1LSTO VII. / ST. 1.

S R E Č N O V N O V E M L E T U ! K R A N J , 1. J A N A U R J A 1954.

GLAS GORENJSKE U R E J A UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI U R E D N I K S L A V K O B E Z N I K / UREDNIŠTVO IN U P R A V A : K R A N J , S A V S K I B R E G 2; T E L E F O N 475; T E K . R A C . PRI N B K R A N J - O K O L I C A ST. 624-»T«-127 / I Z H A J A V S A K O SOBOTO / L E T N A NAROČNINA 400 DIN, P O L L E T N A 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35 D I N / P O S A M E Z N A ŠTEVILKA S T A N E 10 D I N

r V s e d m o l e t o

Ko se poslavljamo od starega leta, je prav da pogle­damo ,kaj smo v tem letu storili. In da povemo, kaj name­ravamo delati v prihodnjem.

Obračuni so vedno nerodna zadeva, ker se navadno •evšečnosti zamolči, če se j ih le more. N i nič lažjega kot napisati, da je bilo vse lepo!

Vse seveda nI bilo lepo. Posebno, ker smo morali zaradi občutne podražitve in pomanjkanja časopisnega papirja sredi leta zmanjšati listu obseg. Na skopem pro­s tom smo potem objavljali pač tisto, kar smo misl i l i , da bo bralce najbolj zanimalo. Kako smo v tem uspeli, naj­bolje lahko ocenijo bralci sami.

Res, bralci so to že tako cenili! Bilo je to neke vrste skrito priznanje listu. Nad 2500 novih naročnikov v letoš­njem letu je dokaz, da smo v naših prizadevanjih vsaj deloma uspeli.

Mnogo zaslug za ta uspeh imajo naši dopisniki, k i so •as vse leto prav pridno zalagali z dopisi. Vsem Iskrena sahvala za njihov trud!

V novem letu naše delo ne bo lahko. Razvoj naše de­mokracije in utrjevanje neposrednega upravljanja v komunah in podjetjih, vse pestrejše javno, kulturno, fiz-knlturno in zabavno življenje bo terjalo od nas, da prav pridno posegamo v probleme in pojave, k i bodo s tem nastajali, j ih komentiramo, kritiziramo ali pohvalimo.

Nam bo to uspelo? Brez vas, dragi bralci, ne! Sele ko bo vsak bralec hkrati tudi dopisnik s svojo sodbo o določenem pojavu al i dogodku, bo naš list postal res prava tribuna gorenjskega delovnega človeka, k i bo vest­no odražala njegove težnje k napredku.

V upanju, da bo v novem letu vse tako, kot si želimo zal v redakciji, — vsem skupaj res srečno in uspešno novo leto!

U r e d n i š t v o

V . .J

Vse izkušnje, kt smo si jih t preteklem letu pridobili, bo treba • novem letu pametno in s preudarkom izrabiti

Težave * gozdnim zakonom Na zadnji konferenci okraj

aega odbora Socialistične zveze na Jesenicah so največ razprav Ijali o problemih na vasi in o pripravah na občne zbore kmet Ijskih zadrug. Obravnavali so zakon o gozdnem gospodarstvu, ločitev gozda od pašnikov in

zadružne odnose do skupnosti. Člani pkrajnega odbora so

krit ično pregledali opravljeno delo in ugotovili, da so prav malo naredili. Prav tako so tu­di organizacije Socialistične zve­ze zelo malo pojasnjevale l ju ­dem vprašanja, k i so nastala z novimi uredbami in predpisi. Posledica tega so bila napačna mnenja, ponekod pa so se celo pojavile težnje, k i so daleč od eoclalističnih stremljenj.

Gozdni zakon so nekateri smatrali tudi kot nacionaliza­cijo gozdov. — V radovljiškem •kraju je veliko bolj pereč pro­blem zakon o gozdovih, kot pa zakon o zemljiškem skladu. To pa zaradi tega, ker bo zakon Občutno prizadejal lastninske odnose kmetov. Ljudski odbori In različne skupnosti niso imele pravega odnosa do gozdov in so smatrali obstoječe gospodarje­

nje z gozdovi kot rento kmetu. Zaradi teh in podobnih ugoto­vitev bo realizacija gozdnega zakona v tem okraju precej te­žavna.

Posebno vprašanje je ločitev gozdov od pašnikov in formira­nje pašnih obratov. Stara mi ­selnost o agrarnih skupnostih je še močna, protisocialističnl ele­menti na vasi pa imajo prav na gospodarjenje z zemljišči agrar­ne skupnosti največji vpliv. Ke r to ovira razvoj kmetijstva in ži­vinoreje, kot važne gospodar­ske panoge v okraju, je okraj­ni odbor Socialistične zveze mnenja, da bo treba nujno ure­diti družbene odnose med inte­resenti samimi in odnosi do kmečkih organizacij, občin in okraja.

Okrajni odbor SZ je med dru­gim sklenil sklicati širše po­svetovanje vodilnih ljudi orga­nizacij, delovnih kolektivov, sindikatov itd., kjer bodo ob­ravnavali ta vprašanja v zvezi z novimi uredbami in predpisi. Pred občnimi zbori kmetijskih zadrug bodo pa priredili preda­vanja in posvetovanja s kmeti.

Predsednik kranjskega okraja tovariš Miran Košmelj je ugodil prošnji našega urednika in za to številko »Glasu Gorenjske« povedal nekaj misli ob Novem letu:

L eto 1953 je bilo leto velikih uspehov v splošnem go­spodarskem in komunal­nem napredku v naših ob­

činah in v našem okraju. Re­zultati so na dlani, saj je ve­l ika večina objektov, k i smo j ih lahko vnesli to leto v investi­cijski program, že dograjena, nekaj pa j ih je v zaključni fazi izgradnje.

Zlasti velike uspehe smo do­segli na področju elektrifikaci­je naših gorskih vasi in na pod­ročju obnove naših prosvetnih ustanov. V okraju je bilo v tem letu popravljenih in modernizi­ranih precej osnovnih šol, tako da sedaj ustrezajo pogojem so­dobnega pouka, nekaj pa j ih je bilo dograjenih tudi na novo.

Rezultati so b i l i v tem letu doseženi tudi na področju de­mokratizacije našega javnega življenja. Odraz tega je spro­ščenost naših ljudi v najrazlič­nejših razpravah In borba mnenj. Jasno je, da so se prav zato utrdili tudi organi ljudske oblasti — okrajni odbor, pa tu­di občinski ljudski odbori in or­gani delavskega upravljanja.

Leto, od katerega se poslav­ljamo, je leto novih, bogatih iz­kušenj, k i nam bodo v prihod­nje pomagale odpravljati slabo­sti, k i j ih doslej, morda ravno zato, ker j im nismo bil i odrasli, še nismo uspeli odpraviti.

V 1954. letu stoje pred nižji­mi organi ljudske oblasti, pred okrajnim odborom, ljudskimi odbori važne in odgovorne na­loge pri Izvajanju novega go­spodarskega sistema. K a r zade­va našo gospodarsko dejavnost, nameravamo v prihodnjem, 1954. letu posvetiti vso pozornost raz­voju naše industrijske dejavno­sti. Razširiti nameravamo neka­tere obrate nredelovalne indu­strije in, kolikor bo to mogoče, odpreti neke nove obrate, zla­sti za predelavo in obdelavo gradbenega materiala, za kar so v našem okraju dani vsi pogoji.

Vso skrb bomo posvetili na­šemu kmetijstvu, da dvignemo našo kmetijsko proizvodnjo na naprednejši , produktivnejši n i ­vo. Zanemariti ne bomo smeli nege in varstva gozdov. V krat­kem bo sklicano posebno zase-

K o Dedek Mraz ras teže svojo bisago, je v njej za vsakega nekaj. Tudi odraslim p r i n « s e vedno kaj novega, sicer ne v obliki piškotov, bonbonov in drugih slaščic, marveč v obliki izkušenj, k i so si j ih pridobili v letu, k i se Je obrnilo.

Letos je bila Dedkova torba * e l o natrpana. N i čuda! Vse bogate izkušnje naše socialistične ntati so se nakopičile v njej. Zato je bil prav gotovo vsak bogato obdarovan. Te darove bo treba v novem letu pametno in preudarno izkoristili.

danje Okrajnega ljudskega od­bora, k i bo razpravljalo izključ­no o problemih našega kmetij­stva in določilo smernice za bo­doče delo na tem gospodarskem področju.

Velika naloga, k i se postav­lja pred Okrajni odbor, pa tudi pred občinske odbore v novem letu, je odkrivanje novih mož­nosti za zaposlitev naših delov­nih ljudi, v nekaterih pasivnej-ših občinah in v izrazito gozd­natih predelih našega okraja, kjer bo dosedanje Iskanje iz­

ključnega zaslužka od gozda morala zamenjati nove vrste de­javnost.

V našem okraju so l e p e mož­nosti za razvoj novih proizva­jalnih panog in za razširitev starih obratov. Imamo poznani jezerski lehnjak, k i se še vse premalo izkorišča, prav tako je s hotaveljskim marmorjem, skri l j ci pod Ratitovcem in z nekaterimi opekarnami. Usme­rit i pa bomo morali tudi našo lesno industrijo v izdelovanje takih končnih izdelkov, k i zah­

tevajo malo surovin In več de­lovne sile.

Izkoristiti bo treba vse dane možnosti za napredek turizma in našega lokalnega prometne­ga omrežja. Vso pozornost pa bo treba posvetiti tudi našim prosvetnim ustanovam in zdrav-stveno-socialni službi.

Okrajni ljudski odbor, ljudski odbor mestnih občin in občin­ski ljudski odbori dobivajo če­dalje več pravic v upravl janj« vsega družbenega življenja. U -speh v njihovem težkem in od­govornem delu bo mogoč le ob sodelovanju vseh delovnih l ju­di in utrjevanju organov delav­skega upravljanja.

V tem delu želim vsem delov­nim ljudem, delovnim kolekti­vom in ljudskim odborom na področju našega okraja, mnoge

;tnov v 1954. letu.

Z i m s k a p r a v l j i c a Fo to : J . M a r e n č i č

Kolektivi razumejo pomoč SZDL Naš sodelavec je na Okrajnem odboru Socialistične zveze

delovnih ljudi radovljiškega okraja dobil naslednje podatke o delu organizacije v preteklem in o načrt ih za prihodnje leto.

V pretečenem letu so orga­nizacije S Z D L v radovlji­škem okraju zabeležile napredek zlasti v tem, da

so začele reševati splošno" druž­beno problematiko svojega teri­torija in posebno tiste, k i zade­va delavsko upravljanje v pod­jetjih in samoupravljanje druž­be vobče.

Upravljanje v manjših podje­tjih je bilo vsekakor šibkejše. Tu, v majhnih podjetjih se je največkrat pačila pravilna m i ­sel delavskega upravljanja. V tem pogledu bo morala S Z D L v prihodnjem letu posvetiti več pažnje. P rv i posegi Socialistič­ne zveze, njenih občinskih od­borov in osnovnih organizacij, v tako problematiko so poka­zali zelo dobre rezultate. T i u-spehi so se pokazali prvenstve­no v tem, da so delovni kolek­tivi razumeli podporo Sociali­stične zveze in da so uvideli, da je ta organizacija kot ljudski tribun dala možnost svojim čla­nom, da se seznanijo s stanjem v podjetjih, z njihovim poslova­njem, z odnosi v njih, z njihovo proizvodnjo, in da so dobili jas­no sliko o njihovem življenju. Delo Socialistične zveze je pr i ­spevalo k temu, da se je komu­

na začela zanimati za življenje podjetij, da je potemtakem že nastopil začetek povezanosti med komuno in podjetji.

V preteklem letu smo imeli tudi pomanjkljivosti. V neka­terih primerih se je Socialistič­na zveza preveč naslanjala na svoje organizacijske in politične akcije, k i so imele včasih kam­panjski značaj. N i znala dovolj uspešno reševati vprašanj , k i praktično predstavljajo stalno vsakodnevno problematiko, — vsakdanje življenje. Tu mislim na razna društva in organiza­cije in na kulturno-prosvetno udejstvovanje. Taka društva so bila prepuščena sama sebi. So­cialistična zveza je v njih vse premalo videla svojega najmoč­nejšega vzgojitelja širokih ljud­skih plasti.

Ena od pomanjkljivosti S Z D L je bila tudi ta, da so njene or­ganizacije premalo tolmačile članstvu naše gledanje na raz­voj kmetijstva in da kmečkemu prebivalstvu niso dajale per­spektive. To je bilo deloma tu­di vzrok dejstvu, da kmetijske zadruge in mi vsi skupaj, n i ­smo dovolj napravili za dvig kmetijske proizvodnje. Sred­stva, k i so bila na razpolago,

kmetijske zadruge niso upora­bile za dviganje kmetijske pro­izvodnje, temveč mnogo bolj za ustanavljanje pridobitnih pod­jetij, k i so sicer prinašala do­bičke, kmetijska proizvodnja pa od njih ni imela nobene prak­tične koristi.

Zaradi teh slabosti bo imela S Z D L v letu 1954 v tej smeri tak program, da bomo za raz­jasnitev teh problemov organi­zirali predavanja, podprta s strokovnimi ;filmi, na katerih bodo agronomski strokovnjaki dajali praktične nasvete, kake bi z vlaganjem najmanjših de­narnih sredstev lahko povečali in izboljšali kmetijsko proizvod­njo, na primer z boljšo živino­rejo in organizacijo novih mle­karn v Bohinju in Zgornji sav­ski dolini itd.

Zastran razvijanja družbene­ga samoupravljanja bo Sociali­stična zveza morala poživiti de­lovanje vseh njegovih organov in posvetiti osnovno skrb zbo­rom volivcev.

Sama stvarnost bo zahteval« od Socialistične zveze, da od­pravi razne napačne nazore i« mobilizira vse svoje sile za pra­vilno rast komune in utrditev delavskega samoupravljanja. V teh nalogah želi odbor S Z D L za radovljiški okraj vsem svojim članom mnogo uspeha v let«, ki je pravkar prišlo.

r T E D E N D \ I

P O S V E T U

P R E D S E D N I K R E P U B L I K E J E I Z V O L J E N

23. decembra je francoski kongres senatorjev in po­slancev v versaillskem dvor­cu pri Parizu končno vedar-le izvolil novega predsednika francoske republike. P r i de­setem neuspešnem glasova-vanju še ni bila dosežena absolutna večina. Tedaj je kandidat, k i je imel največ izgledov za uspeh, dosedanji predsednik vlade krščanski demokrat Joseph Laniel umaknil svojo kandidaturo. Po trinajstem glasovanju so razglasili, da je bil za t r i ­najstega predsednika repub­like Francije izvoljen Rene Cotv, dvainsedomdesetletni advokat in strokovnjak za ustavna vprašanja.

SE K A J P O J A S N J E V A N J 23. decembrer je bil zadnji

dan »pojasnjevanj« korej­skim in kitajskim vojnim ujetnikov. Izmed 292 jih je 12 zaprosilo za repatriacijo. Tako majhen rezultat je vzpodbudil zastopnike Se­verne Koreje in Kitajske, zahtevajo nadaljevanje po­jasnjevanj. Tudi general T l -maja, predsednik, nevtralne komisije je predlagal, naj nadaljujejo s pojasnjeva­njem, zlasti zato, ker se ni pravočasno pričelo.

N O V A V I E T M I N O V A O F E N Z I V A

Po vesteh tujih agencij so Ho Si Minhove sile začele veliko zimsko ofenzivo in presekale francosko-laoške enote na dva dela. Pred dne­v i so vdrle v severni Laos In odrezale ozemlje ob kitaj­ski meji. Menijo, da hoče Ho Si Minh z ofenzivo poka­zati svojo moč in izsiliti premirje, ki ga je pred me­secem predlagal po neki Ivedski agenciji.

Z D A BODO O D P O K L T C A L E ČETE S K O R E J E

Predsednik Z D A Dwight Eisenhower je sklenil odpo-klicati ameriške čete s K o ­reje. Ameriške oborožene sile se bodo manjšale po­stopoma. Ta odločitev je na­letela na neugodne komen­tarje zlasti na Japonskem. Opazovalci sodijo, da je ta ameriški sklep strogo opo­zorilo Južni Koreji , naj se ne spušča v pustolovščine. Tudi menijo, da je Eisen-hower s to odločitvijo hotel vzpodbuditi japonsko vlado k večjim naporom za oboroži­tev Japonske.

B E V A N PRI N A G I B U Vodja levega kri la britan­

ske laburistične stranke Aneurin Bevan je dopotoval • Kairo s svojo soprogo Jennie Lee. Po krajšem od­moru v Zgornjem Egiptu se je vrni l v Kairo, kjer ga bo sprejel egiptovski pred­sednik vlade general Nagib.

Po hladni vojni -hladen mir? Itesk sa se $ m . . .

. . . potem pa samo tri leta

18. decembra je bila na Bermudskih otokih na Atlantiku končana konferenca predsednikov vlad ZDA, Velike Brita-nje in Francije. Priprave na bcrmudsko konferenco so traja­le domala celo leto. Javnost je od nje pričakovala velikih odlo-tev, časopisje je obetalo velik dogodek. Bcrmudski komunike pa je pokazal, da so mini l i časi velikih sestankov velikih državni­kov, kakor so bile kairska, teheranska ali moskovska konferen­ca. V komunikeju je le nekaj zvenečih fraz o »zahodnem pri­jateljstvu«, k i samo kažejo, kako j im ga primanjkuje.

Iran je avgusta doživel vrsto napetih dogodkov, k i so si sle­di l i s filmsko naglico. Najprej je vsedržavni referendum odo­bri l , da dr. Mosadek razpusti parlament, v katerem so sedeli njegovi najhujši sovražniki. Ne­kaj dni potem je odločni starec zatrl poizkus reakcionarnega dr­žavnega udara. Sah je pobeg­ni l v inozemstvo in že so pr i ­čeli govoriti, da bo Mosadek sledil Nagibovemu zgledu in proglasil republiko. Ni t i teden dni ni potekel in že je general Zahedi, znan po tem, da je bil med vojno nemški vohun, z voj­sko napravil državni udar, po­klical šaha v »ogroženo domo­vino« in postavil Mosadeka pred vojaško sodišče.

Obtožnica mu je očitala, da je spravil Perzijo na rob gospo­darske katastrofe, ko je v pe-trolejskem sporu z Veliko B r i ­tanijo tako trmasto vztrajal. V greh so mu šteli, da je pr i ­pravljal republiko in koketiral

z »brezverskimi elementi«. To- ščila korenitejšo mero. Mosade-žilec je zahteval smrt. Na bur- kov ugled v ljudstvu je še ved-nem procesu je obtoženec stra- no močan, prav tako tudi v t « -

Velik? pred Eisenhower je startal svojo

kariero predsednika Združenih držav Severne Amerike poln veselega optimizma. Zmagoslav­je volilnega uspeha je v prvih mesecih predsedovanja gnalo njegov avtomobil z bučnim in mnogo obetajočim tempom. Vendar se že takrat trezni ko­mentatorji niso zmotili, ko so obetali, da se bo avtomobil usta­v i l že takoj za prvim vogalom. Prej tako popularni »Ike«, od­ločni zmagovalec iz druge sve­tovne vojne ln

skrbljen. P r i naslednjih volit­vah prav gotovo ne bo več kan­didiral za stanovalca Bele hiše. Kako tudi ne bi bilo tako, ko pa se mora na vsakem koraku srečevati z velikimi težavami, ko pa sklepanje v politiki ni tako preprosto kot odločanje o strategiji na bojišču.

»Ameriški predsednik se je izkazal kot neodločen človek,« piše nezadovoljen ameriški tisk. Videti je, da je res tako. V last­ni republikanski stranki vse

organizator preveč popušča tistim nad vse reakcionarnim elementom, za katere se pred volitvami ni nik­dar potegoval. P rv i med njimi, senator Joseph Mc Carthv iz V i -sconsina, izvaja nezaslišan pr i ­tisk na ameriško javno mnenje in spravlja državne uradnike in javne delavce v pravo blaznost. Grozi, da bo zrasel čez glavo tistim, k i odločajo o ameriški polit iki.

V svojih predvolilnih govorih Eisenhower ni bi l posebno ja­sen, nekaj stvari pa je povedal dovolj glasno. Predvsem je ob­ljubljal 7nižanje davkov. Prete­klo je že eno leto in sedaj »Ike« že vidi , da ne more izpolniti obljube. Stroškov za obrambo ni mogel občutno zmanjšati, ko

stno pobijal vsako besedo ob­tožnice, imel dolge ognjevite govore in padal v nezavest.

Pričakovali so najhujše, ob­sojen pa je b i l le na tri leta zapora. Vsi se sedaj čudijo, za­kaj tako. Menimo, da se seda-

j in i . Vse preveč se je raznesla resnica, da so bi l i »čerukeši« (ljudje z nožem), k i so ob Mo-sadekovem padcu do zadnje o-peke razdejali njegovo hišo, plačani za 4 milijone tomano^ da je bil ta znesek vnovčen s

60 politični seizmografi odkrili , nja vlada ne čuti dovolj trdno čekom, k i je bil podpisan z da tudi Malenkov razpolaga z vodikovo bombo. Davki se bo­do še povečali. Odtod dejstvo,

v sedlu, da bi si lahko privo- kim ameriškim imenom.

„ M i r hočemo" s o d e j a l i A n g l e ž i , k o s o p o s l a l i s v o j e č e t e v G v a j u n o

da je v preteklem letu zelo tr-

Britanski lev je letos postal hudo nervozen. Gentlemanska hladnokrvnost in aristokratska perspektiva gledanja v nebesa britanskega imperija sta se po­slovili od Churchillovega kabi­neta. Konservativni minister za kolonije Lvttelton mora neogib­no iz enega nasilnega ukrepa v drugi, če hoče ohraniti še tisto malo, kar [je ostalo od nekda­njega svetovnega carstva.

Ze dve leti se tresejo britan­ski uradniki in naseljenci, k i so »pošteno kupili« zemljo kenij­skih kmetov. V bojih proti u -pornikom gibanja Mau-Mau je pred dnevi padel tudi sin nek­danjega angleškega »podkralja Indije« generala Wawela in s tem simbolično napravil nič kaj romantičen uvod v nič kaj do-

so morali odstaviti še kralja B u -gande Cva II, ki se je uprl

pela njegova popularnost, zlasti mantično britansko gospodstvo v »prekomorju«. London je mo­ral razveljaviti gvajansko usta­vo in tudi tja poslati nove kon-tigente čet »za ohranitev miru in zakonitosti (!)«. Nazadnje pa

med kmeti k i j ih ne podpira več z umetno v z d r . t v a i i m i v i ­sokimi cenami poljedelskih p r i ­delkov.

Je ta zagata samu trenutna? Cva II

P

Pravzaprav Trst ni trd oreh. Tržaško vprašanje bi bilo že davno rešeno, če bi jugoslovan­ski narodi v obrambi svojih na­cionalnih pravic in upravičenih resignirano odlagati v nedogled, interesov naleteli na vsaj malce Nemara prav to tudi hočejo — realizma pri svojih apeninskih ohranjevati večno žarišče, k i ga sosedih! Se dosti laže bi bilo je vedno možno izrabiti za izsi­

ljevanje in v svojo korist, ne glede na želje in razpoloženje neposredno zainteresiranih.

To j im seveda ne bi bilo mo­goče, ko jih italijanska uradna politika v tem ne bi podpirala. Nerealistični imperializem ital i ­janske iredente odklanja vsako stvarno, tudi začasno rešitev. Rimski volkulji primanjkuje mleka za svoje dojenčke, zato sanjari o nadomestni hrani, k i bi jo rada dobila v Primorju, Istri in Dalmaciji. Kaže j im vabljive igrače z napisi »Mon-tenegro«, »Lubiana« in seveda — »Trieste« ter se dobrika: »Vi­dite! Vse to dobite, samo če bo­ste pridni!«

Ta fantastična fata morgana je

rotislovja, k i j ih je p r ik r i ­val, in slabosti, k i j ih je priznaval, sovjetski stag-

nantni sistem ni mogel odpravi­ti niti pred Stalinovo smrtjo. Ko jo zmanjkalo Stalina in ko se je začela tresti avtoriteta nje­govega sistema, ko so v biro­kratskem carstvu pričeli aktiv­neje delovati socialistične sile, so birokratski vrhovi v Sovjet­ski zvezi začeli na hitrico iskati izhoda iz stalinskega precepa ln novo avtoriteto zase. Eden najmočnejših udarcev je padel

rešitev sploh ni mogoča, da bo P° Beri j i . Ukrep je bildovolj gib-Trst stalna nevarnost za mir, k i t e n - z e n i m udarcem so ubili jo je iz leta v leto postavljati k ™ dve muhi: l ikvidiral i rivala na dnevni red in potem spet

Kdo je lopou?.! Sialirtski atit\siaUnl%em

Atlantskega pakta, nasmejani »oče« in »Amerikanec štev. 1« je izgubil svoj samozavesten smehljaj. Postal je resen in za-

ravne smrti. Da se je ta ab­surdnost spet ponovila, samo do-

v smrt mu je sledilo toliko in toliko ljudi, v zapore in koncen-

pa kaže, da človek, k i se je poslužuje, ni nič manj nemora­len od svojega predhodnika, da »nova garnitura« sovjetskih oblastnikov v bistvu ni prav n i i drugačna.

