LETNIK XXIII, SEPTEMBEROKTOBER 2015 910 Mir ...2015/09/10 · pričevanje pa je v rubriki Marijini obroki. To pa niso le besede, to je ljubezen v dejanjih, ljubezen, ki vidi stisko

LETNIK XXIII, SEPTEMBEROKTOBER 2015

OOddmmeevv MMeeddžžuuggoorrjjaa

MMiirr910

25. oktober 1984: "Dragi otroci! Molite v tem mesecu! Bog mi je dopustil, davam vsak dan z milostmi pomagam, da se branite pred zlom. To je moj mesecin vam ga želim dati. Vi samo molite in Bog vam bo dal milosti, za katereprosite. Jaz pa vam bom pri tem pomagala. Hvala vam, ker ste se odzvalimojemu klicu."

22 OOddmmeevv MMeeddžžuuggoorrjjaa

Spoštovane bralke, spoštovani bralci!Z Vašim sodelovanjem smo pripravili tudi to številko revije. Dobili smoobsežen intervju z gospodom Maksom Kozjekom, ki ga bomo zaradizanimivosti objavili v celoti (v treh zaporednih številkah). UdeleženciMladifesta ste nam s svojimi prispevki pričarali nekaj festivalskega navdušenja,drugi romarji pa ste zapisali svoje vtise, spoznanja, korake na potispreobračanja.Vse to so PRIČEVANJA in prav je, da dosežejo čim več ljudi. Posebnopričevanje pa je v rubriki Marijini obroki. To pa niso le besede, to je ljubezen vdejanjih, ljubezen, ki vidi stisko bližnjega in nanjo reagira. Ker so potrebevelike, smo vsi skupaj povabljeni, da se po svojih močeh pridružimo.V jesenskih dneh rože po vrtovih postopoma izgubljajo svojo lepoto. Vsedrugače je z rožami, ki jih v mesecu oktobru pletemo skupaj z Marijo v molitvirožnega venca. To so najlepši šopki za našo nebeško Mamo, to so rože, kinašemu minljivemu zemeljskemu življenju odpirajo obzorja večnosti. Odločimose, da bomo upoštevali Marijine želje ter z molitvijo v srcu stopali skozi čas inprostor, v katerega smo postavljeni!

SPOROČILA Kraljice miru 4RAZMIŠLJANJE ob sporočilu 25. vmesecu 6MOLITEV:Rad bi te videl 8INTERVJU:Z Maksom Kozjekom o Medžugorju 10PRIČEVANJE:Od Marije z Marijo po Mariji k Marij 17PRIPOROČAMOS. Barbarić, Če hočete, sprejmite rožnivenec 20KOTIČEK MLADIHRožni venec in palica 22Je Bog ali ni Boga? 24Družinsko drevo 26PRAZNIK V MEDŽUGORJIRojstvo Janeza Krstnika (24. 6.) 28

S S. BARBARIĆEM V MARIJINIŠOLINevera 32VIDCI GOVORIJOIvan Dragičević: Marija – mati upanja 35MARIJA – VRH STAROZAVEZNIHŽENA 36RAZMIŠLJANJE ob sporočilu 2. vmesecu 40POROMALI SMORomanje – milostno doživetje 43ROMANJA 44MARIJINI OBROKI – Mary's meals 45Vabila in obvestilaInformacije o reviji 47

Septemberoktober 2015 3

IZ VSEBINE REVIJE

4 Odmev Medžugorja

Sporočilo Kraljice mirupo vidkinji Mirjani Dragičević Soldo

2. avgusta 2015

"Dragi otroci, jaz, kot Mati, ki ljubi svoje otroke, vidim,koliko je težek čas, ki ga živite. Vidim vaše trpljenje, vendar

vi morate vedeti, da niste sami. Moj Sin je z vami. On jepovsod. Neviden je, a ga morete videti, če ga živite. On jesvetloba, ki vam obseva dušo in daje mir. On je Cerkev, kijo morate ljubiti in vedno moliti in se boriti zanjo, toda ne

samo z besedami, temveč z deli ljubezni. Otroci moji,ravnajte tako, da bodo vsi spoznali mojega Sina, ravnajtetako, da bo ljubljen, ker je resnica v mojem Sinu, rojenem

od Boga – Božjem Sinu.Ne izgubljajte časa z odvečnimrazmišljanjem; oddaljili se boste od resnice. S preprostim

srcem sprejmite Njegovo besedo in jo živite. Če živiteNjegovo besedo, boste molili. Če živite Njegovo besedo,

boste ljubili z usmiljeno ljubeznijo, ljubili boste eni druge.Bolj ko boste ljubili, dlje od smrti boste. Za tiste, ki bodo

živeli besedo mojega Sina in ki bodo ljubili, bo smrt postalaživljenje. Hvala vam.

Molite, da bi mogli videti mojega Sina v svojih pastirjih.Molite, da bi ga mogli objeti v njih."

Sporočilo Kraljice mirupo vidkinji Mariji Pavlović Lunetti

25. avgusta 2015

"Dragi otroci! Tudi danes vas kličem, da bi bili molitev.Naj vam bo molitev kot krila za srečanje z Bogom. Svet

je v trenutku preizkušnje, ker je pozabil in zapustilBoga. Zato bodite vi, otročiči, tisti, ki iščejo in ljubijoBoga nad vse. Jaz sem z vami in vas vodim k svojemu

Sinu, toda vi morate reči svoj DA v svobodi Božjih otrok.Posredujem za vas in vas ljubim, otročiči, z brezmejno

ljubeznijo.Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu."

Sporočilo Kraljice mirupo vidkinji Mirjani Dragičević Soldo

2. septembra 2015

"Dragi otroci, dragi moji apostoli ljubezni, moji nosilciresnice, zopet vas kličem in zbiram okoli sebe, da bi mipomagali, da bi pomagali vsem mojim otrokom, žejnim

ljubezni in resnice – žejnim mojega Sina. Jaz sem milost,poslana od nebeškega Očeta, da bi vam pomagala živetibesedo mojega Sina. Ljubite drug drugega. Živela sem

vaše zemeljsko življenje. Vem, da ni vedno lahko, toda čeboste ljubili drug drugega, molili s srcem, boste dosegli

duhovne višine in odprla se vam bo pot v raj. Tu vasčakam jaz, vaša Mati, ker jaz sem tu. Bodite zvestimojemu Sinu in učite druge zvestobe. Z vami sem,

pomagala vam bom. Učila vas bom vere, da jo boste znalina pravi način prenesti drugim. Učila vas bom resnice, da

boste znali razlikovati. Učila vas bom ljubezni, da bostespoznali, kaj je prava ljubezen. Otroci moji, moj Sin bo

storil, da bo govoril preko vaših besed in vaših del. Hvalavam."

Sporočilo Kraljice mirupo vidkinji Mariji Pavlović Lunetti

25. septembra 2015

"Dragi otroci! Tudi danes prosim Svetega Duha, danapolni vaša srca z močno vero. Molitev in vera bostanapolnili vaše srce z ljubeznijo in veseljem in vi bosteznamenje za tiste, ki so daleč od Boga. Spodbujajte,

otročiči, drug drugega k molitvi s srcem, da bi molitevizpolnila vaše življenje, in vi boste z vsakim dnem,

otročiči, predvsem pričevalci služenja Bogu v čaščenju inbližnjemu v potrebi. Jaz sem z vami in posredujem za vse

vas.Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu. "


6 Odmev Medžugorja

RAZMIŠLJANJE OB MARIJINEM SPOROČILU PO VIDKINJIMARIJI PAVLOVIĆ LUNETTI

Medžugorje, 25. avgusta 2015

TRENUTEKPREIZKUŠNJE SVETA

Marija nas kliče k Bogu. Takšen klicje tudi vsakokratno njeno sporočilo,ki nam ga daje v Medžugorju. Kakormnogokrat, nas tudi zdaj vabi kmolitvi. Ne reče samo, naj molimo,ampak naj se tudi spreminjamo vmolitev, saj Marija želi: »da bi bilimolitev«. Molitev je tista zanesljivapot, ki nas vodi in dviga k Bogu.»Naj vam bo molitev kot krila zasrečanje z Bogom,« nas vabi Marija.Podoba kril je čudovito simboličnain nam govori, kam naj se dvigamo –k Bogu. Kakor se ptica v letu dviga

pod nebo, tako se človek na krilihmolitve dviga k Bogu. Tam se zavsakega molivca zgodi srečanje zBogom. Ko molitev dobi krila, nasdvigne iz moreče vsakdanjosti in nadskrbi, ki nas težijo in pritiskajo ktlom ter nam onemogočajo srečanje zBogom. Napetost med zemeljskimiin nebeškimi stvari je prisotna vživljenju vsakega izmed nas. Samosvetniki in resnično Bogu predaneduše so bili sposobni, da so sedvigovali od zemeljskega knebeškemu. To jim je uspelo samo

tako, da si niso dovolili, da bi jihmisel na zemeljsko odvrnila od mislina Boga. Če se želimo v molitviresnično srečati z Bogom, moramo itipo njihovih stopinjah.»Svet je v trenutku preizkušnje, kerje pozabil in zapustil Boga.« Tapreprosti stavek lahko postavimo vsredišče tokratnega Marijinegasporočila. Kaže nam vso resničnostčasa, v katerem živimo. Še več, taMarijin stavek je edini in resničniodgovor na vse, kar se v tem trenutkudogaja po svetu. Vso krutost,terorizem, vojne in preganjanjekristjanov lahko gledamo in moramogledati v luči tega stavka. Vsak dan,ko beremo časopise, poslušamo radioali gledamo televizijo, vsi ti dogodkisveta dobesedno »butajo« v nas. Obtem se sprašujemo, kako je splohmogoče, da se danes kaj takegadogaja. Pa je, žal, mogoče in zžalostjo lahko ugotavljamo, da je tokruta resničnost našega sveta. Tostanje Marija imenuje »trenutekpreizkušnje«. Ko slišimo za pobijanjekristjanov, ko gledamo porušenecerkve, pregnane vernike, sipostavljamo tisto večno vprašanje –zakaj? In ta zakaj se spreminja v našečloveško »modrovanje«: zakaj Bog todopušča, zakaj Bog ne pomaga, zakajmorajo nedolžni najbolj trpeti?Veliko takšnih in podobnih vprašanjebo ostalo brez odgovora. Marija panam daje samo en odgovor: »ker je(svet) pozabil in zapustil Boga.«

Človek in človeštvo, ki zapusti inpozabi na Boga, je zmožnonajvečjega nasilja, terorizma in vojn.Bog dopušča to preizkušnjo, da bi sečloveštvo vendarle spet vrnilo kNjemu. Ti nedolžni ljudje, ki trpijo,pa so kakor spravna žrtev za Boga inves svet. So tisti, ki so dejanskonajtesneje združeni s Kristusom nakrižu, ki je kot nedolžen tudi trpel zagrešnike. Svet tega ne bo sposobennikoli razumeti, razen v luči vere.In kje je tukaj naše mesto in kaj lahkomi storimo? Marija nam pravi in nasvabi: »Zato bodite vi, otročiči, tisti, kiiščejo in ljubijo Boga nad vse.« Če jesvet zapustil Boga, ga moramo pravmi ponovno iskati; če svet ne ljubiBoga, ga moramo mi toliko boljljubiti. To moramo storiti v imenuvseh tistih, ki tega ne morejo alinočejo narediti. Z nami je Marija, kinas vodi k svojemu Sinu, kot nampravi njeno sporočilo. Ona želi, da vsvobodi Božjih otrok rečemo svoj»Da!«

p. Benedikt


RRAADD BBII TTEE VVIIDDEELL

GGoossppoodd JJeezzuuss,, rraadd bbii ttee vviiddeell iinn ssppoozznnaall,,kkaakkoo ssii vv ssvvoojjii nneebbeešškkii sskkrriivvnnoossttii,,rraadd bbii vvssee ddoo kkrraajjaa zzaaččuuttiill ttvvoojjoo bblliižžiinnoo,,kkaajjttii kkoo ddoožžiivvlljjaamm zzaavvrraaččnnjjee rreessnniiccee iinn lljjuubbeezznnii,,ssee sspprraaššuujjeemm,, kkaajj jjee sspplloohh eevvaannggeelliijj iinn nnoovviiccaa oo ooddrreeššeennjjuu..

