l jubljanska banka M ^ S K ^ j S E m i l ^ M m «

LETO XXV. — številka 53

Jitanovlteij i : obč. konference S Z D L «»enlce, K ran j , Radovl j ica . Sk . Loka

Tržič - i z d a J a ' C P Goren jsk i tisk

J ^ n J . G ' a v n i urednik An ion Miklavčič . Odgovorni urednik A lb in Učakar

J L L A S I L O S O C I A L I S T I C N E Z V E Z E L O V N E G A L J U D S T V A

KRANJ, sreda, 12. 7. 1972 Cena 70 par

List Izhaja od oktobra 1947 kot t edn ik . O d 1. januarja 1958 kot pol t edn ik . O d 1. Januarja 1960 tr ikrat tedenska . O d 1. {anuarja 1964 kot pol tednik, In sicer ob s r e d a h In s o b o t a h ,

Z A G O R E N J S K O

Ž deu ^" ' e k t r o Kranj bo v Vbpovljah (krajevna skupnost Zalog) obnovilo električno omrežje. i k U p n

8 0 z ačell pred dobrim mesecem. V akcijo za obnovitev omrežja pa so se poleg krajevne •pcvev*81' v ! cUučill tudi prebivalci Vopovelj, ki so se odločili za prostovoljno delo in denarni prl-

— A - Ž. - Foto: F. Perdan

]j^_STRAIM:

Ble jsk i o t o k

odp r t * e J ° V e o t v ° r i tve Blej-*lli « . ° t o k a s o se udele-g itevUm gostje in tu-

— Foto: F. Perdan

K r i m i n a l n a dejanja lani

Medtem ko so v letih 1967, 1968, in 1969 kazniva dejanja na področju postaje milice Kranj upadala, pa tega nc bi mogli reči kot je razvidno iz poročila za leto 1970 in 1971, za sedanje obdobje. Narašča število vseh kaznivih dejanj, najbolj pa naraščajo kazniva dejanja zoper družbeno in za­sebno premoženje. Leta 1969 je bilo na primer vseh kazni­vih dejanj na področju posta­je milice Kranj 580, lani pa že 707. V zadnjih dveh letih je posebno naraslo število na­vadnih tatvin ter velikih in vlomnlh tatvin. Čeprav števi­lo kaznivih dejanj zadnje čase narašča, pa njihovo šte­vilo še vendar ni doseglo naj­višje številke v zadnjih petih letih, ko je bilo leta 1967 storjenih kar 880 kaznivih de­janj. Na zadnji seji sveta za občo upravo in notranje za­deve pri skupščini občine Kranj je bilo poudarjeno, da sedanji obseg kriminala še ne more biti povod za večjo zaskrbljenost. Drugače je se­veda z odkrivanjem kaznivih dejanj. Lani je ostalo 30 od­stotkov kaznivih dejanj ne­odkritih, letos pa se je vsaj za prvo polletje Po besedah komandirja ta odstotek še nekoliko dvignil. Težja kazni­va dejanja pretežno odkriva kriminalistična služba L1 J V Kranj.

Tatinskih skupin, ki so se pojavljala prejšnja leta, za sedaj nI. Včasih so se take sku­pine usmerile na krajo avto­mobilov oziroma na »sposoja-nje«, podatki zadnjih let pa kažejo, da so avtomobili med odvzetimi motornimi vozili

najmanj popularni. Lani so se brez vednosti lastnika vo­zili storilci v enajstih avto­mobilih. Vsi avtomobili so bili najdeni in vrnjeni lastni­kom. Vse drugačne pa so šte­vilko o ukradenih in odvzetih motornih kolesih in mopedih. Lani je bilo odvzetih 51 mo­tornih koles oziroma mope­dov, vendar s 0 jih lastniki dobili nazaj. Manj sreče so imeli lastniki pony ekspresov, saj trije lastniki od 25 odvze­tih vozil niso dobili svojega nazaj. Pri večini odvzetih mo­tornih vozilih so bili krivi za odvzem lastniki sami, ker pu­ščajo svoja vozila nezaklenje­na na vseh mogočih krajih. Posebne probleme Ima posta* ja milice v Kranju tudi i ukradenimi koles i . Lani je bi­lo ukradenih 148 koles, od tega je bilo lastnikom vrnje> nih 38. Številka bi bila ver­jetno višja, če bi lastniki naj. dena kolesa prevzeli, tako pa jih potem prodajo na Javni dražbi. Lani ni" prišlo po svo­ja kolesa 53 lastnikov.

Med storilci kaznivih da­janj odvzema motornega vo­zila je največ mladoletnikov. Kazniva dejanja, ki jih zagre-še mladoletniki, v zadnjih le­tih naraščajo. Poleg odvzema motornih vozil se mladolet­niki ukvarjajo tudi s tatvina­mi, navadnimi in vlomnimL Skoraj vsa ta kazniva deja­nja so mladoletniki zagrešili v združbah, ki ne predstav­ljajo nekaj stalnega, saj s« niso formirale prav z name­nom, da bi ti mladoletni pre­stopniki kradli, pač pa veči­noma zaradi neurejenih dru­žinskih razmer. L. M.

J E S E N I C E I i

XXII. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 4. DO 15. AVGUSTA

1'arahagirl Venkato Giri In Stanko Kajdiž na terasi Kazine Park hotela na Bledu — Foto: F. Perdan

Predsednik indijske republike na terasi hotela v Podvinu — Foto: F. Perdan

£ N a zadnj ih sejah občinskega sindikalnega sveta in izvrš­nega odbora občinske konference S Z D L so sk len i l i , da bodo podpr l i akci jo republiškega zdravstvenega zbora in v pr ihod-nie na sejah ne bodo več dovo l i l i kad i t i .

£ Po šestih mesecih je občinski proračun še vedno pod predvidevanj i za 13 odstotkov. Od 24 mi l i jonov N d in so do zdaj zbra l i le 9 mi l i jonov N d in raznih prispevkov. Najboljša real izaci ja se kaže od prispevkov osebnih dohodkov, največji pr imanjk l ja j pa p r i taksah.

9 Za j u t r i (četrtek) ob 8. u r i zjutraj je sk l i cana skupna seja obek zborov kranjske občinske skupščine. K e r je seja skupščine konec jun i j a zaradi nesklepčnosti odpadla, je to­kra t predviden is t i dnevni red z dvema dodatn ima točkama: razpravo o osnutku družbenega plana razvoja občine do 1975. leta in soglasje Test i lnemu centru Kranj, za razširitev dejav­nost i . Razen tega p a je seveda na dnevnem redu več vprašanj s področja socialne problemat ike ter sklepanje o pode l i tv i letošnjih občinskih nagrad in nagrad najboljšim kra jevn im skupnos t im.

# V ponedeljek, popoldne je bi lo področno posvetovanje gorenjskih občinskih konferenc socialistične zveze i n regio­nalnega k luba poslancev za Gorenjsko. Razprav l ja l i so o osnutku družbenega plana razvoja Slovenije od 1971. do 1975. leta. A . Ž.

© V ponedeljek popoldne je b i l a razširjena seja predsed­stva občinske konference zveze mladine, k i so se je udeležili tud i predsedniki in sekretarj i m lad insk ih akt ivov v občini. Razprav l ja l i so o poletni politični šoli, k i jo organiz i ra repub­liška konferenca zveze mladine in o pohodu po poteh Avnoja . Ta pohod že drugič organiz ira republiška konferenca Z M S . Začel se bo 22. ju l i j a in traja l 14 dn i . Udeleženci bodo pre­hod i l i pot od Jajca do Ljubl jane. Razen tega pa so na po­nedel jkovi seji razprav l ja l i tud i o iz letu v Beneško Sloveni jo.

P r e d s e d n i k i n d i j s k e

r e p u b l i k e na G o r e n j ­

s k e m Med obiskom predsednika

indijske republike Varahagi-rija Venkata Girija v Jugo­slaviji je visoki gost za kraj­ši Čas obiskal tudi Slovenijo. V petek popoldne pa je pre­bil nekaj ur tudi na Gorenj­skem.

K 0 se Je popeljal okrog Blejskega jezera, se je ustavil tudi pred Kazino Park ho­tela, kjer je gosta s sprem­stvom pozdravil predsednik občinske skupščine Stanko Kajdiž. Skoraj eno uro se je zadržal na terasi, nakar se je popeljal še v Podvin, kjer so ga pred hotelom pozdravih gorjanski godbeniki v narod­nih nošah in folklorna sku­pina tovarne Verig Lesce. Tako Bled kot Podvin sta indijskega gosta očarala.

A. 2 .

P r i r e d i t v e z a b l e j s k i k r a j e v n i p r a z n i k

Od 16. do 23. julija bo na Bledu v okviru tedna turizma in krajevnega praznika več različnih pri­reditev. V počastitev kra­jevnega praznika se bodo prireditve začele že v pe­tek, 14. julija, ko bo ob 20.30 na Blejskem jezeru promenadni koncert. Na­stopila bo godba Iz Gori j . V soboto ob 20.30 bodo zagoreli kresovi, v nedeljo ob 10. uri dopoldne pa bo slavnostna seja krajevne skupnosti in družbenopo­litičnih organizacij Bleda. Razen tega bo imel v ne­deljo ob 17. uri v zdravi­liškem parku promenadni koncert pihalni orkester 2elezarjev Jesenic.

V ponedeljek ob 20.30 bo v dvorani Kazine folk. lomi večer, v petek, 21. julija, ob 20.30 pa bo na Blejskem jezeru spet pro-menadni koncert, v Kazini pa glasbeni večer.

Zaključna slovesnost v počastitev krajevnega praznika bo v soboto, 22. julija, ko bo ob 17. uri slavnostni promenadni koncert v zdraviliškem parku. Nastopila bo gqd-ba JLA pod vodstvom podpolkovnika Pavla Br-zulje. Ob 21. url pa bo z blejskega gradu tradicio­nalni ognjemet. A. ž.

SEJA POLITIČNEGA A K T I V A K R A J E V N E SKUPNOSTI GRAD

Konec prejšnjega meseca se je sestal politični aktiv kr* jevne skupnosti Grad v kranjski občini. Sestanka, na katerem so obravnavali predvsem komunalne probleme, pa so se ud8" ležili tudi poslanec Martin Košir, predstavniki občine in ob­činske konference socialistične zveze.

Cesta na Krvavec

£ Prebiva lc i krajevne skupnost i so razočarani, ker j i m J e

bilo s posebno odločbo prepovedano nadaljevanje gradnj6

ceste do Jezerc. Ugotov i l i so, da so s p ros tovo l jn im delom i n pr i spevkom občine vložili v dograjeni del ceste okrog 610.000 nov ih dinarjev. Pokazalo pa se je, da cesta do Ambro­ža še vedno ni dovolj utrjena in jo poškoduje vsak večji na* l iv . Da b i ured i l i cestišče, so že po rab i l i 1200 kubičnih metrov gramoza, vendar b i potreboval i za utrjevanje še okrog 60.00" nov ih dinarjev. K e r pa tolikšnega zneska sami ne zmorejOi so zapros i l i skupščino za 30.000 dinarjev.

Predstavnik občine j i m je po jasni l , da so f rancoski stro­kovn jak i glede dostopa na Krvavec ugotov i l i , da b i b i l a z&° pr imerna žičnica in ma la cesta, ki bi l ahko potekala po tras sedanje še nedograjene ceste. Za takšno uresničitev pa je P°" trebna sprememba urbanističnega načrta Krvavca . Le-ta P bo obravnavan na eni p r ihodn j ih sej skupščine.

K e r je mala cesta predvidena po t ras i , k jer so gradi l i s e* danjo cesto, so na seji predlagal i , da b i ponovno dob i l i d ° v 0 ] ljenje za nadaljevanje gradnje ceste. Nazadnje pa so se s p 0 * * zumel i , da bodo prošnjo za 30.000 dinarjev za utrjevanje sedf' njega cestišča obravnaval i , ko bo ponovno izdano dovoljenj za gradnjo ceste.

Vodovod v S t i sk i vasi K o so razprav l ja l i o predlogu vaščanov St iske vasi 2»

gradnjo vodovoda, so ugotov i l i , da vaščani niso enotni gradnje vodovoda. Zato so sk len i l i , da bodo prihodnje ' e

skušali p r ip rav i t i načrte za gradnjo vodovoda. H k r a t i pa bodo takrat pogovor i l i z vaščani tud i o samopr ispevku.

Se dve cesti

0 Prebiva lc i krajevne skupnost i menijo, da b i b i lo tre*?*' cesto od Sangrada do spodnje postaje žičnice na Krvav rekonst ru i ra t i i n asfa l t i rat i . Ugotov i l i so, da bo k m a l u s * e K

razprava o 5-letnem programu razvoja cestnega omrežja, kra t pa b i se dogovor i l i tud i o rekonst rukc i j i te ceste. ^

Druga cesta, za katero b i krajevna skupnost potrebova^ pomoč občine, pa je Dvor jah. Za asfalt iranje ceste skozi v

je krajevna skupnost dobi la posoj i lo p r i Cestnem podJ e t J K e r pa sami n imajo dovolj denarja za odplačilo, so /a P° vico (okrug 30.000 dinarjev zapros i l i občinsko skupščino). ^ govor i l i so se, naj krajevna skupnost poravna prvo P0$*j!m dolga, za drugo polovico pa naj pošljejo predlog °^^ i rL rj-skupščini. Vrednost vseh del na tej cesti znaša s saTn^p0 spevkom skoraj 182.000 dinarjev, zdaj pa je zmanjkalo 60-dinarjev.

Skrb za socialno ogrožene 0 V kra jevni skupnost i G r a d je precej občanov stare)

od 60 i n 70 let. Več kot po lov ica j i h pre jema pokojnine, & _ Q

t ina ima urejeno preživljanje v družini, devet pa je socia ogroženih. Nekater i sicer imajo določene dohodke, v e n d a r , premajhni za normalno življenje. Zato so predlagal i _obcm ^ skupščini, da b i ob novem statutu morda omi l i l a kriter i ja pr idobi tev socialne podpore.

bil?

Drobni problemi Na razgovoru pa so opozorili še na nekatere probleme:

0 Cesto G r a d — Pšata je hudourn ik uničil i n b i j ° ^ treba poprav i t i . Skupščina je b i l a obveščena, vendar pa 5

bi lo ustrezne komisi je , k i b i s i ogledala škodo.

0 V kra jevni skupnost i se ne str injajo s kr i t e r i j i z ? . . r ^s deljevanje sredstev po številu prebivalcev in s k r i t e n ) ^ ocenjevanje del p r i tekmovanju kra jevnih skupnost i . " r t J -

so P 1 gajo, da b i b i l o oboje treba spremenit i : Razen tega lagal i , da se občane Grada oprost i plačevanja p r i spevk i uporabo mestnega zemljišča. A. 2 a *

* # © l j u b l j a n s k a b a n k g

Z a p o s l o v a n j e v tu j in i u p a d a ' Po podatkih Komunalnega zavoda za zaposlovanje v Kranju se je že lani zmanjša­la težnja in potreba po zapo­slovanju naših delavcev v tu­jini. Se bolj občuten upad odhajanja za delom na tuje Pa je opaziti letos.

Lani je odšlo na delo v ino­zemstvo 310 delavcev z Go­renjske. 79 se jih je zaposli­lo v Avstriji, in to večina le Čez poletje. V Nemčijo je Ko­

munalni zavod za zaposlova­nje v Kranju napotilo 108 de­lavcev, 16 v Švico in 7 v Francijo. 3 zdomci so imeli višjo ali visoko izobrazbo, 12 srednjo, kvalifiranih je bilo 80, polkvalificiranih 164 in ne­kvalificiranih 51.

Skoraj 70 odstotkov jih je odšlo prek meje v prvih me­secih lanskega leta, in to predvsem zaradi ugodnosti poletne zaposlitve.

Letos pa je že odšlo v tuji­no 69 delavcev z Gorenjske. 14 se jih je zaposlilo v Avstri­ji, 50 v Zvezni republiki Nem­čiji in 5 v Švici. 25 novih zdomcev je kvalificiranih de­lavcev, 2 imata srednjo šolo, 2 nižjo strokovno izobrazbo, 40 pa je nekvalificiranih. Ve­čina so to ljudje, ki so od­šli v tujino za sorodnikom, možem ali ženo, starši itd.

-lb

B r e z težav d o p o k l i c a Letos je v kamniški občini

osnovno šolo v osmem razre­du končalo 100 fantov in 122 deklet. V nižjih razredih je osnovno šolo končalo 38 Učenk in 71 učencev.

331 mladih KamniČanov je Prispelo na križišče, kjer se bodo morali odločiti za na­daljnje šolanje, poklicno šolo

ali priučitev v tej ali oni to­varni.

Marija Šimenc, delavka na Zavodu za zaposlovanje Ljub­ljana, enota Kamnik, je po­vedala, da bo pouk na gimna­ziji nadaljevalo 46 učencev. V razne tehniške šole se je prijavilo 22, v zdravstvene šo­le 4 (dekleta), v srednjo eko­nomsko, upravno in admini-

P r e m a l o denar ja za vzdrževanje c e s t e

Cesta 2iri—Račeva-Smreč-J e je bila po kategorizaciji Pred osmimi leti uvrščena Bied ceste IV. reda. Pred ča­som pa je njeno vzdrževanje Padlo na ramena žirovske »rajevne skupnosti. Po pred­računu naj bi stroški vzdrže­vanja realno znašali 85.000 di­narjev, vendar pa so Žirovci letos za to prejeli le 32.500 dinarjev. Da krajevna skup­nost lahko vsaj delno skrbi

za to pomembno prometno žilo, si mora del sredstev iz­posojati iz drugih virov. Ka­ko bo v prihodnje, še ni po­vsem jasno. Jasno je le, da je vožnja čez razmajane mo­stove, še posebno za avtobu­se, vedno bolj nevarna. Mor­da bi bilo prav, da bi v tem primeru na pomoč priskočilo tudi Gozdno gospodarstvo, saj je eden od največjih upo­rabnikov te ceste. -jg

/ © l j u b l j a n s k a b a n k a

strativno šolo 5, v vzgojitelj­sko šolo 6, na pedagoško gimnazijo 4 itn.

Prek sto osnovnošolcev si bo izbralo poklic. Za trgov-ce-prodajalce se je prijavilo 19, za orodjarje 9, za mizarje 8, frizerski poklic si je izbra­lo 7 deklet, prav toliko fan­tov bo avtomehanikov in strojnih ključavničarjev.

Učnih mest je veliko in ne­katera ne bodo zasedena. Ta­ko se je premalo kandidatov prijavilo za mesarje, stavbne ključavničarje in druge po­klice v gradbeni stroki.

Med dekleti je premalo za­nimanja za poklic v gostin­stvu. V Kamniku je razpisa­nih več učnih mest kot je kandidatov za te poklice.

Nekaterim mladim ljudem se želje ne bodo uresničile. Tako se je prijavilo sedem deklet za poklic v šiviljstvu, vendar v Kamniku ni niti ene­ga učnega mesta. Verjetno tudi vsa dekleta ne bodo spre­jeta na ekonomsko in admi­nistrativno šolo, kjer je vsa­ko leto veliko kandidatov.

