LEDENIK POD SKUTO V LETIH 1974—1985

THE GLACIER BELOW THE SKUTA MOUNTAIN IN THE YEARS 1 9 7 4 — 1 9 8 5

DUSAN KOSIR

IZVLEČEK UD K 551.324.22(234.323.63)

Ledenik pod Skuto v letih 1974—1985 Ledenik je imel v ob ravnavanem razdob ju dvo je visokih s t ad i j ev : prvega 1978

do vk l jučno 1980 in drugega, m a n j izrazi tega, 1984. Na jn iž j i s t ad i j je dosegel leta 1983. Avtor povezu je ko leban je ledenika p redvsem z n i h a n j e m s r e d n j e poletne t em-p e r a t u r e z raka , m a n j pa z n ihan j i snežne odeje , za ka te ro ni dovol j r ep rezen t a t i vne dokumentac i j e .

ABSTRACT UDC 551.324.22(234.323.63)

The Glacier Below the Skuta Mountain in the Years 1974—1985 Dur ing the period here discussed the glacier had t w o high s tages: t h e f i r s t o n e

in 1978 and unt i l including the year 1980, a n d the second, less character is t ic , in 1984. The lowest s tage was reached in 1983. T h e a u t h o r of t he present s tudy connects t h e oscil lat ions in t he dimensions of t he glacier w i t h the oscil lat ions in t he med ium s u m m e r t e m p e r a t u r e s of the air, a n d less w i t h t he osci l lat ions of t he snow cover fo r which, however , not enough represen ta t ive documenta t ion is avai lable .

Naslov — Address Dušan Košir Hidrometeorološki zavod SR Sloveni je Vojkova 1 B 61000 L j u b l j a n a Jugos lav i ja

POROČILA O OPAZOVANJIH LEDENIKA POD SKUTO

Ledeniški leti 1973/74 in 1974/75

Leta 1974 opazovanja ledenika zaradi prezgodaj zapadlega snega ni bilo. Leta 1975 je v p r imer jav i z letom 1973 zaznaven porast snežišč v spodnj i

krnici (Vodine ali Ledine) in nad ledenikom. Zveze med ledenikom in snežišči na Vodinah ni bilo. Na vzhodnem robu ledenika je led še nadal je razpadal .

Na jugovzhodnem delu ledenika je bila dolga prečna razpoka z globino do 9,46 m ; ostale razpoke so bile plitve. Na spodnjem zahodnem delu ledenika so bili ledni meandr i globoki do 8 m. Voda je bila septembra še blizu m a r -kaci je 9.

Na vzhodnem ¡in zahodnem lednem obrobju smo napravil i novi m a r k a -ciji 75.

Ledeniško leto 1975/76

Leto 1976 kaže v p r imer jav i z letom 1975 v splošnem upadn je snežišč nad in pod ledenikom. Manjše snežišče je bilo v j a rku niže od ledenika. Zveze ledenika s snežišči na spodnj ih Vodinah ni bilo.

Razpoke so bile neizrazite. Ledno ostenje pr i markaci j i 2 na vzhodnem robu ledenika je bilo nizko. Ledni meandri na spodnjem zahodnem obrobju ledenika so bili globoki le 4 m. Preko vsega ledeniškega površja so bile vidne v glavnem štiri plastnice.

Ledeniško leto 1976/77

Leta 1977 so se snežišča v pr imer jav i z letom 1976 više in niže od ledenika okrepila. Snežišče v j a rku niže od ledenika je bilo obsežno, a še ni imelo zveze z ledenikom, imelo pa je r ah lo povezavo s snežiščem n a spodnj ih Vodinah. Snežišče spodnjih Vodin je bilo veliko; n a n j e m so smučali še 1. oktobra, ko j e delala tud i vlečnica.

V spodnjem vzhodnem delu ledenika sta bili v glavnem dve razpoki. Na zahodnem delu ledenika sta bili 8. in 9. oktobra nad markaci jo 7 napravl jen i dve novi markaci j i 77L.

Površina ledenika se je ,na splošno na vzhodnem in zahodnem robu lede-n ika s tanjša la .