TTuuddii ddrruuggii mmee sspprraaššuujjeejjoo,,kkaakkoo nnaajj ttee iiššččeejjoo,, kkoo jjee ttoolliikkoo kkrriivviicc iinn nnaassiilljjaa,,kkaakkoo vveerroovvaattii vvaattee,, kkoo ssii nnaa bboollnniišškkii ppoosstteelljjii aallii vv zzaappoorruu,,kkoo ssoo lljjuuddjjee bbrreezz ddeellaa aallii jjiihh iizzkkoorriiššččaajjoo..OOttrrooccii bbii ttee rraaddii vviiddeellii,, ppaa nnii nniikkooggaarr,,kkii bbii jjiimm sspprreeggoovvoorriill oo tteebbii ……RRaaddii bbii ttee vviiddeellii lljjuuddjjee,, kkii ssoo ččrrnnoogglleeddii,, oossaammlljjeennii,, zzaappuuššččeennii,,ttiissttii,, kkii nnee zznnaajjoo vveečč sspprreejjeettii ssaammiihh sseebbee ……

JJeezzuuss,, ttii ssee nnee uummiikkaašš pprreedd nnoobbeenniimm vvpprraaššaannjjeemm,,ppoosslluuššaašš kklliiccee mmnnooggiihh iinn jjiimm ooddggoovvaarrjjaašš,,ddaa vviiddeettii ppoommeennii vveerroovvaattiiiinn ddaa jjee kkrraajj,, kkjjeerr ttee jjee mmooggooččee vviiddeettii,, ttvvoojj kkrriižž..NNaa ttaa ddrroogg ssii ppoovvzzddiiggnnjjeenn vv ssvvoojjii bboolleeččiinniiiinn nnee ssoovvrraažžiišš,, nnee bbeežžiišš,, aammppaakk ooddppuuššččaašš,, oozzddrraavvlljjaašš,,vveess ssvveett ssee zznnoovvaa rroojjeevvaa ppoodd ttvvoojjiimm kkrriižžeemm ……KKrriižž jjee lljjuubbeezzeenn,, kkii jjee mmooččnneejjššaa oodd hhuuddoobbiijjee..

GGoossppoodd,, ttii pprriinnaaššaašš ssvvoojj ddaarr ttjjaa,, kkjjeerr zzaavvrraaččaajjoo rreessnniiccoo,,kkjjeerr jjee ttaa rraazzvvrreeddnnootteennaa iinn iizzddaannaa sskkuuppaajj zz lljjuubbeezznniijjoo,,ttjjaa,, kkjjeerr ssoo ttaakkoo ssvvoobbooddnnii,, ddaa nnee zznnaajjoo vveečč žžiivveettii..BBoogg jjee uummoollkknniill,, nnii ggaa vveečč nnaa ssvveettuuiinn kkrriižž jjee ppoovveeččaannaa ppooddoobbaa tteeggaa ppoolloommaa..AA kkrriižž jjee ttuuddii pprreehhoodd iinn rreeššiillnnaa bbiillkkaa,,kkaajjttii ttii nniissii žžeelleell

8 Odmev Medžugorja

rreeššiittii sseebbee iinn zzbbeežžaattii oodd mmuukk,,aammppaakk oossvvoobbooddiittii vvssee nnaass,, kkii ddeellaammoo zzlloo..SSpprreejjeell ssii kkrriivviiččnnoo oobbssooddbboo iinn ttrrppeell hhuuddoobbiijjoo,,ddaa bbii ooddrreeššiill ttiissttee,, kkii ssoo ttee kkrriižžaallii,, iinn zz nnjjiimmiivvssee ččlloovveeššttvvoo,, kkii ssee jjee ppoossttaavviilloo pprroottii tteebbii..TTvvoojjaa lljjuubbeezzeenn jjee vveelliikkaa iinn zzmmaaggoovviittaa,,zzaattoo jjee kkrriižž pprreessttooll mmiilloossttii zzaa vvssee ččaassee iinn rrooddoovvee,,zz nnjjiimm bboošš kkrraalljjeevvaall vv ssvvoojjii nneezzlloommlljjiivvii lljjuubbeezznnii..

ZZddaajj mmee vvaabbiišš,, ddaa ttii sslleeddiimm ppoo ppoottii ddaarroovvaannjjaa iinnžžrrttvvee,,ččeepprraavv mmee jjee ssttrraahh bboolleeččiinnee iinn iizzllooččeennoossttii ooddddrruuggiihh..TTii ssee nniissii oozziirraall nnaazzaajj iinn bbeežžaall ddrruuggaamm,,nnee gglleeddee nnaa oossttaallee ssii oossttaall ttaamm,, kkjjeerr ssii mmoorraall bbiittii..ZZaattoo žžeelliišš bbiittii ttuuddii pprrii mmoojjiihh nnaappoorriihh iinnuummiirraannjjuu,,ddaa nnee bbii sslleeddiill sseebbiiččnneemmuu jjaazzuu iinn sslleeppiimmiilluuzziijjaamm,,aammppaakk ppoossttaall kkoott ppššeenniiččnnoo zzrrnnoo,, kkii jjee vvrržžeennoo vvzzeemmlljjoo,, ddaa bbii ppooggnnaalloo nnoovvoo bbiillkkoo iinn kkllaass vvbblliižžnnjjii ppoommllaaddii lljjuubbeezznnii..

Primož Krečič


10 Odmev Medžugorja

Legendarni medžugorski romarMaks Kozjek že 32 let župnikuje naZasavski Sveti gori pri Litiji. Prihajaiz bližine Horjula. Rojen je bil kotosmi otrok, ki je zgodaj izgubilmater. Zato je Marija postala inostala njegova dobra nebeškaMamica, kot rad pove. Medžugorjeje obiskal neštetokrat in tja popeljalpreštevilne Slovence. Iz hvaležnostinjemu in Bogu zanj sem se nekaj dnipred letošnjim praznikomMarijinega vnebovzetja v zgodnjemjutru podal na Zasavskoposavskohribovje. Prispel sem ravno, ko so semogočno oglasili jutranji zvonovi inna vse strani daleč čez hribovje vabilik jutranji molitvi. S to je najprejzačel tudi gospod Maks. Potem pa jenastal tale pogovor.

Gospod Maks, kam vse seže oko zZasavske Svete gore?Od avstrijske do zasavske meje, protizahodu se vidijo Nanos, Snežnik,Julijci, Triglav, od Karavank se vidisamo Storžič, potem Kamniške planine,proti Štajerski pa se vidita Rogla naPohorju, Uršlja gora nad SlovenjGradcem …Nahajava se v vaši župnijski cerkvi,ki že stoletja kraljuje na tej skaliZasavske Svete gore, posvečena pa jerojstvu Device Marije. Verjetno jeena redkejših cerkva daleč naokoli,ki je posvečena Marijinemu rojstvu?Ne, teh cerkva je veliko.Od kdaj pa stoji vaša cerkev?Začetki segajo v 12. stoletje, potem paje nikoli niso popolnoma porušili,ampak so jo samo širili levo in desno.Prezbiterij je bil pozidan 1472. leta,

INTERVJU

Z MAKSOM KOZJEKOM O MEDŽUGORJU

severna kapela 1704., za južno pa nipodatkov. Zadnji del, kjer je kor, je bildozidan 1857. leta.Vemo, da o tej cerkvi veste zeloveliko, vendar bi se osredotočili nadrugo temo. Med Slovenci ste znankot duhovnik, ki je v Medžugorjespremljal že zelo veliko romarjev. Vsvojih zapisih ste že ob 16. obletnicidogodkov v Medžugorju, kamor steprvič romali že v prvem letuMarijinih prikazovanj, leta 1981,zapisali, da je 1984. leta Marijapraznovala 2000 jubilej svojegarojstva, kar pomeni, da bi letos, leta2015, bil 2031. jubilej njenegarojstva?Da. Torej takrat je Marija to samapovedala vidkinji Jeleni, saj sta polegšestih vidcev v Medžugorju bili še dvedekleti, ki Marije sicer nista videli, stapa bili deležni notranjega videnja,notranjega govora, kar pomeni, da stajo notranje slišali. Ena od njiju je bilaJelena Vasilj, kateri je Marija topovedala.

Odkrila pa ji je tudi resnični datumsvojega rojstnega dne, ki ni 8.septembra na malo mašo, kot gapraznuje Cerkev, ampak 5. avgusta?Da. Marija je povedala, da je rojena 5.avgusta. 8. september, ko Cerkevpraznuje njen rojstni dan, pa je samoobletnica posvetitve cerkve Marijinegarojstva v Jeruzalemu. Natančnegapodatka o tem, kdaj je bila Marijarojena, pa doslej ni bilo.Tukaj na Zasavski Sveti gori ste vtem času Marijinih prikazovanj vMedžugorju tudi sami urediliposebno kapelo, posvečeno Kraljicimiru?Da, mislim, da je bila celo prva nasvetu, ki je posvečena medžugorskiKraljici miru.Ko so za to izvedeli Italijani v Vicenzi,je neki fant takoj prišel pogledat, če jeto res, in čez en mesec se je vrnil inprinesel v dar milijon lir. S temdenarjem smo na severni strani kapelenaredili bakreno streho.Poznamo vas kot enega najbolj


gorečih romarjev v Medžugorje.Sami vidite medžugorske dogodkezapisane oz. napovedane že v Svetempismu. Kje so po vašem nakazanidogodki v Medžugorju v Knjigi vsehknjig?To je zapisano proti koncu 11. in v 12.poglavju Razodetja apostola Janeza,kjer piše:„In odprlo se je Božje svetišče vnebesih in videla se je skrinjaGospodove zaveze /…/ Na nebu se jeprikazalo veliko znamenje: ženaobdana s soncem, pod njenimi nogamimesec in na njeni glavi venec izdvanjstih zvezd. Bila je noseča in jevpila v porodnih bolečinah in mukah.In še drugo znamenje se je prikazalo:bil je velik ognjenordeč zmaj, ki je imelsedem glav in deset rogov in na svojihglavah sedem kron. Njegov rep jepotegnil za seboj tretjino nebesnihzvezd in jih vrgel na zemljo. Zmaj se jeustopil pred ženo, da bi požrl njenodete, ko bi porodila. Rodila je moškodete, ki naj bi paslo vse narode zželezno palico. In vzeto je bilo njenodete k Bogu in njegovemu prestolu.Žena pa je ubežala v puščavo, kjer imaprostor, ki ji ga je Bog pripravil.“Strokovnjaki pravijo, da to pomeni, daje Marija zbežala v puščavo človeškihsrc.Kaj pa simbolično povedo te besede oMedžugorju?Torej, mi romarji smo nekoč vMedžugorju videli skrinjo zaveze. To jebilo pred približno šestimi leti, ko smo

ob treh popoldne stali zadaj zažupnijsko cerkvijo. Močno je sijalosonce, na Križevcu pa je izginilpodstavek križa. In na tistem mestu seje prikazala skrinja zaveze. Bila je vsav zlatu. Bila je približno meter dolga,pol metra visoka in pol metra široka.Lesketala se je v soncu. Na njej staklečala dva angela, ki sta bila visokamorda pol metra, gledano od kolen doglave in ta angela sta, za razliko odtistih iz Svetega pisma, bila živa.Mojzes je angela izdelal iz čistegazlata, ta dva, ki smo ju videli mi, pa stase priklanjala drug proti drugemu. Nedirektno, da ne bi trčila skupaj. Ampakmalo po strani, eden proti drugemu. Tosmo gledali kakšnih deset minut.24. in 25. junija 1981 se je DevicaMarija prvič prikazala otrokom vMedžugorju. Kdaj ste vi izvedeli zate dogodke in kdaj prvič odpotovalitja?Za to sem izvedel v začetku avgustaistega leta. Moj prijatelj JanezKompare, duhovnik, je potoval v Splitk svoji sestri na štirinajstdnevni obisk.Ko se je na letališču sešel s sestro, sobile njene prve besede: „Janez, a veš,kaj se tukaj dogaja? Marija seprikazuje! “Rekel je, da so se povsod,tudi po vseh lokalih, ljudje pogovarjalile o tem. Drugi dan so sedli v avto in seodpeljali v Medžugorje. Rekel je, da ješla na Crnico procesija ljudi, ki je bilavideti kot mravlje, in vsak je v rokidržal rožni venec. „Že to je nekaj pomenilo,” je rekel, „tudi če bi



prikazovanj ne bilo. Ker pa je počasopisju tedaj pisalo, koliko škodedelajo romarji po tamkajšnjih njivah, jekomentiral, da je to nemogoče, saj jepovsod samo kamenje.Kako ste pa vi prvič romali?Potoval sem s prvim slovenskimavtobusom, ki ga je vodila že pokojnaučiteljica Zofka Rakuša.Na njem smo bili tudi trije duhovniki –p. Klemen, frančiškan, župnik od Sv.Tomaža pri Ormožu in jaz. Potovalismo ponoči. Zjutraj smo se ustavili vMostarju v frančiškanski cerkvi, kjersmo v tamkajšnji učilnici imelislovensko mašo, in potem nadaljevalipot v hotel v Ljubuškem na počitek; vMedžugorje smo krenili šele popoldan.

