Bog ni prišel samo zato, da ga občudujemo in molimo, ampak da mu služimo!

Genialnost Božjega odrešilnega načrta, Božje ljubezni je bila v tem, da se je Bog rodil kot otrok, tako nebogljen in tako ubog, tako majhen, da se – če smo le količkaj odprtega srca – končno le moramo usmiliti tega našega ponižnega Boga; ne moremo drugače, kakor da mu pomagamo, ga varujemo in branimo.

Kakor nebogljen plamenček, ki lahko v pišu vetra vsak hip ugasne, tako je nebeški Oče v Marijine in naše roke položil dragoceno življenje svojega Sina, ki naj bo življenje in luč sveta. Nam pa je dal nalogo, da ta plamen varujemo in nosimo, ga grejemo s toploto svoje dejavne ljubezni, da ob njej postajamo tudi mi vedno bolj luč sveta, sveta, v katerem živimo in ki mu moramo prinesti Luč odrešenja.

Jezus se rodi v prostoru največjega uboštva. Pastirjem kot zastopnikom ubogih, ljudstva je sporočilo o njegovem rojstvu oznanjeno najprej. Angel stopi k njim, z njim pa se pokaže Božje veličastvo in obžari pastirje. Božja luč spremeni noč, temo človeškega srca. Angel oznani pastirjem veliko veselje.

V tej ganljivi pripovedi o Jezusovem rojstvu zaslutimo skrivnost tega človeka. Je ves človek, toda prihaja od Boga. Je Odrešenik, po katerem hrepeni ves svet. V tej pripovedi evangelist povezuje nebo in zemljo, človeško hrepenenje in Božje ravnanje. Božje tako postane tukaj po človeških besedah vidno in otipljivo.

Poleg angela oznanjenja se prikaže cela vojska angelov, ki hvalijo Boga in pojejo: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji« (Lk 2,14). Po Jezusovem rojstvu so nebesa in zemlja povezani drug z drugim. Božje veličastvo se prikaže na višavah. In v globini, na zemlji se v Jezusu pojavi Božji mir. V tem rojstvu se skladata Bog in človek, nebesa in zemlja. Obstaja sozvočje med Bogom in človekom, med duhom in materijo, med angeli in ljudmi. Ta mir, pokoj, harmonija so obljubljeni ljudem, ki so Bogu po volji.

Blagoslovljen božič! Sreče, miru in milosti polno novo leto Vam in Vašim dragim želijo katehistinja Marija ter duhovnika Slavko in Edi

leto 22 januar 2020 št. 1

Predstavljamo gosta in predavatelja na enem od letošnjih adventnih večerov. Našega prvega blaženega Antona Martina Slomška je do potankosti spoznal, saj je bil 20 let župnik na njegovi rojstni župniji Ponikva in ves čas aktivno vključen v postopke za beatifikacijo. Ker letos mineva 20 let od razglasitve Slomška za blaženega, nam je spregovoril o tem pomembnem Slovencu, ki je učitelj in

zgled tudi za današnji čas.Miha Herman je Korošec, doma iz Raduš, župnija Stari trg. Trenutno je župnik na Teharjah in voditelj pastoralne službe v celjski škofiji. Bil je kaplan v župniji Tezno – Maribor in pet let na Prevaljah ter 20 let župnik na Ponikvi pri Celju; skupno je naštel že 39 let duhovništva.Vidi se, da si rad duhovnik, da z navdušenjem oznanjaš. Kaj ti pomeni duhovniška služba?Poslanstvo, oznanjevati in prinašati kali Božjega kraljestva; biti duhovnik, blizu ljudem, posredovati duhovne vrednote, odkrivati smisel življenja, prinašati upanje …Sodeloval si v škofijskem in slovenskem katehetskem svetu, sedaj si voditelj pastoralne službe. Kakšne so tvoje naloge, čemu služijo ti organi v Cerkvi?Cerkev je občestvo vernih, a je tudi hierarhično urejena skupnost, kar zahteva neko urejenost učenja, vsebine in primerne oblike, v oznanjevanju in katehezi ter tudi v bogoslužju in dobrodelnosti, torej na vseh v področjih dušnopastirskega dela. Za to imamo nekatera delovna in svetovalna telesa, ki vsebinsko in praktično začrtujejo okvir dela, izobražujejo ter pomagajo s pripomočki in materiali. Dolga leta sem bil odgovoren za katehezo v domači škofiji in sodeloval v Slovenskem katehetskem uradu, zadnjih 12 let pa vodim pastoralno službo celjske škofije. Naše delo je povezovanje duhovnikov, posredovanje pastoralnih vsebin, ohranjanje standardnih poti, iskanje novih možnosti v domači škofiji in slovenski Cerkvi ter skrb za povezanost med škofijo in župnijami. Na dan razglasitve Slomška za blaženega si v Mariboru ponesel njegove relikvije pred Janeza Pavla II. Kaj so Slomškove relikvije in kaj ti ta dogodek pomeni?Kot takratni župnik Slomškove rojstne župnije in odgovoren za katehezo sem sodeloval v pripravljalnem odboru za papežev obisk in beatifikacijo škofa Slomška. Svetim ostankom svetnikovega telesa izkazujemo spoštovanje in ob njih molimo, se priporočamo svetnikom, relikvije pa so viden simbol njegove duhovne prisotnosti v nekem okolju. V procesu beatifikacije je tudi slovesno prinašanje relikvij na častno mesto ob slovesni razglasitvi. Da so mene predlagali, da to storim, me je presenetilo, mi je pa veliko pomenilo, saj sem čutil, da sem predstavnik vsega slovenskega vernega ljudstva, ki nese najdragocenejši sad narodove svetosti pred svetega očeta, vrhovnega pastirja Kristusove Cerkve. Ta dogodek mi je ostal kot eden največjih v mojem življenju.

