1

KRŠČANSKIDEMOKRAT.

• POSLOVANJE SLABE BANKE POD DROBNOGLEDOM

• DRUŽINSKI ZDRAVNIKI NA ROBU ZMOGLJIVOSTI

• KAKO DO VEČJE SAMOOSKRBE S HRANO?

INTERVJU:

prof. dr. IGOR MASTENPRILJUBLJENOST NA ZAČETKU MANDATA NE BI SMELA BITI PRIORITETA.””

ČASOPIS NOVE SLOVENIJE KRŠČANSKIH DEMOKRATOVFEBRUAR 2019ŠT. 17

30 LET

Vabimo vas na počastitev30. obletnice krščanske demokracije v Sloveniji, ki bo

v soboto, 9. marca 2019, ob 11. uriv Festivalni dvorani Bled, Cesta svobode 11, Bled.

Prisrčno dobrodošli.

Število vstopnic je omejeno.Vstop v dvorano in brezplačno parkiranje bo možno samo z brezplačno vstopnico, ki vam jo bomo poslali po potrditvi udeležbe.

Udeležbo obvezno potrdite najkasneje do petka, 1. marca 2019.

info@nsi.si

www.nsi.si/30KD

30letKD

AKTUALNOVODSTVO NSi PRI PAPEŽU FRANČIŠKU

AKTUALNO PREISKAVA SLABE BANKE

AKTUALNOUSTAVNA OBTOŽBA NI REŠITEVKLUB ŽUPANOV IN SVETNIKOV

AKTUALNODRUŽINSKA MEDICINA AFERA POLJSKO MESO

INTERVJU prof. dr. IGOR MASTEN

KOMENTARSPET ŽEJNI ČEZ VODO

KOMENTARVOLILNI SISTEM

ORGANIZACIJSKE OBLIKEMLADA SLOVENIJAKMEČKA ZVEZA

NAŠ ŽUPAN JOŽE PAPEŽ

IZ EVROPSKEGA PARLAMENTA LOJZE PETERLE

HITRI INTERVJU MIHA HORVAT

KRŠČANSKI DEMOKRAT, interni časopis Nove Slovenije – krščanskih demokratov · Izdaja: Glavno tajništvo NSi, Dvorakova 11a, 1000 Ljubljana · Odgovorna oseba: Robert Ilc, glavni tajnik · Oblikovanje: Andrej Cimperšek · Naslovna fotografija: Andrej Cimperšek · Naklada: 14.000 izvodov, Ljubljana, februar 2019 · Tisk: ART24, d. o. o.

4

5

6

12

15

7

8

13

Že krepko smo v letu 2019 in za nami sta že skoraj dva meseca. Marca bomo na Bledu prazno-vali 30 let krščanske demokracije v Sloveniji. Trideset let, ko

so se slovenski kristjani organizirali sprva v gibanje in kasneje v politično stranko. Prvih enajst let je zastavo krščanske demokra-cije nosila nekdanja SKD, sedaj pa že skoraj devetnajst let NSi. Po-membno je, da je vseh teh trideset let, kljub vzponom in padcem, obstala in da dejavno živi naprej. Koliko pogumnih in pokončnih lju-di se je v vseh teh letih angažiralo in sodelovalo pri tej naši politični poti. Številni so žal že pokojni, številni pa še vedno izjemno aktivni in vsem gre ena velika zahvala za vsak kamenček, ki ga polagajo v zgodbo, ki se ji reče krščanska demokracija.

Seveda se moramo ob takšni obletnici s posebno hvaležnostjo spomniti vseh tistih, ki so orali ledino in takrat še v socialističnih časih pričeli z zbiranjem in organiziranjem ljudi, ki so bili znanilci demokratizacije. Ponosni smo, da imamo v svojih vrstah Lojzeta Peterleta, ki je bil takrat eden od ključnih stebrov novonastalega gi-banja in kasneje politične stranke SKD. Naša hvaležnost pa gre tudi vsem predsednikom NSi, pokojnemu dr. Andreju Bajuku, Ljudmili Novak in mag. Mateju Toninu, da so oziroma nadaljujejo našo pot.

Za krščanske demokrate je bil lokalni nivo politike vedno izje-mno pomemben in znano je, da so z našo pomočjo nastale številne slovenske občine. Po lanskih lokalnih volitvah so se januarja na le-tni konferenci zbrali vsi naši župani in občinski svetniki, ki nas bodo zastopali v občinah v tem mandatnem obdobju. Še posebej pa nas veseli, da so se našemu klubu županov do sedaj pridružili tudi štirje neodvisni župani, ki si želijo našega sodelovanja. Dobrodošli v naši družbi!

Tokratni Krščanski demokrat prinaša zelo zanimiv intervju z uglednim ekonomistom dr. Igorjem Mastenom in številne druge vsebine. Na koncu številke vas čaka vabilo oziroma napoved na-šega tradicionalnega tabora, ki bo letos posvečen evropskim vo-litvam. Vzemite si čas in nas to majsko nedeljo pridite podpret v Sveto Trojico. Več nas bo, boljše bo.

Pred nami pa je nova pomembna volilna tekma. V nedeljo, 26. maja, bodo namreč potekale volitve v Evropski parlament, na kate-rih bo naša stranka nastopila z močno kandidatno listo. Ponujamo številna znana in izkušena imena, napovedujemo tudi kakšno pre-senečenje. Tokratne evropske volitve bodo izjemno pomembne, saj se je EU znašla na razpotju, veliko je evroskepticizma, vzdigujejo se glasovi nacionalizma. Zato je pomembno, da imamo vizijo in vemo, kakšno Evropo si želimo. Naša stranka je znana po tem, da je naklonjena evropskemu projektu, ki je garant miru in stabilnosti. Proevropska drža dandanes ni več samoumevna in zato si je zanjo potrebno nenehno prizadevati. In treba je reči. "Čeprav EU ne deluje vedno kot bi si želeli, je kljub temu še vedno tisti okvir, ki nam omo-goča mir in blaginjo." Lepo pomlad vam želim. Robert Ilc glavni tajnik

UVODNIK NOVA MODRA ETAPA.

KAZALO

16

17

18Število vstopnic je omejeno.Vstop v dvorano in brezplačno parkiranje bo možno samo z brezplačno vstopnico, ki vam jo bomo poslali po potrditvi udeležbe.

Udeležbo obvezno potrdite najkasneje do petka, 1. marca 2019.

4

VODSTVO NSi NA OBISKU PRI PAPEŽU FRANČIŠKU

Predsednik NSi Matej Tonin, podpredsednik Valentin Hajdinjak ter vodja poslanske skupine Jožef Horvat so se v začetku februarja v Vatikanu srečali s papežem Frančiškom.

Podprli so njegova prizadevanja za mir in pozdravili skupno izjavo papeža Frančiška in velikega imama z univerze Al Azhar, ki jasno nasprotuje uporabi vere za kakršnokoli nasilje. Papežu Frančišku so ob srečanju podarili tudi potico, ki jo je bil zelo vesel.

KARDINAL PETER TURKSON: DOLŽNI SMO VAROVATI NARAVO Matej Tonin se je ob robu obiska srečal tudi s kardinalom Petrom Turksonom, s katerim sta govorila o vlogi kristjanov v družbi. Kardinal Turkson je poudaril, da smo kristjani najbolj poklicani, da si s svojim delovanjem prizadevamo za oblikovanje takšnega političnega in ekonomskega sistema, ki bo vsem ljudem omogo-čal dostojno življenje. Kot je poudaril, smo dolžni ohranjati tudi naravo, ki že kaže znake hitrega spreminjanja. Čedalje večje šte-vilo ljudi se širom po svetu že srečuje z naravnimi nesrečami, ki so v veliki meri posledica neprimernega ravnanja z okoljem. V enournem pogovoru sta s kardinalom spregovorila tudi o Afriki in njeni perspektivi. Strinjala sta se, da je ključno, da Afrika s strani zahodnega sveta dobi ustrezno tehnologijo in infrastru- kturo, da se bo lahko sama soočila s podnebnimi in ekonomskimi grožnjami.

AKTUALNO

MATEJ TONIN V BRUSLJUV okviru priprav na začetek kampanje za evropske volitve sta predsednik NSi Matej Tonin in mednarodni tajnik Federico Potočnik obiskala Bruselj. Uvodoma sta se srečala s predse-dnikom Evropske ljudske stranke Josephom Daulom. Ravno v času obiska so s strani madžarske stranke Fidesz v javnost prišli kritični očitki na račun dela predsednika Evropske komisije Junckerja. Sogovorniki so se strinjali, da je takšno ravnanje zno-traj iste politične družine nesprejemljivo. Matej Tonin je ob tem ponovil zavezanost NSi temeljnim evropskim vrednotam, ki jih zastopa Evropska ljudska stranka.Nato se je predsednik NSi srečal s Tomijem Huhtanenom, izvr-šnim direktorjem centra Martens, ki je t. i. think tank Evropske ljudske stranke. Huhtanen je poudaril dobro sodelovanje z inšti-tutom IJEK in se zavzel za nadaljnje poglobljeno sodelovanje z Novo Slovenijo.