Takrat je policija vse, ki so prihajali tja,lovila, zato smo se morali zaustavitivsaj kilometer pred cerkvijo; naprejnismo smeli, ker je bilo zastraženo. Kerpa drugi dan šoferji niso hoteli peljati vMedžugorje, smo se tja odpeljali staksiji. In to že ob petih zjutraj.Duhovniki smo tam somaševali inpozno popoldan smo krenili nazaj protiLjubljani. Tako nismo mogli obiskati neCrnice in ne Križevca, saj je bilo vsezastraženo.Vi ste vodili veliko vlakov iz Slovenijedo Mostarja in do danes tudi zeloveliko avtobusov. Večkrat na letoorganizirate romanja v Medžugorje.Da, najbolj zanimivo, čudovito je bilopetnajst posebnih vlakov zaMedžugorje. Nekoč sta v enem tednušla celo dva, saj prvi ni mogel sprejetivseh potnikov. Potem so se Štajerci odnas ločili, ker so ob povratku moraličakati v Zidanem Mostu po dve uri, daso se lahko peljali naprej proti domu.Zato so organizirali nekaj svojih vlakoviz Maribora. Naš prvi vlak je bilnajvečji. Na njem je bilo 774 romarjevin zelo ganljivo je bilo poslušati naljubljanski železniški postaji, ko so pozvočniku vsakih pet minut povedali, dastoji poseben vlak za Medžugorje na 5.tiru.Samo za prvega so povedali, da peljeproti Mostarju, za vse ostale pa je bilojasno, da peljejo za Medžugorje. Takratje kapucin p. Stanko iz Škofje Loke navlaku dejal, da naj gre spovedovat naposebni vlak, kdor ne verjame v

Medžugorje, pa bo razumel, kaj se tamdogaja.Če neki romarski kraj obiščemoenkrat, dvakrat, trikrat, se nam zdito dovolj. Kaj vas tako zelonagovarja, da ne popustite in da žeod leta 1981 ves čas enako gorečeorganizirate romanja in tja vsakoleto spremljate množico ljudi?Veste, nikjer drugje človek ne občutiMarijine navzočnosti tako živo kot vMedjugorju …nikjer drugje … takšnesreče. To je preprosto čudovito. Ko semobhajal 25letnico mašništva in semtam maševal, sem duhovno čutil, da jeokoli mene polno duhovnih bitij.Prepričan sem, da so bili angeli, ki sodali nepopisno doživetje, občutje. Če siv množici, te ljudje od vseh stranistiskajo, tam pa sem občutil ravnonasprotno. Čutil sem takšno lahkoto, dase tega ne da opisati.Kaj ste doživljali v tistih prvih dneh,ko ste se prvič povzpeli na Crnico inna Križevac?

Takrat v Medžugorju ni bilo nobenerestavracije, ne gostilne, daleč stran odcerkve so bili en bife in dve malitrgovini. Pa nismo ničesar pogrešali.Vsake pol ure je po Medžugorju krožilpolicijski avtomobil. Miličniki so šli naCrnico in pobirali osebne izkaznice.Nas so zaustavili, ko smo 1. maja 1983šli s Križevca, in nam pobrali osebneizkaznice; ker sem na Križevcu ljudifotografiral s polaroidno kamero, so jimpolicisti pobrali tudi te fotografije,prinešene z vrha Križevca za spomin.Ker pa so mene hoteli odpeljati v Čitlukna zaslišanje, so se romarji enoglasnouprli z besedami: „Ne damo ga! Kamorbo šel on, bomo šli tudi mi.” Miličnikje dejal: „Potem pa vsi!“ Cel avtobus seje tako odpeljal v Čitluk, s šoferjem pasva morala na zaslišanje. Vse druge sole vpisali v posebno romarsko knjigo.Na zaslišanju sva morala odgovarjati naobičajna vprašanja: od kot ste, čigaviste, kje ste izvedeli za Medžugorje,zakaj ste šli na hrib? Dejal sem, da



zato, ker se zgoraj prikazuje Marija inker se včasih vrti križ. Pa je dejal:„Vemo mi za to.“ Ko sem šel zzaslišanja, so vrnili osebne, fotografijpa ne. Prosil sem, naj nam vrnejo tudifotografije ali pa nam naj dajo potrdilo,da so nam jih odvzeli. Na te besede sofotografije vrnili. Zgodaj popoldne smose nato začeli vračati proti Sloveniji.Ste eden redkih duhovnikov, ki jeDevico Marijo videl ob njenemprikazovanju v Medžugorju …Marijo sem na daljavo videl večkrat.Gledal sem jo od župnijske cerkve naKriževac. Bila je visoka kakšnih 20 cm,snežno bela. Vedno nam je pomahala zrokami v pozdrav, mi pa smo poklekniliin molili. Bilo je 25. maja 1982, kosmo jo gledali ves čas molitve rožnegavenca. To je bilo enkratno. Tisto jutrose je Marija prikazala trikrat. Prvi soodšli iz hotela v Ljubuškem že ob petihzjutraj, jaz pa sem moral počakati, daso vsi oddali ključe. V Medžugorje semprišel šele ob pol osmih. Neka romarkaje skočila k meni, me objela in dejala:‘Kje si pa hodil, videli smo Marijo.’ Tomi ni bilo ravno všeč, saj bi jo tudi samrad videl. Rahlo je deževalo. Gledalismo na Križevac, križ se je svetil, kotda je srebrn. In v nekem trenutku se jekriž kot odtrgal s podstavka, se dvakratzavrtel in se potem začel absorbirati, daso od njega ostale le tanke črtice.Potem se je na tisti podstavek postavilasrebrno bela žena in mi smo jo gledali.Včasih sem imel s seboj romarje, ki sošli na pot samo zato, da bi videli

Marijo. Tako, malo cirkuško! In enkratsta bila z nami dva moška, ki sta že ob12.00 naročila taksi in se peljala vŽitomisliče na železniško postajo intam v gostilni čakala šest ur na odhodvlaka proti Ljubljani. Pet minut preddrugo uro popoldan pa je nekdo zavpil,da je prišla Marija. Stopili smo izcerkve in gledali na Križevac. Podlevim krakom križa je v zraku lebdelaMarija. Trikrat nam je pomahala zrokami v pozdrav, mi pa smo poklekniliin molili. Na voljo ni bilo velikotaksijev, začeli so voziti nazaj vŽitomisliče. Tista dva sta nasspraševala, če smo kaj videli. Ko smojima povedali, da smo videli Marijo,jima je bilo zelo žal in sta dejala, da stašla na romanje le zato, da bi jo videlatudi sama. Vsak, ki gre v Medžugorje leiz gole radovednosti, se bo nazaj vračalprazen, brez vsakih doživetij. Kdor paroma tja s srcem, ker želi povečatisvojo osebno vero, upanje in ljubezen,pa bo domov nesel polno dušo, kolikorbo zmogel nositi.„Vera pa je obstoj resničnosti, vkatere upamo, zagotovilo, uvidenjestvari, ki jih ne vidimo.“ Vi pa stevideli? Kaj to pomeni za vašo osebnovero?Rast. Nekaj čudovitega. To se ne dapovedati, treba je le doživeti. Eno odvidnih znamenj v Medžugorju so bilitudi ptiči. Mislim, da je od tega 11 let,ko smo bili zjutraj na Križevcu in je zjužne strani proti nam letela jatakormoranov. To so ptice roparice, ki

praznijo naše reke. Ena ptica na danpoje 8 kg rib. Letijo v obliki črke V, dalažje režejo zrak. Ko pa so priletele nadKriževac, so se začele nenadomamešati sem in tja in vreščale, kot da bihotele našo pozornost. In naenkrat sonaredile krasen Marijin monogram.Ogromen M čez celo goro, notri pa Ain tri ptice so bile še za črtico pri Aju.To smo gledali kakih 10 min. Ves časso kričale. Ali so slavile Marijo ali paso opozarjale nas, da naj gledamo.Spomnil sem se na tisto, kar je Jezusrekel: če boste vi molčali, bodo kamnispregovorili. To je bilo 8. ali 10.februarja, čisto točnega datuma se nespomnim.

Katera znamenja ste še videli nalastne oči?Na lastne oči smo videli še vrtenjesonca, o hostiji v soncu pa sopripovedovali drugi, jaz tega nisemvidel. Leta 2000 pa se je pri nekidružini s popolnoma slepim očetomzgodilo to, da je slepi ponoči začelklicati družino, naj gredo ven, ker sezunaj nekaj dogaja. Ko so prišli ven, sovideli domače ljudi, ki so na dvoriščuklečali in gledali na Križevac. NaKriževcu je bila močna svetloba in vnjej je bila Marija. Neki Nizozemec jeto snemal s kamero in samo na enemposnetku se je pokazala tudi Marija.Potem pa se je ta svetloba premaknilana Crnico, kjer je ostala do jutra.

(Se nadaljuje.)

Besedilo in fotografije:Klemen Krpan



PRIČEVANJE

OD MARIJE Z MARIJO PO MARIJI K MARIJI

Rada bi pričevala o brezmejni Božjimilosti in o tem, da zame, grešnico, zMarijo nobeno breme ni pretežko. Celonasprotno, večje ko je breme, večjomilost čutim.V zgodnjih jutranjih urah sem se podduhovnim vodstvom p. dr. LeopoldaGrčarja s Frančiškovo družinoodpravila na svoje drugo romanje vMedžugorje. Z blagoslovom odbrezjanske Marije sem se z mamoMarijo po zaslugi gospe Marijeodpravila k Mariji v Medžugorje. Našaskupna mati Marija mi je s svojovseobsegajočo prisotnostjo dajalaobčutek, da nad našim romanjem nimasamo ene roke, ampak kar obe. Žeprvo jutro smo bili priče čudovitemu

sončnem vzhodu, sonce pa nas jespremljalo tudi preostala dva dnevanovembrskega romanja.Prvič sem romala v Medžugorje kmalupo očetovi smrti. Bilo je avgusta 2014,v času 25. Mladifesta, na katerem senas je zbralo na tisoče mladih inmladih po srcu z vsega sveta. Vodilnamisel so bile Jezusove besede učencu,katerega je ljubil in ki je z njegovomaterjo stal pod križem: »Glej, tvojamati!« Že prvo romanje mi je prinesloneštete milosti. Vedela sem, da se bomv Medžugorje vračala, želela sem, dabi tja lahko pripeljala tudi druge ljudi.Sedaj menim, da mi je Marija že takratsporočala, da v Medžugorje kliče mojomamo.


Mama mi je med potjo opisovala svojeobčutke, ki so bili skoraj enaki kotmoji na prvem romanju. Zaradi vselepote in milosti, ki sem jo takratdoživljala, je bil to zame znak, da svaskupaj na pravi poti. Zdelo se mi je, danaju je obe Mati Marija osebnopovabila.V lepo hercegovsko vasico smoprispeli v poznih popoldanskih urah.Medžugorje je v svetu postalo znanoleta 1981, ko se je 25. junija Marijaprvič prikazala šestim otrokom in sejim predstavila: »Jaz sem Kraljicamiru!« Od tistega dne jih imenuje»moji angeli«, daje jim sporočila, ki jihoni posredujejo vsemu svetu. Gospanas poziva na pot, ki vodi k Bogu,čeprav je težka, trnjeva in zahteva odnas veliko odpovedovanja. Stalno naspoziva k miru, molitvi, postu, pokori inspreobrnjenju.Po prihodu smo šli na Crnico, nakamnit hrib, kjer se je Marija pogostoprikazovala otrokom. Leta 1989 so obpoti na Crnico postavili bronastereliefne table z upodobljenimiskrivnostmi rožnega venca. Tudi mismo molili rožni venec. Sledila je mašav medžugorskem svetišču in po njejadoracija – čaščenje Najsvetejšega.Srce je zaigralo ob milih zvokihvioline.Naslednji dan zjutraj smo imelisrečanje z vidkinjo Vicko. Ona inJakov sta edina, ki jima je Marijapokazala nebesa. Vicko smo s pomočjoprevajalcev poslušali v treh različnih

jezikih. Sledila je sveta maša v kapelizraven cerkve. Tam smo ob relikviji sv.Antona Padovanskega, ki je opominjal,da je živa govorica, ko govorijo dela,energično skočili na pot svetosti, na potljubezni, vere in darovanja. Potsvetosti, ki velikokrat pomeni tudiplavanje proti toku in trpljenje, terpostaja križevega pota, ki mi je biladana v premišljevanje od patra Srečka,ki ne pozna moje zgodbe, sta se memočno dotaknili.Že več kot leto in pol se z Božjopomočjo, pomočjo Cerkve, dušnihpastirjev, družine in pravih prijateljevter somišljenikov v službi borim zaprave vrednote, za svojo pravico, zaprijazno delovno okolje, ki pozitivnovpliva na kreativnost in učinkovitostzaposlenih, in za način poslovanja, kivodi v svetlo prihodnost in tvoriharmonijo z lokalnim prebivalstvom.Nasproti mene je večji sistem trenutnovodilnih ljudi in večkrat se počutim,kot da plavam proti toku. V procesusem bila nepravično obsojana,presojana, ranjena in ponižana.Vključenih je bilo veliko ljudi, nekateripod prisilo, v strahu za svoje službe,drugi pod vplivom zla.V premišljevanje sem dobila prvopostajo: Poncij Pilat Jezusa obsodi nasmrt. Mama, ki mojo zgodbo pozna, jeostala brez besed. To je bil dokaz, da zaBoga ni naključij. Premišljujem, kaj jestoril Jezus, da si je »zaslužil« takoponižanje in trpljenje. Predstavljam sinjegova občutja, ko je stal pred ljudmi