J. Vidic

S površnimi o d g o v o r i 8^ o c e n a m i s e ne m o r e m o z a d o v o l j i t i »»osu ^ P ^ v a m o založe­na t r g a z mesom, •krh a S a n J e ' k a k š n a Je pre-Kovan * t m e s o m ' n e k a t e r l od-da ,Si&io' d a m e s a nI, drugi, •o b o ' V 6 ' t r e l J i p a ' d a m e * fazHA ", t a k o Površnimi -in

učnimi ocenami o založe-

nosti našega trga z mesom se ne moremo zadovoljiti. Ljudje upravičeno pričakuje­jo, da jim povemo, kakšna bo preskrba v prihodnjih me­secih. Zato bo treba ugoto­viti zaloge živine in mesa in se odločiti, kako odpraviti trenutne težave, obenem pa

P r i p r a v e na 2 2 . s e j e m r ^ n

e S e c Pre d 22. medna-. - tujskim sejmom,

u v Savskem logu v Kra­nj,, * ^avsKer

k a k šU p r a v i

to sne

avgusta, smo sejma poprašali,

S o priprave na tanskJT6 kranjsko se-strio J ? n r e d i t e v - Izvedeli tn u ' v e f -J * 0 t u d i n a t e m sej-toehanf i z b i r a kmetijske SSffi;Ceprav ie bil ~ P O l*'adansk,

je namenjen

* a r a d 7 u a n s k i sejem, so . odlocii.^Prasevanja in želja ^Henii- b o d o t u d i t o k r a t

s k«m Uf . r a z ' i čnim kmetij-S t o r a - Raz , e m " e k a j v e 6

pro en tega pa bo ve­

lika izbira motorjev, avtomo­bilov in drugih strojev. Nič manjša pa ne bo v primerja­vi s prejšnjimi leti izbira po­hištva, gospodinjskih strojev, konfekcije in drugih izdelkov

za široko potrošnjo. Tokrat bo na sejmu sode­

lovalo prek 500 domačih in tujih razstavijalcev. Med .u jimi razstavljala bodo doma­la predstavniki vseh zahod­noevropskih držav, razen te­ga pa bodo tudi predstavniki azijskih in ameriških dtžav. Vsak večer bo na sejemskem prostoru tudi zabavno glasbe­ni program s plesom. A. 2.

preprečevati, da do kaj take­ga v prihodnosti ne bo pri­hajalo. Članice Kmetijskega poslovnega združenja, ki se ukvarjajo z živinorejo In me­som, bodo morale povedali, do kolikšne mere lahko sa­me zalagajo domači trg in koliko teh proizvodov bomo morali iskati drugje. Tako, kot je sedaj, ne more biti tudi v prihodnje. Ce tega ne bomo uredili, bodo ljudje iz­gubili zaupanje.

Lahko trdimo, da republl-ški in zvezni sklad za pospe­ševanje živinoreje nista Iz­polnila pričakovanj in zaupa­nja. Družbena sredstva dobi­vata zato, da bi skrbela za dohro založenost domačega trga z mesom in mesnimi iz­delki. Izvažala naj bi le pre­sežke. Letos pa sta se na­sproti.o tako močno usmeri­la v Izvoz, da mesa za do­mačo potrebe nI dovolj. Iz­voz mesa se Je namreč v le­tošnjih prvih štirih meseJh v primerjavi z eaak'm ob­

dobjem lani podvojil. -Jk

IMa l o k a c i j o t r g o v i n e C h e m o

s o p r o t e s t i Z njo se za zdaj ne strinjajo stanovalci v

Valjavčevi ulici 7 in 9 v Kranju 1. julija smo na 5. strani našega časopisa objavili sestavek

pod naslovom Gradnja trgovine Chemo v Kranju. V sestavku je na koncu rečeno, da Podjetje za stanovanjsko in komunal­no'gospodarstvo ni naletelo na proteste stanovalcev v ome­njenih dveh blokih. (Takšen je bil namreč odgovor Podjetja na vprašanje, ki mu ga Je posredovala poslanska pisarna).

Prejšnji četrtek, 6. julija dopoldne, pa smo v uredništva dobili sporočilo predsednika hišnega sveta z Valjavčcve ulica 7 v Kranju Marjana Peneša, da ni res, da stanovalci ne bi protestirali glede lokacije trgovine Chemo nasproti Zavo­da za požarno varnost. Ker pa je o omenjeni lokaciji trgovina Chemo v Kranju v zadnjem času precej govora In ker smo izvedeli, da bo v kratkem o njej razpravljal tudi svet kra­jevne skupnosti Vodovodni stolp skupaj s stanovalci na Valjavčevi 7 in 9 In z drugimi občani krajevne skupnosti, smo skušali ugotoviti, kaj je res.

Iz dokumentacije hišnega sveta na Valjavčevi ulici 7 j « razvidno, da na prvo lokacijsko odločbo, ki jo je izdal po naročilu Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo oddelek za gospodarstvo kranjske občinske skupščine 10. sep­tembra 1969, res ni bilo pripomb. Stanovalci danes menijo, da do pripomb ni prišlo, ker hišni svet takrat praktično nI deloval in je obstajal le na papirju.

Prva lokacijska odločba je veljala eno leto. Ker Investitor v določenem roku ni zahteval dovoljenja za gradnjo, je mo» ralo Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, ki je 22. septembra lani s pogodbo oddalo omenjeno zemljišča trgovskemu podjetju Chemo Ljubljana, ponovno dobiti loka­cijsko odločbo. Vloga zanjo je bila dana na oddelek za gospo­darstvo 13. decembra lani. Na podlagi te vloge je oddelek za gospodarstvo 9. marca letos s predstavniki Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo ter obeh hišnih sva. tov pripravil ustno obravnavo zaradi soglasja za izdajo loka­cijske odločbe. Na podlagi te obravnave se je dan kasneja (10. marca 1972) sestal hišni svet Valjavčeve ulice 7 In bil odločno proti lokaciji oziroma gradnji.

Tako iz zapisnika kot iz obrazložitve o izdaji diugc lokacij­ske odločbe je razvidno, da se oba hišna sveta Valjavčeve 7 In 9 nista strinjala, ker bi bila s lc:n uničena tamkajšnja zelenica, ker bi se po Valjavčevi ulici o fvijal javni promet, ker bi zaradi predvidene kotlarne prišlo do še večjega zadim-ljenja okolice in ker bi bil objekt neprimeren tudi zaradi prometne varnosti.

Ve pripombe je moralo po nalogu upravnega organa občina upoštevati Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodar­stvo. Ob pripravi lokacijske dokumentacije so zato spremenili dovoz k trgovini in parkirne prostore ob njej, predvideli čistilno napravo na dimniku, delno pa Je bila spremenjena tudi lokacija same stavbe.

Na podlagi teh sprememb Je oddelek za gospodarstvo 18. maja letos izdal lokacijsko odločbo. Vendar pa se hišna sveta v Valjavčevi 7 in 9 nista strinjala ln sta v predpisanem roku vložila pritožbo na republiški sekretariat za urbanizem. V vednost pa so pritožbo 12. junija letos poslali še oddelku za gospodarstvo, predsedniku občinske skupščine, krajevni skupnosti Vodovodni stolp in sanitarni inšpekciji občinska skupščine. *

V pritožbi ugotavljajo, da spremenjen dovoz z Oldhamska ceste prav tako ne ustreza in ogroža varnost prometa. Pred­vsem zato, ker Je Chemo specializirana trgovina (bila bi edina v Kranju) in bi bil zato v njej večji promet. Osem parkirišč pravijo, da je premalo, vendar bi še ta ovirala parkiranja osebnih avtomobilov stanovalcev. Prav tako ne zaupajo p o vsem v čistilno napravo in sicer zaradi Izkušenj, ker le-ta doslej nikjer 100 odstotno ne delujejo. Opozarjajo pa tudi na nevarnost, da bo zaradi predvidenega dovoza na odseku od semaforskega križišča do vrtca Janine še več prometnih nesreč. Na tem odseku se je lani zgodilo prek 20 prometnih nesreč.

Kaj je torej res glede protestov? Iz vsega gradiva je razvidno, da se stanovalci obeh blokov

res niso pritožili neposredno Podjetju za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo. Vendar pa je treba takoj povedati, da* to predpisi oziroma postopek niti ne določajo. Res pa je, da je Podjetje za stanovanjsko ln komunalno gospodar­stvo o protestih moralo biti obveščeno, saj je moralo pred izdajo druge lokacijske odločbe (18. 5.1972) po nalogu upravne­ga organa zaradi pripomb stanovalcev spremeniti lokacijsko dokumentacijo. Razen tega pa je bil na ustni obravnavi 9. marca letos na oddelku za gospodarstvo navzoč tudi pred­stavnik Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo.

A. 2alar

» V a r s t v e n i ' Med upokojenci, ki pre­jemajo varstveni dodatek, je bilo junija nemalo vprašanj, kaj pomeni žig •Varstveni dodatek - 7972« na odrezku za izplačilo pokojnine v juniju letos. Na Komunalnem zavodu ta socialno zavarovanje so povedali, da je omenje­ni žig nekakšen tehničen pripomoček, ki ga upoko­jenec z varstvenim dodat­kom uporabi pri uveljav­ljanju nekaterih olajšav pri nekaterih zdravstvenih storitvah.

Skupščina skupnosti idravstvenega zavarovanja delavcev Kranj je 30. ma­ja letos na svoji seji spre­jela sklep o prispevku za­varovanih oseb k stro­škom za nekatere oblike idravstvenega varstva.

(Glas, 3. junija 1972, str. 4 in Uradni vestnik Go­renjske, dne 10. junija 1972, št. 14) Sklep vsebuje tudi določilo, da upoko­jenci, ki prejemajo var­stveni dodatek, in pa so­cialni podpiranci ne pla­čajo prispevka za recept. Zato naj upokojenci z var­stvenim dodatkom ob prevzemu zdravil na re­cept v lekarni pokažejo odrczek za izplačilo junij­ske pokojnine z žigom »varstveni dodatek 1972«. Junijski odrezek velja vse letošnje leto. Naslednje leto, ko bodo pokojnine obračunavane mehano-grafsko, pa bo pokojnina z varstvenim dodatkom razvidna v posebni rubri­ki za vsak mesec.

K o m u n i s t i o pomoči z a s e b n i m k m e ­

t i j s k i m p r o i z v a j a l c e m P l odna seja občinske konference Z K Škof j a L o k a

Konec junija je bila v Skofji Loki 3. seja občinske kon­ference ZK, na kateri so navzoči obravnavali več aktualnih gospodarskih ln družbenopolitičnih vprašanj, ki terjajo čim hitrejšo rešitev, Že iz poročila o izvajanju sklepov, sprejetih na minulih posvetih, je razvidno, da škofjeloški komunisti nikakor ne držijo rok križem.

V eni p r v ih točk dokumen­ta , k i obravnava vprašanja socialne diferenciacije v ko­m u n i , so avtor j i zapisal i , da se s tvar i sicer obračajo na bolje, da pa načini odkr iva­nja neupravičenih ob l ik bo­gatenja ter intenzivnost ugo­tavl janja i n odpravl janja so-

V K o v o r j u p r i p r a v l j a j o p r o s l a v o

X6. j u l i j a leta 1942 so N e m c i v K o v o r j u us t r e l i l i 10 talcev kot po­vračilo za par t i zanske akc i je

V K o v o r j u je b i l a že leta |941 ustanovl jena organiza­c i j a Osvobodi lne fronte, n jen i ak t i v i s t i p a so sodeloval i p r i tačetku vstaje, k i se je za­

čela 1. avgusta istega leta. S k u p i n a Kovor janov je nam­reč takrat sodelovala p r i po­d i ran ju te lefonskih i n elek­tričnih drogov ter nemških

P r i p r a v e n a skupščinske v o l i t v e

V petek, 7. ju l i j a , je b i l a n a Jesenicah seja izvršnega od­bo ra občinske konference 6 Z D L , n a kater i so sprejel i pred log pr iprav na skupščin-ake vol itve 1973, sprejel i f i ­nančno poročilo za p r v i h šest mesecev, sprejel i p rav i ln ik po samoupravnem sporazu­m u in obravnaval i nekatera druga vprašanja.

Glede na vključevanje de­legatskih odnosov v skupščln-ak i s istem se bo le-ta precej preob l ikova l in pr i lagodi l de­legatskemu sistemu. Zvezna ustavna komis i j a še n i izdela­l a predloga novega sistema, znana pa so že osnovna izho­dišča, k i bodo osnova za za­četek vseh pr iprav na skup­ščinske volitve. N a zadnj i se­j i so se zato dogovor i l i , da bodo začeli čimprej s teme­l j i t i m i p r ip ravami .

Domen i l i so se, da se bo najprej sestal politični akt iv družbenopolitičnih organiza­cij in občine, na katerem se bodo dogovor i l i za enotne in skupne pr iprave na volitve. Na osnovi teh dogovorov bo poiit'čna vo l i lna komis i j a oz i roma izvršni odbor občin­ske konference S Z D L izdelal natančen program pr iprav . Pozneje bodo povab i l i na razgovor Člana republiške ustavne komisi je , k i naj b i j i h seznanil s spremembami

v skupščinskem sistemu ozi­r o m a uvajanju delegatskih odnosov. O znanih, konkret­n i h predlog ih pa bodo pozne­je razprav l ja l i na razširjenem političnem akt i vu vseh druž­benopolitičnih organizaci j . S l ed i l i bodo sestanki vodstev kra jevnih organizaci j oziro­m a osnovnih organizaci j S Z D L in s indikata . P r i p rav i l i se bodo tud i n a spremembo statutov občinske skupščine, kra jevnih skupnost i i n delov-n i h organizaci j . Kasneje bo koord inac i j sk i odbor za ka­drovska vprašanja p r ip rav i l mer i la za zbiranje možnih kandidatov, sledilo bo skup­no posvetovanje politične vo­l i lne komisi je , vodstev druž­benopolitičnih organizacij i n skupščine, na katerem bodo pr ip rav i l i osnovne okv i re za pr ipravo voli lnega programa nove skupščine. In ob koncu bo pr ip rav i l a občinska skup­ščina poročilo o akt ivnost i delovanja skupščine v pretek­l i mandatni dobi , iz katerega bodo izhajala izhodišča za pr ipravo novega voli lnega programa.

Ves potek pr iprav bodo stalno spremljale družbeno­politične organizacije, samo­upravne skupnost i in drug i ter poskrbe l i , da bo akc i ja tekla dosled.no po načrtu.

D. S.

razglasnih desk. Te akci je so bile odgovor na okupator­jevo raznarodovalno po l i t i ko , p r i čemer je od igra l v idno vlogo kul turbundovec Ernest Lukanc , k i so ga Nemc i kma­l u po svojem pr ihodu ime­nova l i za župana. Osvobodi lna f ronta i n part izanstvo sta se k l jub nas i l ju razvi ja la. Nem­c i so polet i 1942 s tor i l i vse, d a b i par t i zansko gibanje ustav i l i . Nasi l je po k r a j i h , k jer so se pojav l ja l i pa r t i ­zani , se je stopnjevalo. Pa­dal i so ta lc i . Tako je b i l o tud i 16. ju l i j a leta 1942 v K o ­vor ju .

Nemc i so b i l i brez moči p ro t i par t i zanskemu g ibanju, če j i m ne b i pomagal i razni nemčurji in izdajalc i . Zato so b i l i tud i par t i zan i kokr -škega odreda pr is i l j en i , da take l jud i kaznujejo. Župan Ernest Lukanc je b i l med pr­v im i obsojen na smrt , ke r je p r v i dnj ju l i j a s pomočjo nemških orožnikov iska l in zb i ra l po hišah talce, med kater imi je b i lo mnogo ustre­l jenih. Tako so v Podbrcz jah padl i Jože K o k a l j , V i n k o Golmajer , Bodla j i td . Part i ­zani so 15. ju l i j a 1942. leta našli p r i L u k a n c u spisek šestdesetih l jud i iz kovorske občine, k i so b i l i predvideni za aretacijo in ustrel itev. P r i njem so našli tud i p i ­štolo. Ob tej priložnosti so part izani v občinskem uradu uničili vse dokumete. Tako j naslednj i dan so Nemc i v K o v o r j u ustre l i l i 10 talcev.

V spomin na ta dogodek bodo p r ip rav i l i v nedeljo, 16. ju l i j a , v K o v o r j u proslavo, na kater i se bodo spomni l i žalostnega okupatorjevega de­janja . * J.

c ia ln ih raz l ik še vedno niso dovolj učinkoviti. Bo l j spod­budne rezultate je dala ana­l i za uresničevanja srednje­ročnega programa f inancira­n ja privatnega kmet i js tva, k i so ga rešili s podpisom po­sebnega družbenega dogovo­ra . Z n j im sta namreč L jub­l janska banka in Kme t i j s ka zadruga zasebnim poljedel­cem in živinorejcem zagoto­v i l i najmanj 15 mi l i jonov d in

kreditov, namenjenih investi­c i j skemu vlaganju.

Konferenca je nadalje ugo­tovi la, da organizaci ja Z K Ži­r i polagoma premaguje kr i zo , v kater i so se pred časom znašli njeni člani. Akt i vnos t le-teh je zdaj več kakor za­dovol j iva, o čemer najbolje priča porast števila nov ih ko­munistov (28) ter formiranje treh tovarniških aktivov.

Ne gre spregledati tudi po­sveta sekretarjev terenskih in krajevnih organizacij Z K , k i so temeljito pretresl i določila prejšnje seje konference ter sprejel i program konkre tn ih operat ivnih ukrepov na tere­nu . Zbor sekretarjev je poleg tega sestavil l is to predvide­n ih kandidatov za republiške

oz i roma zvezne organe Z K . Iz škofjeloške občine j i h je skupno 28.

M o r d a najpomembnejšo ak­ci jo zadnjega obdobja pa predstavl ja anal iza o socio­loških prob l emih delavskega samoupravl janja v podjetjih« Dobi le so j o vse delovne or­ganizacije v k o m u n i . Samo­upravn i organi in druge druž­benopolitične skupnost i naj b i študijo temeljito preučili ter svoje predloge in stališča posredoval i občinski konfe­renc i , k i bo potem izobliko­va la dokončen načrt spre­memb.

Pod drugo točko dnevnoga reda. so loški komun is t i ob­ravnaval i zaključke 26. seje C K Z K S in naloge komuni­stov po tej seji, pod tretjo pa je konferenca potrd i la 09" katere predlagane novosti V načinu organiz iranost i Z K V občini. Poslej naj b i se v sle-hern i temeljni organizacij i združenega dela, ki ima v

svoj i sredi več kot 15 članov zveze komunistov, izoblikoval samostojen politični organ, v organizaci jah z več kakor 5

člani pa akt iv . Večje K O so razb i l i na manjše, k i šteje od 50 do 100 oseb. Vsak član Z K m o r a delat i na dveh »fron­tah«: v ko lekt ivu , kjer je./-a* poslcn, ter v ustrezni KO. Seveda naj b i komunis t i so­delovali tud i v razn ih d r u g ^ društvih in panogah javneg? življenja.

L G.

