Embed Size (px)
Citation preview
1
2013
Junij 2013
2
Vodja: N. N.
Računalniško oblikovanje: N. N.
Izdajatelj: Skupina udeležencev Sončnih 8 po novi mavrični poti 2013
Mentor: Alja Dremelj
Lektor: Mateja Vovk
Uredila: N. N.
3
Kazalo
UVOD ........................................................................................................................................... 4
Pot življenja ................................................................................................................................. 4
Zbirka svilenih šalov znanih Slovenk .............................................................................................. 5
Do 139 kg z volčjo lakoto, 'nazaj dol' pa brez lakote ....................................................................... 6
Zgodovina URI Soča ...................................................................................................................... 8
Pogovor z vedeževalko Darjo Gajo ............................................................................................... 10
Kratek opis rehabilitantov ........................................................................................................... 13
Opis mojega mesta Žalec ............................................................................................................. 15
Nogomet ..................................................................................................................................... 19
Razmetana soba .......................................................................................................................... 20
Moja življenjska zgodba ............................................................................................................... 21
Gibanje je življenje ...................................................................................................................... 23
Uspešno partnerstvo ................................................................................................................... 26
Recepti ....................................................................................................................................... 28
Glasbena lestvica......................................................................................................................... 31
4
UVOD
Samo ime »Nova pot« zveni zapeljivo. Tako se imenuje program, ki ga obiskujejo
udeleženci na Inštitutu za rehabilitacijo v Ljubljani. Tu se srečujejo ljudje iz različnih
razlogov. V programu imajo udeleženci več možnosti za izobraževanje, pridobivanje
delovnih izkušenj in navad ter za večjo možnost zaposlitve.
Nekateri hodijo v ta program samo na oceno zmožnosti, drugi na usposabljanje, ki lahko
traja tudi več mesecev. Včasih udeleženci odkrijejo, da imajo marsikatere skrite
sposobnosti in da lahko iz njih postane marsikaj dobrega. Skratka, že samo ime »Nova
pot« nam daje upanje, da pa morda le nismo pozabljeni in da še obstaja neko upanje za
nas udeležence, ki bi radi, da bi iz nas nekoč še nekaj bilo.
Pot življenja
Zamisliti si ne moreš,
da težava življenje spodbuja
tvoja duša še nedoživeta
mora spoznati silnosti zla.
Spoznavaš udarce usode,
uzreš se, da se učvrstiš,
kot hrast na vetrni planjavi
upreš se, da učvrstiš.
Duša ti vse pripravi
karakter da ritem in moč
situacija se že odvija
nastopi začetek in pot v noč.
Vsak trenutek je križišče
lahko se hitro izgubiš,
neusmiljeno te čas ubija
le tvoja vest ve, kam hitiš.
5
Zbirka svilenih šalov znanih Slovenk
Že kot otrok sem vedno sanjal, da bi bil rad prepoznaven in sanje so se mi oziroma se mi
uresničujejo. Pred
petimi leti sem se
odločil, da bom začel
zbirati šale znanih
Slovenk. Začetek je
bil težak, kajti
poklicati katero koli
znano Slovenko mi je
bil velik izziv. Prva
gospa, ki sem jo
poklical, je bila
poslanka SD-ja ga.
Janja Klasinc, ki mi
je bila pripravljena
priskočiti na pomoč.
Tako sem spoznaval
vedno nove in nove
obraze in tako se je zbirka večala. Spoznal sem 5 znanih Slovenk, s katerimi smo zelo
dobri prijatelji. To so ga. Danica Simšič, Vida Čadonič Špelič, Jadranka Tavčar Oblak,
Miša Molk in seveda ga. dr. Evita Leskovšek. V 5-ih letih sem zbral preko 150 šalov in rut.
Vesel sem vsake kuverte po pošti, v kateri je kakšen lep šal. Ta hobi mi daje veliko
energije, elana in motivacije za naprej.
Pripravil: N. N.
6
Do 139 kg z volčjo lakoto, »nazaj dol« pa brez lakote
Do svojih 139 kg sem prišla dobesedno z volčjo lakoto. Zvečer sem bila pogosto najbolj
lačna in tako se je začelo nabirati. 90-dnevno ločevalno dieto sem izbrala predvsem iz
»firbca«, da vidim, koliko sem zmožna zdržati in če mi bo uspelo. Tudi od drugih sem
slišala, kako super dieta je to, pa v reviji Rina sem brala o njej.
NAJPREJ GROZA: Na začetku je bilo hujšanje grozno, ker sem bila tudi po 22. uri
navajena jesti sendviče, čips, sladko … karkoli, samo da sem jedla. Prvi teden sem bila
lačna in je bila res kriza pri meni, slabe volje sem bila, nič se mi ni dalo delati, samo
ležala sem in gledala na uro, kdaj bo čas za hrano.
PRVA VELIKA ZMAGA: A že po prvem tednu sem dobila toliko energije, da sem šla na
Golovec! Čisto do vrha! Kljub temu, da se zaradi zdravstvenih težav nisem gibala in sem
hodila s pomočjo bergel! Zato je osvojitev Golovca zame predstavljala velik uspeh. Videla
sem, da zmorem, da sem to spet jaz.
PRVO TEHTANJE: Po prvem tednu sem stopila na tehtnico. Malce me je bilo strah, a
bilo je 2 kg manj, in vsak teden isto …, tako da je šlo pri meni dokaj hitro. Po drugem
vodnem dnevu se je ustavilo in se kilogrami niso premaknili niti gor niti dol. Pa sem se
podala v naslednjih 90 dni. Vmes se je spet malce ustavilo, a ne za dolgo. In to je to! Ne
smeš obupati, niti takrat, ko se ustavi in ne gre nič dol. Moji kilogrami so se ustavili,
centimetri pa so kopneli.
UŽITEK IN ENERGIJA: Samo prvi teden je bilo težko, potem pa nič več. Od takrat
naprej uživam v dieti in sem polna energije. V proces hujšanja sem vključila gibanje:
skoraj vsak dan sprehodi v naravi, le v primeru slabega vremena nisem šla ven, pa sobno
kolo. Ker imam zdravstvene probleme, ne morem kaj dosti telovaditi.
PODPORA: Med hujšanjem me je podpiral in me še vedno podpira moja boljša polovica,
moj fant.
ZDRAVJE: Imam zdravstvene težave. Največje s hrbtenico, preden sem začela hujšati,
pa sem imela težave z želodcem (bolečine v želodcu neprenehoma), s prebavo (včasih
sem bila tudi po 3 dni zaprta), kri je v redu, holesterol normalen, sladkor tudi (tega sem
se najbolj bala, ker imamo v družini sladkorno bolezen, a zaenkrat tu ni problemov). Že
po prvem tednu so se težave z želodcem nehale, nehalo me je tiščati in boleti!
GARDEROBA: Uffff, ta je zdaj prevelika!! Prej sem imela konfekcijsko št. 48, tudi več,
pač odvisno od modela – celo do 4XL, kupovala sem predvsem na oddelkih za močnejše.
Zdaj pa še nisem šla v »šoping« na veliko. Kupila sem si samo par stvari za čez poletje,
kaj več pa še pride na vrsto, ker mi je res vse preveliko. Tudi praznjenja omare se še
nisem lotila, bom pa v kratkem opravila tudi to. Bo treba počasi vse zamenjati, imam pa
stare hlače za primerjavo in razlika je res več kot očitna.