NAŠ OBRAZ: Miha Herman

Se ti zdi, da Slovenci dovolj poznamo svojega blaženega, se mu dovolj priporočamo? V čem je Slomšek velik in pomemben za današnji čas?Žal Slovenci premalo poznamo svojo zgodovino in velike osebnosti preteklosti ter jih ne spoštujemo dovolj. Tudi življenj svetnikov vsaj srednja in mlajša generacija ne poznata dovolj ter se jim ne priporočata. V civilnem življenju pa se kar naprej zanimamo za zveze in poznanstva, kdo bi nam kje lahko svetoval ali rekel besedo za nas v naših iskanjih in potrebah. Slomšek je bil v svojem času res zelo velika osebnost, njegova misel in njegovo prizadevanje sta še danes lahko zelo aktualna. Današnje razmere so na zunaj zelo drugačne, kot so bile tedaj, a v jedru so problemi še vedno zelo podobni in naša odgovornost ne manjša. Temeljne vrednote vere, naroda, omike in človeških odnosov moramo graditi tudi danes. Tako nam je bl. škof Slomšek lahko velik zgled in priprošnjik pri Bogu, saj čutimo, da smo še kako potrebni Božje pomoči. In kaj manjka, da bi lahko Slomška častili kot svetnika?Formalno manjka še uradno raziskani in priznani dogodek, ki ga ni mogoče razložiti z naravnimi sredstvi, torej čudež na Slomškovo priprošnjo, ki pa ne zrase iz iskrene vere in molitve Bogu na njegovo priprošnjo. Kot sem že omenil, smo slovenski kristjani v tem smislu dokaj zadržani, nismo kot npr. Italijani ali Španci, ki so na svoje svetnike z navdušenjem vezani. Zato je tudi manj poročil o takih dogodkih, čeprav je meni marsikdo rekel: »Sem prepričan, da se je zgodil čudež na Slomškovo priprošnjo, ampak ne bi o tem govoril in pričal drugim.« Za formalno priznanje pa seveda ni dovolj le lastno prepričanje. Zato spodbujam k zaupanju, molitvi in ob uslišanjih tudi k sporočilu morebitnih uslišanj na škofijo. Smo pred božičnem. Kaj polagaš na srce vernikom ob tem prazniku?Da bi se najprej notranje umirili, da bi si osebno in v družini vzeli nekaj časa za svojo dušo in skupno pripravo na Kristusovo rojstvo. In lepo doživljajte sveto noč v svojem srcu, v vašem domu in skupaj v vaši cerkvi. Zaključim s Slomškovimi verzi: »O sveti Božič, praznik naš, ki nam veselja tol'ko daš, ohrani nam veseli čas in hudega obvari nas.«

Pripravila Marija Prikeržnik

NebesaSo Božje okolje, bivališče angelov in svetnikov. Niso prostor v vesolju, temveč stanje v onostranstvu. So tam, kjer je Bog, kjer je ljubezen. So neskončen trenutek ljubezni, tam nihče ni proti Božji volji. V nebesih je Bog tistim, ki ga ljubijo, pripravil nekaj, česar še oko ni videlo in uho ni slišalo in še ni poznano našemu srcu (prim. 1 Kor 2,9). Sveto pismo opisuje nebesa z neštetimi podobami, ki so izposojene iz človekovega življenja: Božje kraljestvo, dan brez sončnega zahoda, nebeška slava, nebeška gostija, svatba, blaženo gledanje Boga, novo nebo in nova zemlja, nebeški Jeruzalem. Živeti v nebesih pomeni biti s Kristusom. Kadar koli na zemlji doživljamo kaj dobrega, košček sreče in prijateljstva, miru in ljubezni, že doživljamo resničnost nebes, čeprav na skromen način.

