Letno poročilo AGEN-RS 2010vrs-3.vlada.si/.../$FILE/_LetnoPorocilo2013.pdf · 2014-04-18 · dr. Boštjan Končar, Institut Jožef Stefan, član, Jasna Avbelj Hamzič, Ministrstvo

2013

LETNO POROČILO

JAVNE AGENCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA

ENERGIJO ZA LETO 2013

Maribor, februar 2014

Svet Javne agencije Republike Slovenije za energijo je Letno poročilo Javne

agencije Republike Slovenije za energijo za leto 2013 sprejel na 40. redni seji 21. februarja 2014.

Letno poročilo Javne agencije RS

za energijo za leto 2013

V S E B I N A UVOD ....................................................................................................................... 3 Poslovno poročilo ..................................................................................................... 5 1 Splošni del ............................................................................................................. 5 1.1 Organiziranost Javne agencije Republike Slovenije za energijo ........................... 5 1.1.1 Svet agencije ............................................................................................... 6 1.2 Razvojni program agencije ............................................................................ 7 1.3 Vloga agencije v Sloveniji in zunaj nje ............................................................ 7 1.4 Finančno poslovanje ..................................................................................... 8 1.5 Nadzorne dejavnosti ..................................................................................... 8 1.6 Informacijski sistem ..................................................................................... 8 1.7 Odnosi z javnostmi ....................................................................................... 9 2 Posebni del .......................................................................................................... 10 2.1 Zakonske in druge pravne podlage ............................................................... 10 2.1.1 Naloge in pristojnosti agencije po Energetskem zakonu ................................... 10 2.1.2 Podzakonski akti ........................................................................................ 11 2.1.3 Akti pravnega reda EU, pomembni za delovanje agencije ................................ 11 2.2 Cilji agencije .............................................................................................. 12 2.2.1 Dolgoročni cilji agencije .............................................................................. 12 2.2.2 Letni cilji agencije....................................................................................... 12 2.3 Opravljeno delo in dosežki agencije .............................................................. 13 2.3.1 Področje električne energije ......................................................................... 13 2.3.2 Področje zemeljskega plina .......................................................................... 20 2.3.3 Področje oskrbe z daljinsko toploto in drugimi energetskimi plini iz omrežij ....... 25 2.3.4 Področje ekonomske regulative .................................................................... 26 2.3.5 Mednarodne obveznosti po zakonodaji EU ..................................................... 29 2.3.6 Opravljene storitve ..................................................................................... 31 2.4 Doseganje zastavljenih ciljev ....................................................................... 33 2.4.1 Opisni in fizični kazalniki ............................................................................. 33 2.4.2 Finančni kazalniki ....................................................................................... 33 2.4.3 Rezultati izvajanja programa dela ................................................................. 35 2.4.4 Ocena uspeha v primerjavi z letom prej ........................................................ 35 2.4.5 Ocena gospodarnosti in učinkovitosti ............................................................ 36 2.4.6 Notranji finančni nadzor .............................................................................. 36 2.5 Učinki dela agencije na druga področja ......................................................... 36 2.6 Drugo ....................................................................................................... 37 2.6.1 Kadrovanje ................................................................................................ 37 2.6.2 Investicijska vlaganja ................................................................................. 38 Računovodsko poročilo .......................................................................................... 39 3 Bilanca stanja ...................................................................................................... 39 4 Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov .......................................... 40 5 Priloge k računovodskima izkazoma .................................................................... 41 5.1 Priloge k bilanci stanja ................................................................................ 41 5.1.1 Stanje in gibanje neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih

sredstev .................................................................................................... 42 5.1.2 Stanje in gibanje dolgoročnih finančnih naložb in posojil ................................. 43 5.2 Priloge k izkazu prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov......................... 44 5.2.1 Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega

toka.......................................................................................................... 44 5.2.2 Izkaz računa finančnih terjatev in naložb določenih uporabnikov ...................... 46 5.2.3 Izkaz računa financiranja določenih uporabnikov ............................................ 46 5.2.4 Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti ......... 47 5.3 Pojasnila računovodskih izkazov ................................................................... 48 5.3.1 Računovodske usmeritve ............................................................................. 48 5.3.2 Pojasnila bilance stanja ............................................................................... 54 5.3.3 Pojasnila izkaza prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov ........................ 58 6 Revizorjevo poročilo ............................................................................................ 62

Letno poročilo Javne agencije RS

za energijo za leto 2013

Poslovno poročilo

Letno poročilo javne agencije

RS za energijo za leto 2013

Stran 3

UVOD

Letno poročilo o delu agencije zajema pregled dela agencije v letu 2013. Sestavljeno je iz poslovnega poročila, ki zajema vsebinski opis izvedbe načrtovanih nalog in

storitev, in iz računovodskega poročila. K programu dela in finančnemu načrtu za leto 2013 je resorno Ministrstvo za infrastrukturo in prostor dalo soglasje 29. novembra 2013.

Delovanje agencije je tudi v letu 2013 zaznamoval tretji sveženj energetskih direktiv in uredb EU. V Sloveniji še ni bila izvedena njegova implementacija, je pa potekala

priprava in sprejemanje novega energetskega zakona (EZ-1), ki bo uredil to področje. V postopkih priprave besedila zakona je agencija dejavno sodelovala z resornim ministrstvom in strokovno javnostjo, v postopku javne obravnave je podala

tudi pripombe, predvsem na področjih reguliranih dejavnosti in omrežnin, nadzora energetskega trga, zanesljivosti oskrbe, obnovljivih virov, daljinske toplote in nalog

ter statusa energetskega regulatorja.

Zakonodaja tretjega svežnja regulatorjem nalaga večji obseg dela in pristojnosti. Nekatere določbe, ki so neposredno prenosljive, so že vplivale na obseg dela

agencije, na izvajanje nekaterih nalog po implementaciji pa se je agencija intenzivno pripravljala. Ob koncu leta je bil predlog EZ-1 v fazi sprejemanja v Državnem zboru,

opravljeno je bilo že drugo branje zakona.

Na mednarodnem področju je potekalo redno sodelovanje z Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), v kateri ima tudi agencija predstavnika v Odboru

regulatorjev (Board of Regulators). Obseg obveznosti agencije na mednarodnem področju se je povečal zaradi nalog, povezanih s tretjim svežnjem evropske

energetske zakonodaje, s pristojnostmi ACER-ja in s tem povezanimi obveznostmi nacionalnih regulatorjev.

Na področju električne energije je bila izvedena analiza regulativnega okvira za leto

2012 ter sprotno spremljanje izvajanja tekočega regulativnega okvira za leto 2013. Izvajala se je študija »Analiza stroškov in koristi sistema naprednega merjenja v

Sloveniji«, na področju kakovosti pa je agencija izvajala evalvacijo učinkov nove metodologije reguliranja s kakovostjo oskrbe.

Pametna omrežja in obnovljivi viri bodo s svojim razvojem v prihodnje vplivali tudi

na način reguliranja. Zato je agencija v letu 2013 nadaljevala z delom skladno s sprejetimi usmeritvami za aktivno reguliranje energetskih dejavnosti in omrežij

prihodnosti (AREDOP), katerih namen je proučitev in nato sprotno in pravočasno uvajanje ustreznih rešitev v regulativno prakso s ciljem izboljševanja reguliranja. V skladu s tem je agencija nadaljevala z razvojem metodologije za oceno vrednosti

aktiviranja naložb v distribucijsko in prenosno omrežje.

Kljub spremembam podporne sheme je bil obseg nalog s področja obnovljivih virov

energije in soproizvodnje koristne toplote in električne energije z visokim izkoristkom zelo velik, število novih vlog pa je proti koncu leta upadalo. Naloge na

tem področju vsebujejo izdajanje deklaracij za proizvodne naprave, izdajanje odločb o dodelitvi podpore in izdajanje potrdil o izvoru ter izdelavo analiz in poročil o izvajanju podporne sheme.

Poslovno poročilo



Stran 4

Na področju zemeljskega plina je bil potrjen novi regulativni okvir za prenosno omrežje, izdano pa je bilo tudi soglasje k razvojnemu načrtu prenosnega omrežja

2014–2023. Za delovanje trga z zemeljskim plinom je bila pomembna vzpostavitev enotnega računa za odjemalce zemeljskega plina. Agencija se je pripravljala tudi na izvajanje potrebnih dejavnosti na področju zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom.

Zaradi omejitev kadrovanja letu 2013 novih zaposlitev ni bilo, tako da je bilo konec leta v agenciji 46 zaposlenih za nedoločen čas, enako kot leto prej. Povprečno število

zaposlenih na podlagi delovnih ur pa je bilo 45.

V letu 2013 je agencija realizirala 94,6 odstotka načrtovanih prihodkov in 95,2 odstotka načrtovanih odhodkov po načelu denarnega toka.

Najpomembnejši vir prihodkov so bili prihodki iz deleža cene za uporabo omrežij. Prihodki iz deleža cene za uporabo elektroenergetskih omrežij so bili realizirani v

vrednosti 2.131.471 evrov (od načrtovanih 2.252.050), prihodki iz deleža cene za uporabo omrežij zemeljskega plina pa v vrednosti 670.803 evre (od načrtovanih 738.650), kar je skupaj 99 odstotkov vseh prihodkov. Preostali odstotek prihodkov

agencije se nanaša na prihodke od uporabe sistema EECS, prihodke od prodaje prevoznih sredstev, prejete obresti za sredstva na podračunu državne zakladnice ter

prejeta sredstva ACER in Evropske komisije iz naslova povračil potnih stroškov zaposlenih.

V letu 2013 je bil po načelu denarnega toka ustvarjen presežek prihodkov nad

odhodki 17.265 evrov. Tudi po načelu nastanka poslovnega dogodka je agenciji v letu 2013, kljub nekaj več kot 5-odstotnemu izpadu pričakovanih prihodkov, uspelo

doseči načrtovan uravnotežen poslovni izid, saj izkazuje presežek prihodkov nad odhodki v vrednosti 638 evrov.

Računovodski izkazi s prilogami in pojasnili so podrobno obravnavani v

računovodskem poročilu, ki mu je priloženo tudi revizorjevo poročilo.

Iz letnega poročila je razvidno, da je agencija v letu 2013 opravila vse svoje glavne

naloge in dosegla zadane cilje. Čeprav je imela težave zaradi omejenih kadrovskih virov, so bile zakonske naloge opravljene skladno s programom dela.

Direktorica:

Irena Praček, univ. dipl. ekon.

Poslovno poročilo



Stran 5

POSLOVNO POROČILO

1 SPLOŠNI DEL

1.1 Organiziranost Javne agencije Republike Slovenije za energijo

Organa agencije sta direktor in svet agencije.

Direktor zastopa in predstavlja agencijo, organizira ter vodi delo in poslovanje agencije, izdaja pravne akte v posamičnih zadevah, ki so v pristojnosti agencije,

sprejema akte za delo in poslovanje agencije ter zagotavlja, da agencija posluje skladno z zakonom. Odgovoren je tudi za javnost dela. Agencijo je v letu 2013

vodila direktorica Irena Praček.

Delovanje agencije temelji na multidisciplinarnosti; v letu 2013 je organizacijska struktura vsebovala štiri sektorje (Slika 1).

Slika 1: Organizacijska struktura agencije

SVET AGENCIJE

DIREKTOR AGENCIJE

Sektor

SKUPNE

DEJAVNOSTI

Sektor

ELEKTRIČNA

ENERGIJA

Sektor

ZEMELJSKI

PLIN IN

DALJINSKA

TOPLOTA

Sektor

EKONOMSKA

REGULATIVA

KABINET

DIREKTORJA

Poslovno poročilo



Stran 6

1.1.1 Svet agencije

Svet agencije skrbi za delovanje agencije v javnem interesu, sprejema splošne akte

agencije, daje soglasja k aktom, za katere je potrebno soglasje agencije, sprejema program dela, finančni načrt in vsa poročila agencije, predlaga imenovanje in razrešitev direktorja, daje direktorju usmeritve in navodila za delo in drugo.

Svet agencije sestavljajo:

dr. Evgen Dervarič, Naravoslovnotehniška fakulteta, Ljubljana, predsednik,

prof. dr. Maks Babuder, Elektroinštitut Milan Vidmar, član,

dr. Boštjan Končar, Institut Jožef Stefan, član,

Jasna Avbelj Hamzič, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, članica,

Ivana Nedižavec Korada, Center of Exellence in Finance, članica.

Svet agencije se je leta 2013 sestal na 8 rednih in 4 izrednih sejah.

Med najpomembnejšimi temami s področja električne energije je svet agencije obravnaval in sprejel Akt o spremembah Akta o metodologiji za določitev omrežnine

in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja. Izdal je več soglasij k pravilom za koordinirano izvajanje dražb prenosnih zmogljivosti na slovenskih mejah in izdal podaljšano soglasje k Petstranskemu sporazumu glede

projekta spojitve trgov Slovenije in Italije. Sprejel je Akt o načinu določanja deležev posameznih proizvodnih virov električne energije in načinu njihovega prikazovanja,

pa tudi spremenjen Akt o določitvi prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije za leto 2013.

Med najpomembnejšimi temami s področja zemeljskega plina je svet agencije sprejel spremembe naslednjih aktov:

Akt o spremembah Akta o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za prenosno omrežje zemeljskega plina.

Akt o spremembah Akta o metodologiji za obračunavanje omrežnine za prenosno

omrežje zemeljskega plina.

Akt o spremembah Akta o metodologiji za obračunavanje omrežnine za

distribucijsko omrežje zemeljskega plina.

Na področju daljinske toplote je svet izdal soglasje k štirim besedilom sistemskih obratovalnih navodil za distribucijsko omrežje za oskrbo s toploto.

S področja delovanja agencije je svet sprejel Letno poročilo agencije za leto 2012, Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2012 in Poročilo o

realiziranih prihodkih od prezasedenosti in njihovi porabi v Republiki Sloveniji za obdobje od 1. julija 2010 do 30. junija 2011. Sprejel je tudi dopolnjeni Program dela in finančni načrt agencije za leto 2013, Program dela in finančni načrt za leto 2014

ter tri četrtletna poročila o izvajanju ključnih nalog in doseženih ciljih agencije.

Agencija je izvedla vse potrebne tehnično-administrativne naloge in organizacijske

priprave za seje sveta. Dnevni redi in sklepi sej sveta so objavljeni na spletni strani agencije.

Poslovno poročilo



Stran 7

1.2 Razvojni program agencije Agencija vpliva na učinkovito ekonomsko in tehnično izvajanje energetskih dejavnosti ob upoštevanju interesov potrošnikov, reguliranih podjetij in države.

Regulirana podjetja spodbuja k trajnemu zviševanju ravni učinkovitosti delovanja in investiranja. Agencija spremlja in nadzira izvajanje reguliranih dejavnosti, pri čemer

išče primerno razmerje med kakovostjo in ravnjo cen reguliranih storitev ter spodbuja učinkovito rabo obstoječe infrastrukture. Zagotavlja preglednost in odprtost regulativnega procesa. Sodeluje pri pripravi in dopolnjevanju pravil in

aktov, ki urejajo delovanje trga, ter spodbuja preglednost in nepristranskost. Sodeluje pri spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov ter

soproizvodnje toplote in električne energije. Reguliranje trga z energijo izboljšuje skladno z najboljšo strokovno prakso. Sodeluje pri oblikovanju notranjega trga z energijo v EU in njenih regijah, v katere je vključena.

Agencija sodeluje tudi pri snovanju in izvajanju ciljev energetske politike. Izvajanje okoljskih ciljev v energetskem sektorju vodi v pospešeno uvajanje novih tehnologij,

inoviranje in vzpostavitev pogojev za konkurenčnost in preglednost trgov z energenti ter trga z novimi energetskimi storitvami. Zagotovitev pogojev za pametna omrežja, ki bodo ob uvajanju novih tehnologij zagotovila potrebno zanesljivost in kakovost

storitev prenosa in distribucije električne energije in zemeljskega plina ter omogočila razvoj novih energetskih storitev, vpliva tudi na način reguliranja. Agencija ima na

tem področju sprejete usmeritve za aktivno reguliranje energetskih dejavnosti in omrežij prihodnosti (AREDOP), ki jih tudi sprotno posodablja. Namen teh usmeritev je sprotno in pravočasno uvajanje ustreznih rešitev v regulativno prakso.

1.3 Vloga agencije v Sloveniji in zunaj nje Vloga agencije kot energetskega regulatorja v Sloveniji je predvsem regulirati

dejavnosti gospodarskih javnih služb (v nadaljevanju GJS) tako, da bodo storitve opravljene kakovostno in po primerni ceni. Agencija celovito spremlja delovanje

energetskega trga in njegovo konkurenčnost ter zagotavlja preglednost delovanja trga. Pri tem usklajuje interese vseh udeležencev trga, upoštevajoč državno energetsko politiko. Agencija izvaja tudi dejavnosti spodbujanja obnovljive in visoko

učinkovite proizvodnje električne energije.

Agencija sodeluje tudi z institucijami EU, evropsko Agencijo za sodelovanje

energetskih regulatorjev (ACER) in z energetskimi regulatorji v EU. Skupaj z drugimi regulatorji EU je agencija dejavna tudi pri širitvi energetskega trga na države

jugovzhodne Evrope. Energetski trg EU se postopoma razvija v notranji trg, zaradi fizičnih omejitev na mejah pa energetski regulatorji držav EU spodbujajo delovanje trga na regionalnih ravneh. V tem procesu je slovenski trg z energijo del treh regij

za električno energijo in ene regije za zemeljski plin. Agencija ima v sodelovanju z regulatorji v regijah pomembno vlogo zlasti pri usklajevanju pravil in pozneje pri

nadziranju dodeljevanja čezmejnih prenosnih zmogljivosti.

Poslovno poročilo



Stran 8

1.4 Finančno poslovanje

Finančno poslovanje agencije zajema predvsem naslednja področja:

• prevzem in poravnavo finančnih obveznosti za namene, določene v potrjenem finančnem načrtu, skladno s predvideno dinamiko;

• kratkoročno načrtovanje denarnih tokov in smotrno upravljanje z denarnimi sredstvi;

• sprotno spremljanje realizacije finančnega načrta za tekoče leto;

• medletno analiziranje in oceno bodočih denarnih tokov v tekočem poslovnem letu kot podlago za pripravo finančnega načrta;

• pripravo finančnega načrta za prihodnji dve leti;

• notranje finančno poročanje kot podlago za sprejemanje ustreznih poslovnih

odločitev;

• finančno poročanje zunanjemu okolju, predvsem resornemu Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, Ministrstvu za finance, drugim pooblaščenim

institucijam in širši javnosti.

1.5 Nadzorne dejavnosti

Za nadzor usklajenosti delovanja agencije z javnim interesom je pristojen svet agencije, ki med drugim potrjuje program dela, finančni načrt in letno poročilo

agencije ter daje usmeritve za njeno delo.

Za organizacijo in vodenje poslovanja agencije je odgovorna direktorica, ki skrbi za zakonitost njenega dela in za vzpostavitev, delovanje, nadzor in nenehno

izboljševanje sistema finančnega poslovodenja.

Za nadzor nad zakonitostjo dela in poslovanja agencije je pristojno resorno

ministrstvo, za nadzor nad delovnimi razmerji pa sta pristojni Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, ki je pristojno tudi za nadzor nad upravnim poslovanjem. Finančno

poslovanje agencije nadzirata Računsko sodišče RS in Ministrstvo za finance. Nadzor nad izvajanjem Zakona o varovanju osebnih podatkov in nad informacijami javnega

značaja izvaja Informacijski pooblaščenec.