Sledil je obisk volilnega štaba Manfreda Webra, kjer mladi iz cele Evrope že nekaj mesecev intenzivno pripravljajo kampanjo za vo-dilnega kandidata Evropske ljudske stranke. Mladi v štabu so pol-ni energije in navdušenja. Predstavili so turnejo Manfreda Webra, ki se bo srečal z ljudmi širom po Evropi in prisluhnil Evropejcem, kaj pričakujejo od prihodnjega predsednika Evropske komisije.

Matej Tonin in Federico Potočnik sta obisk zaključila pri evropski komisarki za infrastrukturo Violeti Bulc. Najbolj ju je zanimalo napredovanje gradnje 2. tira in ostalih infrastrukturnih projektov. Če Slovenija ne bo pohitela in ujela koraka s časom, se nam lahko zgodi, da bodo glavni prometni tokovi našo državo obšli. NSi se trdno zavzema za smer, ki bo Slovenijo pripeljala na pot večje veljave znotraj EU, kar je projekt, ki ne bi smel biti le v interesu politike, ampak vseh Slovencev.

NSi JE ZAVEZANA TEMELJNIM EVROPSKIM VREDNOTAM.””

AKTUALNO

5

SLABA BANKA: DENAR IZ DAVČNIH OAZ SE VRAČA V SLOVENIJOOBSTAJAJO SUMI, DA JE DELOVANJE DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE TERJATEV BANK (DUTB) OZIROMA SLABE BANKE LE NADALJEVANJE PROBLEMA BANČNE LUKNJE, KI SMO JO SICER DAVKOPLAČEVALCI DRAGO SANIRALI. SLABO BANKO SMO USTANOVILI KOT REŠITEV, DA SANIRAMO BANČNO LUKNJO, TODA NAMESTO SANACIJE SE NAM DOGAJA TRETJA PRIVATIZACIJA, ALI BOLJE REČENO »PRIHVATIZACIJA«.

Naj na primeru ponazorim, kaj se v povezavi s slabo banko dogaja in kako nekateri črpajo denar. Neko slovensko podjetje je pri slovenskih bankah vzelo več kot 100 milijonov evrov kredita, ki ga ni odplačevalo. Zato je bila terjatev tega podjetja ocenjena kot slaba terjatev in je bila po ustanovitvi slabe banke prenesena nanjo. Naloga slaba banke je, da upravlja s terjatvami in drugim premoženjem ter to po najboljših možnih cenah proda naprej. Temu pa žal ni bilo tako. Prenos terjatve tega podjetja je bil opra-vljen s kar 40 % popustom. Torej, banke so temu podjetju že ob samem prenosu na slabo banko odpisale kar 40 milijonov evrov. Na račun davkoplačevalcev, seveda. Nato je slaba banka našla ameriški sklad, ki mu je to terjatev prodala s še dodatnim 20 % popustom, torej za manj kot 50 milijonov evrov. Kaj kmalu pa je ta ameriški sklad po dražji ceni to podjetje prodal naprej nekemu ruskemu skladu, ta pa potem naprej. Komu? Nekemu slovenske-mu podjetju, ki je za to operacijo najelo kredit pri ruski banki. Kdo so lastniki tega podjetja? Ne boste verjeli, a ugotovili smo, da gre za iste osebe, ki 100 milijonov evrov kredita nikoli niso vrnile. Do-tični posamezniki so se okoristili za približno 50 milijonov evrov in povrhu še prišli nazaj do lastništva prvotnega podjetja. To je le en primer, ki nazorno kaže, da se s slabo banko nadaljujejo obširna kriminalna dejanja. Naša dolžnost je, da to raziščemo.

TRI KLJUČNE STVARI, KI JIH BOMO PREISKOVALI V PARLAMENTARNI PREISKOVALNI KOMISIJI:1. Ali se preko slabe banke vračajo milijarde slovenskega denarja iz davčnih oaz? Kupci terjatev podjetij na slabi banki so v veliki večini tuji finančni skladi, ki imajo svoje sedeže in transakcijske račune odprte v davčnih oazah. Imamo indice, da gre v nekaterih primerih za slovenski denar, ki so ga elite in posamezniki prenesli v tujino, z njim upravljali, sedaj pa s tem istim denarjem prihaja-jo v Sloveniji nazaj do premoženja. S tem denarjem namreč do-mnevno kupujejo terjatve na slabi banki.

2. Ali tisti, ki so bili prvotno dolžni bankam, sedaj od slabe banke poceni kupujejo te terjatve nazaj? Imamo indice, da se to dogaja, kar sem skušal prikazati tudi na zgornjem primeru. To pa je neza-konito. Kdor je bil bankam dolžan, naj svoj dolg najprej pošteno poravna. Dogaja pa se ravno nasprotno, da na račun davkoplače-valcev nekateri prihajajo nazaj do svojega premoženja.

3. Na slabo banko so bila prenesena tudi podjetja, ki tja nikakor niso spadala. Kdo je določal, katera podjetja bodo prenesena na slabo banko in po kakšni vrednosti? Kdo je določal popuste? Poznamo namreč primere, da so bila na slabo banko prenesena podjetja, ki so svoje obveznosti redno poravnavala, slaba banka pa jih je vseeno pošiljala v stečaje ali po nizkih cenah proda(ja)la.

Naša naloga je, da ta domnevno kriminalna dejanja razišče-mo. Zato vabljeni k spremljanju delovanja preiskovalne komisije. Moja zaveza je, da bodo krivci za nepravilnosti pri delovanju sla-be banke odgovarjali pred preiskovalno komisijo.

AKTUALNO

Zahtevo za uvedbo parlamentarne preiskovalne komisije o delovanju DUTB so podpisale vse parlamentarne stranke oziroma 89 poslancev, kar se je v Republiki Sloveniji zgodilo prvič. Verjamemo, da je to lahko dobra popotnica uspešni preiskavi, ki se bo v državnem zboru pričela v mesecu marcu.

NALOGA SLABA BANKE JE, DA UPRAVLJA S SLABIMI TERJATVAMI IN JIH PO NAJBOLJŠIH MOŽNIH CENAH PRODA NAPREJ.””

6

USTAVNA OBTOŽBA NE PRINAŠA REŠITVE PROBLEMA

KLUB ŽUPANOV IN SVETNIKOV ZA VEČJE POVEZOVANJE OBČIN IN DRŽAVE

Krščanski demokrati smo ob vložitvi ustavne obtožne zoper pred-sednika vlade izrazili dvom v ustreznost uporabe tako močnega parlamentarnega orodja. Zakaj v NSi nismo sodelovali pri ustavni obtožbi pa je obrazložila Ljudmila Novak, ko je dejala: »Minister dr. Pikalo je zagotovil, da bo predlagal novelo zakona, ki bo odpra-vila protiustavnost najkasneje do začetka novega šolskega leta. Zato smo se v NSi odločili, da dajemo tej vladi priložnost, da to odločbo tudi uredi. Pri glasovanju pa se bomo vzdržali, saj meni-mo, da je ustavna obtožba sredstvo za najhujše kršitve.«

Ob predstavitvi stališča NSi je še pojasnila, da vladavina prava pomeni, da pravo velja enako za vse, da nihče ni nad zakonom in da država ne pripada političnim strankam, kaj šele vladi ali nje-

nemu predsedniku. »Jasno je, da imamo v naši državi več pro-blemov. Ne spoštujemo institucij pravne države, ne spoštujemo pravnomočnih sodb in ne izvršujemo odločb ustavnega sodišča. Praksa kaže, da se jih spoštuje le takrat, ko koaliciji to odgovarja. Predsednik vlade je dolžan spoštovati ustavo in odločbe ustav-nega sodišča. To je dolžan zahtevati tudi od svojih ministrov. Če tega ne stori, dopušča nespoštovanje načela enakosti pred zakonom, diskriminacijo, kršitev načel pravne države in delitve oblasti,« je bila jasna Ljudmila Novak.

S prstom je pokazala predvsem na vlado Mira Cerarja, ki v vsem svojem mandatu odločbe ni zmogla ali pa želela uresničiti, čeprav je njen predsednik večkrat javno poudaril, da je odločitve ustavnega sodišča potrebno spoštovati. »Ta naloga sedaj ostaja novi vladi. V NSi upamo, da Marjan Šarec ne bo ostal le pri bese-dah. Če tudi ta vlada ne bo opravila domače naloge, pa bo pred-sednik vlade moral ukrepati, sicer se ne bo mogel sklicevati na spoštovanje koalicijskega sporazuma. V njem so namreč vladne stranke zapisale, da se zavzemajo, da sta vzgoja in izobraževanje enakovredna in pod enakimi pogoji dostopna za vse,« je še dejala Ljudmila Novak.