Te metode nam kažejo, kako huda je notranja kriza današ-

kazuje, kako globoko krizo pre- racijska taborišča tudi toliko in njega sovjetskega ustroja. Ce se življa današnja sovjetska druž- toliko. Kje je tu logika? Kako ba in kako zagrizena je borba za oblast po Stalinovi smrti.

Notranji procesi v sovjetskem bloku, k i že dolgo tlijo in k i j ih je veter porušenega ravnotežja po Stalinovi smrti še bolj raz-pihal, so se razvili do te mere, da nasledniki »velikega učite­lja in voditelja« lahko vzdržu­jejo svoje pozicije in pozicije vladajoče birokracije samo ta­ko, da polagoma zapuščajo sta-linsko politiko. Sklicevanje na Stalina je prenehalo z narav­nost presenetljivo naglico. Ne­katere poteze v zunanji politiki kažejo, da niti sami ne vedo, to, da so šefi policije »mogočne kaj naj počno. Javno so prizna- Sovjetske zveze« petindvajset

prvi Stalinovi procesi začasno utrdili njegov položaj, so ga zadnji že omajali in diskrediti­rali v ljudstvu in tujini. M a -lenkova pa odkritje »dolgoletne zarote« in pokol, k i je sledil, samo smeši. Ostal je edinole strah — strah oblastnika pred ljudstvom in ljudstva pred oblastniki. Kdo se koga bolj boji?

Noben« spremembe Letos je bilo v Sovjetski zve­

zi in v njenih evropskih podruž­nicah mnogo sprememb, zlasti personalnih. Samo eno področje »politično-vzgojne dejavnosti v

l i svojo blamažo, ko so nam let nepretrgoma sami agenti tu- smislu nadaljnjega napredova ponudili redne diplomatske sti- jega imperializma? ke. Zelo je značilno, da je se­kira birokratskega vršička v na­porih za okrepitev pozicij in do­sego ugleda v množicah odseka­la prav desno roko stalinskega tiranstva — Lavrentija Berijo.

Ko je bil šef Ceke še Dzer-žinski, je odšlo v zapor precej ljudi. Toda Dzeržinski se je

odpraviti ta kamen spotike, ko okoli njega ne bi vozlali svo­je štrene vsi tisti, k i j ih Trst sploh ne zadeva in, k i bi iz nje­ga radi napravili »evropsko

in odstranili enega najbolj oso­vraženih nosilcev stalinskega t i ­ranstva, da bi se prikupili mno­žicam.

Sefa tajne policije, kontrolor- odkril i , da je b i l ta šef po­ja mreže agentur v inozemstvu sumljivo hitro prehladil in ne-in organizatorja proizvodnje a- nadoma umrl. Sledil mu je dru-tomske bombe, Stalinovega so- gi šef. Tudi ta je poslal mnogo

žil le iluzoren privid. Vse, prav delavca Lavrentija Berijo so po ljudi v zapor. Toda kmalu so vse sestavine v računu so umiš- dvotedenskem tajnem procesu l ici je sovražnik in imperialist ič-ljene. Italijanski proletariat ni obsodili in ustrelili kot ljudske- ni agent. Z njim vred je šla v dojenček. Tudi italijanski Jug, ga sovražnika, zarotnika in agen- smrt in zapore nova množica

vprašanje«, »problem evropske k i živi v bedi in nezaslišani za- ta tujega imperializma, k i je že sovjetskih enotnosti« in »problem 1. reda«, ostalosti ni navaden samosraj- dolga leta vršil svojo zločinsko svetovno vprašanje, od katere- čnik, k i ne ve, zakaj nima hra- dejavnost proti Sovjetski zvezi.« ga je odvisno nič več in nič ne. Jugoslavija ni igrača, zavita To bi bila senzacija prvega re-manj kot sam obstoj človeštva, v vabljiv staniol. Je jeklena da za vse človeštvo, ko ne bi Ze polne tri mesece »odmotava- enotnost, k i ve, kaj hoče in kaj bil i že tako navajeni prav tak-jo« ta klopčič in so ga uspeli že bo dosegla. In končno je tudi snih obtožb in enakih koncev, tako zavozlati jn vanj vplesti volkulja že dolgo vsa škrbasta, ki so v Rusiji v navadi že od svoje posebne račune in koristi, Zadnje zobe si je polomila prav pamtiveka. Kot vsi pretekli tu­da so svet domala prepričali , da na naših tleh. da ta šef policije ni umrl na-

državljanov. Potem je Jagoda nadaljeval z množič­nimi »čistkami« (beri: ubija­njem), pa so kmalu »ugotovili«, da je bil tudi ta »agent ln za­grizen sovražnik«. Zamenjal ga je Jezov in ker se je prav isto »odkrilo« tudi zanj, ga je zame­njal Berija. Sedaj pa beremo enake »ugotovitve« še o njem in

Nekoč sem videl karikaturo, k i prikazuje, kako nekdo neko­ga obeša na vislice. Tudi sam ima že zanko okoli vratu in t i ­sti, k i mu jo nadeva, jo ima tudi, zakaj nad njim so še višje vislice, na katerih sedi spet nekdo in vleče za vrv. In tako naprej v nedogled. . . Kdo je pravzaprav lopov? — Domiselna karikatura!

V zadevi Berija je najbolj za­nimivo, da se novi oblastniki, k i se tako hitro otresajo stali-linizma, poslužujejo v l ikvidaci­j i Stalinovega prvega pomočni­ka prav tistih starih, preizku­šenih metod, k i j ih je uporab­ljal sam Stalin, ko se je zna­šel v podobnem položaju. Če­prav o Stalinu več ne govorijo, čeprav ob letošnji (prej tako hrupno proslavljeni) obletnici stalinske ustave sovjetski tisk ni črhnil niti besedice o njem, pa vendarle uporabljajo prav ista sredstva. Ze sama metoda

nja iz socializma v komunizem« ni bilo deležno nobene spre­membe. Našim bralcem bi radi prihranili čas in dober okus. Ker so se zdavnaj naveličali

vedno eno in isto poslušati, naj si to pot kar ogledajo, katere »dejavnost« imamo v mislih.

Na s l ik i : Golob miru moskov­skega radia. Slika je tudi ve­ren posnetek vseh relejnih ra­dijskih postaj v Bolgariji, Romu­niji, Albaniji , na Madžarske« , Cchoslovaškem in Poljskem.

MM fiOElKJSa

Po prvem prazniku občine Dovje-Mojstrana

Prebivalci občine Dovje-Moj- v dvorani položili nov pod, na­strana so izbrali 16. december za bavili nove stole, zavese za o-*voj občinski praznik. To je ob- der in podobno. Skoraj vsa dela letnica upora, k i je pred 12. leti so opravili s prostovoljnim de-• gornjesavski dolini prekrižal lom. Največ je napravila mla-račune nemškemu okupatorju, dinska organizacija. Z obnovi­l e lansko leto so v počastitev tvijo dvorane pa bodo ostala te-spomina padlim borcem, talcem sno povezana tudi imena posa-tn taboriščnikom odkril i na Do- meznikov, kakor Franc Gaber, •jem lep spomenik. Delavec Cvetko Miha Lakota

•*T j j ux- i • M ^ L l t , v l - L v.vcL«.u, nuna j_,utt.oLd, mishio število članov osrednje Na svoj prvi občinski praznik Rudolf in Anica Tomazin, Ivan

so se občani pripravljali že ne- Simič, Valentin Tot in še drugi, kaj mesecev. 16. decembra po- z njihovo izredno požrtvoval-poldne so se poklonili spominu nostjo in s finančnim prispev-irtev fašističnega divjanja. Ce- k o m OLO Radovljica so dobile tudi je bil delovni dan, je spo- D o v j e d o m kulture, k i minski svečanosti prisostvova- m e d n a š e n a j l e p š e

lo domala v«e prebivalstvo obči- k u l t u r n e domove ne Dovje-Mojstrana. Govoru za­stopnika Zveze borcev so sle­dile žalostinke, k i j ih je odpel jeseniški pevski zbor.

Zvečer pa so 'meli v obnov­ljeni dvorani K U D »Jaka Ra-bič'< proslavo v počastitev prve­ga občinskega praznika z lepim kulturnim pjogramom. Izvajali so ga domači pionirji in člani Skoraj jeseniške Svobode. V počastitev nično!

Več novih trgovskih podjetij O m o g o č i l i b o d o k o n k u r e n c o - K a j b o s kranjsko »Komunalo« -

Gospodarski svei ima iesvnejše^siike s p r o i z v a j a l c i M

Ze dalj časa so v Kranju go- poslovala kot novo podjetje »Go- bilo najpametneje reorgan'zirati železarni pripravljajo V o r i l i , da bi bilo treba reor- renjec«. Trg. podjetje »Merkur« to podjetje,

tudi na volitve novih delavskih ganizirati trgovsko mrežo, tako bo tudi reorganizirano. Iz nje- Na predlog rredsednika mest-svetov v ° b r a t i h i n novega o- o m o g o c i t i konkurenco in doseči ga bodo nastali še »Zeleznina«, nega odbora Vinka Hafnerja so

V d e l a v s k e m u p r a v l j a n j u b o s o d e l o v a l v s a k dese t i d e l a v e c

Poleg priprav za občne zbore sindikalnih podružnic se v je­seniški

srednjega delavskega sveta. Vo- d e i a n s k o samoupravljanje pod-litve bodo v prihodnjem mese

jetij. Spremembe v novem go­spodarskem sistemu so privedle

spada podeželske

P. U .

cu. Po dosedanjih razpravah so­deč, nameravajo razširiti obrat-ne delavske svete, medtem ko stvar do zaključka. Na zadnji

seji ljudskega odbora kranjske ielavskega sveta nekoliko mestne občine so sklenili, da se

omejiti. S tem bodo delavsko b o o d trgovine »Kokra« odcepi-upravljanje še bolj približali l o grosistično podjetje z živil-kolektivu in pritegnili več ljudi skhni potrebščinami »Živila«, k aktivnemu upravljanju. Ra-

detajlistično podjetje s pravico prodaje na debelo železnine, barv, lakov, stekla in gradbe­nega materiala, in »Oprema«, podjetje za drobno prodajo že­leznine, stekla, lesene robe in drugih gospodinjskih potreb­ščin.

na s-aclnji sej' izvoli l i nov g<> spcdavski svet ljudskega odb »-ra kranjske mestne občine. Se­stavljen je take, da bo tesne, e kot doslej rovezan z lnd-ist"— jo, kar bo vsekakor posejalo zanimanj;- delovnih kolektivov za gospodarska vprašanja vse

čunajo, da bo pri novih delav­skih svetih sodeloval vsak de­seti delavec jeseniške železarne.

dočim se bo staro podjetie ba­vilo samo z manufakturo in ga­lanterijo. Ena od poslovalnic »Tkanine« se bo osamosvojila in

G o r e n j s k i n o v o r o j e n č k i

n a p r v e m m e s t u

Gospodarski svet je bi l tudi občine Namesto dosedanjih predlagal naj se kranjsko »Sa- najst članov, j ih svet sedaj š te-dje« spremeni v grosista, nje- je trinajst. ^ ^ ^ ^ govih šest poslovalnic pa osa­mosvoji v dve trgovski podjetji na drobno. Vendar je razprava uresničenje tega predloga odlo­žila za nekaj mesecev.

Razmišljanja o osamosvojitvi obratov je >.adflo tudi kranjsko dobila na nedavni jugoslovan-»Komunalo<-, k i je v kratkem ski razstavi usnja in obutve v

Lepo priznanje za dnhre izielke

Kamniška tovarna usnja je

neverjetno je, a res- Prav malo j ih je iz obrobnih ne babice in stare ženske od-slovenskih pokrajin. Prometne vračajo porodnice od strokovne

prvega občinskega praznika je P r e d kratkim so v ljubljanski zveze so slabe, vožnje dolge in zdravniške pomoči in j ih nava-obnovljeno dvorano zasedlo pre- porodnišnici delali statistiko o drage, marsikateri tam sploh ne jajo na »zanesljivejšo« domačo bivalstvo kmečke občine do zad- tem, koliko otrok iz posamez- ve, kakšne so možnosti spreje- oskrbo, njega kotička. Na lepo dvorano nih okrajev je bilo pri njih ro- ma v porodnišnico, ali so po-8o ponosni ne le odborniki in Jenih po osvoboditvi. Dobili so stelje proste. Se kup drugih te-

obdobju jiarasla v pomembno organizacijo gospodarsko moč­nih obratov in uprav. Doslej s i ­cer še niso bi l i doseženi kon­kretni sklepi, vendar pa se vsi

Zagrebu za svoje razstavljene kvalitetne izdelke veliko prizna­nje: zlato medaljo. To je že dru­gič, ko si je ta gorenjska tovar­na priborila to pomembno zma-

strinjajo v tem, da bi bilo prav, go s svojim res vzornim delom.

člani gospodarskega odbora, k i so za obnovitev največ prispe­vali , temveč vsi vaščani.

Sele junija tega leta so se od­ločili za to delo. Imeli so nekaj desettisoč dinarjev in so se ob­nove ^proračun je zanjo predvi­deval okrog 2 mili 'ona izdatkov) kljub vsemu oprijeli. Preuredili

če bi se tudi od »Komunale« od­cepila nekatere, nova podjetja,

Vse to seveda ne bi bilo nič k*t«rih do javnost ne sodi ne-posebnega, če pri sestavljanju posredno v čisto komunalne po-

Njihovih izdelkov številni ino­zemski obiskovalci razstave Švi­carji, Francozi, Švedi, Nemci ln drugi kar niso mogli prehvaliti.

i r S i k n P°Čat« Jnf ,L° k -M' lZ o v i r \ s ° y a z m e r e n Prihod po- gtatistikVne bi "bil i naleteli na sle? kakor' sV vzdrževanje" cVst Razprodali bi lahko mnogo iz -

ja toliko, iz onega toliko itd. rodnic iz teh okrajev. Tudi raz- d e j s t v o < k i k a r p r e s e n e č a . Za lh kanalizacije, parkov, nasa- delkov, žal pa njihova proizvod

Ž e l e z a r j i i n v i š j a

l t v c i l i f i t c a c i j u i

so oder in dvorano. Med delom d i m e d č l a n i delovnega kolekti so si zamislili, da bi ustanovili v a Železarne na Jesenicah veli na Dovjem kino podjetje in pre­uredili dvorano tako, da bi lah­ko v njej predvajali filme. Toda je. Nad dve sto delavcev je vlo-kje dobiti sredstva? V stari ce- ž i l o p r o š n j e za polaganje izpita mentarni so pričeli zbirati_staro z a kvalifikacijo in 180 prošenj

kaj gre? I fjov, javne razsvetljave in po-Vsako leto v porodnišnici zač- dobnega. Razmišljajo o osamo-

no novo knjigo, v katero vpisu- svojitvi njenih izrazito produk-jejo novorojenčke, nekak delo- t 'vnih in pridobitnih obratov — vodni protokol. Vpisujejo seve- ekonomije, kamnoloma, gramoz-da vse potrebne podatke, med niče, morda tudi vodovoaa. Ta-drugimi tudi okraj, iz katerega ke spremembe seveda zahteva- Visok je 38 metrov. Kl jub ne-je prispela porodnica. Ko so se- jo še resnega premisleka ln prav ugodnemu vremenu je delo h i -stavljali statistiko, so si izpiso- bi bilo, da o tem razpravlja tu- tro šlo od rok. Tudi gradnja to-

ko zanimanje za polaganje izpi- Žirovnici, Hidrocentrala Moste v a l i v s e t e podatke. Ko so kon- di javnost. Do marca bo poseb- varniškega poslopja ob cesti le-eno knjigo, so prišli na na komisija proučila, kako bi po napreduje.

Kakor v vsej industriji, je tu-

nja še ne zmore tolikih naročil.

' K a m n i č a n i g r a d i j o Dimnik nad kotlarnico v to­

varni usnja je b i l na predvečer dneva J L A končno dograjen.

škega okraja. Tako »Plamen« v Kropi , Tovarna verig v Lescah, »Elan« v Begunjah, »DES« v stavljali statistiko, so si izpiso-

tov za dosego višje kvalif ikaci- in drugje. Člani kolektivov bo- čali

železo, da bi ga prodali. Trbo veljska cementarna pa je to prepovedala.

Požrtvovalnim občanom Dov

za polaganje izpita za visoko kvalifikacijo. Izpite za kval i f i ­ciranega delavca polagajo jese­niški železarji pred izpitno ko­

do polagali izpite v prihodnjih d r u g 0 i n t a k o n a p r e j . Nenado-mesecih. m a j j n j e p r e š i n i l a čudna m i ­

sel: »Poglejmo, iz katerih okra-P i O t l i r j i S S Jev s ° tisti, k i so v vsaki knj i -

z s h v d l j u i e ? o ^ - v £ i s a . n / p o d š t e v i l k b 1 ! * ""pa^so se loti l i . Leto 1946

jega in Mojstrane je priskočil misij o ljudskega odbora mestne V č a s u ' k o s e P o s l a v l J a m o od k r a n j s k i okraj, leto 1 9 . . . (in na pomoč Okrajni ljudski odbor o b č i n e Jesenice, izpiti za visoko starega leta in stopamo v novo, t fc n a p r e j ) _ kranjski okraj. Radovljica. Investiral je 1,690.000 kvalifikacijo pa pred izpitno s e Pionirji radovljiškega okraja * " _ J J

din. Kupi l i so kino aparaturo, k o m i s i j o Okrajnega ljudskega z r a d o s t J ° spominjamo minulih ^ranjsKi <-KrdJ-dni v letu 1953, k i so bi l i za nas kranjski ekraj!

Predvoiaški centri

so tekmovali Z Dnevom ljudske armade so

zaključili predvojaški centri tek­movanje v počastitev Dneva J L A , ki je pričelo 1. decembra.

odbora Kranj, k i posluje kranjski in radovljiški okraj. V P ° l n i doživetij in nepozabnih Zanim'vo in hkrati še resnic mesecu septembru je polagala s P ° m i n o v . Se se spominjamo no! Od 1946. do 1953. leta so bi prva skupina izpite za visoko Prelepih in veselih dni, katere kvalifikacijo. Iz jeseniške žele zarne j ih je bilo 36. Izpite so opravili s povprečno prav do

smo preživeli v počitniških ko­lonijah tam daleč na modrem Jadranu v Pečinah, Izoli, C r i -

l i vs ! novorojenčki /. izjemo le­ta 1949 iz kranjskega okraja.

A l i bo tisti, k i se bo 1. I. 1954 nekaj minut po polnoči rodil

brim uspehom. V minulem tednu kvenici in v pionirskih taborih l j u b l j a n s k i porodnišnici, tudi je polagala izpite za visoko kvalifikacijo druga skupina 46

v naših visokih slovenskih go­rah. P r i tem nismo in ne bomo Gorenjec, tega lanske statistike

Ustanovitev kmetijskih posestev

Okrajni ljudski odbor v K r a - Sedanji sistem je zaviral na­nju je pokrenil prve korake za predek v kmetijstvu. Zemljo so ureditev in delo zemljišč sploš- samo izkoriščali, nihče pa nI nega ljudskega premoženja. V ničesar investiral. Prav tako so okraju je veliko ekonomij, k i bile plače delavcev manjše kot niso pokazale dobrih rezultatov, v industriji, zato so raje odšli Zato je bilo nujno, da se to na v proizvodnjo po tovarnah. Se-kakršen koli način popravi in daj pa bodo imeli prav tako naide nova, boljša oblika orga- «voJ tarifni Pravilnik kot: vsa-

j s o ka druga ustanova ali podjetje. poljedelski posestvi v MavČ in Smledniku. Posestvi sta u-

Vs i obvezniki so se zbrali na železarjev. Povprečen uspeh pa P ° z a b i l i na našega preljublje praznik Dneva armade na Jese oleah. Na velikem zborovanju Pripadnikov predvojaške vzgo­je je govoril major tov. Janko Prezelj. Govoru je sledila raz­glasitev rezultatov tekmovanja. Prvo mesto je dosegel center Mojstrane, drugo center Železar­ne in tretje center Ccrnivec

nega načelnika pionirskega sta­je bil nekoliko slabši. Z odlič­nim uspehom sta napravila izpit b a t o v a r } _ ^ ° ^ 0 } a , ? f™ e _ t a - T_° dva kandidata, s prav dobrim 16, z dobrim 12, z zadostnim 7 in z nezadostnim 8. Padlo je torej 17 odstotkov kandidatov, kar pomeni, da je komisija ime­la ostro merilo, kar je vsekakor pravilno in v interesu podjetja.

je v največji meri njegova za­sluga in tudi to, da so bila ta le­tovanja v letošnjem letu tako uspešno izvedena.

Tovariš Božo Černe nam je s svojo nesebično požrtvoval-

žal še ne morejo povedati. Ne- stanovljeni kot podjetji s samo-mara se bo to vendarle zgodilo, stojnim finansiranjem.

Selitev z Gašteja Kot smo že v eni prejšnjih verjetno

številk na kratko poročali, se tak.) bo bivši »Obrat II« Tiskanine Selitev gumarske industrije v

nizacije in dela. Ustanovili so čičah Vsekakor bodo posestva v za­

četku potrebna materialne po­moči. Za posestvo v Smledniku, k i ima sedaj skupaj 110 ha ob­delovalne zemlje, je denar za traktor pieskrbel okrajni l jud­ski odbor.

Drugo poljedelsko posestvo bodo sestavljale dosedanje eko-

drugje, vsaj vtis je nomije na Jami, v Prašah in v Mavčičah, k i so bile sprva

nostjo in ljubeznijo do nas pio- na Gašteju pri Kranju preselil bivši »Obrat II« je bila vseka-Istega dne je bilo tekmovanje Kakor v jeseniški železarni, se nirjev omogočil preživeti ne- v »Intex«. Spor in boj tega kor nujna. Res bi bila zgradi-v streljanju z vojaško puško, kjer je dosegel prvo mesto Pa­vel Srečko iz Krope. V patrol-nem teku s streljanjem je do­segla prvo mesto skupina jese­niške Železarne.

Skupno je prejelo odlikovanje

zanimajo za omenjene izpite tu­di v drugih podjetjih radovlji-

K o n f e r e n e a L j u d s k e p r v e t e

V Domžalah je bila pred krat za predvojaško vzgojo državnega k im sektorska konferenca za skrb, za ljubezen in požrtvoval

pod upravo tovarn, od januarja 1952. pa pod upravo občinskega ljudskega odbora. Ekonomije so

pozabne počitnice, na katerih vprašanja je trajal dobro leto, tev novega objekta boljša re- ves čas nazadovale, nihče n i smo spoznali nešteto novih kra- preden se je posrečilo prepri- šitev, vendar, ker so stroji za nikdar ničesar investiral. Občin-jev naše širne domovine in smo čati ljudi iz tega obrata, da je nov obrat že na poti in čas ni ski odbor je pričel dajati zem-pridobili novo moč za nadalj- selitev nujno potrebna. Delov- dopuščal drugačne rešitve, je Ijo v najem, najprej samo par-nje učenje. Zato se svojemu ni kolektiv je poslal resolucijo bila ta edina. Ponovno poudar- cele, nato pa cela posestva. Po-načelniku tovarišu Černetu ob celo na kabinet predsednika re- jamo, da je selitev edina mož- sestvi na Jami In v Mavčičah koncu leta 1953 za vso njegovo publike, vendar so tudi od tam nost, če želimo ohraniti gumar

dobili isto vest — preselitev sko industrijo pri nas. imata po 7.5 ha kmetijske povr­šine, kar pa je premalo za sa­mostojno ekonomijo. Novo usta­novljeno posestvo bo imelo 38

obdelovalne zemlje. Poleg

sekretarja za narodno obrambo ljudsko prosveto. Sklical jo je nost najlepše zahvaljujemo s nujna, ker se v obrate seli gu- Kredit i za preselitev so že po­la mladincev, okrajni ljudski tajnik ljudske prosvete za Ljub- skromno željo, da tudi v letu marska industrija. No, menda trjeni ter bodo s selitvijo v odbor pa je podelil številne ijano-okolioo tov. Kušar. Udele- 1954 ne bo pozabil na nas — je ta zadnja instanca le prepri- kratkem pričeli. Okrajni ljud. značke predvojaške vzgoje in žili so se je predstavniki vseh svoje pionirje in nam še nada- Čala ljudi z Gašteja, da četrt odbor je na zadnji seji z manj-knjižna darila. Predavatelj pred- S K U D , K U D in Svobod na seve- Ije ostal to, kar doslej, mi pa ure daljša pot v sosednjo tovar- šimi korekturami potrdil inve-vojaške vzgoje Koren pa je pre- rovzhodnem delu ljubljanskega obljubljamo, da bomo ostali no »Intex« le ni tako strašna sticijskl program tovarne »Sa- posestvo obsegalo 60 ha, od tega jel odlikovanje za voj. zasluge, okoliškega okraja. vredni vseh skrbi in truda. žrtev. (Pravi vzroki so prav va«. pretežno orno zemljo.

ha tega pa jo bo dobilo še 22 ha iz agrarnega sklada, tako da bo

Norda je naslov malo ču­den. Vendar je tako. — Na Trati pri Loki , tam kjer železna cesta dela o-

vinek proti Kranju, opaziš z v la­ka več tovarniških objektov in med njimi skladovnice desk in hlodov. Tu živi, dela in raste eno največjih lesnih in Indu­strijskih podjetij v Sloveniji, k i je nastalo po osvobojenju.