K l u b zd rav l jen ih a l k o h o l i k o v

t u d i v Škofji L o k i Ob koncu jun i j a je b i l tud i

v Skof j i L o k i ustanovl jen k lub zdravl jenih a lko l ikov . V njem je trenutno vključenih b l i zu dvajset članov. N a usta­novn i sestanek so škofjelo-čani povabi l i predstavnike psihiatrične bolnišnice Begu­nje, klinične bolnišnice za ps ih iatr i jo Škofljica ter pred­stavnike že obstoječih k lubov zdravl jenih a lkoho l ikov na Gorenjskem.

Že na ustanovnem sestan­k u je b i lo sklenjeno, da škof­jeloški k lub postane tud i član združenja slovenskih k lubov, katerega matični k lub je k lub v Škofljici. Za zdaj so v na novo ustanovl jeni k lub

vključeni le t i s t i , k i so že b i l i na zdravl jenju v eni od bol* nišnic, n j ihov i najbližji svoj ' c i pa so vsi i z redni člani. ustanovnem sestanku jc D l

izvoljen tud i upravn i odbor k luba , k i je že začel delati/ ustrezne inst i tuci je pa so P°" skrbele za terapevte.

Pomoč k l u b u je med P r V j " m i nud i la tovarna obutve A ' p i n a ' i z Z i rov in kaže, da h^ že v k ra tkem tudi v tem k r 3 ' j u ustanovljen k lub zdravi]**"

hi tal­

n ih a lkohol ikov . Sicer pa po splošnem mnenju mor

k lub i : ? v občini delati štirje Skof j i L o k i , Gorenj i vasi, reh i n Železnikih. _

J . G '

/ O l j u b l j a n s k a b a n k a

N o v e c e n e v o ­d e n a J e s e n i c a h

Gradnja novega vodovoda Je bila ena največjih prostovoljnih delovnih akcij prebivalcev ^aklega in okolice. Na fotografiji je zajetje v Strahinju. — Foto: F. Perdar

D e l a ne b o z m a n j k a l o v

k l 0

cev, lern

krajevni skupnost i Na­je okrog 2100 prebival­k i živijo v Nak l em, Ma-Nak lem, n a Cegc ln ic i ,

Okroglem, Po l i c i , v P i vk i , Strahinju in v t c i a h . Nakc l -s^a krajevna lahko pohval i , nj ih

v Že j ah skupnost se

da je v zad­etih ve l iko naredi la . S

Pomočjo prebivalcev, skup­i n e občine K r a n j ter neka­terih delovnih organizaci j so Pred let i sami zgrad i l i popol-norna novo pokopališče, H ie med najlepšimi na Gorenj­skem, 10

ki lometrov do lg vo­dovod od Dupel j do Pol ice l& rokometno igrišče za ku l ­turnim domom. Razen tega so v nakelski kra jevni skupno­sti asfalt iral i lepe k i lometre krajevnih cest, ured i l i javno Osve t l j a vo i n kanal i zac i jo t c r s tem olepšali naselja. y r ednost prostovol jnega dela l n Prispevkov občanov dose­ga več deset mi l i jonov s ta r ih dinarjev. Vse akci je je z t^Pehom vod i l predsednik ^ajevne skupnost i Janez Mo-h a r in \c redk i so b i l i , k i J J c g a i n druge člane vodstva krajevne skupnost i i n druž­benopolitičnih organizaci j n i ­s o Podprl i .

1 o S c &P r c g l c d u letošnjega <*e-

sk i . „ g a Pro-trama S l c u P n o s t i Nak l o

krajevne ni težko

& ° v i t i , da dela ne bo tako tiarne Z m a n i k a , ° - Skupnost ni n o

l a v a asfaltirati avtobus­na p^?-' . a , Išči v Nak l em in , l*nc<» C C S t o m i r n o k u I ' ^aselhf n O I T , a i n c c s t o P r o t i

b az i J l o d r e b c r p r i asfaltni in s" T ? » a k c y a je stekla l ! i ona ° ^ C a n i fc 2

Hi p ° P I ' a v « t « ku l tur -Več i _ , t ' / a katerega se že Harj a P * 8 e br igal . De-Hej§a J e b i lo le za najnuj-J ' e8a n

P o ? l a v i l a , za kaj več-stv a 2 J-C n i o r a l a dat i sred­ico u ^ - ' e - v n a skupnost . Ta-

u l u d i p r i letošnjem po-

mi-Letos

prav i lu . Razen tega bodo le­tos ured i l i v Nak l em pisarno krajevne skupnost i , saj je mora l predsednik doslej »ura-dovati« ka r doma. Skupaj s Turističnim društvom name­ravajo olepšati vasi , čaka pa j i h tud i nadaljne urejevanje pokopališča.

Srednjeročni program kra­jevne skupnost i Nak l o je ob­širen, saj obsega prek 10 na­log. N a prvem mestu je asfal­t iranje ceste skoz i Okrog lo , asfalt iranje ceste N a k l o — Cegelnica—Malo Nak l o i n asfalt iranje noti skozi staro P ivko . Skupnost se bo teh del lot i la takoj , ko bodo pre­b iva lc i teh vasi pr iprav l j en i nekaj pr ispevat i . P r v i novi šoli, k i jo bodo začeli gradit i septembra, nameravajo zgra­d i t i športne in rekreaci jske objekte, na h r i b u Stucelj nad P ivko pa turistični ob­jekt . P r i tej gradnj i bodo skušali najt i skupn i jezik s Turističnim društvom. Ve l i ko dela bo potrebno za urejeva­nje kanal izaci je Nak lo—Piv ­ka . L e t a že dalj časa ogroža zdravje občanov. Vendar se tega dela ne bodo lo t i l i pred izdelavo zazidalnega načrta za omenjeno področje. Na-klanc i b i rad i rešili tud i vprašanje opuščene železni­ške proge Kranj—Tržič. Last­nih zemljišča je še vedno že­leznica, opuščena proga pa postaja i/, dneva v dan večje smetišče. Nekater i pač me­nijo, da j c zapuščena proga najbolj pr imerno (in najbolj vidno) smetišče! Seveda v srednjeročnem obdobju 08 bo šlo brez urejevanja manj pomembnih kra jevnih cest, olepšave vasi , dokončne ure­ditve kanal izaci je, dopolnje­vanja javne razsvetljave i td

V tem času bo imela k ra ­jevna skupnost tud i druge naloge. N a prvem mestu je usposabl janje občanov za

splošni l judsk i odpor, sledi pa še večje angažiranje ob­čanov za delo v skupnost i i n organizaci jah, tesnejše sode­lovanje z delovnimi organiza­c i jami , k i imajo obrate na področju Naklega in poživi­tev kul turnega življenja v vasi in oko l i c i .

J. Košnjek

N a zadnj i seji občinske skupščine na Jesenicah so razprav l ja l i tud i o poročilu Komunalnega podjetja Vodo­vod Jesenice k i med drug im zajema program investici j v pr ihodn jem petletnem ob­dob ju . V programu je uredi­tev vodovoda Pciičnik, vodo­voda iz Tamar ja do Rateč, od Kran j ske gore do Podko­rena, ureditev vodovoda na območju R o d i n in Smokuča, dela na vodovodu v Radovn i , na Srednjem v rhu in neka­tere manjše obnovitve vodo­vodov na jeseniškem ob­močju.

Sredstva, k i j i h bodo po­treboval i za rekonstrukc i je i n nove graditve vodovodov, bodo zb i ra l i iz različnih vi­rov. Med d rug im naj b i se na Jesenicah takoj , ko bodo to omogočali p redp is i zvišali cene vode v nekater ih d r u f i h s lovenskih k ra j ih i n mest ih i n obenem ugotavljajo, da je jeseniška občina ena redk ih s lovenskih občin, k i je do zdaj še vedno vztrajala ob zelo n i zk ih cenah vode.

Sedanje cene vode veljajo na Jesenicah od leta 1968, i n sicer: za gospodinjstva z vo­domer i 0,50 d i n , za gospodinj­stva brez vodomerov 030 d i ­narjev. V poprečju velja me­

sečno voda v s tanovanju brez sanitar i j z vodo 0,65 d i n , v stanovanj ih s stranišči 1,15 d in in v stanovanj ih s s t r a n i ščem na vodo in kopa ln ico 1,50 dinarjev. Za glavo veliko živine plačujejo 0,65 dinar> jev, šole, zdravstvene usta* nove in okrevališča, J L A , prosveine ustanove, vzgojno varstvene ustanove, domov i , obrat i družbene prehrane i n komuna lna dejavnost pa 0,60 dinarjev. Vse ostale potroš­n ike pa velja voda 1,20 d i ­narjev.

Odbo rn ik i pa so na zadnj i seji občinske skupščine po­t r d i l i predlog nov ih cen vode* Nove cene bodo za 0 30 di« narjev višje od sedanj ih. Tako bodo gospodinjstva a vodomeri p l? :eva la kubičen meter porabl jene vode po 0,80 dinarjev, ustanove druž­benega pomena po 0,90 d i ­narjev in ostale delovne or­ganizacije in potrošniki po 131 dinarjev.

K l j u b zvišanjem cen pa je jeseniška občina še vedno med občinami z najnižjimi cenami vode. Z zvišanjem cen vode in z dohodk i iz d rug ih v irov v naslednj ih petih l e t ih bodo resnično lahko rešili vse probleme pitne vode na Jesenicah in v okoliških kra j ih . D. S.

K d o naj r a z p o l a g a z d e n a r j e m ? K a m e n spot ike je denar sk lada s k u p n i h rezerv občin Logatec iđ

Škof j a L o k a je pri tolmačenju spornega vprašanja sklada skupnih re« zerv bistvena odločba 5. člena! zakona o sprememb območij« Zato je za tolmačenje pristo* jen edino organ, ki jc odloA bo izdal. i

Vse kaže torej, da se j< klobčič po nekaj več kot dvebl letih le začel odmotavati. /

J. Govekai

Po pr ipo j i t v i krajevne skup­nosti Žiri k občini Skof ja Lo­ka ob koncu leta 1969 so se po zakonu med občinama Lo­gatec i n Skof ja L o k a razmeji­la tud i občinska sredstva družbeno investici jskega skla­da, stanovanjskega sk lada in sklada skupn ih rezerv. Za prva dva sklada je b i l spora­zum k m a l u dosežen, kop ja pa se še vedno lomi jo zaradi sklada skupn ih rezerv, saj v Logatcu menijo, da ta denar pr ipada skupščini občine Lo­gatec.

In za kolikšna sredstva gre? Z vplačili gospodarskih organizaci j z območja krajev­ne skupnost i 2 i r i se je do konca leta 1968 v sk ladu, k i naj b i se prenesel, nabralo 837.187 dinarjev. Z odb i t j em kred i ta za Obr tn i center Žiri pa b i še vedno ostalo 797.187 dinarjev. Po posebnem dolo­čilu 1 j b i se prenesl i še ne­odplačani kred i t i žirovskjm podjetjem, k i so ob koncu leta 1970 znašali 491.035 dinar­jev, a l i z drugo besedo, da za prenos ostane čistih 306.152 dinarjev.

Skupščina občine Skof ja L o k a je zato p r i skupščini SR Slovenije že vložila zahtevek po tolmačenju 5. člena zako­na o spremembi območij ob­čin Logatec i n Skof ja L o k a .

Ta naj b i med drug im odlo­čal tud i , a l i naj se med dru­ge obveznosti občine Logatec p ro t i Skof j i L o k i štejejo tud i obveznosti sk lada skupn ih re­zerv. Skofjeločani so za po­jasni lo zapros i l i p ravn i svet izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, ta pa je vlogo od­stopi l sekretar iatu za zako­

nodajo. Sekretar iat men i , da

P A V I L J O N m u r k e

NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU

OD 4. Đ0 15. AVGUSTA

P R O D A J A M O POHIŠTVO

OKNA-VRATA OPREMO ZA CENTRALNO

KURJAVO 30SP0DINJSKE STROJE

ZAVESE PREPROGE

K o m u n i s t i o g l a s b e n i d e j a v n o s t i

Pred nedavnim so se na Jesenicah sestali komun is t i , k i delujejo na glasbenem področju. V živahni in plod­n i razprav i so se zavzemal i predvsem za oživitev glasbe­ne dejavnosti v občini. Po­uda r i l i so pomen osrednje glasbene ustanove v občini, pomen glasbene vzgoje v osnovnih šolah in ter jal i večje razumevanje za glasbeno de­javnost.

Sk l en i l i so, da bodo z Glasbeno šolo sk len i l i druž­beni dogovor, k i bo vseboval p rogram dejavnosti in obvez­nost i , da bodo p r i p rav i l i raz­

govor s pedagogi na šolah, poživili delo komis i je za glasbeno dejavnost p r i te­mel jn i k u l t u r n i skupnost i i n reševali mater ia lna vpraša­nja . Obenem pa naj b i spre­j e l i tud i 15-letni p rog ram razvoja glasbene dejavnost i v občini.

O predlogih bo razprav l ja la občinska konferenca Z K Je­senice. K o m u n i s t i , k i deluje­j o v pevskih zbor ih , orke­s t r ih , na osnovnih in sred­n j ih šolah ter na glasbeni šoli, pa se bodo ponovno se­stal i jeseni.

D. S.

Založniška d e j a v n o s t k l u b a T o n e Čufar

Poleg nekater ih pub l ikac i j T prejšnjih let ih ku l turno-umetniškega k luba Tone ču­far na Jesenicah so člani tega k luba p r ip rav i l i ob letoš­njem mednarodnem letu knj ige izdajo štirih knjižic Cufarjeve knjižice. L a n i so z uspehom nat i sn i l i Cufarjevo povest Tovarna, prav pred nedavnim pa so preje l i iz t i ska izbrane pesmi S lavka Savinška z nas lovom Poredni »meh. Pesmi je zbra l in ure­d i l ter napisa l Savinškov življenjepis književnik Črto­m i r Šinkovec.

V zb i r k i je 18 pesmi za učence nižjih razredov osnov­n ih šol, k i j i h je pesnik na­pisal po p rv i svetovni vo jn i , ko je študiral pravo na Du­naju . S lavka Savinška, talen­tiranega pesnika in pisatel ja, k i je razen pesmi p isa l tud i povest i kot Grče, Izpod Go­lice, Delavci i n druge, so leta 1942 Nemc i are t i ra l i v Beo­gradu, pozneje pa so ga kot ta lca us t r e l i l i na Ban j i c i .

člani k u l t u i no-umetniškega k l u b a Tone čufar so i zda l i zb i rko njegovih pesmi prav ob 30-Ietnici pesnikove smr t i .

Z b i r k a pesmi je zelo lepo opremljena. I lustraci je so pr ispeval i učenci Posebne šole na Jesenicah pod vod­stvom mladega akademskega s l ikar ja in pedagoga na tej šoli Romana Savinška.

Člani kulturno-umetniškega k l u b a Tone čufar se bodo torej letos še enkrat oddol­žili znan im in ta lent i ran im jeseniškim l i teratom, k i so pad l i med vojno. Poleg zbra­n i h pesmi Savinška bodo iz­da l i v okv i ru Cufarjeve male knjižnice tudi l i t e rarno in l ikovno zapuščino l i terarnega ustvar ja lca V i k t o r j a Grego-rača, k i je padel kot talec v Begunjah leta 1942. S led i la bo knjižica i zbor part izan­ske l i r i ke M i h a K l i n a r j a in zb i r ka pesmi slovenskega pesnika Andre ja K o k o t a iz Celovca.

D. S.

Minuli petek, 7. julija, so v galeriji Prešernove hiše v Kranju odprli razstavo umetnin slikarja Antona Plemlja, ki zdaj že petič zapored stopa pred tukajšnje občinstvo. Plemelj, čepraV uvrščen med naivce, po izboru tematike in po načinu pristopa k predmetom upodabljanja prerašča okvire ruralnih likovnih prijemov, saj se loteva najrazličnejših področij življenja« Izredno zanimiva zbirka bo obiskovalcem na voljo do 28. julija, (-ig) — Foto: F. Perdan

Z a n i m i v i seminar j i v Šk. L o k i l avsk ih univerz. Pogovori l i so se o perspekt ivah izobra­ževanja odras l ih i n vlogi d& l a vsk ih univerz, o integracij* de lavsk ih univerz, medobčm-skem povezovanju le-teh> funkc iona lnem izobraževanj1 1

delavcev na teh ustanovah« predlog ih za spremembe sa­moupravn ih sporazumov 1 0

dogovorov, kmečkem turizmu i n nadal jnjem delu.

V Preddvoru pa se je danes končal t r idnevni seminar 0

izdelavi prof i lov specializira* n i h pokl icev. S t r okovn i de­lavci so spregovori l i o osno-vah ob l ikovanja prof i lov, vr­stah pokl icev po pro f i l ih $ &

de na zahteve delitve dc|a» pomenu in s t r u k t u r i pro f ' 1 3

ter t ehn ik i izdelave p r o f i l 3 ,

j . Govekar

h a r m o n i -P o k l j u k i

s t i . Tako kot prejšnja l e t a

priredi te l j tud i letos pričaku­je ve l iko starejših harmoni­karjev, k i se bodo s po e n ° part i zansko in narodno smi jo pomer i l i na diatoničn ha rmon ik i . Za najboljše bodo tud i letos p r ip rav i l i lepe na­grade.

A. Z-

V Skof j i L o k i se je v teh dneh zvrst i lo več zan imiv ih seminarjev. P r i p r ip rav i vseh je sodelovala škofjeloška de­lavska univerza.

Najpre j je b i l na v r s t i tro­dnevni republiški seminar o k u l t u r n i dejavnosti v delov­n i h ko l ek t i v ih i n občinah. Preds tavn ik i delovnih kolek­tivov, občinskih s ind ika ln ih svetov in kul turno-prosvetn ih organizaci j So n a njem prou­čili potrebe i n s i začrtali bo­doči razvoj kul turnega življe­nja v podjet j ih i n občinah.

N a enodnevnem seminar ju o pouku tu j ih jez ikov so b i l i podani predlogi za ver i f ikac i ­jo pouka ter konst i tu iranje p rograma dela.

Udeleženci dvodnevnega se­minar ja o splošnem izobraže­vanju odras l ih so izmenja l i izkušnje iz šolanja doraščajo-če mladine ter podal i predlo­ge za nov s istem izobraževa­nja ;n nov učni načrt.

Dvodnevni seminar za stro­kovne delavce na področju družbenega, strokovnega i n splošnega izobraževanja je le-te seznanil z izobraževa­njem po zakonu o pok l i cnem izobraževanju, d rug im i izo­braževalnimi o b l i k a m i ter predlogi za ver i f ikaci jo . Ob koncu seminar ja so se stro­kovn i delavci pogovarjal i z d i rektor j i s lovenskih delav­s k i h univerz .