TEMA MESECA: Večno življenje (III.)

Jezusov »grem«, da vam prostor pripravim, mora biti za nas tolažilen in pol upanja. V Janezovem evangeliju beremo: »Vaše srce naj se ne vznemirja. Verujete v Boga, tudi vame verujte! V hiši mojega Očeta je veliko bivališč. Če bi ne bilo tako, ali bi vam rekel: Odhajam, da vam pripravim prostor? Ko odidem in vam pripravim prostor, bom spet prišel in vas vzel k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz. In kamor jaz grem, poznate pot« (Jn 14,1-4).

Kdo gre v nebesa?Katekizem katoliške Cerkve pravi: »Tisti, ki umrjejo v božji milosti in božjem prijateljstvu in ki so popolnoma očiščeni, za vekomaj živijo s Kristusom. Za vekomaj so

podobni Bogu, ker ga gledajo takšnega, kakršen je, iz obličja v obličje« (prim. 1 Kor 13,12; Raz 22,4).

Božič in nebesaČe božič jemljemo le kot lepo decembrsko pravljico ali romanco, potem k temu res ne pristoji razmišljanje o nebesih. Toda krščanski pogled na božič je povezanost rojstva in odrešenja. Jezus se je rodil na ta svet, da bi nas odrešil, prišel je, da bi nam odprl pot v nebesa. Z rojstvom je Jezus pokazal pot do nebeških »vrat«, s svojo smrtjo in vstajenjem pa nam je ta »vrata« odprl. Človek

je že od nekdaj razumel božično vsebino praznika v povezavi z nebesi. Zato taka in podobna besedila božičih pesmi: »Rajsko srečo nam obetaš, če ponižni, čisti smo … Ti nebeško detece, sliši, česar prosim te: daj nam vsem v nebesa priti, angelcem se pridružiti.«»In nenadoma je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki je hvalila Boga in govorila: 'Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji'« (Lk 2, 13-14). Ko ob božiču podoživljamo nebeški mir, kakor ga opisujejo evangelisti, bogoslužna besedila in božične pesmi, lahko rečemo, da že okušamo nebesa.Papež Benedikt XVI. je dejal: »Jezus je prišel, da bi nam

povedal, da nas hoče imeti vse v raju in da pekel, o katerem se v današnjem času malo govori, obstaja in je večen za vse, ki svoje srce zapirajo pred Njegovo ljubeznijo.«

Kakšno občutenje bo ob vstopanju v večnost? Bomo v nebesih lahko prepoznali svoje bližnje, prijatelje? Veliko vprašanj je odprtih.

Nebesa so resnična Če ne bi bila, ne bi tako hrepeneli po trenutkih raja že tu na zemlji. Rojeni nismo za smrt, ampak za večnost. Priporočam v branje knjigo z naslovom Nebesa so resnična, v kateri protestantski pastor Todd Burpo govori o sinovem potovanju do nebes in nazaj. Opisuje izkustvo štiriletnega Coltona, ki je med operacijo slepiča za nekaj trenutkov umrl. Staršem je omenil, da je med operacijo zapustil telo, to pa podkrepil z dejstvi o materinem in očetovem početju na povsem drugem koncu

Nebesa (p.Rupnik)

Rojstvo (p. Rupnik)

bolnišnice v času, ko je on ležal na operacijski mizi. Pripoveduje jima o srečanjih z že preminulimi družinskimi člani, ljudmi, ki jih v svojem resničnem življenju še nikoli ni videl, pradedkom in svojo nikoli rojeno sestrico. Starše je presenetil z opisi nebes, ki so se ujemali z zapisi v Svetem pismu. Navdušeno je opisoval Jezusa, angele in Boga. Colton je danes najstnik in nikoli ni spremenil svojega opisa nebes.

Katehistinja Marija

25 LET BIBLIČNE SKUPINE

V letu 1994 so se na pobudo gospoda župnika Alojza Beka in pod vodstvom Marije Prikeržnik ob branju odlomkov Božje besede in poglabljanju v Sveto pismo začela prva srečanja skupine, poimenovane biblična.