1.6 Informacijski sistem

Na področju informacijske in komunikacijske tehnologije so bile izvedene potrebne posodobitve računalniškega omrežja in strojne ter programske opreme, ki zagotavljajo učinkovito delovanje informacijskega sistema in primerno stopnjo

varnosti, razpoložljivosti in dostopnosti podatkov. Vzdrževane so bile obstoječe aplikacije informacijskega sistema. Izveden je bil projekt konsolidacije podatkovnih

baz, ki je povezal različne aplikacije znotraj IS agencije in poenotil urejanje podatkov. Dokumentni sistem agencije, ki omogoča računalniško podprto

sprejemanje dohodnih in izdelavo odhodnih dopisov, je bil nadgrajen z dodatnimi izboljšavami. Z dodatnimi funkcionalnostmi je bila posodobljena spletna aplikacija »Primerjalnik ponudb«, tako da je omogočeno izbiranje glede na tip ponudb,

dograjena je bila tudi opcija za primerjavo kombiniranih ponudb na energetskem

Poslovno poročilo



Stran 9

trgu. Spletne storitve za primerjavo in nadzor ponudb so dostopne vsem gospodinjskim odjemalcem. Izdelane so bile programske rešitve in portal REMIT, ki

omogočajo bodočo registracijo udeležencev na energetskem trgu in avtomatsko elektronsko izmenjavo podatkov z ACER-jem. Nadgrajena je bila programska rešitev za poročanje, prek katere je na organiziran način potekal proces prevzema obrazcev

in oddaje podatkov s strani energetskih podjetij na področjih električne energije kot tudi zemeljskega plina in daljinske toplote.

1.7 Odnosi z javnostmi

V začetku leta je bil interes medijev, ki so na agenciji iskali informacije, povezan predvsem z obnovljivimi viri energije. Razlog za to je bilo povečanje prispevkov za

zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji in iz obnovljivih virov, ki so obremenili tako gospodinjske kot industrijske odjemalce. Zanimanje medijev je bilo v prvih treh mesecih povezano še z dogajanji na trgu z zemeljskim

plinom, postopki zamenjave dobavitelja, omrežninami in cenami električne energije, naprednim merjenjem in delovanjem agencije. Mnogo je bilo tudi tako imenovanega

»servisiranja« novinarjev s kratkimi odgovori ali pojasnili, saj imajo nespecializirani novinarji na področju energetike kar precej težav in dilem.

Spletna stran je vir informacij za različne javnosti, gospodinjski odjemalci pa uporabljajo predvsem spletne storitve za pregled in primerjavo ponudb različnih

dobaviteljev električne energije in zemeljskega plina. Tudi vse javne obravnave predlogov aktov ali različnih posvetovalnih dokumentov potekajo s pomočjo spletne strani.

Agencija je zaradi velikega interesa pripravila dokument s pomembnejšimi kazalniki

na področju oskrbe z električno energijo in zemeljskim plinom za leto 2012 in ga v začetku leta objavila na spletni strani. V zakonskem roku je izdelala in na spletni strani agencije objavila Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu

2012 v slovenskem in angleškem jeziku. Že drugič smo pripravili poročilo v obeh jezikih tudi v obliki za pametne naprave. iPad aplikacija Povzetek poročila o stanju

na področju energetike v Sloveniji v letu 2012 omogoča enostaven dostop do teh informacij, pripravljena je pregledno in bralcu še prijazneje kot leto pred tem.

Neposredna komunikacija je bila obsežna predvsem na področju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in v soproizvodnji z visokim izkoristkom, kjer

je telefonskih klicev še vedno zelo veliko, pa tudi na področjih trga z električno energijo in zemeljskim plinom in izdajanja licenc.

Poslovno poročilo



Stran 10

2 POSEBNI DEL

2.1 Zakonske in druge pravne podlage

Agencija, ustanovljena kot javna agencija na energetskem področju, je pravna oseba javnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, določenimi v

Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 27/07 (EZ-UPB2) in 70/08 (EZ-C), 22/10 (EZ-D), 37/11 – odl. US, 10/12 (EZ-E)), v nadaljevanju EZ, na njegovi podlagi

izdanih podzakonskih aktih, predpisih s področja javnih agencij in ustanovitvenem aktu. Pri tem je zavezana upoštevati tudi drugo relevantno slovensko zakonodajo in zakonodajo EU.

2.1.1 Naloge in pristojnosti agencije po Energetskem zakonu

Splošni akti za izvrševanje javnih pooblastil, ki jih skladno z EZ izda agencija, so:

metodologije za obračunavanje omrežnine za elektroenergetska omrežja in

omrežja zemeljskega plina, metodologije za določitev omrežnine in kriterijev za ugotavljanje upravičenih

stroškov in sistema obračunavanja teh cen za elektroenergetska omrežja in

omrežja zemeljskega plina, metodologija za določitev splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina

iz distribucijskega omrežja, metodologija za določitev splošnih pogojev za dobavo in odjem toplote iz

distribucijskega omrežja in za oskrbo z drugimi plini iz omrežij,

metodologije za pripravo tarifnih sistemov, akt o načinu določanja deležev posameznih proizvodnih virov in načinu njihovega

prikazovanja, akt o uporabi registra potrdil o izvoru električne energije in načinu sporočanja

podatkov o proizvodnji električne energije.

Agencija določa omrežnino za uporabo elektroenergetskih omrežij ter upravičene

stroške in druge elemente omrežnine za elektroenergetska omrežja ter daje soglasja k omrežnini in določenim aktom sistemskih operaterjev omrežij zemeljskega plina. Prav tako ima zakonsko pooblastilo, da lahko − če sistemski operater nima s

predpisi in splošnimi akti agencije usklajenega splošnega akta, h kateremu daje agencija soglasje − s svojim splošnim aktom uredi vprašanja, ki jih sistemski

operater ni uredil. Agencija na zahtevo vlagatelja odloča o izdaji licence za opravljanje energetskih dejavnosti ter odloča o sporih in pritožbah.

Na področju obnovljivih virov energije (v nadaljevanju OVE) in soproizvodnje toplote

in električne energije (v nadaljevanju SPTE) agencija podeljuje proizvodne deklaracije za objekte na OVE in SPTE ter izdaja potrdila o izvoru za proizvedeno

električno energijo. Izdaja tudi odločbe o podporah proizvodnji iz OVE in SPTE ter analizira ukrepe za spodbujanje te proizvodnje na državni ravni.

Poslovno poročilo



Stran 11

2.1.2 Podzakonski akti

Večina podzakonskih predpisov, ki neposredno urejajo delovanje oziroma delovno

področje agencije, je izdana na podlagi EZ. Seznam je objavljen na spletni strani agencije.

2.1.2.1 Podzakonski akti o delovanju agencije

Sklep o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije za energijo (Uradni list

RS, št. 63/04 in 95/04). Uredba o pogojih in postopku za izdajo ter odvzem licence za opravljanje

energetske dejavnosti (Uradni list RS, št. 21/01, 31/01 in 66/05). Uredba o izdaji deklaracij za proizvodne naprave in potrdil o izvoru električne

energije (Uradni list RS, št. 8/09, 45/12).

2.1.3 Akti pravnega reda EU, pomembni za delovanje agencije

Zaradi polnopravnega članstva Republike Slovenije v EU je evropska zakonodaja oziroma pravni red EU tudi del slovenske zakonodaje. Seznam pomembnejših

direktiv in uredb EU na področju energetike je objavljen na spletni strani agencije.

Tretji sveženj energetskih uredb in direktiv EU, ki imajo pomemben vpliv na razvoj

energetskih trgov, se je začel uporabljati 3. marca 2011. Sveženj zajema naslednje uredbe in direktive:

Uredba (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev,

Uredba (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009

o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1228/2003,

Uredba (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1775/2005,

Direktiva 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive

2003/54/ES,

Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive

2003/55/ES.

S področja spodbujanja uporabe energije iz obnovljivih virov pa je pomembna

Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES.

S področja zagotovitve preglednosti in celovitosti celotnega evropskega energetskega veleprodajnega trga je pomembna Uredba (EU) št. 1227/2011

Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o celovitosti in preglednosti veleprodajnega energetskega trga (REMIT), ki vzpostavlja pravila o prepovedi zlorab, definira vrste zlorab in vzpostavlja obveznosti za vse udeležence na tem trgu

ter določa ukrepe za identifikacijo in preprečevanje zlorab, ki vplivajo na veleprodajne energetske trge in spremljanje njihovega delovanja.

Poslovno poročilo



Stran 12

Na področju učinkovite rabe energije je pomembna Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti,

spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv in 2006/32/ES

Projekte skupnega interesa za evropsko energetsko infrastrukturo pa opredeljujeta: Uredba (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o

smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009, in

Delegirana Uredba Komisije (EU) št. 1391/2013 z dne 14. oktobra 2013 o spremembi Uredbe (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah za

vseevropsko energetsko infrastrukturo v zvezi s seznamom projektov skupnega interesa Unije.

2.2 Cilji agencije

2.2.1 Dolgoročni cilji agencije

Agencija s svojim delovanjem in v sodelovanju z drugimi udeleženci energetskih trgov skrbi za:

učinkovito uravnoteževanje različnih interesov udeležencev energetskega trga,

zagotavljanje razvoja in delovanja trga z električno energijo in zemeljskim plinom

na pregleden in nepristranski način,

soustvarjanje razmer za trajno, zanesljivo in kakovostno oskrbo odjemalcev z električno energijo in zemeljskim plinom v Sloveniji,

učinkovito spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje,

zagotavljanje celovitega razvoja omrežij za oskrbo z daljinsko toploto,

trajno postopno povečevanje učinkovitosti delovanja in investiranja v reguliranih dejavnostih.

2.2.2 Letni cilji agencije

V letu 2013 je agencija izvajala številne dejavnosti, pri katerih si je zadala naslednje najpomembnejše letne cilje:

narediti izdelke in opraviti storitve, navedene v programu dela,

zagotoviti nepristransko delovanje trga v okviru svojih pristojnosti z nadzorom delovanja trga,

nadaljevati dobro regulativno prakso in pri pripravi ali izboljševanju pravil za delovanje trgov sodelovati s pristojnimi ministrstvi, udeleženci na trgih in z

drugimi zainteresiranimi javnostmi,

sodelovati z organi EU, ACER in združenji regulatorjev na ravni EU in na regionalnih ravneh tako, da so v skupnih stališčih, predlogih novih pravil in drugih

dokumentih čim bolj upoštevane tudi razmere v Sloveniji,

pripomoči k preglednosti delovanja trga in oskrbe z energijo s poročanjem o

stanju na področju energetike.

Poslovno poročilo



Stran 13

2.3 Opravljeno delo in dosežki agencije

2.3.1 Področje električne energije

Agencija je aktivno sodelovala pri pripravi predloga novega energetskega zakona

(EZ-1) za potrebe implementacije tretjega svežnja direktiv in uredb EU na področjih dejavnosti agencije.

Agencija je uveljavila spremembe Akta o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja in

metodologiji za obračunavanje omrežnine.

Prav tako je uveljavila nov Akt o načinu določanja deležev posameznih proizvodnih virov električne energije in načinu njihovega prikazovanja.

2.3.1.1 Področje obnovljivih virov in soproizvodnje energije

(OVE/SPTE)

Agencija je vodila upravne postopke o pridobitvi deklaracije za proizvodne naprave

in pridobitev odločbe o dodelitvi podpore. Nadaljevala je z optimiranjem notranjih delovnih procesov in nadgradnjo informacijskih orodij z namenom hitrejše obravnave vlog in nudenja ažurnih informacij zainteresirani javnosti. Agencija je nadaljevala z

aktivnim spremljanjem učinkov podporne sheme in nadzorom nad prejemniki podpor za proizvedeno električno energijo.

Agencija je skladno z Uredbo o načinu določanja in obračunavanja prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji in iz obnovljivih virov energije pripravila Akt o določitvi prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji

električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov. Akt je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 71/13, z dne 30. 8. 2013.

Agencija je sodelovala tudi pri posodobitvi registra potrdil o izvoru, ki zajema s spremembami zakonodaje določene spremembe in omogoča lažje trgovanje s potrdili na tujih trgih.

2.3.1.1.1 Izdajanje proizvodnih deklaracij za naprave OVE/SPTE

V letu 2013 je agencija prejela 645 vlog za pridobitev deklaracije za proizvodno

napravo. Agencija je izdala 951 odločb o dodelitvi deklaracije za proizvodno napravo. Število izdanih odločb je večje kot število prejetih vlog, ker so se v letu 2013 reševale še vloge iz prejšnjega obdobja. V letu 2012 je bila namreč izgradnja

sončnih elektrarn najintenzivnejša v obdobju izvajanja podporne sheme.

2.3.1.1.2 Izdajanje odločb o dodelitvi podpore za naprave OVE/SPTE

V letu 2013 je agencija prejela 636 vlog za pridobitev odločbe o dodelitvi podpore.

Izdanih je bilo 840 odločb o dodelitvi podpore. Število izdanih odločb je večje kot število prejetih vlog, ker so se v letu 2013 reševale vloge iz prejšnjega obdobja.

Skupno pa je bilo na področju izdajanja deklaracij in odločb o podpori izdanih tudi veliko število pozivov za dopolnitve vlog, prejetih pa tudi veliko število vlog za odprtje računa v registru PoI.

Poslovno poročilo



Stran 14

2.3.1.1.3 Izdajanje odločb o menjavi lastništva za naprave OVE/SPTE

V letu 2013 je agencija izdala 190 odločb o dodelitvi podpore zaradi spremembe lastništva proizvodne naprave.

2.3.1.1.4 Izdajanje odločb o menjavi vrste podpore za naprave OVE/SPTE

V letu 2013 je agencija izdala 52 odločb o spremembi vrste podpore.

2.3.1.1.5 Izdajanje potrdil o izvoru in certifikatov RECS

Za potrebe dokazovanja porekla električne energije, ki ga morajo izkazovati dobavitelji, je agencija izdajala potrdila o izvoru električne energije skladno z

zakonodajo. Skupaj je bilo na zahtevo proizvajalcev izdanih za 4255,6 GWh potrdil o izvoru.

Agencija je vključena v mednarodni sistem EECS (European Energy Certification

System), leta 2013 je prek sistema EECS izdala za 3705,9 GWh EECS potrdil o izvoru in za 33,6 GWh EECS certifikatov RECS.

2.3.1.2 Akt o načinu določanja deležev posameznih proizvodnih virov električne energije in načinu njihovega prikazovanja

Agencija je izdelala osnutek prenovljenega Akta o načinu določanja deležev posameznih proizvodnih virov električne energije in načinu njihovega prikazovanja.

Javna obravnava akta je potekala od 23. maja do 22. junija. Po končani javni obravnavi je agencija pregledala prispele pripombe in o vsaki odločala, ali jo upoštevati v končni verziji akta ali ne. Končno verzijo akta je svet agencije sprejel

na svoji 24. izredni seji, ki je bila 30. julija 2013. Novi Akt o načinu določanja deležev posameznih proizvodnih virov električne energije in načinu njihovega

prikazovanja je bil v Uradnem listu RS objavljen 13. septembra 2013, veljati pa je pričel naslednji dan po objavi. Akt se bo začel izvajati z izračunom deležev za leto

2013, kar bo izvedeno v prvi polovici leta 2014. Dobavitelji bodo te deleže dolžni na svojih računih in promocijskih materialih objavljati od 1. julija 2014.

2.3.1.3 Čezmejne prenosne zmogljivosti v evropskih regijah, v katere je vključena Slovenija

Na področju določanja in dodeljevanja čezmejnih prenosnih zmogljivosti (v nadaljevanju ČPZ) je Slovenija vključena v dve evropski regiji, regijo Srednja

vzhodna Evropa (CEE) in regijo Srednja južna Evropa (CSE). V letu 2013 je bila večina dela v obeh regijah posvečena pripravam na uvedbo ciljnega evropskega modela dodeljevanja ČPZ, ki mora biti uveden v letu 2014. Ker je v obeh regijah

dodeljevanje ČPZ za daljša časovna obdobja (mesec, leto) že urejeno v skladu s tem modelom, so regulatorji, sistemski operaterji in borze iz obeh regij glavnino naporov

posvetili uvedbi ciljnih modelov dodeljevanja ČPZ za dan vnaprej in znotraj dneva. Ciljni model dodeljevanja za dan vnaprej je regionalno cenovno spajanje trgov, za dodeljevanje znotraj dneva pa sprotno trgovanje na ravni regije. Z namenom dosega

omenjenih ciljev je bilo v obeh regijah organiziranih več sestankov na ravni regulatorjev (sestanki regionalnih koordinacijskih odborov – RCC), na ravni vseh

organizatorjev določanja in dodeljevanja ČPZ (sestanki izvedbenih skupin – IG) in na ravni vseh zainteresiranih udeležencev (sestanki deležniških skupin – SG). Razen tega je med udeleženci potekala tudi intenzivna komunikacija po elektronski pošti.

Poslovno poročilo



Stran 15

Ker pravila eksplicitnega dodeljevanja ČPZ veljajo le eno leto, so sistemski operaterji prenosnega omrežja del svojih aktivnosti posvetili tudi pripravi regijskih pravil za

leto 2014. Pravila so se le malo spremenila glede na predhodno leto. Svet agencije je tako na svoji 38. redni seji dne 22. 10. 2013 izdal soglasje k pravilom za koordinirano izvajanje dražb za dodeljevanje prenosnih zmogljivosti v regijah CEE in

CSE ter na slovensko-hrvaški in madžarsko-hrvaški meji.

Razen samega določanja in dodeljevanja ČPZ so v regijah potekale regijske in dvo-

ali večstranske aktivnosti tudi na nekaterih drugih področjih, ki služijo olajšanju čezmejnega trgovanja v regijah in na skupnem evropskem trgu z električno energijo. Pri vseh teh dejavnostih je agencija prav tako aktivno sodelovala. Tako je v

septembru na pobudo sistemskih operaterjev prenosnega omrežja Slovenije in Avstrije pričela urejati vprašanje njunega sodelovanja na področju skupne izravnave

odstopanj (Imbalance Netting Cooperation – INC). Agencija je v ta namen pričela postopke urejanja pravil priznavanja stroškov in vpliva na delovanje bilančnih skupin.

V okviru čezmejnega sodelovanja sistemskih operaterjev prenosnega omrežja je bila agencija vključena še v projekt regionalne iniciative za zagotavljanje zanesljive

oskrbe (Transmission System Operator Security Cooperation – TSC), saj ta aktivnost vpliva na stroške ELES-a v okviru prihodkov dodeljevanj ČPZ.

2.3.1.4 Spajanje trgov med Slovenijo in Italijo

V letu 2013 je spajanje trgov potekalo nemoteno. Zaradi odločitev, ki so bile

sprejete že v letu 2012, so bile razmere za slovenske izvajalce spajanja trgov veliko ugodnejše, saj se je poravnava dobavljene energije vršila dva dni po dnevu dobave

in ne več približno 30 dni kasneje. S tem so bili predvsem odpravljeni stroški financiranja, ki jih je zaradi tega imel slovenski sistemski operater prenosnega omrežja. Agencija je redno spremljala rezultate spajanja in ugotavlja veliko

učinkovitost takega načina dodeljevanja ČPZ, saj je uporaba ČPZ na slovensko-italijanski meji neposredno odvisna od urnih cen električne energije na borzah obeh

držav.

Problematiko spajanja trga in učinke na trg z električno energijo je agencija vključila tudi v razvojne aktivnosti v zvezi z novo metodologijo nadzora trga na področju

stalnega monitoringa trga.