V začetku leta 1948 je stala tu skromna baraka. V njej sta bi l i takrat le dve krožni žagi. Lesa za obdelavo pa je bilo polno. Naši preprosti ljudje so se za­grizli v delo kot črvi v les. Iz malega obrata je vidno raslo vse večje lesno podjetje. Dali so mu naslov »Jelovica«, v spo­min na legendarne, herojske borbe naših partizanov, k i so se boril i v njenih gozdovih.

O naglem razvoju in moči podjetja ve mnogo povedati to­variš Sehič, tehnični direktor.

»Iz nič je takorekoč zraslo šest modernih objektov,« pravi sko­raj zanosno s širokim zamahom roke, kot bi hotel poudariti: »Vi­dite vse to je naše, vse to smo »apraviil z lastnimi močmi.«

Napotimo se iz obrata v obrat. Najprej v žago. Tu neprestano ropočeta dva velika večlistna ffatera, k i j ih je izdelal »Lito­

stroj«. Požirata vase debelo hlo­dovino in mečeta ven razrezane deske. Le par ljudi streže tem strojem. Delo v podjetju je pre­cej mehanizirano.

»Štirideset kubičnih metrov hlodov zrežemo tu dnevno in vse to gre za našo tekočo proizvod­njo,« pojasnjuje Sehič.

Od tu odpremljajo deske v so­sednji obrat, v veliko moderno sušilnico. V 24 urah je tu les osušen kot bi stal na soncu šest meseev. Takšen les roma po­tem v njihove delavnice, ki sto­je druga ob drugi. To so tesar­ske delavnice, delavnica za izde­lavo oken, delavnica za izdelavo vrat, zabojarna in manjši obra­ti . Takšnega delovnega poleta kot tu, pri delavcih zlepa ne naj­demo. P r i njih se je obnesel b r i ­gadni sistem dela.

Mladi Zavrl , k i je vodja stroj­ne izdelave oken, pravi o sebi in tovariših: »Delo mi je všeč in nam gre od rok. Izdelamo 600 do 700 oken na mesec in sa­mo 40 nas je.

Sedemindvajsetletni Molkovič, k i je pred kratkim z uspehom položil mojstrski izpit in je do­ber delovodja v montaži, je de­ja l : »Izdelali bi tudi 800 kosov mesečno, če bi imel vse ljudi tu. Pa j ih je zdaj dosti na orož-

nih vajah in dopustih. Ko bodo vsi tu, bomo spet prvi .

Zunaj izgotovljene izdelke sproti nalagajo na vagone.

V zabojarni je posebno živo. Tu delajo tudi ženske. Urne so in pridne.

benih zaslug. Govori le o drugih. »Poglejte j ih, one ustvarjajo.« In res. Ženske je veselje gle­

dati. »Pok . . . pok . . . pok . . . « od­

meva kladivo v njihovih rokah. Z enim zamahom je debel že-

O »JELOVICI", ki ni Je lov ica

V podjetju delajo tudi za Crno goro, Bosno in Hrvaško. Obrat, k i izdeluje okna, vrata in no­tranjo leseno opremo zgradb iz prvovrstnega smrekovega, boro­vega in hrastovega lesa, oprav­lja mohtažo na licu mesta, s či­mer zagotavlja kvalitetno izde­lavo.

Za družbeni standard je »Je­lovica« precej storila. Zgradila je dva dvonadstropna stanovanj­ska bloka in še ostalih stanovanj

»Mesečno izdelajo 10.000 zabo­jev.«

Tudi vodja delavnice za izde­lavo vrat C i r i l Štrukelj je še mlad človek. Vajencu je kazal fino izdelavo vrat, ko smo ga zmotili s svojim obiskom. Pa se je vseeno smehljaje odzval naši radovednosti:

»Kaj bi vam dejal. Sami lah­ko vidite, da so naši delavci pridni. To vam pove tudi to, da izdelamo 40 m 2 vrat dnevno.« I

O Ignacu Pogačniku, k i je de­lovodja v delavnici montažnih barak, hangarjev in hišic, gre glas, da je zelo sposoben. Sam pa je skromen in si ne lasti no-

belj zakovan v les. »Katka Podolinova se v tem

delu ne ustraši nobenega moške­ga,« pohvali najmlajšo, k i ima kakih 20 let. Kolektiv je dober«, poudari na koncu razgovora. Po eno barako izdelajo v najkraj­šem roku.

V delavnici za izdelavo lah­kih gradbenih plošč, k i j im pra­vijo »jugolit« je že bolj težav­no delo. Obrat je še bolj eno­staven in hladen. Lesna volna, k i jo prekuhajo v velikem ba­zenu, gre v stroj za mešavo s cementom. Takšno zmes potem dajo v razne kalupe, kjer se str-dijo plošče jugolita.

za 60 družin ter kopališče. Za varnost imajo vzidana dve be­tonska rezervoarja za vodo s kapaciteto pol milijona litrov vode. Podjetje ima lastno gasil­sko društvo, člani kolektiva pa sodelujejo tudi v »Svobodi« na Trati.

Vletu 1953 je »Jelovica« iz č i ­stega dobička prispevala 3 milijo­ne dinarjev za zgraditev vodo­voda in kanalizacije na Trati. Prav tako je letos zgrajena mo­derna tesarska delavnica.

Obrati lesnoindustrijskega podjetja »Jelovica« v Skofji Lok i

G L A S G O R E N J S K E 3

Z VASI IN ZA VAS Nasveti in pogovori s kmetovalci za

Zdaj je čas, da premislimo, kako bomo gospodarsko najbolje Izkoristili zimski čas, se pripra­v i l i na borbo za izboljšanje na­gega kmetijstva, na dvig proiz­vodnje, na obrambo proti živin­skim in rastlinskim boleznim in vseh vrst živalskim škodljivcem. Pa tudi lastnemu zdravju in zdravju naših otrok moramo po­svetiti več pozornosti.

Izredno ugodno jesensko vre­me je omogočilo, da je večina kmetijskih gospodarstev z vse­mi zunanjimi deli na tekočem. Končali so zimsko oranje in •benem tudi že zaorali še raz­položljivi hlevski gnoj. Pr ipra­v i l i so steljo, nekateri so v spo­razumu s pristojnim logarjem čistili v gozdovih in se oskrbeli s hosto. Mnogi pa tožijo, da bi si lahko nasekali že tudi drv za prihodnje leto, kakor vedno ob tem času, ako je bilo vreme ugodno.

»Toda sečna dovoljenja še n i ­so izdana«, se pritožujejo kmet­je, »in če bo zapadel visok sneg, bomo sekali, ko bo drevje v polni muževnosti in za drva manj vredno, pa tudi poljska dela nas bodo takrat že priga­njala.«

»Gotovo bi ne bilo nikomur v Škodo,« pravijo kmetje, »da bi logar smel v primeru, kot je ravno ta jesen, odkazati vsaj določen del lesa za domačo po­rabo že tudi pred izdajo pisme­nega dovoljenja ter s tem omo­gočil, da bi kmetje izkoristili ugodni čas in vreme.« Tudi so mnenja, da bi vsaj vestnim in razumnim kmetom pri sekanju lesa za lastno porabo ne bilo treba odkazovati vsakega stebel­ca posebej, ker oni najbolje po­znajo svoj gozd in gotovo ne bodo delali škode. Več nadzor­stva in navodil bi b i l i morda potrebni nekateri mlajši neizku­šeni gospodarji, ali tudi tisti, k i so toliko brezvestni, da se ne držijo danih navodil.

Priznavajo pa, da je večina logarjev uslužnih in uvidevnih, k i kmetom ustrežejo, kolikor Jim dopušča čas in predpisi.

V več krajih so tudi že prav lepo popravili in nasuli svoja pota, marsikje so pa ta v zelo slabem stanju in si j ih še nihče ni ogledal. Ugoden čas za to de­lo je letos žal že zamujen. Po­nekod bo treba Še dosti prepri­čevanja in dokazovanja, da se v te namene vložen trud bogato obrestuje. Vožnja je hitrejša in varnejša, tudi živina manj trpi in voz se dalj časa ohrani. Mno­go si prihranimo pri vzdrževa­nju poti z rednimi manjšimi po­pravki. Redno odvajanje dežev­nice in uravnava nastajajočih kotanj je še posebno važno v klancih, kjer napravi vsak naliv ogromno škode.

Ker smo vso jesen lahko opravljali zunanja dela, je naj­brž marsikdo pozabil na potreb­no oskrbo poljskih strojev, plu­gov in drugega orodja. Spravi­te Jih v ostrešen prostor, kjer

" TJ »jjn i, ...u ..Mi«'."! j ih ne moči dež, očistite j ih in tanko prevlecite z oljem ali mastjo. Ne pustite, da bi vam j ih je celo zimo razjedala rja. Oglejte in preizkusite vse, da ugotovite, če je potrebno popra­vilo. Za popravila poskrbite čim­prej! Kako zadovoljni boste spo­mladi in kako lepo vam bo šlo

zimo in Novo leto je l i vsaj vse obrobne dele goz­da ob njivah in travnikih, kjer se zadržuje ta škodljivec.

Udeležencem sestanka naj bi

benega materiala ni mogoče de­lati novih stranišč, ko komaj krijejo druge neodložljive po­trebe. Zadovoljstvo in upanje pa

V

delo od rok, ako boste imeli vse podali za to naprošeni strokov- izražajo nad tem, da bo za leto stroje in orodje v uporabnem njaki nauke in nasvete: o pra- 1954 obdavčenje odmerjeno po stanju. vi ln i uporabi gnojil, apnenju, katastru, ter da bo s tem obre-

V dolgih zimskih večerih si uporabi raznih sredstev proti menitev znosnejša in sorazmer-boste poiskali tudi večinoma rastlinskim škodljivcem, zlasti nejša. Ako bo to izvedeno, in premalo upoštevane strokovne takim, k i so močno strupeni, o b i s e c e n e nekaterim najdraž-kmečke knjige in časopise, k i pravilnem oskrbovanju sadnega Jim potrebščinam še znižale (n. prinašajo kmetijske nasvete, ter drevja, Čiščenju, obrezovanju, Pr. gradbenemu materialu), po-j ih skrbno prečitali . Mnogo ko- cepljenju in gnojenju. Dalje, o tem bi šele zopet mogli misliti ristnega je v njih. dobri oskrbi in negi živine, pra- na take izboljšave. Te bi ne bile

Tudi kmetijske zadruge naj v i ln i odbiri živali za pleme, koristne samo jcmetu, temveč zimski čas bolje izkoristijo, ne pravilni in tudi higienični mol-pa samo za redne občne zbore. ž i - P a tudi o čistoči v kuhinji Cimvečkrat naj bi sklicalii še i n stanovanju bi bilo vedno še članske sestanke, h katerim bi k a i dodati. V tem pogledu so se pritegnili zlasti mladino^ Ne iz- razmere na Gorenjskem res pre­govarjajte se s premajhno ude- c e i izboljšale, so pa še primeri, ležbol Ako boste napravili se- kjer trpe zlasti majhni otroci stanke zanimive, bodo ti kmalu v hladnih letnih časih v zatoh-dobro obiskani. Kol iko zadev l i h . neprezračenih prostorih, v imajo kmetijske zadruge, k i bi vzdušju, k i Je pravi strup za-jih najbolje reševali v čim šir- n J e -šem krogu. Pogovorili bi se o Kanalizacija v hlevih, uredi-uporabi in pravilnem oskrbova- tev gnojišč in gnojničnih jam je nju strojev, o nabavi novih še tudi ena zelo perečih zadev, strojev, k i bi zadovoljili čim k i še na mnogih kmetijah čaka širši krog članstva, o nabavi u- rešitve. Dragocene gnojilne sno-metnih gnojil in zaščitnih sred- v i , zlasti dušik in kalij nam od stev, o škropljenju sadnega dre- tekajo v gnojnici po vaških po vja in krompirja, ipd.

Spomladi bomo imeli zopet drugič zopet ogreva sonce in majskega hrošča in tudi o zati- zaradi česar se kvari ozračje ranju tega se bo treba že zdaj bližnje okolice. Le za silo zava-pogovoriti. Prihodnjo pomlad rovana, muham dostopna «>tra-naj bi povsod, kjer le še lega nišča, so pa še hujše zlo. Ve- di svoji zadrugi, posebno zdaj, stvari, stanje ni zdravo zemljišča to dopušča, uporabili čina prizadetih resno uvideva ko smo pred letnimi občnimi Predsednik zadruge ne proti majskemu hrošču motor- nujnost teh ureditev, tožijo pa, ne škropilnice, tako, da bi za- da pri tako visokih cenah grad-

tudi skupnosti. Pridelali bi več krme, dobili večji prirastek ži­vine in več mleka, k i bi bilo pri novih pogojih tudi bolj zdravo, takega si pa želi vsak naš po­trošnik.

S takimi načrti , upanji in že­ljami, katere uresničujemo sebi in skupnosti v korist, začnimo novo leto!

as počiva pod snežno odejo. Toda ta idilični mir je samo na videz. V resnici tudi pozimi na naši vasi ni dosti časa za počitek. Kmetovalec že razmišlja o tem, kaj in kako bo delal spomladi. Prebiranje strokovnega čtiva mu vza­

me precej časa. Pred vrati pa so tudi občni zbori kmetijskih zadrug.

Vsem delovnim ljudem na vasi želimo, da bi bilo novo leto uspešno in plodno!

Jože Praprotnik V . J

O čem naj kmetje na letnih o b č n i h zborih

vprašanja. Zato bi bilo da se med drugim posvetijo tu-

zbori.

n a p r o g i K r a n j - N a k l o - K o k r i c a - G o r i č e -P r e d d ? o r « V i s o k o * V e l e s o v o - $ e n č u r ?

Pozimi tudi kmetje pridejo do vodstvo svoje zadruge, odnosno ne, se mnogokrat napačno sodi, teh, katero enkrat izpira dež, tistega časa, da lahko prečitajo člane upravnih odborov. Tam- to pa zaradi tega, ker važnost

kako knjigo, gredo na sestanke kaj, kjer ima glavno in odločilno dela ni pravilno ocenjena, in se poglobijo v razna javna besedo samo upravnik ali pošlo- Ker je osnovna naloga zadru-

prav, vodja zadruge, odbor pa le for- ge, da organizira pomoč za dvig malno potrjuje že napravljene proizvodnje in znižanje proiz­

vodnih stroškov, pa naj bo to s m e na zadružnih posestvih ali pose-

dovoliti, da bi uslužbenci, k i stvih svojih članov, bodo člani Najprej naj kr i t ično presodijo sploh niso izvoljeni zadružni or- zadruge dali zaupanje najbolj

gani, izrabljali svoje delovno požrtvovalnim na tem sektorja mesto za osebni vpliv in odloča- dela in j ih izvoli l i v vodstvo, nie. Borit i se moramo za demo- Nadzorni odbori bodo letos kratiČnost v upravljanju. Nede- opravili pregled poslovanja v

začetek za oktober, nato za no- mokrat ične oblike vodstva je zadrugah verjetno bolje kot v vember, zdaj pa se menda obeta potrebno javno označiti za ne- prejšnjih letih. To pa ne pov-

Zivinorejci že pravilne in napake odstraniti. sod, saj imamo 16 zadrug, iz ka-i r j 0 Zadružniki naj zelo ostro pre- terih se nadzorni odbori nise

sploh kaj. Zaradi tega bi rad tehtajo, v kakšni smeri vodstvo udeležili niti seminarja, katere-pojasnil, zakaj se je zadeva tako zadruge uravnava gospodarski ga je organizirala OZZ Kranj

razvoj, ali gre s splošno gospo- za izpopolnitev nadzorne službe, darsko družbenim razvojem ali Konferenca predstavnikov ga ovirajo tendence izkrivljanja Kmetijskih zadrug, k i Je bila

Kdaj bo začelo osemenjevanje krav za Novo dvomijo, Kmetje iz vasi okoli Kranja drugi živinorejci v okraju začeli

so že pred letom dni spoznali misliti , da bi se poslužili umet-vse prednosti, k i j ih nudi živi- nega osemenjevanja, kot sodob-noreji umetno osemenjevanje nega načina za ozdravljenje č re - zavlekla krav. Okrajna veterinarska služ- de, v kateri razsaja spolna o

leto. da bo

Z razširitvijo osemenjevanja ba je poleti 1952. sklenila, da kužba in jalovost. Tako so zdru- na tako veliko področje, kjer bi bo pričela odpravljati plodnost- žene kmetijske zadruge Škofja bilo zajeto okrog 3.000 krav, je n a staro. Vodstvo zadruge mora prejšnje dni, je pokazala, da se ne motnje z umetnim osemenje- Loka, Trata, Godešič in Zabni- nastalo vprašanje centralne ose- D i t i nosilec in propagator naše pogledi na naše nove gospodar-

menjevalne postaje. Postaja v vanjem. Ta prvi začetek je bi l ca odprle letos v novembru me pravzaprav poizkus veterinar- secu moderno opremljeno ose- Kranju je doslej delala v ne jev, kako se bo stvar obnesla v menjevalnico v Virmašah. Okr. primernih prostorih, naših pri l ikah in kako jo bodo zadružna zveza Kranj pa si je sprejeli živinorejci sami.

Odločili smo se s pripravlja

napredne socialistične stvarno- ske predpise zelo različni. Zato sti, ne pa zagovornik škodljive Je bi l sprejet sklep, da se sredi preteklosti. januarja ponovno sestanejo, da

Člani zadrug ne smejo poza- b o d o obravnavali aktualna vpra-v začetku leta skupno z Okraj- njem prostorov na ekonomjil biti pretresti svojih uslužbencev, § a n j a zakona o gozdovih, zako-

Veterinarska služba si je iz- no veterinarsko službo zamisli- L O M O Kranj na Hujah. brala območje mestne občine la, da bi uvedla osemenjevanje Kranj , čeprav se je zavedala, na širšem področju okraja, kjer zakasnila. Avtomobil čaka, la -da je tak poizkus zelo tvegan, naj bi bile zajete kmetijske za- boratorij bo dokončan do konca saj je bilo prav to področje naj- druge Kranj , Naklo, Kokrica, meseca, aparature so tu in živi-bolj okuženo in je bilo tu šte- Gorice, Preddvor, Visoko, Vele vilo jalovih krav največje. Po- sovo in Šenčur.

morda j ih je preveč ali prema- n a ° zemljiškem skladu in osnu-Zaradi teh "del se je cela stvar lo, potrebno j ih je pohvaliti ali t e k zakona o zadrugah. Pred-

grajati ali celo odpustiti iz služ- m e t razprave bo tudi gospodar-be. ska analiza kmetijstva in go-

Drugo važno vprašanje Je go- zdarstva, kar je pripravil O L O norejci se lahko nadejajo, da bo gspodarski rezultat zadruge. Za- K r a n j . Ta razprava se bo nada-

družniki naj zahtevajo od odbo- IJevala še pred občnimi zbori z novim letom začelo tudi ose-izkus je uspel. Postal je vsak- Okraj, zadružna zveza Je v ta menjevanje. Seme, s katerim se rov gospodarskih odsekov (živi- K Z n a svojih sedežih v sodelo-danja praktična metoda oploje- Okrajna zadružna zveza je v ta osemenjuje, je od kvalitetnih norejski, poljedelsko-strojni, vanju z občinskimi odbori ter vanja krav, brez katere bi si namen kupila poseben avto, k i bikov, k i so b i l i kupljeni v A v - itd.), kaj so med letom naredili političnimi organizacijami. Za-kranjski živinorejci težko za- bo služil izključno za prevoz striji in so prav gotovo boljši za povečanje proizvodnje in ko- družniki naj se zaradi tega do­mišljali normalno proizvodnjo, osemenjevalca. P r i vseh orne- kot naši. Zaradi tega bodo mo-V pičlem letu so bile odprav- njenih zadrugah pa so bi l i do- ral i kmetje povsod vpeljati ro-ljene skoraj vse plodnostne mot- ločeni prostori. Večina zadrug je dovnik in kontrolo proizvodno- naprednih agrotehničnihnih u - logov in lastne pomoči, da bo nje; krave zopet redno telijo, te prostore že preuredila v ose- sti živine, tako, da bomo uspeh krepov. N i prav, da temu ne dajo kmetijstvo in gozdarstvo v gospodarstva zopet redno pro- menjevalne postaje. Zdaj samo osemenjevanja zasledovali tudi glavnega poudarka in da vidijo kranjskem okraju v letu 1954.

Še čakajo, kdaj se bo delo p r i - z gospodarsko-rejskega stališča, le uspeh trgovine. O tem, ali so c l m hitreje napredovalo. Ing. Pavle Kump

liko se Je proizvodnja pocenila b r o Pripravijo za te sestanko, zaradi uvedbe mehanizacije in k J e r naj dajo kar največ pred-

izvajajo mleko. Zaradi teh uspehov so tudi čelo Prvotno je b i l objavljen gospodarski odseki rentabilni ali Ing. Janez Perovšek

I V O P O R E N T A - V O J K O

N A P O T I V S V O B O D O Pričenjamo z objavo kronike borb Gorenj­

skega, kasneje Kokrškega odreda, od 1943. leta do osvoboditve. Za boljše razumevanje navajamo le nekaj pojasnil.

V prvih dneh meseca novembra 1941. je bila ustanovljena Kokrška Četa. Vanjo so stopali š te­v i ln i prostovoljci in že leta 1942 je prerasla v bataljon in kasneje v Kokrški odred. Ker je na­stala potreba po enotnem odredu in vodstvu na obeh straneh Save, je bil 1943. ustanovljen Go­renjski odred z operativnim področjem vse Go­renjske. Ta je imel v začetku 3 čete, iz katerih so nastali postopoma štirje bataljoni. 30. avgusta 1844 pa sta se iz bataljonov formirala Škofje­loški in obnovljeni Kokrški odred.

Pisec Kronike se opravičuje, ker je moral Izpustiti mnogo imen hrabrih borcev, komisar­jev in komandirjev, čeprav so bi l i prav oni tisti, k i so pisali zgodovino s krvjo. Tovariš Vojko jo hotel podati predvsem celoto.

Neslaven konec Italije Po prestani ofenzivi poleti 1943 je nepriča­

kovano prišla vest o italijanski kapitulaciji. V obdobju razkroja Italije so se edinice na Go­renjskem zelo povečale ln se dobro oborožile. Velike količine orožja, k i so ga na Dolenjskem zaplenile Tomšičeva, Sercerjeva, Cankarjeva in Gubčeva brigada, so prišle tudi na Gorenjsko. Čete odreda, pomnožene z novimi prostovoljci, so krenile v napad. V krvavih spopadih, k i so trajali od kapitulacije Italije do decembra, so Gorenjci pokazali, da se znajo boriti. Bolj aH manj so znane srdite borbe, k i so j ih vodile enote širom po Gorenjski. Pogum in kar nepo­

pisna samozavest moči sta vodila borce iz Ju­riša v juriš , ko so se borili v skalah, snegu in ledu z nadmočniml nemškimi silami. Ves nem­ški aparat, k i je bi l doslej tako samozavesten in dostojanstven, je bi l po teh borbah prestra­šen in zbegan. i

Toda to je bi l le uvod k vse večjim zma­gam. V glasilu Gorenjskega odreda »Gorenjski partizan« čitamo med drugim tudi naslednje: »Enote Gorenjskega odreda napadajo, rušijo in ubijajo. V času od 1. do 15. decembra 1943 je bila uničena ena lokomotiva, šest vagonov, en avto, eno motorno kolo in ubitih štiri in petde­set sovražnih vojakov.

1. decembra: minerski vod »Grintovec« m i ­nira železniško progo med postajama Zabnica— Kranj . Na mino privozi brzovlak, poln Nemcev. V borbi ubijejo partizani sedem in štirideset sovražnikov.

3. decembra: prva četa Gorenjskega odreda izvede napad na sovražno postojanko Gabrk v Poljanski dolini nad Skofjo Loko. Po dveurnem boju še enota umakne.

Od 6. do 12. decembra: vse čete GO uspešno čistijo terene Gorenjske.

7. december: v Ločnici nad Skofjo Loko napade prva četa GO iz zasede dva nemška ofi­cirja, ju ubije ln zapleni dve pištoli.

13. decembra: prva četa Gorenjskega odreda ujame v vasi Svetje dva nemška vojaka.

14. decembra: četrta četa GO razbije in uniči telefonske naprave v čuvajnici na postaji Ra­dovljica.