7
KOŽA: Hja, kože na trebuhu je ostalo nekaj preveč, a ker ne morem delati
trebušnjakov, se mažem s kremo in masiram, tudi podbradek masiram in je rezultat res
opazen! Za roke pa delam sklece stoje, tako da je moja koža še v »popravilu«, hehehe.
VZDRŽEVANJE: Po 5. vodnem dnevu sem vsega skupaj shujšala za 29 kg. Mislila sem, da
bom v nadaljevanju po knjigi Naslednjih 90 dni shujšala samo za par kilogramov ali da
bom samo obdržala težo, ki sem jo izgubila po prvi knjigi 90-dnevna ločevalna dieta, pa
sem presenečena, ker kilogramčki kar kopnijo, centimetrčki pa tudi, in sem več kot
zadovoljna.
KAKO NAPREJ: Vsekakor bom tudi vnaprej pazila na prehrano. Bo kar po ločevalno, ker
mi ta način prehrane odgovarja, prebava se mi je izboljšala – da ne pozabim, tudi Donat
Mg mi veliko pomaga, tako da ne morem več brez njega. Zrediš se lahko v zelo kratkem
času, da vso odvečno težo spraviš nazaj v normalno, pa je treba »ornk garat« in traja
več mesecev, včasih tudi več let.
ZAKAJ PIŠEM: Svojo zgodbo o hujšanju pišem predvsem za bralce, ki so omejeni z
gibanjem. Tudi tako se da hujšati, sama sem omejena z gibanjem, zato pa vztrajam s
hojo in kolesarim na sobnem kolesu. Knjigi 90-dnevna ločevalna dieta in Naslednjih 90 dni sta zakon! Res je, da ne kuham točno po knjigi, recepte si malce priredim in
verjemite, da ničesar ne pogrešam. Sploh se ni treba vsej hrani odreči, tudi sladkim
pregreham ne!
Kjer sta moč in volja, je tudi uspeh.
Pripravila: N. N.
8
Zgodovina URI – Soča
Kdaj se je začela v Sloveniji
rehabilitacija, se ne da točno
določiti, lahko pa rečemo, da se je
začela pospešeno razvijati po letu
1952. Prvi pobudnik za
organizacijo te službe je bil
akademik prof. dr. Bogdan
Brecelj, ki je že leta 1947 dal
pobudo, da je bila ustanovljena
šola za fizioterapevte. Leta 1953 je s pomočjo mednarodnih strokovnjakov združil
mednarodna izkustva in takratne potrebe in naredil program za razvoj rehabilitacijske
dejavnosti v Sloveniji. Ta program je sprejel Svet za zdravstvo in socialno politiko
Ljudske Republike Slovenije in na tej osnovi je Izvršni svet skupščine Ljudske Republike
Slovenije izdal 25. januarja 1954 odločbo o ustanovitvi Zavoda za rehabilitacijo
invalidov. S to odločbo so bili dani tudi pogoji za začetek gradnje prostorov na
Linhartovi cesti. Mnogi so takrat menili, da je ta lokacija preveč oddaljena, še posebej
glede na bolnišnični objekt na Zaloški cesti, danes pa lahko ugotavljamo pravilnost te
odločitve.
Gradnja novih objektov Zavoda LRS za rehabilitacijo invalidov je potekala od leta 1954
do 1962, ko so na to lokacijo preselili oddelek z Vrazovega trga, kjer je leta 1954 začel
delovati oddelek za protetiko Zavoda LRS za rehabilitacijo invalidov z 12. posteljami, in
oddelek na Vilharjevi cesti s 35. posteljami. Glavni arhitekt je bil projektant Danilo
Kocjan, ki si je zamislil objekt, zgrajen po skandinavskem načinu, zato so zgradbe nizke
in razpotegnjene.
Od leta 1970 do 1980 se je začelo izrazito povezovanje doma in s tujino. V tem obdobju
moram omeniti tako imenovan Rehabilitation Engineering Center, ki je razvijal tako
imenovano uporabo nizkofrekvenčnih tokov v rehabilitaciji, ki je zavod afirmiral tako
doma kot v tujini.
Na organizacijo so v tem času zelo vplivale aktivnosti, ki so izhajale iz priprav na
spremembo ustave iz leta 1974. Delavci zavoda so na svojih zborih sklenili oblikovati
delovne enote. V ta namen so bile ustanovljene naslednje delovne enote:
za medicinsko in poklicno rehabilitacijo
za protetiko in ortotiko
za znanstveno raziskovalno dejavnost.
Proti koncu leta 1974 sta se delovni enoti za medicinsko in poklicno rehabilitacijo ter
znanstveno raziskovalno dejavnost združili v delovno enoto za fizikalno medicino in
rehabilitacijo.
9
Univerzitetni zavod za rehabilitacijo SOČA je aprila 1991 postal enovit javni zdravstveni
zavod, leta 1993 pa se je UZR – SOČA preimenoval v Inštitut Republike Slovenije za
rehabilitacijo. V letu 2009 je bil sprejet sklep, da se inštitut preimenuje v Univerzitetni
rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča.
Inštitut je v 50. letih svojega obstoja postal mednarodno uveljavljena ustanova, ki s
svojim znanjem, izkušnjami, raziskovalnim delom in številnimi nastopi naših strokovnjakov
na pomembnih mednarodnih konferencah in delavnicah pripomore k razvoju
rehabilitacijske dejavnosti. Inštitut je organizacija, ki jo lahko prištevamo med
uspešnejše na področju zdravstva. Če ga okarakteriziramo, je inštitut organizacija, ki se
v jasnem vremenu pelje na izlet in pred seboj ne vidi večjih ovir, odloči pa se, da je čas
za usmeritev, ki bo inštitut popeljala med vodilne institucije na področju rehabilitacije v
Evropi in svetu.
Pripravila: N. N.
10
Pogovor z vedeževalko
Ali mi lahko poveste, kdaj ste se začeli ukvarjati z vedeževanjem in kaj vas je
spodbudilo k temu?
Svoj dar sem odkrila pred 30 leti, ko sem se začela poglabljati v astrologijo. Želela sem
ga še naprej razvijati in negovati, ker me je vedno več ljudi prosilo za pomoč in nasvete.
Babica mi je podarila stare Kiper karte in mi razlagala njihov pomen.
Kakšne karte uporabljate pri vašem delu, ali jih lahko opišete?
Sprva sem začela prerokovati s ciganskimi kartami. Teh 36 podob vsebuje vse glavne
arhetipe za vse dinamike pri človeku: čustveno, telesno, mentalno in duhovno. Ko jih
povezujemo v različnih postavitvah, zelo jasno prikažejo konkretne situacije. Že
vizualno, na podobi, vidimo številno simboliko v obliki barv, števil, simbolov ... Več let sem
tudi proučevala tarot, ki mi je tudi pomagal pri lastni osebnostni rasti. Kadar sem pred
težjimi odločitvami, se redno posvetujem s tarotom, od katerega dobim zelo precizne
odgovore glede časa in izida neke situacije. Pri svojem delu uporabljam različne karte, ki
jih lahko spraševalec izbere po svoji želji, sicer pa jih sama intuitivno izberem glede na
naravo vprašanja. Ciganske karte za konkretne situacije, tarot kot duševni zemljevid,
angelske karte pa, kadar želijo angeli preko mene posredovati svoje sporočilo. Igralne
karte so karte z močnimi numerološkimi energijami, časovno določajo. Svoje znanje še
vedno nadgrajujem s študijem literature o
prerokovanju. 15 let že delam kot vedeževalka.
