-ga lesa, a izključno takega, za katerega med domačimi kupci ni bilo povpraševanja.

Vse več naredijo sami

Medtem ko so predlani sami, z lastnimi delavci in lastno gozdarsko mehaniza-cijo, posekali in pospravili le 2,3 odstotka lesa, je bil lani ta delež bistveno višji – že več kot sedemodstoten. Lastno gozdno proizvodnjo, v kate-ri dela 71 delavcev od skup-no 271, so najprej vzpostavi-li v Kočevju, lani pa še na ob-močju poslovnih enot Mari-bor in Postojna.

Povečali državno posest

Družba je lani kupila 1412 hektarjev gozdov in s tem po-večala državno gozdno po-sest na 236.400 hektarjev, kar predstavlja dobro petino vseh gozdov v Sloveniji. Pri nakupu je dala prednost va-rovalnim gozdovom, gozdo-vom s posebnim pomenom ter tistim v zavarovanih ob-močjih in v obmejnem pasu.

Višji donos za državoV družbi SiDG tudi na

podlagi lanskega poslovanja dokazujejo, da se je država odločila prav, ko je pred leti ukinila koncesijski sistem upravljanja z državnimi goz-dovi in za upravljanje usta-novila svojo družbo. Novi sistem je namreč za državo bolj donosen. Lani je tako neto donos za državo znašal 27,7 evra od kubičnega me-tra, v obdobju koncesnin od 2009 do 2016 pa 10,6 evra. V času koncesij je država s koncesijskimi dajatvami do-bila povprečno 12 milijonov evrov na leto, zdaj pa v obliki vplačil v gozdni sklad, dobič-ka in davka od dobička dobi na leto od 27 do 29 milijo-nov evrov.

Vplačila v gozdni skladDružba je lani v gozdni

sklad vplačala 13 milijonov evrov, od začetka delovanja sredi leta 2016 pa že 48 mili-jonov evrov. Sredstva sklada upravlja ministrstvo za kme-tijstvo, gozdarstvo in prehra-no, ki denar namenja za pri-dobivanje gozdov, financi-ranje ukrepov v zasebnih gozdovih na območju Natu-re 2000, za promocijo rabe lesa in gozdno-lesnih verig ter za gradnjo in vzdrževa-nje lokalne infrastrukture v občinah, v katerih je poteka-la sečnja v državnih gozdo-vih.

Gospodarjenje na Gorenjskem

Na Gorenjskem poteka gospodarjenje z državnimi gozdovi v okviru dveh goz-dnih obratov – Bled - Jezer-sko in Ljubljana - Kranj. Gozdnogospodarski načr-ti jim omogočajo letno sko-raj 56 tisoč kubičnih metrov poseka gozdnih lesnih sor-timentov, lani so na račun večjega sanitarnega pose-ka, ki je predstavljal več kot

tri četrtine možnega pose-ka, posekali 60 tisoč »kubi-kov.«

Občutijo posledice ujm in lubadarja

Obrat Bled - Jezersko »po-kriva« okoli 8500 hektarjev gozdov na območju Poklju-ke, Podmežakle, Bohinja, Bleda, Jesenic, Radovljice, Tržiča, Kokre, Jezerskega in Preddvora. Največji strnjeni kompleks, velik 3600 hek-tarjev, je na območju Kokre in Jezerskega, večji komple-ksi so se še na območju Po-dljubelja (skoraj 900 hek-tarjev), Savskih jam (350), Podmežakle (450), Pokljuke (180) in Grofije (90). Na tem območju je v lesni zalogi od 80 do 90 odstotkov smre-ke, veliko je varovalnih goz-dov z omejeno možnostjo gospodarjenja. V zadnjih letih občutijo posledice na-ravnih ujm. Vetrolom leta 2017 je največ škode povzro-čil na območju Komatevre in Podstoržiča, že štiri leta se ubadajo s problemom podlubnikov, vendar ugota-vljajo, da se razmere izbolj-šujejo. Spravilne razmere so težke, petino poseka opravi-jo s pomočjo žičniške tehno-logije.

Na Jelovici le sanitarna sečnja

Gozdni obrat Ljubljana - Kranj gospodari z državni-mi gozdovi na območju Je-lovice, Železnikov, Škofje Loke in Poljan. Na tem ob-močju je le en večji kom-pleks, na Jelovici, dva manj-ša sta še nad Železniki, os-tali gozdovi pa so razpršeni med zasebnimi. Kompleks na Jelovici obsega 1350 hek-tarjev, prevladuje smreka z visoko lesno zalogo, v kom-pleksu že vse od ustanovitve podjetja izvajajo le sanitarno sečnjo, ki letno znaša od 10 do 15 tisoč kubičnih metrov.

Država po novem dobi večV Slovenskih državnih gozdovih dokazujejo, da se je država odločila prav, ko je ukinila koncesijski sistem upravljanja z državnimi gozdovi in za upravljanje s temi gozdovi ustanovila svojo družbo.

V lesni zalogi državnih gozdov je največ smreke.

Družba Slovenski državni gozdovi je lani ustvarila 66 milijonov evrov prihodkov in pri tem dosegla 11,4 milijona evrov čistega dobička.

Cveto Zaplotnik

Kranj – Vlada je izdala od-lok o finančnem nadome-stilu za izpad dohodka, ki so ga v gozdarstvu utrpeli zara-di epidemije covida-19. Od-lok določa način ugotavlja-nja izpada dohodka, upravi-čence do nadomestila, vsto-pni prag ter višino in posto-pek dodelitve nadomestila.

Na ministrstvu za kmetij-stvo, gozdarstvo in prehrano ocenjujejo, da bodo največji izpad dohodka utrpeli kme-tje, ki bodo odločbe zavoda za gozdove o sanitarnem poseku morali izpolniti v času epide-mije covida-19. Če bo v obdob-ju marec–maj izpad dohodka več kot 20-odstotni, bodo la-stniki gozdov upravičeni do nadomestila, ki je predvideno po hektarjih in po velikostnih razredih poseka. Za oceno fi-nančnih posledic bodo upo-rabili povprečno vrednost 15 evrov za kubični meter lesa iz sanitarne sečnje.

Trenutne razmere na trgu gozdnih lesnih sortimen-tov so zelo neugodne. Po po-datkih Gozdarskega inštituta Slovenije in Zveze lastnikov gozdov Slovenije je bilo sta-nje na trgu alarmantno že ob koncu marca, ko so vrata za-prli vsi večji obrati primarne predelave lesa v Avstriji in Ita-liji pa tudi nekateri v Sloveni-ji. Odkup lesa se je tedaj zni-žal za več kot šestdeset odstot-kov, cene za »kubik« so se v povprečju znižale za deset evrov. Problem pa ni le nižja cena, ampak tudi zviševanje stroškov in izgubljanje kako-vosti lesa. Ker je les težje pro-dati, ga morajo lastniki odpe-ljati na začasna skladišča, kar predstavlja v povprečju pet evrov dodatnega stroška na »kubik«, poleg tega pa les na skladišču hitro izgublja vred-nost in je uporaben samo za energetske namene ali za ce-lulozo in plošče. Na ministr-stvu ocenjujejo finančne po-sledice na 1,4 milijona evrov.

Nadomestilo za izpad dohodka v gozdarstvu

Cveto Zaplotnik

Kranj – Po podatkih Agenci-je RS za kmetijske trge in ra-zvoj podeželja so mlekarne marca za mleko, dostavljeno v mlekarno ter s 3,7 odstot-ka maščobe in 3,15 odstot-ka beljakovin, plačale v pov-prečju 31,33 evra za sto kilo-gramov, kar je bilo za 15 cen-tov ali za 0,48 odstotka manj kot mesec prej. Ker je mleko v povprečju vsebovalo 4,18

odstotka maščobe in 3,43 od-stotka beljakovin, je bila pov-prečna dejanska odkupna cena 34,83 evra in je bila za 40 centov ali za 1,14 odstotka nižja kot februarja. Odkupo-valci so za mleko s 3,7 odstot-ka maščobe in 3,15 odstotka beljakovin plačali povpreč-no 27,52 evra za sto kilogra-mov, cena, izračunana gle-de na dejansko vsebnost ma-ščob in beljakovin v mleku, pa je znašala 32,36 evra.

Odkupne cene mleka

Odkupna cena (v evrih/100 kg) za mleko s 3,7 odstotka ma-ščobe in 3,15 odstotka beljakovin (standardna) in glede na de-jansko vsebnost maščobe in beljakovin (dejanska)

Mesec Cena mlekarn Cena odkupovalcev *standardna *dejanska *standardna *dejanska

December 2012 31,00 32,56 26,56 30,71

December 2013 36,23 38,36 31,06 36,12

December 2014 32,64 34,09 27,77 31,72

December 2015 28,88 30,70 24,86 28,33

December 2016 26,84 30,01 24,15 28,18

December 2017 32,87 35,25 28,63 32,97

December 2018 31,43 34,40 28,37 31,95

December 2019 32,26 36,62 29,55 34,16

Januar 2020 31,78 35,98 29,33 33,68

Februar 2020 31,48 35,23 28,95 32,97

Marec 2020 31,33 34,83 27,52 32,36

Kranj – Na agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja so pripravili vodnik, ki kmetijskim gospodarstvom omogoča uveljavljanje finančne pomoči in nadomestil, do katerih so upravičeni na podlagi državnih ukrepov za blažitev posledice epidemije novega koronavirusa. Vodnik vključuje najpomemb-nejše informacije o uveljavljanju finančne pomoči v primeru, ko se je kmet okužil z virusom, ki povzroča bolezen covid-19, ter informacije o uveljavljanju nadomestila zaradi izpada do-hodka pri prireji govejega mesa, v proizvodnji vina, v gozdar-stvu in v dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Vodnik vključuje informacije o upravičencih finančne pomoči, o pogojih, po-stopkih in obdobju uveljavljanja pomoči ter o višini podpore.

Vodnik za uveljavljanje finančne pomoči

16 Gorenjski glastorek, 12. maja 2020simon.subic@g-glas.si

Simon Šubic

Jesenice – Jeseniški policisti so preiskali serijo vlomov v planinske koče in vikende na območju Planine pod Golico, Javorniškega Rovta in Mežakle, ki so jo obrav-navali v zadnjem mesecu in pol, so sporočili s Policij-ske uprave Kranj. Vlomilec si je v vlomih prilaščal hra-no in orodje, na objektih pa je povzročal gmotno škodo.

Za vlome je uporabljal orod-je, ki ga je večinoma našel zraven objektov. V enem primeru je objekt po vlo-mu in uporabi celo zaklenil s svojo ključavnico in s tem preprečil uporabo pravemu lastniku.

Kriminalisti so osumljen-ca prijeli sredi prejšnjega te-dna, ko jih je policist v pros-tem času obvestil o sumlji-vem moškem, ki je s Stola sestopal proti dolini. Prav

tako je uporabno informa-cijo o istem moškem tik pred prijetjem posredova-la še ena oseba, pojasnjuje policija.

Moškega so prijeli na ob-močju Žirovnice, mu za-segli orodje in ga pridržali za čas zbiranja obvestil. Na podlagi do sedaj zbranih ob-vestil ga utemeljeno sumi-jo, da je aprila in maja vlo-mil v najmanj dvanajst koč in vikendov, za kar so ga tudi

že kazensko ovadili. »Poli-cist, ki je v prostem času s ključno informacijo poma-gal pri prijetju osumljenca, je pokazal, da je naša odgo-vornost do ljudi in njihove-ga premoženja visoka tudi v našem v prostem času,« po-udarjajo na PU Kranj, kjer se zahvaljujejo tudi osebi, ki jim je tik pred prijetjem osumljenca prav tako spo-ročila uporabno informa-cijo.

Prijeli serijskega vlomilca v vikendeMoški je osumljen, da je aprila in maja vlomil v najmanj dvanajst koč in počitniških hiš na območju občine Jesenice. Policija ga je prijela na podlagi prejetih uporabnih informacij.