15. decembra: drugi minerski vod minira med postajama Škofja Loka—Zabnica tovorni vlak, k i se v trenutku eksplozije zruši v jarek.

18. decembra: minerski vod »Grintovec« mi ­nira železniški nadvoz pri Kranju in poškoduje progo. Promet na železnici je ukinjen za 14 ur, cestni promet pa do zgraditve novega mostu.

Napadi čet Gorenjskega odreda so se vrst i l i ves mesec december, vmes pa so minerci vseh bataljonov vznemirjali Nemce v postojankah in rušili železniško zvezo iz Ljubljane proti Jese­nicam.

S pritokom novih prostovoljcev in s poveča­njem odreda je bila naravna posledica razširi­tev in poglobitev propagandnega in kulturnega udejstvovanja v teh enotah. Lepo uspeli mitingi, pestri kulturni večeri in izdajanje žepnih časo­pisov v vseh enotah, potrjujejo pravilnost te tr­ditve. V vseh četah so b i l i aktivni propagandni referenti, k i so mnogo pripomogli k uspešnemu delu kulturnih krožkov. Žepno časopisje je po­stalo tako številno, da Je pri medsebojnem izmenjavanju nudilo obilico čtiva tovarišem v enotah in izzivalo medsebojna tekmovanja.

1. decembra Je izšla prva številka žepnega časopisa »Gorenjski partizan«, glasila Gorenj­skega odreda, k i je izhajalo vsakih štirinajst dni. Prva četa je izdala decembra še četrto številko žepnega časopisa »Partizanski glas«, k i govori o Cankarju, domovini, svobodi, okupator­ju in prinaša kratke reportaže iz borb čete. Po-žrtovalna druga četa je izdala tretjo številko svojega glasila »Naša borba«, k i je pisana z roko, tretja četa pa svoj žepni časopis »Kovači smo«. »Glas Jelovice«, glasilo četrte čete, je ob­segalo poleg čisto vojaških akcij tudi članke o socialnih problemih stare Jugoslavije in pol i -čnem delu enote.

Se tole je važno za zgodovino! Dne 20. de­cembra 1943 so v Gorenjskem odredu prvič spre­govorili o kroniki . Čeprav je niso pisali stalno in v vseh enotah, so takrat sklenili, voditi dnev­nik in v njem opisovati dogodke, kakršni se ne dogajajo vsako stoletje.

II. Mraz 1944

Po manjših praskah, k i so j ih imele čete okoli Novega leta, je prva četa dne 3. januarja na cesti Sora—Draga iz zasede napadla sovražno patrolo štirinajstih mož. V enournem boju je imel sovražnik tri mrtve in štiri ranjene.

O drznem napadu na skladišče Gestapa na Bledu en dan kasneje vemo le toliko, da je pr­v i minerski vod po kratki borbi zaplenil tr i br­zostrelke, osem pušk, šest pištol, devetnajst na­hrbtnikov, več bomb, dva foto aparata, en dalj­nogled, en pisalni stroj, več dežnih plaščev itd. Ker je bilo za prihodnji dan pričakovati večjo sovražno hajko, se je vod premaknil čez Jelovi­co v Poljansko dolino, kjer pa je bi l dne 7. ja­nuarja napaden. V hudih bojih, k i so se razvlH, se je minercem posrečilo najti v obroču najšib­kejšo točko in jo prebiti. Ubi l i so dva sovražna vojaka, potem pa poiskali dva dni odmora v go­zdovih pod Ratitovcem.

Istega dne je druga četa napadla stražo de­lavskega taborišča pr i Žirovnici in jo pregnala. V taborišču je bilo 200 Slovencev in štirideset Francozov, k i so gradili cesto. Politkomisar Je navzočim delavcem pojasnil namen te akcije in j ih pozval v partizane. Nemci, k i so stalno t i ­pali za partizani, so takoj prihiteli z vseh stra­ni v Žirovnico, misleč, da je tam glavnina par­tizanske vojske na Gorenjskem. Toda druga če­ta se je že umaknila na Stol, takoj naslednji dan, 8. januarja pa je četrta, četa napadla prese­nečene Nemce v postojanki Kamna gorica. Na­pad je bi l demonstrativnega značaja in ubitih je bilo več sovražnikov.

Od 9. do 22. januarja so divjali neprestani boji z nadmočnimi nemšimi silami. Od Škofje Loke do Jesenic je ropotalo in pokalo.

(Nadaljevanje prihodnji*)

HINKO SMREKAR v Kranju M orda je le malo naših so­

meščanov, k i bi j im bilo znano, da je najznameni­tejši slovenski karikaturist

Hinko Smrekar določeno dobo Preživel tudi v Kranju.

Tu je živel s svojimi starši v začetku tega stoletja, vsaj do !eta 1911, ko mu je umrl oče, k i je bil znan kranjski postrešček, muzikant in šaljivec. Poleg oče­ta ima Hinko Smrekar v K r a ­nju pokopanega tudi brata Pav­la, kateremu je dal napisati na grob:

Zaprt T i je življenja vrt, a ni rekurza zoper smrt.«

S starši je stanoval takrat v Matjašičevi hiši (današnja Miši-čeva) na Glavnem trgu. Tu ga je tudi obiskoval Ivan Cankar, s katerim je gojil tesno prija­teljstvo. Smrekarja je vezalo na Kranj še dolgo po njegovem odhodu nekaj tovarišev, k i so že takrat zrli na nekatere naše ku l ­turne in družabne pojave s k r i ­tičnimi očmi. Eden teh, sedaj častitljivi osemedesetletnik Ivan Rozman, nam je dal na vpogled svojo korespondenco z umetni­kom. Na ita pisma opiram na­slednje odstavke.

Predvsem bi rad opozoril na neko intimno Smrekarjevo po­tezo, k i je ni rad pokazal, to je hvaležnost. Znan je bi l nje­gov sicer nežen, sinovsko vzo­ren odnos do svoje »majke«, ču­stva pa je prekril s hrupnim smehom in norčevanjem.

Prijatelji v Kranju so nam­reč posredovali pri nekaterih tu­kajšnjih bogataših, da so ti od-časa do časa odrinili tudi kako drobtinico od svoje bogato zalo­žene mize za študirajočega in od lakote trpečega umetnika na Dunaju. In kljub burkastim ša­lam na račun mecenstva, je vendarle lahko zaslediti v pred­loženi korespondenci tanko rde­čo nitko tople hvaležnosti vsem, k i so mu omogočili vsaj bedno *lvotarjenje v tujini.

Vendar pa se že v naslednjem Pismu, k i sledi, zasramuje svo-3 e2* čustva in trdi, da b6 »pri­jel nad Kranj z zrakoplovom, da bo lahko izkazal slavnemu mestu ljubezen in spoštovanje z vrha dol — brez besed — v kon­kretni obliki«.

Med pisma uvršča fotografije svojih risb pa tudi originale. Do­brotnikom podarja za prejeto Podporo slike, zahvele zanje pa noče sprejeti. Ko potrjuje pre­jem zneskov, obžaluje, da vsak denar pri njem sprhni kot kap­lja vode na razbeljeni plošči. D r u g i č spet meni, da ne bo za­radi njega noben pek ali mesar shujšal.

Znani so očitki naših spodob­nih rojakov, da je bi l Smrekar grob, neolikan, trivialen. Te svo­je napake se je zavedal in v p i ­smu, k i je datirano 27. decembra 1895, sam piše o tem:

»Skoraj bi bilo boljše, da ne bi vedel zanje. Jaz sem namreč • d sile neolikan človek, če si smem lastiti ta pridevek. Imel sem oliko že v mezincu leve no­ge, ali šment! Nekoč se mi je čevelj ravno v bližini tega ne­srečnega kremplja ogulil in o l i ­ka, hajdi v blato! Sicer nekoli­ko lažje hodim, a vrag vedi, ko­liko bi mi nesla, če bi jo kazal po svetu. Zato me sedaj silno akrbi, kaj naj ljudem, k i imajo srečno cela obuvala, pokažem aamesto nje, kar bi ne bilo ne­spodobno. Svetuj mi! No, 'se

Prispevek za njegov življenjepis bom že izmotal iz te zadrege. Za sedaj se j im še enkrat lepo za­hvalim, da ne bo zamere.« igio, j e mogel pač le tako pro- kr i t ik i za »Zeit« prikrito stru-

O svojem študiju in svobodo- niclj ivi duh, kot je b i l Smrekar- pen! Kolegi ga zahrbtno gonijo ljubnosti odkriva Smrekar zani- j e v > pravilno oceniti pomemb- domov. — No, Meštrovič je se-mive misli : nost mladega kiparja. O njem p i - d a j š e g m o t n o dobro podprt. Ne

»Ne obiskujem nobene {javne niti privatne šole. Oni kurz, k i sem ga lani obiskoval, namera­vajo drugo leto odpraviti, nobe­nega upanja na štipendijo ali podporo, moreča »klasarska« d i ­sciplina, jaz pa tak prostosti-željen, bosjaški človek. Treba je jesti, treba torej zaslužiti, za to pa ni prostega časa. Z Gaspa-

s e : boji se in dela protinačrte. U -»Zdaj ima razstavo v »Salonu« p a r n > da se mu posrečijo! Naj

Slovani združijo, pa se bo Meštrovič. Postavil je dva kipa pred zgradbo. Čudno groteskna sta, čudna preti­ravanja, v zasmeh vsem l ju­dem, nečutečim in čutečim. Ču

videlo, koliko je Nemcev, prist­nih v Avstriji!«

Tako bi se dalo nanizati še den možakar! Zdaj se je zaljubil nekaj misli, k i j ih je sporočal v Egipčane in stare Grke. V prijatelju v Kranj, na katerega

rijem stanujeva in delava doma dveh letih je zmodeliral skulp- j e bi l gotovo še navezan, saj je za kruh in zase, študirava, ski- ture za ogromen tempelj! Vsa tu imel nekaj česa dom in svojo cirava povsod — spomladi pa čast in občudovanje njegovi e-greva v Prago, če mogoče k nergiji! Morda moram svojo sod-Sc:hwaigerju, k i je imeniten deč- bo o njem čisto predrugačit i! ko. Kdor ima pojem o umetno- Morda ni le silen talent, k i se sti, razume resnico: šola je za- naravnost igra z plastikami vseh vod, k i plačuje modele. Včasih vekov, morda je silen ženij, zdaj

ljubo »majko«. In tudi ria Bekslnovo Tončko se je spomi­njal, veseleč se, »da j i je le ušel iz preteče sužnosti, v kateri jih toliko zdihuje.«

Naj bodo navedeni citati skro­men prispevek k spoznavanju

Prizor iz Jurčič-Tomažičevega »Domna«, k i ga je jeseniške mestno gledališče prvič uprizorilo 12. decembra 1953

Z a p o d e ž e l j e n i v s e d o b r o

Še neobjavljena Smrekarjeva karikatura na rovaš ponižujočega mecenstva

je bilo drugače: takrat so frkov- še kaotičen, razbeljen in požira ci, stari 10 — 12 let pričeli s teh- vse, kar mu pride v obližje i n niko. Ko pa doseže človek to najde v sebi. Zdi se: mi, da bo stopnjo, ko se mora sam korigi- to pravo; potem se povrnem k rati, potrebuje samo modelov; svojemu mnenju, k i sem ga imel s e n c i profesorji so zanj »morivci«, če še pred dvema letoma, da je niso tako ustvarjeni kot je prej od njega nekaj neznanskega p r i -imenovani Hanuš Schweiger.« čakovati. V Ljubljani se ni dosti

Pozneje, ko je videl, da ne gre videlo od njega! Kdo vidi na-in ne gre, da so vsi njegovi sta- prej? Ima silno šumo nasprotni­

kov, zdi se mi, da so mu dovo-

V Naklem smo imeli ta me- naštudirani, saj so se napake po-sec dvoje gostovanj, o katerih je plesi izvajani brez mladostne vredno spregovoriti nekoliko be- sameznih plesalcev vrstile dru-sed. ga za drugo. O salonskih plesih

Mlada igralska skupina K U D v poročnih oblekah z neokusno človekove strani umetnika Smre- p 0 dnart se nam je predstavila izvedenimi baletnimi prvinami karja, k i je v naši kulturni in z Millerjevo dramo »Vsi moji s i- raje ne govorimo. Brez škode družbeni rasti bi l potreben, nu- novi«. Najbrže so bi l i redki, k i bi odpadli. jen pojav, saj ni le krit iziral so verjeli, da bodo Podnarčani Višek vsega so bi l i pevski svojega časa in z budnim oče- kos težkemu in zahtevnemu de- vložki. Tercet s pobalinskim som opazoval vse naše javno l u ' t o d a g o s t j e s o n a m P r i P r a " spakovanjem in s hreščeče pija-živlienie- bi l je v še večii m P

v i l i P r i 3 e t n o presenenčenje in nimi glasovi bi res ne smel na-. , , . J izreden kulturni užitek. Drama stopati pod imenom kulturno-

n pomemben kot samosvoj, iz- j e b i l a n a š t u d i r a n a do vseh po- umetniškega društva. Ne vemo, viren in oster javni delavec, k i drobnosti in psihološko prepr ič- kako drugje sprejemajo kuplete je z risbo prikazoval neumnost, l j ivo podana. Zlasti glavne vloge a la »Stanislav — k i ne dela omejenost in smešnost malome- so bile tako interpretirane, da nič in ne zna nič, a je le od meščanov, opozarjal, rotil, sme- publika že zlepa kakega dela vseh deklet občudovani ptič«, šil in obsojal vse naše napake, ni tako močno podoživela. Go- toda pri nas take vrste «umet-Z vso prizadevnostjo je kazal na štovanje je bilo na taki višini, nost« že zdavnaj ne uspeva več.

kakor j ih v Naklem še nismo Edina kvalitetna točka progra-imeli. Takšnih obiskov si še že- ma je bi l »ksilofon-solo«. Za njo limo. je žel izvajalec zasluženo priz-

Zal, moramo o drugem gosto- nanje. Tako ksilofonist kakor vanju, folklorni skupini K U D vsi ostali člani folklorne skupi-Tone Šifrer iz Škofje Loke, za­pisati prav nasprotno. Njihova »Revija narodnih in umetnih

ne naročil, ne podpor. Zaradi plesov« je temeljito razočarala nja pripraviti z vso resnostjo i» tega konflikta med človečnostjo sicer ne razvajeno, toda kri t ič- odgovornostjo in da si tudi ob-in nečlovečnostjo je tudi kot u - no publiko, k i zna ločiti kulturo činstvo na deželi želi kvalitetni* pornik in talec izkrvavel. Tako °d plaže. s t v a n -* ,,_ _ Skupina je izvajala ob harmo-je spomin na umetnika Smre- n i k i s r b g k a J n b e l o k r a n i s k a k o _ karja danes svetel, četudi je ži- l a > t r i g o r e n j s k e p i e s e in nekaj vel vse svoje bedno življenje v umetnih. Ne le, da so bi l i vsi

ognjevitosti, k i je za folkloro C. Z. značilna, b i l i so tudi zelo slabo

izrabljanje slabotnih, trpljenje in revščino ljudstva, z žolčnostjo pa je bičal bahaštvo in razvrat-nost bogatinov. Smrekarjeve risbe so bile živa vest takratne družbe. Zato pač ni mogel do­biti od te gospodujoče družbe

ne K U D Tone Šifrer iz Škofje Loke so se ob tej točki lahko prepričali , da je treba gostova-

K U L T U R N E N O V I C E

,novski kolegi srečnejši, da je Šantel postal asistent, da dobi­va Gaspari obilje naročil, da B i -rollo od doma znatno podpirajo

Pregledali so svoje delo 3 0 - l e t n i c a l e š e a n s k e S v o b o d e

Iz Kamnika

l i l i kolektivno razstavo le, da ga bodo Dunajčani poteptali. Nedavno od tega je D P D Svo- tero je v Lescah tudi največ za-Zdaj je domalega cela secesija boda v Lescah imelo svoj redni nimanja. Poleg organizacijskih

in da le njemu ne zašije »sreča proti njemu. Tudi drugod kujejo letni občni zbor, katerega se je nalog in študija je ta sekcija mila«, je zapadel z brezupje, k i komplote proti njemu. Ima tr se zrcali tudi v pismih 29. I. dne mecene za seboj, torej se 1910: lahko drži pokonci; če mu le

» . . . d a mu je žal, da se ni še teh ne spodmaknejo! Zdi se že v materinem telesu s popko- m i , da rujejo proti njemu le, vo žnoro vratu zadrgnil in da bi ker se ga boje, in ker je Slo-moral zamujeno zdaj, zdaj sto- V an. Večina kri t ik mu je bila rit i . . .« In na drugem mestu: naklonjena! Doma se ga boje ter » . . . kakor koga volja! Jaz tako, kujejo komplote zoper njega in pa naj še drugi! Osebna pro- c e rnu še mecene izneverijo, stost! Jaz se zavedam, da sem kam hoče titan. Renesančnih pa­šam in hočem biti sam, tako, da p a ž e v ni, — kam? — Zdaj šele mi je včasih ves drug svet buršt, p r a v j a s n o vidim, da je vse na da niti na razžalitve ne reagi- S V e tu bordel, politika in vamp. ram, Ko, da sedim na drevesu Mis l i l bi človek, vsaj umetnost in jabolka jem, spodaj pa renči j e vzvišena nad tem nagnusnim psetina, pa misli, da me bo z pehanjem za kruh in za moč renčanjem oplašila. Komična mrha!«

Nadvse zanimivi so odstavki iz pisem, kjer govori o svojih poklicnih tovariših. Morda na­ravnost dokumentaren zaradi ljanski dalmatinski razstavi itd. svoje bistrovidnosti, je del ko- Kupi l i niso ničesar, ker je H r -respondence z mislimi o danes vat. Pika! Profesor Strzygowsky, največjem kiparju sveta, našem (ki je prišel letos iz Gradca), Meštroviču. Takrat, 29. 1. hud nacionalec, je bi l v svoji

nad drugimi! Kaj vidiš tu v slučaju Meštrovič? Naučni mi­nister Sturgk ga je diplomatsko zvijal, ker je slutil tudi v njem veleizdajalca, vpraševal po ljub-

udeležilo 114 '•ianov. V Lescah je prosvetna dejav­

nost v okviru DPD »Svoboda« že tradicionalna. Tako je leska »Svoboda« praznovala letos 30-letnico svojega obstoja. Udej-stvovanje v prosvetnem delu je Leščanom postalo nujnost in po­treba, k i jo vsak dan bolj ob­čutijo. Iz poročil upravnega od­bora DPD »Svoboda« v Lescah je bilo razvidno, da je to dru­štvo v preteklem letu napravilo korak naprej. Število članstva so podvojili in ustanovili so no­ve sekcije. Ustanovili so salon­ski in zabavni orkester, k i sta že kar kvalitetna. Ustanovili so tudi tamburaški zbor, mladin­ski ženski pevski zbor, k i šteje 40 pevk itd. Poleg tega so imeli še dramsko sekcijo, glasbeno šo­lo, knjižnico, vzgojno in plesno šolo.

Prav gotovo pa je najaktiv­nejša dramatska sekcija, za ka - ljica.

delala pri adaptaciji dvorane in odra. Prav zaradi teh del se je lanska igralska sezona tudi ne­koliko zakasnila. Kljub temu so naštudirali šest dramskih del in uprizorili 24 predstav. Med dru­gim so zaigrali Mire Pucove dramo »Ogenj in pepel«, Schu-rekovo komedijo »Pesem s ce­ste«, Brankovo mladinsko igro »Mačeha« in pastorka« itd. Naj­več predstav in obiska je doži­vela komedija »Pesem s ceste« in jo je videlo nad 2000 ljudi.

Harmonikarski zbor in fol­klorna skupina »Kajuh« iz Ljub­ljane sta gostovala v Kamniku z izbranim programom. Popol­danska predstava za mladino je bila dobro obiskana, večerna pa slabše, čeprav bi po ugledu, k i ga uživajo gostje, pričakovali večje pozornosti pri kamniškem občinstvu.

Iz Krope Prebivalci Krope in okoliških

vasi pričakujejo Novo leto z novimi pomembnimi uspehi. Po­leg tistih, k i so j ih dosegli v proizvodnji, bodo za konec leta — na Silvestrovo — odprli tudi veliko dvorano v novem kultur­nem domu. Dvorana bo priprav-

Poleg nastopov jia domačem ljena za vse prireditve. V njej odru, so Leščani gostovali tudi so že montirali kino-aparaturo v drugih gorenjskih krajih in in na Silvestrovo bodo predva-sodelovali na raznih prireditvah, jal i prvi film. Tako bodo K r o -proslavah ipd. To je obračun, s pa, Kamna gorica, Dobrava, kakršnim se le malokatero ku l - Lipnica in Jamnik pridobili po-turno društvo na Gorenjskem membno kulturno središče. Na lahko ponaša. * ta dogodek se v Kropi in oko-

Občni zbor je po obširni raz- lici marljivo pripravljajo in ga pravi sprejel tudi vrsto sklepov bodo proslavili s kulturno p r i -in tekmovanje republiškega od- reditvijo. Od 31. decembra da-bora »Svobod« ter OSS Radov- Ije bodo v dvorani tudi redne

kinopredstave.

V varnem objemu obeh Sor in v senci gradu se je v visokem srednjem veku

razvila Škofja Loka. Listine jo te 1. 1274 iemnujejo oppidum — mesto. Po svoji legi predstavlja podobno kot Kamnik izrazito do­linsko pregrado, k i zapira ,ali vsaj nadzira dohode v Poljan­sko in Selško dolino. Širok po­mol, k i sta ga ob sotočju izobli­kovali obe Sori, 5n na katerem mesto stoji, je odlično ustrezal takratnim obrambnim zahtevam, obenem pa ohranil mestu zvezo z ostalim svetom, predvsem po važni tranzitni cesti, k i je vodi­la z Gorenjske v Italijo, in tako vezala sever z jugom. Res, da izbrani teren na pogled manj •aogočno učinkuje kot n. 'pr. pomol, na katerem stoji Kranj, k i se navpično dviga iz savske i * kokrške struge, a je zato nje­gova ploščad tesneje povezana « reko, da se nam zdi, kot bi kiše rasle iz nje.

Nad gmoto h grajskemu hribu »tisnjenih meščanskih hiš se dv i -5a okameneli simbol srednjeve­ške družbene ureditve, gospod­stva in podložništva — grad 'reisinških škofov, ustanovite­ljev mesta. Ce ga primerjamo * ljubljanskim, k i kakor vel i ­ka« prerašča svojo okolico, se

nam zazdi ta mnogo bolj int i ­men v svojem odnosu do nase­lja pod seboj. Še je krona me­sta in nepogrešljiv poudarek v njegovi silhueti, toda povezava med njima tesnejša, v predelu samostana pa kar neposredna. Voda, mesto, grad in kulise ze­lenih hribov v ozadju so v meh­kem stopnjevanju ustvarile ne­pozabne slikovite poglede, k i va­bijo tudi razvajeno oko k vedno novemu občudovanju.

Ce odpremo staro katastrsko mapo, v kateri je začrtan tloris mesta, opazimo, kako se je ta popolnoma prilagodil pravokotni obliki terasastega terena med vznožjem grajskega hriba in o-bema Sorama. Preprezata , ga dve beli široki l isi Zgornji in Spodnji trg in kup ožjih in kraj­ših prog, k i pomenijo ulice ia prehode, k i so posebno gosto na-sejane v spodnjem delu mesta v smeri proti Kapucinskemu mo­stu. Z razpadom srednjeveMcega obzidja, k i je mesto stoletja dol­go oklepalo v trden okvir, izgi-gine tudi njegova pravokotna oblika — naselje se razraste na vse strani.

Zgornji trg pomeni središč* mestnega gospodarskega udej-stvovanja — trgovine in obrti — in je obenem arhitektonska hrb-

C e n e A v g u š t i n

Škofja Loka t ? luči umetnostne kulture

tenica celotnega naselja. Cesta, k i prihaja iz Poljanske doline, se nedaleč od starih mestnih vrat lijakasto razširi v obsežen pravokoten tržni prostor, k i se­ga prav do današnje Homanove hiše. Tako kot lega na pomolu, oblika tlorisa, razmerje gradu do naselja, kaže tudi škofjeloški tržni prostor močne sorodnosti

z ostalimi našimi in sredjevrop-skimi mesti. Podobnost ekonom­skih, kulturnih in klimatskih po­gojev se je izrazila tudi v ar­hitekturi. Ostenje trga, k i ga sestavljajo pročelja hiš, je doce­la enotno. Ozke ulice in dva podvoza prav nič ne rušita nje­gove kompaktnosti, saj ju ko­maj opazimo. V smeri proti ka-

Homanova hiša v Loki

pucinom je trg učinkovito za­ključen s široko fasado Homa­nove hiše. Pred časom že pro­jektirana odstranitev tega važ­nega objekta, bi popolnoma uni­čila prostorninski kubus celot­nega trga. Ponovila bi se na­paka, zagrešena s podrtjem nad­stropnega pomola na fasadi da­našnje Mestne restavracije, k i je s svojim sesedom onkraj ceste učinkovito zajezoval prostor v smeri proti Poljanski dolini. Pred razkrojem ga je vendarle srečno rešila hiša na oglu Zgor­njega Karlovca in Poljanske ce­ste, k i je po porušitvi mestnih vrat morala prevzeti njih vlogo. Trg se ob Homanovi hiši rogo-vilasto razcepi v dvoje manjših ulic. Podoben pojav (Opažamo tudi na poljanski strani, kjer se onstran nekdanjega mestnega jarka cesta dosledno enako raz­deli. Ta oblika rogovilastega raz­cepa je na Kranjskem zelo red­ka. Najdemo jo pa drugod po Srednji Evropi, ponekod v mno­go bolj komplicirani sestavi. Vlogo Bavarske, domovine frei-sinških fevdalcev, pr i reševanju urbanističnih problemov bi bilo treba šele določiti. V vzpored­ni črti z glavnim se kasneje raz­vije spodnji tržni prostor. Po tipu je pravi obcestni trg. Ob le malenkostno razširjeni komuni­

kaciji se vrste hiše za hišo, sle­deč rahli kr ivul j i ceste.

