ProAge Priprava na aktivno staranje

Kurikulum o

sodelovanju starejših in

sodelovanju za starejše

Kurikulum za odrasle slušatelje

Bjerkaker LearningLab 2020

2018-1-HU01-KA204-047707

1

Kurikulum je bil pripravljen v okviru projekta »Priprava na aktivno staranje«,

ERASMUS+, leta 2020.

Projektni partnerji in njihovi kontaktni naslovi:

Lokalna uprava Alsómocsoláda erasmusplusam@gmail.com

www.alsomocsolad.hu

Uprava XV. okrožja Budimpešte erasmusplusz@bpxv.hu

A.L.P. PECA, Slovenija viktorija.barbic@alppeca.si

Bjerkaker LearningLab, Norveška sturlabjerkaker@gmail.com

Avtorja: Tor Inge Martinsen,

Sturla Bjerkaker

Strokovni lektor: Sturla Bjerkaker

Angleški prevod preveril: Dr. Kleisz Teréz

ISBN 978-82-691938-0-0

Odgovorni založnik: László Dicső, župan

Vodja projekta: Rita Bálintné Jauch

Strokovni koordinator: Dr. Dezső Kovács

Strokovna podpora: Zsuzsa Halmai Gáborné, Anita

Pitzné Keller

Lastnik publikacije je Bjerkaker LearningLab. Lastnik omogoča prost dostop

vsem zainteresiranim za uporabo tega kurikuluma. V primeru sprememb lastnik

zahteva informacije o spremembah gradiva. Projekt je podprl program Erasmus+

Evropske komisije.

2

Priprava na aktivno staranje KURIKULUM O SODELOVANJU STAREJŠIH IN SODELOVANJU ZA

STAREJŠE

GLAVNI DEL TEGA DOKUMENTA JE PRIROČNIK OZ. UČNI NAČRT, KATEREGA

NAMEN JE VODITI POSREDNIKE IN VODJE SKUPIN PRI PRIDOBIVANJU IN

UVAJANJU STAREJŠIH V PROSTOVOLJSKE DEJAVNOSTI. TO SE IZVAJA S

PREDSTAVITVIJO PRIMEROV, RAZISKAV, INTERVJUJEV IN NASVETOV ZA

DOBRE POSREDNIKE.

Priprava na aktivno staranje – kurikulum za odrasle slušatelje

Projekt Erasmus+: 2018-1-HU01-KA204-047707

Oslo/Hamar, Norveška, december 2019

3

Kazalo vsebine

1. Skupni uvod 4

2. Norveški uvod 11

3. Staranje na Norveškem 14

4. Definicije 17

5. Področje prostovoljstva na Norveškem 19

6. Učenje in staranje – pomen in priložnosti 23

7. Priročnik – smernice za izvajalce storitev 27

8. Ideje in primeri 33

9. Pilotne skupine – dialog in ideje 35

10. Starostniki v družbi in politiki 44

11. Viri in literatura 48

12. Priloga 49

12.1 Prostovoljno udejstvovanje med starostniki (poročilo) 49

12.2 Vodič za vodje skupin 83

12.3 Programi za starejše – Anketa in seznam želja 88

4

1. Skupni uvod

Avtor: Dr. Dezső Kovács, zaslužni profesor

Demografski obrat in paradoks staranja

Družbeni pogled na starost se je v Evropi in Severni Ameriki v drugi polovici 20. stoletja

bistveno spremenil. Čast in spoštovanje, samoumeven odnos zgodnejših zgodovinskih obdobij

do starejših, je zamenjal radikalno nov družbeni pojav, ki se je pojavil v sodobnem obdobju

globaliziranega sveta in njegovih družb blagostanja. Leta 1970 je v svojem prelomnem delu La

Vieillesse (Starost v slovenskem prevodu) Simone de Beauvoir namerno prelomila »zaroto

molka« v zvezi z razmerami in položajem starejših. Poudarila je naslednje: »Starost se v

sodobni družbi zdi sramotna skrivnost, ne pa tema uglajene razprave. Ne gre zgolj za krivdo

zaradi zanemarjanja, ampak za neposreden zločin proti starejšim. Starejši se dojemajo kot

družbeni izobčenci, ki se skrivajo za mitom gospodarskega razvoja in izobilja.« (Beauvoir

1972: 6)

Odgovori na temeljno vprašanje, ali je starost dragocena vrednota ali breme za družbe in

družine, v 21. stoletju postajajo vse bolj zapleteni. Spoštovanje do staršev (Spoštuj svojega

očeta in mater) je bilo zapovedano že v Desetih zapovedih Svetega pisma. Indijska kultura in

kitajske konfucijanske vrednote ter islamske tradicije starejšim ravno tako namenjajo veliko

spoštovanje. V vrednostnem sistemu največjih verstev so starejši in njihove izkušnje nadvse

cenjeni. Tudi v grški in rimski kulturi je bila modrost starejših zelo upoštevana. (Barabás 2013)

V našem obdobju osamljenost, jedrna oz. nuklearna družina, matere samohranilke oz. očetje

samohranilci, samsko življenje, revščina, bolezni in obratna socializacija – ko mlajši poučujejo

starejše o potrebnem digitalnem znanju in usmeritvi – predstavljajo znake in simptome

spremenjenega okolja, v katerem živijo starejši.

Demografija odseva dobro znana dejstva: v sodobnih družbah prebivalci postajajo vse starejši.

Delež prebivalstva, starejšega od 60 let, je v nekaterih »starajočih se družbah« dosegel 25–34

%. Statistični kazalci poudarjajo, da se v teh družbah delež starejših stalno povečuje, kar velja

tudi za povprečno starost prebivalstva in predvsem za višanje starosti, pri kateri lahko ljudje še

živijo zdravi.

5

Z gospodarskega in družbenega vidika te demografske številke pomenijo hud glavobol za

odločevalce. Kdo in kako lahko ustvari vire za odgovor na višanje starosti in vse daljše življenje

prebivalstva?

Z vidika posameznika se za starejšo osebo ni enostavno upokojiti po dolgem in dejavnem

življenju. Paradoks staranja je dobro ubesedila Beauvoirjeva: »Vsak človek mora umreti in vsak

misli na to. Mnogi se postarajo, vendar se skoraj nihče s to neprijetno spremembo ne želi soočiti

na miren način. Ravno upokojitve bi si morali najbolj želeti in vendar je ravno starost najmanj

zaželena.« (Beauvoir 1972: 10)

V procesu staranja trenutek upokojitve predstavlja dramatičen dogodek, saj je posamezne

trenutke prejšnjih dejavnih let treba zapolniti z drugačnim načinom življenja. V tem novem

položaju se delež obveznosti in odgovornosti zmanjša, spremeni se finančni položaj in prejšnji

osebni stiki postanejo redkejši. Ta novi položaj lahko vodi v depresijo, osamljenost ter različne

duševne in telesne bolezni. Starost, kot jo doživlja večina družb, še vedno predstavlja

podcenjeno življenjsko obdobje.

Kljub temu lahko upokojitev tem generacijam prinese nove priložnosti. Starejših ne moremo

obravnavati kot homogene skupine. Po razdelitvi Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so

priletne osebe v starosti 60–74 let; v starosti 75–89 let govorimo o starosti; v obdobju 90–99 let

gre za visoko starost; starejši od 100 let pa spadajo v skupino metuzalemov. Na podlagi

razdelitve Svetovne zdravstvene organizacije čas upokojevanja v evropskih družbah sovpada s

priletnostjo – v celinskih evropskih državah do zaključka prisotnosti na trgu delovne sile pride

v starosti 60–67 let.

Staranje se odvija na različne načine. Sami starejši imajo v tem novem življenjskem obdobju

različne strategije. Nekdo želi narediti novo kariero, druga možnost je postopno umikanje z

določeno stopnjo dejavnosti, tretji lahko obupuje, kar se odrazi kot prepuščanje dogodkom,

četrta oblika pa predstavlja pogost vzorec, saj številni po upokojitvi ne uspejo najti svojega

mesta v družini in skupnosti. (Füzesi idr. 2013)

Razumevanje starosti

Na začetku 20. stoletja je znanstveni pristop do staranja in starejših generacij doživel precej

sprememb. Pogosto navajan model je bil model primanjkljaja, ki staranja ni razlagal kot proces,

ampak kot stanje nazadovanja, ter se osredotočal na izgubo zmožnosti in spretnosti pri starejših,

6

tako na področju telesnih kot umskih funkcij. Ta pristop je danes precej obroben, a stereotipi iz

tega modela se še vedno uporabljajo v strategijah v zvezi s staranjem in pri sporazumevanju s

starejšimi.

Drug pristop, ki ima dandanes velik pomen in vpliv, je teorija aktivnosti. Ta trdi, da po koncu

dejavnega življenjskega obdobja starejši še vedno potrebujejo določene vloge v svojih družbah,

skupnostih in okoljih. V ta namen in za aktivno staranje morajo ohraniti čim več svojih

nekdanjih dejavnosti. Aktivnost in socialna vključenost sta glavna elementa v življenju

starejših.

Pojem aktivnega staranja je dobil nov pomen v dokumentu Svetovne zdravstvene organizacije,

imenovanem Aktivno staranje: strateški okvir, pripravljenem za Svetovno skupščino OZN o

staranju v Madridu leta 2002. Dokument tolmači aktivno staranje kot priložnost za

zagotavljanje telesnega, duševnega in družbenega blagostanja vseh članov generacije

upokojencev in za njihovo sodelovanje – glede na njihove potrebe – na vseh področjih

družbenega, gospodarskega, kulturnega in skupnostnega življenja, kot tudi za podporo njihovim

družinam, neposrednim in razširjenim okoljem. V skladu s pristopom Svetovne zdravstvene

organizacije so storitve in nega, ki izboljšujejo kakovost življenja starostnikov in zagotavljajo

njihovo varnost, nepogrešljive za doseganje tega cilja. (WHO 2002)

7

Mednarodni politični diskurz o starosti

Povečevanje števila starejših ter dileme, povezane s staranjem, so v političnem diskurzu Evrope

in mednarodnih organizacij prisotne že več kot 30 let.

Univerzalna načela za starejše (Načela ZN za starejše 1991) urejajo zaščito neodvisnosti za čas

njihovega celotnega življenja, zagotavljanje socialne vključenosti z namenom ohranjanja

vključenosti starejših v družbo, zagotavljanje nege za dostojanstveno in varno življenje ter

vrednoto samoizpolnitve v celotnem poteku njihovega življenja. V novem stoletju je OZN

sprejel že 5 svetovnih poročil in več drugih posodobljenih predstavitev ter napovedi na to temo.

(World Population Ageing)

EU je leto 2012 razglasila za evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti.

Druge svetovne organizacije, kot sta Svetovna banka ali OECD, poudarjajo predvsem možnosti

zaposlovanja starejših z zagotavljanjem prožnih okvirov in nediskriminatornega okolja. Po

raziskavi Eurobarometra iz leta 2012 vsak peti odrasli Evropejec na trgu delovne sile osebno

doživi »ageism« oziroma diskriminacijo zaradi starosti. (Eurobarometer 2012)

V zadnjih desetletjih je nastalo več strokovnih programov, akcijskih načrtov za vplivanje na

način življenja v starosti na lokalni, državni in mednarodni ravni. V vsakem od njih je to

življenjsko obdobje predstavljeno kot dragoceno, kot nekaj, kar je treba razvijati tako zaradi

posameznika kot družbe. Najpogostejše učne oblike starejših, kot so društva upokojencev,

bralni krožki, učni krožki, poletne univerze, ljudske univerze, kampi, delavnice, univerze za

tretje življenjsko obdobje, akcije skupnostnega načrtovanja, so vključene v tradicionalno prakso

humanističnega izobraževanja odraslih. (Kleisz 2016)

Raziskave o starejših populacijah pokrivajo različna področja in teme: demenca in

Alzheimerjeva bolezen, zdrava prehrana, preprečevanje padcev, podporne tehnologije in roboti,

osamljenost, staranje na podeželju, socialna vključenost starejših, revščina, diskriminacija,

ustrezno, starejšim prijazno življenjsko okolje itd. EU program Horizon 2020 (Obzorje 2020)

in njegov podprogram Zdravje, demografske spremembe in dobrobit sta namenjena

omogočanju trajnosti zdravega načina življenja ter sistema za nego starejših. Raziskovalni

programi lahko v okviru programa Horizon pridobijo financiranje za razvoj digitalnih

tehnologij za podporo neodvisnemu življenju starejših, stalno spremljanje njihovega

zdravstvenega stanja, nadzor nad njihovim prehranjevanjem ter zagotavljajo prilagojene

nasvete in nego za starejše.

8

Na kratko o projektu Erasmus+ ProAge »Priprava na aktivno staranje«

Naš projekt je namenjen ustvarjanju neformalnega učnega načrta, ki vključuje dobre prakse in

inovativne rešitve za zavestno pripravo na aktivno staranje. Te prakse in dejavnosti so v

starajočih se družbah vse bolj potrebne, vendar niso – ali pa le redko – dostopne v formalnih

učnih gradivih. Projektni partnerji so ustvarili kompleksen učni načrt, ki prinaša kompleksno

znanje na podlagi domačih in mednarodnih primerov. Primeren je za organizacije civilne

družbe, društva upokojencev, ljudske univerze, kulturne ustanove, knjižnice in družine ter

posameznike, ki iščejo in želijo najti lastno »pot« do starosti. Pomembno je, da mora biti

priprava na aktivno starost zavestna, s stalnim prilagajanjem na značilnosti različnih generacij

in posameznikov.

Pomemben cilj je preprečevanje zastoja v razvoju in ohranjanje stika z napredkom. Učni načrt

vsebuje znanje in izkušnje s širih pomembnih življenjskih področij. Štiri module učnega načrta

se lahko uporablja skupaj, kot eno celoto. Obenem se lahko vsak modul uporablja tudi posebej

in za različne ciljne skupine in interese.

Prvi modul je namenjen računalniškemu opismenjevanju v starosti. V ta namen obstaja veliko

tečajev. Pomembna značilnost našega modula je, da posveča posebno pozornost značilnostim

učenja v poznejših življenjskih obdobjih. Vsebina in učne metode modula so prilagojene

njihovim posebnim potrebam in hitrosti učenja. Drugi modul prinaša primere, najboljše prakse

in navodila za prostovoljstvo za vse starostne skupine. Vključenost v življenje širših skupnosti

prek prostovoljstva je pomembna tudi za starejše, saj pomaga ohranjati njihove socialne vezi z

drugimi osebami in skupinami. To znanje o vključenosti v skupnostno življenje prihaja iz

Norveške. Skupnostne dejavnosti in srečevanje z različnimi generacijami predstavljajo enega

najboljših načinov preprečevanja osamljenosti in depresije. Aktivnost je zelo pomembna za

zdravo življenje starostnikov. Tretji modul deli znanje in nasvete o ohranjanju ali

vzpostavljanju novih navad zdravega življenjskega sloga in koristnih prostočasnih dejavnostih

ter nasvete v zvezi s prehrano in možnostmi rekreacije. Slovenske izkušnje predstavljajo vzorce

telesne dejavnosti, ki so primerne za starejše. Tudi zdrava prehrana je pomemben element

aktivnega staranja. Najbolj ogrožajoča in še vedno neozdravljiva bolezen pri starejših je

demenca in njena posebna oblika, Alzheimerjeva bolezen. Četrti modul prispeva številne

nasvete družinskim članom o tem, kako naj prilagodijo svoje življenje tej bolezni, da bo

napredovanje bolezni znosno. Četrti modul navaja več dobrih praks aktivnega staranja in

medgeneracijskega sodelovanja ter podaja priporočila za primer, da pri družinskem članu

opazimo znake Alzheimerjeve bolezni oziroma demence.

9

Avtorji so prepričani, da mora vsaka generacija posvečati pozornost prihajajočemu

življenjskemu obdobju, ne le tiste, ki se že bližajo upokojitvi.

Katere so novosti v našem učnem programu?

Menimo, da celoten pristop, izbira tematik učnega programa, predlagane metode v vsakem

modulu, preprost nestrokoven jezik, ki ga lahko razumejo tudi laiki, zgradba modulov (začetek

z enostavnimi ali temeljnimi temami in nadaljevanje z bolj zapletenimi), skupnostni pristop k

ciljnim skupinam in predlagana usposabljanja v skupnostih (uveljavljanje lokalne demokracije

in vključevanje več generacij) predstavljajo najpomembnejše inovativne doprinose učnega

programa.

Izbrane teme pokrivajo 4 pomembne vidike življenja v starosti. Združevanje računalniškega

opismenjevanja, prostovoljstva, odzivanja na demenco in Alzheimerjevo bolezen ter dejavnosti

lahko zagotovi ustrezno pripravo na aktivno staranje za različne generacije. To ni zgolj naloga

generacije ljudi, ki so starejši od 50 let in blizu upokojitve, ampak bi se morala začeti v

zgodnejšem življenjskem obdobju, vsaj pri generaciji, ki je starejša od 30 let. Poleg tega je

temeljno idejo aktivnega staranja treba poudarjati že v otroštvu, prek družinskega življenja

posameznika.

Priprava na aktivno staranje zahteva kompleksno znanje. Družinski člani morajo biti

pripravljeni na ravnanje v primeru hujših bolezni, poznati pomen družbene odgovornosti in

prostovoljstva za starost in način spreminjanja vzorcev učenja v poznejših življenjskih

obdobjih. Priprava na aktivno staranje zato zahteva kompleksen pristop. To znanje mora postati

temeljna vrednota za vse ljudi, na katere se nanaša, kot tudi za lokalne skupnosti, družine in

številne generacije.

Literatura

- Barabás Katalin (2013) Az időskor kultúrantropológiája. V: Kállai J. Kaszás B. Tiringer I. Az

időskorúak egészségpszichológiája.Medicina Kiadó. 435.

- Brettner Zsuzsa (2016) Elderly, caring for the elderly, dilemmas. V: Pilot project for quality

ageing. Opening Conference publication. Str.: 22–26.

- Füzesi Zs. Törőcsik M. Lampek K. (2013) Az időskor egészségszociológiája: tények és trendek.

in: Kállai J. Kaszás B. Tiringer I. Az időskorúak egészségpszichológiája. Medicina Kiadó. 435.

10

- Kleisz Teréz (2016) Az időskorúak tanulása. V: Az Aktív időskor és időskori tanulás

nemzetközi konferencia válogatott anyaga in: Tudásmenedzsment XVII. évfolyam 2.

különszám 2016. december PécsiTudományegyetem.