V Kamniku je konec januarja potekala letna konferenca Kluba žu-panov in svetnikov NSi, na kateri je več kot sto prisotnih županov in svetnikov razpravljalo o uspešnosti črpanja EU sredstev, ko-hezijski politiki in krepitvi lokalne samouprave. Poleg županov in svetnikov je bila na konferenci prisotna tudi poslanska skupina in drugi člani vodstva stranke, zbrane pa je nagovoril tudi minister za kohezijo dr. Iztok Purič, ki je dejal: »Zelo sem vesel povabila NSi na letno konferenco. Le skupaj bomo dosegli cilje v dobro vseh državljanov in državljank.«

Predsednik NSi Matej Tonin je v svojem nagovoru dejal, da so prav ljudje, ki delujejo na lokalnem področju, tisti najbolj pomem-ben člen demokracije. »Župani ter občinske svetnice in svetniki ste zelo pomemben člen v mozaiku strankarske in lokalne demo-kracije. Ste kot korenine drevesa, ki brez vaše aktivnosti in preda-nosti ni bi moglo rasti in se razvijati,« je pojasnil predsednik NSi.

Novi predsednik kluba je postal Janez Žakelj, župan občine Žiri, podpredsednik pa Miha Horvat, občinski svetnik v občini Črenšovci. »Zahvaljujem se za podporo svojim kolegicam in kole-gom. Prepričan sem, da s povezovanjem mladih in izkušenih žu-panov lahko naredimo še več za sodelovanje lokalnih skupnosti in politike,« je po izvolitvi dejal Janez Žakelj.

AKTUALNO

Samo POGORELCžupan Občine Ribnica

dr. Milan BALAŽICžupan Občine Moravče

Ludvik ORBANžupan Občine Hodoš

Jožef ŠKALIČžupan Občine Kuzma

ŽUPANI, KI SO SE PRIDRUŽILI KLUBU ŽUPANOV IN SVETNIKOV NSi

AKTUALNO

7

Da slovenski zdravstveni sistem potrebuje resno modernizacijo, je že dolgo časa znano dejstvo. Pravega odziva na nakopičene probleme od najbolj odgovornih, ministra za zdravje in vlade, prav tako še nismo dočakali. V zadnjem času pa se je poleg ča-kalnih vrst in problema korupcije pojavil še problem pomanjkanja družinskih zdravnikov.

Družinski zdravniki so na nevzdržne razmere tako opozorili tudi na zadnji skupščini Zdravniške zbornice Slovenije, ki je bila 10. januarja 2019, opozorila pa so v zadnjih dveh mesecih podali še družinski zdravniki iz OZG Gorenjska, ZD Brežice, ZD Celje, ZD Maribor in ZD Koper. Izpostavljeno je bilo, da so družinski zdrav-niki preobremenjeni, pogosto izgoreli, mladi zdravniki pa se za specializacijo iz družinske medicine ne odločajo prav pogosto, zato družinska medicina dobesedno počasi ugaša.

Tako zdravniške organizacije kot posamezni zdravniki enotno opozarjajo, da nam grozi kolaps sistema družinske medicine ozi-roma celotne primarne ravni zdravstvenega varstva v Sloveniji. To bi bil zagotovo eden izmed najhujših problemov v samostoj-ni Sloveniji, saj bi ljudje ostali brez osebnega zdravnika. Takšne alarmantne napovedi bi zato morale zbuditi vse odgovorne v slovenskem zdravstvu, da se resno posvetijo temu problemu in nemudoma najdejo ustrezno rešitev! V NSi smo zato na predse-dnika parlamentarnega odbora za zdravstvo naslovili zahtevo za sklic nujne seje z naslovom Družinski zdravniki – med pomanjka-njem in izgorelostjo.

V NSi predlagamo, da se po opravljeni razpravi na seji odbora sprejeme sklep, da odbor ministru predlaga, da sprejme dodatne ukrepe za omilitev pomanjkanja družinskih zdravnikov in o njih poroča državnemu zboru najkasneje do 31. marec 2019. Z dru-gim sklepom pa predlagamo vladi, da dosledno upošteva stan-darde in normative za družinske zdravnike in jim zagotovi tudi ustrezno plačilo.

DR. TRČEK (LEVICA) NEUPRAVIČENO ONEMOGOČA RAZPRAVO V DZ

Kot da problem pomanjkanja družinskih zdravnikov že sam ne bi bil dovolj velik, je zadevo zapletel še predsednik odbora za zdravstvo v državnem zboru dr. Franc Trček (Levica). S sklicem nujne seje namreč še vedno zavlačuje in kot izgovor navaja, da je zahteva NSi premalo vsebinsko utemeljena. Pri tem pa je potreb-no pojasniti, da zahteva NSi izpolnjuje vse formalne pogoje, prav tako pa ne odstopa od drugih zahtev za sklic nujnih sej parlamen-tarnih odborov. Kašen bo epilog zgodbe v državnem zboru bomo videli kmalu, zagotovo pa v NSi ne bomo popustili pritiskom, da se problem slovenskega zdravstva, še posebej pa družinske me-dicine, pomete pod preprogo.

JE SISTEM DRUŽINSKE MEDICINE TIK PRED ZLOMOM?

AKTUALNO

LJUDJE MORAJO VEDETI, KAKŠNO HRANO JEDO

Novica o prisotnosti okuženega mesa iz poljske klavnice v Slo-veniji je vse negativno presenetila. V NSi pa smo jo razumeli kot argument več, da se začnemo zavedati odgovornosti pri zagota-vljanju kakovostne in varne hrane. V Sloveniji je veliko besed o tem, kako je potrebno poskrbeti za lastno samooskrbo s hrano, na drugi strani pa ni pravih ukrepov, da bi z njimi spodbudili slo-venskega kmeta k večjemu obsegu pridelovanja hrane.

NA PRVEM MESTU MORA BITI ČLOVEK, ŠELE NATO RAČUNICAV parlamentu se je ob novici o okuženem mesu na zahtevo po-slanske skupine NSi takoj sestal pristojni odbor, kjer je Iva Dimic jasno poudarila: »Ministrstvo za kmetijstvo mora zaščititi sloven-skega potrošnika in tudi slovenskega kmeta. Na prvem mestu mora biti človek, šele nato računica.«

Razprava na seji je pokazala na pomanjkljive ukrepe ministr-stva za kmetijstvo, ki se problema samooskrbe in zaščite sloven-skih kmetov loteva premalo resno. »Veliko govorimo o zadostni samooskrbi z varno in zdravo hrano. Premalo pa si prizadevamo, da bi z ukrepi spodbudili slovenskega kmeta k večjemu obsegu pridelovanja hrane. Kmetijska politika ne zna zagotoviti niti tega, da bi javni zavodi na razpisih več hrane odkupili od slovenskih proizvajalcev,« je bila kritična poslanka NSi in dodala: »Ljudje morajo vedeti, kakšno hrano jedo.

Zavedati se moramo, da varna in kakovostna hrana ni samoumevna. Za varno hrano morajo sodelovati vse slovenske institucije, ki se ukvarjajo s tem področjem.«

8

INTERVJU:

prof. dr. IGOR MASTENPRILJUBLJENOST NA ZAČETKU MANDATA NE BI SMELA BITI PRIORITETA.””

INTERVJU

9

INTERVJU

V Evropi se zaključuje obdobje visoke gospodarske rasti, Slovenija pa še vedno ni doživela pravega preboja, sanje o drugi Švici ostajajo neuresničene. Zakaj? To je predvsem zaradi tega, ker imamo še vedno tranzicijski ekonomski model. Korporativna struktura našega ekonomskega modela se relativno počasi spreminja. Na eni strani imamo veliko jedro globalno izvoznih podjetij, na drugi strani pa imamo podjetja, kjer naj bi država imela vedno pomembno vlogo z dodatno ambicijo, da se izvršuje nacionalni interes. V Avstriji so na primer po drugi svetovni vojni oblikovali kulturo socialnega dialoga, ki postavlja interese države in gospodarstva kot celote pred parcialne politične interese, in zaradi tega naša severna soseda gospodarsko prosperira. Pri nas pa se še vedno zapletamo v prepire glede povojnega in medvojnega dogajanja, torej v delitve levo-desno. To pa hromi tudi gospodarstvo. Velikih težav trenutno ni videti, a v razmerah, ko gospodarska rast ni več visoka, se pokažejo vse razpoke slabega ekonomskega sistema.

V NSi pogosto poudarjamo, da bi Sloveniji najbolj ustrezal koncept socialno-tržnega gospodarstva. Kakšno je vaše mnenje?Ta koncept je praktično edina izbira, ki lahko v izzivih, ki jih danes globalizacija prinaša, ohranja nek evropski življenjski stil. Izziv globalizacije ni samo selitev nizko produktivnih delovnih mest na vzhod, kot smo ta pojav lahko razumeli v 80-ih in 90-ih letih prejšnjega stoletja. Danes je globalna konkurenca tudi za najbolj produktivna delovna mesta in izziv globalizacije je, kako zadržati visoko izobražene delavce, ne glede na to, za kateri del sveta gre. Na Kitajsko danes podjetja ne odhajajo samo zaradi nižjih stro-škov proizvodnje, ampak tja že odhajajo tudi visoko izobraženi inženirji.