Tako je ta skupina v začetku decembra letos praznovala srebrni jubilej.

Praznovanje smo pričeli s slovesno sveto mašo, ki je bila darovana v zahvalo za delovanje skupine in za vse njene člane, ki jih ni več med nami. Sedanji člani skupine smo se na praznovanje pripravili s svojimi prispevki. Sodelovali smo pri uvodni besedi na začetku svete maše, branjem berila, razmišljanjem o Božji besedi, prošnjami za vse potrebe in zaključno besedo. Nagovorila nas je vsebina, kaj je Sveto pismo in kako živeti po Besedi iz njega, kar seveda pomeni živeti za Ljubezen. Zahvalili smo se Bogu za vse prejete darove na srečanjih, z željo, da se poslanstvo biblične skupine nadaljuje tudi v prihodnje.

Nadaljevanje je sledilo s povabilom v prostore župnišča ter z ogledom diaprojekcije fotografij in obujanjem spominov preteklih skupnih druženj (duhovnih vaj, romanj, izletov v neznano, dekanijskih in škofijskih srečanj z drugimi skupinami …).

Skupina ostaja odprta za vse, ki želijo poglobiti znanje iz Svetega pisma. Lepo povabljeni!

Veronika Šart

IZ NAŠIH SKUPIN

25 LET BIBLIČNE − MISLI STAROSTE STANKA LAMPRETADelo biblične skupine poteka tako, da lahko ob prebranem odlomku iz Svetega pisma vsak pove, kaj ga v njem nagovarja. Kar povemo, ni strokovna razlaga, je le osebno mnenje. Pri tem je najzanimivejši in najizvirnejši naš starosta, 92-letni g. Stanko. Ne le, da zelo dobro pozna knjigo knjig Sveto pismo, na srečanjih nas s svojim pogledom na vero vedno znova prepriča, da je živeti in verovati lepo. V zapiskih sem si nekaj njegovih misli podčrtala Helena Merkač. Preberite jih še vi.- Včasih so priznali greh, četudi so ga naložili na grešnega kozla. Danes je problem, ker se sodoben človek ne čuti krivega, ne prizna, da je grešen.- Bog nikoli ne zapusti človeka, človek pa zapusti Boga, ga ubije v sebi, ker noče priznati koga nad sabo.- Kar Bog naredi, vse prav naredi, je že za nekaj dobro.- Sovražnika ne moreš ljubiti, kakšen očenaš pa lahko za njega zmoliš. Tudi Jezus je dopustil, da ga je Juda Iškarjot poljubil.- Najteže je svojega bližnjega rad imeti!- Cerkvi se je ves čas nasprotovalo, a Jezus je rekel: »Ne boj se, mala čreda!« Zato se nam ni treba bati. Nobena organizacija ni stara 2000 let, kot je stara vera.- Bolj smo stari, bolj potrebujemo Boga.- Verovati ni hudo, če greš v veliko katedralo; potegne te že samo vzdušje … Ko pridejo težki trenutki, je teže. Takrat tudi podvomiš, a to ni nič groznega, saj je še Jezus na križu vprašal: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?«- Bistvo križa je v tem, kako ga nosiš. Laže ga je nositi, če ga nosiš vdano. Če se mu zoperstavljaš, je teže.

ZANIMIVOSTI IZ ŽUPNIJSKE KRONIKE

Zapis v župnijski kroniki iz leta 1924

Novi zvonovi

Po prvem neuspehu – 18.10.1922 – se je želja po novih zvonovih le širila, dokler ni dobila konkretne oblike v »odboru za novo zvonjenje v Guštanju«, ki se je sešel in konstituiral na velikonočni ponedeljek 1923. Odbor je štel 9 članov. 3 zastopniki cerkve so bili: g. župnik dr. Cukala, ter oba ključarja Luka Kotnik in Janez Konečnik; 3 odborniki magistrata Guštanj: g. župan Gregor Pipan, g. Konečnik Anton, uradnik jeklarne in g. Janko Rožman, oskrbnik gradu Ravne – in 3 odborniki občine Tolsti vrh: g. župan Dominik Kotnik, Andrej Dretnik (Hajnžek) in Anton Šteharnik (Šteharnik). Predsednik je bil g. župan Pipan, tajnik g. župnik dr. Cukala in blagajnik g. župan Dom. Kotnik.