Ledeniško leto 1977/78

Izmed t r ikra tnega opazovanja ledenika je bilo zadnje , 14. in 15. oktobra, opravl jeno že po novo zapadlem snegu. Pred t em je bil led razkri t le na spod-

n jem vzhodnem delu ledenika. Od ledenika navzdol se je v spodnje Vodine vilo neprekinjeno snežišče. Leta 1978 je bil to re j močan porast snežne površine v pr imer javi z letom 1977. Opazovanja sredi oktobra so utrdi la spoznanje, da se ledenik pod Skuto in snežišče pod n j im hrani jo s plazovi, ki so bili leta 1977/78 močni in obsežni.Blizu markac i je 2 je bilo ledno ostenje visoko okoli 4 m.

V analizo smo dali »rdeč sneg«, v ka t e rem so ugotovili prisotnost snež-nih alg.

Ledeniško leto 1978/79

Leta 1979 je bilo v pr imer jav i z le tom 1978 na ledeniku več snega, snežišče na spodnjih Vodinah, ki je bilo povezano z ledenikom, pa je bilo nekoliko niž je kot leta 1978. Tudi razpoke v spodnjem delu ledenika so bile m a n j izrazite kot leto prej . Ledna stena pri markaci j i 2 je bila visoka do 11 m.

Tudi leta 1979 smo našli na ledeniku »rdeč sneg«.

Ledeniško leto 1979/80

V pr imer jav i z letom 1979 je bila snežna površina na ledeniku leta 1980 m a n j obsežna. Med ledenikom in snežiščem na spodnj ih Vodinah je obstajala neprekin jena zveza, zato je bila na n j e m možna smuka do konca septembra .

Ledne razpoke na spodnjem delu ledenika so bile to leto bolj plitve. Na vzhodnem ledeniškem robu, pod markac i jo 2, se je zopet pojavil razpadajoči ledni labirint . Tudi leta 1980 je bil na ledeniku »rdeč sneg«. Na vsem obrobju ledenika so bile zevi. Zgodaj popoldne 27. septembra je letelo s snežišča nad ledenikom kamenje .

Okoli ledenika sva z Milanom Orožnom Adamičem napravi la nove mar -kaci je 80, 80 L in 80 SL, ki so bile v nsalednj ih letih na jbo l j odločilne za pre-sojo o obsegu ledu in snega na ledeniku.

Ledeniško leto 1980/81

Leta 1981 so se snežišča ledenika na splošno zmanjšala. Zveza med spod-nj imi ledenikovimi snežišči in snežišči na spodnj ih Vodinah je bila p re t rgana v dolžini 60 m. Znižanje snežišč na zgornjem robu ledenika kažejo dopolnilne markaci je , napravl jene leta 1980 (podrobni podatki , nanašajoči se na novo postavljene markaci je , ki omogočajo p r imer javo s tanj ledenika 1981—1985 v odnosu na le to 1980, so v arhivu Geografskega inšt i tuta Antona Melika ZRC SAZU).

Opazovanja 9. septembra 1981 iso pokazala, da se je ledna oziroma snežna površina skrčila na pe tna js t ih točkah za okoli 2,7 m. Ledna površina se je zmanjšala n a spodnjem vzhodnem delu, k j e r se je ledenik sesul, deloma pa tudi na spodnjem zahodnem delu ledenika. Eno ledno brezno na spodnjem delu ledenika je bi lo globoko 8 m . Razpoke in meandr i so bili leta 1981 večji kot. leto prej .

Skica ledenika pod S k u t o iz let 1950—1954 (povzeto iz GZ III., str . 93) 1. s l emena ; 2. g rape ; 3. obseg ledenika v letu 1950; 4. obseg ledenika v le tu 1954; 5. zap la te s renskega snega; 6. razpoke; 7. grušč

Ledeniško leto 1981/82

V pr imer jav i z letom 1981 je 1982. ledenik nazadoval . Zmanjšala se je ¿lasti ledna površina na vzhodnem spodnjem robu in čelo ledenika. Niže od ledenika, proti markac i jama 10 in 11, ni bilo snežišča. Veliko znižanje je bilo opazno tudi pri markaci jah , naprav l jen ih leta 1980. Dne 25. septembra ocenjene izmere kažejo, da se je ledna oziroma snežna površina skrčila na sedmih točkah pov-prečno za okoli 5,4 m.

Najglobl ja razpoka, globoka 10 m, je bila na jugovzhodnem, to je zgor-n jem delu ledenika. Površinska voda je tekla do predela med markac i j ama 9 in 10.