S katerimi ukrepi je mogoče povečati dodano vrednost slovenskega gospodarstva?Ne smemo se slepiti, da so »zmagovalci« globalizacije visoko usposobljeni strokovnjaki, torej matematiki, fiziki, računalničarji itd. Tovrstni kadri lahko svojo pozicijo iščejo kjerkoli na trgu in lahko sledijo denarju. Sem spadajo tudi podjetniki, ki hočejo od svojih unikatnih idej tudi ustrezno nagrado. Gledati v krožnike teh ljudi je torej neproduktivno. Bolj smiselno je, da jim ponudimo

takšno davčno in razvojno okolje, kjer bodo brez sramu svoj uspeh in zaslužek pokazali tudi sredi Ljubljane in Maribora.Na drugi strani imamo tudi t. i. »poražence« globalizacije, ki nimajo ustreznih znanj in so na nek način socialno determinirani. Ustvarili smo družbeni konsenz, da za te ljudi z roba družbe poskrbimo. Ne smemo pa pozabiti na srednji sloj. Treba se je zavedati, da je tukaj velika masa davkoplačevalcev, ogromno je delovnih mest, ki jih ta sloj ustvari, kar je pomembno za potrošnjo države. To pomanjkanje pozornosti srednjemu sloju ni samo problem Slovenije, ampak je ta problem globalen. Vedno bolj je potrebno upoštevati tudi element staranja prebivalstva, ki zahteva popolnoma drugo obliko potrošnje družbe in storitev, ki jih drugačna demografska slika pač zahteva. Zagotovo pa podjetnikov in visoko usposobljenih delavcev ne smemo pošiljati čez mejo, ker je to prva napaka, ki jo lahko neka država naredi. V drugih državah jih namreč z odprtimi rokami čakajo. Ko podjetnik odide v tujino, ne gre tja sam, ampak s seboj odpelje podjetje in delovna mesta.

Kako komentirate pobude, da bi Slovenija od Agrokorja odkupila lastniški delež v Mercatorju?Ker je Mercator podjetje, ki je še vedno v fazi finančnega preoblikovanja in ima ob konkurenci še težave z uveljavitvijo na trgu, je to dobra tarča za investitorja, ki ima v tej panogi znanje. Naša država pa tega znanja nima. Zaradi tega je ta ideja podvržena velikemu finančnemu in poslovnemu tveganju. V kolikor se to tudi zgodi, tvegamo, da se bomo čez tri ali štiri leta zopet vprašali, kaj naj država naredi z Mercatorjem. Razumem, da je ideja za nakup Mercatorja nastala zaradi želje po dostopnosti varne slovenske hrane in zaradi večje samooskrbe. A če ta odkup ni zasnovan na trdnih poslovnih temeljih, so tudi vse ostale želje ali načrti podvrženi velikemu poslovnemu tveganju. Nekega dne bi lahko na tak način bile ogrožene tudi vse druge prehrambne verige. Z nakupom Mercatorja bi si naredili samo medvedjo uslugo.Skorajda enak je bil primer pivovarske industrije, ki je bila po-memben del prehrambne verige in je polovice zaradi tega nismo želeli prodati tujcem. Čez 17 let pa smo jo praktično zastonj pro-dali v celoti. Če je to nacionalni interes, potem se takemu interesu najlepše zahvaljujem.

PROF. DR. IGOR MASTEN JE LETA 2004 DOKTORIRAL IZ EKONOMIJE NA EVROPSKEM UNIVERZITETNEM INŠTITUTU. ZAPOSLEN JE NA LJUBLJANSKI EKONOMSKI FAKULTETI, KJER JE REDNI PROFESOR NA KATEDRI ZA DENAR IN FINANCE TER NA KATEDRI ZA MATEMATIKO, STATISTIKO IN OPERACIJSKE RAZISKAVE. SVOJE BOGATO AKADEMSKO ZNANJE S PODROČJA FINANC, MAKROEKONOMIJE IN BANČNIŠTVA JE NADGRAJEVAL V BANKI SLOVENIJE, KJER JE BIL VODJA RAZISKAV. V TEJ VLOGI JE NADZOROVAL TUDI RAZVOJ STRESNIH TESTOV CENTRALNE BANKE, VODIL PA JE TUDI ODBOR ZA TVEGANJA V NADZORNEM SVETU MEDNARODNE BANČNE SKUPINE. BIL JE EDEN IZMED TISTIH, KI JE OB ZADNJI VELIKI RECESIJI GLASNO OPOZARJAL NA PASTI PREVELIKEGA ZADOLŽEVANJA IN NERAVNOVESJA JAVNIH FINANC.

Intervju: mag. Aleš Trtnik in Tomaž Kavčič

INTERVJU

10

INTERVJU

Imamo zanimivo politično situacijo. Manjšinski levosredinski vladi v parlamentu hkrati asistira in grozi Levica s svojimi pre-cej skrajno levimi idejami in stališči. Bo po tej epizodi čas za bolj uravnoteženo vlado?Ne leta 2022, čas za bolj uravnoteženo vlado je bil včeraj. Najbolj problematična je ta skrajna retorika, ki zanika ekonomsko real-nost. To pa zato, ker te realnost ob kriznih razmerah prej ali slej dohiti. Opozorila fiskalnega sveta se samo še stopnjujejo v smeri, da so proračuni že več let neskladni s fiskalnim pravilom. Vsak proračun je še bolj od prejšnjega v neskladju z zakonodajo. Fi-skalnega sveta očitno nihče več ne jemlje resno in ne naredi nič, da bi bilo stanje drugačno. Podobni smo pacientu, ki ga zdravnik vpraša, koliko alkohola spije. Vsak pacient podcenjuje situacijo in odgovor zbanalizira na nekaj kozarcev in dobronamerna opo-zorila zdravnika presliši. Ob tem pa še misli, da ga je uspešno pretental. A realnosti se ne da pretentati. Enako je pri upravljanju države. Epizoda, ki smo jo videli v obdobju med 2009 in 2013, se ne bo ponovila v izgubi bank, saj so te danes dokapitalizirane, ampak se bo enaka ali še slabša situacija izrazila v slovenskem proračunu. Če smo prejšnjo krizo dočakali s primanjkljajem pod 30 % BDP, bomo novo z nad 60 % BDP.

Zdi se, da zna Marjan Šarec precej dobro slalomirati med teža-vami, ki mu prihajajo naproti. Prišel pa bo tudi čas, ko bo moral pokazati svoje iniciative in začrtati smer, kamor bo Slovenija šla v naslednjih letih? Kateri so tisti projekti, ki bi jih morala vlada ali predsednik vlade zastaviti in tudi speljati?Začeti bi moral pri proračunu, tam se namreč zrcali ekonomska politika vlade. Ta je sedaj neustrezna, ker je v neskladju s prihodki in odhodki. Pri odhodkih je zagotovo neustrezno poskrbljeno za pokojninski in zdravstveni sistem. Pri zdravstvenem sistemu so v zadnjem času vsi ukrepi šli v napačno smer. Fokus je bil na prispevkih, namesto da bi se uvajali zavarovalni sistemi, saj smo Slovenci zdravstveno podzavarovani. Potrebovali bi tudi reformo socialnega sistema, da se nam ne bo ponovno zgodilo, da bomo v recesiji najprej linearno rezali socialne izdatke. To pa zato, ker so ti slabo naravnani vsevprek, namesto da bi bili bolj ciljno

usmerjeni na socialno najšibkejše skupine ljudi. Potrebno je tudi spremeniti davčno politiko, ki v tem trenutku premalo zadržuje ekonomsko aktivnost v Sloveniji. Ne more biti davčna stimulacija omejena samo na pavšalno obdavčitev samostojnih podjetnikov. To je premalo. Veliko povpraševanje po statusu samostojnega podjetnika kaže samo na to, da so ostali deli ekonomske aktivno-sti nestimulativni. Takšni pozivi, kot so tisti o zviševanju prispev-nih stopenj za zdravstveno zavarovanje, bodo enostavno naleteli na težave. To pa takoj, ko bomo zašli v recesijo.

Kako komentirate projekt dviga minimalne plače, ki se je izkaza za strel v koleno – vsaj za tiste z minimalnimi dohodki. Je možno, da se je vlada uštela in ni vedela za posledice – torej dvig dohodnine, nižji otroški dodatki in drugi socialni prejemki?Problem pretočnosti našega političnega prostora je, da politične stranke nimajo možnosti vzgajati ustreznega kadrovskega potenciala. Da ne bo pomote, na ministrstvu za finance je ogromno strokovnjakov, ki v sekundi znajo oceniti, kaj je tak predlog dviga minimalne plače pomenil. A aroganca in zaletavost s populizmom tistih, ki vladajo, je strokovnjake prisilila v to, da so se malce umaknili in počakali, da bodo vladajoči razumeli, da stvari ne počnejo prav. Ta trenutek smo v precejšnji tekmi za popularnost. To je zame presenetljivo, saj priljubljenost že takoj na začetku mandata zares ne bi smela biti prioriteta. Če temu dodamo še populizem, dobimo nereformno vlado, katere cilj niso spremembe. Vlada je, skupaj z Levico, za pet minut soja žarometov na cedilu pustila prav socialno najšibkejše. Za to je kriva ignoranca in prevzetnost, ob katerih niso želeli poslušati dobronamernih opozoril.