Odbor je po obširnem poročilu g. župnika odločil, iz ozirov, da so župljani le bolj revni, za jeklene zvonove. Nato so začeli odborniki na velikonočni torek od hiše do hiše, od družine do družine pobirati. V cerkvi pa so farani prosili sv. Ilija, sv. Antona Puščavnika in presveto Srce Jezusovo za blagoslov iz nebes započeti zbirci… Meseca decembra sta šla g. župnik in g. Janko Rožman v družbi z ljubljanskim g. kanonikom dr. Kimovcem na Jesenice zvonove preizkusit. Skupina se je še enkrat spremenila in konečno je ostal četvero zvok »Des«, »e«, »ges« železnih zvonov in »des« preostalega bronastega zvona. Zvonovi so došli kot tranzit preko Jesenic – Celovec – Pliberk – Guštanj na lastnem vagonu dne 28. februarja… Sploh je g. ravnatelj jeklarne šel odboru vse skozi pokroviteljsko na roko. Dal je na razpolago tesarje in vse priprave, da se je preuredil stol za zvone, ter da so dvignili in montirali zvonove v zvonik… Slednjič je došel določen dan za blagoslov zvonov… Na popoldne 24. marca ob 2h so se zvonovi na 3 vozeh v slovesnem sprevodu ob zvokih koteljske godbe, ter ob grmenju topičev srečno pripeljali na cerkveni prostor, ter obesili na provizorični oder. G. župnik je zvone kratko pozdravil in poudarjal, da ti zvonovi nikdar ne bodo pomagali podaljševati vojnega gorja. Nato je zasvirala godba. Celo popoldne je bilo polno radovednega občinstva pred zvonovi.

Pripravil Alojz Bek

LETO 2019 V NAŠI ŽUPNIJI V ŠTEVILKAH

Številke niso najpomembnejše, pa vendar lahko ob vodenju župnijske statistike

pogledamo nazaj tudi skozi njih. ź Krsti. Krščenih je bilo 36 otrok. Starši 8 otrok so cerkveno poročeni. ź Prvo obhajilo. Prvič je k svetemu obhajilu pristopilo 36 otrok.ź Sv. birma. Zakrament sv. birme je prejelo 64 veroučencev.ź Poroke. 6 parov je prosilo Boga, da z zakramentom sv. zakona utrdi in

poživlja njihovo ljubezen.ź Pogrebi. Pri sv. Barbari smo z molitvijo v večnost pospremili 66 rajnih. 14 je

bilo previdenih in so prejeli zakrament bolniškega maziljenja. Najstarejši

moški je bil star 84 let, najmlajši 41. Najstarejša ženska je bila stara 94,

najmlajša 19 let.ź Nedeljski obisk sv. maše.

ź Bolniki. Na prve petke v mesecu je na domu prejemalo sveto obhajilo 7 bolnikov.

Nedeljniki Moški Ženske Otroci Skupaj

SKUPAJ 92 164 101 357

KRSTI - POROKE - POGREBI

Zakrament sv. krsta je prejela: 36. Blažka Zavrl.

Zakrament sv. zakona ni prejel noben par.

H Gospodu po večno plačilo so odšli: 65. Jožefa Mihalj, 87 let, Ob Suhi 2;

66. Marija Šuler, 86 let, Koroški Selovec 8; 67. Marija Lopan, 104 leta, Dom

starostnikov Prevalje; 68. Marija Herič, 76 let, Javornik 47.

NAPOVEDNIKź26. december, četrtek; sv. Štefan – ob 10.00 in 18.00 sv. maša ter blagoslov vode in soli

ź27. december, petek; sv. Janez – ob 18.00 sv. maša in blagoslov vina

ź31. december, torek; staro leto – ob 17.30 zahvalna molitvena ura ob koncu koledarskega leta 2019 in sv. maša

ź3. januar 2020, petek – od 14.00 trikraljevska akcija po župniji

ź4. januar, sobota – od 14.00 trikraljevska akcija po župniji; pri večerni sv. maši blagoslov trikraljevske vode

ź6. januar, ponedeljek; GOSPODOVO RAZGLAŠENJE – ob 10.00 in 18.00 sv. maša

ź17. januar, petek – ob 10.00 sv. maša pri sv. Antonu

ź21. januar, torek – ob 15.00 sv. maša pri sv. Neži

ź25. januar, sobota – svetopisemski maraton od 15.00 do 18.00

ź2. februar, nedelja; SVEČNICA – ob 7.30, 10.00 in 18.00 sv. maša in blagoslov sveč

ź3. februar, ponedeljek; SV. BLAŽ – pri sv. mašah ob 7.30, 10.00 in 18.00 podeljevanje »Blaževega blagoslova«

BOŽIČNA PRILOGALuČ MIRU IZ BETLEHEMA 2019 – NE BOJ SE GORETI!