N a t r idnevnem seminar ju so se v Skof j i L o k i ob kon­cu preteklega tedna zbra l i tu­d i d i rek tor j i s lovenskih de-

V . srečanje k a r j e v n a

Pod pokrov i te l j s tvom direk­cije in kolekt ivov hotelov V i a -tor na B l edu ter odbora Pre­šernove brigade bo na p l an in i Gorel jek na Pok l j uk i (gosti­šče P r i Milčetu) tud i letos srečanje im tekmovanje har­monikar jev . To tradic ionalno srečanje, k i bo letos že 6. avgusta, bo že peto po vr-

V galeriji Mestne hiše so 7. julija zvečer odprli razstavo del mojstra umetnega kovaštva lz Krope Jožeta Bertonclja Mož prikazuje izdelke, ki so prišli Izpod njegovih rok v zadnjih dveh letih. Očitno Je, da kljub sedmim križem še vedno zna brezhibno vihteti orodje ln da mu v Sloveniji pri tem ni para. Razstava bo odprta do vključno 28. julija. — Foto: F.Perdan

/ O l j u b l j a n s k a b a n k a S K O F J A L O K A - V petek, 14. ju l i j a , ob 20. u r i bo v Škofi*

L o k i na grajskem v r tu gostovala f o lk lo rna skup ina »M l a ^ ' * iz K a r l o v i h Varov (CSSR). Ansambel »Mladi« je letošnji ČeS*-državni prvak, zato se l jubi te l jem plesov obeta v idet i žare* kval i teten program. Pr iredi tev organiz ira Z K P O Skof ja Lok3; V p r ime ru slabega vremena bodo gostje nastop i l i v dvoran Loškega gledališča na Spodnjem trgu.

S l a b o je , k e r je z e m l j a razd rob l jena K o sem po Poljčah spraše­

n i kje b i lahko dob i l prave-

!

a . »čistega« kmeta , takega, i mu je zeml ja ed in i v i r do­

godka, so m i našteli nekaj "nen. Poiščite J u r k a , V rban -j * . Pužmana, Resmana, Para-

JaJi a l 1 M u r n i k a » s o d o "

'''' ?L ^ J Ž fr '

Valentin Ovsenik

Va len t in Ovsenik a l i J u r k po domače je biil najbližji. Ob mo jem pr ihodu se je go­spodar ukvar ja l z žganjeku-ho, žena pa se je odprav l ja la na polje. Za pogovor j u n i b i l o treba dolgo pregovarjat i . Sodelovala sta oba, tako kot p r i gospodarjenju na kmet i j i .

J u r k i m a 5 hektarjev nj iv i n t ravnikov. Ostalo so gozdo­v i . Vendar so parcele zelo raz­drobl jene.

»Nekdaj je b i l a ta hiša baj­ta. Imela je samo eno nj ivo l n malo gozda. M o j i p r edn ik i so zemljo dokupova l l . Tako Imam pašnike p r i Radov l j i c i , v Dvo r sk i vasi , pod Novo va­sjo, p r i Srednj i pot i , v Po l j ­čah l n na Rod inah . Nič dru­gače n i z gozdovi. So na Pol j ­s k i p lan in i pod Kališami.pod Goričnikom, dva sta na Gro-f i j i , eden za Dvorsko vasjo, eden pa pod Bo l t a r j em p r i Lescah. Ve l i ko časa Izgubiš, da prideš z ene parcele na drugo.«

N a vprašanje, če dohodke i n izdatke na kmet i j i zapisu­jeta in vodita neke vrste kn j i ­govodstvo, sta gospodar i n gospodinja odgovori la, da ne.

N o v i k a t a s t e r tf2?JUbl',ški i z v r š n i s v e * J ' c

o s n u t n r a l m e d d r u g i m t , l J l

kata t z a k o n a ° zemljiškem tek ' I z v r š r , i s v e t je osnu-V S ^ P r e j c I - Kataster , k i velja leta j e b i l ustanovl jen HesV i n j e o s t a I d o d a n c s

k a tP r f m c n j e n . V zemljiškem d s t r u so podatk i o zem­

ljiščih, k i omogočajo vodenje p ravn ih evidenc o nepremič­n inah , urejanje premoženj­skopravn ih zadev, odmero pr ispevkov in davkov od ne­premičnin i td . Tega sedanji kataster zaradi zastarelost i večkrat n i omogočal.

-jk

Zadružna z v e z a u s t a n o v l j e n a

8ozdn n i k i kmet i j sk ih in 2 a c i . " g o s p o d a r s k i h organi-Ustano-" 3 č e t r t k o v e m z b o r u

S W e n i U 1 , Z a d r " * n o zvezo S e d a n i ' j o b o v o d i l d o " n e g a

J ' Predsednik iniciat iv­n e a a z a ustanovitev V e « iJ i<T j P e t e l i n - v S 1 ° -irncij zadružno zvezo že

d PV c r ! d a r j c P r e d d o b r i -

W O W 5 L 7 l e t i Prenehala družna ustanovitv i jo za-b i l e i r p

Z v e z e Slovenije so tov i n ^ s n i c e n c zahteve kine­skih * m c l i J s k i h ter gozdar-V r h o ^ ^ ' u z a c i j , da b i dob i l i cijo fP^PubUško organiza-reše'vani Pomagala p r i

1 J U gospodarskih i n

soc ia ln ih težav i n zagovar­ja la nj ihove interese p r i re­publiških predstavniških or­ganih. To pa ne pomeni , da pomoč t i s t ih , k i so se že doslej pr izadeval i za boljši položaj kmet i js tva, ne bo po­trebna. Zadružna zveza je na ustanovnem občnem zboru sprejela delovni program. V njem predvladujejo prizade­vanja za boljši gospodarski i n samoupravni položaj kme­tov, za ureditev kmet i jskega t rga za kredi t i ranje in izo­braževanje kmetov, za učin­kovitejšo pospeševalno službo

i n za izpopolnitev kmet i j ske zakonodaje. -jk

O kmetijstvu so dejali: Je » a ? , n , S i r c a > kmet s Postojnskega: »Sleherni kmet Peci faljubljen v zemljo. Še več. Zaljubljen v sleherno v°nl!i V°D z e , n l J e - P a naj bo to v Bački, Sremu, Sla-*anj B a n a * u , Prekmurju ali kje drugje. Zemlja je s tem 0 8-! 0 ' k l ^° r n c s l i n o b d e l " J e . In zemlja to vrača vredni « - r ° d i ' - S l a b o a , i d o b r o - K a k o m a l ° J e včasih košeg. V s a Prekmurska ravan in kako bogat je včasih b°lje v S k a r n e n J e m ograjene kraške zemlje... To naj­ame r . 6 k m e t s a m ' k i ž l v l » d e l a m 8 a r a °d svita do igo i n s , v ° i l zemlji. To pa je še hujše, dlani se bolj % J ' ft.rbet bolj boli, če mu pri tem nihče ne stoji

*™. Tak je naš kmet!« —Jk

»Denar, ki ga dobimo od mleka, jajc ln drobnarij, po­rabimo za gospodinjstvo. Kar pa prinese krompir, teleta in sadje, pa Je za vzdrževanje posestva . . . Vsako leto kaj novega kupimo. Lani smo ku­pili nov gumi voz, traktor pa imam že 13 let. Kmalu bo treba kupiti novega, ker je že precej zgaran. Imamo tudi kosilnico BCS, zgrabljalnik ,sonce', izruvač za krompir Itd. Nekaj strojev uporablja­va skupaj s sestro. Za silo smo opremljeni. Rad bi še hitreje napredoval in se mo­derniziral, vendar finančno nisem kos. Pri tem bi nam moral kdo pomagati. Tu mi­slim na zadrugo. In davek,

davek bi nam morali takrat, ko kupujemo stroje ln obnav­ljamo kmetije, znižati...«

Omen i l i ste, da vam daje nekaj dohodka tud i sadje.

»Veliko jabolk imamo. Let­no jih prodamo okrog 3 to­ne. Včasih sem Jih dvakrat dnevno peljal na Jesenice, se­daj pa le enkrat. Veste, jabol­ka se danes lažje obirajo kot prodajajo, še sreča, da ima­mo lepa jabolka. Sadike za jabolka je kupil ata v Mari­boru. Nasajene imamo ob njivah. Dobro rodijo ln lju­dje sprašujejo, kako je to mogoče. Ja, samo vestno jih je treba obrezovati in gnojiti ter ne preveč škropiti...«

J. Košnjck

M o d e r n i z i r a l i b o d o s t o k m e t i j

Program pospeševanja za­sebnega kmet i js tva na ob­močju K a m n i k , k i ga je sprejela občinska skupščina 1969. leta, jc spodbudi l kme­te k hitrejšemu preusmerja­n j u kmet i j v special iz irane kmeti je .

Za preusmeritev kmeti je so pred lansk im prv i kmetje do­b i l i kredite; lan i je kredite dobi lo deset kmetov.

Novo ustanovl jena hrani l -no-krodi tna služba podjetj3 E m o n a se je lani lot i la zbira­n ja sredstev. N a prv i razpis poso j i l je zbra la 620.000 di­narjev, k i jo j i h pr ispeva l i : Hran i lno -kred i tna služba E m o n a 200.000 d in , sk lad za kmet i jstvo p r i občinski skupščini K a m n i k 30.000, Gozdno gospodarstvo Ljub-l jana-obrat K a m n i k 40.000, L jub l janske mlekarne 100.000 in L jub l j anska banka — po­družnica K a m n i k 250.000 tii-uarjev.

Iz teh sredstev so že odo­b r i l i posoj i lo tr ideset im kme­tom za novogradnje hlevov, silosov in nabavo večjih stro­jev. V jesenskih mesecih bo­do na voljo še sredstva v znesku 350.000 dinarjev in si­cer od zavarovalnice Suva, s icdstev republ ike in še ne­kaj s r edstev hrani lno-kredit-nega odseka.

K r e d i t i za investicije v hle­ve za govejo živino so dokaj neugodni, ker je rok vrača­nja samo pet let. Razpoložlji­vih sredstev za hleve je do­vol j , zato bodo skušali omi l i ­t i kreditne pogoje.

Računajo, da bodo v pet ih le t ih kred i t i ra l i sto kmet i j , vsako kmet i jo poprečno s 120.000 (12 mi l i jonov S din'1 dmar j i . N a občini bodo okre­p i l i pospeševalno kmet i j sko službo i n z r a zn im i uk r ep i spodbuja l i kmeti jce, da b se l o t i l i modernizaci je kmeti je .

J. Vidic

S o v o d e n j s k i zadružniki o b i s k a l i K u m r o v e c

Zadružniki s področja pro­izvodnega okoliša Sovodenj v Po l jansk i do l in i so preteklo soboto ob iska l i nekatere pre­dele Štajerske i n Dolenjske. Pot j ih jc vod i la prek K a m ­n i k a , Gornjega grada, Moz i r ­j a — tu so s i ogledal i eno preusmer jenih kmet i j , Šošta­

nja — ogled termoelektrarne, Velenja, Cel ja , šmartna p r i Jelšah, Podčetrtka i n K o z j a do K u m r o v c a . Po ogledu mu­zeja v T i tov i ro js tn i hiši so na po t i domov ob i ska l i še B i -zel jsko, Brežice, Škocjan h i Žužemberk.

J«

L e t o s bo l j m a l o cvetličnega m e d u

Goren jsk i čebelarji z letošnjim pr ide lkom cvetličnega" me­d u niso najbolj zadovol jni . Paša je b i l a zelo slaba, ve l iko čebel pa je b i lo uničenih. T u d i s ceno medu niso zadovol jn i , saj stane 1 kg medu le 15 d in . Tako poceni še n i b i lo mogoče k u p i t i medu, zato ve l iko čebelarjev opušča čebelarjenje.

Čebelarji računajo, da bo neko l iko boljši pr idelek l ipovega i n kostanjevega medu, saj prav sedaj cvet i ta tako kostanj kako r tudi l ipa . -an

/ O l j u b l j a n s k a b a n k a

Konji na Gorenjskem

(Nadaljevanje)

Na Gorenjskem lahko zasledimo ponekod le drug tip hladnokrvnega konja, t. i. haflinškega ko­nja. Domovina haflingerja Je južna Tirolska. Haflin­ški konj spada v skupino manjših konj, saj je visok na grebenu le okrog 150 do 160 cm, merjeno z vrvi­co. To je izrazit planinski konj, globok, širok, dobro zaobljenih reber, zelo do­brih kopit, tetiv ln skle­pov. Na Tirolskem Je bil haflinški konj cenjen vsa do današnjih dni kot uni­verzalni konj, ki so ga vključeval] tudi v lov ln šport. Vendar pa turizem prinaša nove zahteve in tudi po polkrvnih jahalnih konjih.

Haflingerja smo uvozili 1955. leta, pri čemer Je za­lo vplivala na izbor konja njegova uporabnost pri prenašanju bremen za eventualne vojaške potre­be. Reja pa se ni razmah­nila kot je bilo pričako­vati, najbrž Iz več razlo­gov. Verjetno tudi lisičja barva haflingerja rejcem nI pri srcu. Vendar pa za­prega haflingerja deluje zelo harmonično in atrak­tivno, kar bi se dalo iz­koristiti v določene turi­stične namene. Vsekakor bi bili zapreženi čistokrv­ni haflingerjl, npr. v blej­skih kočijah, dosti pri­vlačnejši od razno razno­terih križancev. Haflinški konj je tudi skromen pri prehrani.

V nekaterih državah ta Je po drugi svetovni vojni razmahnila reja mul v vo­jaške namene. Nekatera armade, ki so konja izlo­čile iz svojega sestava, so namreč za določene potre­be predvidele mule. Ven­dar pa Ima haflinger pred­nosti pred mulo, saj ima ustaljen temperament ln širša kopita, ki koristijo predvsem pri hoji v snegu ln na razmočenih tleh. Pa tudi vsaka reja zahteva svojo tehnologijo, Izkuše­nost in entuziazem rejcev.

Ker so zelo porasle ugodne možnosti za pro­dajo konjskega mesa ter žrebet In konj v tujino, je potrebno nadaljnjo rejo haflinških konj podpreti s posebnimi ukrepi. Pa tudi pri noriškem konju mora­jo rejci paziti, da ne osi­romašijo preveč vprežno In razplodno moč svojega hleva z nenačrtno prodajo žrebet. Marsikomu se Je namreč že pripetilo, da Je želel zadržati v hlevu na­slednjo žreblco, ki pa je ostarela kobila ni mogla več podariti.

dr. mag. S. Bavdek

Iz kronike kokrškega odreda PRIČAKOVANJE II. G R U P E O D R E D O V I N NEMŠKA O F E N Z I V A P O L E T I 1942

Kokrški odred je v sk lopu akci j I. i n II. gru­pe odredov oprav i l številne naloge, med ka te r im i je b i la važna t u d i pr iprava hrane.

V s a ta ofenzivnost je b i la sestavni del napo­rov C K K P S in glavnega štaba Slovenije, da b i okrep i l i vstajo v nemški okupac i j sk i coni . V zve­z i s tem je osrednje slovensko vodstvo vstaje raz­mišljajo tudi , da bi se preseli lo na Gorenjsko a l i na območje Moravč, To tud i zaradi i tal i janske ofenzive, k i je takrat otežavala vodenje operacij v L jub l j ansk i pokra j in i . Toda ta predlog je to­variš T i to zavrn i l . G lavn i vzrok, da osrednje vod­stvo slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja n i odšlo na Gorenjsko, pa je b i lo dejstvo, da L , z last i pa II. grupa odredov, v tem času nis ta uspel i s širjenjem vstaje tako, kakor je b i lo za­mišljeno.

Kolikšen pomen so Nemc i pr ip isova l i akc i jam pro t i gorenjskim part izanom, je videt i po izbra­n i h i n številnih po l i c i j sk ih enotah, k so upora­bi le celo tanke. O tem govori tud i dejstvo, da je v vodstvu operacij sodeloval sam šef varnostnih po l i c i j sk i enot Ra jha generalpolkovnik K u r t Da-luege, k i je v ta namen prišel iz Ber l ina .

K o je vodstvo II. grupe odredov spoznalo, kaj hočejo i n kako močne so takratne nemške sile, je b i lo pr is i l jeno opusti t načrt o osvobajanju ozemlja na Gorenjskem. Zdaj je grupa čimprej hotela p r i t i z Jelovice čez Savo in prek Kara ­vank na štajersko.

Toda medtem so močni odde lk i nemške pol i ­cije i n vojske načrtno pre iskoval i vse gozdnate predele Gorenjske: Jelovico, Mežakljo, Pok l juko , Karavanke in kamniško hribovje.

V tej obsežni akc i j i , k i j o zato upravičeno imenujemo ofenzivo, so Nemc i svojo takt iko pr i ­lagodi l i par t i zanskemu načinu bojevanja: po goz­dov ih so postav i l i zasede, pošiljali na teren pa­trul je in premeščali enote t ja, kjer so j i h trenut­no najbolj potreboval i . T u d i po več tednov so se zadrževali v določenih predel ih, vmes pa so pu­stošili i n uničevali vse, ka r se j i m je zdelo vredno.

Ofenzivo so podpr l i tud i s propagando. V ve­l i k em številu so t ros i l i letake, in v n j i h govor i l i o ve l ik i premoči Rajha nasploh. V le tak ih so pozival i partizane k predaj i i n ob l jub l ja l i , da se n ikomur , k i se bo s t ak im le takom predal Nem­cem, ne bo nič zgodilo.

V teh t rd ih časih nemška propaganda n i osta­la brez posledic: nekater i par t i zan i so dezerti­ra l i , nekater i pa so se Nemcem res predal i i n z n j i m i začeli sodelovati.

Goren jsk i part izani i n osvobodi lno gibanje v tej pokra j in i nasploh so takrat doživljali najtež­je preizkušnje.

Nemc i so svojo moč in »iskrenost« svoj ih ob­l jub hotel i dokazat i tud i s tem, da so polet i 1942 na Gorenjskem nehali stre l jat i talce, kar pa za Štajersko n i veljalo. V času od 28. ju l i j a do kon­ca 1942. leta so v resnic i ub i l i le 29 talcev.

Vse od srede ju l i j a pa do konca avgusta 1942 se je v lek la nemška ofenziva, k i n i b i l a samo dolgotrajna, temveč tudi s i lovi ta.

Zato je tudi 31. ju l i j a zaradi dobro postavlje­n ih nemških zased na Bašeljskem sedlu prišlo do podobnega dogodka kakor pred dobr ima dve­ma tednoma, ko je padel Franc Vodopivec s to­varišema.

T i s t i dan sta b i l a Janez Kosel j in Franc štefe-Miško poslana na V i soko ob K o k r i . T ja sta šla

Ob 30. obletnici kokrškega odreda bo 6. avgusta v Tržiču velika proslava zdru­žena s praznovanjem občinskega praznika. Ob tej priliki bomo v nekaj nadaljevanjih objavili odlomek iz kronike kokrškega od­reda, ki jo pripravlja Ivan Jan.

Ivan J a n (1) Iz bojev prvega sesta­va kokrškega odreda v

1S42. letu

po znanega akt iv is ta Tineta Koka l j a i n novinca K u m p a iz K r a n j a , k i se je pred aretacijo zatekel na V i soko . Janez Koka l j je od tu šel po svoj ih opravk ih . Še pred sv i tom 1. avgusta 1942 so osta­l i tr i je prešli cesto med Preddvorc>m i n Belo ter se začeli vzpenjati na Kališče in dalje na Bašelj-sko sedlo, kjer niso opazi l i nobene nevarnost i . Tedaj pa se je p r ipod i l a še gosta megla. T ik pod sedlom je b i la zaradi jelenov, dva metra v isoka žična ograja. K o so part i zani lezl i prek nje, so j i h iz bližine obsul i nemški strel i . Štefe se je z ograje rešil, Koka l j a so zaradi zlomljene noge zgrabi l i , na čistini pa je v nemške roke padel tudi K u m p . Tine K o k a l j je po hudem mučenju, ne da b i kaj pr i zna l , potem podlegel v Ma ihausnu , a tud i K u m p n i preživel taborišča.