Kateri pa so sicer razlogi za ohlajanje evropskega gospodarstva, ki ga napovedujejo?To je del normalnega cikla. Zaradi finančne krize je bila po celo-tnem evropskem gospodarstvu potreba po močnem razdolževa-nju. Zadolževanje je v času krize najbolj doseglo zasebni sektor na ravni podjetij in gospodinjstev. V gospodinjstvih je to za kratek čas pomenilo zadušeno potrošnjo, pri podjetjih pa zadušene in-vesticije. V času okrevanja gospodarstva sta se tako za zamikom od leta 2014 oba segmenta pobrala. To se vedno dogaja v ciklih in danes učinek tega zapoznelega okrevanja občutno pojenja. A ko temu dodamo še trgovinske spore ter dvig cen surovin in ca-rin, ki pomenijo večji strošek za proizvodnjo, se vse skupaj zgodi še hitreje. Naslednji razlog za ohlajanje je tudi povečana negoto-

NAJBOLJ PROBLEMATIČNA JE SKRAJNA RETORIKA, KI ZANIKA EKONOMSKO REALNOST.””

AKTUALNO

11

INTERVJU

vost zaradi tega, ker so nizke obrestne mere napihnile vrednost finančnega premoženja. To pa pomeni večjo nevarnost morebitnih finančnih pretresov. Evropska centralna banka je z januarjem le-tos tudi nehala z neto nakupi vrednostnih papirjev, kar za sabo potegne slabša pričakovanja za višje obrestne mere v prihodno-sti. To so vse dejavniki, ki povzročajo ohlajanje gospodarstva. Re-cesije sicer v letu 2019 v EU najverjetneje še ne bo. Gospodarska rast pa se že upočasnjuje v gospodarstvih Italije in Nemčije, kar je zagotovo zaskrbljujoče dejstvo.

Slovenija je še vedno precej zadolžena, skrbi nas lahko zlasti strukturni primanjkljaj, na katerega se je ob višji gospodarski rasti kar nekako pozabilo. Kaj pa če ponovno pademo v recesi-jo? Se bo zgodba zadolževanja ponovila? Poslabšanje strukturnega položaja proračuna, ki se je začel po-slabševati že v tretjem letu mandata Cerarjeve vlade, pomeni, da slovenski proračun ne bo imel presežka, ki ga narekuje naše fiskalno pravilo in pravila EU. Ob dolgoletni povprečni slovenski gospodarski rasti, ki se giblje med 2 in 2,5 %, bo v proračunu hi-tro zmanjkalo približno 700 milijonov evrov. Ob še resnejši ohla-ditvi gospodarstva pa bomo imeli v blagajni že milijardo manj prihodkov. Na ta naš strukturni primanjkljaj nas opozarja tudi Evropska komisija, a paradoks je, da mi to razumemo kot ner-ganje in ta opozorila močno podcenjujemo. Celo včasih stabilne gospodarske rasti se bomo morali dodatno zadolževati, da bomo lahko nadzorovali raven trošenja za stroške države in vseh ostalih socialnih sistemov.

Kaj je torej pravi recept za doseganje dolgoročne vzdržnosti javnih financ?Pokojninski sistem, sistem socialnih transferjev in zdravstveni sistem morajo biti takšni, da bodo prihodki in odhodki v vsakem primeru v ravnotežju. Evropska komisija temu pravi fiskalni napor. In to tudi dejansko je, saj to ne pride samo od sebe.

Kaj pa za naše javne finance pomeni slaba demografska slika? Je bolj potrebno zagristi v reforme ali delati na politiki »več rojstev«?Smo generacija, ki bo v polnosti doživela demografski problem v pokojninski dobi. Ker nismo naredili ustrezne pokojninske refor-me, imamo še vedno sistem, kjer iz proračuna sproti plačujemo za pokojnine. Zato smo še bolj odvisni od delovne sile, ki sproti vplačuje prispevke za pokojninsko blagajno. Otroci, ki bodo rojeni letos, bodo tako vplačevali v pokojninski sistem čez približno 25 let. Če želimo imeti dovolj delovno aktivnega prebivalstva čez 25 let, moramo torej začeti ukrepati danes.

Kako pomembna pa je bila v času reševanja finančne bančne krize vloga evra in vključenosti Slovenije v evroobmočje? V kakšnem položaju bila Slovenija danes, če bi npr. še vedno imeli svojo valuto tolar?Najprej nas je doletela bančna kriza ter problem odtoka kapitala, ko so naše banke postale odrezane od mednarodnih finančnih trgov. Nato nas je doletela okužba z evropske periferije, ki je po-dražila stroške zadolževanja slovenske države. Če bi imeli tolar, bi nas doletel še šok deviznega tečaja. To bi pomenilo, da bi bil ves naš dolg namesto v evrih v tolarjih, posledično pa bi naše breme skokovito naraslo. Prišlo bi do podobnega problema kot pri poso-jilojemalcih v švicarskih frankih, le da bi bil ta problem pomnožen z deset tisoč. Z vidika finančne stabilnosti in stroškov je bil evro najpametnejša stvar in srečna okoliščina, ki smo jo imeli v času krize. Ne bi želel biti v čevljih Estonije, ki je morala sprejemati maastrichtske kriterije za prevzem evra v času kriznega obdobja. Povprečna inflacija v Sloveniji je bila skozi obdobje desetih let od sprejema evra 1,9 %. V desetih letih pred sprejemom evra pa smo imeli povprečno 6 % inflacijo. Evro tako ščiti našo kupno moč. Dvom v evro je zato popolnoma neumesten.

Žal se kaže, da se je projekt ustanovite slabe banke, s katero naj bi sanirali slabe terjatve v slovenskih bankah, izjalovil in smo ponovno priča manipulacijam in nečednim poslom. Kaj bi moral po vašem mnenju biti glavni fokus parlamentarne pre-iskave?Zagotovo bo v ospredju politični odmev, saj se bodo odkrivala ozadja določenih transakcij in se bodo porajala vprašanja o izvoru kapitala. Zelo pomembno bi po mojem mnenju bilo tudi to, da se na transakcije pogleda celovito in ne le prek posameznih primerov. Na tak način bomo ugotovili, ali je bil sistem ustrezen in ali je imel vse potrebne kontrole. To, da želi nek kupec kupiti terjatev po najboljši ceni, je nekaj normalnega. Ne smemo se slepiti, da ni bilo nikakršnega povpraševanja in ponudb za odkup terjatev pod mizo. Če namreč zadeve niso transparentne, pride takoj do takšnih poslov. Pomembno je torej vprašanje, ali so bili vsi mehanizmi znotraj slabe banke ustrezni in kje je bila točka, ko se je tak nadzor prekinil. Dobro bi bilo, da bi koordinacijo dela komisije vodila neodvisna skupina strokovnjakov iz tujine, saj bodo v nasprotnem primeru ugotovitve komisije takoj prikazane kot politično pristranske. Sam bi se na mestu komisije vprašal tudi o stroškovni učinkovitosti slabe banke.Sicer sem bil pa tudi sam eden izmed tistih, ki so februarja 2009 predlagali ustanovitev slabe banke kot ukrep reševanja slabih posojil v bankah. To je bilo nujno. A moj predlog je bil tudi jasen: slaba banka naj pridobi v upravljanje homogena sredstva. To pa zato, da bi bili stroški upravljanja slabe banke čim nižji, učinko-vitost upravljanja in prodaj sredstev pa čim višja. Če prodajate več istovrstnih terjatev, se vzpostavi veliko večja transparentnost cen, kot če prodajate različne vrste terjatev. Moje opažanje s stra-ni je, da ta osnovni imperativ homogenosti prenesenih sredstev pri ustanavljanju slabe banke ni bil upoštevan v zadostni meri.

”

ČAS ZA BOLJ URAVNOTEŽENO VLADO JE BIL VČERAJ.””

12

INTERVJU

Posledica pa je, da moramo sedaj imeti komisijo, ki bo presojala, kakšno je bilo delovanje slabe banke.

Kakšne bodo po vaši oceni razsežnosti brexita, če bo do njega seveda prišlo, zlasti v ekonomskem smislu? Primarno je to problem Velike Britanije, na EU pa bo to seveda vplivalo, saj se nam bo zmanjšal enotni trg. Huda težava za nas vse pa bo, če bo brexit sprožilec za paniko na finančnih trgih. Na ta način lahko trpi tudi slovensko gospodarstvo. Najbolj je tu na udaru irsko gospodarstvo, podobno kot bi na primer na slovensko gospodarstvo močno vplivala potencialna finančna »okužba« iz Italije. Pri pogajanjih za brexit je zanimivo, kaj se je zgodilo tudi državi z dolgo in močno tradicijo. Velika Britanija je, kot da je naenkrat ostala brez pilota. Podobno se zgodi državi, ki se prekomerno zadolži. Pred tem so vsi pametni, kako bomo vsi stali na lastnih nogah, a problem nastane, ko se mora s tujimi partnerji pogajati slaba ekipa, nepripravljena na to, da jo lahko doleti tudi kakšna težka naloga. To se na primeru Velike Britanije lepo kaže pri vprašanju meje z EU na irskem otoku ter pogoji sodelovanja na skupnem trgu, kjer so si alternative zreducirali zgolj na t. i. trdi izstop.

Z DRŽAVNIM NAKUPOM MERCATORJA BI SI NAREDILI SAMO MEDVEDJO USLUGO.””