Ker je obzidje preprečevalo razvoj mesta v širino, se to ve­ča v vertikalni smeri. Nastajajo dvonadstropne stavbe na Zgor­njem trgu, na Spodnjem pa množica na kamnite nosilce opr­tih pomolov, k i preprezajo prv8 nadstropja ;n Širijo stanovanjski prostor, ne da bi pri tem trpela prvotna širina oeste. Pomanj­kanje stavbnih površin vodi do navidez popolnoma neurejenega kopičenja arhitekturnih objek­tov med Zgornjim trgom in K a ­pucinskim mostom. Vendar ne smemo prezreti, da je ta »ne­red« odlično odgovarjal obramb­nim smotrom izpostavljenega predela in da je bil v neki me­ri celo hoten. Iz tega živega vr­venja stavbnih gmot se srečno izvije in reši na pobočje graj­skega hriba uršulinski samostan ter tako ustvari poleg danes že podrtega obzidja edino arhitek­turno vez med mestom in gra­dom. Zupna cerkev se podobno kot v Radovljici umakne v za­tišje in izoblikuje v ozadju Ho­manove hiše lasten trg, k i bi se po prostorninski učinkovitosti lahko meril z Glavnim, če ga ne bi v toliki meri pokvarile kas­nejše prezidave.

(Dalje prihodnjič)

L E V I N J A R E S I L A K R O T I T E L J A

V nekem cirkusu Aleksandri]e se je nekemu krotilcu zveri, ki je ravno nastopal s tremi tigri in tremi levi, pripetila nesreča,. Spodrsnilo mu je tako, da je padel. P r i tem mu je ušel bič iz rok. Dveletni tiger je takoj napadel krotitelja, vendar se je pred njega postavila levinja jn podrla tigra. Med tem je kroti­telj vstal in pobral bič. Levinja je mirno odšla na svoje mesto in točka sporeda se je lahko nadaljevala.

STAROST STARŠEV IN OTRO­K O V S P O L

Pred nedavnim je dr. Edward Novickv, eden izmed voditeljev »biroja za vitalno statistiko« univerze v Missouriju (ZDA) ob­javi l statistične podatke iz leta 1947, 1948 in 1949, ki so imeli za cilj , da ugotovijo ali je kaka zveza med spolom deteta in sta­rostjo roditeljev.

Po teh podatkih se s poveča­n e m starosti poveča verjetnost, da bo novorojenček hči. To po­trjuje dejstvo, da je v številnih družinah skraja več sinov, a kas­neje več hčera.

M A N J M E D N A R O D N I H F I L M S K I H F E S T I V A L O V

Na londonskem sestanku ad­ministrativnega sveta medna­rodne federacije združenja f i lm­skih producentov, so delegati u -gotovili, da je preveč filmskih festivalov. Zato je svet sprejel resolucijo, v kateri zahtevajo občutno zmanjšanje festivalov. Sporazumeli so se za en sam nagradni festival letno. Svet je sklenil, da zaradi povečanja proizvodnje mladinskih filmov povabi producente k mednarod­nemu sodelovanju. Svet je za leto 1954 odobril te-le nenagra-jene festivale: v Canneu, Benet­kah, Berlinu, Bruslju in Locar-nu. Na sestanku so bile zasto­pane Anglija, Italija, Francija, Španija, ZDA, Švedska, Nemči­ja in Mehika.

SUEŠKI SPOR IN B O L E Z E N Na prošnjo majorja Saleka Sa-

lema, egiptovskega ministra za propagando in posebnega odpo­slanca generala Nagiba v Su­

danu, so prispeli iz cone sueške­ga kanala v Kairo angleški vo­jaški zdravnik in dve britanski vojaški bolničarki, da bi zdravili njegovega dveletnega sina, k i je zbolel za otroško paralizo. V Kairo so poslali tudi poseben medicinski aparat.

Z G O D O V I N S K A ŽELVA N A O T O K U T O N G A

Na svečanostih, k i j ih je p r i ­redila kraljica Tonge, Salote v čast obiska kraljice Elizabete II. in vojvode Edinburškega 19. de­cembra v Nuku alofi, je sodelo­vala tudi še živa zveza z ve l i ­kim angleškim pomorščakom iz XVI I I . stoletja, kapetanom Ja­mesom Cookom.

Za časa syojega tretjega in zadnjega križarjenja po Tihem oceanu 1777. leta je kapetan Cook ponovno obiskal otok Ton-ga, kjer je bil lepo sprejet, Po­trdil i so prijateljstvo. P r i odho­du je otoškim poglavarjem dal dve dari l i : zastavo in želvo. Tej želvi, k i je še danes, kljub spo­štovanju ivredni starosti, še čila in zdrava, so Tonganci dali na­slov poglavarja Tui Mali la . Žel­va živi na vrtu kraljičine palače v Nuku alofi. Tui Mali la se je nemoteno sprehajala med po­vabljenimi gosti svečanosti, ker je kot poglavar imela pravico, da prisostvuje kraljevskim ce­remonijam.

P I K A P O L O N I C E N A J A M A J K I V Kingstonu so zaključili

znanstvena raziskovanja o ško­di, k i jo na plantažah sladkor­nega trsa povzroča neka muši­ca. Dr. Simmonds, tomolog, k i vodi biološko postajo na Tr in i -dadu, je z dr, Jamesom iz Ja­majke ugotovil povzročitelje bo­lezni. Prav tako sta našla tudi preventivno sredstvo proti pov­zročitelju.

Raziskovalci so ugotovili, da morajo vzrediti ali prinesti na Jamajko posebno vrsto žuželk, k i uničujejo mušice sladkornega trsa. Sklenili so, da bodo te in-sekte »uvozili« s Havajskih oto­kov. Prav tako pa so priporočili lastnikom plantaž, da prično go­ji t i pikapolonice, k i škodljivce jedo. Za prvo pomoč pa bodo pikapolonico poslali na Jamajko iz Britanske Gvajane.

N ekega jesenskega dne v letu 1843. je opazil falan-gistični čuvar španske »ne­odvisnosti«, nedaleč od

mesta Huerta, k i leži na jugo­vzhodni obali Španije, kako je val naplavil na obrežje truplo nekega vojaka. Ko si je mrtve­ca pobliže ogledal, je ugotovil, da gre za visokega britanskega častnika.

O najdbi je takoj obvestil Francove civilne oblasti . . .

Tako so našli majorja Mart i ­na, kurirja zavezniške vojaške komande za Sredozemlje. Na­slednji dan &o ga v Huerti z vsemi slovesnostmi pokopali.

V istem času pa je hitel iz Španije v Hitlerjevo Nemčijo poseben sel s strogo zaupn pu­sto naslovljeno na Glavni stan nemške vojske. Kar je nosil, je imelo za Nemce neprecenljiv > vrednost, saj so bil i v pismu do­kumenti, k i so j ih našli pri ma­jorju Martinu, med njimi tudi kopije vojnih načrtov zavezni­kov v Sredozemlju. Iz teh načr­tov je bilo razvidno, da name­ravajo zavezniki po izgonu nemških in italijanskih čet iz Afrike razširiti svoje operacije na Sardinijo in Peloponez.

Franco je znova potrdil svoje globoke simpatije do nacistične Nemčije.

V Glavnem stanu nemške voj­ske so vse načrte skrbno pro­učili. Čeprav so bil i takrat trdno prepričani, da bo cilj nadaljnjih zavezniških operacij Sicilija, so jih najdeni dokumenti popolno­ma odtegnili od te misli . Sam admiral Donitz, takratni vrhov­ni poveljnik nemške vojne mor­narice, je ob robu zavezniških vojnih načrtov pripomnil, da »je orignilanost teh načrtov ne­sporna«. Nekako v istem času 'je Hitler na sestanku Z Mussolini-jem slednjega prepričal, da je neupravičena njegova bojazen, da bi se zavezniki izkrcali na Sici l i j i , ker sta po zanesljivih in-

Uaka ie usftda eua uapeiiik futeuat

formacijah cilj njihovih prihod- mando v Sredozemlju. Razen njih operacij Sardinija in Pelo- tega je imel major Martin pri ponez. sebi tudi originalno osebno iz-

V »originalnost« majorja Mar- kaznico in kopico svojih oseb-tina na podvomil nihče. Nemška nih, intimnih dokumentov, k( so obveščevalna služba je bila identiteto samo podkrepljevali.

ne službe, v katero so se Nemci ujeli.

Po zlomu Rommelovih sil r Afr ik i je bilo vsakemu, še take naivnemu kavarniškemu strate­gu popolnoma jasno, da bo na­slednji korak zaveznikov S ic i l i ­ja. Zakaj brez Sicilije si ni mo­goče zamisliti uspešne kontrole nad Sredozemskim morjem. Vse dokler so bi l i Nemci na Sicil i j i , noben zavezniški pomorski transport ni bil varen pred sov­ražnikovimi podmornicami, k i so

namreč informirana, da je res Tako je imel major Martin v e- imele svoje baze prav na S ic i -prav major Martin vzdrževal nem svojih žepov sliko svoje za- l i j i . redno kurirsko zvezo med v i - ročenke in nekaj njenih pisem. Zaradi takega položaja S ic i l i -hovno komando Zavezniških o- nato potrdilo neke londonska je jp bilo očito, da bodo Nemci boroženih sil in zavezniško ko- draguijarne, da je naročil pri in Italijani ta otok posebno do-

njej dva zaročna prstana, obve- bro zavarovali. Ce so ga hoteli

nouoleina nagradna križanka V o d or a v n o : 1., 36., 70. -in sta cvetic, 43. vratolomen skok,

97. novolteno voščilo našega l i - 45. ime južnokorejskega oblast-sta, 16. povrnitev stroškov, 16.a nika, 46. na njem igrajo, 48. o-francoska denarna enota, 17. pr i - zemlje, k i ga je naseljevalo sta-padnik slovenskega naroda, 18. roslovansko pleme (tožilnik), 50. veznik, 19. števnik, 20. skrhani- del voza, 51. japonska dolžinska

posoda za vino, 74. otroška usta­nova, 75. igralne karte, 76. po­gan, 78. predlogi 80. vošči, 83. ka­kor 18 vodoravno, 84. ploščinska mera, 86. kakor 24. vodoravno, 88. leteti, brez prvega samoglas-

na, 22. samo, 23. medmet, 24. Nada, 25. avtor drame »Krog s kredo«, 27. vas v Srbiji, zname-• i ta po rudnem bogastvu, 29. no­gometni izraz, 31. okrajšava za uraden naslov ene satelitskih dr­žav, 32. nagon, 34. hudobna, 41. prislovno določilo časa, 42. vr-

mera, 52. nedeljiva soglasniška skupina, 53. grška črka, 54. p i ­jača starih Slovanov, 55. inicial-ke slovenskega pesnika s Pod-reče, 56. grški bajeslovni letalec, 58. žensko ime, 60. kakor 52. vo­doravno, 62. italijanski sklada­telj, 64. pravkar, 68. pokrita, 73.

nika, 89. gledališče na Gorenj­skem, 90. latinski predlog, k i ga uporabljamo na zapisnikih, 91. pritlikavec, 94. žensko ime (to­žilnik), 95. lahko storite.

N a v p i č n o : 1. zoprna bo­lezen, 2. nedelaven, 3. nemška kratica za delniško družbo, 4.

oster (pogled),."), dedna zasnova, 6. kakor 50. vodoravno, 7 predvojna znamka dvokoles, 8. moško ime,, 9. vzklik, 10. krati­ca za Komunistično partijo, U . Krški bog vetrov, 12. obrobni del strehe, 13. vzklik, 14. pri­padnik sosednjega naroda, 15. pravoslavna sveta podoba, 20. peča se s slamo, 21. pripadnik evropskega naroda, 24. labod, 25. ni voda, 26. okrajšava za docent. 28. pribežališče, 30. humano, bla-gosrčno, 31. organ ljudske obla­sti (druga beseda okrajšana), 33. to se . . . (ni primerno, nespodob­no je), 35. začetnici imen in pr i ­imek ruskega pisatelja. 37. o-krajni ljudski odbor, 38. inicial-ke avtorja filma »Jara gospoda«, 39. kakor 84. vodoravno. 40. pr i ­imek znanega Kitajca, 41. znana denarna kratica, 44. kakor '50. vodoravno, 47. grška črka, 49. meri čas, 55. krat. za sveti, 56. in drugo, 57. vrsta kitice, 58. lepiti, 59. moško ime, 61. kazalni za­imek, 63. moško ime, 65. osebni zaimek, 66. okrašeno, 67. pred­log, 69. polet, 71. prebivalec po­krajine v Istri, 72. nadležna žu­želka, 73. vodopad, 77. pihalni instrumenti, 79. poljski pridelki, 81. bivališče, stanje, poklic, 82. ilnat, 83. prirejajo jih nog. klubi in igralske družine, 85. abesin-ski poglavar, 87. greje sobo, 89. tečaj, 90. očetu, 92. ljudska re­publika (kratica), 93. če jo do­damo »tevilki 87 navpično, dobi­mo jabolčna semena, 95. inicial-ka predsednika ljudske skupšči­ne L R Slovenije, 96. latinski veznik.

N O V O L E T N A N A G R A D N A KRIŽANKA

Za pravilne rešitve Novoletne nagradne križanke je uredništvo »Glasu Gorenjske« razpisalo na­slednje nagrade:

1. Moška srajca, 2. Blago za moško srajco, 3. 1000.— dinarjev, 4. Grelec, 5. Blago za moško spodnje pe­

rilo, 6. Dvajset leposlovnih in stro­

kovnih knjig. Rešitve pošljite uredništvu

»Glasu Gorenjske« do 20. janu­arja 1954.

stilo poznane londonske banke, v katerem ga obveščajo, da je njegov tekoči račun skoraj po­polnoma izčrpan, dve gledališki vstopnici, vozno karto za pod­zemsko železnico, spremno pi­smo generala Sir Arćhibalda Nyea takratnemu komandantu britanskih sil Sredozemlja gene­ralu Alexandru in pisma gene­rala Mountbattena generalu E i -senhowerju in komandantu an­gleških pomorskih sil v Sredo­zemlju admiralu sir Andrewu Cunninghamu.

Takoj, ko so zvedeli za ze-vezniške vojne načrte, so Nem­ci začeli z obsežno pregrupacijo svojih sil na južnem bojišču. Pr­va oklopna divizija, k i je bila prvotno namenjena na Sicilijo, je dobila ukaz, naj se nemudo­ma premakne iz južne Francije prav na Pelopone/.. Močni oddel­ki torpednih čolnov, k i so bil i dotlej v lukah Sicilije, so dobi­l i povelje naj odplovejo v luke Peloponeza. Minonosci so polo­žili ob obalah Sardinije in Pe­loponeza cele mreže minskih polj.

K o pa so bile vse priprave kočane, so se zavezniki iz­krcali na Sici l i j i . Osvojili so jo brez večjega napora,

ker so bi l i Nemci na ta napad nepripravljeni in ne malo pre­senečeni.

Zaveznikom je uspelo Nemec iznenaditi. Zakaj?

K temu je pripomogel »major Martin in njegovi dokumenti«. Major Martin je bil samo spret­na past zavezniške obveščeval-

zavezniki osvojiti, so morali o-brniti pozornost sovražnika na druge dele južnega bojišča. To je bila velika naloga, k i jo je morala rešiti zavezniška obve­ščevalna služba, morda najtež­ja v njeni zgodovini.

Zavezniški obveščevalci so ve­deli, da Nemci ne bodo nasedli / i poznanim — takorekoč k la ­sičnim — vojnim zvijačam. Mo­rali so si izmisliti nekaj origi­nalnega. Porodila se je misel — zelo preprosta, a vendarle učin­kovita — o »majorju Martinu«. V Severni Af r ik i so med mrtvi­mi vojaki našli tudi truplo ne­kega Angleža, ki je bil na moč podoben majorju Martinu. Pre-oblekli so ga v majorsko uni­formo in ga opremili z vsemi potrebnimi dokumenti in načrti . Preskrbeli so mu tudi zaročen­ko — uslužbenko angleškega zu­nanjega ministrstva — njena o-riginalna pisma in fotografijo.

*

Nekega jesenskega dne ' so iz podmornice »Seraph«, ki je ta­krat križarila ob španski obali nedaleč od mesta Huerta, vrgli v morje truplo nekega angle­škega vojaka, k i je našel smrt v boju proti sovražniku. Mor­ski tokovi so ga zanesli na špan­sko obalo . . .

Tako začenja resnična zgodba, čeprav morda fantastičnejša od fantazije, o »majorju Martinu«, navadnem angleškem vojaku, k i mu ne vedo niti imena, k i pa je vendarle, sicer šele po smrti, svoji domovini in vsemu člove­štvu napravil neprecenljivo u-slugo.

Labirint v Manhattanu Newyorški kolodvor, ki leži

na Manhattanu, je pravi labi­rint. 45.000 ljudi valovi dnevno skozi ta največji in po prometu najbogatejši kolodvor na svetu, glavni kolodvor v New Yorku. Vsako uro odpelje in pripelje 200 vlakov po podzemnih dvo­nadstropnih tirih, k i vežejo sre­dišče mesta s predmestji,, važ­nimi velemesti in z zapadom. Kljub temu, da je bil kolodvor zgrajen 1913. Jeta, so bi l i gradi­telji toliko iznajdljivi, da še da­nes popolnoma zadošča za ogro­men promet. To je pravo vele­mesto za sebe, s številnimi ha­lami, dvoranami, predori za l ju­

di, ogromnimi dvigali, restavra­cijami, kopališči, bari in trgovi­nami. Po labirintih njegovih cest, hodnikov, predorov, preko trgov, po dvigalih in vogalih gre razburljiv in skrivnosten lov za zločinci in ugrabitelji otrok v New Yorku. Dnevno se tu nam­reč zgodi do 200 velikih in ma­lih zločinov.

Glavna čakalnica je velika 3600 m 2 in je 45 m visoka. Pro­stora je za 10.000 ljudi. Stalno prihajanje in odhajanje, daje temu ogromnemu prostoru po­sebno atmosfero napete nervoze

U U S G O R E N J S K E

P O S T E N N A J D I T E L J Z a k r a t e k č a s

Obiskal sem svojega prijatelja Tineta, v zahvalo za to pa me je hotel ožicati za denar. Tega res ne ljubim, zakaj — prvič: ljudje tako izgubijo svoje naj­boljše prijatelje, — drugič: spre­jemanje posojil nimam za na­čelom ustrezno sredstvo in — tretjič: tudi sam sem ga name­raval ožicati. Toda že vnaprej bi si bi l moral biti na jasnem, *a Tine pač ni primeren objekt za take poizkuse, kajti po po­klicu je slikar.

B i l sem torej zlovoljen in sem dejal: »Veš kaj, Tine, tu se že vse neha! Hočeš izsiliti iz mene zadnje trdo /prigarane dinarje, Pri tebi se pa kar tako meni

glavi. Vprašal sem ga: »Recimo, da bi bil našel takšno dozo na cesti. Kaj bi storil?« Tine ni dolgo premišljeval: »Pobral bi jo in pri najbližjem zlatarju vprašal, koliko je vredna.«

»In kaj bi storil potem?« »Prodal bi jo seveda.« »Da te ni sram! Kje pa je

tvoja zavest! Rajši si zamisli­va, da si vzor poštenega naj­ditelja in z ogorčenjem odkla­njaš, da bi obogatel ob nesreči svojega bližnjega. Se več, celo nagradi se odpoveduješ, greš v uredništvo in objaviš inserat: »Najdena cigaretna doza. Dvig­niti proti povračiln stroškov pri . . .« Ko potem pride lastnik.

pri Tinetu, zakaj navedel sem bil , naj se lastnik zglasi med osmo in dvanajsto uro. Tr i minute čez osem je pozvonilo. Primajal se je nek debeluh.« Prihajam zara­di doze — darilo moje žene — zelo iherodno — lahko bi mislila, da sem jo kakšnemu dekletu...« Široko se je krohotal. Tine je vzel eno svojih doz in jo poka­zal debelemu človeku: »Prosim? je to vaša doza?«

»Seveda! Presrečen sem! — Pa se še najdejo pošteni ljudje! Koliko dolgujem?«

Tine je oddrdral svojo recita­cijo, k i sva jo bila skupaj (se­stavila in debeluh je bi l takoj pripravljen odkupiti risbo. Ko

inserat. Vsi so bili radostni, da lahko kupijo sliko slavnega aka­demskega slikarja Tineta Pen-zeljna, ko pa se ljudje tako tr­gajo za njegove slike. Do pol­dneva seveda še nisva končala. Ob štirih je odšel poslednji. Se­dem in devetdeset izgubljenih doz sva vrnila njihovim polnoprav­nim lastnikom in inkasirala 29 tisoč 400 dinarjev za stroške i n -serata ter 893.600 dinarjev za prodane slike, zakaj kmalu sva morala dvigniti ceno na 10.000 dinarjev, ker hi sicer trpel Tine-tov slikarski ugled. Prejel sem .svojih deset odstotkov in eno preostalih doz.

»Vidiš, Tine,« sem dejal, »nisi notel verjeti, da človek še naj­več doseže s poštenostjo!«

Tudi Tine si je obdržal eno dozo za spomin, tretja pa je še vedno na razpolago.

»Najdena zlata cigaretna doza. Dvigniti proti povračilu stro­škov. — Naslov v upravi Glasu Gorenjske.«

nič tebi nič valjajo same zlate cigaretne doze. Prodaj že ven­dar to rumeno kramo! Obema bo pomagalo.«

Tine se je grenko nasmehnil: »Prosim, kar pripelji mi takega idiota, k i j ih bo kupil! Saj niso zlate, ;le pozlačene so. In kar s t ° j ih imam.«

»Te je zapustila pamet, Tine? ^akaj pa ti bo sto cigaretnih doz?«

»Seveda j ih ne potrebujem, toda še vedno je bolje imeti 100 cigaretnih doz kot pa prav nič. Je pa to dolga storija: Leta 1947 sem dobil veliko naročilo za pod­jetje »Jugodoza«. Pravkar so o-premljali nove prostore, pa sem moral na hitrico izdelati pet Platen za direktorjevo pisarno ln sliko udarnika za rdeči ko-iček. Plačali mi niso. Terjal

sem i n s p e t terjal, tako dolgo, °- a Je podjetje zaradi nerenta­bilnosti prišlo v socialistični konkurz. Preden je direktor od-^ e l v zapor, me je še lahko po­plačal le tako, da mi je pustil tele doze.«

Takoj mi je začelo rojiti po

zahtevaš tri sto dinarjev za oglas. Ce potem lastnik brezpo­gojno hoče igrati plemenitega človeka, mu ponudiš, naj kot izraz majhne pozornosti odkupi kako skico ali akvarel za reci­mo tisoč dvesto diharjev. No, kaj praviš k temu?«

Tine me je nepotrpežljivo po­slušal in izbruhnil: »Da si tak idiot! :Dozo, k i bi danes, če bi bila prava, veljala najmanj de­set tisočakov, oddati za navad­no ničlo, — to bi storil popoln osel!«

Odvrnil 'sem sladko: »Dragi moj, zapomni si: poštenost in dostojnost zmerom naletita na plačilo! Napraviva preizkušnjo! Plačal bom inserat, ti pa mi boš zato odstopil deset odstotkov morebitnega dohodka. Se stri­njaš?

Tine se seveda še dolgo ni strinjal. Najprej sem mu moral dati pismeno jamstvo, da ne bom zahteval od njega nobenih stroškov za objave. Končno je le privoli l .

Objavil sem inserat in tistega dne sem bil že ob osmih zjutraj

je še izbiral med slikami, je spet pozvonilo. Šel sem k vhod­nim vratom. Spet en lastnik. Naprosil sem ga, naj počaka v predsobi, ker da je notri nek tovariš, k i pravkar kupuje s l i ­ke. Tudi sem pojasnil, da bo prišlo še več ljubiteljev umet­nosti, ker je akademski slikar Tine Penzelj danes zelo v mo­di, in naj zato pred ljudmi n i ­kar ne govori o takšni malen­kosti, kot je cigaretna doza. N i ­sem se še vrni l v atelje, ko me je spet poklical zvonec. Prišleca sem prestregel pred vrati in mu zašepetal isto navodilo. V ate­ljeju je bila med tem kupčija že opravljena in srečni lastnik se je poslovil z glasnimi ,izrazi hvaležnosti.