Simon Šubic

Bohinj – Pri Koči na Planini Jezero si je v nedeljo popoldan planinka poškodovala nogo. Stopila je na led in grdo pad-la. Planinka je bila primerno opremljena, led pa jo je pre-senetil, saj je bila okolica kop-na, so pojasnili policisti in do-dali, da do takih nesreč pride,

ko popusti koncentracija in ne spremljamo razmer oko-li sebe. Poškodovano planin-ko so na kraju oskrbeli bohinj-ski gorski reševalci in združe-na posadka Gorske reševalne zveze in Helikopterske nujne medicinske pomoči, nazad-nje pa so jo s helikopterjem Slovenske vojske odpeljali v jeseniško bolnišnico.

Planinko presenetil led

Simon Šubic

Kranj – Sodišča so prejšnji teden spet začela vročati od-ločbe tudi v nenujnih zade-vah, a ker v času epidemi-je roki ne tečejo, ministrica za pravosodje Lilijana Kozlo-vič pojasnjuje, da strankam, ki bodo prejele odločitev so-dišča, ne bo treba storiti ni-česar. »Za stranke to pome-ni, da so se z zadevo sezna-nile, še vedno pa niso dolžne storiti ničesar, če tega ne že-lijo. Roki bodo namreč zače-li teči prvi naslednji dan, ko bodo prenehali veljati poseb-ni ukrepi, kar bo tudi javno objavljeno. Ne glede na vse omenjeno pa lahko stranke tudi v tem času opravijo po-samezna dejanja, če tako že-lijo, in s tem pospešijo sam sodni postopek,« so pojasni-li na vrhovnem sodišču.

Sodišča so od 16. marca opravljala naroke in odločala samo v nujnih zadevah, vse od 29. marca pa je v veljavi tudi zakon o začasnih ukre-pih v zvezi s sodnimi, uprav-nimi in drugimi javnoprav-nimi zadevami za obvlado-vanje širjenja nalezljive bo-lezni covid-19, po katerem ti roki ne tečejo. A čeprav so so-dišča v preteklih slabih dveh mesecih odločala le v nujnih zadevah, so po besedah mi-nistrice veliko dela opravi-la tudi pri nenujnih postop-kih, zato so zdaj omogočili, da svoje odločitve sporočijo strankam.

Na področju izvršb lah-ko sodišče tudi v nenuj-nih zadevah, ki so se začele pred epidemijo, izdaja skle-pe o izvršbi in zavarovanju

in jih izroča strankam. So-dišče lahko od prejšnjega tedna tudi v klasičnih civil-nih oziroma pravdnih po-stopkih izda sodbo in jo vro-či strankam, če so v nenujni pravdi še pred uvedbo ukre-pov zaključili narok za glav-no obravnavo. Enako lahko določajo v primerih vpisov v zemljiške knjige, ki tudi so-dijo med nenujne zadeve. V postopkih zaradi insolven-tnosti se novi postopki še vedno ne bodo začeli, lahko pa se nadaljujejo tisti postop-ki, ki so bili začeti pred epide-mijo, če bo tako odločil pred-sednik vrhovnega sodišča.

Sklepe in odločbe ter dru-ge dokumente tudi v nenuj-nih zadevah lahko po no-vem vročajo tudi upravni or-gani. Vročanje se do prene-hanja veljavnosti začasnih ukrepov izvrši z vložitvijo v

hišni predalčnik, poštni pre-dal ali v »običajen« elektron-ski predal, zato naslovniku ne bo treba podpisovati vro-čilnic, povratnic ali drugih dokumentov o vročitvi. Vro-čitev bo veljala za opravljeno šesti oziroma dvajseti delov-ni dan od dneva odpreme, ki bo označena na pisanju, od-visno od tega, ali se vročanje opravlja v Republiki Sloveni-ji ali izven nje.

V nenujnih zadevah so ponovno možne tudi ustne obravnave (na primer v po-stopku izdaje gradbenega dovoljenja). Presojo o tem, ali se bo ustna obravnava iz-vedla, v vsakem posamič-nem primeru opravi organ. Pri tem mora poskrbeti za ustrezne zaščitne ukrepe za preprečitev okužbe udele-žencev, da ne bo ogroženo njihovo zdravje in življenje.

V sodnih stavbah sicer še vedno veljajo preventiv-ni ukrepi za preprečitev šir-jenja okužbe s koronaviru-som, zato morajo vabljene stranke na sodišče priti pet-najst minut prej. Če ima-jo znake okužbe ali so v ka-ranteni, morajo o tem sodiš-če predhodno obvestiti. Ob vstopu v sodno stavbo mo-rajo razkužiti roke, gibajo pa naj se izključno pred in v prostoru, ki je naveden na vabilu. Razen v nujnih za-devah v času trajanja poseb-nih ukrepov stranke, njiho-vi pooblaščenci in druge ose-be vloge vlagajo le po pošti ali preko portala eSodstvo v postopkih, kjer je to omogo-čeno. Za komunikacijo s so-dišči naj stranke uporablja-jo elektronske naslove in te-lefonske številke v času ura-dnih ur sodišč.

Sodišča vročajo odločbe tudi v nenujnih zadevahStrankam, ki prejmejo sodno odločbo, ni treba storiti ničesar, saj roki v času epidemije covida-19 oziroma do preklica ne tečejo.

Vse stranke morajo ob vstopu v sodno stavbo še vedno upoštevati preventivne ukrepe za varovanje zdravja zaradi koronavirusa. / Foto: Simon Šubic

Simon Šubic

Kranj – Na območju kranj-ske občine so v soboto opa-zili dve onesnaženji oko-lja. Okoli 11. ure je v podje-tju v Struževem iztekal ace-ton iz tisočlitrske plastične cisterne v kovinskem ogrod-ju. Kranjski poklicni gasilci so preprečili nadaljnje izte-kanje in aceton prečrpali v

drugo cisterno. Do posledic v okolju ni prišlo.

Kmalu po poldnevu pa je občan na sprehodu na soto-čju rek Kokre in Rupovšči-ce v Kranju opazil posodi z neznano snovjo. Kranjski poklicni gasilci so na kraju ob pregledu vsebine posod ugotovili, da gre za fekalije. Odpadek so odstranili delav-ci komunalnega podjetja.

Iz cisterne iztekal aceton

Simon Šubic

Kranj, Škofja Loka – V petek popoldan so policisti v Kra-nju in Škofji Loki za kratek čas poostreno nadzirali ude-ležence v prometu s poudar-kom na alkoholu in kršit-vah kolesarjev. Ugotovili so šestnajst kršitev, med nji-mi kršitve kolesarjev zaradi neupoštevanja prometne si-gnalizacije, dva voznika sta prekoračila hitrost vožnje,

trije so bili pod vplivom al-kohola, en voznik ni imel ve-ljavnega vozniškega dovolje-nja, še pri enem pa so zaseg-li manjšo količino prepove-dane droge.

Obravnavali so tudi moto-riste. Njihove kršitve so bile povezane z vožnjo otroka, ki je mlajši od dvanajst let, na motornem kolesu, ukrivlje-nimi registrskimi tablicami in vožnjo po napačni strani ceste.

V petek nadzirali promet

Tržič – Tržiški policisti so v soboto popoldan pred Supermar-ketom Mercator v Tržiču obravnavali poškodbo avtomobila na parkirišču. Gre za vozili Opel Insignia in BMW X1, poško-dovanje pa naj bi se zgodilo med 17. in 18. uro, so sporočili. Domnevna povzročiteljica je kraj zapustila, dve priči pa sta oškodovanki posredovali njeno registrsko oznako. Policisti zaradi razjasnitve okoliščin dogodka iščejo ti dve osebi in pro-sijo, naj jih pokličeta na številko (04) 598 29 00.

Iščejo priči poškodovanja vozila

Žeje – Kamniški policisti so pred dnevi v Žejah posredovali v medsosedskem sporu, v katerem je prišlo do besednega spopada in žaljenja med sosedi zaradi vožnje s traktorjem po sosedovem travniku. Obema kršiteljema so na kraju izdali plačilni nalog zaradi kršitve javnega reda in miru.

S traktorjem po sosedovem travniku

Kamnik – V soboto okoli 19.30 so kamniške policiste obvestili o drzni tatvini v enem od gostinskih lokalov na območju Kamnika. Zaposleni so namreč pri tatvini dvesto evrov gotovine zalotili 33-letnega moškega, ki so ga policisti pridržali za čas, ko so zbirali potrebna obvestila. Sledi kazenska ovadba na pristojno tožilstvo.

V lokalu kradel denar

Bohinjska Bistrica – Pri izvajanju vzdrževalnih del na objektu je v nedeljo dopoldan v Bohinjski Bistrici delavec padel z lestve in se telesno poškodoval. Na kraju so ga oskrbeli reševalci nujne medicinske pomoči Bled in Bohinj, s helikopterjem Slovenske vojske pa ga je dežurna ekipa Helikopterske nujne medicinske pomoči prepeljala v ljubljanski Klinični center. Policisti so na podlagi zbranih obvestil tujo krivdo izključili.

Delavec padel z višine

Alenka Brun

Iris meni, da je pri lepotnih izborih verjetno še ujela zadnji vlak, v naslednjih letih pa so njihova organi-zacija, pridobivanje spon-

zorjev, nabor deklet postaja-li vse težja naloga. »Mogoče je tudi prostor postal prena-sičen z različnimi lepotnimi tekmovanji,« razmišlja. Ker je zadnja leta mama, ne spre-mlja več toliko dogajanja, se ji pa zdi, da tudi danes še vedno šteje pristna lepota. 

Ko je bila majhna, je Iris razmišljala tudi o tem, da bi bila nekoč igralka. Do danes si je nabrala kar nekaj izku-šenj: nastopila v videospotih, odigrala že v nekaj filmih, slovenskih in tujih. Želja po tem sicer še vedno tli, vendar meni, da če ji je namenjeno delati na tem področju, bo, ko bo čas zato. Vse v življe-nju ima svoj namen in nam je dano ravno toliko, kolikor potrebujemo, razmišlja.

V preteklosti je delala tudi na televiziji. V zlatih časih Pink TV Slovenija je ime-la svojo oddajo, za katero je skrbela v celoti in jo na kon-cu tudi vodila. Vabili so jo v različne resničnostne šove, a je vedno odklonila sodelo-vanje, za kar je bil največkrat glavni vzrok prenizek hono-rar: kot manekenka je nam-reč zaslužila več, kot če bi bila nekaj tednov v šovu.

Sedaj teče že peto leto, kar Iris s svojim Adm irjem Bar-čićem, ki je sicer Jeseničan,

živi v Budvi v Črni gori. Ima-ta tudi dva otroka – starejšo Isabello in mlajšega Arrona.

Iz stanovanja v hišo

Iris v življenju nikoli ni imela težav s prilagajanjem na novo okolje, nov življenj-ski prostor.

»Že kot mlajša sem rada potovala in nikoli nisem imela problema z življenjem na različnih lokacijah. Kljub temu pa pogrešam Sloveni-jo. Predvsem družino, naj-bolj mami. Po drugi strani pa tudi naš standard, način funkcioniranja. Precej bolj moderni smo, kar na neki način olajša življenje. V Pod-gorici, glavnem mestu Črne gore,  je sicer lažje najti tis-to, kar mi manjka iz Slove-nije, a je iz Budve do tja dve uri vožnje z avtom in zato niti ne hodimo. Tako da vse meni pomembnejše stvari, kot so zdrava prehrana, koz-metika, zdravila, stvari za otroke ..., kupujem v Slove-niji,« razloži Iris. Smeje se dopolni, da je lahko potem dostava v Črno goro prob-lem, a kadar potujejo v Slo-venijo vsi, gre Admir vedno z avtom. »Jaz grem z otro-ki na letalo, saj je deset ur vožnje  z dvema majhnima otrokoma absolutno preveč; potem pa mu avto do zadnje-ga kotička natrpam z nakup-ljenimi stvarmi.«

Na začetku je Iris že živela v hiši v središču Budve. Sta-novanje, v katerem so potem živeli kar dve leti in pol, se je še gradilo. Takrat je bila

noseča z Isabello. V to stano-vanje so se vselili po njenem rojstvu in tam ostali do Iri-sine naslednje nosečnosti. Stanovanje je bilo sicer veli-ko, a so se vseeno odločili za selitev v hišo, a tokrat malo ven iz Budve. »Da smo bli-že naravi pa tudi zaradi dveh kužkov, ki jih imamo,« pove.