KO VAS LEVICA PELJE ŽEJNE ČEZ VODO

Želim se odvaditi uporabe očitka »Saj sem ti rekel!« V osebnih odnosih je nekonstruktiven, ne pripomore k dobremu in ne reši ničesar. Ob zadnjih pozivih sindikatov, predvsem največjega, glede težav prejemnikov (povišane) minimalne plače, pa v jezi vsak dan glasno ponavljam ravno to: »Kaj smo vam rekli? Na kaj smo opozarjali? Se nam niste posmehovali, ko smo vse to izpostavljali?« Seveda, ampak šlo je za nekaj drugega, za boj za prestiž in zasluge.

Zdaj je postalo jasno: Prejemniki višje minimalne plače bodo res plačali več dohodnine, ker bodo presegli znesek najvišje olajšave za tiste z najnižjimi dohodki, so ugotovili sindikati. Prejeli bodo tudi nižje otroške dodatke, več bodo plačali za vrtec, subvencije se jim bodo znižale. Rezultat: v žepu jim ne bo ostalo skoraj nič več denarja, kot pred povišanjem minimalne plače.

TRI STVARI VELJA IZPOSTAVITI OB TEM AKTUALNEM DOGAJANJU:1. Neto plače v Sloveniji so prenizke. Vse, ne le minimalne. Tudi zaradi tega se mladi množično odločajo za odhod v tujino. NSi je že nekajkrat predlagala rešitve, ki bi vsem povišale neto plače in obenem ne bi dodatno obremenile delodajalcev. Gre za povišanje dohodninske olajšave in hkrati uvedbo socialnega copatka ter razvojne kapice.2. V Sloveniji še vedno velja, da ni važno, kaj se predlaga, ampak, kdo to predlaga. Žal se ta praksa nadaljuje tudi v novem sklicu parlamenta. Stranka Levica odlično izkorišča svoj položaj tistega, ki zagotavlja nujno potrebne glasove manjšinski vladi, hkrati pa ima zaradi tega tudi nesorazmerno veliko politično moč. Sprejeti zakon o minimalni plači so uspeli predstaviti kot najboljšo in najplemenitejšo rešitev. Ko smo jih v NSi opozarjali na številne neželene stranske učinke te poteze, so celo začeli širiti propagando, da smo proti povišanju plač.3. Slovenci imamo veliko težav zaradi zapletene in prepletene socialne in družinske politike. NSi ima tudi tu že pripravljene konkretne rešitve: Ločiti je potrebno družinsko od socialne poli-tike. Vsaka ima svoje cilje, ki jih je ob današnjem nepreglednem sistemu nemogoče doseči. Vsak otrok naj dobi enak znesek univerzalnega temeljnega dohodka za otroke, razmisliti velja tudi o enaki ceni vrtca.

Vem, da je všečna govorica nekaterih privlačna. Vem, da mnogi nasedejo in se pustijo zvabiti na limanice. Vem pa tudi, da ljudje znajo uporabljati svojo glavo in vidijo, kdo misli resno. In NSi misli resno.

Janez Cigler Kralj,predsednik Združenja delavcev NSi

AKTUALNO

13

VOLILNI SISTEM: KAKŠNA JE VREDNOST VAŠEGA GLASU?

Naš glas ima na volitvah veliko vrednost. Če bi se bolje zavedali, da v volilno skrinjico s svojo glasovnico vložimo tudi del svoje lastne osebne suverenosti, bi bila udeležba zagotovo višja. Naloga politike pa je, da vzpostavi volilni sistem, ki glas vsakega volivca enakovredno obravnava in čim bolj upošteva. Ustavno sodišče je nedavno ugotovilo, da je volilna zakonodaja v naspro-tju z ustavo, saj volilni okraji niso niti približno enako veliki. Pred politiko sta sedaj dve možnosti. Volilne okraje lahko spremeni tako, da bodo enako veliki ali pa jih preprosto ukine in vzpostavi preferenčni glas.

Vsak volilni sistem ima svoje pluse in minuse. Ko stehtamo obe možnosti, ki jih imamo pred seboj, ugotovimo, da več plusov tehtnico nagne v prid uvedbi preferenčnega glasu. Najpomem- bnejši argument je večja teža in več možnosti volivca pri odločanju, kateri od kandidatov posamezne stranke bo na koncu postal poslanec. Danes je odgovor na to vprašanje v veliki meri odvisen od okraja, kamor stranka predlaga določenega kandi-

data. Poslanci so predstavniki ljudstva, zato menim, da bi bilo bolj primerno, če bi s preferenčnim glasom volivci sami odločili, kateri od enajstih kandidatov stranke v volilni enoti jih bo zasto-pal v parlamentu.

Če bi se odločili preoblikovati okraje, bi to pomenilo muko- trpno in izjemno občutljivo premikanje meja volilnih okrajev. Od oblikovanja okrajev bo namreč odvisno, kateri poslanci bodo v prihodnosti izvoljeni. To odpira prostor za vpliv dodatnih partikularnih političnih interesov v proces oblikovanja nove volilne ureditve.

Nasprotniki uvedbe preferenčnega glasu pogosto navajajo argument, da bi bili v tem primeru izvoljeni le poslanci iz večjih mestnih središč, kandidati iz nekaterih podeželskih področij pa naj bi imeli težje delo. Ta pomislek razumem. Vendar naj povem, da tudi v sedanji ureditvi približno 20 volilnih okrajev nima svojega poslanca, nekateri okraji pa imajo kar dva ali tri. Poleg tega se na podeželju ljudje med seboj bolje poznajo kot v me-stih, kar je lahko celo prednost v kampanji. Težko pristanem na predpostavko, da so kandidati iz podeželja manj sposobni in na ravni volilne enote ne morejo doseči take prepoznavnosti kot tisti iz mest.

Ne glede na to, katero od poti bomo izbrali, pa je nujno, da odločbo ustavnega sodišča uresničimo pred novimi volitvami, sicer bo nad njimi visela grožnja njihove neustavnosti ali nelegitimnosti. Žal je ignoriranje odločb ustavnega sodišča pri nas postalo že nekaj vsakdanjega. Spremembo odnosa do uresničevanja odločb ustavnega sodišča seveda od nas zahtevata tudi osnovna pravna in politična kultura.

Matej Hraststrokovni sodelavec v poslanski skupini

MEDNARODNO

LJUDMILA NOVAK IN MATEJ TONIN MED TOP 5 POLITIKI V SLOVENIJIFebruarske raziskave javnega mnenja so nekoliko presenetile z visoko podporo vlade in največje vladne stranke, v NSi pa smo lahko veseli zlasti zelo dobrih ocen na lestvici slovenskih politi-kov. Ljudmila Novak in Matej Tonin sta se na Medianini raziskavi uvrstila na visoko 4. in 5. mesto, če upoštevamo še evropskega poslanca Lojzeta Peterleta pa lahko zapišemo, da ima NSi med najbolje ocenjenimi 12 politiki kar tri svoje člane, kar je največ med vsemi strankami.

Med strankami se je povečala podpora LMŠ (22,4 %), ki je presenetljivo prehitela SDS (15,1 %), sledita še Levica (5,9 %) in SD (5,8 %). Sledi Nova Slovenija, ki že več mesecev beleži stabilno podporo okrog 5 odstotkov (všteti so tudi neopredeljeni

volivci), kar pomeni 7 poslanskih mest in se tako uvršča na 5. mesto med 9. parlamentarnimi strankami.

V javnosti se je v mesecu februarju sicer veliko razpravljalo o razlogih za visoko podporo vladi. Kot ugotavljajo analitiki, gre podporo pripisati predvsem javnosti všečnim potezam vlade in predsednika vlade (npr. odstavitev ministra Prešička, dvig mini-malne plače). A dejstvo je, da vlada precej spretno skriva resnico, da je z neusklajenim dvigom minimalne plače, ljudem več odvze-la kot dala, skrbeti pa bi nas morala tudi informacija, da vlada za leto 2019 načrtuje za več kot 1 milijardo evrov več odhodkov kot v letu 2018. Svarila pred takšnim neodgovornim početjem že prihajajo, tako s strani fiskalnega sveta kot iz Bruslja.

14

ZGODILO SE JE

IZZIVI PRED EVROPSKIMI VOLITVAMINemška fundacija Konrad Adenauer (KAS) je v sodelovanju z IJEK, IJP in INAK v Ljubljani organizirala simpozij z naslovom Izzivi pred evropskimi volitvami. V prisotnosti nemškega veleposlanika v Sloveniji Klausa Petra Riedla so o tej temi spregovorili poslanka NSi Ljudmila Novak, poslanca Evropskega parlamenta dr. Milan Zver in Franc Bogovič ter član upravnega odbora KAS Dieter Althaus. V pogovoru so se, poleg prihajajočih volitev v Evropski parlament, dotaknili tudi problema populizma in ekstremizma v Evropi.

IN MEMORIAM: JUSTIN STANOVNIK, USTANOVNI ČLAN NSi (1928 – 2019)Z žalostjo sporočamo, da je v 91. letu starosti umrl eden izmed ustanovnih članov NSi Justin Stanovnik. Bil je pisec, anglist ter globok mislec slovenske in evropske zgodovine s posebnim pogledom na krizo slovenstva po boljševiški revoluciji. Bil je tudi dolgoletni urednik revije Zaveza in eden izmed ustanoviteljev Nove Slovenske zaveze. Naj počiva v miru.