Http://kpvk.pte.hu/sites/kpvk.pte.hu/files/files/EKONYVEK/xvii2kulonszam_2016.pdf

- Simone de Beauvoir (1972): Az öregség. Európa könyvkiadó. 862.

- The 2018 Ageing Report. ISSN 2443-8014 (na spletu) Underlying Assumptions & Projection

Methodologies INSTITUTIONAL PAPER 065 | NOVEMBER 2017 The EU ECOFIN - Dementia:

A Public Health Priority (2012) WHO study.

- Https://www.inda.info.hu/uploads/dokumentumok/Haziorvosok_szerepe_web.pdf.

- Https://www.inda.info.hu/uploads/dokumentumok/demencia_kiadvany_A5_javitott.pdf.

-Https://www.inda.info.hu/uploads/dokumentumok/Kapaszkod%C3%B3k_2ik%20kiad%C3%A1s.pdf.

- Www.manorquality.eu.

11

2. Norveški uvod

a. Predstavitev ProAge – ozadje in namen

»Preparation for Active Ageing« (Priprava na aktivno staranje) – ProAge je projekt

EU Erasmus+, ki ga koordinira madžarska občina Alsómocsolád in se vodi pod št.

2018-1-HU01-KA204-047707. Projektno obdobje traja od jeseni 2018 do jeseni 2020.

Projektni partnerji prihajajo iz Madžarske (2), Slovenije (1) in Norveške (1). Norveški

partner je Bjerkaker LearningLab (BLL), neprofitna nevladna organizacija.

Skupni cilj ProAge je iskanje različnih dejavnosti in rešitev za omogočanje aktivnega

in kakovostnega staranja ljudi nad 65. letom. Partnerji imajo različne profile za

sodelovanje v projektu in izvajajo različne naloge, kot so preprečevanje in spopadanje

z demenco, spodbujanje športnih dejavnosti, digitalne veščine ter skupnostno učenje in

demokratsko sodelovanje med starostniki.

Starostnike vse bolj dojemamo ne zgolj kot prejemnike, ampak tudi kot udeležence pri

razvoju, katerih zmožnosti za delovanje za izboljšanje sebe in njihovih družb je treba

vtkati v strategije in programe na vseh ravneh. V prihajajočih desetletjih se bodo

številne države soočale s finančnimi in političnimi pritiski v zvezi z javnimi

zdravstvenimi, upokojenskimi in socialnimi sistemi za starejše.1 Projekt ProAge želi

prispevati k temu razvoju: »Starejše je pogumnejše«.

2b ProAge – norveški prispevek

Ta kurikulum temelji na norveških dejavnostih v okviru projekta EU Erasmus+

»Priprava na aktivno staranje« – ProAge, ki poteka že skoraj dve leti od jeseni 2018.

Gradiva so zasnovana za ljudi, ki izvajajo dejavnosti za starejše na organizacijskem

nivoju in/ali lokalnih ravneh, bodisi v prostovoljskih organizacijah (NVO) ali javnih

službah.

Smernice in metodologija, ki jih bodo bralci našli v tem poročilu, večinoma temeljijo

na naslednjih dejavnostih, izvedenih v projektnem obdobju:

Vključevanje starejših v NVO-je in za NVO-je

Anketa med največjimi norveškimi NVO-ji o njihovem odnosu in stališču do starejših

članov kot virov v organizacijah (priloženo celotno poročilo).

1 Citirano iz Poročila o staranju prebivalstva, OZN, 2019.

12

Dialoške skupine – način vključevanja starejših v analiziranje in definiranje

ustreznih dejavnosti v njihovih lokalnih skupnostih

o Dialoške skupine – vodič za vodje skupin (vodič vklj.).

o Testne skupine: ocena in priporočila za posrednike na temelju treh testnih

skupin, vključenih v projekt.

o Norveški partner in avtorji

o Norveški partner v projektu EU Erasmus+ »Priprava na aktivno staranje« –

ProAge je Bjerkaker LearningLab (BLL) (Oslo), neprofitna NVO, ki jo vodi

Sturla Bjerkaker s partnerji. Sturka Bjerkaker je izobraževalec odraslih, ki je

študiral pedagogiko in andragogiko. Zaseda vodilne položaje na

izobraževalnem področju tako doma kot v tujini.

Njegove prejšnje zadolžitve in zaposlitve vključujejo dveletno obdobje na

mestu direktorja Norveške zveze za izobraževanje starejših (NAAL). Je član

Mednarodne dvorane slavnih na področju izobraževanja odraslih in trajnega

izobraževanja. Bjerkaker LearningLab ima veliko partnerskih izkušenj v

evropskih razvojnih projektih.

Bjerkaker LearningLab v tem projektu sodeluje s Torom Ingejem Martinsenom

(Hamar). Tor Inge Martinsen, diplomirani učitelj, je delal za različne nevladne

organizacije na Norveškem in v javni zdravstveni upravi. Že 20 let je

samozaposlen in deluje kot vodja projektov in predsednik ustanovnih odborov.

Že 20 let deluje tudi kot lokalni politik (mestni svet, izvršni odbor). Je izkušen

napovedovalec na velikih mednarodnih športnih dogodkih (rokomet: svetovno

prvenstvo, olimpijske igre).

13

2c Predstavitev priročnika

Glavni del tega dokumenta predstavlja kurikulum oz. učni načrt, katerega namen je

voditi posrednike in vodje skupin pri vključevanju starejših v prostovoljske dejavnosti.

To se izvaja s predstavitvijo primerov, raziskav, intervjujev in nasvetov za dobre

posrednike. Posebna pozornost je posvečena ideji, da starejših naj ne bi vključevali

zgolj drugi, ampak da so se pripravljeni in sposobni tudi sami vključevati tako v

načrtovanje in ustvarjanje dejavnosti kot v udeležbo v njih. Na ta način priročnik

deluje vsaj na dve ravneh, organizacijski in individualni.

14

3. Staranje na Norveškem

Glede na poročilo OZN-a (OZN, okt. 2019) se svetovno prebivalstvo stara. V skoraj

vsaki državi na svetu se povečuje število in delež starejših med prebivalstvom. Pri tem

gre za eno od najpomembnejših družbenih preobrazb 21. stoletja, kar seveda velja tudi

za Norveško. Od (pribl.) 5,3 milijona prebivalcev na Norveškem (jan. 2018) jih je bilo

786.350 starejših od 67 let, kar znaša 15 % prebivalstva. Pričakovana življenjska doba

za ženske znaša 84,4 leta, za moške pa 81,2 leta. Življenjska doba za oba spola se bo v

naslednjih desetletjih že zviševala.2

Slika iz časopisa Aftenposten z dne 12. 12. 2019, ki med drugim kaže, da kar

90 % revnejših prebivalcev, starejših od 66 let, živi samih.

2 Www.pensjonistforbundet.no.

15

Število starejših na Norveškem se bo še povečevalo, delno zaradi visoke stopnje

rodnosti (»baby boom«) v letih po koncu druge svetovne vojne.

Danes je pribl. 12 % norveškega prebivalstva starejšega od 70 let. Leta 2060 bo ta

delež znašal 19 %.3 V manjših podeželskih skupnostih je večji delež starejših kot v

mestih. Ta trend se bo še stopnjeval. V prestolnici Oslo bo leta 2040 zgolj 12 %

prebivalcev starejših od 70, v manjših podeželskih krajih pa bodo starejši od 70 let

predstavljali 30 % prebivalstva.

Tako mednarodne kot norveške raziskave poudarjajo pomen dejavnosti starejših. To

velja tako za telesne kot družabne in kulturne dejavnosti.

Dejavni starostniki imajo višjo kakovost življenja in živijo dlje. Protislovno je, da

kljub zavedanju o tem ni dovolj programov, ki bi bili zasnovani za starostnike, tako v

nevladnih organizacijah na osrednji in lokalnih ravneh kot v javnih ustanovah.

Ta priročnik se osredotoča na nekatere od teh izzivov in bralcem prinaša orodja za

vključevanje starostnikov v različne programe dejavnosti.

Norveška v Evropi

Čeprav ima Norveška primerljivo močan socialni sistem in številne prostovoljske

organizacije, skupaj z drugimi evropskimi narodi deli izzive razvoja boljših storitev za

starostnike.

Leta 2017 je ameriška fundacija John A. Hartford Foundation objavila primerjalno

študijo življenjskih razmer starostnikov v 18 izbranih državah OECD. Raziskava se je

osredotočila na glavne vidike, ki določajo življenjske razmere starejših:

o produktivnost – udeležba:

ali so starejši udeleženi v plačanem in/ali prostovoljskem delu; možnosti

dolgotrajnega učenja;

o dobrobit:

zdravstveno stanje – kako zadovoljni ste s svojim življenjem;

o socialna pravičnost:

socialna enakost prebivalstva glede na gospodarstvo, raven izobrazbe itd.;

3 Statistika Norveška, www.ssb.no.

16

o enotnost:

ustrezna povezanost med starostnimi skupinami/generacijami; moč socialnega

omrežja;

o varnost:

varno gospodarstvo (javne/zasebne pokojnine), dostop do zdravstvenih in socialnih

storitev, varno okolje.

Izmed 18 izbranih držav je Norveška prejela najvišjo skupno oceno, s posebnim

poudarkom na »socialni pravičnosti« in »varnosti«.4

Kljub tej visoki oceni mora norveška družba okrepiti svoja prizadevanja za

spodbujanje aktivnejšega življenja starostnikov tako glede kakovosti kot količine. Ta

priročnik se osredotoča na te izzive in njegove smernice je vsekakor mogoče prenesti

na druge države.

Prihodnost

Seveda je težko napovedovati življenjske razmere starostnikov na Norveškem v

naslednjih desetletjih. Kot je že bilo izpostavljeno, se bo delež starostnikov (nad 67

let) še naprej povečeval in pojavila se bo geografska porazdelitev z večjim deležem

starostnikov na manjših podeželskih območjih v primerjavi z urbaniziranimi območji

Norveške. To lahko povzroči šibkejši gospodarski položaj podeželskih območij in

posledično vse večjo razliko v kakovosti storitev na družbenem, zdravstvenem in

dejavnostnem področju. Po drugi strani pa vse višji medicinski standardi in uporaba

novih tehnologij starejšim pomagajo pri samostojnem življenju in povečujejo njihove

možnosti za dejavno prostovoljno udeležbo v življenju lokalne skupnosti.

4 Www.forskning.no; www. johnahartfordfoundation.org.

17

4. Definicije

Nekatere izraze, uporabljene v tem dokumentu, je mogoče razumeti na različne

načine, zato jih je treba podrobneje določiti in opisati. Naslednji seznam ni uraden,

ampak gre – če ni sklicevanja – za naše tolmačenje izrazov, ki jih uporabljamo v tem

dokumentu.

Izobraževanje odraslih

Izobraževanje odraslih se nanaša na izobraževalne in učne dejavnosti, ki se izvajajo po

pridobitvi formalne izobrazbe v uradnem sistemu javnega šolstva. Izrazoslovje, ki ga

uporablja UNESCO, je »izobraževanje in učenje starejših« (ALE). Nekateri tudi

navajajo »stalno izobraževanje«, npr. izobraževanje starejših in stalno izobraževanje,

kar se tudi nanaša na vseživljenjsko učenje. Izobraževanje odraslih je lahko tako

formalno kot neformalno in vsakdanje. Formalno izobraževanje se zaključi z izpiti,

neformalno poteka prek izobraževanja odraslih, ki ga izvajajo nevladne organizacije,5

vsakdanje učenje pa se lahko dogaja kjer koli in kadar koli.

Staranje

Pri ljudeh staranje predstavlja skupek sprememb v človeku skozi čas, kar vključuje

telesne, psihološke in družbene spremembe. Odzivni čas se na primer sčasoma

upočasni, poznavanje svetovnih dogodkov in modrost pa se povečata. (Wikipedija)

Aktivno staranje

Pri aktivnem staranju se osredotočamo na lasten doprinos starejših in starostnikov h

kakovosti življenja. Aktivno staranje vključuje telesne in umske procese, ki osmišljajo

življenje v starosti.

Kakovost življenja

Ta knjiga se osredotoča na aktivno staranje in kakovost življenja v starosti. S

kakovostjo življenja mislimo na zmožnost za aktivno, umirjeno in harmonično

5 V nordijskih državah imamo tako društva za izobraževanje starejših kot študijske krožke in ljudske univerze, ki nudijo širok spekter neformalnih tečajev.

18

življenje v telesnem in umskem smislu. Sem vključujemo družbeno angažiranost in

vključevanje ter interakcijo z drugimi ljudmi, npr. za preprečevanje osamljenosti.

Vseživljenjsko učenje

Vseživljenjsko učenje je »stalno, prostovoljno in samostojno« pridobivanje znanja iz

osebnih ali poklicnih razlogov. To spodbuja družbeno vključenost, aktivno

državljanstvo in osebni razvoj, pa tudi samozadostnost, tekmovalnost in zaposljivost.

(Cedefop/EU)

Starejši občani

Biti star je običajno – in pogosto dobro – stanje za vse, ki dočakajo visoko starost.

Vendar pa ni isto, če nekomu rečemo »starec«. Zanimivo je, da je v naši kulturi bolje

nekoga označiti za starejšega kot za starega. Sedaj na to vprašanje gledamo z druge

plati in govorimo o starejših ali starejših občanih. A kdaj postanemo starejši? Obstaja

več definicij: v nekaterih okoljih je to po dopolnjenem 55. letu, pri drugih po 60. letu,

drugje spet po 62., najpogosteje pa po 65. letu. Starejši so moški in ženske, ki so stari

več kot 65 let.

Prostovoljni angažma

Prostovoljni angažma ima v norveškem kontekstu dva pomena: angažirate se lahko

kot dobrodelna oseba, ponudite pomoč tistim z drugačnimi potrebami, npr. kot

obiskovalec in sogovornik starejših, pomagate pri nakupovanju in kuhanju itd. Gre za

različne priložnosti. V drugem primeru ste prostovoljni sodelavec ene ali več

prostovoljnih organizacij. V prvem primeru gre za individualno, v drugem pa

splošnejšo in skupinsko prizadevanje.

Prostovoljne organizacije

Prostovoljne organizacije se imenujejo tudi nevladne organizacije (NVO) ali

organizacije civilne družbe (OCD). Skupno jim je to, da jih ustanovijo in vodijo ljudje

s posebnim interesom ali potrebami za določeno nalogo ali področje in da večino dela

v organizaciji in zanjo prostovoljno opravijo njeni člani sami.

Na Norveškem, tako kot v drugih nordijskih državah, obstajajo prostovoljne

organizacije za skoraj vsak namen in cilj.

19

5. Področje prostovoljstva na Norveškem

Področje prostovoljstva oz. nevladnih organizacij in civilnih društev (v tem poglavju

NVO) ima na Norveškem dolgo tradicijo. Prvi NVO-ji so bili ustanovljeni na začetku

19. stoletja.

Takrat so NVO-ji postali pomemben člen med javnim sektorjem in prebivalstvom.

Delovali so kot »šole demokracije« za ljudi.

Po 400 letih unije z Dansko se je Norveška leta 1814 odločila za lastno ustavo, čeprav

je ostala v uniji, a tokrat s Švedsko, vse do leta 1905. To je bila bolj uravnotežena

zveza in Norveška je razvila svojo kulturno in politično neodvisnost ravno v 19.

stoletju. Prišlo je do razvoja demokratičnih ustanov in vse več ljudi je pridobilo

demokratične pravice. Tedaj je bila vse močnejša potreba po sodelovanju, znanju, po

skupnem prizadevanju. Ker je bil javni sektor še vedno šibak v primerjavi s

sodobnostjo, so NVO-ji postali odgovor na te izzive. Zato je bil razvoj NVO-jev v 19.

stoletju izredno hiter. Ustanavljali so se zaradi različnih razlogov in danes ima

Norveška NVO-je za skoraj vsako potrebo, saj je v celi državi kar okoli 100.000

manjših ali večjih, regionalnih ali lokalnih NVO-jev.6

6 Zveza za prostovoljske organizacije na Norveškem, www.frivillighetnorge.no.

20

Namen prvih NVO-jev je bil širjenje znanja med državljani, poznavanje kmetovanja,

vrtnarstva, gospodinjstva in demokracije. Kasneje so prišli NVO-ji za politične

namene, vzdržnost, šport in religijo. Prva politična stranka je bila ustanovljena leta

1879. Delavsko gibanje se je pričelo krepiti na začetku 20. stoletja, kot tudi

zadružništvo, ki je bilo močno tako med delavstvom kot med kmetstvom. Dolgo

tradicijo imajo tudi NVO-ji, ki spodbujajo norveški jezik, ljudsko glasbo, ples in

kulturo. Kasneje so prišli NVO-ji za dobrodelnost, humanitarno delo in za posebne

interesne skupine, kot so invalidi ipd.

Kaj NVO-je združuje in kaj jih ločuje?

NVO-jem je skupno to, da se na številnih področjih razlikujejo tako od zasebnega kot

javnega sektorja, med drugim:

- narava prostovoljstva temelji na altruizmu in filantropiji ter v večini primerov tudi na

skupnih rešitvah;

- ekonomija prostovoljskega sektorja, ki temelji na javni porabi, članarinah, sponzorskih

sredstvih in darilih;

- načelo neprofitnosti, NVO-je druži to, da ne smejo služiti denarja za določenega

lastnika, ampak morajo denarne viške vložiti nazaj v delovanje samih NVO-jev;

- ni posebne pristojnosti, zakonov ali predpisov, kar pomeni, da se morajo NVO-ji

naslanjati na obstoječe zakone in sodno prakso.

Prelomnica na področju NVO-jev

V zadnjih 50-ih letih je prišlo do prelomnice na področju nevladnih organizacij.

Velika ljudska gibanja, npr. delavsko gibanje, so postala šibkejša, organizacije z ožjim

in časovno omejenim namenom in interesne skupine pa so se okrepile. Ta razvoj bi

lahko opisali kot prehod »od solidarnosti k dobrodelnosti«, saj so bila zgodovinsko

gledano ljudska gibanja z vzajemno solidarnostjo utemeljena na skupnih vrednotah in

nalogah med člani, veliko sodobnih NVO-jev pa deluje kot dobrodelne organizacije za

t. i. ranljive skupine (glej tudi spodaj).

Na državni ravni imamo okoli 500 zvez NVO-jev oz. krovnih organizacij za

regionalne in lokalne podružnice. Sektor NVO-jev je danes dokaj močan pri

vprašanjih vpliva na politike in strategije ter lokalnih podružnic. Ministrstvo za

kulturo, ki nosi javno odgovornost za NVO-je, namenja milijone norveških kron za

njihovo podporo.