Delala sem na vedeževalskih komercialnih
linijah, vabljena sem bila na razne sejme in
delavnice v živo, vedeževalci pa smo se tudi sami
zbirali in izmenjavali svoje izkušnje.
Vedežujete ljudem, ki jih ne poznate, to pa
ni več igra, temveč resno in odgovorno delo.
Ljudje so namreč zelo sugestibilni. Zato je zelo
pomembno, da kljub slabemu izidu, ki ga včasih
vidiš v kartah, to poveš tako, da spraševalec ne
izgubi upanja in se ne vda v usodo. Če komu
karte na primer kažejo, da ne bo naredil izpita,
to na več načinov preverim. Šele ko sem
prepričana v slab izid, spraševalcu povem, da
trenutni izgledi sicer niso najboljši, lahko pa se
popravijo, če se bolj posveti učenju; pa tudi v primeru neuspeha naj ne izgubi upanja, saj
vedno obstajajo še drugi roki.
Ali je res, da mora biti vedeževalec precej psihologa?
11
Neka spraševalka je spoznala moškega, s katerim sta se nekaj mesecev izredno ujemala.
Vprašala me je, kaj bo iz te zveze, saj si je zelo želela, da bi uspela, pa tudi nič ji ni
kazalo, da ne bi mogla trajati še naprej. Meni pa so karte pokazale, da bo njune zveze
kmalu konec in da je njen partner neiskren, goljufiv in bolestno ljubosumen. Rekla sem ji,
da pustimo, naj se stvari razvijajo naprej in da me lahko, če želi, čez nekaj časa spet
poišče. Čez mesec dni me je res poklicala in povedala, da je ta moški velik lažnivec in da
jo je imel za norca. Bila je zelo razočarana in njuna zveza se je res v kratkem končala.
Vendar sem ji pri tem bila v oporo, saj je imela nekoga, s katerim se je lahko o svoji
stiski pogovorila.
Ali je res, da je vedeževanje veliko več kot zgolj napovedovanje prihodnosti?
Pravi smisel prerokovanja je v tem, da lahko spraševalec zaupa problem, ki ga bremeni.
Ko se ljudje znajdejo v življenjskih situacijah, iz katerih ne vedo izhoda, se nekateri
obrnejo na prijatelja, drugi na psihologa, tretji na duhovnika, nekateri pa na vedeževalca.
Iščejo pomoč, razbremenitev, oporo. Seveda jih zelo zanima, kaj jim bo prinesla
prihodnost, saj zato sploh poiščejo vedeževalca, toda v sebi si v resnici želijo zaupnega
pogovora.
Je pomembno, da so osebe, ki vas pokličejo, iskrene?
Nekateri spraševalci niso dovolj iskreni. Prikrivajo stvari in se hočejo prikazati v lepši
luči. Ker niso iskreni, ne moremo skupaj priti do odgovora. To se hitro vidi tudi v karti
neiskrenosti, ki jo takrat izvlečem, in vidim, da ta oseba ni iskrena.
Nekateri so preveč skeptični. Globoko v sebi si sicer zelo želijo odgovora, a si zaradi
pretirane nezaupljivosti na mentalni ravni ustvarjajo blokade. Takemu spraševalcu
odkrito povem, da je v njem preveč dvoma, da si je sam naredil blokado in da tako ne
bova prišla do želenega odgovora.
Nekoč me je obiskala zdravnica specialistka, zelo intelektualna oseba, ki si je močno
želela spremembe v življenju, a vanjo ni hotela verjeti. Povedala mi je, da je spraševala
že vse mogoče vedeževalce in da ji nobeden ni znal svetovati; v intuitivnem preblisku
sem uvidela, da bo doživela veliko spremembo v življenju. Ko je začutila mojo
prepričanost, je njen dvom izpuhtel in sva se zelo lepo ujeli v pogovoru. Pozneje mi je
povedala, da je v njeno življenje res vstopila sprememba, ki je sploh ni pričakovala, in ji
je zelo izpolnila življenje.
Seveda pa ni dobro, če se človek preveč podreja vplivom in je lahkoveren. Kar precej je
takih, ki neprestano kličejo in obiskujejo različne vedeževalce. Tako dopustijo, da drugi
vplivajo na njihovo življenje s svojimi mnenji, ki jih je veliko, potem pa se zmedejo, saj
ne vedo več, kaj in komu bi verjeli.
Vsakdo naj bi bil sposoben v osnovi sam obvladovati svoje življenje. Zelo pomembno je,
da se ne pustimo preveč vplivati drugim ljudem in da najdemo notranjo moč v sebi za
obvladovanje težjih življenjskih situacij in ovir, ki se nam postavljajo na naši poti. Če pa
12
že želimo nasvet vedeževalca, naj to ne bo prepogosto – prepogosto je vsak teden, da ne
rečem vsak dan – in ne sprašujmo o nepomembnih stvareh, saj s tem samo utrujamo
vedeževalca in sebe ter zapravljamo denar, ki bi ga lahko uporabili za kaj bolj
koristnega.
Pripravila: N. N.
13
Kratek opis rehabilitantov
Sem brezposelna proizvodna delavka. Živim v D., sem poročena, mati dveh otrok v
starosti 26 in 30 let. V prostem času najraje berem, hodim na sprehode, zelo
rada kuham in pečem različne slaščice, saj me to zelo veseli.
Stara sem 27 let, prihajam iz Ž., v Ljubljani živim že 7. Leto. Po poklicu sem
oskrbnica, brezposelna že 5 let, zato sem se prijavila na inštitut URI Soča in
tako postala aktivna iskalka zaposlitve. Tukaj sem spoznala nove ljudi; imamo se
odlično, tukaj sem tudi spoznala, da še marsikaj znam glede ročnih spretnosti,
naučila sem se risanja na svilo, žganja na les.
Stara sem 34 let, brezposelna že štiri leta. Po poklicu sem frizerka, moji hobiji
pa so preživljanje prostega časa s sinovoma, šport (gorsko kolesarjenje in
nogomet) in glasba. Ker mi je »zdravje« prekrižalo načrte glede poklica,
obiskujem inštitut URI – Soča. Gorsko kolesarjenje in nogomet pa sem zamenjala
s sprehodi, prosti čas z otrokoma pa je še vedno v igri.
Stara sem 29 let in prihajam iz Š. pri Ljubljani. V prostem času rada kolesarim,
hodim po hribih, igram odbojko in potujem.
Star sem 26 let in zanima me vse o nogometu. Ker sem ga včasih tudi treniral v
času šolanja, mi nogomet pomeni veliko. Sedaj gremo tudi v prostem času s
prijatelji na nogometno igrišče in tam igramo nogomet. Nogomet spremljam tudi
preko TV-sprejemnika kot tudi preko internetnega omrežja preberem vsako
novico v zvezi z nogometom.
Star sem 45 let, prihajam iz H. Sem brezposeln, prijavljen na ZRSZ, in sem
trenutno na usposabljanju na URI – Soča. V prostem času grem rad na sprehod,
moj najljubši hobi pa je zbiranje svilenih šalov znanih Slovenk. Upam, da bom s
pomočjo strokovnih delavk in delavcev našel čim prej sebi primerno zaposlitev.
Stara sem 25 let, rojena v Šempetru pri Novi Gorici, živela sem pa na jugovzhodu
Slovenije, v mestecu Lucija, ob Portorožu. Končala sem Srednjo ekonomsko-
poslovno šolo v Kopru in sem po poklicu prodajalka.