Seveda ima vse svoje svo-je prednosti in slabosti, nadaljuje. »Stanovanje je bilo v centru Budve, vse je bilo na dosegu roke, hiša pa ima krasen vrt, teraso, veli-ko dvorišče, kar je super za otroke in psa, se pa moraš

za vsako stvar, ki jo potre-buješ, usesti v avto in se nekam odpeljati.« Včasih si sicer želi, da bi bila še ved-no v stanovanju, ker so  ji bile določene stvari enosta-vnejše, vendar ko postaneš starš, gledaš na vse druga-če in pri dveh otrocih sta vrt in dvorišče absolutno pred-nost.

V vlogi mame uživa

Kljub temu, nam zau-pa, da je biti drugič mama naporno, na vse skupaj gle-da drugače. »Ne jemljem tega kot breme, temveč kot

V ŽIVLJENJU IMA VSE SVOJ ČAS, SVOJE OBDOBJEIris Mulej je leta 2002 osvojila lento najlepše na Miss Universe Slovenije, štiri leta kasneje pa je postala še najlepša Slovenka. Ljudje se še spomnijo tistih časov. »Predvsem menijo, da so bili to zlati časi lepotnih tekmovanj,« razloži Iris, ki tudi sama na izbore goji lepe spomine. Sedaj že pet let živi v Budvi.

življenjsko šolo zase. Z otro-ki se učiš potrpežljivos-ti,  vztrajnosti, rutine;  spoz-naš, kaj je brezpogojna lju-bezen ... Res uživam v nju-ni družbi.«

Iris usklajevanje vlo-ge mame z vlogo partne-rice dobro uspeva, le zase, pravi, ji pa včasih zmanjka časa. »Vse ima svoj čas, svo-je obdobje in sedaj imam obdobje dveh majhnih otrok in uživam v tem.«

Vplivnica

Spominjamo se, da je bila Iris vedno podjetno dekle. V preteklosti je imela lini-jo svojega nakita, tudi koz-metike, a zgodba o sled-nji žal nima lepega konca, saj meni, da so takrat nje-no prepoznavno ime nepoš-teno izkoristili za svojo pro-mocijo. Zelo dobro pa se znajde tudi kot t. i. influen-cerka oziroma vplivnica, saj je dolga leta imela marketin-ško in modno  agencijo za organizacijo dogodkov, sti-ke z javnostmi … Izkazalo se je, da v marketingu resnič-no uživa, ji kot tak zelo leži, ima dobre ideje in pri različ-nih projektih je vedno imela dobre rezultate.

Biti vplivnež ni nič druge-ga kot marketing, razmiš-lja. »Znati moraš predstav-ljati izdelke na pravi način,« razloži. Se pa sama drži pra-vila, da nikoli ne predstav-lja izdelkov, ki ji osebno niso všeč. »Ker moj profil na Instagramu predstavlja moj življenjski stil. Dejan-sko predstavljam izdelke, ki jih v družini uporablja-mo vsak dan. Glede na šte-vilne ponudbe pa sem zače-la delati selekcijo, saj sem v nekem trenutku imela pre-več naročnikov in priprave objav, tekstov, fotografij ter blogov vzamejo res veliko časa. Ljudje, ki se s tem ne ukvarjajo, ne vedo, koliko je dejansko vloženega truda in dela.  Poleg tega pa skr-bim še za podobo in vsebino

profilov drugih podjetij na Instagramu.«

Pravi, da so bili na začetku najpomembnejši všečki in pa število sledilcev, sedaj pa je predvsem pomembno to, kako uspešno je sodelovan-je z naročniki – je po zaklju-čenem oglaševanju z nekim influencerjem viden kakšen učinek ali ga ni, poudari.

Na njenem profilu na družbenem omrežju naj-demo tudi fotografije nje-nih otrok. Pojasni: »Kar se tiče sodelovanja mojih dveh malih čmrljev: ko sta bila dojenčka, ju nisem želela kazati. Sedaj ko sta starej-ša, pa ju z veseljem delim, saj sem ponosna mamica in sta zame najlepša otroka na svetu – kot je seveda za vsa-ko mamo njen otrok. V bis-tvu z njima soustvarjam. Je pa to seveda odločitev vsa-kega posameznika. In kje si postavi mejo. Te so različ-ne. Mogoče je nekomu všeč moja izbira, kaj dam v jav-nost in kaj ne, enim je to lah-ko že preveč, spet drugim premalo in dolgočasno. Pač stvar posameznika, okusa, želja, naših prepričanj.«

Nadaljuje, da je biti vpli-vnež dober in kar donosen posel, od katerega se da dob-ro živeti.

»Službe, kariere so razli-čne. Sami se odločamo, kaj bomo v življenju delali. Jaz sem  si od nekdaj govorila, da bom glede službe ved-no sama svoj šef in za zdaj mi to kar dobro uspeva.«

Novi časi

Se ji je življenje v obdob-ju epidemije kaj spremeni-lo, nas zanima. Iris pravi, da v bistvu ne. Že prej je žive-la podobno življenje: delo od doma z dvema majhni-ma otrokoma, ki sta doma. Žalosti jo predvsem to, da ne more obiskati svoje mame v Sloveniji. Obisk so načrtova-li marca, pa je nastala situ-acija pač posegla vmes, še mirno pove. 

Arron, Isabella in Iris / Foto: osebni arhiv

Televizija Slovenija vabi vse evrovizijske navdušence v svojo družbo 16. maja ob 20. uri. V oddaji Pesem Evrovizi-je: Najboljših 25 bodo izvedeli, katera od vseh dosedanjih slovenskih evrovizijskih pesmi se je najbolj usidrala v srca. Namreč, v obdobju med 27. aprilom in 2. majem je na por-talu rtvslo.si ter na družbenih omrežjih potekalo spletno glasovanje za najljubšo slovensko evrovizijsko pesem. V oddaji bodo predstavili rezultate, vodil jo bo Nejc Šmit, sodelovali pa bodo tudi drugi. Evrovizijski večer na prvem programu se bo nadaljeval s prenosom iz Hilversuma. Z evrovizijskim šovom Pesem Evrovizije: Evropa, prižgimo luč! se bodo poklonili vsem skladbam iz 41 držav, ki bi se morale predstaviti na letošnjem izboru Pesem Evrovizije (v skladu s pravili bodo morale države za pesem Evrovi-zije 2021 izbrati novo skladbo), netekmovalni šov pa bo potekal tudi v duhu povezovanja stare celine.

Obeta se poseben evrovizijski večer

18 TOREK_12. 05. 2020

RUBRIKO MULARIJA ureja Mateja Rant. Pišite ji na mateja.rant@g-glas.si.

Alenka Brun

Ker sta Pogačni-kova na enem od prejšnjih križar-jenj Malago že obi-skala, sta se tokrat

odločila, da se skupaj s čla-ni Folklornega društva Bled udeležita izleta v Gibraltar.

»Cesta nas je vodila mimo ''čebelnjaka'' novih sta-novanj na obali in viso-ko v hrib med Malago in

Gibraltarjem,« pripovedu-je Franci in smeje pojas-ni: »Stanovanja uporablja-jo zmrznjeni Evropejci in v zimskem času bi tudi meni prišlo kakšno od njih prav.«

Gibraltar leži na skraj-nem južnem koncu Iber-skega polotoka s pogledom na afriško celino in je angle-ška kolonija. Je prekomor-sko ozemlje Velike Brita-nije z istoimenskim glav-nim mestom. Turiste oziro-ma obiskovalce vabi ogled

starega dela mesta, mesto ima tudi botanični vrt, zani-miva je seveda zgodovina kolonije. Pravijo, da če obi-ščeš Gibraltar, moraš tudi na ogled Jame sv. Mihae-la. Lahko obiščeš vrh zna-menite Gibraltarske skale, od koder se odpira čudovit razgled na špansko obalo in severno Afriko. Tudi folklor-niki so se srečali z opicami, ki jih tu res ne manjka. Gib-raltar je edini kraj v Evropi, kjer opice živijo na prostosti.

Ravno zaradi njih imenuje-jo skalo kar Opičja skala. Gre za berberske opice ali mago-te, vendar ne poznajo toč-no njihovega izvora. Seve-da brez legende ne gre, naj-verjetneje pa so prve prišle z ljudmi iz Maroka. Obstaja še možnost, da gre za potomce berberskih opic, ki so nekoč živele v južni in srednji Evro-pi. 

Z Gibraltarsko ožino ozi-roma Gibraltarskimi vrati ima Gibraltar velik strateški pomen. Gre za ozek morski preliv, ki povezuje Atlantski ocean in Sredozemsko mor-je, Evropo ter Afriko oziro-ma ločuje Iberski polotok od severne Afrike. Mesto leži na severni strani ožine in tu se Evropa najbolj pribli-ža Afriki. Dolg je 58 kilome-trov, na najožji točki je širok slabih 14 kilometrov.

Na Gibraltarskem poloto-ku najdemo tudi letališče, ki je zaradi pomanjkanja pros-tora zgrajeno kar na morju. Ima precej kratko letališko stezo, čez katero je speljana cesta, tako da cesto pri vsa-kem vzletanju in pristajan-ju letal zapirajo. Nekateri ga

uvrščajo celo med najnevar-nejša letališča na svetu.

Skupina je imela po mes-tu organiziran prevoz z maj-hnimi kombiji, ustavljali so se na posameznih točkah. V času, ko so ga obiskali, je bila namreč velika gneča, vendar Franci razloži, da v primer-javi s tistim, kar so opisali potniki, ki so obiskali Mala-go, znosna.

Zvečer je popotnike na kri-žarki čakal večer v belem. Malo po polnoči so dejansko zapluli skozi Gibraltarska vra-ta. Kar nekaj je bilo potnikov, ki kljub pozni uri tega niso želeli zamuditi. Na zgornji palubi sta Pogačnikova sreča-la tudi Saša Avsenika ter nje-govo Stašo in skupaj so obču-dovali luči na obali Evrope in Afrike. (Se nadaljuje)

Z Ansamblom Saša Avsenika in Folklornim društvom Bled od Savone do Lizbone (4)

GIBRALTAR, OPICE IN VRATA

Tudi člani FD Bled so srečali najstarejše prebivalce mesta: opice. / Foto: osebni arhiv (Franci Pogačnik) »Čebelnjaki« počitniških stanovanj / Foto: osebni arhiv (Franci Pogačnik)

Pred vhodom v Gibraltar / Foto: osebni arhiv (Franci Pogačnik)

POTOVANJA VINO HRANA DOGODIVŠČINE MOŠKI ŽENSKE POTOVANJA VINO HRANA ŽENSKE

Zgodba

Jutro,sonce se prebuja,oznanja lep dan.

Dan,topel, nasmejan,nam prinaša zgodbe.

Zgodbe,nove, sveže,ki pišejo življenje.

Življenje,mirno, burno,odvisno od trenutka.

Trenutek,pride in grein ustvarja spomine.

Spomini,lepi in manj lepi,vedno ogrejejo srce.

Srce,čuti in hrepeni,le ljubezni si želi.