Ker se je z 31. decembrom 2013 iztekla veljavnost obeh sporazumov (krovnega in

petstranskega), ki urejata izvajanje spajanja trgov, so se v zadnjem četrtletju leta 2013 vsi izvajalci spajanja trgov pod vodstvom regulatorjev Slovenije in Italije lotili priprave novih sporazumov, ki bodo urejali spajanje trgov Slovenije in Italije v

obdobju od leta 2014 do uvedbe skupnega spajanja trgov regije CSE. Sporazuma, ki sta bila dosežena za omenjeno obdobje, sta še ugodnejša za slovensko stran, saj bo

po novem prihodek od prezasedenosti še vedno pobirala osrednja stranka države, v katero teče energija. Polovico tega zneska bo v primeru delovnega dneva še isti dan

nakazala osrednji stranki druge države, v primeru nedelovnega dneva pa na prvi naslednji delovni dan. Doslej je to izvedla le enkrat mesečno. Ker večina energije v okviru spajanja trgov teče v Italijo, nova ureditev pomeni, da bo slovenski sistemski

operater prenosnega omrežja od leta 2014 dnevno prejemal prihodke od prezasedenosti na slovensko-italijanski meji. K novima sporazumoma je svet

agencije dal soglasje na svoji 39. redni seji dne 16. 12. 2013.

Poslovno poročilo



Stran 16

2.3.1.5 Obravnava vlog za izvzetja

V obravnavi so bile prejete vloge za izvzetje iz določb člena 16(6) uredbe ES

714/2009 in členov 9, 32 in člena 37(6) in (10) Direktive 2009/72/ES. Gre za povezovalna voda Dekani-Zaule in Vrtojba-Redipuglia. Agencija je izvedla več kompleksnih analiz na naslednjih področjih presoje:

a. naložba mora povečati konkurenco na področju oskrbe z električno energijo; b. stopnja tveganja naložbe je taka, da naložba ne bo izvedena, razen če se

odobri izvzetje; c. povezovalni daljnovod mora biti v lasti fizične ali pravne osebe, ki je vsaj po

svoji pravni obliki ločena od upravljavcev omrežij, v katerih se bo gradil ta povezovalni daljnovod;

d. stroške se pobira od uporabnikov tega povezovalnega daljnovoda;

e. od delnega odprtja trga iz člena 19 Direktive 96/92/ES se noben del kapitalskih ali operativnih stroškov poslovanja povezovalnega daljnovoda ni

povrnil iz naslova katerega koli elementa cene za uporabo prenosnih ali distribucijskih omrežij, ki jih povezuje povezovalni daljnovod;

f. izvzetje ne škodi konkurenci ali učinkovitemu delovanju notranjega trga

električne energije ali učinkovitemu delovanju reguliranega omrežja, s katerim je povezan interkonektor.

Agencija je izvedla usklajevanja o vsebini zahtevka s sosednjim italijanskim regulatorjem AEEG, kot to predvideva EU uredba. Na podlagi analiz in usklajevanj sta oba regulatorja konec leta izdelala skupno mnenje za pripravo odločbe o izvzetju

za oba povezovalna voda. Le-to je bilo posredovano tudi Evropski komisiji, ki mora skladno z zakonodajo potrditi predmetno odločbo.

2.3.1.6 Reguliranje in priprava regulativnega okvira

V okviru regulativnega nadzora je agencija izvajala vse potrebne aktivnosti spremljanja izvajanja dejavnosti reguliranih podjetij v RO 2013–2015 v skladu z načrtom in sprotnimi zahtevami.

2.3.1.6.1 Spremljanje naložb in kakovosti oskrbe

Agencija nadaljuje z razvojem metodologije za oceno vrednosti aktiviranja naložb v distribucijsko in prenosno omrežje s ciljem izboljševanja reguliranja v skladu z

AREDOP. Izdelana je bila metodologija in analiza metodologije za oceno vrednosti naložb v srednjenapetostno in nizkonapetostno distribucijsko omrežje. Pripravljeni

so bili vprašalniki za pridobivanje podatkov o naložbah za izvedbo analize metodologije ter izveden prvi cikel zajemanja podatkov. Na podlagi prejetih podatkov je bila izvedena validacija metodologije in strukture ter vsebine

vprašalnikov. Izveden je bil nov cikel zajemanja podatkov z vsebinsko dopolnjenimi in posodobljenimi vprašalniki. Pridobljeni podatki bodo omogočili nadaljnjo analizo in

validacijo obstoječe metodologije kakor tudi njeno nadgradnjo in razširitev.

Na področju uvajanja sistemov naprednega merjenja električne energije in

zemeljskega plina je uspešno zaključila postopek oddaje javnega naročila za izvedbo študije »Analiza stroškov in koristi sistema naprednega merjenja v Sloveniji« in podpisala pogodbo z izvajalcem študije. Po fazi pridobivanja podatkov,

v okviru katerega so bili organizirani tudi sestanki s podjetji za distribucijo električne energije in zemeljskega plina, se je izvajanje študije nadaljevalo z analitično fazo, v

okviru katere je bilo izvedenih tudi več sestankov med agencijo in izvajalcem, na

Poslovno poročilo



Stran 17

katerih so se uskladile predpostavke in scenariji za izvedbo analize. Do konca leta je bil pripravljen osnutek končnega poročila analize.

Na podlagi stalnega spremljanja parametrov kakovosti oskrbe je izvajala evalvacijo učinkov nove metodologije reguliranja s kakovostjo oskrbe in korelacije vrednosti potrebnih naložb za izboljšanje neprekinjenosti napajanja s shemo spodbud. Prav

tako je izvedla posodobitev metodologije reguliranja neprekinjenosti napajanja z novimi razpoložljivimi podatki za leti 2011 in 2012, ki je uveljavljena v okviru

posodobljenega omrežninskega akta. 2.3.1.6.2 Razvoj metodologije reguliranja

Agencija je v sodelovanju s CEER v okviru AREDOP analizirala učinkovitost uveljavljenih načinov reguliranja in pripravila interna izhodišča za posodobitev metodologije s ciljem podpreti investicije v pametna omrežja.

2.3.1.6.3 Posvetovalni proces AREDOP

Agencija je na podlagi dolgoročne strategije reguliranja (Aktivno reguliranje energetskih dejavnosti in omrežij prihodnosti - AREDOP) nadaljevala tudi javni posvetovalni proces na posameznih področjih. V okviru posvetovalnega procesa

AREDOP je obdelala odzive na posvetovalni dokument »Elektromobilnost« in objavila odzive zainteresiranih. Na podlagi analize odzivov na posvetovalni dokument

»Elektromobilnost« je nadaljevala s pripravo stališč in smernic oziroma izvajala priprave na javno razpravo. Agencija je zaradi spremenjenih razmer na področju elektromobilnosti v zadnjem četrtletju ugotovila, da bo morda potreben nov cikel

posvetovanja.

Agencija je izvedla javno posvetovanje v okviru strategije AREDOP na področju

izmenjave podatkov o realizaciji proizvedene električne energije iz proizvodnih virov OVE/SPTE, priključenih na DEES.

2.3.1.7 Nadzor trga in Uredba o celovitosti in preglednosti energetskega trga (REMIT)

Agencija je izvajala potrebne aktivnosti v okviru priprav na nadgradnjo metodologije za nadzor trga s poudarkom na veleprodajnem trgu, maloprodajnem trgu za

poslovne odjemalce, trgu sistemskih storitev in trgu novih energetskih storitev. Agencija je izvajala analize pribitka k ceni električne energije na proizvodnem,

veleprodajnem in maloprodajnem trgu. Z zadevno nalogo in z nalogami, ki ji bodo še sledile, želi agencija pridobiti poglobljeno sliko o trenutnem stanju na področju konkurenčnosti in transparentnosti v slovenskem energetskem prostoru, kar bo

agenciji omogočilo učinkovitejše izvajanje nadzornih nalog po uveljavitvi novega energetskega zakona. V ta namen se predstavniki agencije redno udeležujejo

izobraževanj, na katerih se pridobivajo znanja s področja prepoznavanj zlorab in izvedbe postopkov v posameznih preiskavah. Pri tem agencija prepoznava velik pomen prenosa pridobljenih izkušenj na področju nadzora iz finančnega v energetski

sektor.

Agencija je aktivno sodelovala v delovnih skupinah ACER in CEER, ki pomembno

vplivajo na izvajanje nalog agencije na področju implementacije uredbe REMIT. Udeležila se je vrste delovnih srečanj teh skupin ter ustrezno prispevala k vsebinski opredelitvi problematike v zvezi z implementacijo REMIT na posameznih področjih.

Najbolj intenzivno je sodelovala v delovni skupini, ki se ukvarja z vzpostavitvijo

Poslovno poročilo



Stran 18

platforme za potrebe registracije udeležencev na trgu v skladu z uredbo REMIT. Sodelovanje v tej delovni skupini je za agencijo zelo pomembno, ker agencija razvija

lastno platformo za registracijo udeležencev na trgu, ki vključuje B2B komunikacijo s CEREMP (Centralised European Registry for Energy Market Participants) na podlagi tehničnih specifikacij sistema CEREMP pri ACER. Agencija je izvajala nujne razvojne

aktivnosti (načrtovanje in informatizacija internih procesov) za potrebe vzpostavitve registracije udeležencev na trgu v skladu z REMIT, kar je nova naloga v okviru

pristojnosti agencije. Prav tako je agencija z ACER sodelovala v procesu priprave letnega poročila o nadzoru trga 2013, ki ga objavlja ACER.

Da bi se zagotovilo učinkovitejše izvajanje nalog s področja nadzora nad delovanjem

trga z električno energijo pri čezmejnih vprašanjih, je agencija z avstrijskim nacionalnim regulatornim organom podpisala Sporazum o sodelovanju, na podlagi

katerega bosta organa okrepila sodelovanje pri medsebojni izmenjavi informacij o sumljivih dejanjih s področja zlorabe trga z električno energijo. Aktivnosti v zvezi s sodelovanjem med regulatorji so se nadaljevale v smeri razširitve sporazuma na

ostale države v regiji.

V okviru tekočih aktivnosti agencija nadaljuje s spremljanjem stopnje

konkurenčnosti in preglednosti na trgu z električno energijo s spremljanjem cen na maloprodajnem trgu z električno energijo, učinkovitosti ključnih procesov na trgu z električno energijo ter učinkovitosti zagotavljanja pogojev za delovanje trga. Na

svojih spletnih straneh je agencija objavljala mesečna poročila o cenah in zagotavljala ažurnost in razpoložljivost e-storitev za primerjavo in spremljanje

ponudb o dobavi električne energije na maloprodajnem trgu.

2.3.1.8 Elektronska izmenjava podatkov in IT

V tesnem sodelovanju z ACER je agencija razvijala svoj nacionalni sistem za registracijo udeležencev na trgu v skladu z REMIT ter v okviru delovnih skupin IT

sodelovala pri razvoju in testiranju ACER sistema za registracijo CEREMP. Tako je aktivno prispevala k specifikaciji spletnih storitev za B2B izmenjavo podatkov med

CEREMP in nacionalnimi registri.

Agencija je izvedla analize vplivov sprememb na funkcionalnost sistema za poročanje na področju reguliranja s kakovostjo oskrbe in na funkcionalnost

analitičnega sloja za potrebe podpore pri reguliranju.

Z aktivnim sodelovanjem v Sekciji IPET (EZS) in ebIX (www.ebix.org) je dejavno

prispevala k reševanju problematike projektov prenove elektronske izmenjave podatkov med udeleženci na trgu z električno energijo, ki temeljijo na odprtih standardih.

Agencija je izvedla posvetovanje v okviru strategije AREDOP na področju izmenjave podatkov o realizaciji proizvedene električne energije iz proizvodnih virov OVE/SPTE,

priključenih na DEES.

Agencija je za večino zahtevkov za podatke, ki so jih dolžni posredovati zavezanci za

poročanje, prvič uporabila enoten način poročanja z uporabo namensko izdelane spletne aplikacije za elektronsko izmenjavo podatkov.

V okviru analize vrednosti aktiviranja naložb v distribucijsko omrežje je agencija

optimizirala nabor in strukturo podatkov, ki jih bo za potrebe spremljanja investicij zahtevala od SODO in distribucijskih podjetij.

http://www.ebix.org/

Poslovno poročilo



Stran 19

Agencija je s SODO uskladila predlog specifikacije zahtev za prenovo elektronske izmenjave podatkov o obračunu omrežnine, ki temelji na standardizirani metodologiji

in odprtih standardih. Projekt pokriva izmenjavo podatkov med agencijo in SODO, uporabljen pa bo kot referenčni pristop pri prenovi izmenjave podatkov na področju obračuna omrežnine med SODO, izvajalci nalog SODO, dobavitelji in operaterjem

trga.

Na področju OVE/SPTE so potekale aktivnosti za informatizacijo procesa določitve

izkoristkov proizvodnih naprav ter iskanja najbolj optimalnega načina izmenjave podatkov z zavezanci, ki ne morejo zagotavljati avtomatizirane B2B izmenjave podatkov. Agencija je prav tako izvajala analizo celovitosti razpoložljivih podatkov o

realizirani proizvodnji iz naprav OVE/SPTE s ciljem izboljšanja kakovosti in popolnosti teh podatkov.

2.3.1.9 Druge aktivnosti

V okviru sodelovanja s CEER in ACER je agencija posredovala odgovore oziroma podatke v okviru več specializiranih, obveznih vprašalnikov, ki jih obe navedeni organizaciji potrebujeta za svoje delo.

Prav tako je izvajala tekoče storitvene dejavnosti podajanja mnenj in odgovorov na vprašanja uporabnikov, odločanja o sporih, izdajanja deklaracij za proizvodno

napravo in odločb o dodelitvi podpore ter vodenja ustrezne registre.

Agencija je izvajala bilateralne aktivnosti z namenom ureditve raznovrstne tekoče problematike v elektroenergetskem sektorju na področju sistemskih storitev, AMI in

pametnih omrežij, novih energetskih storitev, dostopa do omrežja, OVE in SPTE ter nadzora trga.

Poslovno poročilo



Stran 20

2.3.2 Področje zemeljskega plina

2.3.2.1 Spremembe zakonodaje

Agencija je spremljala pripravo novega energetskega zakona (EZ-1). Predlog EZ-1 je

pregledala in proučila ter pripravila pripombe in vsebinske predloge sprememb nekaterih poglavij predloga EZ-1. Agencija je proučila tudi pripombe drugih udeležencev na trgu, ki so se nanašale na področje zemeljskega plina in daljinske

toplote ter k pripombam podala svoje mnenje.

2.3.2.2 Omrežnina za prenosni sistem zemeljskega plina

Marca 2013 je agencija objavila javno obravnavo sprememb Akta o spremembah

Akta o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za prenosno omrežje zemeljskega plina (v nadaljevanju metodologija za določitev) ter povabila predstavnike zainteresirane javnosti, da podajo svoje

pripombe in predloge. Sprememba metodologije za določitev se nanaša na poenotenja določil prenosne in distribucijske metodologije zemeljskega plina, ki je

bila uveljavljena s 1. januarjem 2013. Konec leta 2013 se je namreč iztekla veljavnost izhodišč ekonomskega reguliranja in parametrov za določitev omrežnine in kriterijev za ugotavljanje upravičenih stroškov za prenosno omrežje zemeljskega

plina za regulativno obdobje 2011−2013.

Agencija je izvedla javno obravnavo sprememb Akta o metodologiji za

obračunavanje omrežnine za prenosni sistem zemeljskega plina (v nadaljevanju metodologija za obračun). Po proučitvi in ustreznem upoštevanju podanih pripomb je agencija izdala metodologijo za obračun. Spremembe se nanašajo na ugotovitev,

da ima veljavna metodologija za obračun na področju zneska za izvajanje meritev finančni vpliv pri uporabnikih omrežja, ki imajo zakupljeno vstopno zmogljivost, zato

se uporabnikom omrežja, ki imajo zakupljeno vstopno zmogljivost, skladno s spremembo, znesek za izvajanje meritev ne zaračunava več, ob tem pa višina tarifne postavke za meritve (CM) ostaja nespremenjena. Akt je bil objavljen v

Uradnem listu RS št. 47/13 z dne 31. 5. 2013.

V naslednjih letih bodo morali operaterji prenosnih sistemov ponuditi prenosne

zmogljivosti na skupni spletni rezervacijski platformi. V zvezi z uporabo te spletne rezervacijske platforme nastajajo operaterju prenosnega sistema stroški, ki se

vključujejo v upravičene stroške. Zaradi navedenih razlogov je agencija pripravila osnutek Akta o spremembah in dopolnitvah Akta o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za prenosno omrežje

zemeljskega plina (v nadaljevanju akt), ki ga je v mesecu novembru posredovala v javno obravnavo. V času javne obravnave agencija ni prejela pripomb k osnutku

besedila akta, zato je bil sprejet na seji sveta agencije 16. decembra 2013 in objavljen v Uradnem listu RS, št. 112/13. Spremembe veljajo od 1. januarja 2014 dalje.

2.3.2.3 Razvojni načrti neodvisnega operaterja prenosnega sistema

Agencija je januarja zaključila javno obravnavo 10-letnega razvojnega načrta prenosnega plinovodnega sistema za obdobje 2013–2022. Agencija je v postopku

javne obravnave prejete odgovore in pripombe objavila na spletni strani in o njih tudi obvestila operaterja prenosnega omrežja. Hkrati je agencija izvedla tudi analizo razvojnega načrta in proučila njegovo usklajenost s prejetimi odgovori in

Poslovno poročilo



Stran 21

pričakovanji agencije. Za izdajo soglasja k razvojnemu načrtu bi moral operater prenosnega sistema razvojni načrt spremeniti in dopolniti. Ker pa bi časovno obdobje

za dopolnitev razvojnega načrta sovpadalo s časovnim obdobjem za pripravo novega razvojnega načrta za obdobje 2014–2023, se je agencija odločila, da ne bo nadaljevala s postopkom potrjevanja predloženega razvojnega načrta, temveč je

operaterju prenosnega sistema predlagala, da potrebne dopolnitve in prejete pripombe iz javne obravnave vključi v razvojni načrt za obdobje 2014–2023.

V aprilu je operater prenosnega sistema objavil predlog razvojnega načrta prenosnega plinovodnega sistema za obdobje 2014–2023. Agencija je v okviru javne razgrnitve podala svoje pripombe na predmetni razvojni načrt. Konec meseca maja

pa je agencija od operaterja prenosnega sistema prejela tudi uradno vlogo za potrditev razvojnega načrta. Agencija je pripravila posvetovalni dokument in v

skladu z Energetskim zakonom v mesecu juniju pričela z javno obravnavo predloženega razvojnega načrta. Agencija k predmetnemu razvojnemu načrtu ni prejela pripomb od udeležencev trga. Agencija je pripravila svoje pripombe in

poslala poziv operaterju prenosnega sistema k ustrezni dopolnitvi oziroma spremembi razvojnega načrta. Konec meseca septembra je operater prenosnega

sistema podal dopolnjeni razvojni načrt. Agencija je preverila ustreznost dopolnil in sprememb in operaterju prenosnega sistema v mesecu oktobru dala soglasje k predloženemu razvojnemu načrtu.

Operater prenosnega sistema je prvič podal tudi triletni naložbeni načrt za obdobje 2014–2016. Agencija je pripravila analizo naložbenega načrta in primerjavo s

podatki iz vloge za omrežnino, razvojnim načrtom in načrtom poslovanja.

2.3.2.4 Sprememba pravil o pogojih za dostop do prenosnih omrežij

Agencija je v mesecu juliju od operaterja prenosnega sistema prejela vlogo za izdajo soglasja k Pravilom o spremembi in dopolnitvah Pravil o postopku za izvajanje

Uredbe (ES) št. 715/2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1775/2005. Sprememba pravil se nanaša na

postopke upravljanja s prezasedenostjo prenosnega omrežja. Izvedeno je bilo posvetovanje z zainteresirano javnostjo, ki je lahko prek spleta sporočila agenciji svoje pripombe in predloge. Posvetovanje je bilo izvedeno tudi z nacionalnimi

regulatorji sosednjih držav. Agencija je vse prejete predloge in pripombe proučila in jih ustrezno upoštevala pri podajanju zahtev operaterju prenosnega sistema za

dopolnitev pravil. Po prejemu ustrezno dopolnjenih pravil je Svet agencije dal soglasje k omenjenim pravilom operaterja prenosnega sistema, ki so pričela veljati 1. 10 2013.