21

Prostovoljske organizacije bi lahko na splošno razdelili na tri kategorije:

1. organizacije »mi za nas«, to so lahko npr. sindikati zveze slepih in slabovidnih

oseb. Ljudje se takšni organizaciji pridružijo in plačajo članarino z namenom

reševanja skupnih težav;

2. organizacije »mi zame«: člani se jim pridružijo zaradi osebne koristi;

3. organizacije »mi zanje«: člani se jim pridružijo zaradi družbenega omrežja, v

okviru katerega lahko npr. organizirajo pomoč za druge, kot je Rdeči križ idr.7

V okviru ankete, ki je vključena v to publikacijo, lahko vidimo, kakšen je odnos

prostovoljskih organizacij do starostnikov kot njihovih članov. Večina NVO-jev v tem

poročilu vlogo starostnikov razume kot dragocen prispevek k njihovemu delovanju.

Na Norveškem imamo tudi NVO-je, ki so posebej zasnovani za starostnike in

ustanovljeni z njihove strani. Takšne so na primer Norveška zveza upokojencev,

Seniorji Norveške in Seniornett. Obstaja tudi zveza za najboljše delovne pogoje za

starejše, ki želijo še naprej delati tudi v starosti: Center za politike v zvezi s starejšimi

(www.seniorpolitikk.no).

7 © Sturla Bjerkaker

22

Trije sektorji

Norveška običajno družbo deli v tri sektorje:

1. javni sektor oz. država, pokrajine in občine, politični sistem, javna uprava in

sodstvo. Javni sektor je med drugim odgovoren za zakonodajo v družbi;

2. zasebni sektor oz. trg, podjetja, borza itd.;

3. nevladni sektor, imenovan tudi tretji oz. idealni sektor, oz. vsi NVO-ji in OCD-ji.

Tretji sektor je razumljen kot močan partner. Slika kaže, da prihaja do prekrivanja

med sektorji pri vprašanju odgovornosti, nalog in interesov.

Javni sektor

Zasebni sektor

Nevladni sektor

23

6. Učenje in staranje – pomen in priložnosti

Za vseživljenjsko učenje ni omejitev, čeprav se večina izobraževanja in učenja odvija

v prvi četrtini človekovega življenja. Vendar nismo nikoli prestari za učenje, iz

različnih vzrokov pa se danes vseživljenjskemu učenju posveča veliko večja

pozornost. Prvič, zaradi hitrih sprememb v družbi in na delovnem mestu je stalno

izobraževanje potrebno za soočanje z neprestanimi spremembami v tehnologiji.

Drugič, živimo dlje, in tudi če nismo več udeleženi v tradicionalnem delovnem

življenju, se moramo odzivati na spremembe, ki zapletajo naša življenja, predvsem na

področju tehnologije ter informatike. Tretjič, želimo se učiti, če to zmoremo, saj se

radovednost ne konča pri 65-ih. Učenje je zabavno. Kakšne so torej možnosti?

Učenje digitalnih veščin

Digitalne veščine za starejše so na Norveškem velika stvar. Vlada je zagnala program

računalniškega opismenjevanja vseh državljanov, saj vse več javnih storitev temelji na

internetu in digitalnih orodjih. Tudi zasebni sektor spreminja storitve »iz oči v oči« v

spletne storitve, kar npr. velja za banke. Vse bančne storitve se izvajajo prek interneta.

24

V skladu s strateškim načrtom za javni sektor morajo javni uslužbenci v občinskih

upravah prebivalce usposabljati in poučevati o digitalnih veščinah. Vlada se zanaša

tudi na civilni oz. nevladni sektor, NVO-je. Pri tem prednjači Seniornet Norveška, saj

ima ta NVO skoraj 10.000 članov in »digitalne klube« v vseh večjih mestih in večjih

občinah. Seniornet vključuje številne učitelje in vodje usposabljanj, ki vodijo številne

tečaje ter v praksi poučujejo in usposabljajo prebivalce.8 Ljudska univerza in tudi

drugi izvajajo tečaje informacijske tehnologije za starejše.

Učenje življenjskih spretnosti

Soočanje z življenjem, tako pri sebi kot drugih družinskih članih, je v starosti zelo

zahtevno. Za kaj torej gre? Gre npr. za učenje o ukrepanju v primeru obolenj,

kroničnih bolezni in invalidnosti. Eden od tečajev se imenuje Življenje s sladkorno

boleznijo, na Norveškem pa ga izvaja Zveza za prilagojeno izobraževanje odraslih, ki

uči tudi o uporabi opreme za naglušne osebe.

Norveška zdravstvena zveza je velika NVO, ki poleg drugih učnih dejavnosti izvaja

tudi Šolo o demenci. Izvajajo tečaje za družinske člane in bližnje pacientov ter

organizirajo dialoške skupine, srečanja in seminarje. Norveška zdravstvena zveza ima

dolgo tradicijo in ugled pri delu na področju spopadanja z demenco.

Skupnostno izobraževanje in osveščanje ljudi

Številne NVO in zveza za izobraževanje odraslih ponujajo tečaje, ki so tesno povezani

s skupnostmi ljudi. Ljudska univerza prireja tečaje o skoraj vseh področjih za vse

odrasle osebe. Med starejšimi so priljubljene umetnosti in jeziki. Upokojenci zimo

preživljajo v Španiji, zato se mnogi želijo naučiti špansko, preden gredo tja. Zveza za

kulturo in tradicije ponuja tečaje ljudskih plesov, ročnih spretnosti in drugih vidikov

narodne kulture. Ena NVO nudi tečaje plesa in se imenuje Starejši plešejo Norveške.

Dostop do večine teh tečajev je enostaven, omejitve so nizke in sami starejši

udeleženci pogosto lahko vplivajo na učne načrte in napredek. Tudi če se lahko učimo

vse življenje, morda to učenje ne bo tako hitro kot v mladosti.

8 Www.seniornett.no.

25

Študijski krožki

Poseben način za učenje odraslih, ki je dokaj razvit v nordijskih državah, so študijski

krožki. To je način učenja, ki temelji na izkušnjah učečih se, zato se imenuje tudi

izkustveno oz. sodelovalno učenje. Učni načrti študijskih krožkov so običajno prožni

in se lahko spreminjajo med samim učnim procesom, saj izkustveno znanje

udeležence lahko vodi v nove smeri. Študijski krožek mora imeti usposobljenega

posrednika, ki zagotavlja napredek in sodelovanje vseh. Temeljnega pomena so

izkušnje udeležencev, zato so študijski krožki nadvse primerni za starejše. Študijski

krožki so podobni dialoškim skupinam.

Ljudske srednje šole

Poseben pojav v nordijskih državah so ljudske srednje šole z namestitvijo (internatske

šole), ki so bile prvič ustanovljene na Danskem pred več kot 150 leti. Ta vrsta šol

običajno ne omogoča formalnih izpitov, ampak ponujajo eno leto priprave na nadaljnje

izobraževanje in delovno življenje. Večina učencev na ljudskih srednjih šolah je zato

stara okoli 20 let. Nekatere od teh šol pa imajo poseben program za starejše, ki jim

nudijo tečaje, npr. kako se pripraviti na upokojitev, tečaje računalništva, umetnosti,

glasbe, petja, plesa in telovadbe.

26

Univerze za tretje življenjsko obdobje

Obstajajo tudi univerze za tretje življenjsko obdobje, pod različnimi imeni in v

različnih oblikah, kot npr. v Franciji in Angliji – »U3A, University of the 3. Age«. Te

NVO ponujajo npr. predavanja o literaturi in umetnosti. Na Norveškem številne U3A-

je organizira Ljudska univerza (v norveščini: Folkeuniversitetet).

Knjižnice

Tudi javne knjižnice so pomembno prizorišče za učenje. Najdemo jih lahko v vseh

občinah na Norveškem (430). Poleg svoje glavne funkcije – prostor za knjige,

književnost in glasbo – večina knjižnic nudi tudi prostor in vodje usposabljanj za

različne tečaje. Starostniki so v knjižnicah ena glavnih skupin uporabnikov.

Preverite te stike:

Norveška zveza za učenje odraslih: (VOFO) www.vofo.no

Svet ljudskih visokih šol: www.folkehogskole.no

Ljudska univerza: www.folkeuniversitetet.no

Narodna knjižnica: www.nasjonalbiblioteket.no

27

7. Priročnik – smernice za izvajalce storitev

STORITVE ZA STAREJŠE IN STORITVE STAREJŠIH

Uvod

Ta priročnik je zasnovan za ljudi, ki se ukvarjajo z dejavnostmi za starejše na dveh

različnih ravneh: na osrednji/državni predvsem prek prostovoljskih organizacij, na

lokalni ravni pa s prostovoljskimi organizacijami (NVO) ali javnimi službami.

Naše smernice in metodologija temeljijo na dejavnostih, ki so se na Norveškem

izvajale v projektnem obdobju, ter na drugih izkušnjah v zvezi z zagotavljanjem

organizacijskih in učnih dejavnosti za starejše.

Obstaja dvojnost med izzivi in rešitvami, na katere se osredotočamo v tem priročniku.

Tradicionalno so bile storitve za starejše, bodisi prek javnih služb ali NVO-jev,

organizirane za ciljne skupine, kar pomeni, da je potrebe po storitvah in njihovo obliko

določal ponudnik. Starejši so bili v veliko manjši meri povabljeni k sodelovanju pri

procesih snovanja novih programov na podlagi njihovega dojemanja.

Ne glede na načine načrtovanja na splošno obstaja vrzel med izvajanimi programi za

starejše – najsibo športnimi, kulturnimi, učnimi ali družbenimi – ter objektivnimi

potrebami ciljnih skupin.

V norveški družbi, tako v javnem kot nevladnem sektorju, zaradi ideoloških in

političnih razlogov obstaja močna težnja po osredotočanju na uporabnike in

sporazumevanju z njimi pri načrtovanju programov in storitev. Ta način ponudnikom

pomaga pri zagotavljanju odražanja želja in potreb uporabnikov v vsebini in zasnovi

programa. Takšni demokratični in na uporabnika osredotočeni pristopi pa se redko

uporabljajo, ko gre za starejše.

28

V tem priročniku smo zbrali nekatere smernice za izvajalce storitev za starejše na

podlagi pilotnih raziskav, s katerimi smo preverjali metodologijo vključevanja ciljnih

skupin pri načrtovanju storitev.

Močni NVO-ji in prostovoljstvo predstavljajo enega najpomembnejših stebrov

norveške družbe. V našem projektu smo v sodelovanju s Frivillighet Norway (Zveza

prostovoljskih organizacij na Norveškem) izvedli anketo o tem, v kolikšni meri NVO-

ji na osrednji ravni izvajajo programe za pritegnitev starejših kot svojih članov, pa tudi

o njihovem odnosu do starejših kot virov v njihovi organizaciji.

Na podlagi te ankete v tem priročniku navajamo nasvete in smernice o tem, kako

lahko NVO-ji povečajo soudeležbo starejših v organizacijskih zadevah in

prostovoljskih dejavnostih – kot izvoljeni predstavniki/člani odborov itd. Glej primere

na strani 37.

Dialoške skupine – demokratični pristop

Omenili smo, da so bili starostniki v manjši meri kot druge skupine povabljeni k

udeležbi v procesih za določanje in oblikovanje storitev ter dejavnosti na temelju

njihovega lastnega dojemanja.

To je tako demokratični kot strokovni izziv. V projektu ProAge smo preizkusili

dialoške skupine kot način vključevanja starostnikov v razpravo, določanje in

načrtovanje novih programov: dejavnosti za starejše in dejavnosti starejših.

V tem delu kurikuluma povzemamo izkušnje teh pilotnih skupin in opisujemo, kako to

metodologijo vključevanja starostnikov v dejavnosti načrtovanja lahko uporabijo

strokovnjaki in prostovoljci, ki izvajajo dejavnosti za to ciljno skupino.

Pilotne skupine

Skupinsko dialoško metodo smo preizkusili v treh dialoških skupinah, organiziranih v

oktobru/novembru 2019. V okviru priprav smo pripravili vodnik za vodje skupin

(dialoških skupin) in fiksen pregled obstoječih in bodočih programov za starejše.

Prva skupina je bila organizirana v predmestju Osla, imenovanem Furuset, v

sodelovanju z občino Oslo, Knjižnico Deichman in Centrom dejavnosti Furuset.

29

8 starejših članov skupine je imelo od 40 do 85 let. Sturla Bjerkaker je bil vodja

skupine in je vodil tudi razprave.

Drugo in tretje skupinsko srečanje je potekalo v Seniorsenteret Velferden (Center za

pomoč starostnikom) v občini Hamar.

Center financira občina, ponuja pa številne dejavnosti za starejše. Udeležence v

dialoški skupini je pritegnila direktorica centra.

6 članov skupine je bilo starih 61–76 let.

Skupinske razprave je vodil Tor Inge Martinsen.

Vsa tri skupinska srečanja so trajala približno po tri ure.

(Povzetek dejavnosti v treh pilotnih skupinah je priložen kot priloga).

Dialoške skupine – smernice in priporočila

Bralci tega priročnika so verjetno udeleženi v načrtovanje dejavnosti za starejše na

lokalni ali centralni ravni, bodisi v prostovoljski organizaciji ali kot del javnih služb.

Najpogostejša metoda načrtovanja takšnih dejavnosti je ta, da ponudniki sami določijo

vsebino in obliko storitev, ob omejenem stiku in komunikaciji s starejšimi, ki

predstavljajo dejansko ciljno skupino.

Dialoške skupine so lahko dopolnilo ali alternativa temu načinu načrtovanja

ponudnika. To je nekaj vidikov, ki jih boste v okviru določanja storitev za starejše

lahko upoštevali pri načrtovanju in izvajanju dialoških skupin.

Starejši vedo!

Starejši, tako posamezniki kot skupine, so nosilci znanja in izkušenj, ki so lahko

dragocene pri načrtovanju novih storitev.

To velja tako za dejansko vsebino novih programov kot za obliko dejavnosti. A

ponudniki, tako kot tudi preostala družba, pogosto zanemarijo bogato znanje

starostnikov, kar zato ostaja neizkoriščen vir. Dialoška skupina predstavlja način za

vzpostavitev stika z znanjem starostnikov v družbenem kontekstu.

30

• Učna točka:

Znanje in izkušnje starostnikov predstavljajo dragocen prispevek k načrtovanju storitev.

Demokratična pravica biti slišan!

Demokracijo se običajno razume kot »obliko vladavine, pri kateri imajo ljudje

možnost izbire veljavne zakonodaje«.

A demokratične vrednote imajo širši pomen. Nanašajo se na možnosti ljudi, da

vplivajo na svoja vsakdanja življenja. Samo po sebi nam je umevno, da imajo ljudje

pravico biti slišani v zadevah, ki vplivajo na njihova življenja, najsibo v šoli, na

delovnem mestu, v njihovi soseski itd.

Ko pa gre za storitve za starejše, se zdi, da je pomen demokratičnega pristopa manjši

kot na drugih področjih družbe.

Poiskati moramo način krepitve vpliva starejših pri načrtovanju storitev za njih.

Skupinski razgovori so lahko eden od načinov za premostitev te vrzeli v demokraciji.

• Učna točka:

Starejši imajo demokratično pravico do soudeležbe pri načrtovanju storitev. Kot

izvajalec teh storitev imate odgovornost, da jim to pravico omogočite.

Razprave v družbenem kontekstu

Skupinska razprava je metoda, ki temelji na skupnem delovanju in razpravah, na

temelju enakopravnosti in vzajemnega spoštovanja. Za večjo učinkovitost je

pomembna tako velikost skupine kot število udeležencev. Če je skupina premajhna,

bosta doprinos k razpravam ter izmenjava znanja in izkušenj omejena. V veliki

skupini pa je za izvajalca težko zagotoviti sodelovanje vseh članov skupine. Če je

sodelujočih preveč, bodo v skupini prevladovali bolj zgovorni, večina pa ne bo prišla

do besede.

Testne skupine v tem projektu jasno kažejo, da so starostniki motivirani za udeležbo v

razpravi o vsebini in obliki storitev. Na podlagi naših izkušenj priporočamo 6 do 8

31

članov kot idealno velikost dialoške skupine. Vaša odgovornost kot izvajalec je, da

oblikujete skupino ustrezne velikosti glede na temo razprave.

Ne glede na velikost skupine ima njen vodja veliko odgovornost, da zagotovi

sodelovanje vseh udeležencev.

• Učna točka:

Velikost je pomembna. Dialoška skupina mora imeti ustrezno število udeležencev

(6–8), da se lahko zagotovi sodelovanje vseh.

Razlike so dragocene

Kot smo že omenili: dialoška skupina temelji na metodi soudeležbe vseh članov

skupine.

Skupina starostnikov se razlikuje po njihovi starosti in družbenem statusu. Ljudje, ki

se družijo, bodo imeli tako podobne kot nasprotujoče si izkušnje in mnenja.

Starostniki kot taki niso enotna skupina. Pilotne skupine v tem projektu so poudarile

pomen različnosti mnenj in vidikov, ki so jih predstavili njihovi člani.

Morda je koristno, če oblikujemo dialoško skupino s člani, ki že imajo izkušnje z

uporabo različnih storitev za starejše, in z ljudmi, ki iščejo ustrezne dejavnosti.

• Učna točka:

Bogate izkušnje in različna mnenja o storitvah so dragocena za končni rezultat

skupinskih razprav.

Odprt dialog – vloga vodje skupine

Dialoška skupina je demokratična metoda, ki temelji na soudeležbi, pri čemer je

skupni cilj razpravljanje med udeleženci o določenih temah – v tem projektu

»načrtovanje storitev za starejše« –, ki so na seznamu prostovoljske organizacije ali

javnega izvajalca storitev na lokalni ravni.

Vloga vodje dialoške skupine je ključna. Glavni izziv je vodenje skupinskih razprav

na način, ki bo zagotovil demokratičen proces, s sodelovanjem vseh članov skupine v

razpravi.

32

Odgovornost vodje lahko pade na vas kot izvajalca storitev ali pa na nekoga, ki je po

vašem mnenju primeren za to vlogo.

Vodja dialoške skupine je odgovoren za načrtovanje, organiziranje in povzemanje

srečanj skupine.

To je seveda odgovorna naloga, poleg tega pa se je treba zavedati, da udeleženci sami

skupaj določijo dejavnosti v skupini na podlagi lastne soudeleženosti, izkušenj,

pogledov, vprašanj in mnenj.

V okviru pilotnih skupin smo pripravili vodnik, ki vam (ali drugi izbrani osebi) bo

lahko v pomoč v vlogi vodje skupine (glej prilogo).