Polona

Vsak dan nam napiše nove zgodbe in seveda pesmi. Čakam vaše pesmi, da lahko spoznamo vaše zgodbe, ki jih piše življenje. Meta

PESMI MLADIH

Mateja Rant

Stolp Pungert je tako kot druge jav-ne ustanove sredi marca zaprl svo-ja vrata, a stolpo-

vih motovilčic to ni ustavi-lo, da bi prenehale z ustvar-janjem, zato so se odloči-le za »delo na domu«. Otro-ke nagovarjajo z video pos-netki na Facebooku oziro-ma se jim javljajo v živo in tako skupaj z njimi še nap-rej izvajajo pravljične, glas-bene in ustvarjalne delav-nice ter pripravljajo zdrave zajtrke. »Vse izvajamo pro-stovoljno, saj se nam je zde-lo prav, da tudi med epide-mijo nekaj damo vsem tis-tim, ki sicer redno prihajajo k nam na delavnice,« je pou-darila koordinatorka progra-ma Urška Košir.

»Ustvarjalci ne znamo biti pri miru, zato se nas je vseh

šest motovilk kmalu po zapr-tju stolpa odločilo, da bomo delavnice nadaljevale po spletu,« je pojasnila Urška Košir. Na spletu so tako ustvarile skupino Ustvar-jalnice stolpa Pungert, ki se ji je pridružilo že okrog sto družin. »Odziv na delavnice je zelo dober, ko oddajamo v živo, z nami dela tudi do dvaj-set otrok,« je pojasnila Urška Košir. Vsako soboto ob 18.

uri se jim je tako mogoče pridružiti na pravljično-glas-beni delavnici, v okviru kate-re so v preteklih dveh mese-cih izdelovali različne inštru-mente, od takega, ki pona-zarja dež, do ropotuljice iz lesene palice, kastanjet in tolkal iz kamenčkov. »Ved-no izberemo še pesmico, ki se jo naučimo spremljati s temi inštrumenti, na koncu pa sledi še pravljica za lahko

noč.« Ob torkih ob 10. uri skupaj pripravljajo zdrave zajtrke, ob četrtkih ob 18. uri pa se jim je mogoče pridru-žiti pri ustvarjalnih delavni-cah. »Navadno morajo otroci najprej v naravi nabrati razli-čne vrste materiala, iz katere-ga potem nastanejo najrazli-čnejši izdelki.«

Delavnice so primerne tako za najmlajše kot tudi malo starejše osnovnošolce. Tudi če kdo kakšno zamudi, si jo lahko ogleda za nazaj, kar bo verjetno zlasti dobro-došlo v teh deževnih dneh, ko ne moremo biti toliko zunaj. Za družine so že pri-pravili tudi dve nagradni igri, prejšnji teden so reci-mo morali zapeti pesem o dežju in se posneti. Čeprav ustvarjanje ni zamrlo niti v času, ko je bil stolp zaprt, pa Urška Košir vseeno upa, da se bodo z otroki lahko že to soboto znova srečali tudi v stolpu.

USTVARJAJO DOMADogajanje za otroke v stolpu Pungert ni zamrlo niti med epidemijo, le program so preselili v virtualni svet, tako da vsak lahko ustvarja pri sebi doma.

Na stolpovih ustvarjalnicah je bilo v preteklih dveh mesecih mogoče sodelovati kar od doma. / Foto: osebni arhiv

19

PRAZNOVANJA

TOREK_12. 05. 2020

TANJA ODGOVARJA

tanja.70@hotmail.com

Lahko se udeležite tečaja vedeževanja. Naročniki Gorenjskega glasa, izkoristite popust v višini 10 %. Za več informacij čim prej pokličite Tanjo na tel. št.: 040 514 975w

ww

.gor

enjs

kigl

as.s

i

Alenka Brun

Kot imajo v Gasil-sko reševalni služ-bi Kranj navado, je tokrat četrta izme-na poskrbela, da je

njihov vodja na zadnji dan v službi tudi zadnjič poga-sil ogenj, na njegovo pot v upokojitev pa sta ga pos-premila še utripanje mno-žice modrih lučk in zavijan-je siren. Ker je bil Črt Prap-rotnik zadnji dan v službi v nočni izmeni, se je to zgodi-lo pet minut čez sedmo zju-traj naslednji dan, takoj ko je zaključil delo. »Kako dob-ro minuto je vse utripalo in tulilo, pa tudi kakšna solzi-ca je pritekla, saj gre za neke vrste slovo in smo takrat prav vsi bolj čustveni,« raz-ložijo gasilci.

Zadnji ogenj je Praprotnik pogasil ob enajstih zvečer na poligonu za vajo za gasilsko postajo – poslovilna vaja nje-gove izmene pač. Tako se je moral pred odhodom iz vod-je preleviti še v gasilca in se opremiti za notranji napad ter seveda ogenj pogasi-ti. Je bila pa njegova zadnja službena noč resnično pes-tra, saj je imel ponoči alarm zaradi prometne nesreče, zjutraj pa še požarnega.

Fantje so mu za slovo naredili posebno majico,

ker je gurman in tudi zelo dobro kuha, pa so nekdan-jega tekmovalca v sloven-skem MasterChefu Boja-na Beštra iz Podblice pov-prašali za nasvet glede kva-litetnega noža, saj ima vsak dober kuhar svojega, poseb-nega, najljubšega. In tako je Črt ob odhodu dobil v dar še profesionalni nož, da se bo sedaj lahko posvetil kuhi in razvajal partnerko ter seve-da prijatelje.

Črt Praprotnik tudi zelo rad potuje, predvsem so mu pri srcu topli kraji. Gasilci so nam še zaupali, da je velikokrat rekel, da ko

bo upokojen, pa bo šel kar tja živet. Zato mu želijo, da si, ko epidemija mine in se

življenje vrne v stare tirni-ce, uresniči kakšno takšno – toplo in popotniško – željo.

PESTRA ZADNJA NOČV začetku maja so kranjski poklicni gasilci s svečanim zvokom siren in utripanjem lučk pospremili v pokoj vodjo četrte izmene Črta Praprotnika iz Radovljice.

Nasmejani vodja četrte izmene Črt Praprotnik / Foto: Gorazd Kavčič

Po zadnjem ognju v družbi fantov iz izmene / Foto: arhiv izmene

»Vijolica 6«

Zopet se obračam na vas, saj ste mi z nasveti velikokrat pomagali, vlili upanje in moč. Seveda so se tudi vaše napo-vedi uresničile. V teh časih, ko je koronavirus na pohodu, je nastalo res eno napeto stanje. Posledice so nam znane, ki se že kažejo v odpuščanjih ljudi. Sprašujem za hčer. Zanima me, ali bo dobila to službo nazaj, ali bo kdaj opravljala delo, za katero ima izobrazbo. Želim vam vse dobro, ostanite zdravi in hvala za vaš dragoce-ni čas, ki ga namenjate vsem nam, ki si želimo vaših spod-bud in smernic za naprej.

Najprej vam najlepše hva-la za tako lepe besede, ki pogrejejo dušo in znajo iz megle ustvariti sonce. Sonca pa nikoli ni preveč. Žal je ta virus naredil kar veliko škodo

in nihče od nas ni mogel pre-prečiti zadev, ki so se odvi-jale, še najmanj pa pri slu-žbah, ki so obmirovale. Hči bo v roku treh mesecev dobi-la možnost, da se vrne na prejšnje delovno mesto. Bo sprejela in ostala nekaj časa. Recimo leto, največ dve. V tem času bo imela kar nekaj pozitivnih sprememb, a še vedno premalo, da bi bila res zadovoljna. Kasneje ji vidim zelo dobro zaposlitev, in to na področju, za katero ima izobrazbo. Tudi njo čaka sre-ča na tem področju, čeprav je sama že izgubila upanje. Žalostno je, da v službah od ljudi pričakujejo izkuš-nje, za katere ni možnosti, da jih sploh dobijo. Ampak dobila bo priložnost in se bo izkazala ter nadaljevala v tej smeri. Veliko ji pomeni vaša podpora, saj jo je vse skupaj

zelo potrlo, ampak na koncu bo vse v redu. Želim vam vse dobro.

»Pot«Pozdravljeni,  že večkrat ste pravilno napovedali mojo pri-hodnost in prihodnost članov družine. Ker so trenutno zaradi epidemije precej negotovi časi, se obračam na vas z naslednjim vprašanjem: ali bova s partner-jem obdržala sedanje službe in kako nama kaže poslovna pot v prihodnje? Zanima me tudi zdravje naše družine. Najlep-ša hvala za vse odgovore. Vse dobro vam želim.

S partnerjem bosta obdržala sedanje službe, sicer z nekaj spremembami, ampak gre naprej takoj, kot je šlo. Rekla bi, da že nekaj časa premišlju-jeta, da bi glede kariere nare-dila korak naprej. Skupaj. In v roku leta dni se to tudi zgodi.

Vidim vama samostojno pos-lovno pot in povezano s tem vse dobro in uspešno. Vsi trije ste zdravi in tako bo tudi ostalo v prihodnje. Lepo vas pozdravljam in srečno.

»Mozaik«Že ste mi pomagali, tokrat imam samo eno vprašanje. Ne morem se postaviti nazaj na noge. Se bom kdaj počutila manj žalostno in nesrečno?

Okoli sebe imate veliko lju-di, ki vas imajo radi, tega ne smete pozabiti. Vse enkrat mine, in tudi vse to, kar sedaj doživljate, bo minilo. Pogled v karte vam napoveduje lepo prihodnost. Prav kmalu boste občutili srečo in notranji mir. Nekdo, od katerega ne priča-kujete, vas bo zelo presenetil. Ne bo se vam težko odločiti, saj sedaj že dobro veste, česa si želite. Imejte se radi.

Dne 9. maja 2020 so se na Bledu poročili: Rok Kovače-vić in Natalija Košir, Vahid Ćehajić in Daliborka Jovičić ter Aleksandra Poglajen in Heda Odlazek Hajdarpašić.

Mladoporočenci

V zadnjem tednu se je v Kranju rodilo 26 novorojenčkov, od tega 14 dečkov in 12 deklic. Najtežji je bil deček s 3935 grami, najlažji pa prav tako deček – tehtal je točno dva kilograma. Na Jesenicah se je rodilo 14 novorojenčkov, od tega 8 dečkov in 6 deklic. Najtežji je bil deček, ki je tehtal 4370 gramov, najlažja pa deklica, ki ji je tehtnica ob rojstvu pokazala 2690 gramov.

Novorojenčki

Res je, da je zaradi prisotnosti novega koronavirusa življenje za trenutek obstalo, vendar ljudje svoje ose-bne praznike še vedno praznujejo. Sicer drugače, bolj v intimnem okolju domače hiše, z najbližjimi, brez glasnih zabav, ogromnega števila povabljencev in podobnega. Tudi praznovanja so se do neke mere preselila na splet. Vseeno pa še vedno lahko delite osebno srečo ali obisk abrahama, občutja ob praznovanju srebrne ali zlate, mor-da celo železne poroke z bralci našega časopisa in tako presenetite, razveselite. Z objavo v Gorenjskem glasu tako na unikaten način morda tudi obdarujete slavljenca ali slavljenko, ustvarite zanimiv spomin. Svoje predloge in vprašanja še vedno lahko sporočite na elektronska naslo-va alenka.brun@g-glas.si ali info@g-glas.si ali pokličete na telefonsko številko 041 699 005.

Poroke, rojstva, obletnice

Alenka Brun

V finalni odda-ji druge sezone Mali šef Slove-nije se je žiran-tom Mojci Miho-

vec, Jorgu Zupanu in Urošu Štefelinu pridružil še kuhar-ski mojster v Restavraciji Maxim Peter Kovač. Skupaj so pokušali velike kreacije malih mojstrov ter na koncu največ zvezdic podelili mali-ma kuharjema Niki Zorič in Niku Olaju z OŠ Preska v Medvodah. Prejela sta naziv mali šef Slovenije, pokal in

donacijo Mercatorja v višini deset tisoč evrov. Po zmagi sta mlada kuharska virtuoza povedala, da je bila udeležba v Malem šefu odlična in tudi zabavna izkušnja. »V kuhin-ji sva samozavestna, saj zdaj veva, da znava vrteti kuhalni-co. Sotekmovalci so vsi ime-li potencial – kot midva. Vsi so nadarjeni kuharji in vsem želiva, da nikoli ne bi obupa-li ali nehali kuhati.« Dru-go mesto sta zasedli dvojči-ci Stella in Staša Trunk z OŠ Miklavž na Dravskem polju, tretje pa si delita prijateljici Naja Hadžić in Sara Horvat z OŠ Anton Ukmar Koper.