Sem 48–letnica iz L. Sem borka v nenehnih padcih svojega življenja. Res je, da
sem bila kak dan ali teden popolnoma obupana, pa sem bila kasneje sama nase
jezna, ker sem bila že skoraj obupala. Naučila sem se v težkih trenutkih
sprejemati stvari, za katere sem včasih menila, da so samoumevne ali
nepomembne. Torej, ko sem bila popolnoma na dnu, sem se trudila najti tudi
svetle stvari, ki imajo velik pomen. Seveda pa to ni lahko, tega se nisem naučila
čez noč. Potrebnih je bilo vrsto let, sledilo jih bo še veliko. Zato zdaj nadaljujem
14
z vzponi. Kar nekaj časa sem že vključena v poklicno rehabilitacijo na URI – Soča,
obiskujem jo enkrat tedensko. Na začetku sem bila psihično popolnoma na dnu, da
sem komaj prišla tja, ko pa sem že prišla, sem celo zamujala. A postopoma sem
začela hoditi vedno z večjim veseljem, pa tudi zamujanja skoraj več ni bilo.
Veliko mi je pomenilo, da nisem čutila nikakršnega obsojanja s strani
strokovnjakov Soče. Verjetno so opazili, da se trudim, zato so mi dali čas za
napredek. Zdaj pa še k posebni novici, ki jo prav z veseljem podelim z vami: dobila
sem zaposlitev preko javnih del, zaposlitev bo trajala eno leto. Opravljala bom
delo družabnice v domu starejših občanov. Ostajam borka, še naprej si bom
prizadevala spremeniti življenjske vzorce, ki mi škodujejo, trudila se bom opaziti,
videti, občutiti …, česar prej nisem.
15
Opis mojega mesta Žalec
Žalec je mesto v Sloveniji, gospodarsko in upravno središče v istoimenski občini. Kraj
leži v Savinjski dolini in je mesto od 1964. Od konca 19. stoletja velja za središče
slovenskega hmeljarstva. Druge gospodarske dejavnosti so še obrt, trgovina in
metalurgija (livarna zvonov).
Zgodovina
Kraj se prvič omenja kot trško naselje l. 1256. Pokroviteljstvo nad krajem so imeli
Babenberžani in Habsburžani. V kraju so prirejali sejme in imeli sodišče. Turki so naselje
dvakrat požgali. V času reformacije so v Zotlovi kovačnici, ki so jo imenovali Lutrova
kapela, opravljali verske obrede. Septembra 1868 je bil v Žalcu narodni tabor, na
katerem so udeleženci zahtevali Zedinjeno Slovenijo. Leta 1891 je v Žalec pripeljal prvi
vlak, na novozgrajeni progi Celje–Dravograd.
Po zapiskih je najstarejši spomenik v kraju nekdanja romanska oziroma gotska cerkev sv.
Nikolaja iz 12. stoletja, ki so jo l. 1906 popolnoma prenovili. Od stare taborske cerkve
sta se ohranila del obrambnega zidovja in obrambni stolp. Stolp je edini ostanek
obrambnih zgradb. Zgrajen je bil v začetku 16. stoletja. Zraven stolpa stoji cerkev sv.
Nikolaja. V mestnem jedru je več stavb, ki kažejo značilnosti pozne gotike. Širčevo hišo
iz l. 1669, v kateri je živel skladatelj Risto Savin, so leta 1972 obnovili, v njej je
skladateljeva spominska soba, galerija Doreta Klemenčiča Maja, galerija Savinjskih
likovnikov, v pritličju pa Savinov likovni Salon ter prostori TIC-a Žalec.
Turistične zanimivosti kraja
Savinova hiša, Širčeva domačija iz leta 1669, kjer se je rodil skladatelj Friderik
Širca – Risto Savin. V njej so danes spominska soba, galerija Doreta Klemenčiča
Maja, likovni salon in galerija savinjskih likovnikov ter TIC Žalec.
Zotlova kovačija v starem mestnem jedru je iz prve polovice 16. stoletja in je
včasih služila kot protestantska molilnica, v 18. stoletju pa je bila kar 50 let
bolnišnica. Danes si lahko v njej ogledate kovaška dela in izdelke.
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, kjer si lahko ogledate večstoletni
razvoj obdelovanja hmelja.
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo, v katerem si lahko ogledate več kot 300
različnih zdravilnih in aromatičnih rastlin, vrtni center z različnimi tehnikami
namakanja, laboratorij za molekularno genetiko in tkivne kulture ter mikro
pivovarno z degustacijsko sobo za pivo.
Gasilski muzej v središču mesta.
Cerkev sv. Nikolaja se prvič omenja leta 1273 in se imenuje po sv. Miklavžu
Nikolaju.
Obrambni stolp s stožčasto streho stoji poleg cerkve z delom ohranjenega
taborskega obzidja. Danes na njem raste potomka najstarejše trte na svetu, v
16
kletnih prostorih pa je urejen vinski »kevder«, kjer se lahko poskusijo najboljša
vina Društva Savinjskih vinogradnikov.
Spomenik slovenskemu hmeljarstvu.
Spomenik žrtvam NOB.
Ostale kulturne, športne in naravne znamenitosti
Kulturni dom – Dom II. slovenskega tabora Žalec
Športni park, ki ga dopolnjujejo urejene kolesarske poti po občini in celotni
Spodnji Savinjski dolini
Bio park Nivo v neposredni bližini Žalca z energijskimi polji in vrelci
Ribnik Vrbje v bližini Žalca – tu je bilo opaženih 130 različnih vrst ptic, od
katerih jih tam gnezdi kar 60 vrst
Kotečnik – naravno plezališče, znano širom po Evropi
V bližini Žalca – v Šempetru v Savinjski dolini – se nahajata rimska nekropola in
jama Pekel
Osebe, povezane z mestom
Risto Savin (s pravim imenom Friderik Širca),
slovenski častnik in skladatelj, * 11. julij 1859, Žalec,
† 11. december 1948, Zagreb.
Že kot dijak je rad prepeval na koru, še rajši pa doma igral
klavir, kar je nedvomno kazalo na njegovo glasbeno
nadarjenost.
Z devetnajstimi leti je kot prostovoljec v Gradcu stopil v
topniški polk, kjer se je začela njegova uspešna vojaška
kariera. Savin je bil namreč poklicni častnik (topniški oficir)
avstrijske vojske, na Dunaju in v Pragi pa je privatno
študiral glasbeno kompozicijo. Ko je leta 1905 odšel v Varaždin, se je podrobno seznanil s
hrvaško folkloro. Tam so nastali tudi njegovi prvi samospevi. Pred prvo svetovno vojno se
je ponovno selil. Najprej v Belo Crkvo v Vojvodino, nato pa v ogrsko prestolnico
Budimpešto, kjer je dočakal prvo svetovno vojno. Kot vojaški častnik je ob koncu prve
svetovne vojne in po razpadu dvojne monarhije končal svojo vojaško kariero, in to s
činom generalmajorja.
Po končani vojni se je vrnil v Žalec. Večino svojega časa je zatem lahko posvetil glasbi.
Leta 1929 se je Risto Savin ponovno selil. Tokrat na ženino domačijo na Ptuj, kjer se je z
velikim uspehom lotil komponiranja del za mladinske zbore. V času okupacije se je
ponovno vrnil v rodni Žalec. Čeprav so mu zaradi starosti že začele popuščati ustvarjalne
moči, je leta 1942 spesnil zborovsko skladbo V boj – opus 41 – partizansko koračnico za
moški zbor in male bobne. Ustvarjal je še po vojni, ko je na besedila Otona Župančiča
napisal več kvalitetnih skladb za mladinske zbore.