Tako je b i l izgubljen Tine K o k a l j , z n j im pa njegov m l in na V i sokem, kjer je b i lo že od vsega začetka pogosto zatočišče in part izanska javka .

Ist i dan navsezgodaj so Nemc i prišli tud i na Dolge njive, kjer je tedaj tabor i l kokrški bata­l jon. Vendar pa se je le-ta medtem že umakn i l in Nemc i so našli prazno taborišče.

Nekaj dni za tem je patrul ja II. batal jona pod Do lg imi n j i vami naletela na dva tur is ta . B i l a sta Avstr i jca , k i so j u zaslišali i n j u tud i i zpust i l i .

Cez dva dn i pa so Nemc i že haj ka l i t isto pod­ročje, bata l jon pa se je tedaj zadrževal vzhodno od Dolg ih nj iv v smeri p ro t i Jezerskemu.

K o so p ro t i Do lg im n j i vam posla l i v izv idnico dva borca, so j u Nemc i ob žični ograji napadl i . Padel je Anton šubelj, mesarsk i pomočnik iz Tržiča, Franc Štancar, tud i iz Tržiča, pa je po­begni l . Med umikan j em pro t i Ko f cam je potem večkrat naletel na Nemce. Da b i se j i m sk r i l , je splezal na smreko. Toda Nemc i so ga opazi l i in uje l i . Pod p r i t i skom je ta ujetnik potem povedal za skladišče hrane, k i je b i l a na Preval i pod Bc-gunjščico pr iprav l jena za II. grupo odredov.

To je bi lo pomembno zaradi odvi janja nadalj­n j i h dogodkov.

K a k o r smo videl i poprej , je b i l kokrški ba­tal jon nekaj dn i tud i na Koroškem. 18. avgusta se je v rn i l s koroške s t ran i , a Nemc i so batal jon še kar naprej zasledovali .

Nemškim ko lonam se je kokrški batal jon iz­m i k a l z neprestanimi p r em ik i , ka r je zelo uspe­valo na jezerski s trani . M e d temi p r em ik i so večkrat naleteli na ostanke in sledove nemških zased ter taborišč.

Zarad i neprestanega p r i t i ska se je bata l jon še enkrat u m a k n i l na koroško stran. In čeravno n i šel daleč od bivše mejne črte, je b i l na Ko­roškem brž izdan i n Nemc i , k i so prišli s koro­ške strani , so ga takoj napadl i . Zato se je bata­l jon spet p remakn i l na južno pobočje Karavank . To se je odvi jalo med 20. i n 24. avgustom 1942.

Najhujši udarec v tem času pa je kokrški odred doživel zaradi razbit ja krvavške čete. To se je na svojstven način zgodilo 17. i n 18. avgu­sta 1942, kar bo opisano pozneje.

V take razmere je prek Save pr ihaja la od bojev utrujena in oslabljena II. grupa odredov. Po h u d i h spopadih in občutnih izgubah je b i l a tud i II. grupa na Jelovic i v začetku avgusta 1942 reorganiz irana.

B o r c i so b i l i zaradi neprestanih bojev in po­hodov do konca izčrpani. Zdaj so sestavil i dva batal jona: I. — Kranjčevega, k i je štel le oko l i 80 borcev, i n II. — Simonovega, k i je štel oko l i 100 mož. To sta b i la batal jona savinjskega od­reda II. grupe odredov. .

Bata l jona sta se hotela čimprej spust i t i v dol ino Save i n pre i t i na njen levi breg ter od tam dalje prek Karavank na Štajersko, da b i se tako izognila nadal jn j i in premočni nemški ofenzivi na desnem bregu Save. S imonov bata­l jon je po napornem maršu prešel Savo ponoči na 12. avgust, i n sicer p r i Besn ic i ; Kranjčev bata­l jon pa je nekaj dn i še ostal na Je lov ic i . Savo je 19. avgusta prekoračil pod Zalošami.

Toda vsi napor i kokrškega odreda niso mog l i II. grupi odredov v ju l i j u in v začetku avgusta 1942 p r ip rav i t i mirnega terena. Nemc i so šibke

moči kokrškega odreda v tem času prisilili V defenzivo. Skupine Nemcev niso varovale sam<> prehodov v Karavankah , temveč so z zasedam' i n močnimi ko lonami obvladoval i celo gorsk* grebene in prelaze, kar je kazalo na to, da s0 zvedeli za načrte I. i n II. grupe odredov.

Kaza lo je, da so težišče ofenzive začeli p r * našati v Karavanke . A prihajajoči part izanski od* de lk i s tem niso b i l i seznanjeni. Jože Mckinda* F ranc i te razmere opisuje takole: »Vznožje Kara* vank in kamniških p lanin je bi lo ena sama z a ' seda.«

Da enote II. grupe odredov, k i j i m teren n i b i l znan, ne b i hodile na slepo, je po naročil1* štaba I. grupe odredov posla l kokrški odred če* Savo ter nad Darovec pod Ka i a vanke tudi vod­nike. Izbor kur i r jev oz i roma teh vodnikov je b " zaradi nevarnost i i n težkega terena zelo pomen 1 ' ben. Zato je b i la i zboru vodnikov posvečena izredna skrb . K l j u b temu pa je v zvezi z neka* t e r imi izmed n j ih prišlo do tragičnih dogodkov* Po p reudarku je b i lo i zbran ih dvanajst vodn 1 ' kov: šest iz kokrškega batal jona, šest pa " krvavške čete.*

Prva skup ina teh vodnikov naj b i del II« pe pr ivedla nad Tržič, druga pa vzhodneje P r e * Krvavca h kamniškemu batal jonu.

V o d n i k i so odšli na pot konec ju l i j a in P 1^* dni avgusta 1942. Skup ino iz kokrškega bataljon* je v začetku vodi l M i h a Perko. P r i prehodu eez Savo pa so že naleteli na nemške enote. V ten

Od-tal

dneh se je M i h a Perko dal Nemcem ujeti, vedl i so ga v škofjo Loko in kma lu je P ° s

zloglasni raztrganec. Izgubi l se je tud i Zvone Met lar-Crt , k i P a s C

je pozneje sam v rn i l v kokrški odred.

te* Do II. grupe pa so prišli B ranko Djordjev

Jure , Jože Šolar-Jožca, M i r k o Kraljič-Cene Janez Kose l j . Zadnja dva sta 11. avgusta vodi čez Savo II. batal jon savinjskega odreda Simonovega, s ka te r im je b i lo tud i grupno P vt l js tvo.

Jure in Jožca pa sta 19. avgusta prepeU a

čez Savo I. batal jon Savinjskega odreda Kranjčevega.

Toda skup ina vodnikov, k i jo je vodi l K r vavca Jože šolar-Jožca, je na pot i dožive nekaj nepredvidenega.

K o so b i l i v L jubensk i gmajni , b i zaradi kon spiraci je mora l i m i rova t i ves dan. Namesto teg pa je Jožca 4. avgusta zjutraj v L jubnem p°> s

zvezo z akt iv i s tko Angelo Štular-Zmagosla v ' K l j u b opozor i lom ostal ih je Jožca poslal v L J U

no dva tovariša. Enega izmed n j i ju k J ° z e ^ Praprotniku-Kajžovcu, da b i m u zašil o P a s a ' Namesto tega pa je Prapro tn ik part izana naP del. P rapro tn ik je b i l oborožen in je nazadnje part izana ustre l i l . Jože Prapro tn ik je b i l , n e .j. b i tedaj part i zani vedeli, v službi nemške P° . cije, vendar ga je kazen zadela šele prot i k o n

vojne M l a d i part izan je b i l t ist i neznani vodn^

Tonček. j j b

S tem so se vodn ik i izdal i in Nemc i so i. začeli takoj zasledovati. Vendar so se partiz uspešno umakn i l i i n sredi naslednjega dne Brez jah izvedl i prehranjevalno akci jo . Drugi ' je skupina b l i zu Otoč srečno prekoračila Sa

Ta skup ina vodnikov je prišla v st ik s »M ^ II. grupe odredov. Naslednj i dan so neka izmed teh vodnikov odšli s S imonov im k a t a ^ nom II. grupe v prehranjevalno akci jo v . cga in Pol jansko dol ino. Med potjo so zajeli en pol ic is ta in prek njega ugotovi l i , da NemC hajajo na obsežno hajko na Jelovico. Zato s batal jon, k i so m u kazal i pot k u r i r j i kokrsK odreda, odprav i l pro t i Sav i . Prebredl i s ° , { e j 11. avgusta zvečer, in sicer b l i zu Besnice- v ^ skup in i vodnikov niso b i l i vs i , k i so priš' 1

Nekaj se j i h je na Jelov ic i izgubi lo oz. P a

* Iz kokrškega batal jona so b i l i izbrani-ko Djordjevič-Jure, Jože šolar-Jožca M i h a * Samčev, M i r k o Kraljič-Cene Janez Koselj ne Met lar-Crt . Iz krvavške čtte pa so b ih • n i : Janez Pregled, njegov b r a ' F lor jan * r .^Lj i8 Jernej Lanišek, Jože Gr i l c , Jože Slevec, 1 1 ^ šestega pa n i b i lo mogoče ugotovit i . Zadnja 9

p ina je b i l a doma iz vasi pod Krvavcem. V ^ pa v glavnem iz krajev pod Storžičem, 0 ' poznal i teren.

V soboto Je stopil v zakonski Jarem član kranjskega Judo kluba Triglav Ferdo Nemec. Za življenjsko družico je izbral Stanislavo Svetel j . Po prihodu iz mestne hiše so novoporočen-' e **a priredili kranjski Judoistl »šrango«, Ju zvezali z juclo-k t i cn lm pasom ter ju posuli z rižem. (jk) - Foto: F. Perdan

Večina tečajnikov s e j e naučila p l a v a t i

, v Ponedeljek se je na ^anjskem kopališču končal P'avalni tečaj za otroke. Pri­javila g a j e občinska zveza J telesno kulturo Kranj. s

r edsednika Štefana Ošino S ? o b , e i priliki zaprosili za ffckaj besed.

, »Občinska zveza za telesno ^ " u r o Kranj plavalni tečaj k ° t r o k e organizira že več "t deset let. Poudaril pa bi.

le bil prav letošnji zelo ^pe i j C t C n ' S a j S m ° k d d U

saj lesne' P r i t e g n ' t i profesorje te­te] j c „ V z g o J e in plavalne uči-

* K o , i k o otrok je obiskova­lo tečaj?.

č a i n ? k i U p m o 6 s k u p i n s 6 5 l e -razc|elil

-. P o skupinah smo jih in m, ' ' , . p o začetnem znanju v*:. .'°8ljivosti. V tečaj so se

0 s°ni £ . a , v c č P a J e

• «evet m desetletnikov.« bilo

'° 8 e vsi naučili plavati?

»Dvajset ur pouka je vse­kakor premalo, da bi se prav vsi naučili te veščine. Med otroki so namreč zelo velike razlike v sposobnostih. Prav tako kot npr. pri smučanju ali drsanju. Posebno pri mlaj­ših na stik z vodo vpliva ne­prijetno doživetje, lahko že iz najnežnejše otroške dobe. Kljub temu pa je večina otrok splavala. Tudi tisti, ki so pouku najtežje sledili, se sedaj že potopijo in pobere­jo predmet z dna bazena, ne­kateri že plavajo pod vodo ali pa se krajši čas držijo na vodi. Boljši pa preplavajo 10, 15 ali celo 100 metrov.«

»Koliko so za tečaj prispe­vali starši?«

»Tečajniki so imeli plačan vstop na kopališče, skupno slačilnico in 20 ur pouka. Starši so za to prispevali 30 dinarjev. Vsaj toliko pa bo dala tudi občinska zveza za telesno kulturo.« L. B.

vii '•sita 7 5 rt i lnf 2 3 z a , e , c s n ° kulturo Kranj je tudi letos pripra-

q t ečaj za otroke. Udeležilo se ga Je 65 otrok od — Foto: F. Perdan

. . . c e s e z a g a r p r e l e v i v m o d e l a r j a

Dragocena »igrača« upoko jenca Cve tka A r n o l a iz Železnikov bo čez čas nedvomno posta la g lavna zan imivost krajevne muze jske zb i rke

Cvetko Arnol, ki si bo čez dve leti naprtil sedmi križ, je skromen, tih možakar, o katerem njegovi znanci in prijatelji vedo povedati, da nikdar ne drži rok križem. Morda mu prav zato betežnost ne more do živega; vozlaste mišice, široka ramena in nizka, tršata postava izžarevajo silo človeka na višku ustvarjalnih moči. Vendar naštete odlike niso pogla­vitni razlog, da sem ga oni dan obiskal. V mogočno, rdeč­kasto hišo, čepečo sredi skrbno negovanega sadovnjaka v srcu Železnikov, me je privabila vest o izredno posrečenem modelu žage venecijanke, kakršne so nekdaj krasile bregove gorenjskih rek in potokov. Danes jih skoraj ni več. Skokovit razvoj industrije in premalo pretehtana gospodarska politika polpreteklih obdobij Izgradnje, ki je po nepotrebnem po-mctla z entnološkimi dragulji Slovencev, sta kriva, da so zvoki kamnitih mlinskih koles, brskanje jeklenih zob in po­joči udarci kladiv iz počrnelih kovačij, posajenih v zakotne hribovske grape, nepreklicno utihnili. Spomeničarji se krče­vito trudijo rešiti ostanke nekdaj cvetočih obrti in razumljivo je, da rade volje sprejmejo sleherni originalni poskus, ki pomaga oživljati spomin na slikovito preteklost slovenskega naroda. In ob Arnolovl stvaritvi so lahko upravičeno navdu­šeni.

»Kar takoj naj pojasnim, da moj model nikakor ni

plod' trenutnega navdiha,« je začel pripovedovati mojster. »Dolgo sem premišljeval o njem, snoval skice in tuhtal, kako jih bom nekoč uresni­čil. Osnovna ideja je prav­zaprav očetova, veste. Tri de­setletja sva skupaj spremi­njala hlode v deske. Globoč-nikovi žagi, zametka kasnej­ših lesnih delavnic in sedanje moderne tovarne Aiples, sva poznala bolje kakor samega sebe. Leta 1928, ko smo ju zadnjič temeljito prenovili in ko je ata — po lastnih za­mislih — uvedel cel kup teh­ničnih izboljšav, sva sklenila, da bova pozneje naredila na­tančno maketo ene izmed njih . ; . «

Zal je vitalnemu Florjanu smrt prekrižala račune. Ostal je le še sin Cvetko. Čeprav sta Globočnikovi žagi kmalu po vojni za zmeraj obmolknili, Arnol ni snedel besede, dane očetu. Niti naj­manjši vijak, niti najnepo­membnejša podrobnost za­pletenega drobovja »pokojne« venecijanke mu ni ušla iz spomina. Ko so ga leta 1959 upokojili, je neštetokrat pre-mleti načrt polagoma jel po­stajati oprijemljiva realnost.

»Hotel sem sestaviti po­manjšano kopijo, ki bo do potankosti ustrezala podrti železnikarski .lepotici'. Precej časa je trajalo, da sem zbral ustrezen material. Letos spo­mladi je bila zadeva končno gotova.«

»Zadeva« predstavlja never­jetno točen posnetek velike Globočnikove žage, izdelan v razmerju 1 : 10. Seveda tudi brezhibno deluje. Štirideset centimetrov dolgo »deblo« brez težav razreze v čudovito gladke »deske« in »krajce«. Ničesar ne manjka: tu so za­pornice in rake, tu sta z bru­ni obit iztok in vodno kolo, tu je pogonska ročica, pa prenosne osi, pa trdi drenovi

ležaj i . . . Celo rezki glasovi trenja lesa in kovine so ist i kot v resnic i — le za oktavo al i dve višji. Gledal sem in gledal ter se presel i l dvajset let nazaj, ko smo kot kratko-hlačniki sedeli na težkem no­si lnem vozu sorodne naprave v sko f j i L o k i in tekmoval i , kdo si upa pr i t i bliže smrto­nosn im k l inam, kdo ima več poguma, čigavi živci so moč­nejši. In potem je pr i roban-ti l kosmat i Žagar ter nas pre­klinjajoč nagnal s t r a n . . .

Zvonec, k i naznanja, da bo hlod zdaj, zdaj »skozi«, me je šiloma prestavi l v resnič­nost. Ja , res, n i t i zvonca ni pozabi l mont i ra t i . Družno sva odstrani la zagozde ter opazovala, kako ovalni kolec razpada v late, kako skozi špranje suje sveže žaganje in praši jermenke v podnožju stavbe. Ed ino , kar n i pr istno, je pogonska energija; name­

sto vodnega cu rka žene me­hanizem poseben elektromo-torček.

»Menda nameravate žago odstopit i tukajšnjemu muze­ju?« sem se spet prelevi l v reporter j a .

»Res je. Tam bo dostopna dosti širšemu krogu ljudi. Zdaj zaidejo k meni zgolj po­samezniki, ki po ovinkih zve-do, kakšne reči hranim v lo­p i . . . «

Potem, ob časi p iva in slastni pehtranovi pot ic i , k u ­linaričnem »proizvodu« Cvet-kove žene, sem slišal, da so st rokovnjak i Arnolovo drago­cenost oceni l i na 2 stara m i ­l i jona. Brez zamere, ampak strokovnost omenjenih »stro­kovnjakov« je očitno dvom­ljiva. Avtor ja sta namreč sa­mo nakup potrebnih delov in zahtevna obdelava veljala prek dveh mi l i jonov dinar­jev. Ka j pa delo in trud in talent in dejstvo, da gre za unikat , za »igračo«, k i j i ne najdete para? K sreči vsi ne podlegamo zaplotniški logiki in, denimo, Groharjevega Se­jalca ne sodimo po površini p latna in po gramih kvalitet­no slabe barve, k i jo je so­riški impresionist nanesel nanj, temveč znamo v podo­bi odkr i t i tudi določeno glob­ljo vrednoto. G lob l j a vredno­ta umetnine marl j ivega Ze-l c zn ikar ja nemara tiči v po­datku, da opustelo porečje selške Sore premore danes ono samo žago starega kova; le pri Jaukov ih pod Mar t in j vrhom sem ter tja še pože­nejo v tek škripajoče kolesje, katerega pesem je kot od­mev daljne preteklost i , ško­da, mar ne? L Guzelj

Cv«lko -\rnol ob modelu Globočnikove žuge — l a to I. Guzelf

J L G C I E H N

Ob dnevu borca Je krajevna organizacija ZB NOV Plavž na Jesenicah pripravila balinanje za člane ZB, SZDL, veterane z Jesenic, Hrušice, Blejske Dobrave, Javornika in Koroške Bele. Tekmovanja se je udeležilo osem ekip, prvo mesto pa Je osvojila ekipa, ki so jo setavljall: Janez Pavlic, Alfonz Dor-nik, Joža Baša in Franc Vrhunc. — Foto: B. Blenkuš

Inštruktorji G R S n a Vršiču

V ponedeljek, 3. j u l i j a , se le v koči na Gozdu n a Vršiču končal t r idnevni seminar za Inštruktorje G R S . Seminar je pr ip rav i l a komis i j a za GRS p r i P l an insk i zvezi Slovenije.