»Naslednji prosim!« S podrobnim opisovanjem na­

daljnjih dogodkov vas ne bom dolgočasil. V predsobi je stalno sedelo šest do sedem nesrečni­kov, k i so vsi izgubili zlate c i ­garetne doze, takoj zatrdno spo­znali pokazani predmet za svoj in se zelo veselili, da j im je plačati samo tri sto dinarjev za

G O R E N J S K I P I O N I R Tudi jaz vam želim

Da, dragi moji! Tudi jaz vam želim v prihodnjem letu mnogo veselja, zdravja, uspeha in sreče. Ko zdaj veselo po­zdravljate mlado, komaj rojeno leto 1954, vas prosim, da ga sprejmete, fantka, v svojo družbo. Vedite, da bo hitro rasel. Kar bliskovito naglo bo živel, čez leto dni pa ga že ne bo več. V tem času, ko bo pri vas, mu bomo morali prav vsi dati ne­kaj določenega. Nekdo bo v tovarni delal zanj toliko in toliko časa, kdo drug se bo spet trudil na polju ali v uradu, v i , pio­nirji , pa boste popisali cele kupe papirja, prebrali precej knjig in se v š(*.i precej naučili. Vse, česar se boste naučili, vse bo­ste dali temu svojemu gostu, letu 1954. Nič ne bo vzel. Le pokazati mu boste morali, sicer tisti gost, ki pride čez dvanajst mesecev, leto 1955, ne bo nič kaj prijazen z vami. Je že tako in nič drugače. To sem izvedel od nekega zelo starega in zelo, zelo pametnega možaka, ko sem bil še na Triglavu.

K o s o b r i n

je pa ravno ta dan nekaj govo­rilo, da se bosta prav tisti večer vrnila sinova.

»Iti moram!« je sklenila in šla kar sama. Težko se je vzpenjala v hrib. B i l a je že temna noč. Veter je močno pihal in cesa­rica je z muko napravila ogenj. Komaj je plamen razsvetlil oko­lico, je mati ^zagledala starej­šega sina z mlajšim bratom v naročju. B i l je mrtev. Razjokala se je. V tem se je zabliskalo, udarila je strela in matere in sinov ni bilo več.

Dragi Kosobrinček ! Napisal T i bom spis o miškah.

Poslušaj me! Vsako noč je praskalo v sobi

pod deskami. Nisem mogel spati. Te jgodbe sem se naveličal, pa sem nastavil mišjo past. V treh dneh sta se ujeli dve miški. Opazoval sum ju. B i l i sta zelo nesrečni in lačni. Zasmilili sta se mi in dal sem jima z mastjo namaznih koščkov kruha. Zdelo se mi je, da sta se pogovarjali • prostosti. Svetlejša miška je govorila in razmišljala, kako bi se rešila ječe. Miška, k i je bila lepo siva, jo je tiho poslušala. Zasmilil i sta se mi, pa sem jima edprl vratca. V hipu, ko sta po­rabili priliko in ušli, sem se spomnil, da tega ne bi bil smel storiti v stanovanju. Ušli sta na srečo skozi okno. Malce sem se Prestrašil, a poleg tega sem se iz srca smejal, ko sem videl, ka­ke sta druga za drugo poskakali v sosedovo stanovanje.

Želim, dragi Kosobrinček, da *• jima še Ti nasmeješ.

S pionirskim pozdravom Te Pozdravlja i

* 4. c. raz. osn. šole v Tržiču Franci Kristan

K a k o j e n a s t a l o d r a g o k a m e n j e

Cesar je imel dva sinova. Ne­kega dne so mu sovražniki u-kradli mlajšega. To ga je zelo zadelo. Poslal je sle na vse stra­ni,. Ker ga niso našli, je od ža­losti zbolel. Tako ije b i l bolan, da je umrl. Na smrtni postelji je naročil ženi:

»Vzgajaj starejšega sina in ga pošlji iskat brata. Dokler se ne vrneta, vladaj ti.« To je rekel in je umrl.

Cesarica je modro vladala. Ko je starejši sin ©drastel, ga je poklicala in mu ukazala:

»Pojdi iskat (brata in se vrnita čimprej . Vsak dan vaju bom ča­kala na vrhu hriba. Vsako noč bom prižgala na hribu veliko grmado, da vama bo razsvetlje­vala pot.«

Mladenič je šel in dolgo ga ni bilo nazaj. Mati se je že po­starala in je s težavo hodila na hrib čakat sinova. Zato so jo odslej najmočnejši fantje iz ple­mena na hrbtih nosili vsak dan na hrib, da je lahko sama pr i ­žgala ogenj. i

Nekoč je divjala nevihta. N i h ­če si ni upal i t i na hrib. Starki

Drugi dan, ko se je nevihta polegla, so ljudje zaman iskali mater. Niso je našli. Na mestu pa, kjer je prejšnjo noč stala, so našli le blesteče kamenčke, to so bile njene solze. Spreme­nile so se v drago kamenje.

(indijanska)

D o p i s u j t e » G l a s G o r e n j s k e * *

Natakar: Želite še kaj, pro­sim? ,' l

Gost: Da, kaka sekira ali pa žaga bi mi kar prav prišla.

M o d a , o b u t e v i n z d r a v j e

Sodobna ženska polaga veliko pozornosti tudi na svojo obutev. Osnovni pogoj za dobre čevlje je, da so udobni, lepi in t rpež­ni. Naše trgovine imajo že kar lepo izbiro, tako, da so ženske marsikdaj v zadregi, kakšne čevlje naj si kupijo.

Delovna žena, ki veliko hodi. si bo za službo izbrala čevlje z nizkimi petami. Take čevlje priporočajo zdravniki, pa tudi sedanja moda jih upošteva. Pred nakupom čevlje vedno po­merimo, da nam potem ne de­lajo težav. V naših trgovinah so se že tudi pojavili čevlji z izredno nizkimi petami »Pepel-

ka« imenovani. Te vrste čevlji so dvignjeni od tal komaj en centimeter in njihova dobra stran je, da so lahki in zelo udobni. Hoja v njih je pravi užitek, zato so t i modeli pr i ženskah po vsem svetu že ne­kaj let zelo priljubljeni. Fran­cozi in Italijani izdelujejo te čevlje v dveh barvah.

Seveda se marsikatera ženska ne bo mogla sprijazniti z nizki­mi čevlji. Ta si bo lahko izbra­la polvisoko al i visoko peto, k i napravi nogo veliko lepšo. Pe­ta postaja izpodrezana in to pri visokih in polvisokih modelih.

Zdravniki priporočajo, da v i ­šino pet pogosto menjamo. Stal­no nošenje visokih pet skrajša namreč glavno petno kito in o-slabi njeno elastičnost. Temu sledi pritisk na živce, bolečine v hrbtu in kolenih. Če pa no­simo čevlje z različnimi petami, ohranimo ahilovi ki t i elastičnost in tako premikanje pri hoji do­bro funkcionira.

I I g r a j e t e s n o p o v e z a n a z d e l o m

Moderna dvodelna obleka v črni barvi

Starši imajo do svojih otrok veliko dolžnosti — naučiti j ih morajo živeti.

Otroci pri igranju posnemajo življenje odraslih. Zato mora­mo na njihovo igro vzgojno vplivati in paziti, da se ho otrok pri igranju nečesa naučil, da se bo razvila v njem ljubezen do dela. Igra je namreč tesno po­vezana z delom. Najbolj zaže­lene igrače so predmeti, k i j ih uporabljajo odrasli. Kupujmo j im vedno le preproste igrače, kocke, svinčnike, slikanice, kjer del skic še ni pobarvanih in po­dobno. Otrok bo s faptazijo lah­ko tudi sam nekaj novega na­pravil iz njih.

Nikakor ni prav, da nekatere matere zabičujejo otrokom: »I-grač ne posojaj drugim, pa naj j ih še njim kupijo!« Morda je to le varčnost in se matere niti ne zavedajo, da s takim ravna­njem podpirajo v otroku egoi­stične težnje, k i lahko škodlji­vo vplivajo na oblikovanje nje-

MM govega značaja. Zato je bolje, da take opomine opustimo. Cut odgovornosti do drugih otrok, do tovarišev pri igri in do manjših bratcev in sestric mo­ramo pri otroku že zgodaj vzgo­j i t i .

Igra je tista, k i v otroku naj­laže in najhitreje vzbudi ljube­zen do dela, k i v njem ustvari zavest, da je sam nekaj napra­v i l . Pričenjal bo razumeti, da delo ni nasilje nad našo voljo, da je to le svobodno izražanje volje do življenja. Otrokom pr i ­poveduj mo enostavno bajko o življenju. Ze od prvih dni za­vestnega odnosa d i sveta naj polagoma spoznavajo vse, kar so ustvarila nešteta pokolenja do njegove dobo. Tudi njihove aktivnosti nesmemo zavirati, po-spešeVati jo moramo in j ih na­učiti ceniti delo. Izvedo naj, da nobena druga sila ne napravi človeka tako velikega in tako modrega kot svobodno delo.

, • 2B8222ŽS8SO

P r i j e t en k o t i č e k v n a š e m s t a n o v a n j u Gotovo je želja vsake žene,

da ima v svojem domu prijeten prostor, kjer po delu lahko po-kramlja s člani svoje družine, ali pa s prijatelji, k i pridejo na obisk.

Danes je to bolj ali manj tež­ko — stanovanjske krize še n i ­smo odpravili in večina družin je utesnjenih v majhnih stano­vanjih. Če imamo skromne že­lje, bomo tudi zato našli rešitev in zlasti iznajdljivost žene pri tem lahko največ pripomore. Gotovo bo našla kotiček, k i ga bo po svojem okusu čim prijet-neje opremila. Če bo res lepo urejen, bo Ustvaril v nas hitro dobro razpoloženje, na gosta pa

bo napravil vtis neprisiljene, to­ple domačnosti.

Morda bi lahko postavili v vo­gal 2 kavča v pravokotni legi, če tega nimate, pa samo mizico in nekaj stolov ali dve klopici ob steni. Prostor si pa lahko od-delite z zaslonom iz lesonita, samo paziti morate da kotiček ne bo preveč temen.

To bi bil nekak grob načrt. Sedaj pa si ^lahko omislite po­drobnejšo opremo zanj. Zberite si blago in vzorec za namizni

prt in blazine za stole, umetni­ško sliko za steno in blago, po­l iv in i l ali papir, s katerim bo­ste preoblekli lesonitni zaslon. Z ročnim delom boste lepo po­živili prostor, dali mu boste lah­ko svojstven slog. Tudi lepo va­zo z nekaj cveti lahko postavite na mizo.

Združite vaše želje j n iznajd­ljivost s pridnostjo in napravili boste gotovo prijeten kotiček sebi, družini in gostom v vese­lje.

N a s v e t i Pečatni vosek je precej tež­

ko spraviti iz volnenih tkanin K o odstraniš otrdeli vosek, na­vadno ostane pod njim rdeč

madež, k i se prav trdovratno drži tkanine. Preprosto in ce­neno .'•-redstvo ti pomore iz za­drege. Omoči pečatni vosek na obleki s špiritom, da se vosek zmehča, potem ga odloči s to­pim nožem.

Zrak v sobi izboljšaš, dim to­baka preženeš, ako vliješ v ko-vinasto posodico kolinsko vode in jo užgeš.

Zelo lepa garnitura — namizni prt in blazina, ki bo gotovo uga­jala vsakemu ljubitelju ročnega dela. Stilizirani listi in sadovi jesenskega kostanja so uvezeni s prejico v štirih zelenih in treh

rjavih barvnih odtenkih.

(i£o deveto lelo gradimo socializem)

Ž e drugo leto prihaja iz sosednje vasi v šolo na Dvor. Po šoli odhaja spet domov, zadovoljen sam s

seboj, kajti drži se načela: qd nobenega nič in nobenemu nič! Ima pa tovariša, morda prija­telja, morda pravim, ker je ma­lo verjetno, da imajo takšni zna­čaji prijatelje. Torej, ta mu sve­tuje nekega deževnega dne:

— Zakaj se, kolega, ne pobri­gaš tu v vasi za stanovanje? Po zakonu ti pripada in če treba, naj se ti umakne nekdo od teh proletarcev. Glej, pobrigal sem se, da je tudi tvoja žena prišla na našo šolo in priznati moraš, da sem veliko tvegal, da sem dosegel premestitev prejšnje moči . . . i

—Diplomat si res! ga je pre­kin i l učitelj Racman in dvignil nos, kajti rad ga je visoko držal:

— Čeprav brez laježa ni šlo! —Seveda so lajali, toda meni

niso kos! In zasmejal se je učitelj Go-

stolevek, si pomel roke, nagnil glavo in pogledal kolegu pod nos:

— T i veš, da mi je mnogo do tega, da bi se naše cehovstvo utrdilo! Skupaj držimo, kar nas je učiteljev in nihče ti ne more do živega. Zato bi moral ti prav­zaprav sem, da ne bomo takole ločeni.

In se je učitelj Racman od srca zasmejal, kajti bi l je dobre volje, ker je spet nekaj »postra­ni« zaslužil.

— Kaj mi le morejo te uboge reve! je dejal zaničljivo, dvignil nos, pogledal preko sobesednika in dodal:

— Kaj bi oni . . Kmetavzi . . P l ebs ! . . .

— Motiš se kolega! je hitel Gostolovek, — to niso več stari občinski možje! Predlani — lani tudi še, smo j ih nekako okrog prinašali . V dokaz moje prenov­ljeno stanovanje, k i še ni bilo gotovo, pa so že nekateri dvigali glave, ker so j im šli računi na živce. Ha, če bi letos poskusil, bi moral pač v tako stanovanje, kakršno je izpraznil stari uči­telj, k i ga je trideset let uporab­ljal. T i odborniki so od vraga, ti rečem! Presneto so postali na­tančni in oprezni.

— Beži, beži! ga je prekini l Racman.

— Vidim, da se resnično bojiš teh siromakov!

— Kaj bi se bal, je skoraj uža­ljen odvrnil Gostolevek. Le pre­viden sem, ker j ih poznam. To spada k diplomaciji, veš. Škoda, da nas je samo par učiteljev, k i smo za slogo. Morda pridobim še dva, tri i — ostali pa ne dado nič na naše cehovstvo! Družijo

se z delavci in kmeti, se udej-stvujejo na prosvetnem polju in nas prezirajo . . . |

Mladi učitelj Racman je po-drgnil z nosom ob zavihani o-vratnik, si pogladil rdeče ščeti-nice pod nosom in odločno za­mahnil z roko:

— Bilo, kakor bilo! Najraje v i ­dim, da nimam posla s temi Govedarji, Hlodeti, Ravli in dru­gimi prostaki! Vendar ideja, da bi se preselil sem, ni napačna, ker sem precej »komod« . . . No, bomo videli . .

Učitelj Gostolevek je mehko segel v roko kolegu Racmanu in bodrilno zagostolel: i

— Poskusi, poskusi! Boš videl, da bo bolje za vse nas, če bo­mo skupaj!

In tako je misel na selitev vrtala visoko gori v možganih učitelja Racmana, da je od dne do dne teže prenašal napore pešpoti do šole in domov. Stopil je v stik z občino, zahteval po zakonu stanovanje in uspel . .

Nekega mrzlega večera so se zbrali občinski možje k seji. B i l i so zidane volje, kajti namera­vali so razpravljati o bodočem investicijskem planu, in vsakdo je imel svoje predloge priprav­ljene. Seja je potekala živahno in zadovoljni so prišli do za ključka, da so uspeli vnesti vsak svoj načrt v občinski plan.

— Še slučajnosti! je opozoril predsednik nekatere, k i so že vstajali.

— Rad bi, da bi danes odločili zastran stanovanja tovariša Rac­mana.

— Odločili? Kaj še ni odloče­no? se je oglasil Gostolevek, k i je tudi to pot prisostvoval ob­činski seji. Vabil je tudi Racma­na, vendar je ta odklonil, da bi prišel med »plebs«, kakor se je rad izražal.

Predsednik, resen in pošten možakar, k i je bi l z veliko ve­čino izvoljen na občinskih volit­vah, je pogledal iznad svoje ma­pe in mirno dejal:

— Situacija se je precej spre­menila od časa, ko smo sklepali, da se dogradi stanovanje v ob­činski hiši. Kakor veste, je uči­telj prišel iz mesta z zagotovilom, da bo gradnjo podprl okraj. Res pa je, da smo. ostali brez denarja, ker smo svojega vložili v sta­novanje. To je eno! Drugo pa je — qdnos tega mladeniča do skupnosti in soljudi. Naprosili smo ga, da bi nam včasih kaj pomagal, ker smo trenutno brez tajnika. To je on gladko odbil — češ, da ima bolj pametnega dela . . .

— Našli bomo drugega, k i bo rad kaj storil za nas! je prekinil predsednika star odbornik.

— Tako je!« so izjavili ostali, predsednik pa je nadaljeval:

— Ker je v hiši še druga stranka, smo ga obvestili, da bo moral z njo deliti uporabo ko­palnice. Ogorčeno nas je zavrnil: Še nikdar se nisim kopal za dru­gim pa se tudi ne bom!

— Naj si torej išče stanova­nje kje drugje!

— V mesto naj se preseli! — Tovariši! . . . Tovariši! . . . je

končno le prišel do sape učitelj. — Morda vam ni znano, da je

tovariš Racman — literat, da piše povesti, romane in, da je že zdavnaj priznan pisatelj? To­variši! Misl im, da smo pa ven­darle lahko ponosni nanj — na pisatelja na Dvoru! Vsaka obči­na se pa res ne more postaviti s tem, da ima v svoji sredi ta­kega umetnika! Bodite uvidev­ni; prav vsakega dela mu pa-res ne morete naložiti!

Tedaj je Polanec, — izobra­žen in odkrit človek — k i je začasno pomagal na občini, dejal sprva čisto mirno:

Veš kaj, Gostolevček, tole ti bom povedal: v njegovem lite­rarnem delu nc najdemo opra­vičila za njegov odnos do pre­prostega delovnega ljudstva, k i ga v svoji oholosti imenuje plebs! In kdo ga je priznal, pra­viš? Mar ne delovni ljudje, k i j ih on zaničuje, on — aristokrat du­ha, kakor se sam naziva? A l i je to ljudski učitelj? Učitelj naše socialistične stvarnosti? O, da! B i l i bi ponosni nanj, če bi se pokazal vreden današnje de­mokracije, če bi bi l res v naši sredi! Tako nas pa sploh ne v i ­di. Človek, k i se mu studijo otroci, ker diše po hlevu in živi­ni, k i jo pasejo, ko on še sladko spi — to za nas ni ljudski uči­telj.

Odborniki so mu iz srca pr i ­trdili , drug za drugim so se pr i ­tožili:

— Iz mojih oti-ok se je norče­val, ker prihajajo v blatnih čev­lj ih v šolo. Vs i veste; da po tej ilovnati poti s Hriba ne moreš priti čist in svetal v šolo. kot na primer v i , se je obrnil Gorjanc na Gostlevka, »ki zdrsnete dol po stopnicah in ste že v razredu!«

— Saj se iz vsega in vseh nor­čuje, se je takoj oglasil drug odbornik. j

— Mojega fanta je smešil za­radi prekratkih hlač in srajce, da je sinko pri jokal domov in sploh noče več v šolo.

— Menda bo že vedel, kako se postopa z otroci, saj je študiral dušeslovje, se je [vtaknil vmes Gostolevek.

— M i ga nismo študirali, pa vendar ne bomo tako ravnali z otroci, ker imamo srca! ga je hitro zavrnil predsednik. Otroci se mu gnusijo.

— Udariti otroka pa se mu ne gnusi! je pripomnih odbornik, ki je bil poučen o tem slučaju.

— Ne bodite malenkostni, to­variši! je mehko dejal Gostole­vek.

— Kaj pomeni vse to spričo njegove genijalnosti! Sicer pa... Ni prav, da udrihate čez tovari­ša, k i ga ni tu in se ne more zagovarjati!

— Dobro torej! je smehljaje dejal Poljanec:

— Govorimo o tebi! T i pa nisi genialen, imaš torej več časa, kot tvoj klient, k i ga tako uspeš­no zagovarjaš. Zakaj torej ti ne daješ ljudski prosveti tistega, kar si dolžan dajati. A l i bi rad samo počival v senci lavorik svojega genialnega tovariša? T i in tistih par, k i ti jih je uspelo vpisati v svoj ceh? Kako , je z vami, jara gospoda? A l i boste res samo služili? Samo za de­nar služili narodu? Kar si do sedaj delal, si delal za sebe, za svoje koristi! Delavci, trgovci vodijo prosveto na vasi — v i učitelji pa lovite plačane nad­ure! Kaka neumestna, destruk­tivna kri t ika je kvečjemu sad vašega vmešavanja v ljudsko prosveto!

In še in še so bruhali odbor­niki svoje nezadovoljstvo in ra­zočaranja nad Racmani in Go-stolevki, in še potem, ko so se vračali domov. skozi mrzlo noč . . . Lehrman Ci r i l

r anketa V s a k b r a l e c n a | p o v e s v o j e m n e n j e o l i s t u , k a j j e d o b r e g a i n k « j j e s l a b e g a v n j e m , k a j

b i b i l o t r e b a o p u s t i t i , k a j d o d a t i -

Bralcem našega lista bomo v prihodnjem letu lahko ustre­gli samo, če bomo vedeli kakšno čtivo najraje prebirajo. Tudi oblikovno ne moremo lista izpopolniti, ne da bi vedeli, kake naj bi izgledal naš list po mnenju bralcev.

Zanima nas prav vse: kaj mislite o razporeditvi materiala po straneh, o aktualnosti objavljenega materiala, o naših re­portažah, o posameznih rubrikah itd. Radi bi slišali tudi vaše mnenje o prilogi »Glasu Gorenjske« in o podlistkih, k i srn* jih v tem letu objavili. Ko pa odgovarjate na anketo, bi morda lahko pripisali, kakšen podlistek želite brati v 1954. letu.

Lanskoletna anketa je uredništvu zelo pomagala pri dele. Saj smo dobili kopico res dobrih predlogov, k i smo j ih pe svojih močeh poskušali v 1953. letu uresničiti. Pričakujemo, da bomo tudi letos dobili cel koš predlogov za vsebinsko in obli­kovno izboljšanje našega gorenjskega lista.

Lansko leto je večina udeležencev ankete odklonila misel, naj bi »Glas Gorenjske« izhajal dvakrat tedensko. Letos meni­jo morda drugače. Naj nam napišejo svoje mnenje tudi o tem.

Odgovore bi radi dobili prav od vseh bralcev. Zato naj se ne zanašajo drug na drugega, češ, bo že kdo drug odgovoril namesto mene. Vsak naj vzame kos papirja in svinčnik ter na­piše vse, kar mu leži na srcu. Tudi še tako ostre kritike se ne bomo ustrašili!

Da pa trud ne bo zaman, bo uredništvo najboljše odgovore nagradilo, in sicer prva dva s po 1000 dinarji in druga dva s p» 500 dinarji.

Odgovore pošljite do 20. januarja 1954 na uredništvo »Gla­su Gorenjske« v Kranju.

Sporočite svojim sorodnikom, znancem in prijateljem, da je naročnina na »Glas Gorenjske« za leto 1954 ostala neizpre-menjena, torej 400 dinarjev, medtem ko bo v kolportaži cena posamezni številki 10 dinarjev. Fazen tega je vsak naročnik našega lista nezgodno zavarovan. Naj se torej tudi oni naroče na svoj, gorenjski list in že kar v začetku povedo kakšnega bi radi imeli t? r « d n • 5 1 v o

Vse kaže, da bodo ljubitelji zimske narave letos prišli na svoj račun. Sezona belega športa je že pričela

A r i e l K a s H a. k : 14

S o d n i k se j e v r n i l zmagos lavno kot P o m p e j , v o d e č s seboj nekega opi tega av -tomobi l i s t a , k i se j e L i l i a n i i n M a r y beda­sto n a s m e h n i l . H a r r y ga je m o r a l p o d p i ­ra t i , da n i p o v s e m z l eze l vase.

T o je b i l v i š e k . L i l i a n je b i l a z a r a d i tega tako raztresena, da n i s l i š a l a od vse ceremoni je n i t i besedice. Se le M a r y jo je p r e d r a m i l a .

— E j , z b u d i se! S i že o m o ž e n a ! H a r r y je od lož i l neznanca na s to l i n

p r i s t o p i l k svo j i neves t i . B i l je zelo b led . — B i l o je lepo, je z a š e p e t a l a L i l i a n

s l adko . D r a g i , ne b o š p o l j u b i l svoje gospe K i n g o v e ?