– mnogi od njih so bili hodili za njim,govoril je z njimi in jih učil v časusvojega javnega delovanja. Zame jezaradi moje vzporedne življenjskesituacije premišljevanje o tem milost indobesedna Božja spodbuda, da sem napravi poti. Jezus me nagovarja poapostolu Luku: »Ne sodite in ne bostesojeni. Ne obsojajte in ne bosteobsojeni. Odpuščajte in vam boodpuščeno …« (Lk 6,37).Popoldan je del naše skupine odšel naKriževac, drugi del skupine, v kateremsva bili tudi midve z mamo, je šel vCenacolo. To je skupnost mladih, ki sezdravijo od odvisnosti. Ta obisk se jenajbolj dotaknil moje mame. V svojemsrcu je čutila, da tamkajšnji mladinosijo pomembno sporočilo zanjo. Tifantje so iskreni pričevalci. Poslušalismo dve močni zgodbi, ki sta namorisali življenje v skupnosti, katereustanoviteljica je sestra Elvira. Svojedneve preživljajo ob molitvi, delu,pogovoru, skrbi za druge. Živijo odtega, kar pridelajo in dobijo. Bog pa jemilosten in poskrbi, da je vedno ravnoprav vsega za vse … Mladi, kizabredejo zelo globoko, v resnici boljintenzivno iščejo, kar iščemo mi vsi.Iščejo resnično, popolno, trajnoljubezen, ljubezen, ki ne zataji, ko si vnajvečjem blatu. V komuni to iščejo nakolenih. Na kolenih se vojna medobčutki v srcu počasi spreminja v mir.Molitev prinese ozdravitev odspominov na slabe stvari, od občutkovjeze, sovraštva in zavračanja. Z

molitvijo pride zavedanje, da lahkopričakujem Božjo ljubezen, tudi čegrešim tri tisočkrat na dan, in tosporočilo je najbolj ganilo mojo mamo.Sporočilo ljubezni, ki sta ji ga predaladva fanta, ki sta pričala, da za to, dasmo resnično ljubljeni, ni potrebno, dabi bili popolni.Zadnji dan romanja smo se v jutranjihurah poslovili od Marije. Zaradi lepegavremena nam je bil dan postanek vSinju, kjer sta pri sinjski Materi Božjinaša duhovna voditelja, p. Leopolda inp. Srečko, maševala za nas.In že smo se peljali proti domu, protibrezjanski Mariji Pomočnici, proti tisti,ki razume naša srca, našo dušo, križe intežave. Koliko nam je že solz otrla,kolikokrat v skrajni stiski čudovitopomagala!

Naša polja, naše trate,naši ljubljeni domovi

pričajo, kako mogočnitvojih rok so blagoslovi.

Dokler bo izpod Triglavavrela v daljni svet Savica,

bodo pela naša srca:Hvala, tebi, pomočnica! (H. R.)

Suzana


Marsikdo potoži, da mu je težko molitirožni venec, ali pa se ga celo izogiba,ker se mu zdi dolgočasen v svojemponavljanju. Pater Slavko Barbarić jeočitno zaznal to težavo vernikov in jenapisal knjigo, ki lahko olajša, dopolniali obogati to molitev, ki jo tudi Marijazelo priporoča. V sporočilu 25. januarja1991 nas tako kliče:

"Dragi otroci!Danes vas, kot nikoli doslej, kličem k

molitvi. Vaša molitev naj bo molitev zamir. Satan je močan in hoče uničiti ne

le človeška življenja, ampak tudinaravo in planet, na katerem živite.

Zato, dragi otroci, molite, da bi se pomolitvi zavarovali z božjim

blagoslovom miru. Bog me je poslal kvam, da bi vam pomagala.

Če hočete, sprejmite rožni venec! Žesam rožni venec lahko naredi čudeže v

svetu in vašem življenju.Blagoslavljam vas in ostajam z vami,dokler bo Božja volja. Hvala vam, kernočete zatajiti moje navzočnosti tu, inhvala, ker vaš odgovor služi dobremu

in miru.Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu

klicu."

Izhodiščna misel p. Slavka (ki je polegpapeža sv. Janeza Pavla II. ediničlovek, o katerem je Marija rekla: vašbrat Slavko se je rodil v nebesa in prosiza vas) je, da je rožni venec (RV)svetopisemska molitev. Zato pravi: »Spomočjo Božje Besede … bomo vstopali… v to, kar molimo in beremo. Takšen

SLAVKO BARBARIĆČE HOČETE, SPREJMITE ROŽNI VENEC.

PRIPOROČAMO


način RV bo vsakemu izmed nasomogočil pogled v našo notranjost,istočasno pa bomo imeli pred sebojresnično podobo tega, kakšno je našeživljenje v odnosu do življenja Jezusain Marije na zemlji …«V prvem delu knjige so zbranarazmišljanja za skrivnosti veselega,žalostnega in častitljivega dela RV, insicer tako, da z njihovo pomočjoposamezne skrivnosti ne premišljujemole ob eni desetki, ampak ob celem RV.V drugi polovici knjige pa so zbranarazmišljanja za različne priložnosti(npr. RV za adventni čas, božični RV,RV velikonočnih srečanj …) in molitvepo RV (npr. molitev preklinjevalca,alkoholika, zavistneža, ločenega,materialista, molitev za družine …).Vsako poglavje se začne s konkretniminavodili in spodbudami za molitev.Tako beremo: »Pomembno je, kje, kakoin s kom se moli. Pomembno je najtikriž ali podobo, ki vam pomaga, da sebolje zberete. Sveča je vednodobrodošla pomoč pri molitvi.« Vsakaskrivnost pa se začne z enim odMarijinih sporočil.Besedilo se nadaljuje z razmišljanjem.V velikonočnem RV smo npr.povabljeni, da razmišljamo ob ljudeh,ki jih je Vstali srečal: »Gospod Jezus,zahvaljujem se ti, ker nisi prezrl stiskeemavških učencev. Čeprav sta zapustilaJeruzalem, da bi se vrnila domov, sijima sledil … Postal si popotnik spopotniki … Jezus, sedaj resnorazmišljam o svojem življenju. Tudi

zame si prijatelj na poti, nepoznan, avendar resničen prijatelj. Ali semvreden biti blizu tebe? Kakšni so mojirazgovori? O čem govorim s prijatelji?Priznati moram, da si redkokdaj temeljmojih pogovorov in da moji pogovoripogostokrat potekajo o napakah insodbah drugih ljudi. Ali mi lahkoodpustiš? Zavedam se, da si midostikrat mogel slediti samo od daleč,in ko si se mi približal, nisi mogelvstopiti v moj pogovor, kajti to, o čemersem govoril, je bilo slabo. Jezus, daj mimoči za premagovanje zla znotrajmene, naj bo vsaka moja besedaizmenjana s teboj. Bodi od sedaj naprejvedno središče mojega pogovora, cilj inluč moje poti.«Na tak način nam avtor pomaga, da RVpovezujemo s svojim vsakdanjimživljenjem, kar je tudi namen knjige.Pogosto bralca tudi spodbuja: V molitvije pomembno biti potrpežljiv … in zljubeznijo posvetiti čas Bogu. Ljubezendaje molitvi žar, česar pa ne smemozamenjati z občutki … Molitev s srcemnamreč ni zbrana molitev ali molitev,polna občutkov, ampak je molitev kotodločitev: Ti si me poklical in želim bitis Teboj.Knjigo, ki ima 359 strani, je lepoprevedel in izdal Mitja Rudolf, samopri njem jo je možno tudi kupiti(naročilo po telefonu 041 819 271, cenaje 20 € + poštnina).

Mirjam Sterle


Vsako leto smo v Medžugorju znavdušenjem gledale predstavitvedržav in komaj čakale, da sepredstavi Slovenija. Hkrati pa smo sespraševale, če bi kdaj lahko tudi mebile na mestu tistih mladih, na odru, stablo, na kateri piše Slovenija, in znašo zastavo, ki bi jo ponosno držale.

Ko smo prvi dan izvedele, da letosKlavdija vodi predstavitve našedržave ob različnih priložnostih naMladifestu, smo vedele, da te

priložnosti ne smemo zamuditi.Opazile smo namreč, da so se obuvodni slovesnosti pod slovenskozastavo sprehajali trije, ki so bili nanašem avtobusu, in zato smoKlavdijo kaj kmalu vprašale, če bokakšna možnost, da bi to uspelo tudinam.Sreča se nam je nasmehnila konectedna. Izvedele smo, da bo tako kotprejšnje leto na zaključnem programunekaj z vsemi državami, za to pa sopotrebovali ravno tri predstavnike.

KOTIČEK MLADIH

ROŽNI VENEC IN PALICA

Javile smo se in nestrpno pričakovaleta večer. Že pred rožnim vencem smomorale po tablo in zastavo(presenetljivo, ko imaš enkrat zastavov rokah, ugotoviš, koliko Slovencevje v Medjugorju). Naročeno nam jebilo, da moramo po obhajilu zacerkev, kjer so nas razporedili v dvevrsti po abecednem redu, na vsakostran cerkve eno vrsto. Dolgo smočakali in malo nam je bilo žal, dasmo zamudile zadnjo adoracijo naMladifestu, saj zadaj za cerkvijo nibilo nobenega miru.Pričakovanje se je stopnjevalo, kosmo se pomaknili naprej. PrijazniSlovaki so se odločili, da nas kljubabecednemu redu spustijo naprej, dabomo bolj videle, saj so bili precejvisoke postave. Končno smo odšlipred oltar, pred tisočglavo množico,kjer je vsaka država prejela v rokerožni venec in popotno palico, ki stasimbol našega poslanstva v svetu, konas Jezus kot učence pošilja na vsekonce sveta oznanjat Njegovevangelij. Postavili smo se v vrsto nastopnice, kjer so nas blagoslovili vsi

prisotni duhovniki. Nato so nasprostovoljci usmerili med množicoploskajočih in pojočih ljudi.Zanimivo je bilo, da je neki moškizgrabil našo palico – najbrž zato, kerje bila blagoslovljena, izpadlo pa je,kot da jo želi ukrasti. Na srečo smo joobdržale in jo kasneje podarile našiKlavdiji, saj nenehno potuje inpotrebuje blagoslova in moči, da vodiljudi po pravih poteh.Izkušnja je bila intenzivna, kljubtemu da smo bile malce razočarane,saj smo glede na prejšnje letosklepale, da bomo na odru nekolikodlje. Vseeno pa je bil zanimivobčutek stati pred tolikšno množicoljudi, tam, kjer se vse dogaja, inprejeti blagoslov kar več kot 500duhovnikov. Res nekaj posebnega!Za naslednje leto upamo, da namuspe že prvi dan priti na oder.Mariji izročamo svoja življenja in joprosimo, naj nas priporoči svojemuSinu, da bomo pristni oznanjevalciNjegovega evangelija.

Brigita, Zala, Marija

SSeepptteemmbbeerrookkttoobbeerr 22001155 2323


V »svojem« molitvenem svetu sem semed drugimi oblikami molitev večkrathotel tiho, v mislih pogovarjati zOčetom ali z Jezusm. Ob takšni oblikimolitve sem ponavadi Boga nekajspraševal in On mi je tudi odgovarjal,včasih pa je bil tudi tiho. Večinaodgovorov je bila takšnih, kot sem jihtudi pričakoval, nekaj pa tudi takšnih,kot jih nisem. Glede takšne oblikemolitve sem tudi večkrat pomisli, dagre le za moje fantazije oz. domišljijo,ali pa celo to, da lahko prihajajo mislitudi od hudega duha. Vse to troje jemožno, tako nam je povedal tudiduhovnik Toni Kmet, ki je bil edenizmed dveh naših letošnjih duhovnihspremljevalcev na romanju na 26.festival mladih v Medžugorje.V Medžugorju sem nekega dne zdvema prijateljema, Bojano inKristjanom, šel tudi v kapelico, kjer je

bilo izpostavljeno Najsvetejše. Tamsmo bili približno tričetrt ure. Nekajčasa sem klečal in se v mislihpogovarjal z Jezusom, potem pa sem šemalo posedel. Tam so bili tudi trije, kiso se ulegli na tla, tako kot ležijoduhovniki ob posvetitvi. Tudi mene jeJezus nagovoril, naj se tako uležem. Pase nisem mogel. Bilo mi je nerodno,predvsem zaradi tega, ker sta tam bilatudi Bojana in Kristjan. Rekel semJezusu: »Glej, slabič sem, sprejmi metakšnega!« Odgovoril mi je: »V redu,sprejemam te takšnega, kot si!« Potemsem še nagovoril Jezusa, naj mi še kajpove in On mi je, kot že večkratpoprej, ponavljal: »Ljubim te, Ljubimte, ljubim te…!«Iz kapele sem šel potem naravnost ksveti spovedi in za pokoro dobil to, danaj grem za tri do pet minut v že poprejobiskano kapelico – duhovnik seveda

JE BOG ALI NI BOGA?