Tu je nekaj ključnih metodoloških nasvetov za vodjo dialoške skupine.

• Vaše lastne izkušnje:

Verjetno ste že sodelovali pri prostovoljskem delu, vodili sestanke, se udeleževali

razprav in dejavnosti v lokalnih organizacijah. Ti elementi so seveda dragoceni za vas

kot vodjo dialoške skupine.

• Vaše znanje – formalno in neformalno:

Posebno ali strokovno znanje o temah, ki jih vaša skupina izbere za razpravo, ni

potrebno. Domnevamo pa, da ste kot vodja skupine motivirani in pripravljeni, da

osvežite svoje znanje o temah, na katere se osredotoči dialoška skupina.

• Vaše osebne odlike:

Ni splošnih meril za vodje takšnih skupinskih razprav. Naš nasvet je, da svojo vlogo

vodje skupine utemeljite na vaših lastnostih. Da aktivno poslušate, zastavljate ustrezna

vprašanja, pomagate spodbujati razpravo, da imate demokratičen pristop s

spodbujanjem vseh članov skupine.

Na kratko: da ustvarite vključevalno in odprto platformo za varne in konstruktivne

razprave znotraj skupine.

• Vaš odnos:

Domnevamo, da vam je vsak udeleženec enako pomemben ter da upoštevate izkušnje

in mnenja vsakega člana skupine kot pomembne za skupinski doprinos. Vaša

odgovornost je, da zagotovite vzdušje, ki bo odprto za raznolikost in skupinsko

znanje, ki ga predstavljajo udeleženci.

Za več podatkov glej »Dialoške skupine – vodnik za vodje skupin« (priloga 2).

33

8. Ideje in primeri

V tem poglavju smo zbrali nekatere ideje za dejavnosti starejših in za dejavnosti z

njimi. Nekatere ideje smo zbrali z anketo med NVO-ji na Norveškem (glej prilogo).

Združevanje za družbene dejavnosti

Družbene dejavnosti so med najbolj priljubljenimi pri starejših. Za kaj gre?

Temeljnega pomena je, da imate prostor, kjer se lahko zbirate in družite, pijete kavo in

se pogovarjate. Veliko starostnikov je izoliranih in samih in nimajo nikogar, s komer

bi se lahko pogovorili. Zaradi tega je že samo druženje pomembno. Takšne prostore

nudijo centri za starejše in knjižnice. Priročnik vsebuje ideje za združevanje ljudi in

njihovo pogovarjanje. Osredotočamo se na prostovoljska prizadevanja za spodbujanje

kakovosti življenja starejših.

Kako pritegniti starejše k prostovoljnemu delu?

Eden od starostnikov v naši pilotni skupini je dejal: »Nihče me ni povabil, da se

pridružim! Z veseljem bi se pridružil in opravljal prostovoljsko delo, če bi me le kdo

povabil.«

Ne gre zgolj za frontalno komunikacijo s starejšimi, da bi se počutili manj izolirane.

Veliko jih je na Facebooku ali drugih družbenih omrežjih in ena od možnosti je tudi,

da ustvarite Facebook skupino za »Aktivne starostnike«. Druga možnost je, da starejše

pritegnete prek stanovanjskih skupnosti, kjer živijo. Na stotine starostnikov v mestih

in predmestjih živi v stanovanjskih skupnostih. Te imajo tudi odbor in objavljajo

novice za svoje stanovalce. To je pomemben informacijski kanal. Na letnih zasedanjih

skupnosti lahko starostnikom predstavite, kako bi lahko prispevali. Velika skupnost v

Oslu – OBOS – ima celo aplikacijo, ki jo lahko uporabljate za komuniciranje s svojimi

sosedi.

34

Kaj si starostniki želijo? In kaj lahko storijo?

V intervjujih in anketi smo vprašali starejše in NVO-je, pri kakšnem prostovoljskem

delu bi starostniki želeli sodelovati in katere dejavnosti so najučinkovitejše. Zanimiva

ugotovitev je, da so učne dejavnosti, kot so tečaji in druga usposabljanja, dobile

visoko oceno. Enako velja za družbene dejavnosti in ponudbe, npr. »klub za moške« v

Furusetu in »sredin klub« v Majorstuenu. To so dejavnosti, namenjene starostnikom,

delno pa jih tudi izvajajo sami. Plesni učitelj v Majorstuenu je star 92 let! Med

dejavnostmi za starejše se omenjajo izleti in potovanja. Avtobusni izleti po nakupih na

Švedsko so priljubljeni v krajih, ki so blizu meji. Glasbene, plesne in druge kulturne

dejavnosti organizirajo tako starostniki sami kot vodje dejavnosti v centrih za starejše.

Želje starostnikov so torej tako pisane kot pri drugih skupinah. Obenem pa imajo

starostniki, tako kot druge skupine, možnost, da si organizirajo številne dejavnosti.

Ovire (in kako jih odpraviti)

»Ena od največjih ovir za prostovoljni angažma je ostajanje izven družbenih omrežij,

ki vas vabijo k prostovoljstvu« je bil eden od zaključkov v poročilu Občine Oslo iz leta

2019.9 To oviro bo na videz težko premagati, a poročilo navaja nekaj nasvetov. Eden

od njih: »prijatelji na obisku«. Starejši, ki so že izkušeni v teh dejavnostih, hodijo na

obiske v domove in centre za starejše občane. To je pomembno, saj trkajo na vrata

izoliranih ljudi. Prijatelji na obisku jim omogočijo pogovor, ponudijo jim svoj čas in

prostor za poslušanje. Na ta način izoliranim ljudem pomagajo, da premagajo svojo

družbeno odrinjenost. Kako postati prijatelj na obisku? To v Oslu med drugim

organizirajo pri Rdečem križu, Karitasu in drugih organizacijah.

9 Dugnad for deltakelse – eldreinnsats i frivilligheten, Oslo kommune 2019.

35

9. Pilotne skupine – dialog in ideje

Pilotna skupina 1: Fubiak – Knjižnica in center dejavnosti Furuset

Dialoški intervju je bil opravljen v predmestju Osla, Furusetu, v sodelovanju z Občino

Oslo, Knjižnico Deichman in Centrom za dejavnosti Furuset.

V lokalni knjižnici in centru za dejavnosti smo srečali 7–8 starostnikov. To mešano in

multikulturno skupino so sestavljali: Ahmed (64), Ali (55), Susana (40), Elinda (74),

Sepril (53), Ruth (85) in Solveig (70).

Pri intervjuju nam je pomagala voditeljica dialoga, a že kmalu je bila razprava odprta

in dinamična. Spraševali smo jih o njihovem prostovoljskem angažmaju in ugotovili,

da so bili vsi razen enega že več let aktivni v prostovoljskih organizacijah in

prostovoljnem delu. Pri tem je treba upoštevati, da razlikujemo med aktivnimi člani

organizacij in aktivnimi prostovoljci. Večina starejših iz različnih razlogov spada v

drugo kategorijo. To jim omogoča večjo prožnost in samostojno odločanje, kdaj bodo

36

aktivni in kdaj ne, ne da bi bili zaradi tega pod pritiskom: Jutri moraš priti na

sestanek!

Intervju smo izvedli v obliki dialoške skupine. Vodenje skupine je bilo mehko, a

strukturirano. Pomiriti smo morali enega od udeležencev, ki je preveč govoril, in

spodbuditi enega ali dva, ki sta bila bolj zadržana. To je običajno v dialoških

skupinah, ne glede na kontekst. Srečujemo ljudi z veliko samozavestjo in visoko

samopodobo in tiste, pri katerih je situacija obratna. Opravka imamo z zelo izkušenimi

ljudmi (v zvezi s temami razprave) ter s takšnimi, ki ne vedo nič o temi razprave. V

takšnem primeru je odgovornost vodje, da uravnovesi dialog tako, da se bodo vsi

počutili prijetno. To ni vedno enostavno, a po naših izkušnjah je to lažje v skupini

starejših kot z mladimi.

Izkušnje iz pilotne skupine bi lahko povzeli takole:

• Člani skupin so pripravljeni na vseživljenjsko učenje in menijo, ko jih o tem

prepričamo, da nikoli nismo prestari za učenje.

• Člani skupine so po določenem času pokazali vzajemno spoštovanje s pozornim

poslušanjem mnenj in zgodb drug drugega in s pomirjanjem, kadar so preveč govorili.

• Pogovarjanje o prispevku starejših k prostovoljnemu delu je preprosto.

• Proces dialoških skupin je dragocen, saj se učijo eden od drugega ter pridobivajo nove

ideje za prispevek v lastni lokalni skupnosti.

• Priporočljivo je strukturirano, blago in mirno vodenje, ne avtoritarno in ne preveč

popustljivo, ampak demokratično.

• Pomembno je doseči strinjanje skupine o načinu poteka dialoga.

37

Pilotna skupina 2 – Center za starejše Velferden, Hamar

Osrednji element norveškega prispevka je bilo preizkušanje skupinskega dialoga kot

načina pritegnitve starejših pri določanju njihovih lastnih potreb za dejavnosti. Ta

demokratični prispevek temelji na domnevi, da so lahko starejši več kot zgolj

uporabniki različnih dejavnosti, da so lahko dejaven del pri določanju vsebinskih in

organizacijskih vidikov.

Pilotna skupina je bila na temelju teh načel organizirana v Seniorsenteret Velferden,

Hamar (na kratko: »Velferden«).

Velferden (https://www.hamar.kommune.no/article36424-7846.html) financira Občina

Hamar, vodi pa ga fundacija lokalnih podružnic NVO-jev.

Ta center za pomoč starejšim nudi številne dejavnosti starostnikom (od 60 do 100 ali

več let): šah, ples, jezikovni tečaji (španščina, francoščina, angleščina), kartanje,

zborovsko petje, obrti/ročna dela itd.

38

Dejavnosti se izvajajo podnevi in so večinoma brezplačne.

Postreženi so lahki prigrizki (sendviči, kava/čaj).

Velferden ima ok. 200 uporabnikov vsak teden – 80 % žensk.

Udeležence dialoške skupine je pritegnil direktor centra za starejše.

6 udeležencev (2 moška (Kai, Brede), 4 ženske (Wenche, Nina, Eva Marion, Bjørg)) je

bilo starih 61–76 let. Poleg tega še: direktor Velferdna in Tor Inge Martinsen (projektni

partner, vodja skupine).

Dva člana skupine sta bila uporabnika, dva sta delala kot prostovoljca v centru, ostala

dva pa sta prispevala pogled na ustanovo od zunaj.

Obe srečanji dialoške skupine sta se odvijali v konferenčni sobi centra, in sicer na dve

zaporedni sredi novembra 2019. Vsako od srečanj je trajalo približno dve uri.

Skupinska srečanja so temeljila na metodah, opisanih v tem projektu: »Vodnik za

vodje dialoških skupin«, vključno z anketnim obrazcem za določanje obstoječih in

novih dejavnosti, z določenimi prilagoditvami.

Prvo srečanje se je začelo s kratkim uvodom za predstavitev projekta ProAge in

predstavitvijo vsakega od udeležencev posebej (prejšnje zaposlitve, udeleženost v

prostovoljstvu, status v pokoju itd.).

Prvo srečanje je na podlagi anketnega obrazca poudarilo opis in analizo različnih

dejavnosti, ki se izvajajo v Velferdnu. Razprava se je osredotočila tudi na večje težave

in izzive v zvezi z dejavnostmi za starostnike na splošno oz. natančneje na program

dejavnosti v Velferdnu:

o Kako oglašujete in predstavljate različne dejavnosti?

o Katere metode so najprimernejše za pritegnitev starostnikov, ki so izolirani in

nedejavni?

o Kaj lahko storite za pritegnitev »mlajših upokojencev« (< 75 let)?

o Center je financiran z javnimi sredstvi. Kako lahko pomaga pri doseganju javnih

ciljev vključenosti, integracije, družbene enakosti?

o Kaj lahko storimo za preprečevanje izključevalnih učinkov insajderjev?

V dialogu so bili, z nekaj pomoči vodje skupine, udeleženi vsi sodelujoči in razprava je

potekala tekoče, z zavzetostjo in navdušenjem.

To je potrdilo kratko presojanje prvega srečanja, kjer je bilo soglasno poudarjeno, da je

bila razprava razburljiva, odprta in vključujoča.

39

Za »domačo nalogo« pred drugim srečanjem so udeleženci na podlagi anketnega obrazca

v vodniku za vodje skupin opisali nove dejavnosti.

Drugo srečanje naslednjo sredo je tudi odprlo nekatera splošna vprašanja v zvezi z

dejavnostmi starejših oz. natančneje cilji in nameni Velferdna:

o Kako lahko definiramo »kakovost življenja« s sklicevanjem na pravila, ki urejajo

delovanje v Velferdnu?

o Katera(-e) skupina(-e) starostnikov bi morala(-e) imeti prednost?

o Kako bi lahko center okrepil svoje sodelovanje z lokalnimi podružnicami NVO-jev,

javnimi službami itd.?

Udeleženci so dejansko naredili svojo »domačo nalogo« in na tej podlagi smo pripravili

dolg seznam predlaganih dejavnosti, ki bi se izvajale v centru:

o predavanja o aktualnih temah/vprašanjih (»Univerza za tretje življenjsko obdobje«)

o joga

o knjižni krožek – branje in skupinska razprava o literaturi

o dejavnosti na prostem – pohodništvo v lokalnem okolju

o kuhanje – zdrava in trajnostna hrana

o jezikovni tečaji (začetni)

o učenje računalništva (e-bančništvo)

Tu navajamo nekaj glavnih ocenjevalnih točk 2. pilotne skupine:

• Organizirane skupinske razprave med starostniki kot način ugotavljanja njihovih želja

in potreb po dejavnostih so učinkovite in ustrezne.

• Udeležence takšne skupine bi morali pritegniti iz različnih okolij: razpravam bo

koristil doprinos različnih pogledov na teme, ki so predvidene za razpravo.

• Vloga vodje skupine je pomembna za pomoč pri zagotavljanju sodelovanja vseh

udeležencev.

• Bolj omejene teme, kot je »določite potrebe starejših po dejavnostih«, so tesno

povezane s temeljnimi težavami v zvezi s prioritetami, organizacijo in ekonomijo, zato

je o njih treba razpravljati v teh okvirih.

40

Pilotna skupina 3: Dialog v Frogner Senior Areni

Kot dodatek k anketi je ProAge izvedel intervju s skupino oseb v Frogner Senior Areni

v Oslu. To so: Lillemor (88), Anne Marie (87), Eva (91), Ingerid (90), Torild (79) in

Marthe (87).

Besedilo in fotografije: Sturla Bjerkaker

Namen je bil, da se jih povpraša o njihovem sodelovanju v prostovoljstvu. Razgovor je

trajal več kot eno uro in je doprinesel k izmenjavi številnih informacij med

izpraševanci o njihovi udeležbi v prostovoljskih dejavnostih. Med razgovorom, ki je

vzajemno postajal vse živahnejši, so na plan prihajali številni spomini udeležencev.

Nekaj gospa je doživelo kap ali bolezni, ki so povzročile vrzeli v njihovem spominu.

41

Lillemor:

Celo življenje je delala v sektorju pomorskih dejavnosti in govori nemško, francosko,

angleško in norveško. Delala je vse do svojega 74. leta. Jezikov se je učila v srednji

šoli in med delom. Želela si je študirati filozofijo, a se njen oče ni strinjal s tem. Na

svoji smrtni postelji ji je dejal: »Naredil sem ti veliko hudega, Lillemor ...«

»Nisem se udeleževala ničesar,« je dejala, a izkazalo se je, da je sodelovala v

knjižnem krožku v centru, ki se je na žalost zaprl. Večina oseb je bila v tej skupini.

Enkrat na teden se udeležuje tudi telovadbe (Trimmen).

Anne Marie:

Prihaja iz mesta Tønsberg in je bila mnoga leta aktivna športnica, še posebej v

gimnastiki in rokometu. Bila je tudi članica domačih prijateljev Deacon in je članica

Starostnikov Norveške. »Prijavila sem se, da bi dobila pesmarico, nato pa sem postala

prostovoljka. Veliko prepevamo skupaj.«

Sodeluje tudi z Zvezo upokojencev Norveške, sicer konkurenčno organizacijo

Starostnikov Norveške, ki pa ima enake cilje.

Anne Marie ni članica državne cerkve, a je aktivna v luteranski evangeličanski cerkvi

(DENK). Delala je v cerkvi Ullern in prepevala v tamkajšnjem zboru (Ullern je

mestna četrt v Oslu). Določen del svojega življenja je preživela v Angliji.

Eva:

- V najstniških letih sem bila aktivna skavtinja. Ustanavljali smo lastne klube, če smo

jih potrebovali. Nismo bili vezani na določene organizacije.

- V istih krogih sem bila 50–60 let. Sodelovala sem tudi v bridž klubu in pri telovadbi v

centru (vsi sodelujejo v tej dejavnosti.)

- Vodja vsakotedenske telovadbe je star 95 let in najbolj živahen od vseh!

Eva je imela epilepsijo in ima zaradi tega motnje spomina, sicer pa se počuti dobro. Po

upokojitvi se je pridružila plesom za starejše v centru, a je s tem morala prenehati

zaradi zdravstvenih težav. Ples starejših je zelo zabaven in ustrezen za razgibavanje.

Mislili smo, da je nerodno plesati z gospo, a smo bili dobri ...

42

Eva je dolgo delala za SpareBank v Oslu. - Pela sem v šolskem zboru v Nordstrandu

in v zboru sodelavcev pri Storebrandu.

Vsi se do določene mere ukvarjajo z računalništvom in s tem digitalno kompetenco ter

poznajo tako negativne kot pozitivne vidike informacijske in komunikacijske

tehnologije.

Ingerid:

Tudi ona je rada pela, a ne v zboru. Ingerid je izučena šivilja, ki je delala za modno

hišo v Parizu. Pri 16 letih je postala sirota, vzgojila sta jo njena stric in teta, celo

življenje pa se je veliko selila. Nekaj časa je živela v samostanu sv. Katarine, ki je

pripadal dominikanskemu redu. Ima določen političen nazor, a ne pripada nobeni

politični stranki. Nobena iz skupine ni bila članica kakšne politične stranke. Bila je

članica sanitarnega združenja in gospodinja, hodila je v cerkev in k maši. Sodelovala

je tudi v književnem krožku. Sedaj je sicer manj dejavna, a je še vedno pri močeh.