Luč je tu. Čaka, da jo ponudim bližnjemu in z njenim plamenom zanetim mir. Vendar se bojim …

Česa se bojiš?

Strah me je, da moj plamen ni dovolj velik in jaz nisem dovolj dober, da ga ponudim

drugim. Kako naj jim stopim naproti, ne da bi me odrinili od sebe? Kaj, če zaradi mene

zavrnejo plamen in mir, ki ju prinašam?

Res je, da nikoli ne boš dovolj dober za vse. A zakaj bi te to ustavilo?

Kako naj bi me ne ustavilo?

Nikoli ne moreš ugajati vsem, a zame boš vselej dovolj dober, ker te imam rad. Ko to

sprejmeš in v svetlobi plamena pogledaš sočloveka, vidiš, da je tvoj brat in ne

nasprotnik, tvoja sestra in ne sovražnica.

Naj potem še gorim?

Vedno. Samo z lučjo lahko preženeš temo in samo z ljubeznijo lahko prižgeš mir.

Ne boj se goreti!

APOSTOLSKO PISMO PAPEŽA FRANČIŠKA O POMENU IN VREDNOSTI JASLICZakaj jaslice vzbujajo toliko čudenja in nas ganejo? Predvsem zato, ker kažejo Božjo nežnost. On, Stvarnik vesolja, se skloni do naše majhnosti. 1. Čudovito znamenje jaslic, ki je krščanskemu ljudstvu tako drago, vedno vzbuja strmenje in začudenje. Medtem ko zremo božični prizor, smo povabljeni, da se duhovno odpravimo na pot, pritegnjeni od ponižnosti Njega, ki je postal človek, da bi srečal vsakega človeka. S tem pismom želim podpreti lepo izročilo v naših družinah, ki v dnevih pred božičem pripravljajo jaslice (tudi na delovnih mestih, šolah, bolnišnicah, zaporih, trgih …). Želim si, da takšno ravnanje ne bi nikoli izginilo; upam celo, da ga bodo mogli tam, kjer so ga pozabili, ponovno odkriti in oživiti.2. Izvor jaslic srečamo v nekaterih evangeljskih podrobnostih o Jezusovem rojstvu v Betlehemu. A pojdimo k izviru jaslic, kakor ga razumemo mi. V duhu se odpravimo v Greccio v Rietski dolini, kjer se je sv. Frančišek ustavil, ko se je verjetno vračal iz Rima, kjer mu je 29. novembra 1223 papež Honorij III. Potrdil njegovo Vodilo. Frančiškanski viri podrobno pripovedujejo, kaj se je zgodilo v Grecciu. 15 dni pred božičem je Frančišek poklical nekega moža iz tistega kraja z imenom Janez in ga prosil: »Rad bi predstavil Dete, rojeno v Betlehemu. Želim si s telesnimi očmi videti stisko, v kateri se je znašlo zaradi pomanjkanja, videti, kako je bilo položeno v jasli ter kako je ležalo na senu med volom in osličkom.« Zvesti prijatelj takoj šel, da bi pripravil vse potrebno, kar si je svetnik želel. 25. decembra je v Greccio prišlo veliko bratov iz različnih krajev ter tudi možje in žene iz kmečkih hiš tistega območja. S seboj so prinesli rože in bakle, da bi razsvetlili tisto sveto noč. Ko je prišel Frančišek, je našel jasli s senom, vola in oslička. Ljudje, ki so prihiteli, so pred božičnim prizorom, ki ga dotlej še niso videli, izražali neizrekljivo veselje. Potem je duhovnik na jaslih obhajal slovesno evharistijo in pokazal vez med njo in učlovečenjem Božjega Sina. Takrat v Grecciu ni bilo figuric: jaslice so ustvarili in doživljali tisti, ki so bili navzoči.