KOTIČEK MLADIH

ni vedel, da sem jaz iz te kapeliceravnokar prišel. Če me spomin ne vara,takšne pokore še nisem dobil, odkarhodim na romanja v Medžugorje (nafestivalu mladih sem bil letos desetič).No, jaz sem takoj vedel, zakaj takšnapokora. Odšel sem naravnost vkapelico, se takoj ulegel iztegnjen strebuhom na tla, tako ležal pet minutpred Najsvetejšim in tako opravil svojopokoro. Hkrati s tem pa sem dobil tudipotrditev, da vsa molitev predNajsvetejšim tisti dan ni bila domišljijaali fantazija in ni bilo nič od hudegaduha, ampak je res bil to Jezus sam, kimi včasih – po moji človeški logiki kar

prevečkrat – govori: »Ljubim te,ljubim te …!« Včasih si želim, da bi midal še kakšne napotke za življenje,kakšno potrditev, da sem se za nekostvar prav odločil ipd.Hvala Oče, da se lahko pogovarjam steboj, da se lahko pogovarjam zJezusom, oprosti pa mi Sveti Duh, kerte nekoliko zanemarjam. Pridi tudi ti,Sveti Duh, in napolni moje srce in srcavseh nas, da bodo gorela tudi za tebe!Oče, Sin in Sveti Duh, hvala vam zavse! Amen!

Stanko Fekonja



V Medžugorje sem odšla z velikoprošnjo, da mi Marija pomaga, da seosvobodim svoje preteklosti, hkrati pasem v srcu nesla še vse svoje domačein njihovo preteklost ter tudi za njihprosila osvoboditve. Nisem namrečvedela točno, po kakšni osvoboditvihrepenim, česa se želim osvoboditi,ker nisem poznala resnice.Neko dopoldne, ko sem vMedžugorju tako ležala pod drevesi zzaprtimi očmi in poslušala katehezo,se mi je nenadoma pojavilo pred očmidrevo, mogočno, visoko, z velikorazvejano krošnjo, veje pa niso imelelistov. Ko sem tako nekaj sekundopazovala to mogočno drevo, semobčutila njegovo moč, trdnost inveličino. Po nekaj sekundah se je navrhu debla, kjer se začne krošnja,pojavila silhueta z razprostrtimi

rokami, odeta v belo dolgo ogrinjalodo tal. Potem je prizor izginil. Nevem, ali je bila to silhueta Jezusa aliMarije. V naši domači cerkvi imamozelo podoben Jezusov kip, le da nimabelega oblačila.Nekaj časa sem še razmišljala, kaj bito pomenilo, potem pa so prišle žedruge misli. Čez nekaj ur sem vseenoto povedala svojemu možu, a potistem o tem nisva več razmišljala.Ko sva prišla iz Medžugorja, sva bilaše en teden doma na dopustu in vtistih dneh mi je neka osebapripovedovala o dogodkih izpreteklosti mojih bližnjih. Ko sem toslišala, sem dobila odgovore naštevilna vprašanja, ki sem si jihzastavljala vse življenje, nisem panašla odgovorov, niti nisem o tem skomerkoli govorila. Vedno pa sem

DRUŽINSKO DREVO

KOTIČEK MLADIH


čutila neko težo in breme, kajti nikolise o ničemer z nikomer ni govorilo.Prav ta molk je postajal vedno težjebreme, hkrati pa je porajal velikovprašanj. Vse naše dotedanje besedeso bila polne obtoževanj, očitanj, jezein zamer … enako tudi dejanja!V tistem trenutku so me te besedezabolele in želela sem si, da slišanone bi bilo resnica, hkrati pa semobčutila takšno olajšanje inlahkotnost, da se mi je zdelo, kot daso se neke verige v meni zdrobile.Preko te osebe sem spoznala, da semora naše družinsko drevo očistiti, dabo lahko nekoč ozdravljeno … tudi ssvetimi mašami.Ko je ta oseba odšla, sem začelapovezovati stvari, vse, kar semnovega slišala, s tistim, kar semvedela, ko sem še živela doma. Vse seje povezovalo. Vsako vprašanje jedobilo odgovor, vsaka nerazumljenareakcija svoj vzrok. Neverjetnospoznanje … neverjetni občutki …najbolj pa sem v tistih trenutkih

začutila usmiljenje …. ne sramu, nekrivde, nobenega obtoževanja ni bilo,nič od tega … ampak neskončno rekousmiljenja do mojih dragih oseb, ki seje pretakala skozi moje bitje …Želela sem si biti ob njih, jih objeti,jim povedati, da jih imam rada take,kot so, z vso njihovo preteklostjo, zvsemi njihovimi napakami, z vsemislabostmi … Želela sem jih prositiodpuščanja za vse tiste moje besedein dejanja, ki so jih še dodatno ranila.V tistem trenutku sem začutila takšnoljubezen do njih, kot še nikoli dotlej.Ko sva ostala sama z možem, sem sespomnila prizora iz Medžugorja … insledil je še en »ahatrenutek«: našedružinsko drevo … naša rodbina …Jezus … razprostrte roke … belooblačilo …Hvala ti Marija, tebi Jezus pa vsaslava in čast na vekov veke.

AmadejaFoto: Primož Sosolič


»Glas vpijajočega v puščavi:Pripravite pot Gospodu,

zravnajte mu steze!« (Lk 3,4)

24. junij je dan, ko se je Marija vMedžugorju prvič prikazala vidcem.Mlada žena z otrokom v naročju je zroko vabila tamkajšnje otroke, naj se jipribližajo. Presenečeni in prestrašeni jetistega dne niso »ubogali«. Naslednjidan približno ob istem času je Gospaspet prišla in tisti dan so se z njopogovarjali in skupaj molili. Zato se25. junij praznuje kot dan začetka prikazovanj.Že če samo bežno razmislimo o teh

dogodkih, hitro razumemo tesnopovezanost praznika Janeza Krstnika zzačetkom Marijinih prikazovanj vMedžugorju. Kot je Janez Krstnikneposredno napovedoval Kristusa incelo pokazal Nanj, tako nas tudi Marijakliče, naj odpremo svoja srca, da nas bomogla voditi k presvetemu srcu svojegasina Jezusa. Njen cilj je, da postanejonaše, njeno in Jezusovo srce eno srce.In obljublja nam, da bo njeno srcezmagalo.Letošnje praznovanje se je začelo sPohodom miru, ki ga je med vojno, 24.junija 1992, začel g. Hubert Liebherr izNemčije. Tudi letos je procesija z

LETOŠNJI PRAZNIK ROJSTVAJANEZA KRSTNIKA (24. 6.) V MEDŽUGORJU


molitvijo in s pesmijo ob 6. uri zjutrajkrenila izpred cerkve in samostana naHumcu, malo pred 10. uro pa se jepohod zaključil s češčenjemNajsvetejšega pred cerkvijo sv. Jakobav Medžugorju.

Večerna sveta maša je bila zeloslovesna. V pridigi je pater SvetozarKraljević zbrane tako nagovoril:Evangelist Luka piše o rojstvu JanezaKrstnika. »Medtem se je Elizabetidopolnil čas poroda. Rodila je sina«(Lk 1,57). Božje delo se začne zrojstvom. Ko Sveto pismo slavi svetizačetek, slavi Stvarnika in stvaritev.Sveto pismo prav razumemo takrat, kodovolimo, da se nam zgodisvetopisemski dogodek, po katerem se vnas izpolnjuje Božji načrt. JanezKrstnik se želi roditi tudi danes, želi znami živeti, želi biti eden izmed nas, pačeprav bi bilo potrebno umreti.Evangelij razumemo toliko, kolikor mupostajamo podobni. Janezu postajamopodobni, kadar ga sprejmemo tako, kotsta ga sprejela mati Elizabeta in očeZaharija. Elizabeta in Zaharija stasprejemala Božji načrt. Že davno stasprejela, da nikoli ne bosta imela otrok.S prihodom Janeza sprejmeta nov Božjinačrt. Po njuni pripravljenosti in poBožji milosti je tudi njun otrok Janezpripravljen na vse, kar je Božje.Z našimi življenji želi Gospod pisatinovo Sveto pismo. Sveto pismo je živobitje. Biblija ni spomin na davnedogodke, ni suvenir. Ne govori opreteklih dogodkih in ljudeh, ampak

želi živeti v vsakem današnjem človekuna pristen in resničen način, z vso svojomočjo. Stvarnik želi, da bi bila zgodbao Elizabeti, Zahariju in Janezu resničnazgodba o nas.Te dni sem gledal dokumentarni film

Višnje Starešine Sovražnik naroda.Film govori o povojni veri, trpljenju,ljubezni in umiranju.Nekateri izmed vas poznate življenjskozgodbo varaždinskega škofa JosipaMrzljaka. Njegov oče je bil državniblagajnik na policijski postaji Vukovar.12. 4. 1945 so ga odpeljali in nikoli seni vrnil. Mali Josip ni imel niti leto dni,žena pa je bila drugič noseča. Bili soizgnani iz Vukovara. Odšli so v Krašić.Ravno takrat je tja v hišni pripor prišelkardinal Alojzij Stepinac, brat babicemalega Josipa. Pod njegovim budnimočesom je mali Josip odraščal.Zaharija je onemel. Te žene, vdova intoliko drugih, so desetletja molčale.Bile so vdove, a so morale molčati.Niso smele reči, da je bil mož odpeljanin da je izginil. Mati je morala molčatis težjim molkom od Zaharijevega.Telefoniral sem škofu Mrzljaku in gaprosil, naj mi kaj pove o materi in otistih dneh. Rekel je: »Redko govorimoo teh svetih ženah, ki so molčale in vveliki revščini vzgajale otroke. Matikardinala Stepinca ni imela priložnostiveseliti se, da je njen sin postalzagrebški nadškof in kardinal. Žalovalaje kot tolike druge. Namesto da bi šla vzagrebške škofijske dvore na obisk ksinu, je šla v zapor. Herojsko je živela


to bolečo realnost svojega naroda.Kakor Elizabeta je hrabro izpolnjevalasveto nalogo, ki jo je prejela. Zelodobro se spominjam, mati je trdodelala.« In še: »Vsaka mati jeElizabeta, mati in otrok sta nosilcaBožjega načrta.«Takih herojev ne najdemo v črnikroniki. Ni moderno govoriti oherojskih družinah, očetih in materah,ki imajo otroke, ne o poštenih ljudeh,marljivih delavcih, vernikih. Zabavnejeje govoriti o izdajalcih, prevarantih,slabičih.Zato danes še bolj pozdravljamo vsakoosebo, ki je kakor Elizabetapripravljena na neizmeren čudežživljenja, in ji izkazujemo čast.Pozdravljamo Janeza, ki se jepripravljen roditi in biti Božji inpripravljati Gospodove steze.Neki mladenič je bil glavni menedžer vmalem podjetju, ki se je razvijalo.Prišli so do njega in mu ponudilipodkupnino za nekaj, kar ni bilo nemoralno ne pošteno. Pojasnili so mu:»To je normalno.« Odklonil je. Podjetjeje kmalu propadlo. Mladenič pove:»Sedaj sem brez dela. Živim od vere.Težko je! V dolgovih sem! Ampak vem,da sem nekaj naredil za domovino:nisem vzel podkupnine. Jutri me ne bosram pred svojimi otroki. S tem ne bimogel živeti.« In še pogumnejezaključuje: »Nikoli ne bom odšel iz tedežele. Nočem oditi, pa tudi če bimoral biti lačen.« Na žalost mnogiodhajajo. Sedaj ponovno vozijo vlaki

brez povratka. Odpeljejo mladost na t.i. svobodni trg dela. Ali nam ni dovoljkriževih potov?Šest vidcev v Medžugorju smo odzačetka imenovali OTROCI. Oni so tudidanes otroci, kakor smo vsi otroci.Sveta Mati Cerkev skrbi za otroke, zavse nas. Povedala bo, kaj naj otrocinaredijo. Vseeno pa vsi nekaj vemo.Medžugorje ne more brez vidcev.Medžugorje in sveta Cerkev živita odvidcev.Neka krščanska žena je slučajnosrečala stare znance iz davnih šolskihdni. Pripovedovali so ji o poslovnihuspehih, o lepem življenju, stanovanjih,firmah, potovanjih itd. Ona pa jih jevprašala: »Kje pa je vaša vera? Ali kajmolite? Greste k sveti spovedi? Gresteob nedeljah k maši?« Medtem ko jih jeto spraševala, je na njihovem obrazuzaznala ciničen nasmeh. Odpresenečenja ali ...? Tako so se razšli.Čutila je, da bi jim morala kaj reči.Strah jo je bilo, da bi jih izgubila kotvernike in kot prijatelje. Po mesecu dniso jo poklicali in želeli govoriti z njo.Vprašali so jo, če jim lahko pojasni, karjim je zadnjič rekla, in pove, kaj morajostoriti. Njen odgovor je bil preprost:»Sedite v avto, pojdite v Medžugorje,opravite sveto spoved. Pojdite naKriževac. Nič drugega.« Ugovarjali so:»Pa kako? Zakaj? Ali ni za nas pozno?Sedaj smo že ostareli. Leta so minila.Kaj se bo tam zodilo z nami? Kaj bodorekle naše družine?« Ona je vztrajala:»Pojdite in nič več ne sprašujte.