17
Svoje skladbe je sprva pisal v romantičnem slogu, nato v novoromantičnem s prvinami
impresionizma, končno pa je kot prvi slovenski skladatelj podlegel vplivom Wagnerjeve
glasbene drame.
Savin velja za enega najpomembnejših skladateljev med romantiko in moderno.
Anton Breznik, slovenski rimskokatoliški duhovnik in
pisec gospodarskih pratik, * 14. junij 1737, Komenda,
† 27. marec 1793, Žalec.
Breznik je kot duhovnik od okoli 1763 deloval v Žalcu. Leta
1789 je v Ljubljani pod naslovom Večna pratika od
gospodarstva izšla njegova pratika, v kateri imajo poseben
pomen navodila o delih na polju in hiši. Pratika je doživela več
ponatisev v Ljubljani, Celju in Mariboru. Po mnenju F. Kidriča
je Breznikova pratika prva prava pratika napisana v
slovenskem jeziku namenjena in uporabna predvsem za kmete.
Ker pa je bila razširjena po vsej deželi, je nudila nekaj
najosnovnejšega ekonomskega znanja in ekonomske kulture
našemu kmetu, obenem pa prispevala k razmišljanju o potrebi enotnega slovenskega
knjižnega jezika.
Simon Kukec, slovenski podjetnik, pivovar in hmeljar * 20. oktober 1838, Povir pri
Sežani, Slovenija, † 29. oktober 1910, Žalec.
Kukec velja za najpomembnejšega pivovarja, ki ga Laščani
imenujejo oče laškega piva. Rojen je bil kot sin malega posestnika
v Povirju pri Sežani. Starša, oče Jakob in mati Helena, rojena
Stok, sta bila kmeta. Po osnovni šoli se je zaposlil na železnici. Po
tedanji ureditvi je aktivno vojsko služil 12 let in dosegel čin
narednika. Kot zastavonoša domobranskega 22. pehotnega polka
Wimpfen je v bitki pri Custozzi leta 1866 nosil polkovno zastavo.
Rozeta z zastave je v Kukčevem družinskem albumu.
V Trstu se je leta 1869 poročil z Ano Smolka. Iz Sesljana, kjer je v času poroke delal
kot železničarski čuvaj, se je z ženo in otrokom preselil v Martinšćico pri Reki.
Udejstvoval se je kot prevozniški podjetnik pri
gradnji pristanišča, žena pa je vodila restavracijo
za številne delavce, ki so tedaj gradili pristanišče
na Sušaku. Laška (zgoraj) in žalska pivovarna
(desno spodaj) v času Simona Kukca.
18
Prihod v Žalec in nakup pivovarne
Leta 1880 sta se naselila v Trbovljah in tam vzela v zakup rudniško restavracijo
Bratovske skladnice. S tem sta toliko zaslužila, da sta se z družino leta 1887 naselila v
Žalcu, kjer je Kukec nakupil toliko nasadov hmelja, da je veljal za veleposestnika. Od
Žuževe vdove je kupil nekdanjo staro pivovarno, ki jo je leta 1842 ustanovil žalski
posestnik Franc Žuža. Kotel te pivovarne, v kateri je pivo varil Franc Reil, je imel komaj
20 hl vsebine. Kukec je v letih 1891/92 povečal žalsko pivovarno, jo povsem posodobil,
ter ji dodal lastno sladarno. Poleg pivovaritelja, kletarja in treh sodarjev je bilo v njej
zaposlenih še 50 delavcev in štirje uradniki. Leta 1891 je bila zgrajena in za promet
odprta železniška proga Celje–Velenje, ki je omogočala lažji transport in povečala
promet blaga skozi Žalec: zlasti premoga, pa tudi hmelja in piva.
Nakup Pivovarne v Laškem in združitev
10. avgusta 1889 je Kukec na dražbi kupil še bližnjo pivovarno v Laškem (tedaj laški trg).
Obe pivovarni je združil in ju imenoval Združene pivovarne Žalec in Laški trg. Pivovarno v
Žalcu je vodil sam, v Laškem pa je bil ravnatelj njegov sin Edvard. Hči Aneta, ki se je
pozneje poročila z laškim trgovcem Konradom Elsbacherjem, je bila glavni knjigovodja
(1895–1902). Kukec je tudi laško pivovarno vsestransko izpopolnil, jo povečal in opremil z
boljšimi stroji in opremo. Uvedel je strogo produkcijsko delitev dela po oddelkih. Z
dobro organizacijo v Laškem mu je uspelo doseči v času najboljše gospodarske rasti po
30.000 do 35.000 hl piva, v Žalcu pa od 15.000 do 20.000 hl piva letno, čeprav se je
moral boriti z močno konkurenco domačih pivovarn ter pivovarn v Gradcu in Leobnu. V
Žalcu je bila pivovarna tedaj edino podjetje, v Laškem pa je bil med več nemškimi
podjetniki edini Slovenec. Zaposloval je samo slovenske delavce in nameščence. Ker je
slovenskih strokovnjakov za pivovarništvo ni bilo, je raje zaposloval Čehe kot Nemce, kar
je bilo v tistih časih ob narodnostnih bojih na Slovenskem Štajerskem zelo pomembno.
Pripravila: N. N.
19
Nogomet
Konec je! Jose Mourinho se,
zdaj je novica tudi uradno
potrjena, poslavlja od
trenerskega stolčka pri
madridskem Realu. Vodstvo
kluba in portugalski trener sta
namreč sklenila dogovor za
predčasno prekinitev pogodbe,
ki bi se sicer iztekla šele leta
2016. Novico je nocoj ob 20. uri
javnosti predstavil predsednik
Reala Florentino Perez in izrecno poudaril, da Mourinho ni bil odpuščen ter da sta klub in
trener sklenila sporazumen dogovor.
»Naredili smo ogromen korak naprej. Real je danes spet tam, kamor sodi. Iz Lige
prvakov smo zgodaj izpadali, danes smo znova med štirimi najboljšimi. Bilanca je
pozitivna,« je dejal Perez in dodal: »Lanska sezona je bila odlična. Igrali smo odličen
nogomet in podirali rekorde. Letos smo bili v polfinalu Lige prvakov, finalu pokala in
drugi v ligi. To ni dovolj, vedno namreč stremimo k zmagam.«
Mourinho se tako poslavlja po treh letih na čelu Reala. V tem času ni osvojil veliko, Lige
prvakov mu ni uspelo osvojiti, je pa zato po enkrat slavil v španskem prvenstvu in
pokalu. Pri Realu še ne vedo, kdo ga bo zamenjal, saj se z morebitnim naslednikom še
niso pogovarjali. Jasno je že, da je prvi favorit Carlo Ancelotti, ki pa ima še veljavno
pogodbo s Paris Saint-Germainom, pri katerem Italijana ne želijo izgubiti. Toda ko si
Real zaželi nekoga, ga navadno dobi. Trenerja še posebej ...
Mourinho (odpravnine pri Realu naj ne bi dobil), ki menda odhaja zaradi razlogov
zasebne narave, pa naj bi svojo kariero znova nadaljeval v Angliji, kjer naj bi se vrnil na
trenersko klop Chelseaja, ki je trenutno prazna.
Pripravil: N. N.
20
Razmetana soba
Le kdo od nas, ki imamo najstnike, ne bi vedel, kako je to z razmetanimi sobami. Pa da ne
bo pomote, to ne velja za vse. So tudi takšni, ki so v najstniških letih zelo pedantni.