3. Sv. Frančišek je s preprostostjo tega znamenja opravil ogromno dejanje evangelizacije. Njegov pouk je prodrl v srca kristjanov in do današnjega dne ostaja kot pristna oblika, s katero ponovno čisto preprosto pokažemo lepoto naše vere. 4. Sedaj bi rad prešel na pregled različnih znamenj v jaslicah, da bi doumeli njihov pomen. Najprej predstavimo zvezdnato nebo v temi in tišini noči. Pomislimo, kolikokrat noč obdaja naše življenje. Tudi v takih trenutkih nas Bog ne pušča samih, ampak postane navzoč, da bi odgovoril na odločilna vprašanja, ki zadevajo smisel našega obstoja: Kdo sem? Od kod prihajam? Zakaj sem bil rojen v tem času? Zakaj ljubim? Zakaj trpim? Zakaj bom umrl? Da bi odgovoril na ta vprašanja, je Bog postal človek.5. Koliko čustev nas mora spremljati, ko v jaslice postavljamo gore, potoke, ovce in pastirje! Na ta način se spominjamo, kot so napovedali preroki, da je ves svet deležen praznika Mesijevega prihoda. 6. V naše jaslice imamo navado postavljati veliko simboličnih figuric: pastirja, kovača, peka glasbenike, žene, ki nosijo vrče z vodo, otroke, ki se igrajo, berače; vsi predstavljajo vsakdanjo svetost, veselje, ko vsakdanje stvari delamo na izreden način, ko Jezus deli svoje božje življenje z nami.7. Postopoma nas jaslice pripeljejo do votline, kjer najdemo figurice Marije in Jožefa. V Mariji vidimo Božjo mater, ki svojega Sina nima samo zase, ampak vse prosi, naj poslušajo njegovo besedo in jo izpolnijo (prim. Jn 2,5). Ob Mariji je sveti Jožef, da bi obvaroval Dete in njegovo mamo. Kot pravičen mož se je vedno zanesel na Božjo voljo in jo izpolnjeval.8. Srce jaslic začne utripati takrat, ko ob božiču vanje položimo figurico Deteta Jezusa. Bog se predstavi kot otrok, da bi ga sprejeli v svoje naročje. V slabotnosti in krhkosti skriva svojo moč, ki vse ustvarja in spreminja. Zdi se nemogoče in vendar je tako: v Jezusu je bil Bog otrok in v tem stanju je hotel razodeti veličino svoje ljubezni, ki se kaže v nasmehu in stegovanju rok proti vsakomur.9. Ko se približa praznik Jezusovega razglašenja, postavimo v jaslice figurice svetih treh kraljev. Ob tem smo poklicani, da razmišljamo o odgovornosti vsakega kristjana, da je evangelizator. Vsak izmed nas naj postane nosilec veselega oznanila vsem, ki jih sreča; s konkretnimi dejanji usmiljenja naj izpričuje veselje, da je srečal Jezusa in njegovo ljubezen.10. Ni pomembno, kako pripravimo jaslice. Lahko so vedno iste ali pa vsako leto nove; pomembno je, da govorijo našemu življenju. Kjer koli in v kateri koli obliki – vedno govorijo o Božji ljubezni; o ljubezni Boga, ki je postal otrok, da bi nam povedal, kako blizu je vsakemu človeku, ne glede na to, v kakšnem položaju je.Dragi bratje in sestre, jaslice so del sladkega in zahtevnega procesa posredovanja vere. Od otroštva dalje in v vsakem življenjskem obdobju nas vzgajajo, da premišljujemo o Jezusu, da čutimo Božjo ljubezen do nas, da čutimo in verujemo, da je Bog z nami in mi z Njim, vsi otroci in bratje po zaslugi tega Deteta, Božjega Sina in Device Marije. In to doživljati, to je sreča. V šoli sv. Frančiška odprimo srce tej preprosti milosti, dovolimo, da se iz čudenja rodi ponižna molitev: naš »hvala« Bogu, ki je hotel z nami deliti vse, da bi nas nikdar ne pustil samih.

Povzetek Apostolskega pisma Admirabile signum (v Grecciu, svetišču jaslic, 1. decembra 2019); pripravila M. Prikeržnik