Ledeniško leto 1982/83

Ledenik in n jegova snežišča so se še nada l je krčila. Na vzhodnem spod-n j e m delu pod markaci jo 2 so bili veliki ledni odlomi. Pod na jv iš j im delom ledenika na jugozahodu je bila na jveč ja globina podolžne razpoke 10 m, so pa bile razpoke tudi v zgornjem in spodnjem delu ledenika. Snežišča izpod lede-nika so bila t r i : eno malo pri markaci j i 12 in dve v dnu krnice spodnj ih Vo-din. Veliko znižanje snežišč nad ledenikom so pokazale mer i tve na oznakah 80 iz leta 1980. Devetega septembra 1983 ocenjene izmere kažejo, da se je ledna oziroma snežna površina skrčila pri šestih točkah povprečno za rekordnih 12,6 m.

Na ledenikovi površini so se videle plastnice. Hudourniška grapa izpod ledenika je bila močno erodirana in je naplavl jala grušč.

Ledeniško leto 1983/84 Ledenik si je v p r imer jav i z letom 1983 opomogel. Ocenjene izmere 22. in

23. septembra 1984 kažejo, da se je ledna oziroma snežna površina v pr imer-javi z letom 1980 zmanjšala na t r ina j s t ih točkah za okoli 5 m, to je približno toliko, kot je bila ob opazovanju leta 1982.

Snežišče od ledenika navzdol se je nepretrgano vilo v spodnje Vodine. Pr ipominjamo, da je na meri tve nekoliko, a nebistveno, vplival zgodaj zapadli jesenski sneg.

Ledeniško leto 1984/85

Dne 19. oktobra smo ledenik v zgornj i krnici Vodin zaznamovali z novimi, pomožnimi, na daleč vidnimi markaci jami 85.

Opazovanje 21. septembra je pokazalo, da so snežišča nad ledenikom in n iž je od njega, v p r imer j av i s s t an jem iz leta 1984, v splošnem nazadovala. Takra t ocenjene izmere tudi kažejo, da se je ledna oziroma snežna površina zmanjšala v p r imer jav i s s tan jem leta 1980 na sedmih točkah za okoli 9,4 m, ka r je sekundarni maks imum krčen ja ledenika v obdobju 1981—1985.

Snežišče v j a r k u niže od ledenika j e razpadlo v več delov. Na na jv iš jem delu ledenika in v spodnjih Vodinah pa kažejo snežišča porast , čemur so zelo ver je tno vzrok plazovi.

Razpoke leta 1985 niso bile t a k o izrazite kot v nekater ih pre j šn j ih letih. Pr i markaci j i 9 je močno tekla voda izpod ledenika.

Vzroki kolebanja ledenika pod Skuto

V razpravi (D. KOŠIR, 1976) smo nakazali zvezo med kolebanjem ledenika in kl imatskimi spremembami, prvenstveno tempera turo zraka in maksimalno višino snežne ode je posameznih ¡let na meteorološki postaji Kredarici . Sedaj smo vključili podatke meteorološke posta je Krvavec (1740 m). Iz priloženih podatkov (tabela 2) s rednj ih t empera tu r toplega dela leta (od jun i ja do vključ-no septembra) j e razvidno, da topla polet ja (1982, 1983) 'ustrezajo n izkemu s tan ju ledenikovih snežišč, hladno polet je 1978 pa nakazuje začetek višjega s t a n j a ledenikovih snežišč.

Z v e z a m e d k o l e b a n j e m l e d e n i k a i n z n j i m p o v e z a n i h snež i šč t e r m a k s i -m a l n o v i š i n o s n e ž n e o d e j e p o s a m e z n i h l e t j e b o l j o h l a p n a , č e m u r j e v z r o k p o -m a n j k a n j e u s t r e z n i h r e p r e z e n t a t i v n i h p o d a t k o v iz p o d r o č n i h n a d m o r s k i h v i -š in (gle j p r i l o ž e n e p o d a t k e K r v a v c a i n P o d o l š e v e v t a b e l i 2).1

L I T E R A T U R A IN VIRI

K o š i r , D., 1976, Leden ik pod Skuto. Geografski zborn ik XV, 241—269, L j u b l j a n a . M e z e , D., 1955, Leden ik na Skuti . Geografski zborn ik III, 77—95, L j u b l j a n a . S i f r e r , M., 1987, Tr iglavski ledenik v letih 1974—1985. Geografski zborn ik XXVI,

L j u b l j a n a .