Pravzaprav ni prav nič neobičajnega, če so ti naši otroci v dobi odraščanja drugačni, kot
bi si mi želeli. So uporniški, če jim kaj ni prav, zaloputnejo z vrati, poslušajo glasno
glasbo, imajo svoje modne smernice itd. Včasih pozabimo, da smo bili mi tudi takšni ali
vsaj podobni. Pogostokrat od njih pričakujemo več, kot so nam zmožni v tistem obdobju
dati. Ti naši najstniki se še sami vrtijo v nekakšnem krogu, zato se radi ustavijo na eni
točki, pa na drugi, dokler ne najdejo točke, kjer se počutijo pomembne, varne,
zadovoljne.
Mi starši pa velikokrat pozabljamo, da najstniki ne morejo razmišljati kot mi, saj v
obdobju odraščanja njihovi možgani delujejo drugače kot kasneje, ko bodo popolnoma
dozoreli. Zato se moramo tudi mi potruditi, da jim prisluhnemo, tudi tako, da
nepomembnim stvarem ne dajemo prevelike pomembnosti. A včasih je to za nas starše
kar težka naloga.
Ker sem jaz sama vzgojila svojo hčer, je bilo še toliko težje vse skupaj za naju obe.
Namreč, preveč sem pričakovala od odraščajoče deklice, zaradi svojih težav sem
prenesla breme tudi na svojo hčer. Trudila sem se, kolikor sem mogla, veliko sem dala od
sebe, želela sem biti dobra mati. Verjetno pa sem pogostokrat svojo skrb in ljubezen do
hčere usmerjala napačno. A vseeno občutim zadovoljstvo, ko vidim, da sem v neizmerno
težkih življenjskih pogojih vzgojila prijazno, iskreno in kvalitetno osebo.
Zdaj pa malo za šalo, malo za res, nazaj k razmetani sobi.
Nekega dopoldneva je bila moja 17-letna hči v šoli. Ne spominjam se, zakaj, a takrat sem
z nekim namenom vstopila v njeno sobo, pravzaprav se niti ne bi moglo reči, da sem
vstopila, saj nisem vedela, kako stopiti, da ne pohodim kakšno stvar. Vse naokrog so bile
nametane razne stvari, celo ponošena oblačila so se valjala po tleh. Ko sem to zagledala,
sem bila tako jezna, da sem ji takoj poslala sms z vsebino: »Zdaj imam pa res dovolj
tega!!! Ti nisi za v civilizacijo, to je šlo pa res čez vse meje! Prosim, da pospraviš sobo, ko
prideš domov!« Kmalu zatem pa sledi presenečenje, ko na radiu zaslišim: »Miha, a se ti
zdi, da naša čistilka ni dobro pospravila? Meni se zdi čisto dobro, čeprav smo dobili sms,
da je soba razmetana.« V eter so tudi prebrali moj sms, ki je bil seveda namenjen
hčerki, a sem ga pomotoma poslala na radio. Ker sem takrat velikokrat klicala na radio
zaradi nagradnih iger, sem imela njihovo številko v spominu mobitela, in ker je hčerki ime
Adriana, radio pa se je imenoval Antena 1, sem sms pomotoma poslala k njim. No, temu
sem se takrat celo nasmejala, huda jeza je minila. Še zdaj se z nasmeškom na obrazu
rada spomnim tega dogodka.
Pripravila: N. N.
21
Moja življenjska zgodba
Sem Manuela Fanedl, roj. 20. 3. 1988, rojena v Šempetru pri Novi Gorici, živela sem pa
na jugovzhodu Slovenije, v mestecu Lucija, ob Portorožu. Končala sem Srednjo
ekonomsko-poslovno šolo v Kopru in sem po poklicu prodajalka.
Proti koncu leta 2006 sem utrpela hudo poškodbo možganov, zaradi katere sem bila
precej časa v bolnišnici, nato v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike
Slovenije Soča , kjer sem se rehabilitirala. Zaradi nadaljevanja rehabilitacije sem se s
pomočjo tet v Ljubljani 11. 4. 2007 vključila v center za osebe s pridobljeno možgansko
poškodbo, Center Zarja. Najprej sem bila vključena v Rehabilitacijsko enoto (zaradi
neurejenih razmer v primarni družini sem se odločila za samostojno pot v Ljubljani s
pomočjo tet in Centra Zarja), kasneje pa še v Delovno enoto. V začetku obiskovanja
Zarje sem se počutila v redu saj sem se sama pri sebi zavedala, da potrebujem nekakšno
pomoč, spodbudo in sem na podlagi tega sama sebe prekosila in sploh nisem vedela, da
sem toliko zmožna iz sebe potegniti. Bistvena pohvala gre ge. Tatjani – prostovoljki, ki je
bila napotena k meni s strani Centra Zarja in ki je bila ob meni, ko sem jo najbolj
potrebovala. Jaz sem se od nje ogromno naučila, ona pa tudi od mene na podlagi
izkušnje, ki sem jo doživela. Veliko je odvisno od tebe, kakšen karakter si, kakšno
energijo oddajaš in na podlagi tega takšne ljudi k sebi privabljaš. Torej živim v Ljubljani
dobrih 6 let.
Sedaj imam pa občutek, da glede na mojo stopnjo dosežene samostojnosti me pravila, ki
so postavljena v Centru Mavrica, omejujejo pri nadgradnji moje samostojnosti. V Zarji
sem po letu dni tako zelo napredovala, da so mi zagotovili samostojno bivanje v
stanovanju, ki je bil del Institucionalnega varstva odraslih (IVO) Centra Zarja, v
katerem sem bivala 5 let. Ker pa je Center Zarja ob koncu 2012 prenehal z izvajanjem
programa , ki ga je prevzel Center za usposabljanje, varstvo in delo Draga (CUDV
Draga), se je samostojno bivanje v stanovanju v začetku 2013 prekinilo. Zdaj bivam v
stanovanjski skupini, kjer si z več osebami, ki okrevajo po možganski poškodbi, delim
stanovanje. Vsak od nas ima svoje potrebe, navade, željo in cilje; ker so pa moji cilji
drugačni od ostalih stanovalcev, bi mi bilo lažje, če bi živela z nekom, ki ima podobne
cilje.
Kmalu po začetku rehabilitacije v Centru Zarja so me zaposleni v okviru integrirane
zaposlitve pod posebnimi pogoji napotili v podjetje Baumax, kjer delam že približno 4
leta in opravljam pisarniška dela (vnašanje v bazo podatkov, preverjanje zalog in cen
izdelkov, urejanje dokumentacije in zlaganje le-te v fascikle, fotokopiranje, uničevanje
zastarele dokumentacije …), 2-krat na teden po 3 ure. Kaj mi to delo prinaša? Ob
22
opravljanju tega dela se počutim koristna, pridobivam si delovne izkušnje, socialne in
komunikacijske veščine in spretnosti …
Ker se je moje funkcioniranje postopno izboljševalo, sem bila konec leta 2011 s strani
Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje napotena na zaposlitveno rehabilitacijo v
Univerzitetni rehabilitacijski inštitut. V katere aktivnosti se vključujem v URI – Soča?
3x tedensko po 6 ur se vključujem v proces usposabljanja, v okviru katerega opravljam
različna dela (vnašanje podatkov v računalnik, priprava vabil, fotokopiranje, priprava
različnih gradiv, vezava gradiva itd.). Vključujem pa se tudi v psihološko skupino, v kateri
z ostalimi rehabilitanti iščemo zaposlitev, hodim na individualne razgovore k strokovnim
delavcem. Hkrati iščem s strokovnimi delavci drugačno možnost bivanja, ob tem pa imam
občutek vpliva, da lahko spremenim stvari v svojem življenju. Program, usmerjen v mojo
zaposlitev.