2.3.2.5 Certificiranje operaterja prenosnega sistema

Agencija je v skladu z Direktivo 2009/73/ES že v letu 2012 izdala odločbo o certificiranju neodvisnega operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina, družbe

Plinovodi d.o.o. Ugotovljeno je bilo, da družba Plinovodi d.o.o. izpolnjuje vse zahteve za izvajanje nalog neodvisnega operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina (ITO) in se jo certificira. V skladu z EZ mora agencija izvajati nadzor nad

učinkovitim ločevanjem neodvisnega operaterja prenosnega sistema in vertikalno integriranim podjetjem.

V letu 2013 je agencija izdajala soglasja h komercialnim in finančnim pogodbam z vertikalno integriranim podjetjem in mnenje glede nameravane spremembe akta o

Poslovno poročilo



Stran 22

ustanovitvi družbe Plinovodi d.o.o. Sodelovala je z nadzornikom za skladnost, izdelane so bile spremembe programa za skladnost, podano je bilo soglasje k

Spremembam in dopolnitvam Programa za zagotavljanje skladnosti družbe Plinovodi d.o.o.

V okviru nadzora nad neodvisnim operaterjem sistema je prejemala tudi obvestila o

spremembi sestave nadzornega sveta družbe Plinovodi d.o.o. Agencija po proučitvi ni ugotovila razlogov za nasprotovanje o spremembah sestave nadzornega sveta.

2.3.2.6 Omrežnina za distribucijsko omrežje zemeljskega plina

Agencija je sprejela Akt o spremembah Akta o metodologiji za obračunavanje omrežnine za distribucijsko omrežje zemeljskega plina. Z navedeno spremembo metodologije se vzpostavljajo pravne podlage za izstavitev enotnega računa

(zemeljski plin in omrežnina) pri dobavitelju zemeljskega plina. Tako bodo končni odjemalci, ki od dobavitelja zahtevajo enotni oziroma en račun za plačevanje

omrežnine in porabljenega zemeljskega plina, lahko za navedeno dobivali le po en račun. Vsa razmerja med sistemskim operaterjem in dobaviteljem, ki se nanašajo na zagotavljanje potrebnih podatkov za zaračunavanje omrežnine, plačevanje

omrežnine, zavarovanje plačil in druga razmerja, sistemski operater in dobavitelj skladno s predlagano spremembo metodologije določita v sporazumu o ureditvi

medsebojnih razmerij. S predlagano spremembo se je uvedel tudi enotni plačilni rok za omrežnino za distribucijsko omrežje zemeljskega plina. Akt o spremembah Akta o metodologiji za obračunavanje omrežnine za distribucijsko omrežje zemeljskega

plina je bil objavljen Uradnem listu št. 66/13 in je pričel veljati 6. 8. 2013.

Agencija želi v prihodnjem regulativnem okviru vključiti v metodologijo določitve

omrežnine tudi učinkovitost izgradnje distribucijskega omrežja. S tem namenom že tretje leto zapored zbira in analizira podatke o naložbah v distribucijska omrežja. Kakovost prejetih podatkov se iz leta v leto izboljšuje, kar je posledica navzkrižnega

preverjanja in popravljanja podatkov.

2.3.2.7 Zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom

Agencija bo z EZ-1 imenovana za pristojni organ za izpolnjevanje določil Uredbe

(EU) 994/2010, ki se nanaša na ukrepe za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom, zato se je v letu 2013 aktivno pripravljala na novo nalogo. V letu 2013 je potekala priprava najpomembnejših dokumentov, ki bodo služili tako izvajanju

preventivnih postopkov zagotavljanja zanesljive oskrbe kakor tudi izvajanju postopkov pri obvladovanju kriznih stanj. Izdelan je bil celovit pregled

pomanjkljivosti, ovir in nevarnosti, ki obstajajo v trenutni ureditvi področja zagotavljanja zanesljive oskrbe v Sloveniji. Agencija je za rešitev ugotovljenih ovir skušala poiskati optimalne predloge zapisov besedila novega energetskega zakona, s

katerim bo urejano področje zanesljive oskrbe. Izdelana sta bila osnutka Načrta za izredne razmere in Načrta preventivnih ukrepov, ki sta ključna pri izvajanju teh

ukrepov. Akta bosta sprejeta po uveljavitvi EZ-1.

Agencija se je udeleževala sestankov Plinske koordinacijske skupine, ki jo vodi Evropska komisija, ki so bili namenjeni obravnavi zagotavljanja standarda oskrbe, ki

ga predpisuje Uredba 994. V skladu z zahtevami Uredbe 994 je agencija izvedla tudi pregled in potrditev ustreznosti Načrtov za izredne razmere in Načrtov preventivnih

ukrepov Italije in Madžarske.

Poslovno poročilo



Stran 23

2.3.2.8 Razvoj trga z zemeljskim plinom v Sloveniji

Agencija je v začetku leta sodelovala s sistemskimi operaterji in drugimi udeleženci

na trgu z zemeljskim plinom pri vzpostavitvi enotnega računa, ki ga bi izdajal dobavitelj in bi zajemal omrežnino in zemeljski plin. Agencija je na podlagi odzivov udeležencev trga zaznala nekaj ovir pri sami vzpostavitvi enotnega računa. Odprava

teh ovir bi končnim odjemalcem omogočila plačevanje porabljenega zemeljskega plina in omrežnine z enim računom oziroma enim univerzalnim plačilnim nalogom.

Agencija je pripravila tudi vzorčni primer računa za omrežnino. Agencija je med udeleženci na trgu dosegla uskladitev besedila Sporazuma o ureditvi medsebojnih

razmerij med dobaviteljem in sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja zemeljskega plina na področju obračuna, zaračunavanja, plačevanja in prikaza cene za uporabo omrežja na računu za dobavljen zemeljski plin.

Agencija je skozi celo leto delala na prenovi oziroma nadgradnji primerjalnika ponudb. Na ta način se je izboljšala uporabna vrednost aplikacije, s poenotenjem

načina uporabe s primerjalnikom na področju električne energije pa smo dosegli pomembne poenostavitve za uporabnike aplikacije. Na področju primerjalnika bomo še naprej skušali s skupnim razvojem s področjem električne energije dosegati večjo

uporabno vrednost aplikacije.

Agencija je objavljala aktualne cene zemeljskega plina, izvedla pa je tudi prenovo

spletne aplikacije E-storitve za odjemalce zemeljskega plina, ki sedaj omogoča primerjavo in nadzor ponudb ter prikazovanje kombiniranih ponudb za dobavo zemeljskega plina in električne energije. Za namene analiz podatkov, shranjenih v

primerjalniku ponudb, je bil razvit modul Statistika, ki omogoča lažjo analizo dogajanja na trgu z zemeljskim plinom.

2.3.2.9 Razvoj skupnega evropskega trga

V oktobru je Evropska komisija objavila končni seznam energetskih projektov skupnega evropskega interesa (PCI). Na seznamu so med 250 infrastrukturnimi projekti tudi trije projekti slovenskega operaterja prenosnega sistema zemeljskega

plina. Za projekte skupnega interesa bo v naslednjih letih na razpolago 5,85 milijarde evrov, ki jih bo Evropska komisija razdelila kot nepovratna sredstva za

študije in gradnjo objektov.

ACER je oktobra pripravil delavnico na temo čezmejne porazdelitve stroškov (CBCA – Cross-Border Cost Allocation) pri čezmejnih infrastrukturnih projektih skupnega

interesa. Predlagatelji projektov skupnega interesa bi v skladu z Uredbo TEN-E morali do konca oktobra 2013 nacionalnim regulatorjem posredovati vloge o delitvi

stroškov pri čezmejnih infrastrukturnih projektih. Agencija ni v omenjenem obdobju prejela nobene vloge za čezmejno porazdelitev stroškov.

Agencija se je v novembru udeležila ENTSOG-ove predstavitve metodologije za

izdelavo analize stroškov in koristi (Cost Benefit Analysis – CBA) projektov skupnega evropskega interesa. Pripravljeni sta bili dve metodologiji: ESW-CBA (Energy System

Wide) in PS-CBA (Project Specific). V treh mesecih mora ACER podati svoje mnenje k predmetni metodologiji, nato pa bodo svoje mnenje podali še Evropska komisija in države članice. Končni verziji predmetnih metodologij bosta pripravljeni poleti 2014.

Poslovno poročilo



Stran 24

2.3.2.10 Nadzor trga in Uredba o celovitosti in preglednosti energetskega trga (REMIT)

Agencija je proučila obseg subjektov na trgu z zemeljskim plinom, ki so zavezani k poročanju v skladu z zahtevami REMIT. Poskušali smo ugotoviti, ali obstaja meja,

pod katero ni treba poročati, in bi na ta način lahko iz obveznosti poročanja izločili zelo male dobavitelje na trgu z zemeljskim plinom v Sloveniji. Svoje ugotovitve smo preverili v sodelovanju z ACER, od operaterja prenosnega sistema smo pridobili

podatke o načinu identifikacije udeležencev na trgu z zemeljskim plinom v Sloveniji.

Vzpostavljeno je bilo bilateralno sodelovanje z avstrijskim regulatorjem E-Control in

podpisan MoU (Memorandum of understanding) z namenom izboljšanja sodelovanja med E-Control in agencijo na področju, ki ga ureja REMIT.

Izvedena je bila priprava na registracijo tržnih udeležencev in izmenjavo podatkov

med agencijo in ACER-jem, za kar je bila izdelana tudi programska rešitev.

2.3.2.11 Druge naloge s področja zemeljskega plina

Izdelana je bila projektna naloga »Izdelava podlag za določitev nadomestnih

odjemnih značilnosti za odjemalce zemeljskega plina« in pripravljen osnutek pravil določitev nadomestnih odjemnih značilnosti za odjemalce zemeljskega plina, ki nimajo prigrajenih tarifnih spominskih enot.

Agencija je nadaljevala z aktivnostmi priprave metodologije za določitev izkoriščenosti distribucijskih omrežij s pripravo potrebnih dopolnitev vhodnih

podatkov, ki jih agencija zajema z letnim poročanjem udeležencev trga z zemeljskim plinom. Uveljavitev metodologije, ki bo določala izkoriščenost omrežij, se predvideva v naslednjem regulativnem obdobju.

Na povabilo ACER-ja je agencija sodelovala pri analizi vstopa novega dobavitelja na trg z zemeljskim plinom v Sloveniji. Po uskladitvi koncepta je agencija analizo

izvedla in svoje ugotovitve zbrala v obliki predlaganega strokovnega članka. Analiza je bila objavljena v letnem poročilu o dogajanju na evropskem trgu z zemeljskim plinom, ki ga objavlja ACER.

Agencija je pri nadzoru nad trgom ugotovila, da operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina Mestni plinovodi d.o.o. še ne zagotavlja izdaje enotnega računa

drugim dobaviteljem zemeljskega plina in s tem odjemalcem povzroča dodatne stroške. Zaradi ugotovljenega je agencija družbo pozvala k spoštovanju Akta o

metodologiji za obračunavanje omrežnine za distribucijsko omrežje zemeljskega plina.

V tretjem četrtletju je agencija od operaterja prenosnega omrežja, podjetja

Plinovodi d.o.o., prejela vlogo za potrditev relevantnih točk prenosnega omrežja zemeljskega plina. Agencija je pregledala usklajenost predloga relevantnih točk z

zahtevami Uredbe 715, izvedla posvetovanje z zainteresirano javnostjo in na podlagi ugotovitev potrdila predlagane relevantne točke.

Poslovno poročilo



Stran 25

2.3.3 Področje oskrbe z daljinsko toploto in drugimi energetskimi plini iz omrežij

2.3.3.1 Izdajanje soglasij k sistemskim obratovalnim navodilom za

distribucijsko omrežje za oskrbo s toploto

Agencija je v letu 2013 izdala soglasja k sistemskim obratovalnim navodilom za distribucijsko omrežje za oskrbo s toploto za naslednja geografska območja: za

geografsko območje Občine Nazarje, za geografsko območje Občine Miren - Kostanjevica - kraj Miren, geografsko območje Občine Mirna Peč - na objektih

Osnovne šole Toneta Pavčka in Vrtcu Cepetavček ter v objektu nekdanje osnovne šole in vrtca ter za geografsko območje Mestne občine Ptuj.

2.3.3.2 Poročanje nosilcev licenc energetske dejavnosti distribucije in proizvodnje toplote za sisteme daljinskega ogrevanja

Agencija je nosilcem licenc energetske dejavnosti distribucije in proizvodnje toplote za sisteme daljinskega ogrevanja, ki so v evidenci izdanih licenc za opravljanje energetskih dejavnosti v Sloveniji, pozvala k posredovanju letnega poročila za

poslovno leto 2012 in jim pri tem posredovala ustrezne obrazce za letno poročanje.

Agencija je izvajalce, ki so agenciji v letu 2012 poslali poročilo kot izvajalci tržne

dejavnosti daljinskega ogrevanja oziroma oskrbe z drugimi energetskimi plini iz samostojnega zaključenega omrežja, pozvala k posredovanju poročila o skupni letni

količini dobavljene energije za leto 2012. Agencija je prejela skupaj 33 poročil, pri čemer je ugotovila, da na tem področju ne obstaja uradna evidenca izvajalcev, ki so obvezni poročati agenciji, kar povzroča nepreglednost na področju dejavnosti tržnih

dobaviteljev dobavljene energije iz sistemov daljinskega ogrevanja in oskrbe z drugimi energetskimi plini.

Agencija je na podlagi prejetih poročil izvajalcev tržne dejavnosti daljinskega ogrevanja oziroma oskrbe z drugimi energetskimi plini iz samostojnega zaključenega omrežja za leto 2012 kot del Poročila o stanju na področju energetike pripravila

letno poročilo o oskrbi z drugimi energetskimi plini iz samostojnega zaključenega omrežja.

2.3.3.3 Druge dejavnosti na področju oskrbe s toploto

Agencija je občine, kjer se izvaja gospodarska javna služba daljinskega ogrevanja

oziroma oskrbe z energetskimi plini iz omrežja, razen z zemeljskim plinom, pozvala k posredovanju obvestila o številu pritožb zoper odločbe o izdaji ali zavrnitvi soglasja

za priključitev na omrežje za oskrbo s toploto oziroma drugim energetskim plinom, ter izdelala evidenco navedenih pritožb.

Agencija je prejemala tudi vprašanja odjemalcev, ki so se v glavnem nanašala na

problematiko pravne ureditve izvajanja daljinskega ogrevanja na posameznih geografskih območjih oziroma cene daljinskega ogrevanja ter problematiko delitve

stroškov ogrevanja v večstanovanjskih stavbah.

Poslovno poročilo



Stran 26

2.3.4 Področje ekonomske regulative

2.3.4.1 Ekonomska regulativa področja električne energije

V začetku leta je agencija podrobno proučila zahteve po popravljalnih ukrepih, vsebovanih v Revizijskem poročilu »Izvajanje gospodarske javne službe sistemskega

operaterja prenosnega omrežja« in skladno z zahtevami pripravila osnutek Akta o spremembah in dopolnitvah Akta o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih

za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja in metodologiji za obračunavanje omrežnine, ki je bil posredovan v javno obravnavo. Računskemu

sodišču RS je agencija 5. marca 2013 predložila odzivno poročilo na Revizijsko poročilo »Izvajanja gospodarske javne službe sistemskega operaterja prenosnega omrežja«. Javna obravnava akta je bila zaključena 5. aprila 2013. Akt je bil

objavljen v Uradnem listu RS št. 47 dne 31. 5. 2013.

Vsem distribucijskim podjetjem, Elesu in SODO d.o.o. in proizvajalcem električne

energije so bili posredovani zahtevki za posredovanje podatkov in poročila za poslovno leto 2012. Za namene poročanja je agencija pripravila nov sistem poročanja, s katerim se želi izogniti izmenjavi datotek po elektronski pošti in

zagotoviti večjo ažurnost pri poročanju. V ta namen je pripravila spletno aplikacijo, prek katere bodo podjetja prejemala obrazce za podatke in izvajala oddajo podatkov

in poročil.

Izvedeno je bilo usklajevanje Aneksa št. 2 k Pogodbi o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za SODO električne energije in izdano mnenje

agencije. Obravnavana je bila tudi pritožba SODO d.o.o. na odločbo o odstopanjih za leto 2011 in izdana nadomestna odločba.

Izvedene so bile analize prejetih podatkov o poslovanju elektroenergetskih podjetij za leto 2012, podatki so bili usklajeni s poročevalci. Analize so bile uporabljene pri pripravi poročila o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2012.

Za potrebe izvajanja regulativnega nadzora na področju odstopanj od regulativnega okvira za leto 2012 so bili izvedeni preračuni postavk regulativnega okvira za

distribucijska podjetja in SODO, izveden poračun ter usklajevan s SODO. Izdelano je bilo poročilo »Pregled realiziranih naložb v sredstva sistemskih operaterjev v letu 2012«, izvedeni so bili operativni sestanki s predstavniki SODO in ELES-a z

namenom razrešitve dilem pri vodenju evidenc in poročanju agenciji. Zagotovljeno je bilo sodelovanje pri pripravi poročila o porabi prihodkov od prezasedenosti, pri

analizi poslovanja Borzena za potrebe OVE in pri izvedbi CBA analize za AMI.

Izvedeno je bilo tudi usklajevanje podatkov in analiza poslovanja ELES za 2012, izveden izračun odstopanj za ELES za leto 2012 in usklajena izračunana odstopanja,

ki jih je posredoval ELES, z izračuni agencije. Prav tako je bilo izvedeno usklajevanje izračunanih odstopanj, ki jih je posredoval SODO, z izračuni agencije, nato je bila

pripravljena končna odločba za SODO.

Pripravljene so bile spremembe metodologije za področje prihodkov od

prezasedenosti in odgovori na prejete pripombe v okviru javne obravnave.

Velik obseg dela se je skozi vse leto nanašal na sodelovanje agencije pri pripravi besedila in na podajanje pripomb v postopkih priprave in sprejemanja EZ-1 v delu,

ki se nanaša na reguliranje oziroma omrežnino.

Poslovno poročilo



Stran 27

2.3.4.2 Ekonomska regulativa področja zemeljskega plina

Agencija je na podlagi izdanega sklepa družbi DOMPLAN d.d., Kranj, o obnovitvi

postopka o izdaji soglasja k omrežnini za uporabo omrežij zemeljskega plina in upravičenim stroškom ter drugim elementom omrežnine za geografsko območje Mestne občine Kranj, Občine Naklo in 1. ožje območje Občine Šenčur za regulativno

obdobje od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012 izvedla potrebne analize in na podlagi ugotovitev odločila, da izdano soglasje k omrežnini za navedeno obdobje ostaja v

veljavi. Na podlagi Akta o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za distribucijsko omrežje zemeljskega plina (Ur.l. RS št. 61/2012, 64/12) je agencija izdala soglasja k omrežnini, upravičenim

stroškom in drugim elementom omrežnine za regulativno obdobje od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2015 za družbe Adriaplin d.o.o., Domplan d.d. in JP KPV d.o.o.

Vsem sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja zemeljskega plina in sistemskemu operaterju prenosnega omrežja zemeljskega plina je agencija posredovala obrazec, na podlagi katerega ugotavljajo odstopanje od regulativnega

okvira za regulativno obdobje od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012.

Družbi PLINOVODI d.o.o. je bila izdana odločba o faktorju zahtevanega povečanja

učinkovitosti (faktor U) izvajalca dejavnosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina v regulativnem obdobju od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2016.