P o r o č i l a o o p a z o v a n j i h , 2 z da tumi opazovanj .

K o š i r , D. — 6., 7. IX. 1975. K o š i r , D. — 4. X. 1975. K o š i r , D. — 15. VIII . 1976. K o š i r , D. — 9., 10. X. 1976. K o š i r , D., K o š n i k, M. — 1., 2. X. 1977. K o š i r , D., K o š n i k, M. — 8., 9. X. 1977. K o š i r , D. — 22., 23. X. 1977. S i f r e r , M. — 17. IX. 1978. K o š i r , D. — 7. X. 1978. K o š i r , D. — 14., 15. X. 1978. K o š i r , D., O r o ž e n A d a m i č , M. — 4. X. 1979. K o š i r , D., D e ž m a n , M., st. — 27. X. 1979. K o š i r , O r o ž e n A d a m i č , M. — 26., 27. IX. 1980. K o š i r , D. — 16. VIII. 1981. K o š i r , D., D e ž m a n , M., st. — 6. IX. 1981. K o š i r , D. — 20. IX. 1981. K o š i r , D. — 9. X. 1981. K o š i r , D., D e ž m a n , M., st. — 22. XI. 1981. K o š i r , D. — 6., 8. VII. 1982. K o š i r , D., D e ž m a n , M., st. — 25. IX. 1982. K o š i r , D. — 28. VIII . 1983. O r o ž e n A d a m i č , M. — 23. IX. 1983. K o š i r , D. — 1. X. 1983. K o š i r , D. — 8., 9. X. 1983. K o š i r , D. — 15. X. 1983. K o š i r , D. — 22., 23. X. 1984. K o š i r , D. — 21. IX. 1985. K o š i r , D., S t u c i n, F. — 19. X. 1985.

Av to r j a s l ik: 1—4 in 7, 8 D u š a n Košir , 5 in 6 Mi lan Orožen Adamič .

1 Za u p o r a b o poda tkov i n dovo l j en j e za n j i h o v o o b j a v o se na tem m e s t u n a j -lepše z a h v a l j u j e m vods tvu Hidrometeorološkega zavoda SR Sloveni je (names tn iku d i r ek to r j a dipl. ing. meteorol . J a n k u Pr i s tovu :in pomočn iku d i r ek to r j a dipll. ing. meteorol . Bor isu Zupančiču) .

2 D o k u m e n t a c i j a j e v Geogra f skem inš t i t u tu An tona Mel ika ZRC SAZU. M e d upo rab l j en imi vir i n iso posebej n a v e d e n a poročila opazovalcev, sodelavcev Geogra f -skega inš t i tu ta SAZU.

T a b e l a 1: Rezul ta t i m e r i t e v n a leden iku pod Sku to ( r azda l j e i z ražene v me t r ih ) T a b l e 1. M e a s u r e m e n t s on t he Glac ie r be low Mt S k u t a (metres)

Mer

ilna

to

čka

Vrs

ta

mer

jen

ja

6.-7

. IX

. 19

75

. Ol ^ .-i 15.

VII

I.

1976

10. X

. 19

76

X c i c " '. o 23

. X.

1977

17.

IX.

14,—

15. X

19

78

4. X

. 19

79

26.-

27. I

X.

1980

16.