Sveta družina v naših župnijskih jaslicah

ADVENTNI ČAS V KROGU NAŠE DRUŽINE

Družina Janko iz Strojnske Reke

Vsako leto komaj čakam na adventni čas, ki je zame in za mojo družino prav poseben del leta. Vsi skupaj že v hladnih jesenskih dneh po gozdu iščemo raznolik jesenski naraven material, ki nam bi lahko koristil pri adventnem venčku, katerega izdelava nam predstavlja poseben čar in veselje. Prav tako jaslice, ki jih pod smrečico vsako leto postavimo na božični večer.Adventni venček in goreče svečke na njem nas opominjajo, da se bliža čas Jezusovega rojstva in zato smo cel mesec v velikem pričakovanju …Ta čas pa je zame in našo družino tudi čas, ko smo zelo aktivni. Z bratom veliko nastopava, pojeva namreč v cerkvi pri otroškem zborčku Mali cvet in pri pevskem zboru Brančur. Obiskujeva pa tudi glasbeno šolo. Brat Tine igra na klarinet, jaz pa na prečno flavto in zato naju velikokrat kam povabijo. Z veseljem se odzoveva vsakemu povabilu ter z glasbo in petjem razveseljujeva poslušalce. Ravno ta teden sva nastopala v domu starejših na Prevaljah in tako ljudem, ki so morda nekoliko bolj osamljeni, popestrila dan. Sicer pa se je pestro dogajanje pričelo že konec novembra, ko smo z zborom Mali cvet nastopali v cerkvi ob prazniku svete Cecilije, zavetnice pevcev. Sledilo je miklavževanje v cerkvi na Ravnah, kjer smo nastopili kot Miklavževi spremljevalci – angelčki. Zdaj že pridno vadimo za otroško polnočnico, ki bo na božični večer, ter na koledovanje s tremi kralji, ki se neizbežno bliža … Z bratom vse to počneva zelo rada. Res pa je, da naju ves čas spremljata tudi mama in ati, ki pa naju pri vsem tem podpirata in nama dajeta zgled.Božični večer praznujemo v krogu domačih, s katerimi se skupaj najprej udeležimo otroške polnočnice, nato pa skupaj še povečerjamo in se družimo. Na sam božič pa obiščemo še ostale sorodnike ter jim voščimo in zaželimo sreče, zdravja in veselja za celo leto. Zelo si želim, da bi vsak adventni čas preživela v krogu družine ter bi skupaj v miru in ljubezni pričakali božič.

Manca Janko

PREDLOG MOLITVE

NA SVETI VEČER ALI NA BOŽIČ ZA BLAGOSLOV V DRUŽINI

Božični prazniki so čas, ko se zbere vsa družina, da skupaj v krogu najdražjih praznuje Jezusovo rojstvo – božič. Pri jaslicah zapojemo božično pesem (Sveta noč), prižgemo kadilo, z blagoslovljeno vodo blagoslovimo dom in se nato zberemo pri skupni mizi. Preberemo odlomek iz Svetega pisma ali molitev.Molimo. Gospod Jezus, živel si v družini in doživljal toplino človeške ljubezni. Tudi v našem domu hočeš prebivati: po besedi, ki nam jo govoriš, po zakramentih, ki nam jih deli Cerkev, po molitvi, ki nam odkriva tebe, in po ljubezni, v katero naj vključimo vse ljudi. Prosimo te za našo družino, za ta naš dom, za vse naše stvari, blagoslovi jih in obdari z nebeško milostjo, zdravjem in medsebojno ljubeznijo. Tvoji sveti angeli naj nas vse varujejo in vodijo. Blagoslovi nas in ostani z nami v novem letu. Ki živiš in nas ljubiš vekomaj. Amen.Eden od članov družine prebere prošnje:

źGospod, prosimo te za našo družino, naj nas božični prazniki še bolj povežejo med sabo in s teboj;źGospod, naj bo naš dom prostor, kjer se bo vsak počutil ljubljenega in sprejetega;źGospod, hvala ti, da si luč, ki nam kaže pravo pot ter nam daje moč in pogum za življenje;źGospod, prosimo za pokojne, ki smo jih poznali in se jih v teh dneh še posebej spominjamo in jih pogrešamo.

Prosimo te, usliši nas!Molimo: Zdravamarija … Slavaočetu …Sveta družina – prosi za nas.Zberemo se pri božičnem drevesu, pogledamo, kaj nam je »prinesel Božiček« in zapojemo še kakšno pesem.

Sestavil Marjan Rupreht

VOŠČILO UREDNIŠTVA VOGELNEGA KAMNA

Dragi bralci!Člani uredniškega odbora se vsak mesec trudimo, da pripravimo naše glasilo, s katerim vas obveščamo o dogodkih v naši župniji in vas nagovarjamo, da bi ob prebiranju našli pravo smer v tem, kar je bistveno v našem življenju. Hvala vam, da prebirate naše glasilo in nas spodbujate.V božičnem času vas želimo popeljati do skromne betlehemske votline, da bomo tam našli svojo pot, resnico in življenje. Pri jaslicah bomo odložili svoje skrbi in pripravili svoje duše za Dete, ki prihaja.Naj se božični mir in ljubezen naselita v vaših domovih, novo leto pa naj prinese majhnih radosti, toplih besed in osebne sreče.

Slavica Pristavnik