IN MEMORIAM: MARJAN BAJT (1948 – 2019)Z žalostjo sporočamo, da je v 71. letu starosti umrl naš član, dolgoletni predsednik mestnega odbora NSi v Kranju Marjan Bajt. V NSi se je včlanil 28. avgusta 2000, ves čas pa je bil zelo dejaven v mestnem odboru NSi Kranj. Od leta 2008 do 2014 je bil član regijskega odbora Gorenjska 2, od leta 2010 do 2014 pa član upravnega odbora Delavske zveze NSi. Od januarja 2014 do februarja 2016 je bil predsednik MO NSi Kranj, leta 2014 je bil na listi NSi izvoljen tudi za mestnega svetnika, kjer je prevzel vlogo vodje svetniške skupine. V znak hvaležnosti za njegovo aktivnost mu je NSi podelila tudi zlati znak NSi. Naj počiva v miru.

IN MEMORIAM: TOMAŽ PAVŠIČ (1931 – 2019)Z žalostjo sporočamo, da je v 88. letu starosti umrl soustanovitelj Nove Slovenije profesor Tomaž Pavšič. Bil je kulturni delavec, pisatelj, publicist in politik. Bil je aktiven član občinskega odbora Idrija, član izvršilnega odbora Zveze seniorjev NSi, za NSi je kandidiral tudi na lokalnih volitvah 2010 in 2014 v Idriji. Naj počiva v miru.

KONGRES EVROPSKE ZVEZE KRŠČANSKO-DEMOKRATSKIH DELAVCEVNa Dunaju je decembra potekal kongres Evropske zveze krščansko-demokratskih delavcev (EUCDW), na katerem je sodelovala tudi delegacija NSi. Na njej so za predsednika zveze ponovno izvolili Elmarja Broka. V predsedstvo zveze pa je bil izvoljen tudi predsednik Združenja delavcev NSi Janez Cigler Kralj. Čestitke!

SPREJEM NOVIH ČLANOV NSITudi letos smo konec januarja na tajništvu stranke in v poslanski skupini NSi v državnem zboru sprejeli nove člane, ki so lahko na lastne oči spoznavali delovanje stranke in državnega zbora ter imeli vpogled v delo glavnega tajništva. Novih članov, ki nas bogatijo z vedno novimi zgodbami in izkušnjami, smo vedno veseli!

IMAMO TRI NOVE PODŽUPANEV mesecih po lokalnih volitvah je Nova Slovenija po 12 izvoljenih županih dobila tudi tri podžupane. To so postali Aleš Mihelič, ki je podžupan občine Ribnica, Bogdan Potočnik je postal podžupan občine Kidričevo in Jože Senica, ki je postal podžupan občine Laško. Vsem trem ob imenovanju čestitamo in želimo uspešno delo!

AKTUALNO

15

MLADA SLOVENIJA

ZARADI SENDVIČA...

Zaradi sendviča je nedavno odstopil politik. Upravičen odstop. Mladi si ne želimo države, v kateri je kraja nekaj normalnega. Tokrat je izginil sendvič, lahko ugibamo, da je bil vreden okrog 2 evra. V preteklosti je izginilo že veliko več kot en sendvič. V bančni luknji okrog 5 milijard. V TEŠ 6 vsaj pol milijarde. Da niti ne omenjamo korupcije v zdravstvu ali slabi banki.

Če bi odstopil en politik za vsake dva evra, ki sta izginila v teh zgodbah, bi moralo odstopiti vsaj 3 milijarde politikov. Neverjetna številka. Morda pa smo za boljšo predstavo o odgovornosti slovenske politike potrebovali prav ... sendvič.

ZAŠČITIMO SLOVENSKEGA POTROŠNIKA IN KMETA!NA VRANSKEM JE V ZAČETKU FEBRUARJA POTEKALA LETNA KONFERENCA KMEČKE ZVEZE NSi, NA KATERI SO ČLANI IZVOLILI NOV UPRAVNI ODBOR ZVEZE ZA MANDATNO OBDOBJE DVEH LET.

Razpravljali so predvsem o stanju kmetijstva v Sloveniji ter o problematiki varne in kakovostne hrane, ki se je odprla po odkritju okuženega mesa iz Poljske.

Člani zveze so na konferenci izvolili tudi novega predsednika. To je postal Janez Beja, ki je napovedal, da zvezo v novem mandatu čaka veliko dela. »Govorim predvsem o vseh zakonih, za katere vemo, da se bodo v državnem zboru odpirali. To so zakon o gozdovih in zakon o ohranjevanju narave. Predvsem pa bomo vse sile vložili v oblikovanje skupne kmetijske politike in rešitev problema zveri in divjadi,« je povedal Beja.

Na letni konferenci so bili prisotni tudi poslanka in članica odbora za kmetijstvo v državnem zboru Iva Dimic, vodja posla- nske skupine Jožef Horvat in poslanec Aleksander Reberšek. Iva Dimic je zbranim zagotovila, da se bo za pravice kmetov v drža- vnem zboru še naprej zavzeto borila. Opozorila je tudi na to, da slovenski kmet potrebuje predvsem manj birokratskega dela, v katerem se danes utaplja. Jožef Horvat je izpostavil pomem- bnost kmetijstva za slovensko samooskrbo, Aleksander Reberšek pa je članom kmečke zveze predstavil svoja prizade-vanja, da bi trasa 3. razvojne osi tekla po območju, ki bi uničila najmanj kmetijskih površin, saj bi tako lahko obvarovali lokalne kmete in pridelovalce hrane.

ORGANIZACIJSKE OBLIKE

VSE SILE BOMO VLOŽILI V OBLIKOVANJE SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE IN REŠITEV PROBLEMA ZVERI IN DIVJADI.””

16

OBČINA ŽUŽEMBERK

Župan Jože Papež Občinski svet 15 članovNSi članov OS 4 občinski svetniki

Površina: 164,3 km2

Prebivalcev 4.621 moški 2.344žensk 2.277

Povprečna starost: 37,16 let

Stan. površina: 32,03 m2/osebo Gospodinjstev: 1.439Družin: 1.178

Delovno aktivnih: 2.036Brezposelnih: 250

JOŽE PAPEŽ

ŽUPAN OBČINE ŽUŽEMBERK

Kako bi se opisali oziroma predstavili v nekaj stavkih (poklic, družina, hobiji …)?

Sem poročen, oče treh otrok. Po poklicu sem veterinarski tehnik in ta poklic sem opravljal 30 let. Prav zato mi delo z živalmi tudi danes predstavlja veliko sprostitev. Rad tudi plavam, obdelujem vinograd in preživljam čas s svojo družino.

Zakaj ste se podali v politiko in se pridružili krščanskim demokratom?

Politika zame predstavlja spoštljivo in odgovorno delo skupaj z ljudmi. Pridružitev krščanskim demokratom in vstop v politiko pri meni sega 20 let nazaj. Krščanski demokrati predstavljajo vse tisto, kar so moje vrednote. Prepričan sem, da imajo krščanski demokrati najboljši program.

Po katerih stvareh oziroma dejavnostih je občina Žužemberk najbolj prepoznavna?

Najprej po srčnih, odprtih, iskrenih in delovnih ljudeh. Ne smem pa pozabiti na grad Žužemberk, ki vsako leto privabi številne turiste, in na vse kraje, ki s svojo lepoto in edinstvenostjo soustvarjajo občino Žužemberk. Tukaj so še številna društva, ki s svojimi prizadevanji odlično predstavljajo našo občino.

Kateri so tisti problemi, ki so trenutno najbolj pereči in jih je v občini potrebno najhitreje rešiti?

Življenje v občini Žužemberk je potrebno dvigniti na višjo raven bivalnih standardov. Urediti moramo kakovostne in dostopne upravne, bančne, poštne in trgovske storitve, najti več primernih prostorov za druženje mladih, šport in rekreacijo. Naša Krka je izjemen naravni biser, ki mu moramo posvetiti več pozornosti, zlasti z vidika razvoja zelenega turizma in ekologije. Dodatne sadove bi zagotovo prineslo več povezovanja in sodelovanja, tako med kraji kot med generacijami, ki sobivamo v tej prelepi Suhi krajini.

NAŠ ŽUPAN

Kakšna je vaša vizija razvoja občine Žužemberk?V začetni fazi se je potrebno usmeriti v dokončanje projek-

ta vodovoda in devetoddelčnega vrtca. Pripeljati je potrebno trgovski center, urediti več-namensko stavbo, postaviti banko-mat na Dvoru, urediti igrišča ter se javljati na razpise. Ves čas pa se je potrebno zavzemati za povezovanje ljudi in naših krajev, privabljati poslovne investitorje, zagotavljati delovna mesta ter težiti k razvoju prometne infrastrukture in zelenega turizma.