VII

I 19

81

2020 T 27,94 + K

32,76 + * 28,00 + * 18,70 + 6.00 + 1,55 + 6,70 + 10,42 + *

71 T 3,96 + 12,48 *

12.50 *

13,00 *

13.90 + *

E, T 0,78 *

5,10 *

F T 0,80 *

1 t 0,00 +

2 _L —0,80 *

1,80 *

0,75 *

3 JL —2,50 + 0,80 +

4 i

5 JL

6 $

7a t

7

8

t

Ji 0,75 *

1,20

2,00 * -

—1,25 *

8a .L 1.54 +

0,19 + —2,70 + —2,00 +

9 $ 8,09 + a a 2,00 + • •

6,00 + 7,80 + 0,73 + 1,30 2,40 + 1,32 +

10 $ 2,42 + a a 1,10 + 4,30 + 2,37 + 2,52 + 1,60 + 2,50 ' + 1,32 +

11 T 1,76 + 16,00 + 1.40 + 15,60 + 1,10 + 14,34 +

S P D I 1,56 + 2,00 + 9,00 +

1,35 +

7,70 +

12 $ 2,50

M E K O T 1,80 +

0,60 + 6,80 +

1743 T 0,70 + 8,12 +

J_ N a v p i č n a odda l j enos t m e r i l n e točke od r o b a ledu oz i roma s r e n a ali snega $ D iagona lna o d d a l j e n o s t m e r i l n e točke od r o b a ledu oz i roma s r ena ali snega T O d d a l j e n o s t p o t l eh od m e r i l n e točke do roba ledu oz i roma s r ena ali snega * M e r j e n o n a led + M e r j e n o n a sneg oz i roma s ren

Mer i lna točka je pod snegom ozi roma s r e n o m X M e r i l n a točka j e p o k r i t a s snegom • • Sneg oz i roma led p o p o l n o m a izgine

m' Q5

16,75 19,76 29,80 28,80 31,10 17,80 31,25 + * + +

1,60 0,10 20,52 22,00 * + * *

22,00

6,16 6,00 7,00 9,65 5,50 * * * *

2,19 1,00 1,60 1,80 2,10 1,40 * * * *

1,40

1,60 2,60 4,00 2,40 *

4,00 *

1,12 2,00 2,00 1,00 3,00 + * * * *

—3,00 0,00 1,50 4,00 3,80 3,33 + + + +

—0,50 1,50 6,00 —1,20 + + +

0,00 +

0,00 1,45 +

3,50 K

0,95 1,00 0,8& * *

0,25 —1,05 , 0,00 + + • • • • • • + • •

5,20 1,20 + * • • • •

1,20 • •

5,20 0,50 30,00 + * • • • • + +

24,20 1,16 1,37 21,00 + • a • • + +

2,00 2,11 23,64 2,46 2,85 + + * + +

1,28 8,60 13,40 1,13 2,00 + + + +

24,00 6,70 82,00 95,00 0,36 0,00 + * * * + +

7,45 95,00 103,00 + *

LEDENIK POD SKUTO V LETIH 1974—1985

V času o p a z o v a n j j e v letih 1978—1980 in 1984 obs ta ja la zveza m e d ledenikom in obsežne jš imi snežišči na spodn j ih Vodiinah. V ostalih letih kon t inu i t e t e m e d sk romne j š imi snežišči in ledenikom ni bilo. N a j m a n j š a so bila snežišča leta 1983.

Ledna površ ina ledenika se j e n a j b o l j znižala na s p o d n j e m vzhodnem delu ledenika, k j e r se je posebno med leti 1980—1983 nada l j eva l proces r a z p a d a n j a le-denika .

Leta 1980 smo ob ledeniku naredi l i dopolni lne markac i j e , ki so bile odločilne za u g o t a v l j a n j e k o l e b a n j a ledenika do leta 1985, ko smo m a r k a c i j e ponovno do-polnili .

Razpoke so se po j av l j a l e z m a n j š o in t enz ivnos t jo v s p o d n j e m os redn jem in vzhodnem delu ledenika . Opazna j e bila ozka, a dolga razpoka na zgorn jem jugo-vzhodnem delu ledenika . Le ta 1982 se je v v r š n e m jugozahodnem delu ledenika po-jav i la d iagonalna r azpoka z globino do 10 m. Na s p o d n j e m zahodnem delu ledenika so bili do osem me t rov globoki meandr i . Ob m o č n e m t a l j e n j u ledenika teče voda po površini daleč navzdol (skora j do m a r k a c i j e 10).

Vzrok k o l e b a n j u ledenika in smežišč je v k o l e b a n j u t e m p e r a t u r z raka . Za iska-n j e zveze z viš ino m a k s i m a l n e snežne ode j e v posameznih le t ih pa, žal, n i m a m o dovolj ¡ reprezentat ivne dokumentac i j e .