ZMAGOVALCA: NIKA IN NIK

Najboljša mala šefa: Nik in Nika / Foto: Pop TV

20

NAGRADNA KRIŽANKA

TOREK_12. 05. 2020

Nagrade: 3-krat knjiga MARIJA POMAGAJ NA BREZ-JAH, Layerjeva Marija Pomagaj in pričevanja o roma-njih na Brezje avtorja Damirja Globočnika

Re šit ve kri žan ke (ges lo, se stav lje no iz črk z ošte vil če­nih polj in vpi sa no v ku pon iz kri žan ke) po šlji te do srede, 27. maja 2020, na Go renj ski glas, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj. Rešitve lah ko od da te tudi v na bi ral nik Go renj ske ga gla sa pred po slov no stav bo na Nazorjevi ulici 1.

Slov

ensk

o M

ariji

no n

arod

no s

vetiš

če, B

rezj

e 72

, Bre

zje

21Gorenjski glastorek, 12. maja 2020 NASVETI info@g-glas.si

n JAZ, MIDVA IN MIKU HAR SKI RE CEP TIZa vas iz bi ra Katja Do lenc

L a h k e j e d i

Erika Jesenko

Koprive so izredno kakovostna hrana, rastejo pa praktično na vsakem vogalu. Ko vršičke in liste kopriv naberemo in opere-mo, ne pečejo več. So najbolj »mesne« med rastlinami ter se po okusu in vsebnosti sestavin nagibajo že k hrani živalskega izvora. Imajo skoraj vse rudnine, ki jih potrebuje naše telo, veliko vitamina C in beljakovin. Odlične so za čiščenje krvi, krepitev srca, živo kri in prožne žile.

Piščanec v smetanovi omaki s koprivami

Potrebujemo 5 rezin slanine, 2 fileja piščančjih prsi, 3 stroke česna, 2 skodelici kopriv, pol žličke rdečega popra, skodelico sladke smeta-ne, pol skodelice jušne osnove, žličko mešanice italijanskih začimb, pol skodelice naribanega parmezana, sol, poper in 2 žlici peteršilja.V ponvi hrustljavo popražimo slanino in jo damo na krožnik. V isto ponev damo enakomerno narezane kose piščančjega fileja. Pečemo, da meso ni več rožnato in ga odstranimo. Na isto ponev damo nasekljan česen in ga pražimo minuto, nato dodamo koprive in rdeč poper. Kuhamo, da se koprive zmeh-čajo, dodamo smetano, jušno osnovo, začimbe in vse skupaj zavremo. Ogenj zmanjšamo, dodamo parmezan in mešamo, da se omaka zgosti. Zdaj damo nazaj v ponev kose piščanca in slanino, premešamo, povremo in kuhamo 3 minute. Po okusu solimo, popopramo, posujemo s peteršiljem in postrežemo še vroče k najljubšim testeninam.

Slastna omleta iz kopriv

Za 4 osebe potrebujemo 200 g (4 večje pesti) kopriv, pol žlice slad-korja, 8 jajc, 4 žlice sladke smetane, sol, poper, šopek drobnjaka, 2 žlici masla in 100 g sveže nastrgane gavde.Koprive operemo in odcedimo. Jajca umešamo s sladko smetano ter začinimo s soljo in poprom. Drobnjak operemo, osušimo s tresenjem in ga na drobno narežemo. Dodamo ga jajčni masi. V ponvi segrejemo pol jedilne žlice masla. Prilijemo četrtino jajčne mase, dodamo četrtino kopriv ter četrtino nastrganega sira. Pokrijemo in na nizki temperaturi pečemo okoli 10 minut. Enako pripravimo še ostale tri omlete. Ponudimo jih z zeleno solato.

Smuti s koprivami in banano

Potrebujemo 3 pesti svežih kopriv, banano, ananas, 2 dl mleka, 2 žlici semen čija in cimet.Koprive naberemo, operemo in osušimo. V mešalnik zrežemo 1 banano, malo ananasa in koprive, zalijemo z mlekom, do-damo semena čija in cimet ter zmešamo v gladko zmes. Če želimo gostejšo, počakamo, da semena nabreknejo. Namesto ananasa damo lahko jabolka.

Koprive na vašem vrtu

Če kopriv na vrtu nimate, jih ni problem najti, izkopati in zasa-diti doma. Pazite le, da ne rastejo v bližini kakšnega smetišča ali gnoja, saj sicer vsebujejo preveč nitratov. Rade imajo z dušikom bogato zemljo. Liste in poganjke lahko posušimo za čaj ali pa jih suhe zmeljemo v prah in dodajamo najrazlič-nejšim jedem. Hranimo jih v temi v dobro zaprtih kozarcih.

Ješprenjeva »rižota« s piščancemLahko bi rekli, da so rižo-

te zelo hvaležna jed. So prep-roste za pripravo, ne umaže-mo veliko posod, hranljive, poleg tega pa izjemno oku-sne. Pripravimo jih lahko skoraj na nešteto načinov. Ste že poskusili različico z ješprenjem? Obnese se več kot odlično.

Za pripravo ješprenja s pi-ščancem in zelenjavo potre-bujemo: 400 g ješprenja, 0,5 kg piščančjega mesa, 1 čebu-lo, 2 stroka česna, 1 večje ko-renje, 1 bučko, polovica ste-bla pora, 1 dl belega vina, sol in poper, majaron, malo jušne osnove, 1 žlico olivne-ga olja.

Ješprenj stresemo v sko-delico, ga zalijemo z vodo ter ga pustimo stati v vodi nekaj ur. Namočen ješprenj odce-dimo in ga splaknemo pod tekočo vodo. Stresemo ga v posodo, posolimo in pre-lijemo s približno 1 litrom vode. Zavremo in kuhamo približno 20 minut oz. dok-ler ješprenj ni že skoraj ku-han. Odstavimo s štedilnika in ga pustimo stati pokritega v posodi, da nabrekne. Med tem časom olupimo in nase-kljamo čebulo ter česen, ko-renje in bučko narežemo na kocke, por pa na kolesa. Pi-ščančje meso narežemo na manjše kocke, ga popramo

in posolimo. V posodi na žlici olja popečemo piščan-čje meso. Dodamo česen in čebulo ter na hitro prepra-žimo. Primešamo preosta-lo zelenjavo, solimo, popra-mo, začinimo z majaronom. Zalijemo z belim vinom, in ko ta izhlapi, primešamo kuhan ješprenj. Če je treba, prilijemo malo jušne osno-ve in vse skupaj kuhamo od 5 do 10 minut, le toliko, da se okusi povežejo. Po potre-bi dodatno začinimo. Pred postrežbo pustimo ješpre-njevo »rižoto« stati v pokri-ti posodi nekaj minut. Servi-ramo in po želji potresemo z naribanim parmezanom.

Nasvet: Rižote in podob-ne jedi pogosto dodatno za-činim še s karijem. Meša-nica vsebuje več kot 10 vrst

začimb, med katerimi je tudi kurkuma. Ta jedi po-pestri z značilno rumeno barvo.

Mojca Logar

Tokrat vam bom opisala dva predloga za od tri- do šti-riurni sprehod ali pohod, ki ga lahko prehodi praktično vsak predšolski otrok, starej-ši, ki je še vajen hoje navkre-ber, in seveda vsi drugi.

Podali se bomo v naročje Storžiča, s kranjske smeri, vedno je izhodišče za spre-hod v vasi Povlje. Najprej lažji krog, ki je povezan v tematsko pot, poimenovali so jo Gamsova pot. Z avtom se zapeljemo v vas Povlje, kjer pri avtobusni postaji pustimo avto, kolo, električno kolo; če ste od blizu, lahko na izho-dišče pridete tudi peš. Pri avtobusni postaji se podamo desno proti Babnemu Vrtu do Bašlja. Pri zadnji kme-tiji v Bašlju se priključimo običajni poti na Lovrenc. To je edini vzpon, ki ni naporen niti dolg. Lahko se okrepča-te v planinskem domu ali nadaljujete pot proti cerkvi. Pogled vas vodi vse do loških hribov, celo do Snežnika, ob-čudujemo Kranjsko-Sorško polje, pogledujemo proti Lju-bljani, Domžalam in še dlje. Vedno iščemo našo vas, ki je kot otok sredi njiv obdana z gozdom. Torej največji vzpon je za nami in sedaj se poda-mo po krožni poti dalje. Pri potoku Milka so mlinčki, ki se zaradi nizke vode trenutno ne vrtijo. Vode je le za nekaj požirkov. Precej je bilo nabi-ralcev smrekovih vršičkov, ki jih bodo predelali v različne napitke in likerje. Vse za zdravje. Pot se konča v vasi Povlje – v zgornjem delu, kjer so mlajše in manjše hiše. Tež-ko bi jim rekli zgolj vikendi, ker verjetno precej ljudi tukaj stalno biva. Eden med njimi

reče, navadil sem z zviška gledati na stvarnost, od tukaj imam tak pogled na okolico. Čudovito je. Po asfaltni ces-ti se spustimo skozi vas do avtobusne postaje, kjer nas čaka avto.

Drugi, večji krog začne-mo pri informacijski tabli na zgornjem delu vasi Po-vlje. Podali smo se na Malo Poljano. Pot je strma, ni pa zahtevna. Majer in majerica sta ravno prišla na planino. Junija bodo gor pripeljali živino, do tedaj pa je treba planino, stajo in kočo urediti za poletno bivanje. Treba je napeljati žico, popraviti poti in ograje, da bodo imele kra-ve in predvsem telice varno in udobno pašo. Po počitku pri koči smo pot nadaljeva-li na Veliko Poljano in na planino Javornik. S Povelj lahko posamično pristopamo na katerokoli planino, lah-ko pa gremo po krožni poti, kot smo šli mi. Nadaljevali smo proti Kališču. Bili smo v naročju Storžiča. Šele ko je človek pod goro, lahko začu-ti, kako mogočna je. Vmes se pogled odpre tudi na tržiško stran, ker se bohoti Košuta s svojimi vrhovi in spodnjimi planinami. Tudi tam se go-tovo pripravljajo na poletno sezono. Na sredi poti proti Kališču smo zavili dol proti Lovrencu. Nadaljevali smo po znani poti malega kroga, proti mlinčkom do informa-cijske table, kjer nas je zopet čakal avto.

Za ta krog smo potrebovali dobre štiri ure. Pot je čudovi-to razgledna, ni naporna in jo imamo pred svojimi vrati.