Pojdite!« Že naslednji ponedeljek so joklicali in se ji zahvaljevali: »Bili smo.Hvala ti.« Ta pobožna žena pravi: » Odtakrat sta minili dve leti. Zdaj so vsakonedeljo in vsak praznik pri sveti maši.Pa ne le oni, tudi njihove družine, celonekateri od njihovih prijateljev. Vrniliso se k veri.«Ta žena je Božji glas in je v Božjemimenu prišla pred otroke tega sveta.Podobno je z vidci, ki so Božjegaglasnika videli, slišali in od njegaprejeli sporočilo. Cerkev ne more brezglasnikov in brez otrok vidcev.Nekdo je prišel v malo mesto na otoku.Rad bi ostal tam. Vendar ... Iskal je koszemlje, na katerem bi si zgradil hišo, aga ni mogel najti. Šel je od hiše do hišein prosil, a mu nihče ni hotel prodatiniti koščka zemlje. Po več kot letu dnise ni nič spremenilo. Začel jeobupovati. Neke nedelje po sveti mašipa je prišel k njemu domačin in gavprašal: »Še vedno želite kupiti koszemlje?« »Seveda! Čakam, prosim,iščem ...« »Jaz sem vam pripravljenprodati zemljo. Leto dni vas spremljamin vidim, da ste vsako nedeljo pri svetimaši. Zato sem vam pripravljen prodatikos zemlje, da postanete sosed meni inmojim otrokom.«Kakšno je merilo, s katerim merimoživljenje in gradimo življenjskaprijateljstva? Želel bi, da bi to bilomerilo, ki prihaja z neba, Božje merilo.V Medžugorju spoznavamo Božjamerila. Tukaj srečujemo brate in sestre,prijatelje, vernike, romarje, ki gradijo

srečo in prijateljstva po merilu vere, pomerilu nedeljske svete maše, po merilusvetih zakramentov našega gospodaJezusa Kristusa, po merilu ljubezniblažene Device Marije. Amen.«

Pridigo prevedla inzapisala uvodni tekst

Andreja PezdevšekVIR foto: www.centroaletti.com

Kaj je nevera?P. Slavko Barbarić je zagovornikpopravljene definicije nevernika. Dosedaj je veljalo, da je nevernik človek,ki zanika obstoj Boga. P. Slavko sestrinja z vidkinjo Mirjano DragičevićSoldo, da nevernik ni samo tisti, ki serazglaša za brezbožneža, ali oni, kizase trdi, da ne ve, ali Bog resničnoobstaja, ampak vsak, »ki ne ljubiBoga«. Na ta način se ta pojem razširitudi na vernike.»Mnogi kristjani, ki se imajo za verne,pravzaprav samo vedo, da Bogobstaja, ne trudijo pa se, da bi seosebno srečali z njim. Kdor nespreminja svojega življenja, ko slišiBožjo besedo, kdor bolj verjamesvojemu besedičenju kot Božji besedi,je tudi svojevrsten brezbožnež.«

Vzroki nevereNevera ima svoje korenine v(ne)gledanju oziroma v posebnizaslepljenosti. Gre za »pravo duhovnospanje, stanje, v katerem ne slišimo inne vidimo resničnosti svojega življenjain življenja drugih ljudi. Tisti, ki neveruje v Boga, ne vidi in neprepoznava prve in osnovne resnicesvojega življenja in sveta: da je vseustvarjeno izraz ljubezni Boga, ki se jev Kristusu razodel kot Oče. To jemočna zaslepljenost, pijanost, spečestanje.«Zanimivo je, da ljudje, ki živijo vmestu, lažje postanejo ateisti kot tisti,ki živijo na podeželju. »V psihologijiateizma se ve, da je človek, ki je ločenod narave, ki ne doživlja vse lepotepomladi, poletja, jeseni in zime, močisonca in dežja, neviht in strele, lepote


S P. SLAVKOM BARBARIĆEM V MARIJINI ŠOLI

NEVERA


cvetja in sadja, čistosti izvira in močinaliva, bližje brezbožnosti in lažjeverjame, da je vse nastalo samo od sebein da je vse odvisno od človeka. Težkosi je zamisliti, kako zelo je tak človekdaleč od najprvobitnejšega čudenja nadBogom Stvarnikom. Velika nevarnostsodobnega človeka pa je, da sidomišlja, da on ustvarja zakone, ki jih vresnici lahko le zasluti in odkriva. Vstvarjenju človeka in celotneganjegovega bitja se kaže tako velikaBožja modrost, da je resnično pravčudno, da more človek zanikati Boga insi pripisovati tisto, česar nikakor nezmore, ter prisvajati, kar mu je dano narazpolago.«Kolikor dlje je človek od narave, takobolj oddaljen je tudi od Stvarnika. Kerje slep za Stvarnikovo moč, potrebujenešteto drugih slepil. »Ko se človekuzgodi nevera in ne prepoznava Boga,ne more videti niti prepoznati ne smislasvojega življenja ne smisla življenjadrugih. Kdor živi v neveri, ni sposobenvideti niti sprejeti pravih vrednot vživljenju, ker je izpostavljen različnimvalovom in tokovom sveta, ki ga nosijoin raznašajo brez poti in cilja. Takšenčlovek ni trden v sebi, počuti sevrženega v vesolje – in tako življenjega spreminja v nemirnega popotnika. Vtemi nevere se dogajajo vsa zla inrojeva vsak nered, vsaka krivica, vojna,vsako sovraštvo, vsak umor.«Nevera pa ne nastaja le kot posledicaslepote za Božje delovanje izven nas (vustvarjenem svetu), ampak so vzroki

zanjo tudi v nas. »Brezbožnost vvsakdanjem življenju se kažepravzaprav v tem, da je človekprepričan, da lahko vse naredi z lastnomočjo in da sme vse. To je velikaprevara našega časa, ki jo želi Marija –z našim dovoljenjem – nadvladati.«Vraževerje je posledica nevere. »Kjerse izgublja vera v edinega Boga,Stvarnika nebes in zemlje, tam semnoži vraževerje vseh vrst, ki človekausužnjuje in uničuje. Nič čudnega ni,da se v srcih ljudi množijo strah, duhuničevanja in izgubljanja globokegaspoštovanja do ljudi in vsegaustvarjenega. To so strahotne posledicenevere in vraževerja. Človeško srce induša pa sta tako ustvarjena, da želitaBoga spoznati in z njim živeti. Topotrjuje tudi izkušnja sv. Avguština, kije rekel, da je naše srce nemirno, doklerse ne spočije v Gospodu.«In nazadnje: vse vzroke nevere jepotrebno iskati v pomanjkanju molitve,in to ne le pri ateistih, ampak tudi pritistih, ki se razglašajo za verne. »Vzrokteoretičnega in praktičnega ateizma vsvetu, tako na zahodu kot na vzhodu, jepremalo molitve. Kristjani smo v velikinevarnosti, da postanemo praktičniateisti, da torej postanemo ljudje, kivedo, da Bog obstaja, a ga nedoživljajo v svojem živjenju.«Morda bomo presenečeni, todabrezbožnost nas lahko preseneti tudi pritistih, ki molijo. Nekateri vernikimolijo, a v tej molitvi ne iščejo Boga,ampak nekaj od Boga (zdravje, uspeh

...). Ne molijo zaradi Boga, ampakzato, da bi kaj dobili od Boga. PaterSlavko je takšno molitev imenovalbrezbožna. »Ko iščemo Boga zato, dabi nam nekaj dal, in ne zato, ker galjubimo in želimo biti z njim, smo vnevarnosti, da bo tudi naša molitevbrez Boga!

Ali lahko nevernik začne verovati?Kakor je nevera duhovno spanje, takoje vera prebujenje iz tega spanja.»Zbuditi se iz spanja nevere pomeniprestopiti iz teme v luč, ki jo Bog daječloveku, odpreti se ljubezni, ki vodi,uči, ozdravlja in na koncu pripelje vvečno življenje.« Prebujenje iz spanja

nevere je možno, vendar mora bitiizpolnjen en pogoj: »Ko srce izkusiBožjo ljubezen, tedaj odgovor vvsakem trenutku življenja in v vsakisituaciji ni samo mogoč, ampak se tudiz veseljem izvrši.«V skrbi za vero se moramo posebejboriti proti besedi »nemogoče«. Vera vBoga in »nemogoče« ne gresta skupaj.Dogaja se, da prav mi, kristjani, kizatrjujemo, da verujemo v Boga OčetaVsemogočnega, govorimo, da je»nemogoče odreči se slabim navadam,kletvicam, pijančevanju, drogi,nemogoče je odpuščati, biti usmiljen,nemogoče je biti pošten, pravičen,nemogoče se je boriti proti duhu sveta… ali pa se zlahka opravičimo, da vsitako delajo, ko gre za nekaj, kar nidobro.«Če »se nam večkrat vsiljuje misel, daje nekaj nemogoče, jo moramo zavrečikot skušnjavo, kot nevaren virus, kiuničuje naš obrambni duhovni sistemin nas vrže na posteljo nemoči, obupa,nedejavnosti, apatije, nesmisla.«Sprehod v naravo oziroma ljubezen donarave sta lahko veliki spodbudi zaprebujanje vere – ne samo za ateiste,ampak tudi za tako imenovanevernike.

Fra Marinko Šakota(Glasnik mira št. 7/2015.

Prevod: P. Černivec)


Vsem skupaj želim povedati, k čemunas Marija kliče v teh več kottridesetih letih, želim govoriti osporočilih, da bi jih lažje razumeli inživeli.Marija prihaja k nam kot Matiupanja. V ta utrujeni svet želi prinestiupanje. Želi nas voditi, nuditi svojomaterinsko roko in nas voditi k miruin k svojemu Sinu. Jezus v evangelijupravi: Pridite k meni vsi, ki steutrujeni in obteženi, in jaz vam bomdal počitek, dal vam bom moč. Prišlismo sem k Materi, da se ji vržemo vobjem, da pri njej najdemo varnost inzaščito. Prišli smo k njej, da jiizročimo svoje potrebe, svoje želje,svoje družine. Prišli smo k njej, da jipovemo: Mati, prosi za nas inposreduj za vse nas pri svojem Sinu.V enem od svojih sporočil tako lepopravi: »Dragi otroci, ko bi vedeli,kako zelo vas ljubim, bi jokali odveselja.« Tolikšna je ljubezen Matere.Že trideset let je minilo, odkar jeMarija z nami. Trideset let milosti.Trideset let je, odkar je Marija menevpisala v svojo šolo miru, ljubezni,molitve. V tej šoli se resnično trudimbiti dober učenec. Trudim se vsakdan narediti domačo nalogo, ki mi joMarija daje. Ne želim, da bi megledali kot svetnika ali popolnega

človeka, ker to nisem. Trudim se bitiboljši, bolj svet, to je moja želja, ki jevtisnjena globoko v srce.Jaz se samo zato, ker vidim Marijo,zagotovo nisem spreobrnil čez noč.Vem, da je moje spreobračanjeproces, program za moje življenje, zakaterega se moram odločiti, vkaterem moram vztrajati, v kateremse moram vsak dan spreminjati. Vsakdan moram opuščati greh in zlo, seodpirati miru, odpirati se SvetemuDuhu, biti odprt milosti, sprejematiKristusovo besedo, besedo evangelijain tako rasti v svetosti.Vseh trideset let se mi porajajovprašanja: »Mati, zakaj prav jaz?Mati, ali ni bilo boljših od mene?Mati, bom zmogel narediti vse, kar tiod mene pričakuješ, prav tako, kot tiželiš? Mati, ali si zadovoljna zmenoj?« Ni dne, ko si ne bi zastavljalteh vprašanj. Nekoč, ko sem bil sampri videnju, sem jo vprašal: »Mati,zakaj si izbrala prav mene?«Nasmehnila se je in dejala: »Dragiotrok, ne izbiram vedno najboljših.«

(Glasnik Mira št. 12/11.Prevod: P. Černivec)

VIDCI GOVORIJO

Ivan Dragičević (1/5)MARIJA – MATI UPANJA



MARIJA – VRH STAROZAVEZNIH ŽENA

Objavljamo prvi del predavanja o Mariji, ki ga je imela s. Snežna 30. majaletos na srečanju za Magnifikat na Bledu. S. Snežna je doktorica teologije,posveča se predvsem bibličnemu študiju Stare zaveze. Sodelovala je prizadnjem prevodu Svetega pisma, sicer pa predava na Teološki fakulteti vLjubljani. Njej in časopisu Družina se zahvaljujemo za dovoljenje za objavo.

»Veliko hčera je vrlo ravnalo, ti pajih vse presegaš« (Prg 31,29).Tako izjavlja mož vrle žene v Knjigipregovorov. Marsikatera Izraelka si jeprizadevala, da bi si zaslužila topohvalo in mnoge so si jo. Nekatere sose zapisale v trajen spomin in njihovaimena so spoštljivo izgovarjali vjunaških pripovedih iz davnine. Sara,Lea, Rahela, Debora, Ana, Estera,Judita … Seznam se kar širi. Inkončno Marija iz Nazareta. Njej grenaše največje občudovanje. V njej

njene starejše sestre dosežejo svojoizpolnitev in dovršitev. Ničesar jim nejemlje, a vsem podeljuje nov sijaj.