THE GLACIER BELOW THE SKUTA MOUNTAIN 1974—1985

S u m m a r y

Dur ing t h e per iod covered by the observat ions , in t h e years 1978—1980 and 1984, the re w a s a cont inuous l ink be tween the glacier a n d the ex tens ive snow fields a t Spodn j e Vodine. Dur ing o ther years , however , n o such cont inuous l ink be tween the h u m b e r s n o w f ie lds a n d the glacier could be observed. The smallest s u r f a c e of the snow f ie ld was in 1983. The ice cover of t h e glacier became lowest at the lower eas te rn pa r t of the glacier w h e r e the process of the d is in tegra t ion of the glacier cont inued especially dur ing t h e years 1980—1983.

In 1980 w e h a v e m a d e addi t iona l m a r k i n g s by the s ide of t he glacier wh ich enabled us to de t e rmine the osci l lat ion of t he glacier unt i l 1985 w h e n n e w m a r k i n g s w e r e added to t he f o r m e r ones.

The f i ssures developed less in tens ive ly in t he lower cen t ra l a n d eas te rn par t s of t h e glacier, A na r row, yet long, f i s sure could be observed i n the uppe r southea-s te rn pa r t of t he glacier. In 1982 a d iagonal f issure , wi th a dep th of up to 10 m, emerged in t h e u p p e r sou thwes te rn p a r t of t he glacier. Meanders , up to 8 m deep, developed i n t he lower w e s t e r n par t of t he glacier. In the period of the m o r e in ten-s ive t h a w i n g of t h e glacier w a t e r r u n s over t he su r face f a r d o w n w a r d s (almost as f a r as the m a r k i n g 10).

T h e oscil lat ion i n t h e ex ten t of the glacier a n d of the snow f ie lds As due t o the oscil lat ion of the t e m p e r a t u r e of t he a i r . Unfor tuna te ly , however , not enough repre -senta t ive documenta t ion is avai lable t h a t w e could t ry t o f ind the connect ion be t -w e e n the m a x i m u m snow cover and the condi t ions preva i l ing i n ind iv idua l years.

SI. 1. Ledenik pod Sku to 9. X. 1976.

SI. 2. Leden ik pod Sku ta 1. X. 1977,

SI. 4. Leden ik pod Sku to 4. X. 1979.

SI. 5. Leden ik pod Sku to 26. IX. 1980.

Tabe la 2: Meteorološko-kl imatološki podatk i Tab le 2: Meteorological-Climatologica da ta

S r e d n j a mesečna t e m p e r a t u r a Maks ima lna dnevna viš ina z raka toplega dela leta snežne ode je v cm P o s t a j a Krvavec , 1740 m po z imskih sezonah z d a t u m o m

leto/mesec: VI VII VIII IX sr. vr . Krvavec, 1740 m Podolševa, 1247 m :

1973 — — — 9,5 —

1974 6,8 10,2 12,7 7,8 9,4 73/74 131 6. III . 90 7., 8. III 1975 7,7 11,1 10,6 10,2 9,9 74/75 215 30. III . 95 2. IV. 1976 9,5 11,7 7,7 5,7 8,6 75/76 140 17. III. 89 16. II. 1977 8,4 10,2 9,7 5,9 8,6 76/77 185 15. IV. 95 16. I. 1978 7,8 9,0 9,3 7,4 8,4 77/78 176 20. II. 195 13. II. 1979 10,6 9,3 9,4 8,6 9,5 78/79 142 20. II. 90 29. XI. 79 1980 7,6 9,2 11,6 8,7 9,3 79/80 160 29. IV. 93 22.1. 1981 9,6 10,1 11,0 8,0 9,7 80/81 145 7. III . 115 8. XII . 80 1982 10,1 12,2 11,5 11,1 11,2 81/82 100 30. XII . 81 85 25. XII . 81 1983 9,4 15,0 11,2 9,3 11,2 82/83 85 12. II. 69 12. II., 26. XII . 82 1984 7,5 10,7 9,8 6,9 8,7 83/84 240 8. IV. 240 27. II., 4. III . 1985 6,9 12,2 12,0 10,7 10,4 84/85 135 23. III . 212 22. III .

1974—1985 8,5 10,9 10,5 8,4 9,6

SI. 6. Leden ik pod Sku to 23. IX. 1983. De ta j ln i posnetek z vzhodnega spodnjega ob rob ja ledenika . Lepo so v idne m a r k a c i j e 1, 9 (s tanje le ta 1969), 61, 66 in 80.

SI. 8. Leden ik pod Sku to 21. IX. 1985.