Dva krogaJanez Logar

V zadnjih dveh člankih so nas nagovarjala naša notra-nja, v telesu skrita občutja – glavoboli, tresenja, drget, stiskanja v pljučih, pekoča bolečina v želodcu ali v žlič-ki, hladne roke in noge … Kaj je to? To je telesni spo-min, telesni zemljevid, ki ga ima vsak človek in za vsake-ga je edinstven. Ali je to res moje? To je tako zelo moje, kot je moje celo telo. Od kod prihajajo ta notranja teles-na občutja? Naše telo si vse zapomni. Dobre in slabe do-godke. Ko se spomnimo na čudovite dogodke, posebne uspehe, npr. datum diplomi-ranja, rojstvo, zaljubljenosti, orgazem, nam telo pozitivno zadrgeta, postanemo prijetno vznemirjeni, vzhičeni, prep-lavi nas čudno lepa toplina in mehkoba po celem telesu. Takrat se umirimo in po tiho rečemo: »Ja, to si želim, naj še traja, s temi občutji želim živeti.«

Doživimo pa tudi veliko neprijetnih dogodkov. Pra-vih šokov. Vsi se strinjamo o vidnih grozotah: vojne, lako-ta, skrajna revščina, spolne zlorabe, predvsem v otroštvu, pretepanja, naravne nesreče, avtomobilske nesreče, ki se končajo s posredovanjem raz-ličnih služb, težke operacije, umori … Udeleženci takšnih travm se soočajo s skrajnimi količinami strahu, saj gre za preživetje. Ali bom preživel ali je konec življenja? In člo-vek je prepričan, da lahko vse reši z razumom. Kar seveda ni res. Te in takšne čustve-ne bombe ne izginejo. Ko so enkrat ustvarjene, se nase-lijo v naše telo. Preprosto ne izginejo. Zapečejo se v naše

okostje, mišice, celice, tkiva, sklepe, prebavila, živčni sis-tem. Notri ždijo, se nam jav-ljajo preko telesnih senzacij, ki smo jih omenjali. To je te-lesni spomin, ki ga ima vsak človek.

Pogosto spregledamo druge šoke. Šoke, ki nastanejo v na-ših bližnjih odnosih. Preveč so boleči, da bi si jih upali priznati. To so vsakodnevni šoki, od spočetja do danes. Ja, od spočetja naprej. Zavestno se seveda ne moremo zaveda-ti svojega življenja do približ-no tretjega leta starosti – ker možgani (hipokampus) še niso razviti do te mere. Ven-dar naše telo si do podrobno-sti zapomni vsa vzdušja, v katerih smo bili spočeti, ro-jeni, v katerih smo odraščali in kjer smo bili izpostavljeni neljubečim, šokantnim odno-som. To pa je pogosto, kajne-da. Boleče je: sem nezaželen otrok, oče je želel sina, vendar je dobil hčerko, moja mama je umrla na porodu, brata so vedno bolj cenili, izgubil sem očeta, ko mi je bilo dve leti, vedno so povedali, da sem jim v breme, odraščal sem v alko-holni družini, pogosto sem stal med očetom in mamo, ki sta se ure in ure prepira-la, govorili so mi, da sem jaz kriva, da oče pije, čustveni hlad iz primarne družine se je naselil v mojem zakonu, od nekdaj se počutim nezaželen, manj vreden, pogosto odveč … Tudi tu nastanejo čustvene bombe, ki se razrastejo v moje telo. Tam živijo svoje življenje in hočejo ven. Tako prefinje-no in tako zagotovo.

Ali je to res moje

Mojca Logar je profesorica geografije in zgodovine.

Janez Logar je terapevt v zakonskem in družinskem centru Toplina v Kranju. e-pošta: janez.logar@toplina.net

22 Gorenjski glastorek, 12. maja 2020ZANIMIVOSTI info@g-glas.si

tedenski koledar vzhod zahod

desetdnevna vremenska napoved

Torek12. 5.

8/12 °C

Nedelja 17. 5.

6/19 °C

Sreda 13. 5.

Četrtek14. 5.

Petek15. 5.

Sobota16. 5.

6/15 °C 8/13 °C 7/17 °C 7/19 °C

Ponedeljek 18. 5.

Torek19. 5.

Sreda20. 5.

Četrtek21. 5.

5/19 °C 6/20 °C 6/21 °C 6/20 °CNavodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F.

sudoku_LAZJI_20_38NALOGA

7 3 2 4 86 8 7 2 5 9

6 76 3 49 8 5 3 7 1

9 4 81 83 7 9 2 5 8

5 4 1 6

sudoku_LAZJI_20_38

REŠITEV

7 3 2 4 5 9 8 1 64 6 8 7 3 1 2 5 95 9 1 2 6 8 3 4 76 1 3 8 4 7 9 2 59 8 4 5 2 3 6 7 12 5 7 1 9 6 4 3 81 4 6 3 8 5 7 9 23 7 9 6 1 2 5 8 48 2 5 9 7 4 1 6 3

sudoku_TEZJI_20_38NALOGA

5 6 91 6 4 5

4 8 3 67 4 8

3 2 45 7 16 4 1 7

8 7 6 37 6

sudoku_TEZJI_20_38

REŠITEV

5 6 7 4 1 9 2 8 33 1 8 2 7 6 9 4 52 9 4 8 3 5 6 1 77 4 9 1 6 3 8 5 21 8 3 5 2 7 4 9 66 2 5 9 8 4 3 7 19 5 6 3 4 1 7 2 88 7 1 6 9 2 5 3 44 3 2 7 5 8 1 6 9

TEŽJI SUDOKU

LAŽJI SUDOKU

sudoku_TEZJI_20_38NALOGA

5691645

4836748

3245716417

876376

sudoku_TEZJI_20_38

REŠITEV

567419283318276945294835617749163852183527496625984371956341728871692534432758169

sudoku_LAZJI_20_38NALOGA

73248687259

67634985371

94818379258

5416

sudoku_LAZJI_20_38

REŠITEV

732459816468731259591268347613847925984523671257196438146385792379612584825974163

Rešitev:

Rešitev:

12. 5. tor. Pankracij 5.33 20.24

13. 5. sre. Servacij 5.32 20.26

14. 5. čet. Bonifacij 5.30 20.27

15. 5. pet. Zofka 5.29 20.28

16. 5. sob. Janez 5.28 20.29

17. 5. ned. Jošt 5.27 20.30

18. 5. pon. Erik 5.26 20.32

Jože Košnjek, Janez Kuhar

Brezje – Tako kot v prete-klih petnajstih letih so letos že šestnajstič na prvo sobo-to po godu svetega Florija-na romali na Brezje sloven-ski gasilci. Letos je bilo ro-manje zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja epi-demije koronavirusa okr-njeno, saj so bila društva ve-činoma zastopana le s pra-pori. Po večerni maši v ba-ziliki je njih in posredno vse gasilke in gasilce blagoslo-vil mariborski nadškof me-tropolit Alojz Cvikl, ki je pred tem somaševal sku-paj z gvardijanom franči-škanskega samostana na Brezjah patrom dr. Rober-tom Bahčičem in namestni-kom vojaškega vikarja Mila-nom Pregljem. Romanja se je udeležil tudi minister za obrambo Matej Tonin.

Predsednik Prostovoljne-ga gasilskega društva Brez-je Metod Gaber je v pozdra-vu romarjem dejal, da je virus spremenil naše živ-ljenje in nekatere od nas tudi prizadel s smrtjo svoj-cev. Pokazal pa je tudi svet-lo plat življenja, v katerem dokazujemo, da nam v sku-pnem delu lahko marsikaj uspe. Zahvalil se je vsem, ki v teh časih nesebično delajo

v dobro nas vseh. Nadškof Alojz Cvikl je predstavil osebnost svetega Florijana, zavetnika gasilcev, in pou-daril, da smo kot kristjani poklicani, da delamo drug za drugega. Zahvalo gasil-kam in gasilcem za nesebič-na in pogumna dejanja med epidemijo pa je izrekel tudi slovenski obrambni mini-ster Matej Tonin, tudi sam član Prostovoljnega gasil-skega društva Zgornji Tu-hinj v kamniški občini.

Gasilci pri Florjanovi maši

V ponedeljek, 4. maja, ko je godoval sveti Florjan, za-vetnik gasilcev in priprošnjik zoper ogenj in požar, je bila v župnijski cerkvi v Cerkljah tradicionalna Florjanova ga-silska sveta maša. Mašo je za vse pokojne gasilce in z bla-goslovom za varno delo se-danjega rodu gasilcev orga-niziralo Prostovoljno gasil-sko društvo Cerklje, poleg članov domačega društva pa

so se je udeležili tudi gasilci z Zgornjega Brnika, predstav-niki Gasilske zveze Cerklje in župan Franc Čebulj. Mašo je daroval cerkljanski župnik Jernej Marenk, ki se je zahva-lil gasilcem za pomoč ljudem in za zaščito njihovega imet-ja. Ob zaključku maše so ga-silci skupaj z županom česti-tali župniku za rojstni dan, ki ga praznuje na dan sv. Florja-na. V cerkvi so se med mašo držali navodil, ki veljajo v času epidemije.

Gasilcem blagoslov in zahvalaNa sobotnem tradicionalnem romanju slovenskih gasilcev na Brezje je maševal mariborski škof metropolit Alojz Cvikl.

Gasilci so se v soboto zbrali na tradicionalnem srečanju na Brezjah, kjer so se udeležili tudi večerne maše. / Foto: Gorazd Kavčič

Gasilci skupaj z županom Francem Čebuljem in župnikom Jernejem Marenkom pred župnijsko cerkvijo v Cerkljah / Foto: Janez Kuhar

Mateja Rant

Brnik – Na letališču so se od-ločili za trajnostne rešitve pri preprečevanju trkov letal s ptiči in s tem povečanje var-nosti letalskega prometa. Pri iskanju rešitev in priporočil v zvezi s tem so k sodelova-nju povabili strokovno skupi-no, ki jo sestavljajo znanstve-niki s področja biologije, ma-tematike in statistike, agro-nomije in številni drugi. Del projekta je tudi ozaveščanje javnosti o pomenu ohranja-nja biodiverzitete in izobra-ževanja na področju varstva okolja, zato so zasnovali ak-cijo iskanja in označevanja gnezdišč kanje in postovke.

Kanja in postovka namreč najbolj vplivata na (ne)var-nost letalskih vzletov in pris-tankov, je razložila koordi-natorka omenjene strokov-ne skupine Vanja Svetina. »Skupaj bomo prispevali k boljšemu poznavanju ptičev

v okolici in boljšim rešit-vam ob upoštevanju naravo-varstvenih, trajnostnih prin-cipov.« V okviru nagradne igre Varna vrnitev – H kanji na obisk! K postovki v gos-te! so zato predvsem šolar-je v okolici letališča pozvali, naj s telefonom fotografira-jo gnezda omenjenih dveh ptic v 13-kilometrskem kro-gu okrog letališča. »Naš cilj je, da otroci motivirajo star-še za sprehode v okolici, na katerih spoznavajo naravo in so ob tem pozorni na pti-ce. Če jim uspe fotografirati gnezda kanj in postovk, ki so po navadi zelo visoko, se lah-ko potegujejo tudi za nagra-de.« V strokovni skupini na-mreč verjamejo, da bodo ot-roci želeli ohraniti naravo, ko jo bodo bolje spoznali. Ob iz-teku akcije pa tistega, ki mu bo uspelo fotografirati naj-več gnezd, čaka tudi skupni izlet v ptičji rezervat ob izli-vu Soče.

Iščejo ptičja gnezdaV okviru akcije Varna vrnitev spodbujajo šolarje v okolici brniškega letališča, da fotografirajo gnezda kanj in postovk in se tako potegujejo za nagrade.

Kamnik – Dijaki in zaposleni Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik bodo v soboto, 16. maja, na mednarodni dan sobivanja v miru, pripravili dogodek Maistri tečemo za lepši jutri oz. 70 minut gibanja za 70 let šole. Kamniška gimnazija letos namreč praznuje sedemdesetletnico, a je večina dogod-kov zaradi epidemije covida-19 odpadla, le tek jim bo uspelo izpeljati, sicer v prilagojeni obliki. Vsak prijavljeni pa bo 70 minut tekel ali hodil po trasi, ki si jo bo izbral sam. Kot doka-zilo o opravljeni aktivnosti šteje posnetek meritve s katerokoli aplikacijo. Prijave zbirajo do 15. maja na m.juhart@gssrm.si.