AKTUALNO

17

V začetku meseca sem imel priložnost obiskati naše sorojake v Clevelandu, kjer nikoli do sedaj nisem preživel toliko časa naenkrat. Prejšnji obiski so bili bolj uradne narave, sedaj je bilo pa več časa za osebne stike. Vesel sem bil slovenskega duha starejše in novejše generacije, posebej pa vesel vsega, kar so naši sonarodnjaki delili z mano – njihove poglede na Slovenijo, njihove izseljenske zgodbe in prizadevanja za prihodnje ohranjanje slovenstva v ZDA.

Tako smo imeli veliko srečanje po maši pri sv. Mariji Vnebovzeti, kjer smo poleg debate o politični situaciji v Evropski uniji, ki jo Slovenci v Clevelandu budno spremljajo, obujali tudi spomine na dan prej, ko se nas je preko 300 udeležilo košar-karske tekme, na kateri je nastopal tudi Slovenec Luka Dončić. Navdušenje je bilo veliko, četudi je s soigralci premagal domačo clevelandsko ekipo.

Svojo pot sem nadaljeval v Washingtonu, kjer se že tradici- onalno udeležujem nacionalnega molitvenega zajtrka, ki ga že od časov predsednik Eisenhowerja prireja in gosti aktualni ameriški predsednik. Predsednik Trump je imel zanimiv govor, v katerem se je jasno zavzel za spoštovanje življenja in dostojanstvo vsakega rojenega in še nerojenega. Bil je sprejet veliko bolj prisrčno kot pred dvema letoma.

Poleg tega je bil veleposlanik Slovenije v ZDA, njegova ekscelenca mag. Stanislav Vidovič, pripravil lep sprejem pred praznikom Prešernovega dne, kjer sem nagovoril zbrane Slovence in Slovenke, ki prebivajo v Washingtonu. Ob tem pa smo si na razstavi ogledali dva Prešernova rokopisa, ki so jih pred kratkim odkrili v Clevelandu. Gre za rokopisa pesmi Dohtar in Slovo od mladosti, katerih pristnost so potrdili tudi v Sloveniji in bosta od sedaj na ogledu v Slovenskem kulturnem domu v Clevelandu.

Ob vseh teh dogodkih in vtisih se res potrjuje dejstvo, da je Slovenija domovina, sestavljena iz treh delov: Slovenije, zamejstva in zdomstva. Povsod pa bije isto srce in ljubezen do rodne grude ter ponos do slovenskih običajev, kulture in jezika.

Lojze Peterle poslanec Evropskega parlamenta

KRŠČANSKA DEMOKRACIJA ČEZ LUŽO

IZ EVROPSKEGA PARLAMENTA

18

OSEBNO

MIHA HORVAT

Poklic in delo? Študiral sem grafične in interaktivne komunikacije v Ljubljani. Zadnja 4 leta sem zaposlen v računalniškem oddelku kot spletni programer pri mednarodnem podjetju s sedežem v avstrijskem Gradcu, kjer skupaj s sodelavci skrbim za področje digitalnega marketinga za 11 milijonov naših uporabnikov iz 47 držav. Že 8 let imam svoje podjetje, ki se ukvarja s programiranjem spletnih strani in aplikacij ter z grafičnim oblikovanjem. Drugi mandat sem občinski svetnik v občini Črenšovci, sicer pa sem tudi pred-sednik regijskega odbora Mlade Slovenije Prekmurje, član izvršil-nega odbora Mlade Slovenije ter podpredsednik Kluba županov in svetnikov NSi.

Kateri so vaši hobiji?Zelo rad potujem. Zelo veliko mi pomeni čas, preživet z družino in pravimi prijatelji.

Vaš najljubši predmet v osnovni oziroma v srednji šoli?Fizika in matematika, tako v osnovni kot v srednji šoli.

Katera je vaša najljubša hrana?Moja "razvada" je dobra pica, z največjim veseljem pa uživam ob pravih prekmurskih dödolih, ki jih najboljše naredi moja mama. Za sladico si predstavljajte še kos prekmurske gibanice in zraven kozarček lendavskega vina. Sanjsko! :)

Vaš najljubši letni čas?Katerikoli letni čas, ko nas razvajajo sončni žarki, še posebej poletje. Seveda pa ima vsak izmed letnih časov svoj čar. Izpostavil bi še pomlad, ko vse cveti in se narava tako čudovito prebuja.

Najljubša turistična destinacija?Od v zadnjem času obiskanih Tajska, kjer človek resnično lahko uživa ob fascinantni naravni in kulturni dediščini. Ob vrnitvi iz kakršnegakoli potovanja pa sem še zmeraj dejal, da je povsod lepo, ampak najlepše pa je vsekakor doma.

Vaša barva je?Modra. Po možnosti skupaj z rdečo in belo.

Najljubši film?Težko izberem enega, se pa rad sprostim ob kakšni komediji ali "grizem nohte" ob kakšnem napetem trilerju.

Najljubša knjiga?Nisem ravno velik ljubitelj prebiranja knjig. Veliko pa berem razne strokovne članke s področij, ki so mi najbolj blizu (politika, avtomobilizem, tehnologija). Eno izmed mojih najljubših čtiv so zagotovo razni primeri dobrih praks z drugih občin in držav.

Najljubši glasbeni izvajalec?Zelo odvisno od razpoloženja. Včasih mi prija kaj bolj energičnega,

spet drugič kakšna prijetna balada. Zmeraj rad prisluhnem slovenski glasbi, še posebej na primer skupinam Mi2, Big Foot Mama in Siddharta.

Najboljši športnik ali športnica?Vse Slovenke in Slovenci, ki se s srcem in ponosom borijo za doseganje najboljših rezultatov.

Kakšen je vaš moto življenja?Ne bi ravno rekel, da je to moj moto, mi je pa zelo všeč misel Winstona Churchilla: "Pesimist vidi težavo v vsaki priložnosti, optimist pa vidi priložnost v vsaki težavi."

Kaj vam pomeni družina?Družina mi je zmeraj bila v veliko oporo in je vedno kraj varnega pristanka. Prepričan sem, da je družina nujna, da človek lahko duševno in fizično odraste v pravo ter zdravo osebo.

Kaj vam pomeni država?Zavedam se, da nam ni bila "kar tako" podarjena, zato sem ponosen in srečen, da jo imamo.

Kaj vam pomeni politika?Politika je moja strast in jo razumem kot delo za skupno dobro. Trdno sem prepričan, da je s poštenim delom možno doseči pomembne spremembe za našo boljšo prihodnost.

Kaj vam pomeni Slovenija?Slovenija je moja domovina, na katero sem izjemno ponosen! Zame je Slovenija najlepši košček sveta, ki nam s polnim naročjem naravnih lepot in kulturnih znamenitosti ponuja veliko več, kot si kdo morda misli.

Zakaj Nova Slovenija - krščanski demokrati?Ker smo krščanski demokrati s svojimi stališči zagotovilo za boljšo in pravičnejšo prihodnost. Nova Slovenija ima konkretne rešitve za probleme na področju gospodarstva, javne uprave, zdravstva itd., za boljše življenje vseh.

Družboslovje ali naravoslovje?Oboje v primernih količinah.

Gospodarstvo ali javni sektor?Z roko v roki, saj eno brez drugega ne gre.

Vaš vzornik je?Nimam posebnega vzornika, se pa zgledujem po iskrenih ljudeh, ki s svojim poštenim delom dosegajo rezultate in ki znajo biti srečni in zadovoljni.

ČLAN IO MSi IN PODPREDSEDNIK KLUBA ŽUPANOV IN SVETNIKOV NSi

AKTUALNO

19

Za vas smo pripravili nagradno križanko. Pravilno rešena križanka vam lahko prinese lepo nagrado. Izžrebali bomo tri nagrade: 1. nagrada: kosilo z glavnim tajnikom NSi Robertom Ilcem; 2. nagrada: knjiga mag. Mateja Tonina Upanje za Slovenijo in 3. nagrada: usnjen notesnik NSi. Pravilno geslo križanke nam skupaj z vašimi podatki (mobilna številka in elektronski naslov) pošljite na dopisnici do petka, 19. aprila 2019, na naslov NSi, Dvorakova 11a, 1000 Ljubljana. Geslo lahko sporočite tudi po elektronski pošti na tajnistvo@nsi.si. Veliko uspeha in sreče pri žrebu!Geslo pretekle križanke je bilo MATEJ SLAPAR, KAMNIK. Nagrajenci križanke so:1. nagrado, kosilo z županom občine Kamnik Matejem Slaparjem, prejme Slavko Pavrič (Slovenske Konjice), 2. nagrado, knjigo mag. Mateja Tonina Upanje za Slovenijo, prejme Ankica Krivec (Dobova) in3. nagrado, usnjen notesnik NSi, prejme Tone Klemenc (Kamnik).

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih.

20

Z veseljem vas pričakujemo na evropskem taboru Nove Slovenije, da drug drugega spodbudimo v naših prizadevanjih za uspešno Slovenijo in močno Evropo.

Lepo vabljeni!

Rezervirajte si datum za tabor!

VEČ O TABORU V

NASLEDNJI ŠTEVILKI

Zabavala nas bo skupina Gadi.

SVETA TROJICAV SLOVENSKIH GORICAH

nedelja, 19. maj 2019

EVROPSKI TABOR NOVE SLOVENIJEkrščanskih demokratov