In sedaj sem tukaj v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu, na zaposlitveni
rehabilitaciji v upanju na boljšo prihodnost, in sicer, da bi se zaposlila, predvsem pa
osamosvojila.
Pripravila: N. N.
23
Gibanje je življenje
NAČELA O GIBANJU
Piše: Ciril Klajnšček, univ. dipl. soc.
Vsakodnevne telesne dejavnosti so polne pozitivnih učinkov na naše zdravje. To pozna iz
lastnih izkušenj vsakdo, ki je vsakodnevno zmerno telesno aktiven. Na pozitivne učinke
gibanja na zdravje kažejo številna strokovno ugotovljena spoznanja. Iz piramide telesne
dejavnosti lahko vidimo, kako so razvrščene različne oblike športnih dejavnosti in
gibanja. Predvsem pa si oglejmo najpomembnejša načela zdravju koristih telesnih
dejavnosti.
PIRAMIDA TELESNE DEJAVNOSTI
Telesne dejavnosti za zdravje so vse vrste gibanja s pomočjo lastnih mišic, ob katerih
se porablja energija.
Športna rekreacija: hoja, tek, tek na smučeh, hoja v hribe, plavanje, kolesarjenje, ples,
nogomet ali košarka s prijatelji itd.
Gre za prostočasno športno/gibalno
aktivnost, za katero se odloča vsak
posameznik:
prostovoljno, na osnovi svojih
želja, potreb interesov;
po sprostitvi, razvedrilu, okrepitvi
kondicije in negovanju svojega
telesa;
v skladu s svojimi sposobnostmi in
zmožnostmi ter
v skladu z možnostmi okolja, v
katerem živi.
Transportne oblike gibanja: pot v šolo, službo, po nakupih, k prijateljem ter nazaj - peš,
s kolesom, rolkami ipd.
Gre za gibalno aktivnost, za katero se odloča vsak posameznik v zvezi s potrebo ali željo
po transportu v vsakodnevnem življenju.
Delavno-rekreativne oblike gibanja: vrtnarjenje, košnja, sprehod s psom, kidanje
snega, pomivanje avta in oken ipd.
Gre za gibalno dejavnost, za katero se odloča vsak posameznik v zvezi s potrebo po
opravljanju nekega koristnega opravila ter sočasno željo in potrebo po rekreaciji.
24
K pomembnemu izboljšanju našega zdravja in daljšemu življenju pripomorejo vse oblike
gibanja in telesne vadbe, ki jih vzdržujemo skozi daljše obdobje.
Telesna dejavnost, ki koristi zdravju, nam ne vzame veliko časa. Za odrasle je dovolj že
pol ure zmerne telesne aktivnosti na dan, za mlade je lahko dovolj že ena ura. Zato,
da bi začeli s telesnimi dejavnostmi za zdravje, nam ni treba biti v dobri telesni
pripravljenosti in tudi ni treba hoditi zdoma. Za telesne dejavnosti ni nikoli prepozno.
Vse je odvisno od tega, koliko smo telesno (ne)aktivni, koliko smo »fit«, kakšno je naše
zdravstveno stanje in kakšna je dejanska odločenost, da nekaj storimo zase. »Ne
morem« in »nimam časa« sta le izgovora, saj nadomeščata »nočem« in »si ne vzamem
časa«. Zato smo dejansko odločeni nekaj storiti zase šele takrat, ko to zares hočemo in
ko si za to, kar hočemo, tudi vzamemo čas.
V začetku je vedno pomembno, da se zavedamo svojih trenutnih sposobnosti in
zmožnosti in da smo pozorni na svoje aktualno zdravstveno stanje. Če imamo pri telesni
dejavnosti kakršnekoli zdravstvene težave, je dobro, da se o svojih namerah
posvetujemo z zdravnikom.
Izberimo si tisto telesno aktivnost, ki nam je najbolj všeč, saj bomo pri njej najbolj
uživali. Ponudba na trgu je velika in raznovrstna, tako da se za vsakega najde nekaj
primernega.
Če nismo športniki, lahko avtobus na poti v službo nadomestimo s kolesom; če stanujemo
v bloku, lahko zamenjamo »lift« – dvigalo s stopnicami; če nam je med rekreacijsko hojo
in tekom dolgčas, lahko povabimo s sabo prijatelja/ico; če hočemo že organizirano
dejavnost, se vključimo v najbližje športno društvo itd.
V svojo telesno dejavnost lahko poskusimo vključiti tudi svojo družino: mamo, očeta,
brata, sestro, dedka, babico ... Skupna gibalna dejavnost nam koristi in nas zbližuje.
Iz malega raste veliko, zato se tudi s telesno dejavnostjo za zdravje ukvarjajmo
postopoma. Pri tem je izrednega pomena to, da dobro prisluhnemo svojemu telesu in ne
pretiravamo.
Uvajanje v vsako aktivnost naj bo postopno in naj traja nekaj minut. Pred vsako
telesno aktivnostjo se vedno najprej dobro ogrejmo in delajmo vaje za raztezanje . Pri
vajah za raztezanje ne poskakujmo. Končanje telesnih aktivnosti naj bo prav tako
postopno. Po telesni dejavnosti prija tudi tuš.
Pri povečevanju telesne pripravljenosti (kondicije) s povečano intenziteto in količino
aktivnosti ali vadbe ne smemo biti skrajno zadihani, čutiti vrtoglavice, bolečine v
prsih ali slabosti. Gibanje je zdravju koristno, če čutimo, da bi ob aktualno povečani
zadihanosti, bitju srca in znojenju lahko z njo zlahka nadaljevali še 15–20 minut.
Najpreprostejši test primernosti telesne aktivnosti pa je ta, da smo med zadihano
aktivnostjo sposobni spregovoriti do 5 besed.
25
Če smo se odločili izboljšati svoje zdravje s telesnimi aktivnosti, potem se odpovejmo
alkoholu, cigaretam in kavi ter se odločimo za zdravo in uravnoteženo prehrano.
zdravje = moč = samozavest
Pripravila: N. N.
26
Uspešno partnerstvo
V današnjem času je vedno več ločitev med zakoncema. Sama sem bila velikokrat
presenečena, da so se nekateri pari ločili. In prav tisti, za katere sem menila, da imajo
uspešen zakon. Pa sem se vprašala, zakaj sem si jih jaz predstavljala kot srečne oz.
uspešne v zakonu. Nekatere sem videvala na tržnici, nekatere v lokalu na kavi, ene v
trgovini, druge na sprehodu itd. Ko sem slišala, da so se vsi ti zakonci razšli, sem bila zelo
presenečena, saj sem imela popolnoma drugačno predstavo o njihovih življenjih,
pravzaprav o odnosih med njimi.
Sama sem od 18. do 22. leta živela skupaj s partnerjem, s katerim imava hčerko, ki je
danes stara 29 let. Zanimivo pa je, da od svojega 22. leta nisem spoznala partnerja za
skupno življenje. A šele sedaj, v svojih zrelejših letih opazim stvari, ki jih prej nisem.