Seminar je vod i l M a r j a n Salberger iz Tržiča, ki nam je v nedeljo popoldne, ko smo se m u d i l i na Vršiču, de­jal:

»Seminar organizira komi­sija za GRS pri Planinski zve­zi Slovenije vsako leto v po­letni sezoni. Pregledamo do­sedanje delo in se dogovori­mo za naloge v prihodnje. Razen tega pa so taki semi­narji zelo dobrodošli pred­vsem zaradi tega, ker In­štruktorji Izmenjavajo svoja mnenja in Izkušnje in se do­govorijo za svoje delo v pri­hodnje. Teh seminarjev se zelo radi udeležujejo, saj vedno odnašajo s seboj nova spoznanja, nove Izkušnje, no­ve nasvete in navodila.

Letos se seminarja udele­žuje 15 aktivnih Inštruktorjev GRS iz vseh tistih krajev, kjer imajo člani GRS največ dela: z Jesenic, Iz Kranja, Tr­žiča, Kamnika, Ljubljane, Mojstrane. Vabilu se niso od­zvali edinole Celjani in in­štruktorji lz Trente.

Delovni program seminar­ja je sestavljen iz teoretične­ga ln praktičnega dela. Pri urah teorije izmenjavajo svo­je izkušnje o reševanju pone­srečencev Izpod plazov in iz sten,- poslušajo poročila o de­

lu posameznih GRS, precej-šen poudarek pa je na prvi pomoči. Predavajo razni naši

Eriznani gorski reševalci ln tštruktorjl, eden Izmed in­

štruktorjev je na primer pri­pravil zanimivo analizo o vzrokih smrtnih nesreč v go­rah in o preventivnih ukre­pih alpinistov in gorskih re­ševalcev ob takih nesrečah.

Ob praktičnih urah pouka pa se urijo v reševanju po­nesrečencev lz sten v različ­nih okoliščinah ln ob pomo­či raznih predmetov, ki so namenjeni za reševanje.

NI pa namen seminaija le v tem, da se urijo ln izme­njavajo Izkušnje, temveč tu­di v tem, da hkrati pokažejo svoje znanje in pripravlje­nost. Obenem se tudi dogo­vore za prihodnje delo ln program, ki Je v skladu s programom mednarodne ko­misije IKAR. O vseh sklepih in zaključkih tega seminarja bodo razpravljali na zboru načelnikov Gorskih reševal­nih služb, ki bo prav tako na Vršiču.«

K o smo j i h v -ledeljo obi­ska l i , so se inštruktorji G R S men i l i c p r v i pomoči pone­srečencem. N i s o b i l i le po­zorn i poslušalci, ampak so tud i spraševali, se pogovarja­l i i n ugotavl ja l i . Zbrano , z resnično željo, da b i s i na­b ra l i nov ih spoznanj, k i b i j i m p r i n j ihovem požrtvoval­nem delu kor is t i l e .

D. S.

Trgovsko podjetje s tehničnim materialom na veliko in malo, Ljubljana, Pod tranco *

V začetku septembra 1972 bo naše podjetje V TRŽIČU, Cesta JLA 8

« ODPRLO svojo 26. NOVO TRGOVINO

v kateri bomo prodajali kompleten Izbor blaga

AKUST IKE ELEKTRO- IN VODOVODNO-INSTALACIJSKEGA MATERIALA Nova trgovina bo imela 170 m' čiste prodajne površine in pred trgovino parkirni

rostor. rostori naše nove 26. trgovine so v pritličju stavbe na Cesti JLA št. 8 v Tržiču. P

ZA USPEŠNO POSLOVANJE N O V E TRGOVINE vabimo k sodelovanju

1. poslovodjo trgovine Želimo, da je V K t rgovsk i delavec s 3-lctno prakso v t rgov in i tehnične stroke ali K V t rgovsk i delavec tehnične stroke s 5-letno prakso v t rgov in i z elektrO-mater ia lom, ki se čuti sposobnega samostojnega vodenja trgovine. Pogoj za sprejem je odslužen vojaški rok, stanovanje v Tržiču ali bližnji oko­lici in uspešno opravl jeno 3-mcsečno poskusno delo;

2. dva prodajalca Sprejeta bosta K V t rgovska delavca tehnične stroke z odsluženim vojaškim r o k o m in uspešno oprav l j en im 2-mescčnim poskusn im de lom.

3. blagajničarko Sprejeta bo K V t rgovska delavka tehnične stroke s prakso p r i blagajniškem pos lovanju v t rgov in i . Pogoj za spre jem je 2-mesečno poskusno delo.

4. dva učenca za izuČitev p o k l i c a prodaja lec tehnične stroke Pogoj za sprejem je: vsaj z d o b r i m uspehom končana osnovna šola, uspešno opravl jen pre i zkusn i test.

Nastop dela je 15. avgusta 1972. Podjetje vam zagotavlja dobre delovne pogoje i n pr imerne osebne dohodke fa za učence mesečne nagrade.

P ros imo vas, da nam vašo odločitev sporočite pismeno a l i osebno na naslov: JUGO-TEHNIKA, kadrovska služba, 61000 L jub l jana , P od trančo 2.

Pričakujemo vas najkasneje do 26. julija 1972. J U G O T E H N I K A trgovsko podjetje s tehničnim materialom na veliko in malo Ljubljana, Pod trančo 2. Jff). l j u b l j a n s k a b a n k a

BIOGRAFIJE

Državna založba Slovenije

bo v svoji popularni zbirki

v letu 1972 izdala troje privlačnih del

Jan Severin: MORNAR B R E Z JADER (Roman o J . Resslu) i?. • P | s a t e ' J J a n Severin je zaslovel z b iogra fsk im romanom o Jos ipu Ress lu, ^ m i t e l j u ladi jskega v i jaka, krogličnega in valjčnega ležaja i td . Kn j i ga »Mornar d n ^ Z J a a e r « je pretresl j iva zgodba o i zumite l ju , k i m u življenje do konca njegovih Za' ? ' P r ' z a n e s ' ° z osebnimi s t i skami in z nerazumevajočim okol jem. p r 5 .° v e n skega bra lca bo roman zanimiv še posebej zato, ker je Ressel (1772—1858) v v e č ino svojega življenja na slovenski zeml j i : v Pleterjah na Dolenjskem,

stri, v T rs tu , in v L jub l j an i , kjer je tud i pokopan.

^erner Maser: A. H ITLER (Legenda — mit — resničnost) k n i ' U l t a t v e ^ k o t dvajsetletnega dela nemškega avtorja dr . VVernerja Maser ja je p r e v

g ^ ? Ado l fu H i t l e r ju , k i je izšla v i z v i rn i ku novembra lan i , trenutno pa jo p r e , a j a J ° že v več kot 15 jez ikov. Kn j i ga se od ostal ih Hi t l e r j ev ih biografi j raz l ikuje s t o n V - S u m p o s v o i ' znanstveni interpretaci j i in ve l ikemu številu nov ih, doslej nedo-negg .dokumentov. Av tor jemlje pod kritično lupo vse, kar je b i lo doslej napisa-bi n „ 0 H i t l e r ju ; knj iga v resnic i predstavl ja eno najbolj zanesl j iv ih dokumentarn ih

l u gra f sk ih del.

Chamberlin: GREŠNI PAPEŽI Bcn'^f. ^"gleža Chamber l ina prinaša biografi je sedmih »grešnih papežev« (Janez X I I . , o k ^ t

k t I x - , Boni fac VI I I . , U rban V I . , Aleksander V I . , Leon X . in K l emcnt V I L ) , n e p n ? n n Pisce meni , da niso b i l i — kar sc njihovega življenja in ravnanja tiče — v o i j e v

a . t m n e tipični za cerkev, pač pa so v h lastanju po posvetni oblast i i n zado-je, ji a n ^ u osebnih strast i povzročili vel ike spremembe v njej. Posebnost te knj ige d i n a

a . „ s e . k l jub znanstveni zasnovi bere kot napet roman, dogodki sami so tako Za V s V da avtor ju pravzaprav sploh n i b i lo treba »fabulirati«.

e t r i knjige založba razpisuje

k ^BSKRIPCIJO C e n a i 3 d ° i z i d a k n J i g . 0 ( , P lac^ V 8 C t r i k n l i « e : P l a t n o 270.— d in , polusnje 310.— d in . Založba nud i možnosti N a r 0 ( * • ! v mesečnih obrok ih po 30 d in . V prost i proda j i bodo knjige znatno dražje. lahko v ^ r c ' e m a i o vse knj igarne in zastopnik i založbe, izpolnjeno naročilnico pa

P°sljcte na naslov DRŽAVNA ZALOŽBA S L O V E N I J E

. 61000 L J U B L J A N A , Mestn i trg 26

N A R O Č I L N I C A "o naročam zb i rko »BIOGRAFIJE« za leto p o k l i c

Pr e t , P u s 3 l n r 0 i Č n i Š k o c e n o v s e h 3 k n J i S (platno 270 d in ,

« Jn) bom poravnal : £ takoj

Knji„ V mesečnih obrok ih po 30 d in * J * " J i pošljite na naslov: _ M i>inega bivališča

( < N ( H " a k r a i zaposl i tve* K r e z n o pros imo prečrtajte!)

; ^ ! N a t u n v _

v / ^ l n a r o č m k a :

i Z

|

1

> .. i O

.. i

J-l .. | < E 1—<

'C

»

/ i 1

C ! c

c u </> o O D. (0

i N

D e l o i n u s p e h i turistič­n e g a društva J a v o r j e

Preb i va l c i Javo r i j , Dolenčic, M u r o v i n Žeti« ne so p r ed dvema le toma us tanov i l i turistič« no društvo, k i je danes eno najbol j de lavnih

v škofjeloški občini Pred nekaj leti se je v oko­

l i c i Starega v rha začel tur i ­stični »boom«, k i ga zdaj mnogi daleč naoko l i jemljejo za zgled. In nekako istočasno so tud i Javorc i sk len i l i , da ustanovi jo turistično društvo. Iz sk r omn ih začetkov pa je postalo društvo, k i ga ne mo­rejo »posekati« n i t i društva v ve l iko večjih kra j ih , k ra j ih , k jer so možnosti za delo ve­l iko boljše.

»Spomladi je preteklo dve leti od ustanovitve društva,« je pr ipovedoval predsednik T D Javorje Janez Možina. »Ko se je začela akcija za kmečki turizem na Starem vrhu, se je pokazala ta potre­ba. Zdaj naše društvo šteje nekaj več kot trideset čla­nov.«

Številka sicer ne pove veli­ko ! Resnica pa je, da ob raz­n ih turističnih pr i red i tvah a l i akc i jah društva stopijo sku­paj vsi prebiva lc i Javor i j , M u ­rov, Dolenčic ter Gorenje in Dolenje Žetine. Posledica ta­kega sodelovanja pa je že dve leti zapored tudi etnografska prireditev »Svatovanje po sta­r i h običajih«.

»Načrti za naprej? čimprej moramo pripraviti kar največ turističnih sob. Treba bo po­večati število članov društva, nadaljevati z akcijo »Očisti­mo Gorenjsko« itd. Dela ved kot preveč. Posebno poleti. Treba je namreč većleti, da je kraj v tem letnem času obi­skan precej bolje kot po­zimi.«

»In «Svatovanje po s tar ih običajih«?

»Letos smo prireditev pri­pravili drugič. Kako bo v pri­hodnje? Vsekakor želimo, da bi postala tradicionalna. Do­dati pa bomo morali, seveda, nove točke. In še predlog, ki ni neumesten. Svatovanje po starih običajih naj bi imeli le tista leta, ko bi imeli za par domačina, ki bi se zares poro­čila. Vsa ostala leta pa prire­ditve ne bi bilo. Kot smo vi­deli, so dosedanji dve prire­ditvi vsi obiskovalci dobro sprejeli. Vprašanje je le: kako naj se društvo oddolži vsem, ki sodelujejo pri pripravah. Treba je namreč vedeti, da je treba žrtvovati veliko ur.«

J. Govekar

T u d i j e t r e b a

g o r e očistiti

Prav na Gorenjskem je naj­več lepega hr ibovskega sveta, zato so se p lan inska društva te regije odločila še posebej strogo ukrepat i . Pr i tegni t i nameravajo šole, predvsem pa mlad inske p laninske od­seke, gorsko stražo, a lp iniste Sn l jubite l je gora nasp loh . Akc i j a je stekla že v soboto, 8. ju l i j a , i n se nadal jevala v nedeljo, 9. ju l i j a . Odslej da­lje naj b i sleherni obiskova­lec p lan in odpadke, k i j i h

prinese s seboj, tud i odnesel o z i roma odložil na posebej označena mesta. Čeprav je vreme razmeroma muhasto , gorenjski p lan inc i pričakuje­jo letos rekorden obisk. S k r b za lepši videz naših gora je torej več kot razuml j iva . Upa­mo, da se bodo p lan incem pridružili vs i občani, k i pre­morejo vsaj malo srčne k u l ­ture ter l jubezni do gora, db neokrnjene narave i n snažne« ga okol ja . -an

U t r i p t u r i z m a v B e g u n j a h Pred nekaj leti je b i lo v

Begunjah na Goren jskem tež­ko ponud i t i tur i s tu sobo. K o pa so uvedl i turistična poso­j i l a za preureditev pos lopi j v turistične namene i n opre­mo turističnih sob, se je sta­nje spremenilo. Tako imajo sedaj na področju Begunj 185 ležišč, od kater ih j i h je 150 v sobah prve kategorije, in 35 ležišč v sobah druge kategorije. Največ sob imajo Begunje, nato pa j i sledijo okoliški kra j i Zapuže, Zgoša, Nova vas, Otok in Rodine. N a tem področju so tud i le­po urejena pr ivatna gostišča, H nudi jo tur i s tom celodnev­

no oskrbo . Posebno lepo ini pr i jetno je gostišče v R o d i n i k i je b i l o odprto l an i .

Z a letošnjo sezono priča* k i iejo, da bodo sobe, s k a t « r i m i razpolaga T D Begunje^ skoraj v vsej letni sezoni pc* vsem zasedene. K temu je] znatno pr ipomogla pogodba^ k i jo je skleni lo T D z ladje­delnico V i k l o r Le tnar t z Re-f ke in se bodo vsak ih desef! dn i menjale skupine gostov, z Reke. Vsako leto pa prihaja v Begunje vedno več tu j ih tux r is tov , predvsem z Nizozenj ske, iz Nemčije in Ital i je.

•JP

/ O l j u b l j a n s k a b a n k a

mm© v b c t o u o i Prenovljen

razstavno-prodajni prostor

v STRAŽIŠČU

titov trg 5 — stražišče pri kranju

Tovarna CIpk, v e z e n i n

ta konfekcij«

v e z e n i n e C D

objav l ja nas lednja p ros ta de lovna mesta v zunanjetrgov in­s k e m sektor ju :

1. devizna-finančnega referenta

2. samostojnega referenta izvoza in uvoza

3. samostojnega korespondenta

Pogoji:

pod L: višja šola — ekonomist ali drug ustrezen poklic. Znanje enega tujega jezika, predvsem nemščine, obvladanje zunanjetrgovinskih predpisov, pet let prakse na enakem ali podobnem delovnem mestu;

pod 2.: višjo šola — komercialist ali drug ustrezen poklic. Znanje angleškega in nemškega jezika, predvsem nemškega, tečaj in izpit za opravljanje zunanje­trgovinskih poslov, tri leta prakse v zunanji trgovini;

pod 3.: srednja šola — administrativni tehnik ali drug ustrezen poklic. Znanje dveh tujih jezikov, predvsem nemškega.

Osebni dohodek po pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke.

Kandidati naj vložijo prošnje na naslov: »»Vezenine« Bled, Komisija za kadrovska vprašanja in prošnji priložijo ustrezne dokumente. Kandidati pod 1. In 2. morajo predložiti tudi potrdilo o nekaznovanju.

Rok za sprejemanje prijav je 15 dni po objavi oglasa.

vse za vas in vaš dom v naših trgovinah

Tekstilna industrija TEKSTILINDUS Kranj

O B J A V L J A Z A ŠOLSKO L E T O 1972/73 ŠE P R O S T A M E S T A Z A UČENCE N A S L E D N J I H P O K L I C E V

I. Interna poklicna šola v podjetju — za poklic splošni barvar 1 mesto — za poklic splošni apreter 3 mesta — za poklic tekstilni tiskar 4 mesta šolanje traja 18 mesecev; pouk je teoretičen ui praktičen, in to tako, da je približno polovico de­lovnega časa — 4 ure na delovnem mestu v proiz* vodnji, ostale 4 ure pa imajo pouk v izobraževal­nem centru podjetja. Pogoji za sprejem so: — starost najmanj 15 let, — 6 razredov osnovne šole, — da zdravstveno stanje kandidata ustreza pogojem

delovnega mesta.

II. Za poklicne šole drugih strok p a

bomo sprejeli še učence za na* slednje poklice:

— obratni elektrikar 2 mesti — strojni ključavničar 4 mesta — strojni mizar 2 mesti —• vodovodni instalater 1 mesto — strugar 1 mesto — kovinorezkalec 1 mesto — klepar 1 mesto Učna doba za navedene poklice je 3 leta. Pouk teoretičen na ustrezni poklicni šoli v Kranju 1

praktičen v našem podjetju. Pogoji za sprejem so: — uspešno končana osemletka, — starost do 18 let, — da zdravstveno stanje ustreza zahtevam poklica-

III. Za šolsko leto 1972/73 imamo & proste štipendije za študij n d

naslednjih šolah: — 5 štipendij za tehniško tekstilno šolo — predite^1

odsek (moški); *k — 10 štipendij za tehniško tekstilno šolo — tkals**

odsek (moški); .1 — 4 štipendije za tehniško tekstilno šolo — teksti -

no-kemijski odsek (moški); — 2 štipendiji na ekonomski srednji Šoli; — 3 štipendije na FNT — oddelek za tekstil; — 1 štipendijo na ekonomski fakulteti.

Kandidati naj oddajo pismene ponudbe ali se oseb­no zglasijo v kadrovskem sektorju podjetja najk a S

neje do 20. avgusta.