Marijine starejše sestreKako so se uresničile izraelske ženepred Marijo in kako je ona temupridala »dodano vrednost«? V Svetempismu najdemo krasne ženske like.Navdihnjeni pisci, veliki vzgojiteljisvojega ljudstva, so vedeli, da narodpotrebuje zglede za življenje. In ženeso morale biti njegove vzornice. Zato


so v starozaveznih pripovedihutelešale lepoto, milino, ljubezen,bogovdanost, modrost, delavnost,junaštvo … Takšni liki iz pripovedi sose zapisali v srca in življenja mladihrodov. O njih je poslušala tudi Marijaiz Nazareta.Te starozavezne žene so v svojihdružinah opravljale vsakdanja dela,tista, ki zahtevajo veliko truda invztrajnosti, ki jih nihče ne opazi, a sonujna za preživetje. V danem trenutkupa so nekatere izvršile velika junaškadejanja v rešitev celega naroda.Prvi človek je ob pogledu na ženovzkliknil, da bo zaradi nje možzapustil očeta in mater, kar mu vnobenem drugem primeru ni bilodovoljeno (1 Mz 2,24). Učiteljimodrosti so vabili mlade: »Razveseljujse z ženo svoje mladosti. Ljubkakošuta in mila srna! Njena čustva najte vsak čas opajajo, bodi vednozamaknjen v njeno ljubezen« (Prg5,18–19). Res, ob ljubezni do svoježene Rebeke se je Izak potolažil posmrti svoje matere (1 Mz 24,67).Jakobu se je sedem let služenja zaRahelo zdelo kakor nekaj dni, ker jo jeljubil (1 Mz 9,20). Nabalova ženaAbigajila je odvrnila Davida odprelivanja krvi in ga tako očarala, dajo je po smrti njenega moža vzel zaženo (1 Sam 25). Celo nerodovitnaAna, kasneje obdarovana s Samuelom,v dneh svoje nerodovitnosti ni izgubilaljubezni moža (1 Sam 1,8). Ko je bilizraelski narod pod tujo vladavino

izročen pogubi, je kraljica Esterastopila pred kralja Ahasverja, nevedoč, ali si bo nakopala smrtnoobsodbo ali izprosila rešitev za rojake.Toda pridobila si je kraljevonaklonjenost in rešila svoje ljudstvo.Tudi Judita je računala samo na Boga,ko se je podala naravnost vnasprotnikov tabor, lepota in modrostpa sta ji služili kot močno orožje vzmagi nad smrtnim sovražnikom.Ta vpogled v Sveto pismo razodeva,da so ženske očarale moške z lepoto inrazumnostjo, ki so jo znale pravuporabiti, seveda še z odločnostjo,delavnostjo ipd., kar vse je izrazljubezni. Pripovedi povedo tudi, da sote junakinje uspele z Božjo pomočjo.Sveto pismo nam skozi moške očirazodeva, kako pomembna je bilaženska v njihovem življenju. Skoziženske oči pa spoznavamo, kaj so njejpomenili otroci. Izraelke so hrepenelepo otrocih, preživljale strah in stiskeob nerodovitnosti, za otroke sotekmovale, si jih izmaknile, se zateklek spletkam in zločinom. Če je ženskazačutila, da bo ostala brez otrok, jezanje z jokom prosila Boga (1 Sam 1),jih zahtevala od moža (1 Mz 30,1sl.),zanje barantala (1 Mz 30,14sl.),ponudila možu stransko ženo (1 Mz16), zakrinkana v pocestnico spočelaod lastnega tasta (1 Mz 38) ali odupijanjenega očeta (1 Mz 19,30–38).Mojzesova mati je proti faraonovemuukazu skrila svojega lepega dečka (2Mz 2). Sara je pripravila Abrahama, da


je za njenega Izaka prekršil pravilo odedovanju (1 Mz 21,9–21), Rebeka paje prepričala svojega ljubšega sina, daje ogoljufal brata za očetov blagoslov(1 Mz 27) in bila pripravljena prevzetinase Izakovo prekletstvo.Ta bežen vpogled nam lahko pove,kako močno je materinstvozaznamovalo izraelsko ženo. Bilo jenačin njenega obstoja. Opravičila ga jekot posredovalka življenja. V družini jije pripadla skrb za dom, za preživetjein delo razširjene družine. BesediloPregovorov 31 razodeva, da je bilažena v upravljanju doma zelosamostojna. Odločala je o nakupu inprodaji dobrin, torej sklepala trgovskeposle. Prva oseba v Evropi, ki jeskupaj z vso svojo družino sprejelakrščanstvo, je bila ženska podjetnica –trgovka s škrlatnimi oblačili (Apd16,14–15). Toda žene so le upravljale spremoženjem domače hiše,ekonomsko oblast so imeli v rokahmožje in očetje.

Marija in njene odlikeMarija je zrasla iz izraelskih korenin.Vzgajali so jo, da bo izpolnila svojeposlanstvo kot žena in mati, kajti s tembo izpolnila Božjo voljo, kar je zaverne Izraelce pomenilo vse. V tohvalevredno opravilo Marijinih starševpa je Bog nevidno vpletal zlate niti šemnogo vzvišenejše naloge, ki jo jebrezhibno izpolnila. Če je veliko hčeravrlo ravnalo, je ona presegla vse(prim. Prg 31,29).

Evangeliji se o Mariji omejijo le nanekaj njenih besed in dejanj obodločilnih trenutkih. Iz zadnjih letnjenega življenja pa nam je ohranjenopis očividca, kakršnega se razveselivsako srce, ki želi vedeti, kakšna jebila Jezusova mati in kako so jodoživljali tisti, ki so se z njo srečali. Inprav to je povedal njen sodobnik, ki semu je izpolnila goreča želja, da bi jovidel. To je bil sveti DionizijAreopagit, najprej poglavar Aten, poPavlovem navidez neuspelemoznanjevanju v Atenah pa gorečkristjan in prvi atenski škof. Njemu seje izpolnila želja, da se sreča zGospodovo Materjo, in to opisujetako: »Neizmerno sem srečen, ker mije dobrotljivi Bog naklonil prevelikomilost: z lastnimi očmi sem videlMater našega Gospoda JezusaKristusa, ki po svetosti daleč presegavse nebeške duhove in je Bogu takopodobna, kolikor je sploh mogočekakšni stvari. Ko me je sveti Janez, taknez med evangelisti in preroki, ki seje na zemlji svetil kot sonce na nebu,popeljal k vzvišeni Devici Mariji, semčutil, kako me je obšel in prešinilprečuden ogenj, čutil sem ganjenost insrečo v tolikšni meri, da sem skorajomedlel. Pred Bogom izjavljam, da bisveto Devico imel za božanstvo, skritov človeškem telesu, če ne bi bildrugače poučen« (Marija v zarji slave,MD 1909, 26–27).Tako Dionizij Areopagit, ki je spoznalMarijo potem, ko je izpolnila zaupano


ji poslanstvo v vseh odločilnihtrenutkih Jezusovega življenja, vučlovečenju, v velikonočni skrivnostiin v binkoštih. To zadnje poslanstvo vCerkvi je seveda takrat šeizpolnjevala.Mi pa smo jo preko pričevanjaevangelistov Mateja in Luka prvičsrečali v njeni mladosti, v njenizaročni dobi. Smemo misliti, da se jenjen zaročenec Jožef veselil svojezaročenke in dneva, ko jo bo povedelna svoj dom. Medtem pa doživi Marijaobisk nebeškega poslanca z nadvseizbranim sporočilom. Iz zgodovinesvojih prednikov je poznala takšnenebeške obiske. Vedno so prinašalirešitev v težkih trenutkih njenegaljudstva. Vedno se je sredi nemočnegaljudstva po Božji moči rodil njegovrešitelj. Ti rešitelji so bili daninerodovitnim ženam, ki so že izgubilevsako upanje na materinstvo.Tokrat pa je, po Lukovem evangeliju,angel poslan k devici, zaročenki, tisti,ki obeta, da bo po Božjem blagoslovuiz nje izšel nov zarod. In dejansko jiangel sporoči rojstvo najboljpričakovanega, mesija, ki bo odvzelsramoto podložnosti Judovemu rodu,ki je že dolgo brez svojega kralja inmu vladajo tuji vladarji. Marija je vbesedah »imenoval se bo SinNajvišjega. Gospod Bog mu bo dalprestol njegovega očeta Davida inkraljeval bo v Jakobovi hiši vekomaj«(Lk 1,32.33) lahko prepoznalaslavnega Davidovega potomca iz

Natanove napovedi. Tega so čakalistoletja in vsaka judovska žena, zlastiiz kraljevega rodu, je rojevala vupanju, da bo sad njenega telesa taizvoljeni.

(Se nadaljuje.)

s. Terezija Snežna Večko

VVIIRR ffoottoo:: ddaavviiddrrggoollddbbeerrgg..ccoommuuppllooaadd..wwiikkiimmeeddiiaa..oorrgg


RAZMIŠLJANJE OB SPOROČILIH KRALJICE MIRUPO VIDKINJI MIRJANI DRAGIČEVIĆ SOLDO

Medžugorje, 2. avgust 2015

On je svetloba, ki vam obseva dušoin daje mir.

Pred kratkim (10. septembra letos)sva se z možem kot vsak dan peljalaiz Ljubljane domov. Nebo je biloturobno, sivo, le na zahodu je svetilalepa večerna zarja. Ko sva se peljalamimo Šmarne gore, je nenadoma vnjegov hrbet posvetil močan žarek.Mislila sem, da je nekdo posvetil zžarometom, a se je izkazalo, da je bilžarek z neba. Prodrl je skozi malomodro luknjico v sivem nebu.Na to bi pozabila, če mi ne binaslednji dan mož pripovedoval,kako ga je "nekaj" potegnilo vljubljansko stolnico. Čutil je takomočan klic, da me je poklical inprosil, da greva kasneje iz Ljubljane,ker "mora v stolnico". Tam pa je

malo pred 18. uro doživel, da jemočan žarek posvetil na tisto mesto vprezbiteriju, kjer bi človekpričakoval, da je tabernakelj zNajsvetejšim. V stolnici je pa vstranski kapeli, v prezbiteriju pa sood leta 1774 kanoniški sedeži, srednjisedež pa je škofov. Ko je izstopil izcerkve, je srečal prijatelja umetnika,ki z veliko strokovne in duhovnepodlage že dolgo opozarja, da bimoral biti na mestu, kamor je posvetilžarek, tabernakelj …On je svetloba, On nam z vidnimiznamenji pokaže svojo prisotnost,Gospodar narave lahko za to uporabitudi sončni žarek … Njegovo bližinovidim tudi po opisanih znamenjih. Nivseeno, na katero mesto postavimoBoga. Človek ne bi smel jemati mestaBogu, še posebej ne v sakralnih prostorih.


S preprostim srcem sprejmiteNjegovo besedo in jo živite.

Jezus je rekel »Resnično, povemvam: "Če se ne spreobrnete in nepostanete kakor otroci, nikakor nepridete v nebeško kraljestvo" (Mt18,3). Spomnim se dogodka (7. maj2015), ko sva se s soprogom dobilana Prešernovem trgu, da bi si skupajprivoščila lep večer v Ljubljani.Ko sva stopala po Prešernovem trgu,je mojo pozornost pritegnil belpsiček, ki sta ga imela na vrvicimoški in mlad fant. Sedela sta naklopci na sredi med tremi mostovi.Bila sta naša znanca, mož in sin mojenekdanje sodelavke, mladenič je dvadni po tem srečanju dopolnil 13 let,kar je sam povedal.Razvil se je pogovor, a zanimivo jepostalo, ko smo pričeli pogovor overi. Mladenič je zatrdil, da je ateist,da ne veruje v nič. V živahnempogovoru smo razpravljali o veri inevangeliju, o Jezusovem življenju,spoštovanju drugih ver in o tem, ali jetreba živeti po evangeliju, ali je veromogoče dokazati … Protiargumentočeta tega mladega fanta je bil, da sovere ljudem bolj v škodo kot v korist,da povzročajo verske spore, da seljudje celo pobijajo zaradi njih …Vmes sem za oba, očeta in sina, tihoprosila za Marijin Materinskiblagoslov ...Nenadoma je fant rekel: "Vera jedobra, ker daje ljudem vsaj upanje!"

Vsi trije odrasli smo bili osupli ...Rekla sem: "Vera, upanje, ljubezen!To troje je potrebno." Fantov oče seje pri tem le smehljal. Potem jemladenič dodal še: "Nekateri pagovorijo tako, kot ne bi smeli. Našaučiteljica biologije je povedala, da jebila vzgojena v veri, a je sedajateistka in ne veruje več v Boga, averjame v neko višjo energijo …"Molim za mladeniča in njegovodružino, da bi ta iskrica, ki tli vfantovem srcu, zanetila ogenj, ki nebo nikoli ugasnil, in tudi za vse, kismo odgovorni za te "male". Da zanas ne bi veljalo Jezusovo svarilo:"Kdor pohujša enega teh malih …"(Mt 18,6)

Medžugorje, 2. september 2015

Da bi pomagali vsem mojimotrokom, žejnim ljubezni in resnice –žejnim mojega Sina. Učila vas bom

vere, da jo boste znali na pravi načinprenesti drugim.