Marthe:

Diplomirala je iz bibliotekarstva. Bila je direktorica sveta občinske knjižnice, kjer je

prej živela (Melhus), in knjižničarka v SINTEF. Tudi ona je bila članica sanitarnega

združenja, sodelovala je v književnem krožku in diskusijskih skupinah.

»Dejavno sem delala za otroke in pomagala pri učenju otrok, kako si morajo umivati

zobe s fluoridom. Od tedaj je minilo že precej časa ...«

Rodila je štiri otroke in ima veliko družino z osmimi vnuki. Udeležila se je številnih

tečajev, večinoma v brezplačnem izobraževanju (Ljudska univerza), kjer je tudi

poučevala.

Udeležuje se srečanj Akademije za starejše v kinu Klingenberg, kjer je vsakič polna

dvorana.

Torild:

Srednjo šolo je končala na katedralni šoli v Trondheimu in nato obiskovala šolo za

gospodinjstvo.

Ni članica državne cerkve, a ji ni bilo všeč v Človeški etični zvezi (HEF). Povedala je

zgodbo o svojem sorodniku, ki je želel imeti človeški etični pogreb, a si je med

43

obredom zaželel tudi krščanske himne. Tega HEF ni dovolila, kar je bilo po mnenju

Torild netolerantno. Meni, da so himne del naše kulturne zakladnice.

Diplomirala je iz prava ter delala v državnih ustanovah in na Zavodu za zaposlovanje

Norveške (NHO) in kot učiteljica.

Skupno večini je naslednje:

Udeležujejo se vsakotedenske telovadbe v centru.

Vse rade pojejo, v zboru ali izven.

Sodelujejo v književnih krožkih.

Ne pripadajo nobeni politični stranki, a so ustrezno družbeno aktivne in volijo, ko se

za to odločijo.

Udeleževale so se in se še vedno udeležujejo tečajev in/ali akademij za starejše,

predvsem z brezplačnimi izobraževanji (Ljudska univerza).

V skupnostnih krogih, sanitarnih združenjih in/ali ekipah gospodinj sodelujejo že

dolgo časa.

Hodile so v cerkev in/ali k maši.

44

10. Starostniki v družbi in politiki

Ker je Norveška država z močnim nevladnim sektorjem, tu najdemo NVO-je, politične

stranke in druge ustanove za starejše in s strani starejših. V tem poglavju bomo zgolj omenili

nekaj primerov in ustanov, kjer imajo starostniki aktivno vlogo v družbi in politiki. Kot

zanimivost naj najprej omenimo, da je povprečna starost poslancev v tem sklicu norveškega

parlamenta (Stortinget) dokaj nizka. Povprečna starost leta 2017 je znašala 46 let, v zadnjih

100 letih pa ni presegala 54 let (leta 1961). To je v močnem nasprotju z ZDA, kjer je večina

politikov – vključno s predsednikom – starejših od 70 let, a to je že druga zgodba. Najstarejši

poslanec v Stortingetu je star 69 let. Spodnji diagram prikazuje, da je zgolj 24 odstotkov

poslancev v Stortingetu starih 60 let ali več.

Stranka upokojencev

Na Norveškem imamo eno politično stranko, ki je bila ustanovljena prav z namenom

zastopanja starejših. Ta stranka se imenuje Pensjonistpartiet oz. Stranka upokojencev in je

zelo majhna. Stranka nima svojih zastopnikov v parlamentu.

Namen stranke je združevanje moških in žensk za politično delovanje, z namenom ustvarjanja

družbe, v kateri bo življenje boljše za vse. Stranka si prizadeva delovati v korist tako starejših

kot mlajših družbenih skupin, s posebnim poudarkom na stanju najšibkejših družbenih skupin.

45

Stranka upokojencev kot organizacija in njeni posamezni člani so svoje politično delovanje

zgradili na temeljih norveške kulturne dediščine, ustave, zakonov za krepitev ljudske

demokracije. Stranka ima državni upravni odbor in je zastopana v vseh regijah/pokrajinah na

Norveškem.

Norveški politični sistem tradicionalno vključuje politične stranke s široko politično

platformo, ki imajo strategije za skoraj vsa področja v družbi, tudi za politiko do starejših. S

tega vidika je Stranka upokojencev poseben »cvet« v politični krajini.

Močne NVO za starejše

Zveza upokojencev Norveške – Pensjonistforbundet – je velika in močna NVO z okoli

200.000 člani, od katerih so mnogi upokojeni sindikalisti. Je politično neodvisna, vendar je

znana po tesnih vezeh z glavnim sindikatom na Norveškem. Zveza je bila ustanovljena leta

1951 in je namenjena povečanju političnega vpliva starejših. Zahteva pogajalske pravice

znotraj omejitev, o katerih se je sporazumel vodilni sektor v kolektivnih pogajanjih o plačah.

Ravno tako želi obravnavo socialnih prispevkov v Stortingetu (norveškem parlamentu).

Vizija Zveze je, da bi bila »jasna, močna in vidna«.

Vrednote organizacije so »vključevanje, soodločanje in vpliv«.

Organizacija je v skladu s svojim statutom odprta in varna za vse svoje člane in gradi na

vrednotah enakopravnosti in spoštovanja starosti, spola, etnične pripadnosti ter spolne

usmeritve. Njeni člani predstavljajo moč in temelj, na katerem je organizacija zgrajena.

Zveza upokojencev Norveške brani demokracijo kot sistem vladavine. Demokracija deluje

zgolj, če je zastopano in vključeno celotno prebivalstvo. Soodločanje pomeni možnost

vplivanja na odločitve, ki uravnavajo življenja ljudi. Sodelovanje državljanov prek posebnih

svetov je pomembno demokratično načelo.

Vsaka občina ima svete starostnikov, ki izvoljenim organom pomagajo pri boljšem odločanju

in so pomemben del demokracije. Poslanstvo Zveze upokojencev Norveške je aktivno

izvajanje političnega vpliva v imenu starejših na Norveškem.

46

Starostniki Norveške

Starostniki Norveške so manjša NVO za uveljavljanje interesov starostnikov v družbi. Tudi ta

NVO je vsedržavnega značaja, saj ima 11 lokalnih podružnic in malo manj kot 10.000 članov.

NVO je bila ustanovljena leta 2002 kot »Seniorsaken« in je nato leta 2017 spremenila svoje

ime in profil v Starostniki Norveške (Senior Norge). Njen sedež je v prestolnici Oslo.

Financira se s članarinami, javnimi sredstvi, projekti in pravnimi nasveti svojim članom.

NVO Starostniki Norveške je versko in politično neodvisna. Njene vrednote so spoštovanje,

enakopravnost, sodelovanje in spodbujanje ljubezni do življenja. Njena vizija je »Ustvarjamo

družbo, ki je prijazna do starejših!«

Med drugim si ta NVO prizadeva za dostop starejših, njihove zmožnosti in možnosti čim

daljše zaposlitve. V tem okviru sta pomembni politiki spoštovanje do starostnikov in

vključevalno delovno obdobje. Za organizacijo je pomembno uveljaviti »politiko pozne

kariere« za starejše.

Starostniki Norveške sodelujejo z drugimi starostniki prek Krovnega združenja starejših

(Seniorenes fellesorganisasjon), ki je bilo ustanovljeno leta 2010.

Svet za starejše

Vseh 356 norveških občinskih svetov in 11 pokrajinskih svetov je po zakonu obvezanih

imenovati člane lokalnih/regionalnih svetov za starejše.

Glavna naloga svetov je svetovanje občinskim in pokrajinskim upravam in politikom v zvezi

s pomenom in ustreznostjo za življenje starejših.

Kot smo že omenili, so starejši slabo zastopani v političnih telesih na vseh ravneh norveške

družbe. Sveti za starejše so delno namenjeni popravi tega stanja, tako da povezujejo poglede

in mnenja starejših z aktualnimi političnimi procesi.

Člane svetov za starejše imenujejo občinski in pokrajinski sveti.

Tipičen svet ima od 4 do 8 članov, ki so imenovani za 4 leta po občinskih in pokrajinskih

volitvah.

47

Imenovani člani svetov imajo ustrezno znanje in izkušnje, večina pa mora biti starejših od 60

let. Če ima svet štiri člane ali več, mora biti zastopanost po spolih vsaj 40 % (npr. 5 članov, 2

moška in 3 ženske).

Smernice, ki urejajo področje svetov za starejše, poudarjajo, da je vse zadeve, ki se nanašajo

na starejše, treba predstaviti in o njih razpravljati na svetih za starejše. Sveti lahko predlagajo

tudi svoje teme.

Občine in pokrajine svetom zagotavljajo administrativno podporo.

Svetovalno telo za starejše se lahko posveti splošnim ali bolj omejenim zadevam. Tu

navajamo nekaj primerov o temah, ki se pogosto znajdejo na dnevnem redu svetov za starejše:

✓ prevoz, dostopnost in razpoložljivost

✓ splošne ekonomske prioritete (proračunska vprašanja)

✓ zdravstvo

✓ sociala

✓ kulturne in športne dejavnosti

✓ prostovoljstvo

✓ družbena vključenost in udeležba

Prisotnost svetov za starejše ne zagotavlja, da imajo starostniki dejansko možnost vplivanja

na politične odločitve na občinskih in pokrajinskih ravneh. Dejanska vključenost svetov v

politične procese se med posameznimi območji zelo razlikuje, njihova moč in učinkovitost pa

je med drugim odvisna od sodelovanja administracije in politikov ter njihove povezanosti s

sveti, kot tudi od njihove stopnje samostojnosti in moči ter možnosti njihovih članov za

uveljavljanje dobrobiti starejših prebivalcev skupnosti.

48

13. Viri in literatura

Bau-Madsen, Johanne (2008), Studiekredshåndbog, Folkevirke København.

Bjerkaker, Sturla (2006), Studieringen - det fornemme læringsverktøy, Abstrakt forlag

Oslo.

Bjerkaker, Sturla and Summers, Judith (2006), Learning democratically – Using study

circles, NIACE Leicester, VB.

Bjerkaker, Sturla (2014), Study Circles as tools for learning democracy, active

citizenship and critical thinking (članek), Norveška zveza za izobraževanje odraslih,

Oslo.

Boron, Carrie (2001?), Study Circles (članek), Everyday Democracy, New York.

Brattset, Hallgjerd (1982), What are the characteristics of the Study Circle? Norsk

Voksenpedagogisk Institutt, Trondheim Norway.

Hopgard, Susan and Leeuwen, Fred van (2018?), On Education &Democracy.

»Dugnad for deltakelse – eldreinnsats i frivilligheten« (2019), Oslo.

Kaplan, Jonathan (2009), Research Results on Self-Direction in Study Circle (članek),

ESREA, Stockholm Sweden.

Martinsen, Tor Inge (2008), Deltaker – et hefte for deg som er deltaker i studieringer

om foreldrerollen, VOFO, Oslo.

Martinsen, Tor Inge (2008) Ringleder – et hefte for deg som skal lede studieringer om

foreldrerollen.

Municipality Oliver, Len (2000?), The power of study circles in civil society, Oliver

Associates, Washington DC.

The World Population Ageing Report (2019), United Nations, New York

Verbeek, Clare (2002) Develop the leader in you – A manual for study groups.

developing leadership skills, IDASA.

49

Priloga 1

Prostovoljno udejstvovanje med

starostniki

Udeležba starostnikov v prostovoljskih

organizacijah in za njih

50

Naslednje poročilo je pripravil in zbral Sturla Bjerkaker v sodelovanju s Frivillighet Norge

(Zveza prostovoljskih organizacij na Norveškem) kot prilogo kurikulumu norveškega

partnerja za projekt Priprava na aktivno staranja – ProAge.

51

Vsebina

1. Predgovor

2. Ozadje

3. Anketa – predstavitev s komentarji

4. Povzetek

5. Priloge

a. Priloga anketnega vprašalnika

b. Anketni vprašalnik

c. Intervju v centru za starejše

Predgovor

Podatki Norveške javne agencije za statistiko (SSB, 2018) o staranju kažejo, da se bo število

starostnikov, starejših od 70 let, povečalo za 21 odstotkov do leta 2040. Njihov delež je v letu

2018 znašal 12 odstotkov. Rast bo še posebej velika pri starejših od 80 let in najmočnejša na

podeželskih območjih. Leta 2040 bo okoli 35 odstotkov norveškega prebivalstva starega 70

let ali več.

Norveški parlamentarec G. J. Bekkevold (krščanski demokrat) je v časopisu Aftenposten (20.

8. 2019) zatrdil: »V prihodnosti bomo morali prevzeti večjo odgovornost za naš lasten proces

staranja.« Kaj to pomeni? Tolmačimo lahko na dva načina: v prihajajočih letih bo toliko

starostnikov, da javni sektor ne bo več zmogel obvladovati situacije. Poleg tega imajo njegove

besede tudi naslednji pomen: ne samo, da se starejši starajo, ampak tudi veliko dlje ostajajo

zdravi, zato bodo lahko prevzeli odgovornost za svoje zdravje in dobro počutje.

»Včasih je bilo nekaj običajnega, da smo na starejše gledali kot na prejemnike prostovoljskih

storitev, njihovega prispevka kot prostovoljcev pa smo se veliko manj zavedali.« To lahko

preberemo v poročilu EU o starejših in prostovoljstvu (2011).10 Poročilo še navaja: »Njihov

10 Prostovoljstvo med starejšimi v EU, Urad za publikacije Evropske unije, Luksemburg 2011.

52

latentni potencial za udejstvovanje na področju prostovoljstva je treba priznati in podpreti.

Družbena vključenost starejših z udeležbo v prostovoljstvu je postala nov izziv. Še vedno

obstaja pomanjkanje političnega zavedanja o potencialu starejših.«

To predstavlja osnovo za naslednje besedilo, ki temelji na anketi, izvedeni v okviru projekta

ProAge in v sodelovanju s Frivillighet Norge (Zveza prostovoljskih organizacij na

Norveškem). Naše izhodišče je, da udejstvovanje starejših v prostovoljstvu prinaša dvojno

korist:

1. starostniki, ki so družbeno in psihično dejavni, živijo dlje in imajo manj zdravstvenih težav;

2. prostovoljske organizacije, ki sodelujejo s starejšimi in ki imajo med svojimi člani tudi

starostnike, imajo pozitivne rezultate z njihovimi izkušnjami in prispevkom.

Naša anketa in naši odgovori bodo potrdili te ugotovitve.

53

Ozadje

V obdobju od maja do junija 2019 sta Frivillighet Norge in Sturla Bjerkaker v okviru projekta

EU »Priprava na aktivno staranje (ProAge)11 izvedla anketo med organizacijami članicami

Frivillighet Norges o odnosu in pogledih prostovoljskih organizacij na starejše kot vire pri

njihovem delovanju.

Ozadje ankete je večplastno. Hipoteza v projektu ProAge je, da imajo starejši, ki so dejavni v

prostovoljskih organizacijah, višjo kakovost življenja ter dlje časa ostanejo umsko in psihično

zdravi.

Poleg tega vemo, da delež starejših v populaciji narašča in da NVO-ji potrebujejo več

prostovoljcev, saj pomoči ne potrebujejo zgolj sami starostniki.

Anketa

Razposlanih je bilo 284 anketnih obrazcev (vprašalnikov), prejeli pa smo 107 odgovorov, kar

predstavlja približno 40-odstotno stopnjo odzivnosti. Odgovori so bili porazdeljeni na

naslednji način: 36 iz centralnih/državnih organizacij in 71 z različnih organizacijskih ravni, a

iz različnih organizacij. Stopnja odzivnosti je bila zadovoljiva. Odgovori so anonimni, zato je

težko soditi o reprezentativnosti ankete – ali so odgovore poslale naključno izbrane norveške

NVO. Vendar pa reprezentativnost ni bila glavni kriterij ankete, ampak smo želeli dobiti širok

spekter odgovorov, ki odražajo raznolikost dejavnosti in programov za člane, stare 62 let ali

več, in med njimi.

Odgovori so podani po številu anketirancev in odstotkih. Če se te številke v določenih točkah

ujemajo, je to zaradi tega, ker je število anketirancev blizu 100.

11 »Priprava na aktivno staranje« – ProAge – je projekt EU Erasmus+, ki ga koordinira madžarska občina

Alsómocsolád. Partnerji v projektu prihajajo iz Madžarske (2), Slovenije (1) in Norveške (1). Norveški partner je

Bjerkaker LearningLab, NVO, ki ga vodijo Sturla Bjerkaker in partnerji. Skupni cilj ProAge je preučevanje

določenih dejavnosti in rešitev, ki lahko zagotovijo aktivno in kakovostno starost za osebe, starejše od 62 let.

54

Konceptualna uporaba

V tem poročilu uporabljamo predvsem splošno sprejete izraze. Izraz »starejši« ni splošno

sprejet. Stopnjevanje je sicer dejansko »star — starejši — najstarejši,« a v vsakodnevnem

razumevanju »star« pomeni starejši kot »starejši«. Izraz »starostniki« se je uveljavil kot

poimenovanje za starejši del prebivalstva, a obstajajo različna razumevanja najnižje starosti, v

kateri oseba postane starostnik. Center za politike v zvezi s starejšimi kot starostno mejo

uporablja »50 let in več«, organizacije, kot so Senior nett in Starejši Norveške, pa upoštevajo

starost »65 let in več«. Uradna starost za upokojevanje se je nedavno dvignila s 67 na 70 let.

V tem poročilu za izhodišče uporabljamo starost »62 let in več«.

Izraz »starejši« je v naši raziskavi torej skupna oznaka za tiste, ki so že dopolnili 62 let.

N = število odgovorov (anketirancev) na posamezna vprašanja.

»Prostovoljec« in »prostovoljstvo« imata na Norveškem nekoliko drugačen pomen. Lahko se

razumeta kot prostovoljno prizadevanje, kot sta pomoč in dobrodelnost, najpogosteje

medosebno, ali pa kot prostovoljno prizadevanje in članstvo v prostovoljski organizaciji. V

tem poročilu se izraz »prostovoljci« nanaša na člane NVO-jev.

Središča prostovoljstva, ki jih organizirajo občine, niso upoštevana v tej anketi.

55

(Fotografija: DNT Jug)

Glavne ugotovitve

NVO-ji imajo med svojimi člani tudi starejše osebe, večina pa izvaja dejavnosti in programe,

namenjene starejšim, da bi jih pritegnili k sodelovanju v prostovoljnih dejavnostih in

udejstvovanju kot izvoljeni uradniki v organizacijah. To je ena glavnih ugotovitev te ankete o

udeleženosti starejših v NVO-jih in za NVO-je.

Starejši so upoštevani kot pomembni viri, ne glede na namen in cilje posameznih organizacij.