V začetku leta so bili sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja zemeljskega

plina in sistemskemu operaterju prenosnega omrežja zemeljskega plina posredovani zahtevki za posredovanje podatkov in poročila za poslovno leto 2012. Za namene

poročanja je agencija pripravila nov sistem poročanja, s katerim se želi izogniti izmenjavi datotek po elektronski pošti in zagotoviti večjo ažurnost pri poročanju. V ta namen je na svoji spletni strani pripravila aplikacijo, prek katere bodo podjetja

prejemala obrazce za podatke in izvajala oddajo podatkov in poročil.

Ker se je konec leta 2013 iztekla veljavnost izhodišč ekonomskega reguliranja in

parametrov za določitev omrežnine in kriterijev za ugotavljanje upravičenih stroškov za prenosno omrežje zemeljskega plina za regulativno obdobje 2011−2013, je

agencija zaradi poenotenja določil prenosne in distribucijske metodologije zemeljskega plina, ki je bila uveljavljena s 1. 1. 2013, pripravila in po opravljenem postopku javne obravnave sprejela Akt o spremembah Akta o metodologiji za

določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za prenosno omrežje zemeljskega plina.

Na področju reguliranja sistemskih operaterjev zemeljskega plina je bil pripravljen in testiran računalniški model za določitev omrežnine za obdobje 2014–2016 za operaterja prenosnega sistema. Izveden je bil vsebinski pregled vloge SOPO in

izdana odločba za novo regulativno obdobje 2014–2016. V sklopu analiz so bili preverjeni tudi izračuni odstopanj od regulativnega okvira.

Opravljene so bile analize prejetih podatkov o poslovanju sistemskih operaterjev za leto 2012. Analize so bile uporabljene pri pripravi poročila o Stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2012.

Oblikovan je bil tudi računalniški model za vlogo za izdajo soglasja k omrežnini in upravičenim stroškom ter drugim elementom omrežnine za prvo izvajanje dejavnosti

SODO v regulativnem obdobju 2013–2015.

Obravnavane so bile vloge za izdajo soglasja k spremembi pravil za ločeno računovodsko spremljanje posameznih energetskih dejavnosti. Agencija je

Poslovno poročilo



Stran 28

sodelovala tudi pri obravnavi sprememb pravil o postopku izvajanja Uredbe št. 715/2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plin.

Na področju reguliranja sistemskih operaterjev zemeljskega plina so bile izvedene analize poslovanja sistemskih operaterjev za leto 2012 in ugotavljanje razlik med upravičenimi stroški in prihodki sistemskih operaterjev zemeljskega plina za

regulativno leto 2012.

Obravnavana je bila vloga za izdajo soglasja k spremembi pravil za ločeno

računovodsko spremljanje posameznih energetskih dejavnosti in izdan sklep o zavrženju vloge SODO (Energetika Ljubljana) za izdajo soglasja k spremembi Akta o določitvi tarifnih postavk zaradi spremembe DDV.

Velik obseg dela se je skozi vse leto nanašal na sodelovanje agencije pri pripravi besedila in na podajanje pripomb v postopkih priprave in sprejemanja EZ-1 v delu,

ki se nanaša na reguliranje oziroma omrežnino.

Poslovno poročilo



Stran 29

2.3.5 Mednarodne obveznosti po zakonodaji EU

Agencija je v letu 2013 izpolnila vse obveznosti, ki izhajajo iz evropske energetske

zakonodaje in iz članstva v mednarodnih organizacijah in organih EU. Skozi vse leto je potekalo sodelovanje z Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), prav tako pa tudi sodelovanje v Svetu evropskih energetskih regulatorjev (CEER).

Obenem je agencija sodelovala z regulatorji v državah EU in Energetske skupnosti. Delovanje ACER-ja in izvajanje določil tretjega svežnja energetskih direktiv in uredb

v EU pomeni tudi velik obseg dela agencije na mednarodnem področju. Agencija sodeluje v delovnih skupinah, v katerih poteka priprava vseh dokumentov ACER-ja

in CEER-a, tako da je večina strokovnih sodelavcev članov ali opazovalcev teh delovnih skupin.

2.3.5.1 Sodelovanje z ACER

Sodelovanje z ACER-jem je potekalo skozi udeležbo na rednih mesečnih zasedanjih

Odbora regulatorjev (BoR) in delovanje sodelavcev v posameznih delovnih skupinah. V delovnih skupinah sodelujemo v postopkih priprave dokumentov, s članstvom v odboru pa v postopkih odločanja in sprejemanja dokumentov. Sodelavci agencije so

sodelovali tudi na letni konferenci ACER-ja.

Agencija je z ACER-jem aktivno sodelovala tudi v vprašanjih, povezanih z uvedbo

uredbe REMIT. Sodelovanje se je nanašalo na nove naloge regulatorjev, na informacijske rešitve izmenjave podatkov in izvedbe registracije udeležencev na trgu. Potekalo je tudi z aktivnim članstvom sodelavca agencije v delovni skupini

REMIT IT Task Force, kjer so bili podani mnogi predlogi za izboljšave pri izmenjavi podatkov.

V letu 2013 je poleg priprave na implementacijo uredbe REMIT veliko dela potekalo v zvezi s pripravami novih pravil omrežij (Network Codes) za elektriko in plin, ki bodo urejala skupni notranji energetski trg. ACER v svojih delovnih skupinah najprej

pripravi okvirne smernice, ki jih morata nato ENTSO-E in ENTSO-G upoštevati pri pripravi pravil. Regulatorji morajo smernice in mnenja ACER-ja redno spremljati in

potrjevati.

2.3.5.2 Sodelovanje s CEER in Evropsko komisijo

Sodelovanje s CEER-om poteka z udeležbo na mesečnih generalnih skupščinah ter s sodelovanjem sodelavcev v delovnih skupinah.

Sprejeta je bila Uredba (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi uredb (ES) št. 713/2009, (ES)

št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009, ki prinaša pomembne naloge tudi za energetske regulatorje – predvsem v ocenjevanju projektov in ključev delitev stroškov med

državami ter pri oblikovanju mehanizmov za spodbujanje vlaganj. Agencija je sodelovala z Evropsko komisijo in resornim ministrstvom pri izdelavi predloga

projektov skupnega interesa (PCI) za elektriko in plin.

Agencija se je udeležila foruma regulatorjev električne energije (Firenški forum) in foruma regulatorjev zemeljskega plina (Madridski forum). Na forumih, ki jih

organizira Evropska komisija, se obravnavajo aktualna vprašanja stanja in razvoja notranjega energetskega trga EU.

Poslovno poročilo



Stran 30

2.3.5.3 Sodelovanje na območju Energetske skupnosti

Namen delovanja Energetske skupnosti držav jugovzhodne Evrope je uvedba in

delovanje trga z energijo po enakih pravilih, kot veljajo v EU. Agencija spremlja aktivnosti delovnih skupin Odbora regulatorjev Energetske skupnosti (ECRB) in se po potrebi udeležuje pomembnejših sestankov.

Agencija je vsako leto soorganizatorica plinskega foruma Energetske skupnosti, ki poteka v Sloveniji. Forum je bil izveden septembra v Ljubljani, na njem pa so se

obravnavala aktualna vprašanja energetskega trga in zakonodaje v državah podpisnicah pogodbe o Energetski skupnosti.

2.3.5.4 Druge mednarodne dejavnosti

Agencija je aktivna članica sekcije IPET (izmenjava podatkov na energetskem trgu)

v okviru Energetske zbornice Slovenije (EZS). Glede na to dejavno sodeluje tudi v združenju ebIX (Energy Business Information Exchange), ki je mednarodna organizacija za standardizacijo izmenjave podatkov na energetskih trgih.

Agencija se je kot izdajatelj potrdil o izvoru v Sloveniji udeleževala tudi sestankov mednarodnega Združenja izdajateljev certifikatov (AIB). Pripravljena in na združenju

potrjena so bila pravila izdajanja (Domain Protocol) potrdil o izvoru oziroma certifikatov za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov energije (GO, RECS).

2.3.5.5 Vprašalniki ustanov EU

Vprašalniki ustanov EU so vedno bolj pogost način zbiranja podatkov za analize stanja posameznih segmentov energetskega trga v državah EU. Zahtevajo veliko podatkov, za pripravo odgovorov pa je potrebno sodelovanje strokovnjakov z

različnih področij.

V letu 2013 je agencija, predvsem za potrebe delovnih skupin ACER in CEER, pa tudi

za EK in IERN (International Energy Regulation Network), skupno izpolnila 24 vprašalnikov, ki so prikazani v naslednji tabeli:

Naslovnik Naslov vprašalnika

CEER EFB TF Investment Conditions Database

International Gas Union Expected Gas Demand in Europe until 2035

CEER EWG Smart Meter

CEER (CEM TF) CEER Status Review on Customer Access to the Costs and

Sources of Energy and Efficiency Scheme

CEER Work Programme for 2014

CEER (CEM TF) Involvement of Consumer Organisations

CEER General regulatory issues – Electricity / Gas

CEER (UR) DSO – Electricity / Gas Unbundling

CEER (UR) TSO – Electricity / Gas Unbundling

CEER / ACER National Indicators 2012

CEER / ACER Status of 3rd Package Implementation (četrtletno poročanje)

CEER Communications Strategy

CEER (CRM WG) Database

CEER Work Programme – Post Away Day Activities

Poslovno poročilo



Stran 31

Tabela 1: Izpolnjeni mednarodni vprašalniki v letu 2013

2.3.6 Opravljene storitve

2.3.6.1 Odločanje o licencah za opravljanje energetskih dejavnosti

EZ in Uredba o pogojih in postopku za izdajo ter odvzem licence za opravljanje

energetske dejavnosti (Uradni list RS, št 21/01, 31/01 in 66/05, v nadaljevanju uredba) določata pogoje za pridobitev licence za opravljanje energetske dejavnosti. Licence na podlagi vloge izdaja agencija. O izdaji in odvzemu licence agencija odloča

v upravnem postopku na podlagi EZ in uredbe. Skladno z določili uredbe se licenca izda za pet let, imetnik licence pa ima pravico, da po prenehanju veljavnosti licence

pridobi novo. Agencija je v postopkih pridobivanja licenc prejela 143 vlog, izdala je 133 odločb in 8 sklepov o zavrženju, dva postopka pa sta bila ustavljena. Izdajala je tudi sklepe o spremembi naziva oziroma naslova imetnika licence.

2.3.6.2 Odločanje v sporih in o pritožbah

Agencija skladno z EZ odloča v upravnem postopku na prvi stopnji v sporih med uporabniki omrežja oziroma zainteresiranimi osebami in sistemskimi operaterji oziroma organizatorjem trga v posamičnih zadevah, ki nastajajo zaradi:

dostopa do omrežij, obračunane cene za uporabo omrežij,

trditve o kršitvi splošnih dobavnih pogojev in sistemskih obratovalnih navodil, ugotovljenih odstopanj in zneskov za pokrivanje stroškov izravnave odstopanj ter

kršitev splošnih aktov, ki urejajo odstopanja in njihovo izravnavo, in statusa posebnega odjemalca.

Agencija v upravnem postopku na drugi stopnji odloča tudi o pritožbi zoper odločbo

sistemskega operaterja o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev na energetsko omrežje.

Leta 2013 je agencija skupaj prejela 21 zahtev za odločanje, in sicer 7 vlog v sporih na prvi stopnji in 14 vlog o pritožbah na drugi stopnji. Iz prejšnjega obdobja je agencija odločala v 3 sporih. Večina vlog je bila s področja električne energije, le 2

zahtevi za odločanje sta bili s področja zemeljskega plina. V tem obdobju je bila vložena ena pritožba na Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Rešenih je bilo 16

vlog, 8 zadev pa je bilo ob koncu poročevalnega obdobja še nerešenih.

IERN IERN Basic Survey 2012

IERN IERN Gas Survey 2012

IERN IERN Electricity Survey 2012

OECD The OECD regulatory indicators questionnaire 2013

DG Competition Questions concerning electricity trading

ACER Implementation of CMP

CEER National data base

CEER (UR) TSO – Electricity / Gas Unbundling

Evropska komisija TYNDP - monitoring and consistency

Evropska komisija TYNDP - monitoring and consistency - Few questions on

your national plan

Poslovno poročilo



Stran 32

Agencija je v vseh primerih spoštovala zakonski rok za odločanje in kot neodvisni organ odločila skladno z zakonskimi in podzakonskimi predpisi ter na podlagi

ugotovljenega dejanskega stanja.

2.3.6.3 Organiziranje strokovnih srečanj in strokovni prispevki

2.3.6.3.1 Forum Energetske skupnosti za zemeljski plin

Forum Energetske skupnosti za zemeljski plin je zasedal septembra 2013 v Ljubljani. Organiziral ga je sekretariat Energetske skupnosti v povezavi z agencijo. Udeležili so

se ga predstavniki energetskih regulatorjev, resornih ministrstev in podjetij za oskrbo z zemeljskim plinom iz vseh držav podpisnic sporazuma o energetski

skupnosti, pa tudi predstavniki organov EU in nekaterih regulatorjev EU. Forum je obravnaval vprašanja odpiranja trga z zemeljskim plinom v območju Energetske skupnosti, prenosa energetske zakonodaje EU na to področje in stanja ter načrtov

razvoja plinske infrastrukture.

2.3.6.3.2 Strokovna srečanja in prispevki

Delavci agencije so se udeleževali različnih konferenc, seminarjev in strokovnih srečanj v Sloveniji in v tujini, kjer so s svojimi prispevki udeležencem predstavljali poglede regulatorja oziroma države. Aktivno so sodelovali na 16 strokovnih srečanjih

doma in v tujini, na katerih je bilo predstavljenih 14 strokovnih prispevkov agencije.

2.3.6.3.3 Sodelovanje z drugimi organizacijami

Agencija je po potrebi sodelovala z Javno agencijo RS za varstvo konkurence,

Uradom RS za varstvo potrošnikov, Zvezo potrošnikov Slovenije in s Tržnim inšpektoratom. Sodelovala je tudi s strokovnimi organizacijami in združenji,

predvsem z društvom slovenskih energetikov CIGRE/CIRED, z Energetsko zbornico Slovenije, Statističnim uradom (SURS) in s Slovenskim inštitutom za standardizacijo

(SIST).

Poslovno poročilo



Stran 33

2.4 Doseganje zastavljenih ciljev

2.4.1 Opisni in fizični kazalniki

Kazalniki uspešnosti delovanja agencije so predvsem:

pravočasno izpeljani postopki, ki jih določa zakon,

izdelki iz programa dela in njihova vsebinska ustreznost,

opravljene storitve iz programa dela.

Agencija je uspešno izpolnila svoje naloge po teh kazalnikih. Postopki, ki jih je

agencija izvajala skladno z Zakonom o upravnem postopku, so bili končani v zakonsko predpisanih rokih. Na področju odločanja v sporih in o pritožbah so bile vse zahteve za odločanje obravnavane v zakonitem roku. Manjši zaostanki so v začetku

leta nastajali samo pri izdaji proizvodnih deklaracij in odločb o podporah, kjer je bilo zaradi periodičnih sprememb višin podpor veliko hkratnih vlog tik pred koncem leta

2012, od teh pa so bile številne vloge tudi nepopolne. Narejeni so bili vsi izdelki iz programa dela in opravljene vse načrtovane storitve.

2.4.2 Finančni kazalniki

Program dela in finančni načrt za leto 2013 je bil sprejet na 20. izredni seji sveta

Javne agencije RS za energijo, dne 17. 10. 2012, in na podlagi zahteve Ministrstva za infrastrukturo in prostor po uravnoteženosti finančnega načrta v skladu z določili Zakona o uravnoteženju javnih financ (Uradni list RS, št. 104/12 in 105/12),

dopolnjen in sprejet na 35. redni seji, dne 22. 5. 2013. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je 29. 11. 2013 nanj dalo soglasje v skladu s šestim odstavkom 48. člena

Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 (Uradni list RS, št. 104/12, 46/13 in 61/13).

V tabeli na naslednji strani so po načelu denarnega toka prikazani realizacija finančnega načrta agencije za leto 2013 po posameznih vrstah prihodkov in odhodkov, indeksi rasti glede na načrtovane vrednosti za leto 2013 in indeksi rasti

glede na realizirane vrednosti v letu 2012.

V letu 2013 je agencija po načelu denarnega toka realizirala 94,6 odstotka vseh

načrtovanih prihodkov in 95,2 odstotka vseh načrtovanih odhodkov ter izkazala pozitivni denarni tok oziroma presežek prihodkov nad odhodki v vrednosti 17.265 evrov.

Poslovno poročilo



Stran 34

Tabela 2: Realizacija finančnega načrta za leto 2013

v evrih

I. S K U P A J P R I H O D K I 2.832.069 2.992.200 2.830.271 94,6

(70+71+72+73+74+78)

TEKOČI PRIHODKI 2.826.449 2.992.200 2.815.837 94,1

(70+71)

70 DAVČNI PRIHODKI

71 NEDAVČNI PRIHODKI 2.826.449 2.992.200 2.815.837 94,1

710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽ. 1.638 1.500 354 23,6

7102 Prihodki od obresti 1.638 1.500 354 23,6

713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 5.000 13.209

7130 Prihodki od prodaje blaga in storitev 5.000 13.209

714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 2.819.811 2.990.700 2.802.274 93,7

7141 Drugi nedavčni prihodki 2.819.811 2.990.700 2.802.274 93,7

72 KAPITALSKI PRIHODKI 7.942

720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 7.942

7201 Prihodki od prodaje prevoznih sredstev 7.942

7202 Prihodki od prodaje opreme

7203 Prihodki od prodaje drugih osnovnih sredstev

73 PREJETE DONACIJE

74 TRANSFERNI PRIHODKI

78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 5.620 6.492

787 PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVR. INSTITUCIJ 5.620 6.492

7870 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 5.620 6.492

II. S K U P A J O D H O D K I 2.780.116 2.953.576 2.813.006 95,2

(40+42)

40 TEKOČI ODHODKI 2.607.961 2.682.200 2.490.589 92,9

400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 1.471.103 1.498.864 1.546.357 103,2

4000 Plače in dodatki 1.377.990 1.414.031 1.446.073 102,3

4001 Regres za letni dopust 7.288 5.363 29.768 555,1

4002 Povračila in nadomestila 63.571 66.110 55.545 84,0

4003 Sredstva za delovno uspešnost 3.981 3.756 7.185 191,3

4004 Sredstva za nadurno delo 17.406 6.920

4005 Plače za delo nerezidentov po pogodbi

4009 Drugi izdatki zaposlenim 867 9.604 866 9,0

401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 245.132 246.584 245.186 99,4

4010 Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 125.454 126.387 128.591 101,7

4011 Prispevek za zdravstveno zavarovanje 100.505 101.252 103.954 102,7

4012 Prispevek za zaposlovanje 851 857 873 101,9

4013 Prispevek za starševsko varstvo 1.417 1.428 1.465 102,6

4015 Premije kolektivnega dodatnega pokojnin. zavarovanja 16.905 16.660 10.303 61,8

402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 891.726 936.752 699.046 74,6

4020 Pisarniški in splošni material in storitve 496.438 520.440 328.669 63,2

4021 Posebni material in storitve 11.824 2.000 1.526 76,3

4022 Energija, voda, komunalne storitve in komunikacije 71.574 78.280 64.305 82,1

4023 Prevozni stroški in storitve 50.281 54.900 62.302 113,5

4024 Izdatki za službena potovanja 60.064 70.890 62.086 87,6

4025 Tekoče vzdrževanje 112.126 105.100 62.430 59,4

4026 Poslovne najemnine in zakupnine 14.051 14.270 10.307 72,2

4027 Kazni in odškodnine

4028 Davek na izplačane plače

4029 Drugi operativni odhodki 75.368 90.872 107.421 118,2

42 INVESTICIJSKI ODHODKI 172.155 271.376 322.417 118,8

420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 172.155 271.376 322.417 118,8

4200 Nakup zgradb in prostorov

4201 Nakup prevoznih sredstev 39.720 36.000 15.000 41,7

4202 Nakup opreme 69.672 59.274 51.429 86,8

4203 Nakup drugih osnovnih sredstev 5.432 13.302 6.004 45,1

4204 Novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije

4205 Investicijsko vzdrževanje in obnove 2.309 19.800 560 2,8

4206 Nakup zemljišč in naravnih bogastev

4207 Nakup nematerialnega premoženja 55.022 143.000 249.424 174,4

4208 Študije o izvedljivosti projektov

4209 Nakup blagovnih rezerv in intervencijskih zalog

PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI (I. - II.) 51.953 38.624 17.265

INDEKS

REAL. 2013 /

FN 2013

KONTO NAZIV KONTAREALIZACIJA

FN 2012FN 2013

REALIZACIJA

FN 2013

Poslovno poročilo



Stran 35

Vsi prihodki agencije v letu 2013 so bili doseženi s področja opravljanja javne službe. Med drugimi nedavčnimi prihodki so izkazani prihodki iz deleža cene za

uporabo omrežij v skupni vrednosti 2.802.274 evrov, od tega so bili prihodki iz deleža cene za uporabo elektroenergetskih omrežij realizirani v vrednosti 2.131.471 evrov (76-odstotni delež), prihodki iz deleža cene za uporabo omrežij zemeljskega

plina pa v vrednosti 670.803 evre (24-odstotni delež). Razen tega je agencija v letu 2013 dosegla prihodke od prodaje blaga in storitev v vrednosti 13.209 evrov; to so

prihodki od uporabe sistema EECS. Preostali prihodki se nanašajo na prihodke od prodaje prevoznih sredstev v vrednosti 7942 evrov, prejete obresti za sredstva na podračunu državne zakladnice v vrednosti 354 evrov ter na prejeta sredstva ACER-ja

in Evropske komisije iz naslova povračil potnih stroškov zaposlenih v skupni vrednosti 6492 evrov.