H a r r y jo je brez besede obje l . — Dosle j sem b i l a z v a m a , sedaj m i je

pa že vsega dovo l j , je r e k l a M a r y , k o so b i l i spet v av tu . H v a l a bogu, pogreb je k o n č a n . O d l o ž i t a me na p r v i ž e l e z n i š k i po­s taj i i n se odpe l j i t a !

— K a m se ž e l i t e odpel ja t i , je v p r a š a l H a r r y .

— V N e w Y o r k . — P r a v . T u d i m i d v a sva tja namenje­

na. E d i n o t a m na ju č a s n i k a r j i ne bodo i s k a l i .

— L e p o , res! je r e k l a M a r y . Obedova l a bosta l a h k o v a v t o m a t i č n i h b i fe j ih , h o d i l a na i zp rehode v nedotaknjene d i v j i n e C e n ­t r a l P a r k a . . . K o n č n o , če je v a m a v š e č ! J az se, k s r eč i , n i s em o m o ž i l a !

K o so p r i s p e l i v mesto, je M a r y izs to­p i l a p r e d dos to jn im h o t e l o m za same go­spe. P r i j a t e l j i c i sta s i o b l j u b i l i , da ne bo ­sta p r e k i n i l i medsebojne zveze.

— J u t r i . . . j u t r i t i b o m te le fon i ra la , je še z a k l i c a l a L i l i a n .

P o t e m je ho te l i z g i n i l iz v i d i k a i n ne­vesta je ostala sama ob svo jem m o l č e č e m m o ž u .

— K a m se Jpeljeva? je v p r a š a l a . — V ho te l „ D e n m a r k " , t am na ju ne

bodo n a š l i . I zs top i la sta. V r a t a r je posk rbe l za avto

i n pr t l jago.

H a r r y je z o d l o č n o p i savo v p i s a l v se­z n a m gostov: „ B e r t K i n g z gospo". Z d v i ­g a l o m sta se odpe l ja la v v i š j a nadst ropja , p r e š l a do lg h o d n i k i n se u s t a v i l a p red v r a ­t i s š t e v i l k o 1724. E d e n i z m e d s t r e ž a j e v je r a z g r n i l zavese i n o d p r l o k n a v sa lonu i n spa ln i c i . B i l a sta sama.

— K a k o lepo! je r e k l a L i l i a n , da b i p r e k i n i l a m o l k . „Al i ne b i sed l i , gospod K i n g ? "

S t a l je s red i sobe s k l o b u k o m na g l a v i i n n e p r i ž g a n o c igareto m e d p r s t i .

— L i l i a n ! N e k a j v n jegovem g l a su jo je p r i s i l i l o ,

da je p o č a s i o d l o ž i l a k l o b u č e k i n s lek la ro ­kavice .

— K a j je, d rag i? — — I m a m še nek opravek . V e š , je nujno!

N a r o č i l bom, da t i pr inesejo v e č e r j o v

sobo. O b r n i l a se je, da ne b i v i d e l njenega

r a z o č a r a n j a . — Se b o š k m a l u v r n i l ? K a j je, k a r n i

v redu? U p a m , da ne boste že po en i u r i z apus t i l i svoje nevest ice! se je p o i z k u s i l a š a l i t i .

— N a svidenje, l j ub i ca ! S l i š a l a je, k a k o so se v r a t a zap r l a . S a ­

mo n i č m i s l i t i ! Z a č e l a je z l aga t i pe r i l o iz k o v č k o v . — A h , seveda! N a cvet ice je po­z a b i l ! T e k e l j i h je k u p i t . V s a k h i p bo n a ­zaj !

S l e k l a se je, skopa la , o b l e k l a drugo ob­leko . B i l o je še zgodaj . L a h k o bosta š la še ven .

P o t e k l i sta dve u r i . H a r r y j a še n i bll<», S t o p i l a je k h i š n e m u te lefonu in r ek l a vr?. • l a r j u :

— G o v o r i gospa K i n g . N i p r i š l o zame n i k a k o obvest i lo?

— N e , gospa. S e d l a je v sa lonu k o k n u . N a s p r o t i nje­

nega o k n a je b i l o v i s t i v i š i n i t u d i ho te l ­sko okno. Z g r a d b a je i m e l a n a m r e č ob l i ko v e l i k e č r k e U .

— N e k d o je t am, s i je r e k l a . Soba je b i l a osvet l jena. O p a z i l a je, da se je nekdo k r e t a l po njej . L u č je ugasn i la .

N i s i v e č de l a l a u tva r . H a r r y jo je za ­pus t i l . N e ! N i m o g o č e ! In v e n d a r je res! Resn i ca je b i l a p r e v e č jasna, da b i si jo še m o g l a p r i k r i v a t i .

O p o l n o č i je z a s l i š a l a t rkanje . N jeno sr­ce je p o s k o č i l o . N i č zato, da je tako pozen, toda v r n i l se je, v r n i l !

S t e k l a je k v r a t o m i n j i h odpr l a . M a r g a B o l l e je s ta la na p ragu i n se

smehl ja la . — S m e m vs topi t i? — P o j d i t e p r o č ! je r e k l a L i l i a n . P o j d i ­

te, s icer u k a ž e m , naj vas v r ž e j o skoz i v r a t a !

M a r g a je v s top i l a i n m i r n o sedla. — Ste zares o m o ž e n a ?

—Res, p r o s i m odstrani te se! — N e pre j , d o k l e r ne p o v e m vsega, k a r

sem se n a m e n i l a . Seveda vem, da ž e n i n a n i . I n k e r j e ostala neves t i ca sama, sem jo p r i š l a t o l a ž i t .

— K a k o veste, da ga n i? K a k o ste i z v e ­de l i , k a m sva p r i š l a ?

— K e r je b i lo vse napre j domenjeno, je r e k l a M a r g a posmehl j ivo .

L i l i a n se je opo tek la k n a s l o n j a č u ob o k n u i n sedla. S t r e s o č i m i p r s t i je p r i ž g a l a cigareto.

— U b o g a mala , je v z d i h n i l a M a r g a . — In p r i v s e m t em tako p o g u m n a i n nespa­metna . Res ste ga p o r o č i l i . N i s e m ver je la , da boste t ako n e u m n i . T o d a njegov n a č r t se je l e u r e s n i č i l .

— Njegov n a č r t ?

— A h , da! Seveda n i č e s a r ne veste? V s e m i je že naprej poveda l . V e d e l a sem prej ko t v i , da se boste p o r o č i l i , vede la sem, k a m se bosta odpel ja la .

— P r o č , p r o č !

— O, še ne! M a r g a je s topi la za L i l i a -n i n n a s l o n j a č i n se ga opr i je la .

L i l i a n je č u t i l a n a v r a t u njeno sapo, a n i i m e l a m o č i , da b i se o k r e n i l a .

— L a h k o ste s r e č n i . B e r t v a m je r e š i l ž i v l j e n j e . G o t o v o se zavedate tega, da n i n o ž k a r sam od sebe p r i l e t e l na v a š o po­steljo. N i t i se n i v a š a k o b i l a sama spod-t a k n i l a . In kaj mis l i t e o i n c i d e n t u v ga ­r a ž i ?

— D o v o l j ! je z a k l i c a l a L i l i a n . V e m , da ,<;te b i l a v i , v i , v i !

— D a res? se je zasmeja la M a r g a . K d o b i s i m i s l i l , da ste t ako b r i h t n i ! T o d a n a ­padov n i s e m p r i p r a v l j a l a samo jaz! Tega doslej gotovo nis te vede l i , kajne? B i l a sem jaz . . . i n še nekdo .

— Š e nekdo! je v z k l i k n i l a L i l i a n .

— D a , jaz i n . . .

Objave - Sporedi - Oglasi D E Ž U R N A S L U Ž B A

Dežurna zdravniška služba v območju ljudskega občinskega odbora mestne občine Jesenice -od 1. do 8. januarja: dr. Tancar Avguštin. — Obiski na dom naj s e javijo najkasneje do 18. ure. Po tej uri bo zdravnik obisko­val le bolnike s težjimi poškod­bami.

G L E D A L I Š Č E Prešernovo gledališče Kranj Sreda, 30. decembra ob 14. ur i :

Gri mm-Skufca: »Trnuljčica«. — Predstava v okviru Novoletne jelke — izven.

Četrtek, 31. decem. ob 10. ur i : Grimm-Skufca: »Trnuljčica«. — Predstava v okviru Novoletne jelke — izven.

Sobota, 2. januarja ob 16. uri : Grimm-Skufca: »Trnuljčica«. — Predstava v okviru Novoletne jelke — izven.

Nedelja, 3. januar, ob 16. ur i : Grimm-Skufca: »Trnuljčica«. — Izven.

Torek, 5. januarja ob 20. ur i : Grimm-Skufca: »Trnuljčica«. — Red Torek, sedeži še v prodaji.

Četrtek, 7. januar, ob 20. ur i : Grimm-Skufca: »Trnuljčica«. — Red A , sedeži še v prodaji.

P r i predstavah v okviru"Novo-letne jelke je enotna vstopnina in sicer za odrasle 40 dinarjev ter za otroke do 14. leta 20 d i ­narjev. Stojišča po 10 dinarjev.

K U N O Kino »Storžič«, Kranj : od 1.

do 3. januarja ameriški barvni film »Amerikanec v Parizu«, i— Predstave v petek ob 14., 16., 18. in 20. uri , v soboto ob 16. in 18. uri , v nedeljo ob 14., 16., 18. in 20. uri. V soboto 2. ja­nuarja ob 14. uri »Sneguljčica«, «b 20. uri »Veliki Caruso«. M a ­tineje 2. januarja: ob 8.30 uri »Sneguljčica«, ob 10. uri »Veli­k i Caruso«. Matineje 3. januar­ja: ob 8.30 uri »Amerikanec v Parizu«, ob 10. ur i »Praznik«.

Kino »Svoboda«, jStražišče: J. januarja amer. barvni fi lm »Sneguljčica«, predstave ob 14. Uri, 1. januarja amer. barvni film »Veliki Caruso«, predstave ob 16., ,18. in 20. uri . 2. januar­ja amer. barvni film »Ljubezen je lepa«, predstava ob 14. uri . t. januarja amer. kavbojski film »Velika reka«, predstave ob 16. uri, 2. januarja amer. film »Ve­l i k i Caruso«, predstave ob 18. U r i - 2. januarja amer. barvni film »Amerikanec v Parizu«, Predstave ob 20. uri . Matineje

januarja ob 10. uri »Snegulj­čica«, 3. januarja amer. film »Zaklad Siera Madre«; predsta­ve ob 14. uri, 3. januarja fran­coski film »Praznik«, predstave ob 16., 18. in 20. uri . Matineje i . januarja ob 10. uri »Amerika-*ec v Parizu«.

Kino »Zadružnik«, Primskovo: 1. januarja amer. kovbojski film »Zaklad Siera Madre«, predsta­ve ob 14. in 16. ur i ! 1. januarja •mer. film »Kraljevi brivec«, predstave ob 18. uri , 1. januarja amer. film »Velika reka«, pred­stave ob 20. uri. 2. januarja amer. barvni film »Amerikanec v Parizu«, predstave ob 14. uri , 2. januarja amer. barvni film »Veliki Caruso«, predstave ob 16. uri, 2. januarja amer. kov­bojski film »Velika reka«, pred­stave ob 18. uri , 2. januarja amer. barvni film »Ljubezen je lepa«, predstave ob 20. uri . 3. januarja francoski film »Praz­nik«, predstave ob 14. uri, 3. januarja amer. film »Velika re­ka«, predstave ob H6. uri , 3. ja­guarja amer. film »Ljubezen je

lepa«, predstave ob 18. in 20. uri.

Kino »Triglav«, Cerklje: 1. ja­nuarja amer. barvni film »Lju­bezen je lepa«, predstave ob 16., 18. in 20. uri, 1. januarja fran­coski film »Praznik«, predstave ob 11. in 14. uri. 2. januarja a-mer. film »Kraljevi brivec«, predstave ob 14. in 18. uri, 2-januarja amer. kovbojski film »Zaklad Siera Madre«, predsta­ve pb 11., 16. in 20. uri . 3. ja­nuarja amer. barvni film »Sne­guljčica« predstave ob 9.30, 11. in 14. uri, 3. januarja amer. bar­vni film »Veliki Caruso«, pred­stave ob 16., 18. in 20. uri.

š p o r t * š p o r t * š p o r t

Tržičani na tekmovanju za „Perov pokal 1 1

V nedeljo, dne 20. decembra 1953 je bilo v Ljubljani že sed­mo tekmovanje v patrolnem te­ku za prehodni pokal »Franja Pera«. Tekmovanje je tradicio­nalno in organizirano vsako leto v počastitev dneva J L A . Zmago­valec prejme za nagrado pre­hodni pokal »Franja Pera«, strelca-rekorderja, ki je padel

M a d i o L j u b i j c i n i c i

V ljubljanskem radiu boste od 1. do vključno 9. januarja 1954 med drugim slišali:

V petek 1. januarja: od 6. do 8. ure zjutraj Srečno Novo leto — pester glasbeni spored —, ob 8.15 sledi pisan spored sloven­skih narodnih pesmi, ob 9.40 do­poldanski simfonični koncert, ob 12.00 oddaja za naše brate v za­mejstvu. Popoldne ob 16.00 je na sporedu radijska igra — Ivana Trčana: Vse in prazen nič, ob 17.00 Med kmečkimi pevci in godci, ob 18.00 operne melodije in ob 21.00 glasba za ples in raz­vedrilo. -

V soboto, 2. januarja: ob 8.00 veseli domači napevi, ob 10.00 Že­leli ste — poslušajte, ob 13.00 Novi filmi. Pionirji bodo gotovo veseli oddaje ob 15.30, ob 17.00 pa bodo lahko slišali radijsko igro »Sneguljčico«. Ob 19.30 se nam bodo predstavili jugoslo­vanski operni .solisti, k i so v le­tu 1953 nastopali v našem Radiu.

V nedeljo, 3. januarja: ob 8.00 bo zanimiva oddaja za naše športnike: V borbi s snežnimi plazovi, ob 9.00 Ije na sporedu literarno-glasbena oddaja: Pes­niška žetev v letu 1953. Otroci bodo slišali ob 11.00 zgodbo o ve­verici Rjavki. Ob 13.00 je oddaja za naše kmetovalce, ob 13.15 za žene, ob 13.25 pa glasba po že­ljah. Ob 15.45 je na sporedu radijska igra Pod svobodnim soncem, ob 18.20 vesele slovenske narodne in ob 20.00 Z dobro vo­ljo v Novo leto.

V ponedeljek, 4. januarja: ob 7.00 oddaja za gospodinje, ob 13.00 bodo pionirji zapeli nekaj narodnih in umetnih pesmi. Ob 13.50 sledi kulturni pregled, ob 15.30 šolska ura za nižjo stopnjo, ob 16.00 V svetu oper in baletov. Ob 17.10 se bomo zabavali ob plesni glasbi znanih orkestrov, ob 20.00 pa bomo prisluhnili pre­davanju dr. V i lko Novaka o slo­venskih ljudskih običajih.

V torek, 5. januarja: ob 7.00 so na sporedu nasveti kmetoval-

M A L I O G L A S I Prodam nov pralni kotel —

bakren ali zamenjam za les. Na­slov v upravi lista.

Smuči in sanke kupite naj­ugodneje pri Dolenc, Kolarstvo Stražišče 94.

Preklicujem namerno izreče­ne besede o Mihel i Štefki, sta­nujoči v Tržiču. Josef Marija -Tržič.

Prodam skedenj. Naslov v u-pravi lista.

O B J A V E Ljudski odbor mestne občine

Kranj obvešča delavce in name­ščence podjetij, da je uvedel zanje od 6. januarja 1954. po­poldanske uradne ure v sredah od 14. do 17. ure za vojaške za­deve, volilne imenike, odjave in prijave bivanja in za zadeve matičnega urada.

cem, ob 11.30, v šolski uri za višje stopnje, Vasje Ocvirka Po­horski bataljon in ob 12.00 pisan spored slovenskih vokalnih in instrumentalnih skladb. Ob 18.00 Prekmurje in Bela Krajina v noši in narodni pesmi, ob 20.00 Okno v svet, ob 21.00 literarno-esejistična oddaja o slovenski socialni l i r ik i .

V sredo, 6. januarja: ob 7.00 bodo gospodinje slišale odgovore na svoja vprašanja, ob 13.15 i -grajo vel iki in majhni zabavni ansambli, ob 14.40 pojo naši zbori, ob 16.00 pa 'jugoslovanski solisti. Zdravstvene nasvete bo­ste slišali ob 17.50, ob 18.30 pa nekaj zunanjepolitičnih dogod­kov, i

V četrtek, 7. januarja: šport­no predavanje »Novosti v smu­čarski opremi! bo na sporedu ob 13.50, ob 14.40 umetne in na­rodne pesmi moškega komorne­ga zbora, ob 15.30 Cicibanom do­ber dan, ob 16.30 Želeli ste — poslušajte, ob 17.30 oddaja za žene in ob 19.30 zabavna glasba.

V petek, 8. januarja: ob 7.00 nasveti kmetovalcem. Polke in mazurke vam bodo ob 13.15 za­igrali Veseli godci, Vaški kv in­tet in Štirje fantje. Ob 16.00 Ivan Bertoncelj: Poklicna vzgo­ja, ob 17.50 urednikova beležni-ca in pionirska pošta, ob 18.45 igra veseli trio, ob 21.00 «Svet v satiri in humorju« in ob 21.20 plesni ritmi.

V soboto, 9. januarja: ob 13.00 oddaja o novih knjigah, ob 14.00 zabavna glasba za prijetno po­poldne in ob 15.30 Zgodba o Sampu iz dežele večnega snega in leda za naše pionirje. Ob 15.50 pa boste slišali še to in ono z vseh strani in ob 20.00 se boste zabavali ob pisanem programu sobotnega večera.

v partizanih. Program obsega tek na 1200 m dolgi progi s stre­ljanjem na 50 m odaljene tarče, premera 50 cm.

Tega tekmovanja se od lani udeležujejo tudi tržiški strelci. Preteklo leto se je tržiška ekipa v hudi konkui-enei plasirala na 2. mesto za akademiki iz Ljub­ljane. Letos pa so tržiški strel­ci bil i zastopani na tem tekmo­vanju kar s tremi ekipami. Da so se to pot tržiški strelci res potrudili, nam potrjuje njihov uspeh. Vse tri ekipe so se med 61 nastopajočimi ekipami plasi­rale na drugo, tretje in četrto mesto. Le ekipi Ljudske milice iz Ljubljane se je posrečilo priti pred Tržičane. Organizacija tek­movanja je bila zadovoljiva, le vsaka ekipa ni imela svoje tar­če za streljanje, kar je onemo­gočilo točno kontrolo doseženih krogov.

„ G l a s G o r e n j s k e "

v T M i k o h i š o

Še pred dobrim tednom je zelo slabo kazalo. Snega ni in ni hoteli biti. Hudomušneži so prerokovali, da bo tako do Novega

leta, potem pa še boljše. Toda sneg je na veliko veselje smučarjev, vendarle zapadel. Vsem belim športnikom z Gorenjskega, posebno tistim, k i se pripravljajo, da bodo zastopali Jugoslavijo na velikih med­narodnih srečanjih, želimo v novem letu čimveč uspehov in

čimmanj polomljenih nog, rok in smuči.

***** «rjM O) *# W

S s o d t s c a Precej zanimanja je med pre­

bivalci Škofje Loke vzbudila aretacija vodilnih uslužbencev trgovskega podjetja »Loka« v Skofji Loki . Pred kratkim je bila zoper te uslužbence ka­zenska obravnava. Na zatožni klopi so sedeli ravnatelj Janko Gruden, knjigovodja Anton P r i ­možič, komercialni vodja Bogo Fale in nakupovalec Anton Po­gačnik.

P rv i trije uslužbenci, t. j . Gru­den, Primožič in Fale so v knj i ­govodstvu podjetja izkazovali razne izdatke, k i praviloma bre­menijo fcklad za plače ter so te izdatke vnašali in knjižili na druge konte, se zakrivali z laž­nimi razbremenitvami, pri tem pa seveda niso odvajali akumu­lacije in davka od presežka sklada za plače. Prav tako so si v letu 1952 dali izplačati ne­izkoriščene dopuste v višini enomesečnih plač. Z gotovino

Drzen roparski napad v Radovljici

so ravnali zelo malomarno. Po­birala se je po raznih posloval­nicah, z njo se je nakupovalo v coni B, ni pa se o tem vo­dila točna evidenca. Konec ju-» nija 1953 so si dal i izplačati kot nagrade neupravičeno in brez dovoljenja vsak po 10.000 din. Teh zneskov na ustrezni temeljnici niso zabeležili.

Gruden in Fale sta v podje­tju nadalje zamenjala svoje »Super« radio aparate, katere sta kupila v coni B po 35.000 din, za radio aparate znamke »Savica«, katere je podjetje prodajalo po ceni. 53.000 din. Prav tako sta si pri dveh radij­skih sprejemnikih prilastila vsak po 5000 din.

Fale je v coni B nabavil z denarjem podjetja kolo za P r i ­možiča, katero je Primožič na­meraval pozneje plačati podje­tju. Ravnatelj Gruden je pri svojem poslovanju dal v dveh primerih tudi razne nagrade osebam, k i so sodelovale pr i prometu s podjetjem, kar ne

sal svoje ime, četudi denarja ni prejel, ampak se je denar upo­rabil za druge, neugotovljene namene. P r i vseh računih, kjer je bilo treba odtegovati davek na promet proizvodov, tega ni točno odtegoval, prav tako je dopuščal, da so v poslovalnicah de"lali inventure poslovodje in uslužbenci poslovalnic.

Bogo Fale je službeno mesto komercialista izrabil na ta na­čin, da se je bavil tudi z na­kupi v svojem imenu. Tako je nakupil za nekega nakupoval-ca iz južnih krajev 3.000 kg krompirja. Nabavil je 3.000 kg cementa za nekega svojega znanca. Kupi l je tudi 1 radio aparat za 37.000 din ter istega prodal za 40.000 din. Ob pr i l ik i nakupov za podjetje »Loka« v coni B je razne stvari nakupo-val z gotovino, katero je dajal osebam, ne da bi od njih zah­teval kakšna potrdila, ter seve­da tako onemogočil točno kon­trolo nad tem prometom. Tudi posredovalca v coni B, k i je

Vajenec Jože Kveder, star 17 let, zaposlen kot vajenec v tr­govskem podjetju >Zeleznina« v Radovljici, je b i l 7. decembra proti večeru sam v poslovalnici. Ko je napravil dnevni obračun in preštel denar, je šel zapirat okna in nato stopil nazaj v tr­govino. V trenutku ko je stopil v lokal, je za njim stopil neznani moški, k i je za seboj potegnil roleto navzdol in vajenca z re­volverjem v roki prisi l i l , da mu je izročil 70.000 dinarjev. Ko je preštel denar, je vajenca prisi l i l , da mu je moral dati dve vreči usnja v vrednosti nad 200.000 dinarjev. Nato se je vajenec mo­ral vleči na tla, na kar mu je na hrbtu z vrvico zvezal roke. Z revolverjem ga je dvakrat udaril po temenu, tako da je vajenec izgubil zavest.. Zavezal mu je glavo v sedlarsko belo platno in zvezal z vrvico tudi noge. Ko je tako vajenca ukro­ti l , je dvakrat odnesel iz trgo-

f f P l a m e f l " , K r o p a iovavna vijakov in iehljev

I z d s 1 u j e :

v i j a k e i n ž e b l j e v se l i v rs t ,

z a k o v i c e , i i i n e l n e k o v a š k e i z d e l k e ,

s m u č a r s k o o k o v j e i l d .

V s e m o d j e m a l c e m i n d e l o v n i m l j u d e m ž e l i m o s r e č n o

Novo leto 1954 i n n i n o ^ o d e l o v n i h u s p e h o v

vine pripravljeno usnje in od­peljal iz trgovine novo dvokolo znamke »Partizan«, — vredno 31.000 din.

Organi okrajnega tajništva za notranje zadeve Radovljica so o tem drznem dejanju takoj uvedli temeljito preiskavo, k i je v nekaj dneh dosegla popoln u-speh. Preiskava je dognala, da so roparski vlom zasnovali in napravili jštefan Snedic, roj. 1. 1928 v Tržiču, brivski pomočnik, zaposlen kot delavec v' gradbe­nem podjetju Tržič, Jože Srbčič, roj. 1. 1930 v Kaličah, občina Kostanjevica okraj Krško, po poklicu čevljarski pomočnik, de­lavec v »Verigi« Lesce, C i r i l Snedic, roj. 1. 1936 v Tržiču, de­lavec v predilnici v Tržiču. Vlom in napad na vajenca je napravil Štefan Snedic, Srbčič je stražil pri vratih trgovine, C i r i l Snedic pa je fetražil nekaj korakov stran.

Storilci so del plena skri l i v nekem gozdu pri Radovljici, del pa sta ga brata Snedic skrila v Tržiču in ga pozneje prenesla V druga bolj varna skrivališča. P r i tem poslu pa jima je poma­gal Tomaž Snedic, roj. 1934 leta, zaposlen v tovarni »Runo« v Tr ­žiču.