/ © l j u b l j a n s k a bank*

• H M M O D 10. J U L I J A

s e z o n s k o 1

z n i z a nj e . T O V A R N A O B U T V E TRŽIČ;

PRODAM

Na tisoče V R T N I C (v 70 •ortah) C V E T I V P O D B R E Z -JAH - tudi za vas. Ogled i n naročanje vsak dan od 8. do Jf- ure. V R T N A R I J A TUšEK, Podbrezje na Gorenjskem, P-Dupij e 3542

Prodam 1 m 3 suh ih borov ih PLOHOV. Tupaliče 59, Pred­dvor 3623

Prodam dva PRAŠIČA, te*-k a od 50 do 60 kg. Vogl je 68

3624 Prodam 40 m PLASTIČNIH

CEVI za vodovod. Godnov , a r»ez, Blejska c. 2, Tržič 3625

Prodam 2 m D E S K co lar ic betoniranje i n B E T O N ­

SKO ŽELEZO. Brezar , Jelen­j a 5, Kran j 3626

Prodam K O S I L N I C O a lp i -P i dobro ohranjeno, p r imcr -0 0 *a hribov i te kraje. Delav­ca cesta 30, K r a n j (pod 8 marjetno goro) 3627

Za polovično ceno p r o d a m TELEVIZIJO, nov i A N T E N I 7* oba programa, koaks ia ln i v a b e l 17 m s kretn ico . Glas , ^ n j , Gorenjesavska 10 3628

P r odam M O P E D T-12 i n dva S w o b i j e n a R A D I J S K A P R E J E M N I K A . Vogl je 11

P l n u m s u h e smrekove HE- Bencdikova 10, S t ra -

l ! ; c e . Kranj . 3630 ^odno prodam lep ŠOTOR

T 1 osebe. Strahinj 84, N a k l o p 3631

0 s T n i a i n malo rabl jeno ( j J i j E S J E 11 x 7 i n Z I D A K

nanJŠi format). Lahovče 37

kn, * i ' a č n o 2 A G O (pre-

I I C ^ E D I L N I K in P R I K O -brCz;„ f?" osebni avto. Pod-Drc?; p B l - — ~ " »

C ' u p , j c 3633

?KEGA * J 3 0 0 k S B E T O N -•8 in , n 2 E L E Z A , premera ^ e 5 6 u l m - A y gušt in , Rc-P r o c ] ' S k o f J a L o k a 3634

' H S K p m suhe B O R O V E ''"ko m 5 c m . K c r t Prod Č e 24< K r a n J 3635

J? SlLmrr\° e n.° M 0 T 0 R N 0 f j a Loka V l r U S " G r C n C 4*

V

i ^ e ) % ? E S K E z a opaže , ( l r >iv» , , a n o v n ' k Zdravko ,

V a !3, Skofja L o k a

^ m1 1

K R A V O s tc letoln 6

Prod Z 8 - G o r j e 3637

!S. £, I? l ade P S E šarpla-S ^ v d , Moste 70, Zhov-

z a p e t i

na telefon 21-015

3636

Prodam B E T O N S K O ŽELE­ZO 10 palic, premora 25 m m , p r imerno za nosi lce hlevov aH delavnic. Košir, Hotema-že 12 3651

Prodam 1000 kg K O R U Z E in M O N T A 16. Dvorje 7, Cer­kl je

P rodam S N O P O V E Z A L K O fahr ter dvobrazdni O B R A ­ČALNIK. Cešnjevck 21, Cer­k l je

K U P I M

K u p i m rabl jeno kromatič-no H A R M O N I K O . B r i t o f 44, K r a n j 3638

MOTORNA VOZILA

Prodam M O P E D T-12. štravs, Finžgarjeva 2, Lesce

P rodam M O T O R N O K O L O ro ler diana d i i rkopp 193 cem, letnik 1960 in 80-litrski H L A ­D I L N I K h imo . Žirovnica 80

Prodam F I A T 1100, letnik 1961. Potočnik Adolf , Hrast je 96, K ran j 3639

P rodam F I A T 750, letnik 1969. Cerkl je 64 3640

Prodam F I A T 1300. B r a n -kovič Peter, Dvorje 16. Cerk l je 3641

ZAPOSLITVE

Spre jmem V A J E N K O . S i -munac Božo, frizer, Ti tov trg 10, K r a n j 3576

POMOČ v gospodinjstvu potrebujem enkrat do dva­krat tedensko. Širnunac, Zu­pančičeva 30, K r a n j 3577

Mlajša U P O K O J E N K A gre za gospodinjsko pomočnico, varovat otroke a l i negovat nepokretnoga bo ln ika za sobo in hrano. Plača po dogovoru. Vodišek Joži p r i Vrhovn ik , Struževo 36, K ran j 3579

ZDRUŽENJE ŠOFERJEV I N A V T O M E H A N I K O V K R A N J čestita vsem po­k l i cn im šoferjem i n avto-mehani kom, n j ihov im svoj­cem in sodelavcem k stanovskemu p razn iku »13. julij« i n j i m želi še v naprej srečno vožnjo.

Takoj sprejmem V A J E N C A za pok l i c E L E K T R O M E H A ­N I K A . Drole Janko , Prešer­nova 30, L jub l jana , telefon 061-310-119 3642

Iščem mlajšo ŽENSKO za pomoč v slaščičarni. Slašči­čarna S ink, K r a n j 3643

ŠIPAD Prodaja lna K * a n j Cesta J L A 6

tx ( v nebotičniku)

^ P R O D A J A KOSOVNEGA *0J|IST Po

VA 'srerlno ugodn ih cenah

KvS' , m h e polkavči, jogi j i itd.) 1 ° ° 10 000 din brez porokov odobr imo takoj .

Iščem D E L A V C A n a manjši kmet i j i . V s a osk rba v hiši. Golob, Po l ica 2, Nak l o 3644

Tako j sprejmem dva VA­J E N C A za avtomehanika. Av-tomehanik Rihtaršič, Bukov i ­ca 13, Selca 3645

Takoj zaposl im dve P L E T I ­L J I , tudi delno na domu. Ma ­r i j a V rhunc , plet i lstvo, Ra­dovl j ica 3652

Spre jmem V A J E N C A za av-tokleparsko stroko. Košir, avtokleparstvo Hotcmaže 12

3653

IZGUBLJENO

Najdeno žensko modro KO­LO dobite na Zg. B r n i k u št. 20 3646

OBVESTILA

G O S T I L N A J A M A na Po-dreči je odprta vsak dan od 8. do 22. ure, ob ponedel jkih zaprto. Se priporočamo! 3647 jGost i lna L A B O R E bo zaradi beljenja Z A P R T A do vštete sobote, 15. ju l i j a

PRIREDITVE^

G A S I L S K O DRUŠTVO BIT­N J E pr i K r a n j u pr i red i v ne­deljo, 16. jul i ja , t radic ionalno V R T N O V E S E L I C O . Za ples in razvedri lo bo igral instru­mentalni kvintet G O R E N J C I iz Radovl j ice, pela bosta G O R C I Šolar in F R A N C An-kerst. Ce bo vreme slabo, bo prireditev naslednjo nedeljo

K r a n j C E N T E R

12. j u l i j a amer.- ital . barv. f i lm P R A V I M O Z Z Z A H O D A ob 16., 18. i n 20. u r i

13. ju l i j a amer.-ital. barv. f i lm P R A V I MOŽ Z Z A H O D A ob 16., 18. i n 20. u r i

14. ju l i ja angi. b an ' , f i lm S C A R A M O U C H E V A V E L I K A PUSTOLOVŠČINA ob 16., 18. in 20. u r i

K r a n j STORŽlČ 12. ju l i ja amer. f i lm M O J A

D R A G A K L E M E N T I N A ob 18. in 20. ur i

13. jul i ja amer. f i lm S T A N IN OL IO , M O J S T R A S K A Z E ob 18. u r i , amer. barv. f i lm M O J A D R A G A K L E M E N T I ­NA ob 20. u r i

14. ju l i j a amer.-ital. barv. f i lm P R A V I M 0 2 Z Z A H O D A ob 18. in 20. u r i

Tržič 12. j u l i j a amer.-ital. barv.

Ž IVIM ZA T V O J O S M R T ob 18. in 20. u r i

13. ju l i ja amer.-ital. barv. ŽIVIM ZA T V O J O S M R T ob 18. in 20. ur i

14. j u l i j a amer. f i lm F.IA D I A V O L O ob 18. in 20. u r i

K a m n i k D O M 12. ju l i j a amer.-ital. barv.

BEŽI, ČLOVEK, BEŽI ob 18. in 20. u r i

13. jul i ja amer.-ital. barv. BEŽI, ČLOVEK, BEŽI ob 18. in 20. u r i

14. ju l i j a premiera angl.

barv. C S f i lma R O P PO NA­L O G U B R I T A N S K E T A J N E SLUŽBE ob 20. ur i

skofja L o k a S O R A

12. j u l i j a nem. barv. f i lm J A V N A HIŠA ob 18. in 20. u r i

13. j u l i j a amer. barv. f i l m I G R A N A V A S I ob 20. u r i

14. ju l i j a angl.-češki f i l m NEBEŠKI J E Z D E C I ob 18. in 20. ur i

Železniki O B Z O R J E 12. ju l i j a angl.-češki f i lm

NEBEŠKI J E Z D E C I ob 20. u r i

14. ju l i j a nem. barv. f i lm J A V N A HIŠA ob 20. u r i

Radov l j i ca 12. ju l i j a amer. barv. f i lm

D I A M A N T N A DŽUNGLA ob 20. u r i

13. j u l i j a amer. barv. f i lm S V E T I L N I K N A K O N C U S V E T A ob 20. u r i

14. jul i ja amer. barv. f i lm D I A M A N T N A DŽUNGLA ob 20. u r i

Jesenice R A D I O 12. ju l i j a amer. barv. f i lm

P L A M E N N A D S M I R N O 13. jul i ja jugoslov. barvni

f i lm C R N O S E M E 14. ju l i j a jugoslov. barvn i

f i lm C R N O S E M E Jesenice PLAVŽ 12. ju l i j a franc. barv. f i lm

OROŽNIK S E ŽENI 13. ju l i ja franc. barv. f i lm

OROŽNIK S E ŽENI 14. ju l i j a i ta l i j . barv. film.

NEZGREŠLJIVI S H A N G O K r a n j s k a gora 13. ju l i ja i ta l i j . barv. f i lm

NEZGREŠLJIVI S H A N G O Javorn ik D E L A V S K I D O M 13. j u l i j a amer. barv. f i lm

P L A M E N N A D S M I R N O

Zahvala Ob boleči izgubi našega ljubljenega moža, očeta, starega očeta, brata, str ica, tasta, zeta in svaka

Jožeta Kovačiča sc prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri jatel jem in znancem, k i so ob težkih trenutkih stal i ob strani , nas tolažili in i zrek l i sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni g. župniku, pevskemu zboru Podbrezjc, gasi lskemu društvu Zcjc-Bistr ica, posebno predsedniku tov. S lavku Grosu za tako lepo organiz i ran pogreb. Iskrena hvala ko lekt ivu restavracije Park K r a n j , ko lekt ivom I sk ra K r a n j , Tekst i l indusu, Inštitutu za T B C Goln ik za pomoč in sočustvovanje z nami Hva la org. Z B in T V D Part izan Podbrezje. Vsem darovalcem cvetja in vencev in vsem, k i so ga v tako ve l ikem številu spremi l i v prerani grob, iskrena hvala. Ne bomo pozabi l i prijateljev iz Hotedcršice, posebno tov. Jožeta za ganljive besede ob odprtem grobu in darovano cvetje, žalujoči: žena Francka, hčerke Anica in Zdenka z družinama, Sonja, F a n i k a

in Jožica, brat Franc z družino, sestri Vera in Majda z družinama i n drugo sorodstvo

B is t r i ca , Go ln ik , Koper , Mar ibor , Logatec, Hotederšica, 8. ju l i j a 1972

Zahva la Ob težki in nenadomestl j iv i izgubi našega dragega ata, starega ata in s t r i ca

Jožeta K a s t r u n a se zahval jujemo vsem sorodn ikom, sosedom in pri jate l jem, k i so nam ustno in pismeno izraz i l i sožalje in ga spremi l i na zadnji pot i . Posebno zahvalo smo dolžni dr Žgajnarju za pomoč v tako dolgi bolezni. Hva la tud i č. duhovn iku za poslovi lne besede, predstavniku Vodovodne skupnost i Preddvor in T u r i ­stičnega društva Preddvor ter domačim pevcem za pesmi, katere je tako l jub i l . Hva la tudi s ind. podr. K ž K , obrat kmet i jstvo in delovišču Vr tnar i j e ter Porodnišnici K ran j za cvetje in izrečena sožalja. Vs em še enkrat najlepša hvala.

žalujoči: s in Jože in hčerka M i c i z družinama Nova vas, 7. ju l i j a 1972

nesreče NEZGODA MOPEDISTA

V petek. 7. julija, dopoldne je vozil od Kokrice proti Kranju voznik osebnega avtomobila Roman Udir iz Kranja. Pred njim je vozil neki avtomobil, za katerim pa voznik Udir ni mogel pravočasno ustaviti. Zato je zavil na levo stran ceste, kjer pa je prav takrat vozil na mopedu Jože Arh iz Kranja. Pri trčenju je bil voznik Arh huje ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Škode na vozilih je za 3000 dinarjev.

OTROK NA CESTI

V petek, 7. julija, popoldne se je Jože Smolič iz škofje Loke peljal na kolesu po slepi ulici v Frankolovem naselju. Predenj pa je z dvorišča prlvozil na skiroju sedemletni Saša Joreb lz Beograda. Kolesar je močno zavrl, da otroka ne bi zadel, pri tem pa je padel in se hudo ranil. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico.

IZSILJEVANJE PREDNOSTI

V petek, 7. julija, nekaj pred sedmo uro zvečer je vozila po Ulici Moše Pijade v Kranju voznica osebnega avtomobila Majda Stular iz Križev. V križišču z Oldhamsko cesto ni upo­števala znaka »ustavi« in je z nezmanjšano hitrostjo peljala skozi križišče. Od semaforjev proti Primskovemu je tedaj vozil v osebnem avtomobilu Ciril Ravnik, ki mu je voznica Stular jeva zaprla pot. V trčenju je bila lažje ranjena sopot­nica v Ravnikovem avtomobilu, škode na avtomobilih pa je ca 15.000 din.

O t r o k u t o n i l V nedeljo, 9. Julija, po­

poldne je padel v potok Mošenik v Podljubelju 2-letnJ Vinko Polajnar iz Podljubelja. Voda ga Je odnesla kakih 800 metrov daleč do zapornic, kjer ga Je opazil Franc Golmajer. Rešil Je otroka iz vode in ga odpeljal v zdravstveni dom v Tržič, kjer pa je zdravnik lahko ugotovil le še smrt.

STOPILA PRED AVTO

V vasi Dobračevo je v petek, 7. Julija, ob 21.30 voznik osebnega avtomobila Janko PolJanŠek iz Sela pri žireh prehi­teval mopedista. Prav tedaj pa sta z dvorišča hiše št. 2 stopila na cesto 69-letni Anton OizJan in njegova 50-letna žena Jožefa. Avtomobil ju je zadel ln zbil po cesti. Huje ranjena so prepe­ljali v ljubljansko bolnišnico.

i MOPEDIST PADEL

Na cesti tretjega reda v vasi Gabeik je v ponedeljek, 10. julija, zvečer v blagem ovinku padel z mopedom Karel Tratnik iz Savelj pri Ljubljani. Huje ranjenega mopedista so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. L. M.

PROJEKTIVNO PO DJ E T J E K R A N J CESTA JLA 6/1 (nebotičnik)

IZDELUJE NAČRTE ZA STANOVANJSKE HIŠE IN V S E V R S T E OSTALIH GRAĐENI

Zahva la Ob boleči izgubi dragega moža in očeta

F r a n c a G a l j o t a s* iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste ga tako lepo spremili na njegovi zadnji poti. P^frbno se zahvaljujeva gasilcem iz Sp. Brnika, pevcem za prelepo petje doma tei ob grobj, dr. Beleharju in dr. Žgajnarju, ki sta mu lajšala trpljenje, med. sestri Anici Zora, častiti duhovščini, vsem darovalcem cvetja ter dobrim sosedom, ki »t« nama mnogo pomagali in nama v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala rudi vsem tistim, ki ste na kakršenkoli način z nama sočustvo­vali in imeli usmiljenje zanj.

Žalujoča žena Angelca ln sin Franci Sp. Brnik, 3. Julija 1972

Zahva la Ob prerani izgubi našega dragega moža in očka

F r a n c a G r e g o r e c a se iskreno zahvaljujemo SS Sava, sodelavcem cevarne Sava Kranj, SS IC Ljubljana, župnijskemu uradu Kranj, sorodnikom, sosedom, posebno ing. Romihu, ki mi jc v najhujših trenutkih pomagal, vsem prijateljem in znan­cem, ki so kakorkoli sočustvovali, darovali vence denarno pomoč, izrekli sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti.

Neutolažljiva žena Marija, hčerki Tanja in A ita Kranj, 5. Julija 1972

G o r s k i nesreči V petek, 7. julija, v večer­

nih urah se je pri vzponu na skalo Jelenco pri Dragi smrt­no ponesrečil Franc Reš, star 26 let, lz Gorice pri Radovlji­ci. Pokojni je bil tisto popol­dne na pikniku v Dragi. Proti večeru se je z znancema do­govoril, da se povzpne jo na skalo Jelenco. Znanca sta se povzpela prva ln ko sta bila že na vrhu, sta slišala, da je Rešu spodletelo in da pada v 150 metrov globoki prepad. Ker sta bila brez opreme, mu nista mogla takoj poma­gati, obvestila sta gorsko re­ševalno službo in PM. Reše­

valci so našli Franca R e* 8 ' prepadu mrtvega.

• • # U V nedeljo, 9. julija, «Hfi

se je pripetila nesreča v £ kovi skupini. V steni sta zala Ing. Vladimir Haluža" Tržiča ln ing. Jože Zupa? Križev pri Tržiču. Ing 1 4*,, žanu, ki je plezal P^1- ^ spodrsnilo, tako da je okoli 40 metrov globoko. »Jj zalca med seboj nista j navezana. Reševalci so • E prevozu ponesrečenega P' J ca pomagali s helikopteri. Ing.Halužan Je kmalu J " umrl. L - »

U v o z b r e z car in jenja Senat okrožnega sodišča v Kranju Je obsodil na Ie,°|i

dva meseca zapora Karla Jarca iz Kamnika, bivšega l j > ) v

benca Carinarnice Jesenice, obrtnika Staneta Sitarja 1* ~ p Ijane na tri mesece zapora, Martina Udovica, obrtnik9

?

Ljubljane, na tri mesece zapora in Alojza Hrena, i , v l

voznika lz Ljubljane tudi na tri mesece zapora. V maju leta 1969 sta se na mejni prehod Jezersko *

slovanske strani pripeljala Alojz Hren in Stane ^'t8jarc» restavraciji na mejnem prehodu sta carinika Karla ^ prosila, naj bi brez carinjenja dovolil uvoziti blok za za Sitarjev kamion. Prav tedaj Jc bil uvoz motorjev vedan in jih posamezniki niso mogli uvoziti. Uvozila 9 0 ^ lahko le pooblaščena podjetja. Carinik je obljubil, j« blok spustil čez mejo brez carinjenja. Čez nekaj ^ p obtoženi Sitar res pripeljal na mejo rabljen motor mion, Karel Jarc, ki Je bil tedaj v službi, pa motori c l )

ocarinil. Cez nekaj dni je Sitar za uslugo izročil Karlu 1000 din. Sitar bi sicer plačal 9793 din carine.