Med tekočimi odhodki je bilo v letu 2013 realiziranih 1.546.357 evrov za plače in druge izdatke zaposlenim, 245.186 evrov za prispevke delodajalcev za socialno varnost in 699.046 evrov za izdatke za blago in storitve. Investicijski odhodki za

nakup in gradnjo osnovnih sredstev so znašali 322.417 evrov.

2.4.3 Rezultati izvajanja programa dela

Agencija je nadzirala izvajanje regulativnega okvira za elektroenergetska omrežja,

kar zagotavlja stabilne razmere poslovanja reguliranih podjetij. Izdajala je soglasja za omrežnine za omrežja zemeljskega plina.

Agencija je leta 2013 izdajala licence za opravljanje energetskih dejavnosti,

proizvodne deklaracije in odločbe o podporah za OVE in SPTE, izdajala pa je tudi potrdila o izvoru električne energije iz obnovljivih virov in tržne zelene certifikate

(RECS).

Kot rezultat dela agencije so bile izdelane mnoge strokovne podlage, predlogi, pripombe in mnenja o spremembah in dopolnitvah pravil in tudi glede izvajanja

pravil za delovanje trgov z električno energijo in zemeljskim plinom. V letu 2013 je bil velik obseg dela opravljen v postopku sprejemanja novega energetskega zakona.

Agencija je zastopala interese Slovenije v organih EU, pri sprejemanju aktov EU in pri razvoju energetskih trgov v okviru posameznih regij.

Agencija je z izdelavo Poročila o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu

2012 pripomogla k izboljševanju preglednosti trgov z električno energijo in zemeljskim plinom in obveščenosti strokovne in splošne javnosti.

2.4.4 Ocena uspeha v primerjavi z letom prej

Agencija je leta 2013 svoje naloge uspešno opravila in dosegla zadane cilje. Izdelani so bili vsi izdelki in storitve, predvidene s programom dela. Poleg tega je agencija dejavno sodelovala s predlogi pri pripravi sprememb in dopolnitev EZ. Izvajanje

nalog s področja OVE in SPTE, nalog s področja nadzora trga, pa tudi nekaterih drugih ter novih nalog v zahtevani globini je zahtevalo obseg dela, ki je bil veliko

večji od prvotno ocenjenega. Kljub povečanju obsega nalog in njihove zahtevnosti ter kljub omejenim kadrovskim virom so bile naloge uspešno opravljene.

Poslovno poročilo



Stran 36

2.4.5 Ocena gospodarnosti in učinkovitosti

Agencija je za leto 2013 načrtovala uravnotežen poslovni izid, ki ji ga je uspelo tudi

doseči, kljub nekaj več kot 5-odstotnemu izpadu načrtovanih prihodkov.

Skozi vse leto si je agencija prizadevala za čim večjo racionalizacijo stroškov, ob hkratni realizaciji vseh pomembnih načrtovanih aktivnosti. Dosledno je upoštevala

restriktivne ukrepe, uvedene z Zakonom za uravnoteženje javnih financ. Enako kot že dve leti poprej tudi v letu 2013 niso bila izvedena napredovanja zaposlenih in ni

bila obračunana redna delovna uspešnost.

Ocenjujemo, da je bilo poslovanje agencije v letu 2013 gospodarno in učinkovito.

2.4.6 Notranji finančni nadzor

Agencija mora pri svojem poslovanju zagotavljati notranji finančni nadzor skladno s

Pravilnikom o usmeritvah za usklajeno delovanje sistema notranjega nadzora javnih financ (Uradni list RS, št. 72/02). Agencija si prizadeva za nenehno izboljševanje

sistema finančnega poslovodenja in delovanja notranjih kontrol za preprečevanje in odkrivanje morebitnih napak, zagotavljanje urejenega in smotrnega poslovanja ter varovanje sredstev pred izgubo zaradi malomarnosti, zlorab ali slabega upravljanja.

Kot proračunska uporabnica, katere letni proračun presega 2,086 milijona evrov, je zavezana k vsakoletnemu zagotavljanju notranje revizije svojega poslovanja.

Pridobljena priporočila opravljenih notranjih revizij iz preteklih let pomenijo za agencijo nadaljnje usmeritve k uresničevanju ciljev glede optimalne urejenosti

posameznih delovnih področij ter obvladovanja kakovosti in neoporečnosti informacij, potrebnih za notranje in zunanje poročanje.

Za leto 2013 je zunanji izvajalec izvedel notranjo revizijo – pregled postopkov

izvajanja javnega naročanja, ki je ocenjeno kot eno izmed bolj tveganih področij poslovanja agencije. Revidiranje je potekalo z namenom presoditi zakonitost

delovanja agencije in učinkovitost notranjega kontrolnega sistema na področju izvajanja določil Zakona o javnem naročanju. Ugotovljeno je bilo, da ima agencija vzpostavljen notranji kontrolni sistem, ki zagotavlja skladnost porabe javnih

sredstev s predpisi in internimi akti agencije ter da s kontrolnimi postopki pred evidentiranjem poslovnih dogodkov zagotavlja pravilnost izvajanja določil, ki jih

predpisuje Zakon o javnih naročilih.

Sestavni del letnega poročila za leto 2013 je tudi Izjava o oceni notranjega nadzora javnih financ, pripravljena na podlagi posebne metodologije in samoocenitvenega

vprašalnika ter poročil notranjih oziroma zunanjih revizorjev.

2.5 Učinki dela agencije na druga področja

Agencija s svojim delom neposredno vpliva na poslovanje sistemskih operaterjev, posredno pa na vse udeležence na trgu z električno energijo in zemeljskim plinom.

Določanje omrežnin za elektroenergetska omrežja in omrežja zemeljskega plina oziroma dajanje soglasij k aktom s tega področja ima številne vplive tako na izvajalce te dejavnosti kot tudi na vse druge udeležence na trgu in na celotno

gospodarstvo. Zato agencija to svojo nalogo opravlja strokovno in odgovorno, upoštevajoč zakonske okvire, sprejete akte in dejanske razmere.

Poslovno poročilo



Stran 37

Agencija sodeluje s številnimi organizacijami v Sloveniji in v tujini ter z organi EU. Učinki tega sodelovanja se kažejo pri kakovosti in učinkovitosti delovanja same

agencije, pri posredovanju znanj drugim udeležencem na slovenskem energetskem trgu in pri oblikovanju rešitev na ravni EU in na regionalnih ravneh, ki upoštevajo tudi slovenske posebnosti in interese.

2.6 Drugo

2.6.1 Kadrovanje

2.6.1.1 Analiza kadrovanja

Skladno z omejitvami zaposlovanja dodatnih zaposlitev v letu 2013 ni bilo. Konec

leta 2013 je bilo v agenciji 46 zaposlenih za nedoločen čas. Na podlagi delovnih ur je bilo leta 2013 v agenciji povprečno 45 zaposlenih. V letu 2013 je znašala odsotnost zaposlenih zaradi bolezni in porodniškega dopusta 5.232 ur, kar je 2,5 zaposlenega

na letni ravni oz. 5,4 % v skupnem številu rednih ur.

2.6.1.2 Kadrovska struktura

Izobrazbena struktura zaposlenih v agenciji je visoka, saj ima 82 % zaposlenih

najmanj univerzitetno izobrazbo (Slika 2).

Slika 2: Izobrazbena struktura zaposlenih

Konec leta 2013 je bilo v agenciji zaposlenih 20 delavcev tehnične stroke (43 %), 16 delavcev ekonomske stroke (35 %) in 7 delavcev pravne stroke (15 %), 3 pa so drugih strok (7 %).

2; 4%

10; 22%

26; 56%

1; 2%

4; 9%3; 7%

Doktorat Magisterij Univerzitetna Visoka Višja Srednja

Poslovno poročilo



Stran 38

2.6.1.3 Strokovno izobraževanje zaposlenih

Z namenom izpopolnjevanja znanje in usposobljenosti so se zaposleni, skladno s

tekočimi potrebami delovnega procesa, udeleževali različnih konferenc, strokovnih srečanj oziroma izobraževanj, predvsem na področjih regulacije trgov z električno energijo in zemeljskim plinom, ekonomske regulative in naložb, kakovosti oskrbe z

električno energijo, dostopa do omrežij in čezmejnega trgovanja, delovanja trgov z električno energijo v sosednjih državah in regijah ter obnovljivih virov energije.

Sodelavci agencije so se udeležili izobraževalnih delavnic, ki jih je organizirala Firenška šola regulatorjev (FSR), dva pa sta končala semester študija reguliranja na FSR v obliki študija na daljavo. Specializirana izobraževanja FSR različnih

zahtevnosti so potrebna za poglobljeno znanje s področja regulative.

2.6.2 Investicijska vlaganja

V letu 2013 so znašali investicijski odhodki po načelu denarnega toka 322.417 evrov

in se nanašajo na: V evrih

Nakup pisarniškega pohištva 2.027

Nakup drugega pohištva 5.824

Nakup pisarniške opreme 7.824

Nakup avtomobilov 15.000

Nakup strojne računalniške opreme 12.998

Nakup strežnikov in diskovnih sistemov 20.784

Nakup avdiovizualne opreme 1.239

Nakup druge opreme in napeljav 733

Nakup drugih osnovnih sredstev (drobnega inventarja) 6.004

Investicijsko vzdrževanje in izboljšave 560

Nakup licenčne programske opreme 28.206

Nakup druge (nelicenčne) programske opreme 132.422

Pridobitev drugih neopredmetenih osnovnih sredstev (študij) 88.796

Tabela 3: Investicijski odhodki v letu 2013

Računovodsko poročilo



Stran 39

RAČUNOVODSKO POROČILO 3 BILANCA STANJA

Bilanca stanja na dan 31. 12. 2013

Pojasnila

Stanje

v evrih

Stanje

v evrih

31. 12. 2013 31. 12. 2012

SREDSTVA

3.505.844

3.496.372

A. Dolgoročna sredstva in sredstva v upravljanju 2.258.042 2.269.137

Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne

časovne razmejitve

5.3.2.1 1.313.132 1.256.609

Popravek vrednosti neopredmetenih sredstev

5.3.2.1 (814.609) (870.592)

Nepremičnine 5.3.2.2 2.029.093 2.029.092

Popravek vrednosti nepremičnin 5.3.2.2 (471.532) (411.069)

Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva 5.3.2.3 935.928 986.233

Popravek vrednosti opreme in drugih

opredmetenih osnovnih sredstev

5.3.2.3 (733.970) (721.136)

B. Kratkoročna sredstva; razen zalog in aktivne

časovne razmejitve 1.247.802 1.227.235

Denarna sredstva v blagajni in takoj unovčljive

vrednostnice

5.3.2.4 108 217

Dobroimetje pri bankah in drugih finančnih

ustanovah

5.3.2.4 892.245 874.438

Kratkoročne terjatve do kupcev 5.3.2.5 320.973 317.459

Dani predujmi in varščine - 4.200

Kratkoročne terjatve do uporabnikov enotnega

kontnega načrta

5.3.2.6 6.806 753

Kratkoročne finančne naložbe - -

Kratkoročne terjatve iz financiranja 5.3.2.7 44 25

Druge kratkoročne terjatve 5.3.2.8 180 1.844

Aktivne časovne razmejitve 5.3.2.9 27.446 28.299

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 3.505.844 3.496.372

C. Kratkoročne obveznosti in pasivne časovne

razmejitve 212.241 203.408

Kratkoročne obveznosti za prejete predujme in

varščine 5.3.2.10 541 -

Kratkoročne obveznosti do zaposlenih 5.3.2.11 118.636 122.170

Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev 5.3.2.12 57.943 48.300

Druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja 5.3.2.13 22.411 22.366

Kratkoročne obveznosti do uporabnikov enotnega

kontnega načrta

5.3.2.14 222 212

Pasivne časovne razmejitve 5.3.2.15 12.488 10.360

D. Lastni viri in dolgoročne obveznosti 3.293.603 3.292.964

Obveznosti za neopredmetena sredstva in

opredmetena osnovna sredstva

5.3.2.16 2.994.691 2.994.691

Presežek prihodkov nad odhodki 5.3.2.17 298.912 298.273




Stran 40

4 IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH

UPORABNIKOV

Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov za leto 2013

Pojasnila

Realizacija

2013

Realizacija

2012

v evrih v evrih

A. Prihodki od poslovanja

5.3.3.1 2.822.224 2.816.655

Prihodki od prodaje proizvodov in storitev 2.822.224 2.816.655

B. Finančni prihodki 5.3.3.2 553 1.788

C. Drugi prihodki - 1.744

Č.

Prevrednotovalni poslovni prihodki 5.3.3.3 736 518

Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 341 518

Drugi prevrednotovalni poslovni prihodki 395 -

D. CELOTNI PRIHODKI 2.823.513 2.820.705 E. Stroški blaga, materiala in storitev 5.3.3.4 687.413 874.541 Stroški materiala 95.986 98.883 Stroški storitev 591.427 775.658

F. Stroški dela 5.3.3.4 1.774.992 1.719.036 Plače in nadomestila plač 1.447.635 1.402.617 Prispevki za socialno varnost delodajalcev 242.925 245.732 Drugi stroški dela 84.432 70.687

G. Amortizacija 5.3.3.4 307.233 305.046

H. Rezervacije - -

J. Drugi stroški 5.3.3.4 28.599 27.356

K. Finančni odhodki 5.3.3.5 9.420 294

L. Drugi odhodki - - M. Prevrednotovalni poslovni odhodki 5.3.3.6 15.218 1.103

Odhodki od prodaje osnovnih sredstev 15.218 1.103 Ostali prevrednotovalni poslovni odhodki - - N. CELOTNI ODHODKI 2.822.875 2.927.376

O. PRESEŽEK PRIHODKOV 5.3.3.7 638 -

P. PRESEŽEK ODHODKOV - 106.671

Davek od dohodka pravnih oseb - -

Presežek prihodkov obračunskega obd.

z upoštevanjem davka od dohodka 638 -

Presežek odhodkov obračunskega obd.

z upoštevanjem davka od dohodka - 106.671




Stran 41

5 PRILOGE K RAČUNOVODSKIMA IZKAZOMA

5.1 Priloge k bilanci stanja


Letno poročilo javne agencije RS za energijo za leto 2013

Stran 42

5.1.1 Stanje in gibanje neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev

Nabavna

vrednost

Popravek

vrednosti

Povečanje

nabavne

Povečanje

popravka

Zmanjšanje

nabavne

Zmanjšanje Amortizacija Neodpisana

vrednost popravka

1. 1. 2013 1. 1. 2013 vrednosti vrednosti vrednosti vrednosti 31. 12. 2013

I. Neopredmetena sredstva in


v upravljanju

4.271.934 2.002.797 320.678 - 314.459 289.919 307.233 2.258.042

A. Dolgoročno odloženi stroški 4.143 4.143 - - - - - -

B. Dolgoročne premoženjske pravice 595.659 416.640 160.628 - 192.901 188.935 75.078 260.603

C. Druga neopredmetena sredstva 656.806 449.809 88.796 - - - 57.873 237.920

D. Zemljišča 5.101 - - - - - - 5.101

E. Zgradbe 2.023.992 411.069 - - - - 60.463 1.552.460

F. Oprema 983.267 721.136 71.254 - 121.558 100.984 113.819 198.992

G. Druga opredmetena osnovna

sredstva 2.966 - - - - - - 2.966

II.

Neopredmetena sredstva in


v lasti - - - - -

- - -

III. Neopredmetena sredstva in


v finančnem najemu - - - - -

- - -


Letno poročilo javne agencije RS za energijo za leto 2013

Stran 43

5.1.2 Stanje in gibanje dolgoročnih finančnih naložb in posojil

Znesek

naložb in

danih

posojil

Znesek

popravkov

naložb in

danih

posojil

Znesek

povečanja

naložb in

danih

posojil

Znesek

povečanj

popravkov

naložb in

danih posojil

Znesek

zmanjšanja

naložb in

danih

posojil

Znesek

zmanjšanja

popravkov

naložb in

danih posojil

Znesek

naložb in

danih posojil

Znesek

popravkov

naložb in

danih

posojil

Knjigovodska

vrednost

naložb in

danih posojil

Znesek

odpisanih

naložb in

danih

posojil

(1. 1.) (1. 1.) (31. 12.) (31. 12.) (31. 12.)

I.

Dolgoročne finančne

naložbe - - - - - - - - - -

A. Naložbe v delnice - - - - - - - - - -

B. Naložbe v deleže - - - - - - - - - -

C. Naložbe v plemenite kovine,

drage kamne, umetniška dela

in podobno - - - - - - - - - -

D. Druge dolgoročne kapitalske

naložbe - - - - - - - - - -

II.