Pred kratkim smo obiskali ZDA. Predvrhovnim sodiščem v Washingtonusmo videli skupino mladih, ki je nacesti pričevala za Božje usmiljenje. VTorontu v Kanadi smo srečali večskupin, ki so oznanjale katoliškovero. Podobno smo doživeli tudi vNew Yorku, ko je naju s hčerkomlado dekle, ki je nosilo transparentza Jezusa, vprašalo, če verujeva. Obesva takoj rekli: »Da, verujeva!« In


ona je navdušeno vzkliknila: »I loveyou, I love you!« Hči najstnica jerekla, da nam manjka poguma, da bito počeli, in da jih občuduje …Nedavno sem brala knjigo Nebeškičlovek, ki govori o Kitajcu Yunu, kipričuje za Gospoda, in o njegovemnadčloveškem trpljenju, ki ga morazaradi tega prenašati. Pri tem pravi,da trpljenje vodi človeka do tega, dane greši. Zaradi svoje vere je bilpreganjan in zasramovan, pa ne ledoma, temveč so ga našli tudi, ko muje uspelo pobegniti. Ob tem pa muupanje nikoli ni ugasnilo, še naprejpričuje.Marija nas opogumlja k pričevanju.Tako smo na omenjeni poti po ZDAtudi mi trije, v sicer popolnomaneznani družbi potnikov, pričevali osvoji veri s tem, da smo ob obiskucerkva pobožno pokleknili pred

Najsvetejšim, izkoristili smo vsakopriložnost, da smo v pogovor vpletlikakšen utrinek našega življenja vveri, npr. o tem, da smo obiskali svetomašo, da smo krstili nečaka oziromavnuka, da nismo dopuščaliopravljanja ali celo obrekovanjaduhovnikov in da smo povedali, da biželeli videti in doživeti obisk svetegaočeta Frančiška.S takimi drobnimi stvarmi smo javnopotrjevali, da smo verni, in počasi sose pričela odpirati tudi srca ostalih.Med njimi jih nekaj ni bilo vernih,niti versko vzgojenih. Na koncu potipa smo že skupaj molili v zahvalo inpriprošnjo. Hvala Bogu in Mariji.

Marta Ciraj


POROMALI SMO

ROMANJE – MILOSTNO DOŽIVETJENajbolje je, da se takoj odzovem navsa lepa in čudovita milostnadoživetja, ki smo jih prejeli medromanjem pri naši skupni materi vMedžugorju. Bilo nas je 48 romarjev,zbranih iz različnih krajev, od Jesenicdo Železnikov, od koder je bil tudi našduhovni vodja, kaplan Boris Rozman.Njegov odziv in pripravljenost, daporoma z nami, sta me zelorazveselila. Še posebej pa so ga biliveseli mnogi verniki, kar se jepokazalo, ko je veliko spovedoval. Knjemu niso šli samo naši romarji, tudiiz drugih krajev Slovenije so gapoiskali. Pomanjkanje slovenskegaspovednika v Medžugorju, spovednicisveta, se močno čuti. Tudi za to veljaMarijino povabilo: Molite, molite,molite!Pri gostiteljih v penzionu Marjan smobili z uslugami vsi zadovoljni, tako dasmo imeli dovolj moči za vzpone naKriževac in Podbrdo, koder nas jespremljala molitev križevega pota in

rožnega venca ter seveda pesem, kot seza nas spodobi. Čas je bil tudi za to, dasmo prisluhnili pričevanju odvisnikana njegovem domu, za obiskMajčinega sela, molitev pri VstalemKristusu, v cerkvi pred Marijinimoltarjem, na grobu p. Slavka in polastni želji še kje.Naše štiridnevno romanje smozaključili v nedeljo zjutraj s svetomašo. Kapelica je bila polnaslovenskih romarjev, somaševalo pa jekar pet duhovnikov. Zares se je čutilapripadnost in velika navzočnost Marijemed verniki. Tega pri nas že malcemanjka.Naj zaključim z mislijo primorskegaduhovnika Dominika Dinka Bizjaka,ki pravi: »Ne bojmo se Medžugorja,bolj se bojmo tega, da bi šli mimonjega.«Mir in dobro!

Jurij Rakuš, vodičFoto: Barbara Debeljak

RROOMMAANNJJAA

Od 2. do 5. oktobra 2015, za praznik rožnovenske Matere Božje. Odhod izLjubljane v petek ob 6.00, vrnitev 5. oktobra zvečer. Prijave: Marinka 01/8394615, 041/841058 ali Anica 01/5373844.

Od 6. do 8. oktobra 2015, za praznik rožnovenske Matere Božje. Odhod izLjubljane ob 18.00. Vrnitev 8. oktobra v jutranjih urah. Duhovno vodstvo g.Maks Kozjek. Prijave: 03/5678170, 041/225612.

Od 9. do 11. oktobra 2015. Odhod iz Kranja ob 19.00, preko Ljubljane ob19.20, Novega mesta ob 20.30 in Metlike ob 21.00. Povratek 11. oktobrazjutraj. Prijave:Emilija 051/670759 ali Zdenka 07/3346125.

Od 24. do 27. oktobra 2015. Odhod iz Ljubljane 24. oktobra zjutraj, povratek27. oktobra zvečer. Duhovno vodstvo zagotovljeno. Prijave in informacije:Petra 030/308686.

Od 20. do 22. novembra 2015. Odhod iz Ljubljane 20. novembra zjutraj,povratek 22. novembra zvečer. Duhovno vodstvo. Prijave in informacije: Petra030/308686 ali na elektronski naslov: [email protected]

Od 30. decembra 2015 do 2. januarja 2016, za novo leto. Odhod iz Ljubljane vsredo ob 6.00, vrnitev 2. januarja zvečer. Prijave: Marinka 01/8394615 aliAnica 01/5373844.

Od 30. decembra 2015 do 2. januarja 2016. Odhod iz Ljubljane 30. decembrazjutraj, povratek 2. januarja zvečer. Duhovno vodstvo zagotovljeno. Romanjeza silvestrovo je namenjeno mladim, ki iščejo življenjskega sopotnika, inmolitvi za lep zakon. Prijave in informacije: Petra 030/308686.

Od 24. do 27. marca 2016, za praznik Gospodovega oznanjenja. Odhod izLjubljane (lahko tudi preko Ribnice in Kočevja) ob 6.00. Povratek 27. marcazvečer. Prijave: Marinka 01/8394615, Anica 01/5373844 ali Majda 01/8361924.


MARIJA JE VESELA – NAKAZALI SMODRUGIČ IN TRETJIČDragi dobrotniki, z velikim veseljem vasobveščamo, da smo 31. avgusta 2015 že drugičnakazali zbrana sredstva za »Marijine obroke«,in sicer 800 €, 1. oktobra pa že tretjič, tokrat1500 €. S tem bo dobrodelna organizacijaMary's meals lahko eno leto pomagala preživetiin se šolati nadaljnjim 156 otrokom.

VELIKA HVALA VSEM DOBROTNIKOM.Nakazila opravljamo, kot se zbira denar. Vabimo Vas, da še naprej darujete,potrebe so zelo velike in stalne – na svetu je okoli 57 milijonov otrok, ki nehodijo v šolo, mnogo med njimi jih je kronično lačnih.Med vami je že en darovalec odprl trajni nalog za mesečna nakazila. Vabimovas, da bi vas bilo še več rednih darovalcev.Kot piše fra Slavko Barbarić v knjigi "Molite zajedno radosna srca", je Marijapokazala vidkinji Jeleni, kako je lačni otrok v Afriki vprašal svojo mamo, alinjih nima nihče rad, ker jim nihče ne da kruha. Mi jih imamo radi, zatodarujemo.

Slovenija sodeluje s finančnimi sredstvi, ki jih zbiramo na računu, prekmatice na Škotskem. Več o tem lahko preberete na spletni strani:https://www.marysmeals.org.uk/

Račun za vaše prispevkeza Marijine obroke:DPMMIR SLOVENIJA,Černetova 20, LjubljanaSwift LJBASI2XIBAN SI56020130261483786SKLIC: 00 19832002NAMEN: Marijini obrokiKODA NAMENA: CHAR


MARIJINI OBROKI (MARY'S MEALS)preprosta rešitev za lačne v svetu


ZAHVALA za donacijo v avgustu:

Dear Marta,

This is totally great news. Thank you so much.My colleague Flora has just informed me that she has seen themoney arriving into our bank account. From there, it will go veryquickly towards feeding the children in Malawi.

Kindest regards,

Michael.

Michael HyndsHead of Financial ResourcesMary’s Meals International

Prejeli smo vprašanje, zakaj je znesek, ki ga objavljamo, 15 EUR in ne 14,5EUR, kot je na Hrvaškem. Znesek smo zaokrožili preprosto zato, ker tečajfunta nekoliko niha. Denar, ki ga prispevamo iz Slovenije, se porabi napopolnoma enak način kot denar, ki ga zberejo drugod, kar pomeni, da semora od vsakega evra, ki ga prispevajo darovalci, uporabiti za pomoč otrokomnajmanj 93 centov. Edini stroški, ki jih imamo z denarjem, so bančni stroškiza vodenje računa in nakazila. Zaprosili smo banko za njihovo znižanjestroškov na minimum in vam bomo o tem poročali.

Drugo vprašanje je bilo, zakaj ne bi raje pomagali domačim. Naš odgovor je,da pomagamo tudi domačim, saj smo prepričani, da dobri ljudje darujejo tudidomačim karitativnim organizacijam, vsem pomoči potrebnim pa pomagamotudi kot davkoplačevalci prek državnih socialnih transferov. Ob tem je vrednoomeniti še dejstvo, da 15 € v najbolj ogroženih državah lahko reši življenjeotroka za celo leto, pri nas pa je učinek tega denarja bistveno manjši.

Bodimo veseli darovalci!


VABILA IN OBVESTILA

MIR – Odmev MedžugorjaNaslov uredništva: Černetova 20, 1000 Ljubljana,epošta: [email protected] in založnik: Društvo Mir Slovenija, Černetova 20, LjubljanaUredništvo: Primož Krečič (odgovorni urednik), Mirjam Sterle (glavnaurednica), Herman Kocjančič, Petra Černivec, Klavdija Jurišič, MartaCiraj, Frane Pavlovčič, Marinka Turina, Tanja Tršan, Janez Ahačič.Jezikovni pregled: Mirjam Sterle idr. Oblikovanje: Anže Mulej, HermanKocjančič.Tisk: Salve d. o. o., Rakovniška 6, 1000 Ljubljana.Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja člankov in do izboranajprimernejših člankov za posamezno številko revije.Dar za posamezno številko/posamezni izvod: 2 €. Dar za celoletnonaročnino po pošti je 15 € za Slovenijo; za države EU je 20 €; za ostalisvet pa 25 €. TRR za dar iz Slovenije: SI 56 0201 3025 9455 807 spripisom DAR ZA MIR; za dar povsod iz tujine: IBAN SI 56 0201 30259455 807, BIC/SWIFT: LJBASI2X.Za naročanje ali odjavljanje revije kličite od 16. do 21. ure: Frane,040/306692, Petra 030/308686 ali pišite na enaslov:[email protected] številke revije si lahko ogledate na spletnem naslovuhttp://www.medjugorje.si

ROMARSKI SHODI NA ZASAVSKI GORIVsako prvo nedeljo v mesecu je romarski shod na Zasavski Sveti gori. Ob 13.00je molitev rožnega venca in litanij, ob 14.00 pa je sveta maša. Naslednja shodabosta 1. novembra, na vse svete, in 6. decembra, na 2. adventno nedeljo.Avtobus do velike noči ne vozi.Vsi častilci Kraljice miru, lepo povabljeni na Zasavsko Sveto goro.

25. oktober 1996: "Dragi otroci! Danes vas vabim, da bi se odprli BoguStvarniku, da vas spremeni! Otročiči, pri srcu ste mi, vse vas imam rada invas vabim, da bi mi bili bliže in da bi bila vaša ljubezen do mojegaBrezmadežnega Srca bolj goreča. Želim vas prenavljati in s svojim srcemvoditi k Jezusovem Srcu, ki tudi danes trpi za vas in vas kliče kspreobrnjenju in obnovi. Po vas želim prenoviti svet! Zavedajte se, otročiči,da ste danes vi sol zemlje in luč sveta! Otročiči, kličem vas in vas ljubim terposebej prosim: spreobrnite se! Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu."

Dar za revijo 2€

Documents

LETNIK XXIII, SEPTEMBEROKTOBER 2015 910 Mir ...2015/09/10 · pričevanje pa je v rubriki Marijini obroki. To pa niso le besede, to je ljubezen v dejanjih, ljubezen, ki vidi stisko