Maistri tečejo za lepši jutri

23Gorenjski glastorek, 12. maja 2020 ZAHVALE, MALI OGLASI malioglasi@g-glas.si

Natakar, m/ž (Cerklje) V priznani gostilni Pod Jenkovo lipo iščemo natakarja za strežbo jedi in pijač ter skrb za urejenost in čistost lokala. Lipa, d. o. o., Savska loka 21, 4000 Kranj. Prijave zbiramo do 6. 6. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Svetovalec v oficini lekarne, m/ž (Jesenice) V Lekarni Plavž zaposlimo magistra farmacije za delovno mesto svetovalec v ofi-cini lekarne. Zaželena so dodatna znanja (homeopatija, pregled uporabe zdravil ...). Pogačnik Lea – Lekarna Plavž, Cesta Cirila Tavčarja 3b, 4270 Jesenice. Prijave zbiramo do 3. 6. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Vzdrževalec, m/ž (Škofja Loka) Naloge in odgovornosti obsegajo: opravljanje rednih vzdrževalnih del na elek-tro-strojnih napravah v proizvodnji, odpravljanje napak na strojih, izvajanje zah-tevnih mazanj na strojih in napravah ... EGP Embalažno grafično podjetje, d. o. o., Kidričeva cesta 82, 4220 Škofja Loka. Prijave zbiramo do 7. 6. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Delavec začetnik – elektromonter, m/ž (Kranj) Vsebina dela: opravljanje elektromonterskih del, urejanje evidenc, izvajanje kontrole in spremljanje stanja naprav, informiranje uporabnikov, prevzema-nje in izvajanje sprememb na merilnih mestih. Elektro Gorenjska, d. d., Ulica Mirka Vadnova 3a, 4000 Kranj. Prijave zbiramo do 25. 5. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Upravljalec postrojenja v kamnolomu, m/ž (Kranj) Pričakujemo: V. stopnjo izobrazbe (strojni tehnik), odgovornost do dela, po-znavanje kamnin in agregatov ... Gorenjska gradbena družba, d. d., Jezerska cesta 20, 4000 Kranj. Prijave zbiramo do 22. 5. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Vodja FRS III, m/ž (Radovljica) Opis delovnega mesta: vodenje, načrtovanje, organiziranje, usklajevanje in nad-zor oddelka, planiranje, usmerjanje in nadzor nad porabo vseh sredstev, pomoč pri vodenju dokumentacije s področja VOP s področja oddelka, spremljanje in proučevanje zakonodaje ... Dom dr. Janka Benedika Radovljica, Šercerjeva uli-ca 35, 4240 Radovljica Radovljica. Prijave zbiramo do 16. 5. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Varnostnik, m/ž (Škofja Loka) Kaj pričakujemo: II., III., IV. ali V. stopnjo izobrazbe poljubne smeri, zaželen opravljen NPK za varnostnika ali končana srednja šola za poklic tehnik varova-nja ... Aktiva varovanje, d. d., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor. Prijave zbi-ramo do 30. 5. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Mesar, m/ž (Kokrica) Vaše delo bo zajemalo: prodajo mesa in mesnih izdelkov, razkosavanje mesa in pripravo mesnih izdelkov za prodajo, svetovanje kupcem in seznanjanje z no-vostmi ... Mercator, d. d., Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 31. 5. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Skrbnik procesov/handler, m/ž (Brnik) Opis: prevzem, procesiranje, priprava in izdaja pošiljk, priprava in procesiranje pošiljk, sortiranje pošiljk glede na servis in področja dostave ... TNT Express Worl-dwide, d. o. o., Leskoškova 6, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 18. 5. 2020. Po-drobnosti na www.mojedelo.com.

Orodjar, m/ž (Tržič) Naloge in odgovornosti: organiziranje dela svoje skupine, poučevanje delav-cev, pripravljanje osnovnega in pomožnega materiala. PGP Inde, d. o. o., Ste Ma-rie aux Mines 5, 4290 Tržič. Prijave zbiramo do 4. 6. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Strojni tehnik oziroma elektrotehnik, m/ž (Lesce) Vodenje montaž in servisa na področju Slovenije, poznavanje tehnične doku-mentacije, kontrola dela na terenu, prodaja, posredovanje, servis. TOM servis, d. o. o., Alpska cesta 43f, 4248 Lesce. Prijave zbiramo do 20. 5. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Poslovni sekretar za knjigovodska in administrativna dela, m/ž (Cerklje) Uspešno manjše podjetje, ki deluje v mednarodnem okolju, išče komunikativ-nega, natančnega in delovnega poslovnega sekretarja z željo po osebnem ra-zvoju. Delo obsega področje knjigovodstva, logistike, nabave in drugih admini-strativnih in pisarniških del. MS Viscom, d. o. o., Trnovlje 38, 4207 Cerklje na Go-renjskem. Prijave zbiramo do 30. 5. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

STYRIA DIGITAL MARKETPLACES, d.o.o., Verovškova ulica 55, 1000 Ljubljana, Slovenija, T: 01 51 35 700 VEČ INFORMACIJ IN ZAPOSLITVENIH OGLASOV (1200+) NA: www.mojedelo.com, info@mojedelo.com

MojeDelo.com

RADIO SORA, D.O.O., KAPUCINSKI TRG 4, ŠKOFJA LOKA

Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice

Rezultati 38. kroga – 10. maja 20201, 3, 10 ,17, 21, 26, 31 in 19

Loto PLUS: 1, 8, 17, 19, 23, 32, 39 in 26Lotko: 422771

Sklad 39. kroga za Sedmico: 1.580.000 EURSklad 39. kroga za PLUS: 230.000 EURSklad 39. kroga za Lotka: 280.000 EUR

LOTO

MOTORNA VOZILAAVTOMOBILIPRODAM

OPEL Zafiro 1.8, letnik 2000, dobro ohranjena, tel.: 041/316-617 20000983

VW Golf Sportsvan 1.6 TDI, avtoma-tik, letnik 2015, 164.000 km, 11.500 EUR, tel.: 040/228-300 20000977

KMETIJSKI STROJIPRODAM

ROTACIJSKO kosilnico Sip in nakla-dalno prikolico Sip, tel.: 041/729-037 20000976

MALI OGLASIT: 201 42 47E: malioglasi@g-glas.si

Male ogla se spre je ma mo: za ob ja vo v petek do srede do 14. ure in za ob ja vo v to rek do petka do 14. ure!

Spoštovani! Zaradi nevarnosti okužbe s koronavirusom je okence za sprejem strank začasno zaprto.

Osmrtnice, zahvale in male oglase lahko oddate v poštni nabiralnik, ki je na desni strani vrat v našo stavbo, ali pošljete po e-pošti: malioglasi@g-glas.si. Lahko pokličete tudi naročniško službo, vsak dan od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, tele-fon 04/201-42-47.

TROSILEC umetnega gnojila Creina 500 kg, tel.: 041/287-901 20000981

KUPIM

KMETIJSKI traktor ter ostalo mehani-zacijo, tel.: 031/562-809 20000958

PAJKA za obračanje sena, tel.: 04/57-25-254, 041/841-835 20000980

TRAKTOR, kiper prikolico in mini ba-ger, tel.: 031/500-933 20000984

PRIDELKIPRODAM

KRMNI krompir, tel.: 041/416-241 20000979

VINO cviček, možna dostava, tel.: 031/206-874, Tone 20000974

VZREJNE ŽIVALIPRODAM

KOKOŠI - nesnice, jarkice, rjave, črne, grahaste, pred nesnostjo. Pripeljemo na dom, Matej Bulovec, s.p., Mlakarje-va ul. 45, Šenčur, tel.: 041/710-113 20000920

KRAVO s teletom iz eko reje, tel.: 041/441-735 20000975

NA ZALOGI: rjave, črne, grahaste, marogaste nesnice. Po naročilu pitanci ter 1 dan stari piščanci. Trgovina Do-mačija, Janez Peternel, s.p., Globoko 2a, Radovljica, tel.: 04/53-09-494, 051/604-524 20000931

KUPIM

4 TELIČKE simentalke, težke do 200 kg, tel.: 041/316-617 20000982

BIKCA simentalca, starega do 1 mese-ca, tel.: 041/503-623 20000973

KRAVO s teletom, tel.: 031/410-418 20000944

ZAPOSLITVE (m/ž)NUDIM

PIZZERIJA & Restavracija nudi redno zaposlitev izkušenemu natakarju/-ici za delo v restavraciji. Nudimo redno plači-lo, delo v mladem kolektivu in prijetnem ambientu. Makarončki, d.o.o., Podgo-rica 21, Lj. Črnuče, tel.: 041/328-590 20000978

STORITVENUDIM

ADAPTACIJE – vsa gradbena dela, notranje omete, strojne omete, fasade, adaptacije, tlakovanje dvorišča, ograje, kamnite škarpe in dimnike, kvalitetno, hitro in poceni. SGP Beni, d. o. o., Struževo 7, Kranj, tel.: 041/561-838 20000939

ADAPTACIJE hiš in stanovanj, urejanje dvorišč, fasade, ometi, izkopi, dimniki, ... LEARD, d.o.o., Pivka 11, Naklo, tel.: 041/583-163 20000940

BARVANJE napuščev, ograj in nad-streškov, barvanje fasad, glajenje in beljenje sten, dekorativni ometi in opleski, antiglivični premazi. Pavec Ivan, s. p., Podbrezje 179, Naklo, tel.: 031/392-909 20000861

FLORIJANI, d.o.o., C. na Brdo 53a, Kranj izvaja vsa gradbena dela od te-meljev do strehe, adaptacije, omete, omete fasad, kamnite škarpe, tlakova-nje dvorišč, tel.: 041/557-871 20000937

RAZNOPRODAM

GUMI voz, jeklena platišča z gumami ali brez, tel.: 040/337-885 20000972

Nagrajenci križanke Gorenjskega glasa z geslom: ZELENA IN CVETOČA POMLAD, ki je bila objavljena v Gorenjskem glasu 24. aprila 2020, so: 1. nagrado, darilno kartico želja v vrednosti 15 EUR, prejme Ciril Repinc, Bled; 2. in 3. nagrado, knjigo Me-landa, pa prejmeta Metka Šlibar, Naklo, in Miluška Kavčič, Gorenja vas. Nagrajencem čestitamo! Nagrajenci križanke Gorenjskega glasa z geslom: SPOM-LADANSKA OPRAVILA, ki je bila objavljena v Gorenjskem glasu 21. aprila 2020, so: 1. nagrado, darilno kartico želja v vrednosti 15 EUR, prejme Marija Oblak, Sred. vas v Bohinju; 2. in 3. na-grado: knjigo Melanda, pa prejmeta Alenka Weisseisen, Gol-nik, ter Štefka Habjan, Žabnica. Nagrajenkam čestitamo!

Nagrajenci križanke GORENJSKEGA GLASA z geslom: VSAK TOREK IN PETEK NA VAŠI MIZI, ki je bila objavljena v JURIJU 17. aprila 2020, so: 1. nagrado, darilni bon trgovine Baldrijan iz Kranja, prejme Toni Škerjanec, Šenčur; 2. in 3. nagrado, knji-go Melanda, pa prejmeta Maša Skumavec, Šenčur, in Katja Milovanović, Preddvor. Nagrajencem čestitamo!

Urša Peternel

Jesenice – Na Jesenicah so pred leti dobili prvi avtoma-tiziran kolesarski sistem na Gorenjskem, imenovan Je-seNICE Bikes. Pri delova-nju so se v tem času pokaza-le nekatere pomanjkljivosti, sistem je postal tudi nekoli-ko zastarel. Zato se bodo lju-bitelji kolesarjenja in trajno-stnih oblik mobilnosti razve-selili novice, da si bo v jeseni-ški občini po novem mogo-če izposoditi še več koles kot doslej, dosedanji kolesarski sistem pa bodo posodobili in nadgradili. In še več: kolo si bo mogoče izposoditi v kate-rikoli od petih občin (Jeseni-ce, Radovljica, Naklo, Tržič in Kranj) in ga vrniti v drugi.