Da je družina Snedic vedela za storjeno dejanje, je dokaz, da je Štefan Snedic svoji materi Frančiški povedal, kaj je na­pravil , j i dal 5.000 dinarjev od plena in j i naročil, da naj drugo jutro že ob 4. u r i zažge njegove čevlje, v katere je bi l pri ropu obut, da bi s tem zabrisal sled.

Storilci so pri zasliševanju drug drugega zelo obremenje­vali. Iz medsebojnih očitanj je bilo ugotovljeno, csa t>0 namera­vali še vlomiti v trgovino ma­nufakture Savnik, v podružnico Narodne banke, v restavracijo »Triglav« in v novo kinodvora-no v Radovljici, iz katere so mi­slil i odnesti veliko odrsko zagri-njalo. V načrtu so imeli tudi ro­parski vlom v neko stanovanje v Radovljici, ker je Srbčič ve­del, da je lastnik stanovanja prodal njivo in nekaj lesa in, da ima denar. Vse te načrte pa so preprečili varnostni organi, ko so storilce vtaknili pod ključ.

(Odreži in izpolni)

i* 3 W BJ H f* O H* I W 3 X O O 3* S1 pr

o 5 S 3 d.

3 -i I K

D o p i s n i c a

Uprava

10 din

» G l a s u G o r e n j s k e "

K R A N J

Savski breg 2

(Odreži in izpolni) bi smel.

Knjigovodja Anton Primožič je proti koncu leta 1953 ugoto­v i l , da se mu p r i prometu s podjetjem »Zeleznina« v Ljub­ljani izkazuje presežek ca 70.000 din. Tako je prišel na misel, da bi se dalo ta višek upora­biti v osebno korist. V lo je vpletel tudi nakupovalca A n ­tona Pogačnika ter mu naročil, naj si za ta znesek nabavi raz­nega tekstilnega blaga in da bo tudi sam prejel polovico od nakupljenega blaga. Pogačnik

je nekaj časa odlašal, končno pa je le po Primožičevem na­ročilu nabral v Ljubljani ne­kako v marcu 1953 raznovrstne­ga tekstilnega blaga za cea 70 tisoč dinarjev. To blago sta si Primožič in Pogačnik po vred­nosti razdelila. Primožič si je tudi v letu 1952 dal kar dvakrat izplačati neizkoriščeni dopust, četudi do obeh izplačil ni bil upravičen, prav tako pa ni imel zato dovoljenja. Seveda je iz­datek za en dopust v višini 9.249 din v knjigovodstvu kr i l z lažno temeljnico. Tudi =vojo službo ni ravno najbolje oprav­ljal. Tako je n. pr. na blagaj­niško temeljnico za znesek 6317 dinarjev kot prejemnik p^dpi-

nakupoval za trgovsko podjetje »Loka« razna živila, ni nadzo­roval po kakšni nabavni ceni kupuje ta živila in kako j ih za­računava trgovskemu podjetju »Loka«. Sam je prejel od tega posredovalca 15.000 din v oseb­no uporabo. 50 kg prave kave in 37 parov perlon nogavic je iz cone B izvozil z lažnimi raču­ni, prav tako pa ni mogel o-pravičiti izdatka 45.000 din za pisalni stroj. V samem podjetju ni vodil točne evidence, kara se je razdelilo 5 kg ostankov blaga, iz samega skladišča pa je za prodajo raznim uslužben­cem v podjetju vzel 17 parov perlon nogavic pri prevzemu iz skladišča in prejema ni pisme­no potrdil.

Sodišče je zaslišalo več prič, nato pa po dvodnevni obrav­navi ob upoštevanju vseh oko­liščin obsodilo ravnatelja Jan­ka Grudna na eno leto in 6 mesecev zapora, računovodjo A . Primožiča na 2 leti in 4 mesece zapora. Boga Fale na 2 leti za­pora in Antona Pogačnik na 20 tisoč din denarne kazni. Blago, ki sla si ga prisvojila Primožič in Pogačnik, ter kolo, k i je bilo kupljeno za denar podjetja, je bilo vrnjeno podjetju »Loka«.

(.! A S G O R E N J S K E

O k r a j n i l j u d s k i o d b o r K r a n j

O k r a j n i o d b o r S Z D L A

O k r a j n i k o m i t e Z K J

želijo vsem delovnim ljudem in svojim članom srečno

in zadovljno Novo leto!

Kod doslej bomo tudi v prihodnjem letu vložili vse

svoje sile za dobrobit naše socialistične domovine!

Invalidsko podjetje Tovarna gumbov ž e l i v s e m o d j e m a l c e m • r e č n o N o v o l e t o Kamnik

(Odreži in izpolni)

Dragi bralci! Učenec Kong Tu je nekoč vprašal : »Vsi smo enako l ju­

dje, toda eni so veliki ljudje in drugi majhni ljudje; kako je to?«

In Konfucij je odgovoril: »Kdor posluša tisti del samega sebe, k i je velik, je velik človek; kdor posluša tisti del, k i je majhen, je majhen človek.«

Ljudje — m narodi — so lahko veliki , če imajo velike ideale in če razumejo svoj čas. — Pr i nas so vel iki časi in bolj kot kdaj koli poprej je potrebno, da j ih poznamo.

Tudi naš list je nastal s tem namenom. Sedaj stopa v svoje sedmo leto. Tisk je veliko okno v svet. Odprite ga še svojim prijateljem in znancem in j ih za novoletno darilo na­ročite na »Glas Gorenjske«! To lahko storite s tem, da izpol­nite tole položnico in nam jo pošljete. Tudi novi naročniki se sami lahko prijavijo na isti način. Ne bo j im žal.

Uredništvo »Glasu Gorenjske«

(Odreži in izpolni)

Občinski ljudski odbor

Zminec želi

vsem svojim občanom, predstavnikom ljudske oblasti

in vsem delovnim ljudem srečno in uspeha polno

Novo leto 1954

Zadruga parketarjev Ljubljana

Kolodvorska 3 5

d p b a v l j a in p o l a g a vse vrs te p a r k e -lov. 'lv\\ v sem s v o j i m o d j e m a l c e m na ( i o r c n j s k e m s r e č n o n o v o l e l o 1!K>4

ter so še nada l je p r i p o r o č a

Vsem cenjenim odjemalcem želi

Mestna klavnica K r a n j

• 4 3 poslovalnicami

srečno in vedro Novo leto

f i Elektrotehna e l e k t r o t e h n i č n o p o d j e t j e

L j u b l j a n a

1A

Uprava: Pannova 33, tel. 0-09 Prodajni odd.- Kotnikova 12, tel. 21-706 Skladišče: Kotnikova 12, tel. 21-350

ž e l i v s e m o d j e m a l c e m s r e č n o N o v o le to

Delovni kolektiv

T o v a r n e u s n j a K a m n i l

čestita in želi vsem delovnim kolektivom polno delovnih zmag v nastopajočem Novem letu

T i t a n " tovarna Uovinshih izdelUov in livarna

K a m n i h i z d e l u j e k l j u č a v n i c e v s e h v r s t ,

p o h i š t v e n o o k o v j e , k u h i n j s k e s t r o j č k e ,

a v t o m a t s k e t e h t n i c e ,

o d l i t k e i z s i v e i n t e m p e r l i t i n e ,

c e v i z a d a l j n e v o d e i t d .

ž e l i v s e m o d j e m a l c e m s r e č n o i n u s p e h a p o l n o

novo ietol

O P E K A R N A B O B O V K Z N A J B O L J Š I M I Ž E L J A M I Z A P R O S P E H I N P R O C V I T N A S E O B Č I N E

Č E S T I T A J O K N O V E M U L E T U 1954 V S E M U P R E B I V A L S T V U

O b č i n s k i l j u d s k i o d b o r

i n o b č i n s k a p o d j e t j a C e r k l j e pri Kranju

Z N A J B O L J Š I M I Ž E L J A M I Z A P R O S P E H I N P R O C V I T N A S E O B Č I N E

Č E S T I T A J O K N O V E M U L E T U 1954 V S E M U P R E B I V A L S T V U

O b č i n s k i l j u d s k i o d b o r

i n o b č i n s k a p o d j e t j a C e r k l j e

I H B I 1 SV0Jim c e n J e m m

odjemalcem

J ! I P ^ ^ B ™ i*1 v s e m delovnim kolektivom i mnogo sreče in uspehov

g B S ^ S B ^ i v letu 1951

T r g o v s k o p o d j e t j e

„ K L A S J E " - K r a t i

Č E S T I T A I N Z E L I M N O G O U S P E H O V V N A S T O P A J O Č E M L E T U 1954

V S E M S V O J I M C E N J E N I M O D J E M A L C E M

O B I L O P O S L O V N E G A U S P E H A I N Z A D O V O L J S T V A V L E T U 1 9 5 4

Z E L I S V O J I M Č L A N O M I N O S T A L E M U P R E B I V A L S T V U

KMETIJSKA ZADRUGA ŠENČUR D e l o v n i k o l e k t i v

P O L N O Z I D A N E V O L J E , Z A D O V O L J S T V A I N S R E Č E

V N O V E M L E T U Z E L I V S E M

H o t e l „ P o š t a 6 6 - J e s e n i c e Gozdnega gospodarstva

K r a n j ^ v f t ^ a u L vsem d e l o v n i m k o l e k t i v o m

s z ? V ^firel* s r e č n o in u speha p o l n o

Novo leto

S r e č n o N o v o l e t o 1 9 5 4 B H H H I M •nmn ž e l i m o vsem d e l o v n i m k o l e k t i v o m ESKSB! SSISfi H H 1 c e n j e n i m o d j e m a l c e m i n o s t a l i m K a m GrasBI umm^M

Opekarna Kranj S t r a ž i š č e

Gozdnega gospodarstva K r a n j

^ v f t ^ a u L vsem d e l o v n i m k o l e k t i v o m

s z ? V ^firel* s r e č n o in u speha p o l n o

Novo leto

M e s a r s k o p o d j e t j e O Z Z K r a n j ,

K m e t i j s k a O j i j M a s e d e ž N a k l o

t /

z a d r u g a t /

z a d r u g a Z 0 . j .

v

C e š n j i c a

M e s t n o p r e v o z n i š t v o K r a n j

a v t o b u s n i i n t o v o r n i p r o m e t

č e s t i t a m o vsem d e l o v n i m k o l e k t i v o m

i n v s e m u d e l o v n e m u l j u d s t v u s r e t n o i n z a d o v o l j n o

N o v o leto

ž e l i v s e m

d e l o v n i m k o l e k t i v o m ,

z a d r u g a m i n v s e m o s t a l i m

g r a d i t e l j e m s o c i a l i z m a

s r e č n o i n u s p e h o v p o l n o

N o v o l e t o 1 9 5 4

O b i l o s r e č e , d e l o v n i h u s p e h o v

i n r a d o s t i v l e t u 1 9 5 4

ž e l i v s e m d e l o v n i m l j u d e m

D e l o v n i k o l e k t i v

m Tovarne furnirja v

B o d o v l j e p r i S k o f j i L o k i

orecno in uspehov polno novo leto

1 9 5 4

Ž

e

i

delovni kolektiv

jeseniške železarne

vsem delovnim kolektivom Jugoslavija

in vsem delovnim ljudem naše socialistične domovine

Naše geslo v letu 1934 ostane:

Z delom v boj za srečno prihodnost!

u I n v a l i d s k o p o d j e t j e yy

K R A N J Barvarna, tkalnica in kemična čistilnica

želi svojim poslovnim prijateljem in odjemalcem obilo uspehu v novem leln

Tovariški pozdrav ob Novem letu vsemu prebivalstvu

O b č i n s k i l j u d s k i d b o d o o r

N A K L O

KMETIJSKA ZADRUGA CERKLJE želi

vsemu članstvu in ostalim delovnim ljudem

mi)o«o uspeha v letu 1954

„ Ž E L E Z M N A " - R a d o v l j i c a

želi

vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem mnogo sreče in uspe­

ha v Novem letu in se Se vnaprej priporoča

Okrajno podjetje pohištvenega okovja

K a m n a G o r i c a

POSTAJA P O D N A R T

čestita vsem delovnim ljudem k NO­

V E M U L E T U 1954 z željo, da bi

bilo še uspešnejše v izgradnji socia­

lizma

b r t n o p o d j e j e

Splošno mizarstvo, pleskarstvo in črkoslikarslvo, obrtno žaganje lesa

Jesenice, Stal ingrajska 6 3 želi vsem delovnim ljudem srečno, zadovoljno in uspehov polno NOVO L E T O

T O V A R N A Č E V L J E V

ŽELI

SVOJIM CENJENIM ODJEMACEM

SREČNO NOVO LETO

P R E D I L N I C A V O L N E

N A K L O

VOŠČI SREČNO NOVO LETO

1954

VSEM SVOJIM ODJEMALCEM ŽELI USPEHOV POLNO

NOVO LETO

K m e t i j s k o p o s e s t v o

„ P l a n i k a " - Š e n č u r

D e l o v n i k o l e k t i v Industrije

platnenih

D o m ž a l e - p . J a r š e izdelkov

želi vsem poslovnim prijateljem in ostalim delovnim kolektivom srečno uspeha polno

Novo leto

Vsem potrošnikom srečno Novo leto v

» M e s n i n a « Š k o f j a L o k a

S r e č n o N o v o l e t o ž e l i v s e m p o t r o š n i k o m

P e k a r n a - K r a n j

Mnogo sreče, zadovoljstva iu veselja v letu 13154

želi vsem cenjenim gostom iu ostalim

Restavracija „TRIGLAV" - Jesenice

O k r a j n i l j u d s k i o d b o r R a d o v l j i c a

želi vsemu prebivalstvu radovljiškega okraja ter vsem delovnim ljudem naše socialistične države

srečno in uspeha polno Novo leto 1954

D e l o v n i k o l e k t i v

„ J e l o v i c e " želi vsem sorodnim podjetjem

in vsemu delovnemu ljudstvu vso

srečo in veselje ob proslavi

delovnih zmag v letošnjem lelu

Naš delovni kolektiv bo tudi v

prihodnje stal zvesto ob strani

^ j y y j g y graditeljev socializma v Jugoslaviji

LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE

BLED s svojimi obrati

v B o h i n j s k i B i s t r i c i ,

S o t e s k i , R e č i c i

i n n a J e s e n i c a h

pošilja iskre«

NOVOLETNI POZDRAV

vsem delovnim lj udesa

Vsem delovnim kolektivom

k Novemu letu 1154 iskreno čestita

T o v a r n a k o s i n s r p o v v T r ž i č u

Mnogo sreče , zadovoljstva in delovnih uspehov T Novem letu že l i vsem delovnim ljudem

K o l e k t i v G o r e n j s k e t o v a r n e č o k o l a d e L e s c e p r i B l e d u

D e l o v n i k o l e k t i v

„ T I S K A I \ I N E " K R A N J

želi vsem delovnim kolektivom in delovnim ljudem

na Gorenjskem srečno in uspeha polno

n o v o l e t o 1 9 5 4

Hotel »Grajski dvor", restavracija „Triglav", »Okrepčevalnica" in »Kino alfe" v Radovljici

žele svojim cenjeni™ gostom

srečno ln zadovoljno Novo leto D e l o v n i k o l e k t i v

„ T I S K A I \ I N E " K R A N J

želi vsem delovnim kolektivom in delovnim ljudem

na Gorenjskem srečno in uspeha polno

n o v o l e t o 1 9 5 4

< 7 l t e t l £ l l i a t o v a r n a

t e k s t i l n i h

p o t r e b š č i n

Ljubljana - Količevo

ž e l i s v o j i m o d j e m a l c e m i n

d o b a v i t e l j e m u s p e h o v p o l n o

G l a a a Leto 1 9 5 4

in se p r i p o r o č a z a n a d a l j n j a

n a r o č i l a i n s o d e l o v a n j e O k r a j n a z a d r u ž n a z v e z a R a d o v l j i c a

. » t « P.aj.i). . . Z a d r u ž n i k " R a d o v l j i c a želita vsem svojim članom mnogo uspeha

v L E T U 1S34

< 7 l t e t l £ l l i a t o v a r n a

t e k s t i l n i h

p o t r e b š č i n

Ljubljana - Količevo

ž e l i s v o j i m o d j e m a l c e m i n

d o b a v i t e l j e m u s p e h o v p o l n o

G l a a a Leto 1 9 5 4

in se p r i p o r o č a z a n a d a l j n j a

n a r o č i l a i n s o d e l o v a n j e

Trgovsko podjetje *V K r a n j

vse vrste kvalitetnih namiznih vin, prvovrstna bu­teljčna in vsleklenjrena vinu, priznane likerje, rum, konjak, razne aperitive, pristni domari sadjevec in ostala žganja po konkurenčnih cenah.

Vse vrste brezalkoholnih pijač, pivo „Union" v sodih in steklenicah, Radenska voda, sifon in vse vrste kisa po najnižjih cenah in v vsaki količini, V vseh trgovinah in gostilnah zahtevajte v svoje zado­voljstvo naše kvalitetne alkoholne pijače'

Opozarjamo cenjene odjemalce, da smo vsem alko­holnim in brezalkoholnim pijačam globoko zni/ali eene. Večja naročila dostavljamo z lastnimi 'pre­voznimi sredstvi tudi na dom.

Za vsa naročila in informacije kličite telefon: Kranj 33$ :V2i in 279, Kisarna 207, Škofja Loka 2G, Tržič 49.

D e I O V n i k o I e k t i IKM" K ranj

želi svojim odjemalcem obilo uspeha v Novem letu

1954 ter se priporoča..

TOVARIŠKE POZDRAVE

K NOVEMU L E T U 1954

VSEM DELOVNIM LJUDEM »K I omunaia« Kranj

OBILO USPEHOV IN SREĆE K NOVEMU LETU 1954

ŽELI VSEM INVESTITORJEM IN GRADBENIM PODJETJEM

S P L O Š N O G R A D B E N O P O D J E T J E

„PROJEKT" - KRANJ Veliko sreče in uspehov v letu 1954

želi vsem investitorjem in odjemalcem

Remontno obrtno podjetje Škofja Loka

Vsem potrošnikom

in delovnim ljudem

polno zadovoljstva

in sreče

v novem letu!

Š K O F J A L O K A P

T o v a r n a š p o r t n e g a o r o d j a yy^^LxJLI/V

ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM K NOVEMU L E T U IN JIM ZELI VELIKEGA NAPREDKA PRI GRADITVI SOCIALIZMA

B o m b a ž n a p r e d i l n i c a

i n t k a l n i c a T r ž i č ČESTITA K DELOVNIM USPEHOM V LETU 1953

VSEM SVOJIM ČLANOM

TER ŽELI VSEM DELOVNIM LJUDEM

USPEHOV POLNO, SREČNO

t

N o v o l e t o 1954

Trg. podjetje

„Kočna" Kamnik

NA DEBELO V G L A V N E M SKLADIŠČU — NA DROBNO V SVOJIH POSLOVALNICAH:

Š p e c e r i j e : „Metka" - mesto, Špelca" - Graben, „Alenka" - Šutna, „Mojca" - Šutna, „Mešano blago"

Duplica.

I n d u s t r i j s k o b l a g o : „Sukno" manufaktu­ra, „Konfekcija" - mesto, „Tekstilka" - Šutna, „Us-nje-obutev" - Šutna, „Veriga" železnina, „Tip-Top" galanterija, „Elektro-material" - mesto, „Komisija"

mesto.

Iskreno želimo vsem delovnim ljudem v letu 1954 obilo uspehov in sreče!

Izdelujemo moške in damske obleke po naročilu Vsem svojim odjemalcem in potrošnikom USPEHA POLNO NOVO LETO 1954

Mestna šivalnica - Kamnik

Lesno industrijsko podjetje Kranj

čestita

k N o v e m u letu 1954

in želi ob i lo u s p e h o v

v s e m d e l o v n i m

l j u d e m !

D e l o v n i k o l e k t i v t o v a r n e o b u t v e

I r z i c

želi vsem cenjenim odjemalcem in ostalim delovnim ljudem veliko sreče in zadovoljstva

v l e t u 1 9 5 4

letU 4 9 5 4 želi delovni kolektiv

Remontnega poletja'1 - Kamnik vsem delovnim ljudem

plodonosnega deta in uspehov

Vsem zadružnikom in zadružnicam srečno in uspeha polno Novo leto 1954

U p r a v n i o d b o r

O k r a j n e z a d r u ž n e z v e z e

K r a n j

Vsem po t ro šn ikom

obilo s reče in zadovoljstva

Domžale

Vsem naš im odjemalcem

L E P N O V O L E T N I P O Z D R A V

„ M E S N I N A "

J E S E N I C E

Zveza sindikatov Jugoslavije,

n i s v e t K r a n j želi vsem sindikalnim podružnicam in delovnim kolekt ivom s r e č n o in n s p e h a p o l n o Novo telo

4 M M

Elektrotehnično podjetje

K r a n j £ e l i vsem delovnim ljudem

mnogo s reče in zadovoljstva

v novem letu 1954. — Spo­

r o č a m o , da s 1. januarjem

odpremo delavnico za po­

pravila koles in galvaniko za

niklanje in bakrenje. Spre­

jemamo v niklanje cela

in posamezne dele koles ter

vsa ostala dela le š i roke

S r e č n e i n u s p e h a p o l u «

novo leto 1954 ž e l i v s em d e l o v n i m

l j u d e m

Delovni kolektiv

T o v a r n e l e p e n k e

/ rztc

Vsem cenjenim odjemalcem želimo uspeha polno

novo leto 1954

Uprava i n d e l o V n i kolekt iv

a m n i k

DELOVNI KOLEKTIV

Tovarne sanitetnega materiala, Domžale česlila vsem delovnim kolektivom

in jim želi obilo uspeha v nas lopa jočem

LETU 1954

Kmetijska zadruga, Lesce česlila vsem svojim č l a n o m k srečnemu in uspehov polnemu Novemu letu

Polno sreče in zadovoljstva v novem letu 1954 želi gostilna

f l Radovljica

LECTAR "

Okra jn i z a v o d z a socialno zavarovanje n a Jesenicah

česlila vsem zavarovancem in upokojencem

okraja Radovljica

K N O V E M U L E T U 1954

D E L O V N I K O L E K T I V

M e s t n e g a g r a d b e n e g a p o d j e t j a

n a J e s e n i c a

ž«'li vsem investitorjem i n delovnim kolektivom mnogo sreče i n obi lo uspeha V Novem letu 1951

M l i n s k o p o d j e t j e Š k o f j a L o k a

želi vsem delovnim kolektivom

in trgovskim podjetjem ter ostalim mhilo uspeha

T N o v e m l e t u

DELOVNI KOLEKTIV

GORENJSKE PREDILNICE ČESTITA

Š K O F J A LOKA

VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM

IN CENJENIM ODJEMALCEM

K NOVEMU LETU 1»54

Z ZELJO,

DA HI KILO SI BOLJ

PLODONOSNO IN USPEŠNO

V IZGRADNJI SOCIALIZMA

Ljudski odbor mestne občine Mestni komite ZKS n Mestni odbor SZDL

¥ Kranju

čestitajo vsem obča nom, č lanomfin delovnim kolektivom

a m uspeta katuo nova tete 195(t z željo, da bi bilo še uspešnejše v izgradnji naše socialistične domovine

P r e š e r n o v o g l e d a l i š č e - K r a n j želi vsem svojim obiskovalcem polno sreče in zadovoljstva v novem letu 1954!

D E L O V N I M K O L E K T I V O M

I N V S E M N A Š I M O D J E M A L C E M

Z E L I V E L I K O U S P E H A

V L E T U 1954

D E L O V N I K O L E K T I V

I n d u s t r i j e b o m b a ž n i h i z d e l k o v K R A N J

Trgovsko podjetje Sadfe Z E L I

V S E M S V O J I M O D J E M A L C E M

I N D O B A V I T E L J E M O B I L O U S P E H A

V N O V E M L E T U 1954

Veliko sreče in zidane volje v letu 1954 želi vsem svojim cenjenim obiskovalcem

Z a d r u ž n a r e s t a v r a c i j a „ J E L E N " , K r a n j

D E S T I L E R I J A I N T O V A R N A L I K E R J E V

L J U B L J A N A

Z E L I V S E M S V O J I M O D J E M A L C E M

I N P O T R O Š N I K O M

S R E Č N O N O V O L E T O 1954

S r e č n o Novo leto 19S4 Ž E L I M O

V S E M U

P R E B I V A L S T V U ,

D E L O V N I M

K O L E K T I V O M

Z I S K R E N I M I Č E S T I T K A M I

K U S P E Š N I G R A D I T V I

N A S E K O M U N E

Ljudski odbor mestne . občine

Jesenice

K i n e m a t o g r a f s k o p o d j e t j e J e s e n i c e s svojimi pošlovanicami

J A V O R N I K , P L A V Ž in R A D I O ter bifeji

želi vsem svojim obiskovalcem srečno in veselo N O V O L E T O 1954

D E L O V N I K O L E K T I V

Runo" želi vsem delovnim ljudem V L E T U 1954

uspehov in sreče. v T r ž i č u