Dolgoročno dana posojila in

depoziti - - - - - - - - - -

A. Dolgoročno dana posojila - - - - - - - - - -

B. Dolgoročno dana posojila z

odkupom vrednostnih papirjev - - - - - - - - - -

C. Dolgoročno dani depoziti - - - - - - - - - -

D. Druga dolgoročno dana posojila - - - - - - - - - -

III. SKUPAJ (I. + II.) - - - - - - - - - -




Stran 44

5.2 Priloge k izkazu prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov

5.2.1 Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka

Realizacija

2013

Realizacija

2012

v evrih v evrih

I. SKUPAJ PRIHODKI 2.830.271 2.832.069

1. Prihodki za izvajanje javne službe 2.830.271 2.832.069

A. Prihodki iz sredstev javnih financ - -

B. Drugi prihodki za izvajanje dejavnosti javne službe 2.830.271 2.832.069

Prihodki od prodaje blaga in storitev iz naslova izvajanja javne

službe 13.209 5.000

Prejete obresti 354 1.638

Drugi tekoči prihodki iz naslova izvajanja javne službe 2.802.274 2.819.811

Kapitalski prihodki 7.942 -

Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 6.492 5.620

2. Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu - -

II. SKUPAJ ODHODKI 2.813.006 2.780.116

1. Odhodki za izvajanje javne službe 2.813.006 2.780.116

A. Plače in drugi izdatki zaposlenim 1.546.357 1.471.103

Plače in dodatki 1.446.073 1.377.990

Regres za letni dopust 29.768 7.288

Povračila in nadomestila 55.545 63.571

Sredstva za delovno uspešnost 7.185 3.981

Sredstva za nadurno delo 6.920 17.406

Drugi izdatki zaposlenim 866 867

B. Prispevki delodajalcev za socialno varnost 245.186 245.132

Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 128.591 125.454

Prispevek za zdravstveno zavarovanje 103.954 100.505

Prispevek za zaposlovanje 873 851

Prispevek za starševsko varstvo 1.465 1.417

Premije kolektivnega dodat. pokojn. zavarov. na podlagi ZKDPZJU 10.303 16.905




Stran 45

Realizacija

2013

Realizacija

2012

v evrih v evrih

C. Izdatki za blago in storitve za izvajanje javne službe 699.046 891.726

Pisarniški in splošni material in storitve 328.669 496.438

Posebni material in storitve 1.526 11.824

Energija, voda, komunalne storitve in komunikacije 64.305 71.574

Prevozni stroški in storitve 62.302 50.281

Izdatki za službena potovanja 62.086 60.064

Tekoče vzdrževanje 62.430 112.126

Poslovne najemnine in zakupnine 10.307 14.051

Drugi operativni odhodki 107.421 75.368

J. Investicijski odhodki 322.417 172.155

Nakup prevoznih sredstev 15.000 39.720

Nakup opreme 51.429 69.672

Nakup drugih osnovnih sredstev 6.004 5.432

Novogradnja, rekonstrukcija in adaptacije - -

Investicijsko vzdrževanje in obnove 560 2.309

Nakup nematerialnega premoženja 249.424 55.022

2. Odhodki iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu - -

III./1 PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI 17.265 51.953

III./2 PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI - -




Stran 46

5.2.2 Izkaz računa finančnih terjatev in naložb določenih uporabnikov

Realizacija

2013

Realizacija

2012

v evrih v evrih

IV. Prejeta vračila danih posojil - -

Prejeta vračila danih posojil - -

Prejeta vračila plačanih poroštev - -

Prodaja kapitalskih deležev - -

V. Dana posojila - -

Dana posojila - -

Plačila zapadlih poroštev - -

Povečanje kapitalskih deležev in naložb - -

VI./1 PREJETA MINUS DANA POSOJILA - -

VI./2 DANA MINUS PREJETA POSOJILA - -

5.2.3 Izkaz računa financiranja določenih uporabnikov

Realizacija

2013

Realizacija

2012

v evrih v evrih

VII. Zadolževanje - -

Domače zadolževanje - -

Zadolževanje v tujini - -

VIII. Odplačila dolga - -

Odplačila domačega dolga - -

Odplačila dolga v tujino - -

IX./1 NETO ZADOLŽEVANJE - -

IX./2 NETO ODPLAČILO DOLGA - -

X./1 POVEČANJE SREDSTEV NA RAČUNIH 17.265 51.953

X./2 ZMANJŠANJE SREDSTEV NA RAČUNIH - -




Stran 47

5.2.4 Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah

dejavnosti

Prihodki in odhodki

za izvajanje javne

službe

Prihodki in odhodki

od prodaje blaga in

storitev na trgu

v evrih v evrih

A. Prihodki od poslovanja 2.822.224 - Prihodki od prodaje proizvodov in storitev 2.822.224 -

B. Finančni prihodki 553 -

C. Drugi prihodki - -

Č. Prevrednotovalni poslovni prihodki 736 -

Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 341 -

Drugi prevrednotovalni poslovni prihodki 395 -

D. CELOTNI PRIHODKI 2.823.513 -

E. Stroški blaga, materiala in storitev 687.413 -

Stroški materiala 95.986 - Stroški storitev 591.427 -

F. Stroški dela 1.774.992 -

Plače in nadomestila plač 1.447.635 - Prispevki za socialno varnost delodajalcev 242.925 - Drugi stroški dela 84.432 -

G. Amortizacija 307.233 -

H. Rezervacije - -

J. Drugi stroški 28.599 -

K. Finančni odhodki 9.420 -

L. Drugi odhodki - -

M. Prevrednotovalni poslovni odhodki 15.218 - Odhodki od prodaje osnovnih sredstev 15.218 -

N. CELOTNI ODHODKI 2.822.875 -

O. PRESEŽEK PRIHODKOV 638 -

P. PRESEŽEK ODHODKOV - -




Stran 48

5.3 Pojasnila računovodskih izkazov

5.3.1 Računovodske usmeritve

Računovodski izkazi v tem poročilu so sestavljeni skladno z Zakonom o računovodstvu in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, Slovenskimi računovodskimi standardi in Kodeksom računovodskih načel. Oblikovani so na

temelju osnovnih računovodskih predpostavk, ki sta upoštevanje nastanka poslovnega dogodka in upoštevanje časovne neomejenosti delovanja. Zagotavljali

naj bi predvsem razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost. Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih. Postavke v računovodskih izkazih so

evidentirane skladno s Pravilnikom o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava ter izkazane na kontih enotnega kontnega

načrta za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava, ki ga je predpisal minister za finance. Enotni kontni načrt predpisuje vsebino posameznih razredov, skupin in podskupin ter razčlenitev enotnega kontnega načrta.

5.3.1.1 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

Na kontih te skupine so izkazani dolgoročno odloženi stroški razvijanja, naložbe v pridobljene dolgoročne pravice do industrijske lastnine ter druga neopredmetena

sredstva, terjatve za predujme iz naslova vlaganj v neopredmetena sredstva, neopredmetena sredstva v gradnji oziroma izdelavi ter dolgoročne aktivne časovne

razmejitve.

5.3.1.2 Nepremičnine

Nepremičnine zajemajo stavbna zemljišča, zgradbe, terjatve za predujme za

nepremičnine in nepremičnine v gradnji ali izdelavi.

5.3.1.3 Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva

Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva zajemajo opremo, drobni inventar

z dobo koristnosti nad enim letom in terjatve za dane predujme dobaviteljem teh sredstev. Ločeno se izkazujejo osnovna sredstva v gradnji ali izdelavi in osnovna

sredstva, ki so trajno zunaj uporabe. Osnovna sredstva se vrednotijo po nabavni vrednosti oziroma po ocenjeni vrednosti,

če nabavna vrednost ni znana. Nabavna vrednost je sestavljena iz nakupne cene, povečane za morebitne davke, stroške prevzema in druge neposredne stroške. V

nabavno vrednost se ne sme všteti tisto, kar presega normalne stroške nakupa oziroma graditve osnovnega sredstva.

Stroški, ki pozneje nastajajo v zvezi z osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno vrednost, če povečujejo njegove bodoče koristi v primerjavi s prvotno

ocenjenimi. Pri tem stroški, ki omogočajo podaljšanje obdobja koristnosti osnovnega sredstva, najprej zmanjšajo do takrat obračunani amortizacijski popravek njegove vrednosti.




Stran 49

Popravila ali vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev so namenjeni obnavljanju

ali ohranjanju bodočih gospodarskih koristi, ki se pričakujejo na podlagi prvotno ocenjene stopnje učinkovitosti sredstev. Ko nastanejo, se pripoznajo kot odhodki.

5.3.1.4 Amortizacija

Neodpisana vrednost neopredmetenega sredstva in opredmetenega osnovnega sredstva se zmanjšuje z amortiziranjem. Osnovna sredstva se redno odpisujejo posamično, z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja, ki se mora

dosledno uporabljati iz obračunskega obdobja v obračunsko obdobje. Amortizacijske stopnje so določene v Pravilniku o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih

dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev. Amortizacija se obračunava od nabavne vrednosti osnovnih sredstev do njihovega

popolnega odpisa. Ko je znesek nabavne vrednosti osnovnih sredstev enak odpisani vrednosti, se amortizacija ne obračunava več, čeprav se sredstva še naprej

uporabljajo za opravljanje dejavnosti. Neopredmeteno sredstvo se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca, ko je

na voljo za uporabo, opredmeteno osnovno sredstvo pa prvi dan naslednjega meseca po tem, ko se je začelo uporabljati za opravljanje dejavnosti. Drobni

inventar se odpiše enkratno v celoti ob nabavi. Popravek vrednosti, ki je povezan z amortiziranjem, se ne uporablja pri zemljiščih,

opredmetenih osnovnih sredstvih kulturnega, zgodovinskega ali umetniškega pomena in drugih opredmetenih osnovnih sredstvih, katerih uporaba ni časovno

omejena.

Za obračun amortizacije so bile skladno s Pravilnikom o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev uporabljene naslednje letne amortizacijske stopnje:

Amortizacijska skupina Stopnja v %

2013 Stopnja v %

2012

Stavbe iz trdega materiala 3 3 Pohištvo za opravljanje negospodarske dejavnosti 12 12 Druga oprema za opravljanje negospodarske dejavnosti 20 20 Osebni avtomobili 12,5 12,5 Druga vozila v cestnem prometu 12 12 Oprema za PTT-promet 10 10 Pisarniško pohištvo 12 12 Ostala pisarniška oprema 20 20 Računalniki 50 50 Druga računalniška oprema 25 25 Programska oprema 20 20 Ostale premoženjske pravice 10 10 Druga neopredmetena sredstva 10 10

Stroški obračunane amortizacije neopredmetenih sredstev in osnovnih sredstev bremenijo poslovni rezultat tekočega leta.




Stran 50

5.3.1.5 Denarna sredstva

Denarna sredstva so denarna sredstva v blagajni in takoj unovčljive vrednostnice ter dobroimetja pri bankah in drugih finančnih ustanovah. Ločeno se izkazujejo v domači in tuji valuti. Knjigovodska vrednost denarnega sredstva je enaka njegovi

začetni nominalni vrednosti.

Prevrednotenje denarnih sredstev se izvede pri denarnih sredstvih, izraženih v tujih

valutah, če se po prvem pripoznavanju spremeni valutni tečaj. Tečajna razlika je finančni prihodek oziroma finančni odhodek. Denarna sredstva v tuji valuti se prevedejo v domačo valuto po tečaju ECB na dan bilance stanja.

5.3.1.6 Terjatve

Terjatve zajemajo terjatve iz naslova prodaje, terjatve za dane predujme in varščine, terjatve v zvezi s finančnimi prihodki in druge terjatve v zvezi s

preoblikovanjem sredstev. Ločeno se izkazujejo terjatve do uporabnikov enotnega kontnega načrta in do drugih. Posebej se izkazujejo popravki vrednosti terjatev.

Terjatve vseh vrst se ob začetnem pripoznavanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo tudi plačani. Prvotne terjatve se lahko pozneje povečajo oziroma ne glede na prejeto plačilo ali drugačno poravnavo tudi

zmanjšajo za vsak znesek, utemeljen s pogodbo.

Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku oziroma v

celotnem znesku, veljajo za dvomljive, če se je zaradi njih začel sodni postopek, pa za sporne terjatve.

Dvomljive in sporne terjatve se lahko prevrednotujejo zaradi oslabitve. S

prevrednotovanjem terjatev zaradi njihove oslabitve razumemo oblikovanje popravkov vrednosti in odpise teh terjatev. Oslabitev terjatev povečuje

prevrednotovalne odhodke.

Odpisi terjatev se lahko opravijo samo na podlagi ustreznih dokaznih listin, zavrnitev

stanj terjatev, sodnih odločb, sklepa o prisilni poravnavi, sklepa o stečajnem postopku in podobnega. Odpis terjatev odobri direktor agencije.

5.3.1.7 Kratkoročne finančne naložbe

Kratkoročne finančne naložbe zajemajo kratkoročno vezane depozite začasno prostih denarnih sredstev.

Kratkoročne finančne naložbe se v začetku izkazujejo po nabavni vrednosti, ki ji

ustrezajo naložena denarna sredstva.

Kratkoročne finančne naložbe se zaradi okrepitve ne prevrednotujejo, zaradi

oslabitve pa se prevrednotenje opravi, če je dokazana poštena vrednost pred odštetjem stroškov posla, ki utegnejo nastati ob odtujitvi, manjša od knjigovodske vrednosti. Prevrednotenje zaradi oslabitve se opravi v breme prevrednotovalnih

finančnih odhodkov. Prevrednotenje zaradi okrepitve se ne opravlja.




Stran 51

5.3.1.8 Aktivne časovne razmejitve

Aktivne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno odložene stroške in prehodno

nezaračunane prihodke. Kratkoročno odloženi stroški ob svojem nastanku še ne bremenijo dejavnosti agencije. Prehodno nezaračunani prihodki v obračunskem obdobju še niso mogli biti zaračunani, se pa pri ugotavljanju poslovnega izida tega

obračunskega obdobja že utemeljeno upoštevajo.

5.3.1.9 Kratkoročne obveznosti

Kratkoročne obveznosti so razčlenjene na obveznosti za prejete predujme in

varščine, obveznosti do zaposlenih, obveznosti do dobaviteljev, finančne obveznosti in druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja in financiranja. Ločeno se izkazujejo

obveznosti do uporabnikov enotnega kontnega načrta.

Kratkoročne obveznosti vseh vrst se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo poplačilo. Prvotno

nastale kratkoročne obveznosti se pozneje lahko neposredno povečajo ali zunaj opravljenega plačila ali drugačne poravnave tudi zmanjšajo za znesek, za katerega

obstaja sporazum z upnikom.

Poznejša povečanja kratkoročnih obveznosti (razen dobljenih predujmov) bremenijo ustrezne poslovne oziroma finančne stroške in odhodke.

5.3.1.10 Pasivne časovne razmejitve

Pasivne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno vnaprej vračunane stroške oziroma odhodke in kratkoročno odložene prihodke. Vnaprej vračunani stroški

oziroma odhodki nastajajo na podlagi enakomernega obremenjevanja poslovnega izida s pričakovanimi stroški oziroma odhodki, ki pa še niso bili zaračunani.

Kratkoročno odloženi prihodki nastajajo, če še niso opravljene sicer že zaračunane storitve in če je upravičenost do priznanja prihodkov v trenutku prodaje še

dvomljiva.

5.3.1.11 Obveznosti za neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva

Obveznosti za neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva sestavlja knjigovodska vrednost teh sredstev, povečana za znesek neporabljene obračunane amortizacije in namenskih sredstev, prejetih ali prerazporejenih za pridobivanje

tovrstnih sredstev, ter zmanjšana za znesek neodplačanih posojil, najetih za nakup teh sredstev, znesek neplačanih obveznosti za pridobitev teh sredstev in znesek

dolgoročnih rezervacij, namenjenih nadomestitvi stroškov amortizacije osnovnih sredstev, pridobljenih z donacijami.

5.3.1.12 Presežek prihodkov

Presežek prihodkov nad odhodki je presežek vrednosti aktive nad pasivo. Povečuje se za presežek prihodkov nad odhodki, ustvarjen v posameznem letu, zmanjšuje pa za odobreno namensko porabo.




Stran 52

5.3.1.13 Prihodki

Prihodki so povečanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki povečanj

sredstev ali zmanjšanj dolgov. Pripoznajo se, ko se upravičeno pričakuje, da bodo privedli do prejemkov, če se ne uresničijo že ob nastanku. Prihodki so razčlenjeni na poslovne, finančne, druge in prevrednotovalne poslovne prihodke. Ločeno se

izkazujejo prihodki v zvezi z opravljanjem dejavnosti javne službe, in prihodki, doseženi s prodajo blaga in storitev na trgu.

Prihodke od poslovanja sestavljajo prihodki od prodaje proizvodov in storitev.

Finančne prihodke sestavljajo prihodki od obresti in prihodki od prevrednotenja dolgov zaradi ohranitve realne vrednosti.

Druge prihodke sestavljajo neobičajne postavke, ki v poslovnem letu povečujejo izid rednega poslovanja. To so prejete kazni in odškodnine, nenamenske donacije in

drugi izredni prihodki.

Prevrednotovalne poslovne prihodke sestavljajo prihodki, nastali pri odtujitvi neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev ter pri odpisih

obveznosti iz preteklih let.

5.3.1.14 Odhodki

Odhodki obračunskega obdobja so tisti znesek stroškov, nastalih v obračunskem

obdobju, ter drugih stroškov, ki skladno s pravili računovodenja o vštevanju stroškov v odhodke vplivajo na poslovni izid obračunskega obdobja. Razčlenjeni so na

poslovne, finančne, druge in prevrednotovalne poslovne odhodke. Ločeno se izkazujejo odhodki v zvezi z opravljanjem dejavnosti javne službe in odhodki, ki se nanašajo na ustvarjanje prihodkov, doseženih s prodajo blaga in storitev na trgu.

Poslovne odhodke sestavljajo stroški materiala in storitev, stroški amortizacije, stroški dela in drugi stroški.

Finančne odhodke sestavljajo odhodki od obresti in odhodki od prevrednotenja dolgov zaradi ohranitve realne vrednosti.

Druge odhodke sestavljajo neobičajne postavke, ki v poslovnem letu zmanjšujejo izid rednega poslovanja. To so dane denarne kazni, odškodnine in druge neobičajne postavke.

5.3.1.15 Poslovni izid

Poslovni izid je razlika med prihodki in odhodki, doseženimi v obračunskem obdobju.

Presežek prihodkov je pozitivni poslovni izid, ugotovljen kot razlika med

zaračunanimi prihodki nad zaračunanimi odhodki v obračunskem obdobju. Namenjen je za opravljanje dejavnosti agencije, za pokrivanje presežka odhodkov in za druge

namene skladno s predpisi in ustanovitvenim aktom.

Presežek odhodkov je negativni poslovni izid, ugotovljen kot razlika med zaračunanimi odhodki nad zaračunanimi prihodki v obračunskem obdobju. Enako kot

za porabo presežka prihodkov mora agencija pridobiti soglasje ustanovitelja glede virov njegovega pokrivanja.




Stran 53

5.3.1.16 Davek od dohodka pravnih oseb

Agencija je skladno z določbami Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb

oproščena plačevanja davka od presežka prihodkov za dejavnost, ki jo opravlja na nepridobiten način. Z vidika obdavčenja davka od dohodkov je to celotna dejavnost agencije, saj pri izvajanju nalog, ki so ji bile dodeljene z ustanovitvenim aktom, ne

gre za konkuriranje drugim udeležencem na trgu in tudi ne za opravljanje dejavnosti na trgu z namenom pridobivanja dobička.

5.3.1.17 Prihodki in odhodki po načelu denarnega toka

Zaradi zagotavljanja podatkov o javnofinančnih prihodkih in odhodkih agencija kot določeni uporabnik enotnega kontnega načrta med letom evidenčno izkazuje

prihodke in odhodke po načelu denarnega toka.

Prihodki in odhodki po načelu denarnega toka so priznani, ko sta izpolnjena naslednja pogoja:

poslovni dogodek, ki ima za posledico izkazovanje prihodkov oziroma odhodkov, je nastal in

prišlo je do prejema ali izplačila denarja oziroma njegovega ekvivalenta. Šteje se, da je ta pogoj izpolnjen tudi, če so bile terjatve oziroma obveznosti, ki se nanašajo na prihodke oziroma odhodke, poravnane na drug način, pri čemer

ni nastal denarni tok.

Za znesek prejetih oziroma danih predujmov, ki se nanašajo na prihodke oziroma

odhodke, se priznajo prihodki oziroma odhodki že ob prejemu oziroma izplačilu denarja.




Stran 54

5.3.2 Pojasnila bilance stanja

5.3.2.1 Neopredmetena sredstva

V evrih

31. 12. 2013 31. 12. 2012

Nabavna vrednost neopredmetenih sredstev 1.313.132 1.256.609 Popravek vrednosti neopredmetenih sredstev 814.609 870.592

Neodpisana vrednost neopredmetenih sredstev 498.523 386.017

Med neopredmetenimi sredstvi v skupni vrednosti 498.523 evrov so izkazane pravice

iz naslova vlaganj v računalniške programe (260.603 evre), strokovne študije (237.686 evrov) in druga neopredmetena sredstva – projekti (234 evrov).