Člani tistih NVO-jev, ki imajo ponudbe posebej za starejše, so odgovorili, da so ponudbe

tečajev za usposabljanja in družbene dejavnosti najbolj priljubljene med njihovimi starejšimi

člani.

Anketa – odgovori in komentarji

V anketi smo prostovoljskim organizacijam na Norveškem zastavili le nekaj vprašanj o

njihovem odnosu do starejših kot članov njihove organizacije, ki pa so bila nadvse

pomembna.

56

1. Ali so starejši pomembna ciljna skupina kot člani vaše organizacije?

Skoraj 90 % anketirancev je odgovorilo, da so starejši pomembna skupina njihovih

članov, le 13 % pa, da so manj pomembni ali celo nepomembni.

Glede na profil organizacij, zajetih v tej anketi, ki se večinoma ukvarjajo s starostniki,

ni presenetljivo, da je velika večina anketirancev odgovorila, da so starejši pomembni

ali zelo pomembni člani njihove organizacije. Tudi če med upoštevanimi

organizacijami večina ni namenjena starejšim, je še vedno zanimiva ugotovitev, da

imajo starejše za pomembno ciljno skupino. Odgovori na odprta anketna vprašanja

kažejo, da so starejši upoštevani kot pomembni, ne glede na razlog delovanja

posamezne organizacije. Glej predvsem odgovore na 12. vprašanje.

57

2. Koliko članov vaše organizacije je po vaših ocenah starejših od 62 let?

N: 107

Mnogi anketiranci so menili, da je na to vprašanje težko odgovoriti, ker ne hranijo

podatkov o starosti članov njihove organizacije in o tem nimajo dovolj gradiva.

Zaprosili smo jih za »oceno«, zato je tu navedene podatke treba upoštevati z

zadržkom.

Zgolj 19 od 107 organizacij je odgovorilo, da je 70 % ali več njihovih članov starejših

od 62 let. V 23 organizacijah je takšnih 50–70 %, v 19 organizacijah jih je 30–50 %, v

44 pa 10–30 %.

Skoraj pol anketirancev je navedlo, da je vsak tretji član starejši od 62 let. Komentarji

pod prejšnjimi vprašanji verjetno potrjujejo, da je bil v anketi prevelik delež

organizacij, ki so namenjene oskrbi starejših.

58

3. Ali ima vaša organizacija posebne ponudbe in dejavnosti za člane, ki so starejši

od 62 let?

N: 106

Tu so, kot je razvidno, odgovori razdeljeni: 48 jih je odgovorilo z »da«, torej da imajo

takšne ponudbe, 52 % pa jih je odgovorilo z »ne«. Med ostalimi negativnimi odgovori

so bili takšni, ki so navajali, da so določene ponudbe na voljo tudi starejšim, vendar

niso namenjene izključno njim, saj gre za programe za vse starostne skupine v

organizaciji.

59

4. Če da, katere ponudbe (za člane, starejše od 62 let) so po vašem mnenju

najprimernejše?

N: 51

Anketiranci so v odgovoru na to vprašanje navedli 90 posameznih dejavnosti in

ponudb, vendar si jih je bilo več podobnih. Zaradi raznolikosti NVO-jev na

Norveškem seveda obstajajo številni programi, ki se prekrivajo.

Krovne organizacije in njihove podorganizacije se med seboj dobro poznajo, zato je

tudi njihova ponudba velikokrat enaka ali podobna, vsaj znotraj kategorije iste

organizacije.

Za pojasnitev različnih programov dejavnosti smo odgovore na naslednja vprašanja

porazdelili v šest kategorij. Odgovori so razvrščeni po najvišjem/najnižjem številu

ponujenih dejavnosti. Številke v oklepajih predstavljajo število dejavnosti/ponudb pod

vsako kategorijo:

1. Tečaji in druga usposabljanja (25)

2. Družbene dejavnosti in ponudbe (25)

60

3. Izleti in potovanja (15)

4. Glasbene in druge kulturne dejavnosti (10)

5. Finančne ponudbe (5)

6. Drugo (5)

Ponudbe različnih tečajev, seminarjev in predavanj (1) so uvrščene – skupaj z

družbenimi dejavnostmi in ponudbami – najvišje na seznamu najprimernejših za

starostnike v posameznih organizacijah, ki izvajajo programe, namenjene izključno

njim. Navedeni so bili številni tečaji: prva pomoč, digitalne veščine, jeziki, ročne

spretnosti, ples in gibanje, petje in rodoslovje.

Družbene dejavnosti in ponudbe (2) predstavljajo široko polje in vključujejo vse od

skupnih večerij s kavo v centru za starejše do proslavljanja rojstnih dni. Pripravljajo

»tematske zbirke z ustreznimi temami, hrano, humorjem, petjem in molitvami ter velik

odbor, ki pozdravlja vse prišleke.« In »enkrat mesečno Kavarno za upokojence ... Z

zelo pozitivnimi povratnimi informacijami s strani udeležencev«.

Izleti in potovanja (3) pokrivajo širok spekter od krajših avtobusnih izletov v njihovi

lastni občini, daljših avtobusnih potovanj za nakupe na Švedskem do prekomorskih

potovanj. Izleti in potovanja so pogosto kombinirani s kulturnimi in izobraževalnimi

zmogljivostmi (tematski izleti), pa tudi z družbenimi dejavnostmi (bivanje v

zdraviliščih). Navedeno je bilo tudi pohodništvo. Tu na primer vemo, da ima Norveška

pohodniška zveza (DNT) posebne ponudbe za starejše.

61

»Ali pogrešate nekoga, s komer bi lahko odšli na izlet? DNT Starejši je naša ponudba

za osebe, stare 60 let ali več. Skupine starostnikov po državi organizirajo dejavnosti,

od preprostih izletov po okoliškem območju do večdnevnih planinskih tur.«

(Fotografija: DNT Jug)

Drugi niso tako ambiciozni kot DNT, saj so odgovorili s »tombola, pijančevanje …«,

eden od anketirancev pa je navedel: »Dnevni izleti vsak torek ob 12.00 vse leto ... Zelo

dobra podpora.«

Glasbene in druge kulturne dejavnosti (4) so uvrščene relativno nizko in zajemajo

predvsem zborovsko petje. To sicer lahko vključuje tudi »ples starejših«, zato smo se

odločili, da bomo v tem poročilu to dejavnost navedli pod »tečaje in druga

usposabljanja«. »Ples starejših Norveške« je članska organizacija študijske zveze

»Kultura in tradicija«, zato so njihove dejavnosti navedene tam.

Programi financiranja (5) vključujejo popuste in zavarovalne ponudbe za člane.

Drugi programi (6) so prostovoljna dela in mesta za srečevanje ljudi z demenco in

njihovih sorodnikov. »Prostovoljna dela izvajamo individualno in v skupinah.

Povabljeni so vsi prebivalci Norveške,« se glasi eden od odgovorov, ki odraža

ambiciozen odnos.

62

5. Ali vaša organizacija načrtuje posebne ukrepe za pritegnitev več članov, starejših

od 62 let, k svojim dejavnostim?

N: 105

Tu je 39 % odgovorilo z »da«, 61 % pa z ne. Dve petini organizacij imata lastne načrte

za pritegnitev večjega števila starejših oseb k svoji organizaciji. To kaže, da starejše

razumejo kot pomemben vir, a morajo storiti nekaj korakov, da bi starostniki postali

aktivnejši. Tri petine organizacij so odgovorile, da ne načrtujejo posebnih ukrepov.

Od komentarjev na druga anketna vprašanja – še posebej 7. vprašanje, navajamo:

»Imamo starejše, ki jih potrebujemo« ali »Organizaciji se ni treba prizadevati za

doseganje zadovoljivega članstva med starejšimi.« Drugi navajajo, da starejši niso

njihova ciljna skupina.

63

6. Če da, ali lahko navedete primere takšnih ponudb?

N: 41

41 organizacij, ki so odgovorile z »da«, navaja 61 ponudb.

Točke smo porazdelili v šest kategorij, tako kot pri zgornjem 4. vprašanju. Odgovori

so razvrščeni po najvišjem/najnižjem številu ponujenih dejavnosti. Številke v

oklepajih predstavljajo število dejavnosti/ponudb po kategorijah:

1. Drugo, vklj. z različnimi pobudami privabljanja (18)

2. Tečaji in druga usposabljanja (12)

3. Družbene dejavnosti in ponudbe, vklj. s telesnimi dejavnostmi (10)

4. Glasbene in druge kulturne dejavnosti (6)

5. Izleti in potovanja (5)

6. Finančne ponudbe (2)

Skoraj polovica anketirancev izvaja eno ali več ponudb za privabljanje in včlanitev

večjega števila starejših v njihovo organizacijo. Način privabljanja, ki ga najpogosteje

64

omenjajo (18), so med drugim različne pobude informiranja, npr.: »Aktivno

privabljanje na območjih, kjer živijo starejši.« To lahko zajema centre za starejše ali

nakupovalna središča. Nek drug anketiranec meni, da je »treba biti previden, a mi, ki

delamo v prostovoljskih službah za pripravljenost in reševanje, vidimo, da so mnogi,

ki delajo kot reševalci, policisti ali gasilci in se upokojijo še mladi, največkrat pri

poznih petdesetih letih, lahko dober vir za nas ...«

Visoko so uvrščeni tečaji in druga usposabljanja (12), tudi kot način privabljanja in

večjega udejstvovanja. Anketiranec kot pomembno navaja »vseživljenjsko učenje«:

»Nikoli nisi prestar za učenje.« Očitno je, da so mnogi izmed anketirancev NVO-ji, ki

zelo poudarjajo izobraževanje in usposabljanje svojih članov. Kot navaja eden od

anketirancev: »Vidimo možnost uporabe starejših za podporo in usposabljanje novih

članov« ali »Starejše učimo, da uporabljajo podatkovna in digitalna orodja«. Med

ponudbami so navedeni tudi jezikovni tečaji in joga.

Visoko so uvrščene tudi družbene dejavnosti in ponudbe (10), ki vključujejo telesne

dejavnosti, kot je »Gibanje na prostem«. Gibalne skupine za starejše je poudarilo več

anketirancev. Eden od njih navaja: »Stalno si prizadevamo za več izletov. Najboljši

zastopniki so tisti, ki gredo vsak teden na izlet.« Drugi pa meni: »Vidimo tudi, da so

starejši telesno vedno bolje pripravljeni in hodijo z nami na pohode,« kar potrjuje

izkušnje številnih ljudi, namreč da imajo starejši veliko kompetenc in virov.

7. Ali ima vaša organizacija načrt za pritegnitev večjega števila starejših kot

prostovoljcev?

(N = 100)

65

To vprašanje gre dlje kot prejšnje, saj ne sprašujemo več zgolj o privabljanju starejših

v članstvo, ampak za njihovo vključevanje v prostovoljne dejavnosti in izvolitev na

funkcije znotraj organizacij.

52 % (52) anketirancev je odgovorilo, da nimajo takšnih načrtov, 48 % (48) pa jih je

odgovorilo z »da«. Več kot pol anketirancev ima načrte za vključevanje starejših v

tovrstne dejavnosti, kar je jasen znak, da ne upoštevajo le velike rasti števila

starostnikov, ampak tudi tistih med njimi, ki se lahko gibljejo in še vedno imajo veliko

energije.

To je skladno s politiko do starejših Občine Oslo in njihovim projektom »Prostovoljci

za sodelovanje – prizadevanja starejših v prostovoljstvu«, v katerem organizacije in

občine sodelujejo pri privabljanju večjega števila 73.000 upokojencev v Oslu k

prostovoljstvu. Opis projekta navaja: »Starejša generacija še nikoli ni bila večja, bolj

sveža, bolje izobražena in premožnejša kot danes.«12

8. Če da, katere ukrepe boste uvedli ali jih nadaljevali?

(N = 48)

48 anketirancev, ki je načrtovalo ukrepe, navaja 65 različnih dejavnosti. Vprašanje je

zastavljeno tako, da se lahko navede tako obstoječe kot nove pobude. Odgovori so

porazdeljeni na enak način kot pri prejšnjih vprašanjih in razvrščeni po

najvišjem/najnižjem številu ponujenih dejavnosti.

1. Družbene dejavnosti in ponudbe (16)

2. Druge ponudbe (12)

3. Tečaji in druga usposabljanja (8)

4. Glasbene in druge kulturne dejavnosti (5)

5. Izleti in potovanja (2)

12Www.oslo.kommune.no/politikk-og-administrasjon/prosjekter.

66

6. Finančne ponudbe (0)

Številni NVO-ji imajo težave s privabljanjem članov, izvoljenih uradnikov in aktivnih

prostovoljcev. To celo presega odgovore na to vprašanje. Več anketirancev je

odgovorilo, da bi želeli več prostovoljcev v vseh starostnih skupinah, ne zgolj med

starejšimi.

Družbene dejavnosti (1) so uvrščene najvišje, pri čemer govorimo o organiziranju

posebnih programov privabljanja, drugih srečanjih, zabavnih dejavnostih in drugih

pobudah za vključenost, ki skrbijo za dobrobit. Druge omenjene ideje in dejavnosti so

vključevale: voščilnico – »srečanja te skupine«, prostori – »udobni kotički za

starejše«, »spomladanski bazar« in »božični sejem«.

Druge teme (2) vključujejo uporabo družbenih omrežij, Facebook, Frivillig.no in

spletno stran Prostovoljstvo Norveške. Glede na podatke omrežja za starejše13 obstaja

več sto tisoč starostnikov, ki še niso na spletu ali ne obvladajo uporabe interneta in

družbenih omrežij. Različne organizacije, kakršna je »Splet za starejše Norveška«, si

prizadevajo izboljšati položaj. Aktivna uporaba interneta in družbenih omrežij za

privabljanje starejših je koristen način povečanja njihovih digitalnih kompetenc in s

tem tudi zaupanja, da so del družbenih dejavnosti, ki jih organizacije ponujajo in

obenem potrebujejo. Nekateri izvajajo »sklicne kampanje«, drugi pa odgovarjajo, da

»želimo povečati dejavnosti prostovoljcev, tako da bodo imeli zaposleni več dela za

izvajanje njihovih nalog.«

Razmerje med člani, izvoljenimi uradniki in zaposlenimi bi lahko predstavljalo

zanimivo polje napetosti v mnogih NVO-jih.

13 Omrežja za starejše so prostovoljske organizacije z lokalnimi predstavništvi po celi državi, ki imajo skoraj 10.000 članov. Glej: www.seniornett.no.

67

Med tečaji in drugimi usposabljanji (3) je bilo omenjenih osem ponudb. Tudi

izobraževanje je upoštevano kot eden izmed načinov pridobivanja prostovoljcev, ne le

kot ponudba za že obstoječe člane. Mnogi člani upoštevajo izobraževanje kot dober

temelj za večje udejstvovanje, npr. kot izvoljeni uradniki. Ponudbe organizacijskih

tečajev, sodelovanja v svetih in vodenja sestankov so v tem kontekstu ustrezni ukrepi.

Eden od anketirancev navaja: »Predavatelji, tečaji v angleščini in nemščini,

vključevalni tečaji«. Drug anketiranec: »Srečanja za izmenjavo novih idej, informacij

in znanja. Vse to so načini usposabljanj za privabljanje starejših.«

Glasbene in druge kulturne dejavnosti (4) so se tu uvrstile nižje. Kljub temu so

nekatere od ponudb zelo zanimive: Sarpsborg Jazzklubb, New Orleans Workshop in

Asker Jazzklubb organizirajo jazz festivale v Grčiji in na Hrvaškem v sodelovanju s

potovalno agencijo Apollo. Tu so ciljna skupina starejši od 62 let. »Polna letala

umetnikov in obiskovalcev odletijo za en teden, da se zberejo ob glasbi v toplejših

delih sveta ...« Glasba in potovanja tvorijo eno celoto. Neworleanški in tradicionalni

68

jazz ima veliko poslušalcev v starostni skupini 60 let in več, zato so ti programi

namenjeni ciljnemu občinstvu.

9. Če ne, zaradi katerih razlogov ne načrtujete privabljanja večjega števila starejših

kot prostovoljcev?

(N = 52)

Približno polovica anketirancev je odgovorila, da nimajo posebnih načrtov za

privabljanje večjega števila starejših. Eden od anketirancev navaja: »Večinoma imamo

dovolj starejših med prostovoljci.« To je značilno, saj jih veliko trdi, da ni težko

novačiti starejših za prostovoljstvo in da to lahko storijo na enostaven način.

Privabljanje mlajših članov predstavlja večji izziv. Drugi anketiranec je dejal:

»Obstaja veliko ljudi s končano dolgo poklicno kariero, ki se sedaj ukvarjajo s

prostovoljnim delom v skupnosti.« Tretji pravi: »Oni [starejši] so že zadostno

zastopani.« Nek drug anketiranec pa: »Veliko naših prostovoljcev je starostnikov, zato

načrtujemo privabljanje mlajših.« Nekdo je zapisal: »Redno in sami od sebe prihajajo

k nam, zato imamo vedno dovolj starejših prostovoljcev.« Še eno mnenje anketiranca:

»Za nas slišijo od svojih prijateljev, ki že delajo za nas kot prostovoljci, ali prek

našega omrežja, ali pa so videli oglas na frivillig.no.«

Odgovorov torej ne moremo tolmačiti, kot da si organizacije ne želijo novih članov.

Najbolj reprezentativen s tega vidika je verjetno anketiranec, ki navaja, da »nismo

osredotočeni na starost, vsak lahko postane naš član.«

V zvezi s prostovoljskimi kulturnimi organizacijami se nekateri odgovori v tej anketi

ujemajo z ugotovitvami Centra za raziskave civilne družbe in nevladnega sektorja. V

raziskovalnem poročilu Daga Wollebæka iz leta 2018, naslovljenim »Prostovoljstvo v

javnih in javno financiranih kulturnih ustanovah«, so morale organizacije opisati

starostne skupine in spol večine svojih prostovoljcev:14

»Pri starostni zastopanosti prostovoljcev je jasno razvidno, da prevladujejo osebe, ki

so starejše od 40 let. Zgolj 16 % navaja, da je največ njihovih prostovoljcev mlajših od

25 let. Po tem se kulturne ustanove razlikujejo od nevladnega sektorja, kjer so

prostovoljci enakomerno porazdeljeni po starostnih skupinah (...). Pri prostovoljnem

delu v kulturnih ustanovah prevladujejo starejši, kar se ujema z britanskimi

14 To velja za prostovoljstvo v javnih ustanovah (državljansko prostovoljstvo) in ne v nevladnem sektorju, kot so festivali, igre itd.