Zaljubljala sem se v moške (si ustvarila neko podobo o njih), za katere se je verjetno na
začetku vedelo, da ne sodijo v moje življenje. A takrat si nisem mogla pomagati, nisem
bila sposobna obrniti energijo v drugo smer. Šele sedaj točno vem, kaj oz. kakšnega
partnerja si želim. Predvsem nasprotje tistih, ki sem jih spoznavala do sedaj. Končno se
je v meni prebudil neki novi čut, ki ga prej nisem zaznala. Vem samo, da mu moram
slediti.
A prvo sem morala najti v sebi mir, torej nikakršnega nestrpnega hrepenenja, da moram
spoznati nekoga. Ne, pravzaprav sem tudi sama zadovoljna. Če bo pa kdo želel vstopiti v
moje življenje, ga hotel obogatiti, ga bom zagotovo vesela. A seveda le, da nama bo
skupaj lepo, da bova oba zadovoljna. Tu pa se na žalost pogosto začnejo težave …
Za uspešno partnerstvo je potrebno veliko več kot le zaljubljenost, ki kot vulkan bruha
iz nas. Verjetno se nas je že veliko vprašalo, kaj se je zgodilo z našo vezo, da gre samo še
navzdol, ko pa smo na začetku prekipevali od zaljubljenosti. Vedno bolj pozabljamo, da
partnerstvo brez vlaganj in pravega vzdrževanja propade. Propadejo tudi ostale stvari v
življenju, če za njih ne skrbimo dovolj dobro.
Če se imata oba partnerja rada, se lahko še veliko napak popravi, a le, če sta oba za to.
Potrebno je zgolj veliko pogovora, da oba ugotovita izvor težav in se jih potrudita
odpraviti. Zelo pomembno je, da si zaupata, predvsem pa da ljubezen prepleteta s
prijateljstvom. Ravno to je tisto, na kar mnogi pozabljamo. Le tako se lahko zdravi
odnosi še bolj podkrepijo. V pravem prijateljstvu pa ne sme biti tekmovanja, nesebično si
moramo stati ob strani.
Ne smemo pozabiti, kako zelo je pomembno, da odnosi med zakoncema ne postanejo
rutina. Zato je tudi po dolgih letih skupnega bivanja vznemirljivo, če nas partner
potreplja ali na rahlo oplazi po zadnjici ali mimogrede nežno poljubi med vsakodnevnimi
opravili. Tudi spolnost bo bolj pestra, če bomo le znali vzdrževati lepe prijateljske
odnose.
27
Potrudimo se, da še zmeraj pritegnemo drug drugega, da smo lepi za sebe in zanj. Pa če
so otroci pri starših, izkoristimo ta večer samo za naju. Naredimo nekaj, kar v tem
hitrem načinu življenja drugače ni možno. Pojdiva v kino, na sprehod, na večerjo ob dobri
pijači, naj se privlačnost usmeri v malce zapeljevanja in nadaljuje do čudovitega
ljubljenja. Zaupanje, prijateljstvo, pogovor, nesebičnost, pozorne geste, beg iz rutine,
malce domišljije je potrebno, da ohranimo lepe in zdrave odnose s partnerjem.
Pripravila: N. N.
28
Recepti
Goveji rezanci s šampinjoni
Sestavine:
- 500 g govejih zrezkov
- 50 g šampinjonov
- 2 čebuli
- 200 ml smetane za kuhanje
- sol, poper
- 1 žlička gorčice
Priprava:
Goveji zrezek popečemo na žaru ter narežemo na rezance. V ponvi prepražimo čebulo in
šampinjone ter dodamo narezano meso. Vse skupaj pražimo še 10–15 minut, dodamo 200
ml smetane za kuhanje, solimo in popramo. Na koncu dodamo 1 žličko gorčice. Kot prilogo
damo kuhan riž.
Čokoladna torta
Sestavine:
- 10 jajc
- 250 g masla
- 300 g sladkorja v prahu
- 200 g orehov
- 250 g čokolade
Priprava:
Ločimo beljake in rumenjake. Beljake stepemo v trd sneg. Rumenjake, sladkor, maslo in
stopljeno čokolado zmešamo skupaj in razdelimo na dva dela. V prvi del dodamo beljake
in orehe, zmešamo ter pečemo 30–40 minut na 200°C. Ko se ohladi namažemo s prvim
delom mase. Po vrhu namažemo s stepeno smetano.
Pripravila: N. N.
29
Nadevan pečen krompir z gobami
Sestavine (za 4 osebe):
4 veliki krompirji
1,5 žličke olja
200 g svežih šampinjonov
4 vejice timijana
2 stroka česna
50 g rezin slanine
4 žlice kisle smetane
140 g naribanega sira
(edamec, gavda ipd.)
0,5 žličke soli
2 ščepca mletega popra
Priprava
1
Pečico segrejemo na 190 stopinj Celzija. Krompir temeljito operemo pod tekočo vodo in
ga po potrebi tudi skrtačimo. Z vilicami večkrat prebodemo lupino, nato pa lupino
natremo s soljo. Krompir razporedimo po manjšem pekaču, ki smo ga obložili s papirjem
za peko. Pekač za 60 minut potisnemo v ogreto pečico.
2
Šampinjone očistimo z vlažno krpo (po potrebi jih hitro operemo pod tekočo vodo).
Očiščene gobe drobno sesekljamo. Česen olupimo in drobno sesekljamo. Vejice timijana
operemo in osušimo. Z vejic osmukamo listke. Slanino zrežemo na manjše koščke. V ponvi
segrejemo olje, na katerem med mešanjem prepražimo slanino in gobe. Na koncu dodamo
še timijan in česen in vse skupaj pražimo še približno 1 minuto. Ponev odstavimo in
prepraženo mešanico ohladimo.
3
Pekač vzamemo iz pečice in počakamo, da se krompir nekoliko ohladi. Nato krompirjem z
nožem odrežemo tanko rezino in krompirje z žlico izdolbemo, da ostane približno 1 cm
debela stena. Izdolbeni krompir v skledi skupaj s smetano pretlačimo. Nato ga zmešamo
s prepraženo zmesjo in 2/3 naribanega sira. Po okusu začinimo s poprom in soljo. Z
nadevom napolnimo izdolbene krompirje.
4
Nadevan krompir položimo nazaj na pekač. Po vrhu potrosimo preostali sir in pekač še za
približno 15 minut potisnemo v ogreto pečico.
30
5
Ko je jed pripravljena, jo serviramo na krožnike in postrežemo skupaj z veliko skledo
sezonske solate.
Korenčkovi piškoti
Sestavine:
25 dag korenja
25 dag masti
(rastlinska mast –
margarina)
0,50 dag moke
1 jajce
malo soli
naribana limonina lupina
2 dag svežega kvasa
Priprava:
Vse sestavine zmešamo skupaj in pustimo počivati 30 minut. Testo razvaljamo in
naredimo lunice, tako da si pomagamo z vilicami, da se sprimejo skupaj. Pečico segrejemo
na 180°C in jih pečemo 20 minut. Ko so pečeni, še vroče povaljamo v sladkorju v prahu,
da se sladkor prime na piškote.
Pripravila: N. N.
31
Glasbena lestvica
1. PSY – Gentleman (Manuela Fanedel)
2. Massimo Savić - Traži me (Jasmina Batič)
3. Helena Blagne - Srebrna reka (Petra Ilič)
4. Čuki - Zobar (Dragana Trivič)
5. Severina - Tarapana (Renata Jauk)
6. Nina Badrić - Nebo (Evelin Slivar)
7. Riblja Čorba - Na zapadu ništa novo (Benjamin Treven-Benđo)
8. Čuki - Ferari polka (Adnan)
Pripravila: N. N.