Sodišče je obsodilo Karla Jarca tudi za kaznivo a ' t $ zlorabe uradnega položaja iz koristoljubnosti ln ka* n

dejanja jemanja podkupnine, ker je v maju ali J u nJ /, Urtlii 1 '

1969 na mejnem prehodu Jezersko dovolil obrtniku " a ^ 9

Udovicu iz Ljubljane uvoz Igralnega aparata in več ^ mobilskih delov v vrednosti najmanj 2000 din, pri 1 0 ni uvedel carinskega postopka za odmero carinskih < * a V

( i a J ' pri uvozu. Tako Udovič nI plačal carinskih dajatev 1 „ manj 1015 din. Takrat uvoz igralnih avtomatov ni hU ^ Ijen, Martin Udovič pa je caranlka le preprlčpl, da J e ji avtomat odpeljal brez carinjenja. Cez mesec aH ^ Udovič izročil Karlu Jarcu v kuverti 500 din, ker ga l e .ff

M * " del 9

preko carinske črte brez carinjenja. Sodišče Je Udoviča obsodilo zaradi napeljevanja h kaznivemu zlorabe uradnega položaja ali pravic iz korlstoljubnos •

Avtoprevoznlk Alojz Hren lz Ljubljane pa Je bil ob^c^ ker Je paleti leta 1969 na mejnem prehodu na J c z e j 0 v ^ ponudil cariniku Karlu Jarcu najmanj 500 din, Če m« ,jn. uvoziti blok za motor tovornega avtomobila brez caru" vendar Karel Jarc na to nI pristal. <„,

Sodišče Je ob kazni obtoženemu Karlu Jarcu da gre za več dejanj zoper uradno dolžnost, koi 9

okoliščine pa njegovo dosedanjo nekaznovanost, skrb * žlno ter obnašanje po kaznivem dejanju, saj se ci-^ odločil zapustiti carinsko službo. Pri odmeri kazni 9

J ( J tO. Sitarju je sodišče upoštevalo težo kaznivega dejanja ^j*. da je bil že kaznovan, kot olajšllno pa odmaknjenost a yt Obtoženemu Karlu Jarcu se odvzame tudi neuoraviče fit moženjska korist v višini 1500 din, Stane Sita. »a " J „| čatl znesek 3543, kolikor naj bi bila premoženj i k ° J j V njegovem kaznivem dejanju, carinarnici pa bo mor«1 v

tudi carino.

/ O l j u b l j a n s k a b a n * *

Državno prvenstvo za mlajše mladince v atletiki

Kranjčan R a v n i k a r p r v a k S F R J Stadion Stanka Mlakarja je bil dva dni prizorišče obra­

čuna mladih atletov, ki so se borili za posameznične državne naslove, v obeh dneh Je nastopilo 233 tekmovalcev lz 41 Jugoslovanskih atletskih kolektivov. Lepo vreme, odlična or­ganizacija atletskih delavcev Triglava in kranjskega sodni-š k*ga zbora so botrovali h kvalitetni prireditvi in dobrim c i t a t o m . Medtem ko so se mlajši mladinci borili v Kranju, 8 0 *tarejši tekmovali v Splitu, v Banjaluki pa so se za naj-b o l lše potegovale mlajše in starejše mladinke.

"omačini so tokrat ponaša­li 2 enim državnim naslo-J j 0 m . saj je njihov član Ciril Ravnikar na najkrajši atlet-^ tekaški progi (100 m) po-^ t a l državni prvak. Dobro se je odrezal tudi njegov klub-|«i kolega Darko Prežel j , ki %, y skoku v višino in v tro-

ok u 0 S V 0 j j i d v e srebrni , l l c J i , medtem ko je mota-S d « k a in kladiva Lotrič

111 dvakrat tretji. Tudi žetev teVr> U C I J I . I LH.ll £ D I L ' ¥

jordov je bila zadovoljiva, • I n l a d i Vojvodinci do­

tle J 1 l- r i n o v c d r ž a v n e rekor-bili 1 1 Z e n a ^ i , i enega. Le-ti so stavni 1 n aJ u &Pešnejši pred-rjrw letošnjega državnega v n / enstva. Najboljši med nji-

m i je b i l An t on G luhak , k i je za Novosadčane osvoj i l ka r štiri p r va mesta. V Ba ­n ja luk i so predstavnice kranj ­ske metropole osvoj i le dva državna naslova med mlajši­

m i m lad inkami . Horvatova je zmagala v metu krogle i n v metu d i ska . P r i starejših m lad inkah p a je Paplerjeva osvoj i la drugo mesto v metu d iska . P r i starejših mlad inc ih v Sp l i tu je med Kranjčani najboljši rezultat osvoj i l B i -tenc n a 110 m z o v i rami , saj je b i l četrti.

Državni prvak v Kranju so postali: 100 m : Ravn ikar (Tri­glav), 300 m : G luhak (Vojvo­

dina), 1000 m: Marjanovič (Di­namo Pančevo), 200 m: Jan i -čijevič (Crvena zvezda), 100 m ovire: Izakov (Vojvodina), 1500 m ovire: Cucič (Crvena zvezda), hoja 5 km: Sonc (Olimpija), 300 m ovire: G l u ­hak (Vojvodina), 4X100 m: 1. Vo jvod ina (nov državni re­kord) , 4 X 300 m: Vo j vod ina (nov državni rekord), daljava: Možek (Srem), višina: T emin (Velebit), 2. Darko Prezelj (Triglav), krogla: Milic (Za­dar), disk: Štefanovič (Srem), 3. Lotrič, 5. Rot (oba Triglav) , troskok: Hegediš (Mladost Zenica), 2. Darko Prezelj ^Tr i ­glav), palica: Vas ic (Šabac), kladivo: Kiš (Dinamo), 3. Lo­trič, 9. Beguš (oba Triglav) , kopje: K rs t evsk i (Tetovo); uvrst i tve Kranjčank v Banja­l u k i — starejše mladinke: disk: 2. Papler, mlajše mla­dinke: krogla: 1. Hrovat , disk: 1. Hrovat ; uvrst i tve Kranjčanov v Sp l i tu : 110 m ovire: 4. Bi tenc. -dh

V K r a n j u k o l e s a r j i z a državne n a s l o v e Kranjčani bodo lahko v

soboto in nedeljo videl i n » delu najboljšeVnjugo-siovanske kolesarje. Kole­sarski k lub Sava bo nam-r e č na 20 ki lometrov do l g i krožni progi s startom in ciljem pred gas i l sk im do­mom organizator letošnje­ga posamičnega in ekipne-8a državnega prvenstva za Mladince i n člane.

M lad inc i in člani bodo starta l i na progi K ran j — K o k r i c a — Preddvor — V i soko — K r a n j . Člani bo­do mora l i progo prevoz i t i osemkrat, ka r znaša 160 k m , m lad inc i pa 5 kro­gov al i 100 k m . V ek ipn i konkurenc i pa bodo člani prevoz i l i 5 krogov, mla­d inc i pa 3. Ta d i rka pa bo služila kot pregled in iz­b i ra o l imp i j sk ih potnikov

zveznemu kapetanu Bran ­k u Rogiču, saj bo le-ta po končani d i r k i določil tudi potnike za Mi inchen. Ta­ko se torej Kranjčanom v soboto ob^ 13. u r i , ko je start posameznikov, in v nedeljo ob 8. u r i , ko se bodo pomer i l i v ek ipn ih vožnjah, obeta spet zani­m i va in kval i tetna prire­ditev.

—dh

L°ški Šešir v L C R L

J a h az

d v o d n e v n i h kva l i f ikac i ­j s k o V S t ° P V 1 J U D l J a n s J c 0

v PujJ J " o k o r n e t n o l igo so se *at 0 r , 1 Potegovali organi-Mov„ K v a l i f ' k a c i j loški Sešir,

Uspešna p l e z a l n a šola

HijjjS aJusp Prule i n Grad i -

ešnejši so b i l i do-

9fcfcait'Saj s o b r e z t e ž a v p r e ' fci>im

V S e t r i nasprotnike. S & r a v i c o

m e s t o m so si p r idob i l i M p '. d a v jeseni štartajo H v L C ^ j ° r e n J s k i predstav­

a h ;[o 20 n 1 : š e f i i r . Novo me-

Sešir : Prule 25:15, z e l i š č e 23:11.

4 ' Gr , r a <% e

°ča r

3 3 0 0 78:39 3 2 0 1 61:51 3 1 0 2 54:64 3 0 0 3 44:73

V r s t n i Pa so i m e I i v s v o j i h

Alpinistični odsek p lanin­skega društva K r a n j je v ne­deljo v V r a t i h zaključil letoš­njo plezalno šolo. Za a lp in i ­stične pr ipravn ike se je za­čela že februarja z z i m s k i m tečajem na Krvavcu , nadalje­vala pa z več predavanj i v društvu. Ob zaključku plezal­ne šole v V ra t ih je dvanajst pr ipravn ikov pokazalo sol id­no znanje v tehnik i plezanja i n p r i reševanju v steni. M l a ­di a lp in is t i so pokazal i s vo j j

K A V A

znanje v enajst ih navezah: dve navezi sta preplezal i ba­varsko smer, dve Jugov ste­ber, štiri naveze nemško smer i td . Plezalno šolo jc vo­d i l Nejc Zaplotn ik . P lan insko društvo K ran j bo ta teden — od 13. do 16. ju l i j a — orga­niz i ra lo še alpinistični tabor v K r n i c i . L. M.

Na najkrajši atletski disciplini 100 m je v Kranju zmagal domačin Ciril Ravnikar, ki je v finalu premagal favoriziranega Mariborčana Grošeta, čeprav je Grošeta v polfinalu imel boljši čas od Ravnikarja. Medaljo je Ravnikar prejel iz rok trenerja atletskega kluba Triglav prof. Petra Kukavice. Na posnetku je še mlada perspektivna tekačica Irena Brezar. — Foto: M Živulovič

e s t d e s e t l e t

Jeseničani praznujejo letos edinstven jub i l e j . Iz obilnega sl ikovnega mater ia la , s ka­ter im razpolagajo in pa iz pr ipovedi najstarejšega pre­živelega nogometaša Janeza černeta je razvidno, da so že v letu 1912 na Jesenicah odigral i prvo nogometno tek­

mo. Tako imenovana zekser-fusbal moštva so b i l a na Je­senicah, na Dovjem in pod Gol ico . Moštva je sestavljalo šest igralcev. V počastitev tega redkega jubi le ja bodo

izdal i a lmanah v 1000 izvo­d ih , posvečen 23 pad l im no­

gometašem, k i bo opisal s l i * kovno in tekstualno ves raz­voj nogometa v 60 let ih. V času od 27. jun i j a pa vse do kon­ca avgusta pa se bodo zvrs t i , le številne nogometne prire­ditve, posvečene jub i l e ju . Nastop i la bodo prav vsa moštva od pionir jev, m lad in ­cev, članov in starejših čla­nov. V okv i ru teh prireditev bo tud i tu rn i r treh meja ia pa prvenstvo železarn. Sta­rejši člani pa so se p i a v te d n i pomer i l i z reprezentanco športnih novinarjev Sloveni­je. bef

II. zvezna vaterpolska liga

Medveščak : T r i g l a v 3

' e l c a , s v J - o b a najboljša & O h i , J e P o d n a r dose-

U l a k Pa 20 zadetkov. •*h

Ž I V I L A

V soboto so startal i vater­po l i s t i v II. zvezni vaterpol­sk i l i g i . K o t edini s lovenski predstavnik nas v tej e l i tn i druščini zastopa kran jsk i T r i ­glav. Le-ta se je že v p r vem ko lu v Zagrebu mora l pome­r i t i s kand idatom za prvo mesto in l ansk im prvol iga­šem Med vešča kom. V ig r i , k i n i navdušila gledalcev, so Kranjčani to pot ostal i praz­n ih rok.

Po besedah trenerja Didića b i b i l rezultat l ahko ugodnej­ši, saj so njegovi varovanci

zaigral i dobro, le p r i strelja­n ju na gol niso imel i sreče, saj je vratar ja Medvešcaka Heb la ' k a r štirikrat rešila vratnica . Po igr i , k i so jo pokazal i Tr ig lavani , b i zaslu­žili vsaj točko.

Za Tr ig lav so igra l i : F. Re­bol j , Kodek , Mohorič, Z. Ma-lavašič, Nadižar (dosegel je edini zadetek), B a l d c r m a n ,

Svarc, J . Rebol j , M . Malava-šič, Podveršček, Finžgar.

Kranjčani so v ponedeljek spet odpotoval i na gostova­nje, kjer so se sinoči pomer i ­l i z Jedinstvom, drev i pa se bodo predstav i l i v Šibeniku. Upamo, da bodo Kranjčani s tega gostovanja pr ines l i vse štiri točke.

-dh

/ O l jub l janska b a n k a

A 1+3 Zarad i pomanjkanja va­

jencev v gradbeništvu i n komuna ln ih dejavnostih je k ran jska delavska un i ­verza v sodelovanju s Ko­m u n a l n i m zavodom za za­poslovanje K r a n j letos že petič p r ip rav i l a med po. čitnicami dopo ln i ln i pouk za učence, k i niso končali osnovne šole, a so se od­ločili za pok l i cno šolo. Učenci 8. razreda se bodo lahko že jeseni vključili v uk, učenci 7. razreda pa bodo učne pogodbe pod­p isa l i februarja.

T r i učence smo povpra­šali zakaj so se odločili za šolanje v po le tn ih me­secih.

smo od Pro jekta dob i l i na d o m razpis prost ih učnih mest za zidarje in tesarje. Odločil sem se za z idar ja. Pr inest i sem mora l zdrav­niško spričevalo in izjavo staršev, da bom pouk p r i delavski univerz i redno obiskova l in da bodo star-ši, če šole zaradi malo­marnost i ne b o m končal, v rn i l i šolnino. 75 odstot­kov stroškov šolanja nam­reč nosi podjetje, ostalo p a plača K o m u n a l n i za­vod za zaposlovanje.«

Erika Ambrožič, (15), doma iz K rn i c e p r i Zgor­n j i h Gor jah : »Najprej sem vložila prošnjo za sprejem v uk v A l m i r i Radov l j i ca . Rada b i se izučila za ple­t i l jo . N i so me sprejel i , ker n i m a m končane osnovne šole. Zato sem se pri ja­v i la na Komuna lnem za­vodu za zaposlovanje, k i me je napot i l v šolo. Isto­časno pa sem že dobi la učno mesto pr i Rezki Lev­st ik , k i ima v Lescah strojno pleti lstvo, če je pouk zahteven? K a r pre­cej! Snov izredno hitro jeml jemo. Se bolj napor­no pa je, da m o r a m že ob petih od doma, Če ho­čem b i t i ob sedmih v šo­l i . Domov se vračam ok­rog 15. ure.«

Florjan Kovač, (14), do­ma s Suhe p r i K r a n j u : »Učenci, ki smo končali osemletno Šolanjf. n ismo ps končali osem uz r edov ,

Janez Zidar, (15), doma iz Zgornjega B r n i k a : »Že­lel sem postat i radiome-hanik, a nisem končal os­novne šole. Zato sem se mora l odločiti za drug po­kl ic . V časopisu sem pre­b ra l razpis učnih mest p r i K o m u n a l n e m podjetju K r a n j . Odločil sem se za pečarja in b i l takoj spre­jet. Seveda pod pogojem, da bom do jeseni končal 8. razred osnovne šole. M i s l i m , da m i bo uspelo, le sprot i se bo treba uči­ti Neko l i ko so nam pouk olajšali že s tem, da smo začeli le z dvema predme­toma. K o bomo snov pre­delal i , bomo nadaljeval i z drug ima dvema in tako naprej , dokler ne bomo obdelal i vsega, kar pred videva učni načrt.

L .B .

Ble j sk i o t o k odpr t V petek dopoldne je pred­

sednik radovljiške občinske skupščine S tanko Kajdiž od­p r l obnovl jeni b l e j sk i otok. Invest i tor te vel ike akci je, k i i m a poleg turističnega še ve­l i k zgodov inski pomen, je b i l Zavod za tur i zem B l ed .

Gradbena dela n a o toku so se začela v začetku avgusta 1969, pr iprav l j a lna dela pa že pre j . čeprav je b i lo prvo tno predvideno, da bodo dela končana pre j , so se prav za­r a d i pomembn ih zgodovin­s k i h najdb i n natančnosti za­v lek la do letos. Glede na se­danjo* urejeno podobo blej­skega o toka lahko rečemo, da se je čas in t rud izplačal. B l e j sk i otok je namreč pod s t rokovn im vodstvom inž. a rh . Toneta B i tenca ter nje­govih sodelavcev V l a d a Jane-žiča i n Jožeta Dežmana zgo­dov insko in domala tud i tu­ristično urejen.

V s a dela so vel jala okrog 6 mi l i jonov dinarjev; od tega odpade na obnavl janje objek­tov 5,5 mi l i j ona , na opremo i n inventar pa 500 tisoč no­v ih dinarjev. Sredstva so pr i ­spevala L jub l j anska banka (kredit 3,75 mi l i j ona nov ih d i ­narjev), Zavod za tur i zem B l e d 1.84 mi l i j ona , Po 200 t i ­soč nov ih dinarjev pa sta pr i ­spevala še republiški izvršni svet i n občinska skupščina Radov l j i ca .

S petkovo otvor i tv i jo arheo­loških i n umetnost ih zanimi­vost i n a o t oku p a so odp r l i tud i nanovo urejen bife. Go­st inske storitve na otoku je

namreč prevzel Park hotel na B l e d u in številni ob iskova lc i so b i l i v teh dneh že lepo po-streženi. Ze zdaj je na o toku moč dob i t i mrz l a j ed i la i n sla­dice ter pijače, v pr ihodnje pa bodo p r i p rav i l i še razne specialitete.

S icer pa s postopno razši­r i t v i j o gostinske dejavnosti

nameravajo v cerkvic i P 1 1" prav i t i tud i koncerte. Če P a

se bodo blejski turistični de* lavci odločili, da bodo poleg sedanjih pleten, k i vozijo r»a

otok, uvedl i še redno progo z morda večjim čolnom, ho ble jsk i otok čez čas lahko resnično zaživel.

A. Zalar

Z veliko gasilsko parado se je začela v nedeljo P r o s , a , u

20. obletnice gasilskega društva v Srednji vasi pri ŠenČi'1/ in praznovanje krajevnega praznika Šenčur. Pred gasilski

delo* M'

domom v Srednji vasi je bila proslava, na kateri so so vali recitatorji in domači gasilski pevski zbor, najbolj ^ ' J * ^ nlm srednjevaškim gasilcem pa so podelili priznanja. proslavi so Izročili namenu tudi novo motorno brizgalno. u — Foto: F. Perdan

OBIŠČITE NAS V NOVI TRGOVINI NA REČICI r

N U D I M O V A M

• v r a t a v s ^ . i v i

• o b l o g e iz mas ivnega l e s a

• o p a z n e plošče z a gradbeništvo

lip blCCl # ' s ° - s P a n l e s o b e t o n s k i z i d a k i

TRGOVINA JE ODPRTA: OB TORKIH DO 18. URE, OB

SOBOTAH DO 12. URE, OSTALE DNEVE PA DO 14. URE. J

Naš n a s l o v :

T R G O V I N A l i p b l e d REČICA, t e l . 7 7 - 3 2 8 , in t . 9