69

raziskavami, ki kažejo, da je večina starejših od 55 let in da se s prostovoljskimi

dejavnostmi ukvarja le zelo malo mladih. 70 % prostovoljcev v Garbergovi (2012)

»Raziskavi o muzejskih prostovoljcih« je odgovorilo, da bi bili prostovoljci, ker si

želijo aktivnega pokoja. Ker se populacija starejših povečuje in so vse bolj zdravi in

bolje izobraženi, se lahko tudi potencial za pridobivanje prostovoljcev v tej skupini

poveča. Vendar pa obstajajo velike razlike med posameznimi vrstami ustanov. Glavna

kategorija so knjižnice, ki večinoma pritegnejo prostovoljce, starejše od 40 let.

Glasbene in gledališke ustanove imajo več mlajših in manj starejših prostovoljcev. V

Garbergovi raziskavi je bilo kar 92 % prostovoljcev starejših od 60 let, zgolj 8 pa jih je

bilo mlajših.15

V Garbergovi raziskavi so bili anketiranci starostniki sami. Zanimivo je, da se

odgovori (kljub temu) dobro ujemajo z našimi ugotovitvami.

10. Ali v vaši organizaciji kar koli preprečuje starejšim, da bi se udejstvovali v

prostovoljstvu?

N: 101

Tu je zgolj 9 % anketirancev odgovorilo z »da«, velika večina (91 %) pa z »ne«.

Drugačen rezultat bi bil presenetljiv, saj so NVO-ji na Norveškem načeloma odprti in

demokratični, zato lahko njihovi člani postanejo vsi, ki se poistovetijo z njihovimi cilji

15Dag Wollebæk, Prostovoljstvo v javnih in javno financiranih kulturnih ustanovah. Poročilo Centra za

raziskave civilne družbe in nevladnega sektorja. Bergen/Oslo, 2018.

70

in namenom. Vendar pa sedaj lahko obstajajo praktični razlogi za to, da nekateri člani

in skupine niso zmožni opravljati prostovoljnega dela. Glej 11. vprašanje.

11. Če da, kaj bi to lahko bilo?

N: 9

Eden od anketirancev je odgovoril: »Naša dejavnost se izvaja ponoči ter vključuje čas

pred klicanjem in ustrezno telesno pripravljenost«. Drugi poudarjajo, da nimajo

vsestransko dostopnih prostorov ali da so starejši slabega zdravja in imajo »dovolj

dela sami s seboj«. »Ne morejo biti prostovoljci« ali »Prostovoljno delo zahteva

veliko časa in presega naše osnovne naloge.« Pomanjkanje univerzalne zasnove, tudi

kar se tiče prostorov, je eden glavnih razlogov, zakaj starejši ne morejo v celoti

opravljati prostovoljnega dela za svoje organizacije ali za družbo na splošno. To je

pomembna točka, saj je telesna nezmožnost veliko pogostejša pri starejših.

12. Kako lahko starejši postanejo vir za prostovoljske dejavnosti v vaši organizaciji?

Izberete lahko več odgovorov.

N: 107

71

Tu je 80 anketirancev (83 %) odgovorilo, da so starejši pomembni kot člani svetov in

odborov ter na drugih vodilnih položajih. Močno se je poudarilo, da so starejši člani

pomembni za opravljanje drugih praktičnih prostovoljskih dejavnosti, ki so vedno

pomembne pri delovanju društev in organizacij. Zanimivo je, da je bilo za anketirance

enako pomembno delovanje na vodilnih položajih ter opravljanje praktičnih nalog.

V obeh primerih gre za temeljne dejavnosti v določeni organizaciji in zanimiva je

ugotovitev, da je pri takšnih nalogah ključen prispevek starejših.

Tu lahko opozorimo na vladno reformo za izboljšanje kakovosti življenja starejših oz.

»Živeti celostno življenje« (»Leve hele livet«). Poročilo opisuje prizadevanja

prostovoljcev:

»Skupni prispevek k družbi od upokojitve prek formalnega in neformalnega

prostovoljnega dela za leto 2016 raziskava ocenjuje na 45.000 let oz. nekaj nad 25

milijard NOK. Raziskava ugotavlja, da je potencial za še večji prispevek upokojencev

ogromen in da se lahko do leta 2030 celo podvoji. Vendar je za to potrebno bolj

usmerjeno novačenje, organiziranost in omogočanje prek raznih organizacijskih oblik

v javnem in zasebnem sektorju.«16

To je treba razumeti na način, da bodo javne oblasti storile vse potrebno za

omogočanje družbenega sodelovanja in udeležbe starejših v prihodnosti.

Starejši so tudi pomembni za ustvarjanje in izvajanje družbenih pobud, kot so dogodki

itd. To poudarja 75 (78 %) anketirancev, »Prispevek k tečajem in drugim

usposabljanjem« pa omenja 71 % (68 odgovorov). Skoraj polovica oz. 43 odgovorov

(45 %) navaja, da so starejši pomembni pri mentorstvu. Tu lahko starostniki prispevajo

s svojimi izkušnjami in znanjem kot mentorji novim članom.

Tega sicer neposredno ne pokrivamo v našem gradivu, vendar vemo, da so še posebej

v invalidskih organizacijah in društvih ljudi s kroničnimi boleznimi starejši

enakopravni in pomembni člani.17 To kot rezultat poudarja tudi anketa iz leta 2011

»Prostovoljstvo med starejšimi v EU«: »Za privabljanje starejših, ki še niso udeleženi,

16Novice, št. 15 (2017–2018). Živeti celostno življenje — reformo za izboljšanje kakovosti življenja starejših.

17 Sistem enakopravnih ljudi — prej »Shema enakopravnosti« — je sistem, ki se zanaša na izkušene člane za

pomoč novim članom pri sprejemanju in življenju z njihovo invalidnostjo. Preberite več o shemi enakopravnih

ljudi tukaj: http://nifs-stamming.customer.enonic.io/likepersonsordningen.

72

lahko pomaga vratar kot enakovredna oseba.« »Vratar« je v tem kontekstu »oseba, ki

je običajno že dejavna in udeležena v prostovoljnih dejavnostih ter pomaga pri

premoščanju vrzeli med že dejavnimi in morebitnimi novimi prostovoljci ...«

V raziskovalnem projektu Prostovoljske dejavnosti in razlogi na Norveškem in v

Skandinaviji se poudarja pomen državljanov, ki so dobri spodbujevalci, pri

povečevanju udeležbe starejših v prostovoljskih dejavnostih. Na lokalnem področju18

morajo občine razviti politiko prostovoljstva v dialogu z NVO-ji, da spodbujajo dialog

in interakcijo. Leta 2019 je zgolj 15 % občin imelo takšno politiko.

13. Če bi lahko svetovali drugim NVO-jem pri pridobivanju in uvajanju novih

članov in prostovoljcev med starejšimi, kakšen bi bil vaš nasvet?

N: 107

To »odprto vprašanje« je bilo dobro sprejeto in dobili smo kar 78 idej. Stalno

ponavljajo, da so »starejši vir«. Starejši imajo znanje in izkušnje, kar je koristno v tako

rekoč vsakem kontekstu prostovoljstva. Nasvete anketirancev smo razdelili v

naslednje kategorije:

a. Starejši kot viri

»Dajte starejšim naloge, ki so pomembne za njihovo starostno skupino ...« je

odgovorilo več anketirancev, mnogi pa navajajo, da je pomembno starejše »videti«

tam, kjer so, saj je »sodelovanje pri prostovoljnem delu koristno«, ker daje

energijo in večjo motivacijo, še posebej, če lahko starejši uporabijo svoje poklicne

spretnosti in veščine. Drug dober nasvet je, da »je jasna potreba po ljudeh z

življenjskimi izkušnjami, še posebej pri težjih nalogah«. Z drugimi besedami, zdi

se jasno, da anketiranci na starejše gledajo kot na zelo pomembne vire v njihovih

organizacijah. Treba je poskrbeti za tiste, ki so dolgo delali v organizacijah. Delijo

lahko svoje izkušnje in pomembne zgodbe, »pogosto pa želijo prispevati, če vidijo,

da so njihovi viri v timu zaželeni.« In: »Bodite jasni, da potrebujete poklicne in

strokovne kompetence, ki jih imajo mnogi od njih.« Ker: »To je skupina, polna

18 Strømsnes Kristin Henriksen Lars Skov Svedberg, Lars - Civic Engagement in Scandinavia. Volunteering,

Informal Help and Giving in Denmark, Norway and Sweden. Springer Forlag 2019.

73

virov in iznajdljivosti. Imajo več časa kot 40- in 50-letniki in se želijo za skupne

cilje udejstvovati tudi po koncu njihove poklicne poti.«

»Pazite na starejše, so fantastičen vir,« je povzel eden od anketirancev.

b. Starejši so stabilni in izkušeni

»Starejši so stabilni člani. Lahko jim zaupaš.« To se stalno ponavlja v odgovorih,

čeprav en anketiranec navaja, da so »upokojenci iz nekega razloga zelo zaposleni,

zato se nekateri nočejo obvezati.«

Drugi meni, da »je treba poskrbeti za tiste, ki so bili dolgotrajni člani določene

organizacije«.

Rdeči križ Oslo je opravil anketo, ki kaže, da so starejši delali kot prostovoljci dalj

časa od mlajših. Starejši, kot si, ko začneš s prostovoljnim delom, dlje časa ostaneš

v svoji organizaciji. Ljudje, ki so bili ob začetku prostovoljnega dela stari med 18

in 25 let, so povprečno delali 595 dni kot prostovoljci. Prostovoljci, ki so začeli, ko

so bili stari 65 let ali več, so bili dejavni več kot 1365 dni (3,7 let). To so številke

iz let 2016/2017, ki so bile pridobljene na podlagi analize 13 dejavnosti Rdečega

križa in temeljijo na vsebini podatkovne baze prostovoljcev Rdečega križa

(DiBa.).19

To potrjuje napisano pod točko B zgoraj.

c. Izjema od pridobivanja starejših

Številne organizacije so odgovorile: »Za pridobivanje starejših je treba biti

vključujoč.« A kot navaja eden od anketirancev: »To velja za vse skupine članov,

ne glede na njihovo starost.«

Drugi anketiranci svetujejo organizacijam, da opravijo ankete in analize potreb pri

starejših ter na tej podlagi zasnujejo dejavnosti, ki so namenjene ciljnim skupinam.

19Poročilo Zgodovina o prostovoljcih pri Rdečem križu Oslo, Stein Viggo Moe, Rdeči križ Oslo 2017.

74

Eden od anketirancev poudarja družbene vidike, ki so na voljo v organizaciji, saj je

to »najpomembnejše, kar lahko ponudimo ...«.

Drugi anketiranec ne priporoča dejavnosti »zgodaj zjutraj« (!), medtem ko jih več

poudarja pomen »zagotavljanja prijetne in prijateljske kulture«.

Nekdo drug omenja pomen »spodbujanja naglušnih med sestanki.«20

Tretji meni: »Upoštevajte to, kar sami starostniki menijo, da lahko prispevajo.

Organizacija je lahko polna neodkritih dragocenih virov!«

d. Druge koristi in prožnost

Eno od priporočil je »omogočanje manjših koristi, kot je zastonj kava med

»delom«. »In enkrat letno po tradiciji povabimo vse prostovoljce na zabavo s toplo

hrano, vinom in glasbo ...« je nasvet nekega drugega anketiranca. Pomembno se je

zavedati, da se številni ne želijo obvezati oz. imeti enega dne v tednu zgolj za

prostovoljne dejavnosti. Starejši želijo prožnost, saj je to ena od prednosti pokoja.

Drugi anketiranec se je naučil, da jim moramo »dati veliko več za njihovo

prisotnost in prispevek«.

Komentar s strani

Center za raziskave civilne družbe in nevladnega sektorja opozarja na poročilo iz leta

2017, ki navaja, da »večje zahteve za formalne prošnje in poročanje za pridobitev

državnih sredstev lahko pomagajo organizacijam pri pridobivanju prostovoljcev z

izkušnjami s področja ekonomije in upravljanja ...«. Prej smo že omenili, da številne

organizacije rade sprejmejo starejše ravno zato, ker imajo izkušnje in znanje, ki se

lahko uporablja tudi za pisanje prošenj in poročanje, saj je vse več državnega denarja

podeljenega prek projektov. To je že dolgoletni trend, ki za mnoge organizacije

predstavlja izziv. Zato je koristno, da lahko starejši svoje kompetence uporabijo za

prispevanje k dobrim projektnim predlogom.

20 Zveza gluhih in naglušnih Norveške je največja tovrstna prostovoljska organizacija na svetu, saj ima 66.000 članov. Razlog za to ni, da imamo na Norveškem še posebej veliko gluhih in naglušnih oseb, ampak da smo zelo napredni na vseh področjih prostovoljstva.

75

Morda se zdi paradoksalno, a številne NVO aktivno privabljajo starejše kot člane,

izvoljene uradnike, prostovoljce ali vire drugačne vrste. To zagotavlja stabilnost,

predvidljivost in zanesljivost.

Tečaji in usposabljanja so zelo pomembni in predstavljajo integralni del številnih

NVO-jev. Mnogi starostniki so že usposobljeni, ko pridejo v organizacijo, zato za njih

ni treba plačevati usposabljanj iz proračuna organizacije, ampak se lahko takoj lotijo

nalog. Po drugi strani se poudarja tudi pomen vseživljenjskega učenja. Možganska

telovadba je ravno tako pomembna kot telesna.

Sodobni svet zahteva raven digitalnih kompetenc, ki jih številni starostniki nimajo. To

je še posebej pomembno področje za učenje in mentorstvo. Danes več kot 300.000

starostnikov nima najosnovnejših in pomembnih digitalnih veščin – za bančne

opravke.

Glavna knjižnica Deichman v Oslu je izvedla srečanja fokusnih skupin ter intervjuje s

starejšimi o njihovem digitalnem življenju. Mnogi ljudje, ki poznajo svoje potrebe, si

ne želijo tečajev, kjer jih poučuje mlajša oseba, ampak vodenje »ena na ena« ali »dva

na dva«. Nekateri poudarjajo, da sta lahko dober učni par digitalno pismen starostnik

in učenec, ki računalništvo obvlada praktično že od rojstva.21 Drugi menijo, da so

najboljši tečaji (skupinsko učenje): https://www.ks.no/kommunespeilet/forskning-

og-innovasjon/--det-er-ikke-sa-vanskelig-som-det-ser-ut/.

Razlage sodelovanja pri prostovoljnem delu

V poročilu iz leta 2018 je Center za raziskave civilne družbe in nevladnega sektorja22

zastavil vprašanje: »Kaj razlaga udejstvovanje v prostovoljstvu?« Nekatere ugotovitve

iz tega poročila so zanimive tudi v splošnem kontekstu.

21 Deichman je leta 2018 prejel sredstva Narodne knjižnice za preučitev digitalnih kompetenc starejših in za oceno vloge knjižnice v tem kontekstu. Projekt je del kampanje Digitalni festival, ki ga organizirajo knjižnice in omrežja starejših. Srečanja in intervjuji fokusne skupine so bili opravljeni jeseni 2018 in pozimi 2019. 22 Poročilo Centra za raziskave civilne družbe in nevladnega sektorja 2018, avtorji: Audun Fladmoe, Karl Henrik

Sivesind in Daniel Arnesen, naslov: Posodobljene številke o prostovoljskih dejavnostih na Norveškem, 1998–

2017.

76

Center navaja: »Poleg razlik med spoloma so prejšnje študije med drugim pokazale, da

je delež oseb v prostovoljskih dejavnostih največji med tistimi v srednjih letih, da

visoko izobraženi ljudje pogosteje opravljajo prostovoljno delo kot tisti z nižjo

izobrazbo in da so pogosteje prostovoljci tisti, ki imajo svoje otroke (Folkestad idr.

2015). [...] V zadnjem letu je prostovoljno delo opravljalo 73 % ljudi, starih med 35 in

49 let. To je za skoraj 20 % več kot med upokojenci (67–79 let). Pomembna razlaga,

zakaj je raven najvišja med tistimi v srednjih letih, je, da številni v tej starostni skupini

delajo v kontekstu otroških dejavnosti. Med osebami, starimi 60 do 66 let, obstaja

precejšnja razlika med spoloma, saj pri prostovoljnem delu sodeluje 60 odstotkov

moških in 50 odstotkov žensk. Med najstarejšimi in najmlajšimi je raven

prostovoljnega dela pri moških in ženskah podobna. Na področju športa je 41 % oseb,

starih od 35 do 49 let, odgovorilo, da so sodelovali pri prostovoljnem delu, pri

starejših od 67 let pa je ta delež znašal zgolj 11 %. V dobrodelnih in skupnostnih

organizacijah obstaja težnja k obrnjeni krivulji, saj se prostovoljnega dela najpogosteje

udeležujejo najmlajši in najstarejši (a razlike so majhne). Na področju religij in

duhovnosti je tendenca najpogostejšega sodelovanja najstarejših.«

V njihovi anketi so anketiranci posamezniki, v naši pa organizacije. To sta dva različna

vidika, vendar pa so ugotovitve obeh anket glede sodelovanja in udeležbe starejših

skladne. Njihova študija predstavlja ustrezno dopolnilo, ker so preučili razlike med

spoloma v prostovoljnih dejavnostih. Tega v naši raziskavi nismo posebej obdelali.

77

V enem od centrov za starejše v Oslu imajo portrete vseh svojih stalnih obiskovalcev

78

Povzetek

Več kot 100 NVO-jev je bilo vključenih v to študijo o udeleženosti starejših v

organizacijsko življenje norveške družbe. Na podlagi rezultatov ankete smo lahko

prišli do nekaj ugotovitev glede odnosa organizacij do starejših kot njihovih članov in

pomena njihovega aktivnega članstva.

»Poskrbite za starejše, saj so fantastičen vir,« je dejal eden od anketirancev in s tem

kratkim stavkom povzel bistvo odgovorov večine drugih organizacij.

V nedavnem projektu občine Oslo »Za sodelovanje – udejstvovanje starejših v

prostovoljstvu« je navedeno, da »generacije starejših še nikoli niso bile številčnejše,

bolj polne energije, bolje izobražene in še nikoli niso imele toliko virov kot ravno

danes.«23 To je očitno ugotovila tudi večina NVO-jev.

Kaj organizacije menijo? Med drugim naslednje:

Dve petini organizacij imata natančne načrte za pritegnitev večjega števila starejših.

To kaže, da starejše upoštevajo kot pomemben vir za organizacijo, a da morajo storiti

nekaj korakov, da bi bili starejši aktivnejši.