Tako so prejšnji teden že za-čeli graditi še tri nove kolesar-nice, ki jih bo Občina Jesenice zgradila v okviru projekta Hit-ro s kolesom in bodo dopolni-le tri že obstoječe kolesarnice kolesarskega sistema JeseNI-CE bikes. Nove kolesarnice bodo nasproti zdravstvenega doma (za trafiko), na Sloven-skem Javorniku (nasproti Pi-zzerie Venezia) in na Blejski Dobravi (nasproti gasilskega doma). Za izposojo bo v novih kolesarnicah na voljo 18 novih koles, in sicer devet treking in devet električnih koles.

Vrednost projekta znaša dobrih 82.000 evrov, od tega Evropski sklad za regional-ni razvoj projekt sofinancira v višini dobrih 38.000 evrov, ostalo pa bodo zagotovili iz

proračuna Občine Jesenice. Hkrati z izgradnjo novih

bo Občina Jesenice nadgra-dila oziroma posodobila tudi tri že obstoječe kolesarnice, ki se nahajajo na Hrušici pri Kulturnem domu, pri TIC Je-senice ter pred stavbo Občine Jesenice. Na ta način bo vseh šest kolesarnic lahko delova-lo v kolesarskem sistemu Go-renjskabike, v katerega so po-leg Jesenic vključene še obči-ne Naklo, Radovljica, Tržič in Kranj. Kolesa si bodo tako uporabniki izposodili v eni od omenjenih občin, vrnili pa v drugi. Dela bodo zaklju-čena predvidoma do konca maja, ko bo kolesarski sis-tem tudi ponovno na voljo za uporabo, so povedali na Ob-čini Jesenice.

Nove kolesarnice in več kolesNa Jesenicah nadgrajujejo kolesarski sistem, kolo si bo mogoče izposoditi in vrniti tudi v štirih drugih gorenjskih občinah.

Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 84. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in dedek

Stanislav Božičiz Kranja

Od njega se bomo v ožjem krogu poslovili v sredo, 13. maja 2020, ob 16. uri na pokopališču v Kranju. Žara bo na dan pogreba od 12. ure dalje v poslovilni vežici.

Žalujoči vsi, ki ga imamo radiKranj, 9. maja 2020

Kranj – V Sloveniji bo do konca junija potekala kam-panja z naslovom Ekolo-ško in lokalno je idealno. V okviru kampanje potrošnike se znanjajo s tem, kako po-tekata ekološka pridelava in predelava, kaj jim na ekolo-škem živilu zagotavlja zeleni znak, kakšne so koristi uži-vanja ekoloških živil ...

Kampanja Ekološko in lokalno je idealno

24 Gorenjski glastorek, 12. maja 2020

info@g-glas.si

vre men ska na po ved

TOREK SREDA ČETRTEK

10/6oC

14/14oC

15/19oC

13/9oC

13/9oC

12/8oC

14/18oC

14/10oC

13/11oC

13/9oC

8/9oC

9/10oC

10/11oC

Agen ci ja RS za oko lje, Urad za me te oro lo gi jo

7/19 °C 10/23 °C9/12 °C

10/8oC

Simon Šubic

Kranj – Od včeraj vse po-šte po državi spet posluje-jo po običajnem delovnem času med tednom, ob sobo-tah pa bodo še naprej zapr-te, so sporočili s Pošte Slove-nije. Zaprte še naprej osta-jajo pošte na Letališču Jože-ta Pučnika Ljubljana (4210 Brnik), v obeh kliničnih cen-trih v Ljubljani in Maribo-ru, dežurni pošti v Ljubljani (Pražakova 3) in Mariboru ter pet pogodbenih pošt, de-lovni časi nekaterih pogod-benih pošt pa še ostajajo pri-lagojeni. Režim posamične-ga vstopa na pošte še vedno ostaja v veljavi.

Normaliziralo se je tudi vročanje vseh vrst poštnih pošiljk, ki spet poteka na običajni način, a še vedno brez fizičnega kontakta med pismonošo in naslovnikom

z upoštevanjem ustrezne varnostne razdalje (najmanj 1,5 metra). Naslovniki mo-rajo pri nekaterih pošiljkah ponovno potrditi prevzem pošiljk, pismonoši pa pošilj-ke še vedno vročajo na pros-tem in ne vstopajo v skupne prostore strank (npr. v sta-novanjske bloke in do vrat naslovnika).

Iz Pošte Slovenije tudi sporočajo, da bodo ob posto-pnem vzpostavljanju običaj-nega poslovanja v poštnem prometu še naprej podrob-no spremljali razvoj dogod-kov v Sloveniji in tudi po-stopke prilagoditev tujih po-štnih operaterjev, delovne procese pa prilagajali danim razmeram. Veliko pozor-nosti bodo še naprej name-nili spoštovanju zdravstve-nih priporočil tako za zago-tavljanje varnosti svojih za-poslenih kot strank.

Spet odprte vse pošte

Danes bo oblačno z občasnim dežjem, ohladilo se bo. Zapihal bo severovzhodnik. Jutri in v četrtek bo pretežno oblačno, še bo občasno rahlo deževalo. Postopno bo topleje.

Aleš Senožetnik

Ljubljana – V tokratni razi-skavi, ki so jo izvedli v Zve-zi potrošnikov Slovenije (ZPS), so primerjali uradno zabeležene podatke o porabi goriva s homologacijskega kartona in realno izmerjeni-mi, ki so javno dostopni na portalu Odprti podatki Slo-venije. V primerjavo so zaje-li po petdeset najpogostejših modelov z dizelskim in ben-cinskim motorjem.

Kot ugotavljajo v primer-javi, ki je sicer dostopna na spletnem portalu Potrošni-kov Zoom, povprečna raz-lika med homologacijskimi in na cesti izmerjenimi po-datki pri bencinskih motor-jih znaša dokaj sprejemlji-vih 13,8 odstotka. Pri sko-raj polovici (24) obravnava-nih avtomobilih pa je razlika manjša od deset odstotkov. »Prav desetina razlike je tis-ta, za katero menimo, da je nekako 'naravna' in odraža razliko med laboratorijski-mi in realnimi razmerami na cesti,« še dodajajo v ZPS.

V pozitivno smer, torej ko je homologacijska pora-ba višja ali enaka dejansko izmerjeni, izstopajo trije

Renaultovi in Citroënov mo-del, v drugi polovici lestvi-ce so razvrščeni avtomobi-li z okoljevarstveno ozna-ko EURO 5, šele proti kon-cu lestvice pa tisti z oznako EURO 6. »Zelo dobro je raz-vidno, da novejši avtomobi-li s homologacijsko porabo vse bolj odstopajo od realno izmerjenih vrednosti. Pri bencinskih motorjih v pet-deset najbolj pogosto zasto-panih avtomobilih se raz-vrstitev zaključi s peterico najsodobnejših (Volkswa-gen Polo, Citroën C3, Re-nault Captur, Renault Clio in Peugeot 208), pri kate-rih poraba na cesti od labo-ratorijske odstopa vse do 41 odstotkov,« zatrjujejo v

primerjavi in dodajajo, da razlika v stroških za bencin. Ob upoštevanju trenutno veljavne cene bencina in ob deset tisoč prevoženih kilo-metrih letno za bencin de-jansko odštejemo 184 evrov na leto več, kot če bi veljale vrednosti iz homologacije.

Pri dizelskih motorjih, glede katerih v ZPS pravi-jo, da so podatki bolj zavaja-joči, je razlika med homolo-gacijsko in dejansko porabo višja od dvajset odstotkov. Pri Renaultovem mode-lu Megan (EURO 5) in Au-dijevem A6 (EURO 6) raz-lika celo preseže petdeset odstotkov. Kot navajajo, so homologacijski podatki pri starejših modelih bistveno

bližje dejanskim, kot pa to velja za novejše letnike av-tomobilov.

Tudi za dizelske motor-je so opravili primerjavo stroškov porabljenega gori-va. Pri Audijevem A6 bi ob dvajset tisoč prevoženih ki-lometrih letno v posodo za gorivo vsako leto zlili doda-tnih 512 evrov, kar v petih le-tih nanese že 2560 evrov.

Tovrstno zavajanje kup-cev pa naj bi se v prihod-njem letu končalo. Zdaj ve-ljavni standard NEDC, ki je brez sprememb v uporabi od leta 1992, bo namreč na-domestil standard WLTP, s čimer bodo kupci novih av-tomobilov dobili realnejšo informacijo o porabi.

Višja dejanska poraba gorivaV Zvezi potrošnikov Slovenije so pri avtomobilih z dizelskim in bencinskim motorjem primerjali homologacijsko porabo goriva z dejansko in ugotovili, da razlika pri nekaterih modelih celo presega petdeset odstotkov.

V Sloveniji je registriranih 1,2 milijona avtomobilov, približno polovica je dizelskih, polovica bencinskih. / Foto: Gorazd Kavčič

Načeloma velja, da novejši kot je avto, večje so razlike med homologacijsko in dejansko porabo goriva.

Kranj – Kot so sporočili s kranjske občine, od prejšnjega tedna naprej znova delujejo javni pitniki, ki so bili zaradi epidemije začasno zaprti. Pitniki so na Trubarjevem in Slovenskem trgu, ob sprehajalni poti okoli Brda pri vhodu v center Nogometne zveze Slovenije, ob Zoisovi poti v krajevni skupnosti Predoslje in v pasjem parku na Zlatem polju. Kot tudi opozarjajo, je ob uporabi pitnikov treba upoštevati priporočila za uporabo.

Spet voda iz javnih pitnikovRadovljica – Gospa Anka Marzidovšek je odlična ljubiteljska slikarka in pesnica iz Lesc. Ker so bili muzeji in galerije zad-nje tedne zaprti, ljudje pa so bolj množično kot kdajkoli prej zahajali v naravo, se je konec tedna odločila, da ljudi, ki jih v teh dneh pot vodi mimo travnikov pod Lescami in Radovljico, razveseli s priložnostno slikarsko razstavo v naravi. Številnim navdušenim sprehajalcem je tako na prisrčen način polepšala nedeljsko popoldne.

Z razstavo slik razveselila sprehajalce

Slikarka Anka Marzidovšek je sprehajalcem nedeljsko popoldne polepšala z razstavo na prostem.

Kranj – Po podatkih državnega statističnega urada je na prvi letošnji dan Slovenija imela 2.095.861 prebivalcev ali približ-no petnajst tisoč več kot leto prej. Žensk je bilo še vedno več kot moških. Medtem ko se je število državljanov Slovenije zmanjšalo za približno 3200, se je število tujih državljanov povečalo za 18.200. Vseh tujcev je bilo v Sloveniji 1. januarja letos 156.351, kar je predstavljalo 7,5 odstotka vseh prebivalcev.

Manj državljanov Slovenije, več tujih državljanov

Cveto Zaplotnik

Kranj – Maj je mesec slo-venskega mleka, v katerem največje slovenske mlekar-ne – Ljubljanske mlekarne, Mlekarna Celeia, Pomur-ske mlekarne, Mlekarna Planika in Mlekarna Krep-ko – skupaj s trgovci Merca-tor, Spar, Tuš, Hofer, Trgo-vine Jager in še nekaterimi drugimi pod sloganom Slo-vensko mleko nas povezu-je krepijo zavedanje potro-šnikov o njihovi vlogi pri za-gotavljanju stabilnosti slo-venske mlečne verige. Epi-demija novega koronavi-rusa je namreč povzročila

mlečno krizo, v kateri se vse mlekarne v Evropi ubada-jo s presežki mleka. V tako zahtevnih in nepredvidlji-vih časih je pomembno, da vsi deležniki v verigi preskr-be s hrano stopijo skupaj, opozarjajo v sekciji za mle-karstvo pri zbornici kme-tijskih in živilskih podjetij in dodajajo, da potrošniki s tem, ko posežejo po doma-čih izdelkih, podprejo slo-venskega kmeta in delov-na mesta v slovenskih pod-jetjih. Mlekarne in trgovci v mesecu slovenskega mleka nekatere priljubljene mleč-ne izdelke ponujajo po zni-žanih cenah.

Mesec slovenskega mleka