Povečanja neopredmetenih sredstev v letu 2013, v skupni vrednosti 249.424 evrov,

se nanašajo na nabavo licenčne programske opreme (28.206 evrov), nadgradnjo funkcionalnosti obstoječe in nabavo nove nelicenčne programske opreme (132.422

evrov) ter pridobitev strokovnih študij (88.796 evrov).

Nabava / nadgradnja nelicenčne programske opreme V evrih

Centralni register vseh udeležencev energetskih trgov v RS - REMIT 34.653

Primerjalnik ponudb 31.354

Konsolidacija podatkov o naslovnikih - FIRMOTEKA 24.095

Spletna rešitev za podporo reguliranja s kakovostjo oskrbe 23.859

Programska rešitev za avtomatsko izmenjavo podatkov med slov. nacionalnim registrom tržnih udeleženev in centralnim evropskim registrom (v izdelavi)

11.285

Programska oprema CADIS V3 za vodenje poslovanja agencije 7.176

Skupaj 132.422

Pridobitev strokovnih študij V evrih

Analiza stroškov in koristi sistema naprednega merjenja (v izdelavi) 50.000

Vpeljava inteligentnega razvrščanja dokumentov na osnovi analize besedil

24.156

Posodobitev parametrov v mehanizmu reguliranja neprekinjenosti napajanja

14.640

Skupaj 88.796

5.3.2.2 Nepremičnine

V evrih

31. 12. 2013 31. 12. 2012

Nabavna vrednost nepremičnin 2.029.093 2.029.092 Popravek vrednosti nepremičnin 471.532 411.069

Neodpisana vrednost nepremičnin 1.557.561 1.618.023




Stran 55

Nepremičnine v skupni vrednosti 1.557.561 evrov sestavljajo poslovna stavba za opravljanje dejavnosti agencije, vključno s stavbiščem, v vrednosti 1.552.460 evrov,

in pripadajoče zemljišče v vrednosti 5101 evro.

5.3.2.3 Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva

V evrih

31. 12. 2013 31. 12. 2012

Nabavna vrednost opreme in drugih opredm. osn. sr. 935.928 986.233 Popravek vrednosti opreme in drugih opredm. osn. sr. 733.970 721.136

Neodpisana vrednost opreme in drugih opredm. osn. sr. 201.958 265.097

Vrednost opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev na dan 31. decembra 2013 znaša 201.958 evrov. Nove nabave opreme v letu 2013, v skupni vrednosti 71.254 evrov, vključujejo nakup računalniške strojne opreme 33.782 evrov, opreme

za zbiranje, prenašanje in obdelavo podatkov ter opravljanje administrativnih del 9063 evrov, opreme za transport 15.000 evrov, pisarniškega in drugega pohištva

7852 evrov, druge opreme 113 evrov ter drobnega inventarja z življenjsko dobo nad enim letom 5444 evrov.

Nove nabave neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev v letu

2013, v skupni vrednosti 320.678 evrov, so bile v vrednosti 296.138 evrov financirane iz sredstev amortizacije tekočega leta, v vrednosti 24.540 evrov pa iz

namenskih sredstev, oblikovanih na podlagi odpisov sredstev v breme prihodkov tekočega leta.

5.3.2.4 Denarna sredstva v blagajni in dobroimetje pri bankah

Na dan 31. decembra 2013 izkazuje agencija naslednjo strukturo denarnih sredstev

v skupni vrednosti 892.353 evrov: V evrih

31. 12. 2013 31. 12. 2012

Gotovina v blagajni 108 217 Denarna sredstva na podračunu državne zakladnice 892.245 874.438

Skupaj 892.353 874.655

5.3.2.5 Kratkoročne terjatve do kupcev

Kratkoročne terjatve do kupcev znašajo na dan bilance stanja 320.973 evrov:

V evrih

31. 12. 2013 31. 12. 2012

Kratkoročne terjatve do kupcev v državi 320.973 317.459 Popravek vrednosti terjatev do kupcev - -

Skupaj 320.973 317.459

Med kratkoročnimi terjatvami do kupcev v državi so izkazane terjatve iz naslova izvajanja dejavnosti javne službe in terjatev iz naslova prodaje službenega osebnega

avtomobila. Na dan 31. decembra 2013 agencija nima dvomljivih in spornih terjatev.




Stran 56

Kratkoročne terjatve do kupcev se nanašajo na naslednje kupce:

V evrih

SODO, d. o. o. 149.372 Plinovodi, d. o. o. 140.300 Eles, d. o. o. 28.640 Iris Kociper Haas, s. p. 2.661

Skupaj 320.973

5.3.2.6 Kratkoročne terjatve do uporabnikov enotnega kontnega načrta

Kratkoročne terjatve do uporabnikov enotnega kontnega načrta v vrednosti 6806 evrov so terjatve na podlagi vloženega zahtevka za refundacijo obračunanih

bolniških odsotnosti za november 2013 in obračunanega zneska refundacij v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za december 2013.

5.3.2.7 Kratkoročne terjatve iz financiranja

Kratkoročne terjatve iz financiranja v vrednosti 44 evrov so terjatve iz naslova

obresti za sredstva na podračunu državne zakladnice za december 2013.

5.3.2.8 Druge kratkoročne terjatve

Na dan 31. decembra 2013 znašajo druge kratkoročne terjatve 180 evrov; od tega 66 evrov terjatve do zaposlenih za izplačane akontacije potnih stroškov in 114 evrov

terjatve do zaposlenih za stroške zasebne uporabe službenih mobilnih telefonov.

5.3.2.9 Aktivne časovne razmejitve

Aktivne časovne razmejitve so na dan bilance stanja izkazane v vrednosti 27.446 evrov. V tej postavki so zajeti kratkoročno odloženi odhodki za razmejene naročnine,

članarine, zavarovalnine, licenčnine in drugi vnaprej plačani stroški, ki ne bremenijo poslovnega leta 2013, v skupni vrednosti 27.396 evrov, in razmejene terjatve za

vstopni DDV v vrednosti 50 evrov.

5.3.2.10 Kratkoročne obveznosti za prejete predujme in varščine

Prejeti predujem 541 evrov se nanaša na pomotoma nakazan znesek Zavarovalnice Maribor d. d., ki je bil vrnjen dobavitelju v januarju 2014.

5.3.2.11 Kratkoročne obveznosti do zaposlenih

Obveznosti do zaposlenih na dan 31. decembra 2013 znašajo skupaj 118.636 evrov.

To so obveznosti za obračunane plače za december; od tega za čiste plače in nadomestila plač 71.987 evrov, za prispevke iz kosmatih plač 25.406 evrov, za

davke iz kosmatih plač in nadomestil plač 17.025 evrov, ter druge kratkoročne obveznosti do zaposlenih (nadomestila za prehrano in prevoz) 4218 evrov. Izkazane obveznosti so bile izplačane v januarju 2014.




Stran 57

5.3.2.12 Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev

Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev znašajo na dan bilance stanja 57.943 evrov

in se nanašajo na: V evrih

31. 12. 2013 31. 12. 2012

Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v državi 57.793 39.300

Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v tujini 150 9.000

Skupaj 57.943 48.300

Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v državi, s saldom nad 1000 evrov, so

izkazane do naslednjih dobaviteljev: V evrih

Korona, d. d. 24.156 Telekom Slovenije, d. d. 4.384 Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani 4.012 J & B SI, d. o. o. 3.660 Ozara, d. o. o. 2.013 Robert Beranič, s. p. 1.660 Varnost Maribor, d. d. 1.527 Porsche Inter Auto, d. o. o. 1.420 ALEKO, Aleksandra Kodba, s. p. 1.400 Pošta Slovenije, d. o. o. 1.235 Plinarna Maribor, d. o. o. 1.178 LOOP skupina, d. o. o. 1.125 MK Trgovina, d. o. o. 1.014

Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v tujini so obveznosti do:

V evrih

Association of Issuing Bodies 150

5.3.2.13 Druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja

Na dan 31. decembra 2013 znašajo druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja 22.411 evrov in se nanašajo na: 31. 12. 2013 31. 12. 2012

Obveznosti za prispevke na plače 18.313 19.185 Obveznosti za premije KDPZJU 279 1.442 Obveznosti za davek na dodano vrednost 3.819 1.344 Ostale kratkoročne obveznosti iz poslovanja - 395

Skupaj 22.411 22.366

5.3.2.14 Kratkoročne obveznosti do uporabnikov enotnega kontnega načrta

Kratkoročne obveznosti do uporabnikov enotnega kontnega načrta na dan 31.

decembra 2013 znašajo 222 evrov; od tega obveznosti do neposrednih uporabnikov proračuna države 192 evrov in do posrednih uporabnikov proračuna države 30 evrov.




Stran 58

5.3.2.15 Pasivne časovne razmejitve

Pasivne časovne razmejitve na dan 31. decembra 2013 znašajo 12.488 evrov. To so

vnaprej vračunani odhodki, ki bremenijo rezultat poslovnega leta 2013. Največji postavki se nanašata na stroške revizije računovodskih izkazov za leto 2013 (7334 evrov) in stroške notranje revizije javnih naročil za leto 2013 (3416 evrov). Obe

reviziji sta bili izvedeni februarja 2014. Vsi ostali vnaprej vračunani odhodki se nanašajo na stroške meseca decembra 2013, zaračunane v letu 2014, v obdobju do

zaključka računovodskih izkazov - stroške dela, opravljene preko študentskega servisa (870 evrov), svetovalne storitve (162 evrov), stroške reprezentance (661 evrov), razmejeno licenčnino (38 evrov) in stroške storitev plačilnega prometa (7

evrov).

5.3.2.16 Obveznosti za neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva

Obveznosti za neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva v

upravljanju na dan 31. decembra 2013 znašajo 2.994.691 evrov. Sestavljajo jih knjigovodska vrednost teh sredstev 2.258.042 evrov in vrednost neporabljene

amortizacije 736.649 evrov.

5.3.2.17 Presežek prihodkov nad odhodki

V bilanci stanja je na dan 31. decembra 2013 izkazan presežek prihodkov nad odhodki 298.912 evrov. V primerjavi s predhodnim letom je povečan za ugotovljeni

presežek prihodkov nad odhodki v letu 2013, ki znaša 638 evrov, 1 evro je razlika iz zaokroževanja.

5.3.3 Pojasnila izkaza prihodkov in odhodkov določenih

uporabnikov

5.3.3.1 Prihodki od poslovanja

Prihodke od poslovanja v vrednosti 2.822.224 evrov sestavljajo:

V evrih

2013 2012

o Prihodki iz naslova izvajanja javne službe: prih. od deleža cene za upor. elektroenergetskih omrežij 2.137.196 2.126.346 prih. od deleža cene za upor. omrežij zemeljskega plina 666.872 681.099 prih. od izdaje certifikatov RECS 13.209 5.000 prih. od povračil potnih stroškov – Evropska komisija 2.648 1.545 prih. od povračil potnih stroškov - ACER 2.299 2.665

o Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na trgu: -

-

Skupaj 2.822.224 2.816.655

Prihodki iz naslova izvajanja javne službe skladno z ustanovitvenim aktom pomenijo sredstva za delo agencije, izhajajo pa v pretežni meri iz deleža cene za uporabo




Stran 59

elektroenergetskih omrežij in iz deleža cene za uporabo omrežij zemeljskega plina. Prihodkov od prodaje proizvodov in storitev na trgu v letu 2013 agencija ni imela.

5.3.3.2 Finančni prihodki

Finančne prihodke v skupni vrednosti 553 evrov sestavljajo prihodki od obresti od

sredstev na vpogled (373 evrov) in drugi finančni prihodki (180 evrov).

5.3.3.3 Prevrednotovalni poslovni prihodki

Od prevrednotovalnih poslovnih prihodkov v skupni vrednosti 736 evrov je 341 evrov prihodkov od prodaje službenega osebnega avtomobila in 395 evrov iz naslova

odpisov obveznosti iz prejšnjih let.

5.3.3.4 Poslovni odhodki

Poslovne odhodke v skupni vrednosti 2.798.237 evrov sestavljajo:

V evrih

Od izvajanja javne službe

Od prodaje storitev na trgu

2013 skupaj

2012 skupaj

Stroški materiala 95.986 - 95.986 98.883 Stroški storitev 591.427 - 591.427 775.658 Stroški dela 1.774.992 - 1.774.992 1.719.036 Stroški amortizacije 307.233 - 307.233 305.046 Drugi stroški 28.599 - 28.599 27.356

Skupaj 2.798.237 - 2.798.237 2.925.979

Poslovni odhodki leta 2013 po pomembnejših skupinah v primerjavi s predhodnim

letom:

o Stroški materiala V evrih

2013 2012

Stroški pisarniškega materiala 11.199 16.632 Stroški strokovne literature 29.936 25.867 Stroški goriv in maziv za prevozna sredstva 19.702 19.619

Stroški električne energije 13.170 11.953 Stroški ogrevanja 6.721 7.303

Nadomestni deli za vozila 9.277 9.322 Ostali stroški materiala 5.981 8.187

Skupaj 95.986 98.883

o Stroški storitev V evrih

2013 2012

Storitve čiščenja 23.973 23.760 Storitve varovanja zgradb in prostorov 8.878 8.579 Založniške in tiskarske storitve 18.953 19.277

Oglaševalske storitve 2.501 8.899 Računovodske, revizorske in svetovalne storitve 178.559 319.089

Računalniške storitve 21.064 - Reprezentanca 4.522 3.808 Stroški telefona in elektronske pošte 27.370 32.758




Stran 60

Poštnina in kurirske storitve 10.514 14.769 Vzdrževanje, registracija, zavarovanje vozil, najem vozil 26.929 24.685

Dnevnice za službena potovanja 8.867 10.432 Hotelske in restavracijske storitve 20.140 20.945 Prevozni stroški službenih potovanj 30.056 27.723

Vzdrževanje in zavarovanje poslovnih objektov in opreme 65.292 123.684 Najemnine, zakupnine, licenčnine 8.617 11.194

Sejnine članov sveta agencije 4.809 4.860 Stroški dela preko študentskih servisov 12.728 11.505 Stroški strokovnih izobraževanj, konferenc, simpozijev 51.485 45.748

Ostali stroški storitev 66.170 63.943

Skupaj 591.427 775.658

Med stroški storitev imajo največjo vrednost (178.559 evrov) stroški računovodskih, revizorskih in svetovalnih storitev zunanjih izvajalcev:

Pravno svetovanje v zvezi z vsebino in postopkom sprejemanja sprememb in dopolnitev EZ ter priprava osnutka besedila novega EZ-1 (38.232

evrov); Pravno, računovodsko in davčno svetovanje v odprtih zadevah (31.261

evrov);

Izdelava strokovne naloge Zagotavljanje sistemskih storitev za potrebe ELES v okviru novih pogojev, oblikovanih v Omrežnih pravilih (24.156

evrov); Izdelava analize kazalnikov in podatkovnega modela za nadzor trga z

električno energijo (23.730 evrov);

Izdelava metodologije za oceno vrednosti SN in NN opreme ter poročilo analize vrednosti SN in NN opreme (17.420 evrov);

Izdelava poročila o doseganju nacionalnih okvirnih ciljev na področju OVE in SPTE (13.050 evrov);

Priprava strokovnega gradiva za vzpostavitev virtualne trgovalne točke z zemeljskim plinom (6960 evrov);

Raziskava organizacijske kulture / organizacijske klime (5800 evrov);

Svetovanje pri pripravi popravljalnih ukrepov agencije na področju določanja obračunavanja omrežnine (7200 evrov);

Revizija računovodskih izkazov in letnega poročila za leto 2013 (7334 evrov) in

Notranja revizija – pregled postopkov izvajanja javnega naročanja v letu

2013 (3416 evrov).

o Stroški dela V evrih

2013 2012

Bruto plače in nadomestila plač zaposlenih 1.447.635 1.402.617

Prispevki na bruto plače za socialno varnost zaposlenih 242.925 245.732 Regres, jubilejne nagrade 29.046 7.866

Stroški prehrane med delom 32.663 33.273 Stroški prevoza na delo in z dela 22.723 29.548

Skupaj 1.774.992 1.719.036

Pri stroških dela v letu 2013 v primerjavi s predhodnim letom vrednostno odstopajo

bruto plače in nadomestila plač zaposlenih ter stroški regresa. Kljub doslednemu upoštevanju interventne zakonodaje so višji stroški izkazani zaradi tega, ker je




Stran 61

agencija v letu 2013 že v celoti izvedla izplačilo odprave tretje četrtine plačnih nesorazmerij v osnovnih plačah za obdobje od oktobra 2010 do maja 2012 (bruto

67.985 evrov, prispevki 10.941 evrov) in poračun neizplačanega regresa za letni dopust za leto 2012 (bruto 23.042 evrov).

o Stroški amortizacije V evrih

2013 2012

Amortizacija neopredmetenih sredstev 132.951 130.635

Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev 168.837 168.714 Amortizacija drobnega inventarja 5.445 5.697

Skupaj 307.233 305.046

Od skupno obračunane amortizacije 307.233 evrov, je bilo v letu 2013 za nove

investicije porabljenih 296.138 evrov. Neporabljena amortizacija tekočega leta v vrednosti 11.095 evrov, skupaj z neporabljeno amortizacijo iz preteklih let v vrednosti 725.554 evrov, povečuje obveznosti za neopredmetena sredstva in

opredmetena osnovna sredstva.

o Drugi stroški V evrih

2013 2012

Članarine 27.476 25.902 Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča 923 898

Drugi stroški 200 556

Skupaj 28.599 27.356

5.3.3.5 Finančni odhodki

Finančne odhodke v skupni vrednosti 9420 evrov sestavljajo odhodki za zamudne obresti (9414 evrov), od katerih se 9412 evrov nanaša na poračun regresa in

odprave plačnih nesorazmerij, ter drugi finančni odhodki – zaokroževanja (6 evrov).

5.3.3.6 Prevrednotovalni poslovni odhodki

Prevrednotovalni poslovni odhodki v vrednosti 15.218 evrov so odhodki, nastali ob prodaji službenih osebnih avtomobilov in ob odpisu neopredmetenih sredstev ter

opreme pri letni inventuri.

5.3.3.7 Presežek prihodkov

Presežek prihodkov nad odhodki, ustvarjen v letu 2013, znaša 638 evrov. Njegovo strukturo prikazuje naslednja preglednica:

V evrih

Za izvajanje javne službe

Od prodaje storitev na

trgu

2013 skupaj

2012 skupaj

Razlika med prih. in odh. poslovanja 23.987 - 23.987 -109.324 Razlika med finančnimi prih. in odh. -8.867 - -8.867 1.494 Razlika med drugimi prih. in odh. - - - 1.744 Razlika med prevredn. prih. in odh. -14.482 - -14.482 -585

Presežek prihodkov nad odhodki 638 - 638 -

Presežek odhodkov nad prihodki - - - -106.671




Stran 62

6 REVIZORJEVO POROČILO Skladno s 30. členom Sklepa o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije za

energijo (Uradni list RS, št. 63/04, 95/04 in 63/13) mora letno poročilo agencije pregledati pooblaščeni revizor; njegovo mnenje agencija priloži letnemu poročilu. Računovodske izkaze in letno poročilo agencije za leto 2013 je pregledala revizijska

družba Revidicom d.o.o. in o njih izrazila naslednje mnenje:




Stran 63

Documents

Letno poročilo AGEN-RS 2010vrs-3.vlada.si/.../$FILE/_LetnoPorocilo2013.pdf · 2014-04-18 · dr. Boštjan Končar, Institut Jožef Stefan, član, Jasna Avbelj Hamzič, Ministrstvo