Organizacije imajo za člane tudi starejše, večina pa izvaja vrsto dejavnosti in ponudb,

katerih ciljna skupina so ravno starejši, bodisi kot prostovoljci ali kot izvoljeni

uradniki v organizaciji. Nekaj časa je bilo govora o krizi v organizacijskem življenju

glede pridobivanja novih članov. Starejši so lahko del rešitve te težave.

Pomembno je tudi omeniti, da imajo organizacije starejše za pomembne vire, ne glede

na namen njihovega delovanja.

Več organizacij izvaja dejavnosti in ponudbe, ki so posebej prilagojene starejšim.

Opozoriti je tudi treba, da so usposabljanja in družbene dejavnosti najvišje na lestvici

učinkovitih.

Tudi izobraževanje se uporablja kot način pridobivanja prostovoljcev, ne le kot

ponudba za tiste, ki že delujejo v okviru organizacije.

23Www.oslo.kommune.no/politikk-og-administrasjon/prosjekter.

79

Skoraj polovica anketirancev načrtuje pridobivanje dodatnega števila starejših članov.

To jasno kaže, da niso zgolj zaznali močne rasti števila starejših, ampak tudi vse večje

število zdravih, dejavnih in pokretnih starostnikov.

Pomembno sporočilo v anketi je, da je pomanjkanje univerzalne zasnove, tudi kar se

tiče prostorov, glavni razlog za to, da starejši niso povsem enakopravni in enako

uspešni pri izvajanju prostovoljnega dela za njihove organizacije ali skupnost.

Eden od pomembnih nasvetov v anketi je bil: »Upoštevajte to, kar starostniki sami

menijo, da lahko prispevajo. Organizacija je lahko polna neodkritih dragocenih

virov!«

Ne le same ustanove, te »skrite vire« odkrivata tudi zasebni in javni sektor. Število

raziskovalnih projektov s tega področja se povečuje. Države in občine pripravljajo

načrte za večjo udeležbo. V tem kontekstu je pomembno upoštevati dvojno dobrobit za

družbo, ki spodbuja večjo udeleženost starejših pri prostovoljstvu in NVO-jih:

Prvič, družba žanje sadove udejstvovanja starejših.

Poleg tega starejšim, tako posameznikom kot celotni populaciji, koristi njihovo lastno

udejstvovanje, saj dlje časa ostanejo umsko in telesno aktivni.

Skupnost mora ponovno aktivirati starejše, a pod njihovimi lastnimi pogoji. To bi

moralo veljati tudi za druge starostne skupine.

Norveški pregovor pravi: »Brez prostovoljnega dela bi se Norveška ustavila!«

Glede na demografski razvoj, ki mu bomo priča v bližnji prihodnosti, z vse večjim

številom starejših, ki bodo aktivni in delovni, bi lahko ta stavek obrnili in dejali: »Brez

starejših bi se prostovoljstvo ustavilo!«

-----------

80

Priloga k poročilu

A. Pismo z anketnim vprašalnikom

»Priprava na aktivno staranje« – ProAge – je projekt EU Erasmus+, ki ga koordinira

madžarska občina Alsómocsolád. Projektni partnerji prihajajo iz Madžarske (2), Slovenije (1)

in Norveške (1).24 Glavni cilj projekta ProAge je preučiti dejavnosti in rešitve, ki lahko

zagotovijo aktivno in kakovostno življenje pri starosti 62 let in več.

Kot del norveškega prispevka v projektu želimo določiti dejanski obseg udejstvovanja

starejših v NVO-jih na Norveškem. V okviru tega projekta pričakujemo, da bodo

prostovoljske organizacije na Norveškem odgovorile na kratko anketo. Če imate vprašanja o

projektu ali anketi, nas kontaktirajte na: sturlabjerkaker@gmail.com.

Ugotovitve na podlagi te ankete bodo predstavljene tudi v delovnih skupinah v okviru

reforme za kakovostno življenje starejših, svetov starejših in projekta Občine Oslo

»Prizadevanja starejših v prostovoljstvu«.

V tej študiji o udejstvovanju starejših v NVO-jih smo privzeli, da se starost začne pri 62-ih

letih.

Frivillighet Norge, Priprava na aktivno staranje – ProAge

Lep pozdrav

Bjørn Lindstad

Višji politični svetovalec pri Frivillighet Norge

Mobilni telefon: 90 97 99 55

Pisarna: 21 56 76 55

E-mail: bjorn@frivillighetnorge.no

24Norveški partner je Bjerkaker LearningLab (BLL), majhna NVO, ki jo vodi Sturla Bjerkaker s partnerji.

81

B. Vprašalnik

Naslednji vprašalnik je bil poslan norveškim prostovoljskim organizacijam:

1. del je posvečen zgolj članom, 2. del pa je namenjen prostovoljstvu.

1. Ali so starejši pomembno ciljno občinstvo za vašo organizacijo? Da/Ne

2. Koliko članov vaše organizacije je po vaši oceni starejših od 62 let?

3. Ali ima vaša organizacija posebne ponudbe in dejavnosti za člane, ki so starejši od 62 let?

4. Če da, kaj od naslednjega je ustrezno?

5. Ali vaša organizacija načrtuje posebne ukrepe za pritegnitev večjega števila članov, starejših

od 62 let, k dejavnostim organizacije? Da/Ne

6. Če da, lahko navedete primere takšnih ukrepov?

7. Ali ima organizacija načrt za pridobivanje večjega števila starejših kot prostovoljcev?

8. Če da, katere ukrepe boste uvedli ali nadaljevali njihovo izvajanje?

9. Če ne, zakaj ne nameravate pridobiti večjega števila starejših kot prostovoljcev?

10. Ali kaj v vaši organizaciji preprečuje starejšim, da bi se udejanjali v prostovoljstvu?

11. Če da, kaj bi to lahko bilo?

82

12. Kako so lahko starejši vir prostovoljstva v vaši organizaciji? Izberete lahko več odgovorov.

A. Prispevek na sestankih članov

B. Tečaji in usposabljanja

C. Ustvarjanje družbenih dogodkov

D. Višji položaji v organizaciji, npr. v upravnem svetu

E. Oblike mentorstva

F. Pomoč pri administrativnih nalogah

G. Opravljanje drugih praktičnih prostovoljskih nalog

H. Drugo, opišite

14. Če bi morali svetovati drugim NVO-jem za pridobivanje in uvajanje članov in

prostovoljcev med starejšimi, kakšen bi bil vaš nasvet?

83

Priloga 2

Dialoške skupine kot orodje za povečanje udeležbe in sodelovanja starejših

Kako voditi dialoške skupine in študijske krožke

VODIČ ZA VODJE SKUPIN Ta vodič za vodje skupin v okviru dialoških skupin in študijskih krožkov predstavlja

pomemben prispevek k projektu Priprava na aktivno staranje – ProAge. Eden od ciljev

projekta ProAge je snovanje dejavnosti za starejše in spodbujanje njihove udeležbe. Vodič je

zasnovan za vodje dialoških skupin, pri čemer je glavni namen pritegniti starejše k

analiziranju in določanju ustreznih dejavnosti v njihovi lastni skupnosti. Ta različica vodiča se

bo v projektu še naprej preverjala. Popravljena in končna različica bo sestavljena na podlagi

izkušenj testnih skupin. Odločili smo se narediti splošen vodič, ki ga je mogoče prilagoditi

bolj določenim in ožjim temam razprave.

Vi ste vodja skupine

Kot vodja dialoške skupine imate dolžnost, da načrtujete, organizirate in povzemate srečanja

skupine. To je seveda zahtevna naloga. Obenem je treba poudariti, da bodo udeleženci sami

določili dejavnosti v okviru skupine glede na lastno udeleženost, izkušnje, poglede, vprašanja

in mnenja.

Pri tem boste lahko uporabili naslednje:

• Lastne izkušnje:

Verjetno ste že bili udeleženi v prostovoljnem delu, vodenih sestankih, razpravah in

dejavnostih v vaših lokalnih organizacijah. Ti elementi so seveda pomembni za vas kot

posrednike diskusijskih skupin.

• Lastno znanje – formalno in neformalno:

Posebno ali strokovno znanje o temi, ki jo vaša dialoška skupina izbere za razpravo, ni

potrebno. Domnevamo pa, da ste kot vodja skupine motivirani in pripravljeni, da se

poučite o tej temi.

• Svoje osebne lastnosti:

84

Ni splošnih zahtev za vodje takšnih skupinskih razprav. Naš glavni nasvet je, da svojo

vlogo vodje skupine oblikujete glede na svoje lastnosti. Poslušajte aktivno, zastavljajte

ustrezna vprašanja, spodbujajte razpravo, imejte demokratičen pristop pri spodbujanju

udeležbe vseh članov skupine.

Na kratko: Ustvarite vključevalno in odprto platformo za varno in konstruktivno

razpravo v okviru skupine.

• Svoj odnos:

Domnevamo, da vam je vsak udeleženec enako pomemben in da upoštevate izkušnje

in mnenja vsakega člana skupine pri končnem rezultatu razprave. Vaša odgovornost je,

da zagotovite okolje, ki omogoča raznolikost in skupinsko znanje, ki ga predstavljajo

udeleženci.

Priprave

Veliko resnice se skriva v starem reku »priprava je pol dela«.

Spodaj je nekaj nasvetov o pripravi na prvo srečanje vaše diskusijske skupine:

• Cilji in nameni:

Vaša naloga je povezati se z lokalno prostovoljsko organizacijo, ki uporablja metodo

dialoških skupin kot del svoje vpletenosti v lokalne naloge in izzive. Prek stika z

lokalno podružnico organizacije morate določiti dejanski cilj oz. namen projekta in na

kakšen način se bo o dejavnostih in skupinski razpravi poročalo matični organizaciji.

• Priprave v zvezi s temo:

Nihče od vas ne pričakuje, da boste kot vodja skupine strokovnjak, a vam

priporočamo, da opravite raziskavo o temi, o kateri bo razpravljala vaša skupina.

Lokalne organizacije lahko in najverjetneje tudi res imajo dokumentacijo o izbrani

temi, o kateri boste razpravljali v skupini (poročila, letaki, informacije na spletni strani

itd.). Ustrezne informacije lahko dobite tudi prek običajnih kanalov: mediji, internet,

strokovne knjige, osebe v vaši bližini z ustreznim znanjem itd.

• Udeleženci:

Dialoška skupina običajno obsega 5–10 posameznikov. To omogoča raznoliko znanje

in pomene v zvezi s temo na dnevnem redu. Velikost skupine je z vidika vodje še

obvladljiva in omogoča, da v razpravi sodelujejo vsi udeleženci.

Večina udeležencev je verjetno prišla iz lokalne podružnice organizacije.

85

Priporočamo, da pred prvim srečanjem skupine naredite seznam naslovov udeležencev

(glej »Prvo srečanje«).

Nekaj dni pred prvim srečanjem skupine morate udeležencem poslati (prek e-maila,

telefona ali v pismu) osnovne informacije o diskusijski skupini: cilji in nameni, prvo

srečanje (kraj, čas, trajanje) in druge potrebne informacije o praktičnih zadevah.

Koristno bi bilo, če bi skupaj z udeleženci ustvarili tudi skupino na Facebooku.

Prvo srečanje

Prvo srečanje skupine je seveda temeljnega pomena. Tu lahko ustvarite temelje za

varno, odprto, demokratično in vključujoče okolje za razpravljanje v skupini.

Spodaj je nekaj nasvetov za uspešen začetek:

• Predstavite se (na kratko) – tu lahko vključite tudi zgodbo, ki jo je mogoče povezati z

namenom dela v skupini.

• Pojasnite (na kratko) cilje in namene dela v skupini.

• Naj vsak član skupine pove nekaj besed o sebi: ime, starost, kraj prebivanja, osebni

interesi in povezave z organizacijo in temo razprave, druge informacije ali interesi.

• V tem delu lahko tudi zastavljate vprašanja ali komentirate.

• Med prvim srečanjem naredite seznam imen/naslovov/kontaktnih podatkov.

• O trajanju posameznih srečanj se lahko dogovorite po razpravi (priporočeno največ

120 minut).

• Kava, čaj, voda, piškoti, izbor sadja itd. vedno prijajo.

Skupina na delu – razprava

Dialoške skupine so demokratična metoda, ki temelji na udeležbi in sodelovanju, pri čemer je

skupni cilj predstavitev pogledov udeležencev o določenih temah na dnevnem redu, ki jih

predlaga lokalna organizacija.

Ena od nalog vodje skupine je, da o povzetku razprave skupine poroča glavni organizaciji.

Vaš glavni izziv kot vodja skupine je, da omogočite in spodbujate skupinsko razpravo.

Pri tem je mogoče uporabljati celo vrsto metod.

Običajen način je, da pripravite kratek faktografski uvod o temi razprave in nato odprete

razpravo, skupaj s komentarji in vprašanji članov skupine.

86

Lahko tudi konkretizirate vprašanja ali omejite področje določene teme srečanja.

Vodja skupine mora vedno vnaprej pripraviti določena področja razprave ali vprašanja, ki jih

bo skupina predelala.

Obenem je pomembno, da ste prilagodljivi, prožni in sposobni uporabiti poglede in prispevke

članov skupine.

Ni posebnega načrta za doseganje rezultatov skupinskih procesov. Vi in člani skupine imate

skupno odgovornost, da dosežete ustrezne rezultate razprave.

Teme in pogovori

Priporočamo, da pred prvim srečanjem in med njim ubesedite nekaj osrednjih vprašanj in

težav ter jih predstavite skupini.

Vsebina teh vprašanj je odvisna od namena skupinskega dela.

Lahko gre za aktualne glavne teme: »Razprava o potrebah starejših v naši občini«, »Kako

lahko naša organizacija pomaga pri močnejši udeležbi starejših v naši lokalni skupnosti?«.

Mnenja in pogum

Kot smo že poudarili: dialoška skupina temelji na metodi udeležbe in sodelovanja vseh članov

skupine.

Kot nadzornik morate zagotoviti izpolnitev ciljev.

Pri tem vam lahko pomagajo spodnji ukrepi:

• Razdelite skupino: člani skupine naj na primer o temah na dnevnem redu razpravljajo

v parih ali po trije, preden povzamete njihove razprave.

• Zastavljajte neposredna vprašanja članom skupine, ki so pasivni: »Viktorija, kakšno je

tvoje mnenje o tem vprašanju?«

• Naj vsak član skupine pove svoje mnenje o določenem vprašanju/temi.

• Nekaj dni pred naslednjim srečanjem: pošljite udeležencem skupine (prek e-maila,

SMS-a) vprašanja/teme, o katerih boste razpravljali na naslednjem srečanju.

87

Povzetek – vaše poročilo

Skupinsko delo je treba povzeti v dveh delih: po vsakem srečanju (krajši povzetek) in po

zadnjem srečanju (končno poročilo) skupine.

Po koncu vsakega srečanja vodja skupine povzame in skupaj z ostalimi udeleženci preveri

glavno vsebino in zaključke razprave. To vam bo obenem olajšalo sestavljanje osnutka

krajšega poročila o srečanju.

Ne priporočamo delanja pisnih opomb med samimi razpravami in delom skupine. To bi

otežilo vaše delo nadzornika in vas obenem lahko premotilo, da ne bi uspeli zagotoviti

sodelovanja vseh udeležencev v razpravi.

Dialoška skupina, ki jo vodite, je projekt, ki ga je sprožila lokalna organizacija za

obravnavo določene teme. Povzetek dela skupine bo predstavljal koristno pomoč pri

prizadevanju organizacije za oblikovanje novih storitev za starejše, kot korak v procesu

odločanja ali v kakšen drug namen, ki je pomemben za organizacijo in njene ciljne

skupine.

Dolžnost vodje skupine je, da pripravi povzetek razprave in ga posreduje matični

organizaciji. Obstajata dva glavna kanala za poročanje: bodisi kratek pisni povzetek

glavnih točk skupinske razprave ali pa ustna predstavitev z vaše strani. Mi priporočamo

kombinacijo obeh metod.

Vodnik za vodje skupin. Različica z dne 3. 12. 2019.

88

Priloga 3

Programi za starejše – Anketa in seznam želja

Delovni model za dialoške skupine (model: Velferden Hamar)

Katere programe vaša organizacija ponuja danes?

Opišite vsak program glede na:

• vsebino

• udeležence (število, ženske/moški)

• organiziranost dejavnosti (ura, z/brez učitelja/vodje, pogostost, pristojbina, druge

pomembne info.)

• drugi komentarji (npr. predlagane spremembe/izboljšave)

Aktivnost 1:

Vsebina

Udeleženci (število, ženske/moški)

Organiziranost dejavnosti (ura, z/brez učitelja/vodje, pogostost, pristojbina, druge

pomembne info.)

Drugi komentarji (npr. predlagane spremembe/izboljšave)

Aktivnost 2:

Vsebina

Udeleženci (število, ženske/moški)

89

Organiziranost dejavnosti (ura, z/brez učitelja/vodje, pogostost, pristojbina, druge

pomembne info.)

Drugi komentarji (npr. predlagane spremembe/izboljšave)

Aktivnost 3:

Vsebina

Udeleženci (število, ženske/moški)

Organiziranost dejavnosti (ura, z/brez učitelja/vodje, pogostost, pristojbina, druge

pomembne info.)

Drugi komentarji (npr. predlagane spremembe/izboljšave)

Seznam želja

Glavni namen dialoške skupine je analiza potreb in želja uporabnikov oz. starejših v zvezi s

ponudbami in programi v vaši ustanovi.

Prek razprav v dialoški skupini boste lahko predlagali nove aktivnosti na podlagi dejanskih

potreb in želja starejših. Upoštevajte, da o tem ne boste razpravljali s starostniki, ki so že

dejavni v centru. Nove aktivnosti lahko tudi pritegnejo nove starostnike.

Opišite vsakega od svojih predlogov:

90

• vsebina

• razlogi

• predlagana organizacijska oblika (podnevi/zvečer, pogostost, financiranje, prisotnost

učitelja/vodje, strategije za privabljanje starejših itd.)

• drugi komentarji

Nova aktivnost 1:

Vsebina

Razlogi

Predlagana organizacijska oblika (podnevi/zvečer, pogostost, financiranje, prisotnost

učitelja/vodje, strategije za privabljanje starejših itd.)

Drugi komentarji

Nova aktivnost 2:

Vsebina

Razlogi

Predlagana organizacijska oblika (podnevi/zvečer, pogostost, financiranje, prisotnost

učitelja/vodje, strategije za privabljanje starejših itd.)

Drugi komentarji

91