Koristni organizmi v vrtu_

Čeprav je interes za ekološko pridelavo med vrtičkarji razmeroma velik, pa le malo ljudipozna koristne organizme, ki na biološkem/ekološkem vrtu vzdržujejo škodljivce vrazumnih mejah. Večino zanimajo le škodljivi organizmi in škoda, ki jo ti lahkopovzročijo na pridelkih.Knjiga "Koristni organizmi v vrtu" pa govori predvsem o teh naravnih pomočnikihvsakega ekološkega vrtičkarja, vrtnarja in kmetovalca.Tu je zbrana le peščica koristnih žuželk in nekaj pajkovcev, ki jih je mogoče najti navrtu, polju ali njivi, kjer se ne uporablja kemičnih pripravkov za zatiranje škodljivcev inse gnoji le z naravnimi organskimi gnojili.Večina posnetkov koristnih členonožcev v tej knjigi, je nastala v Istri na majhnemzelenjavno zeliščnem vrtu avtorja.

Marko Lengar

Kamnik, september 2007

ID: 1248469www.lulu.com

Koristni organizmi v vrtu

Marko Lengar

KORISTNIORGANIZMI V VRTUKONTROLA RASTLINOJEDIH VRST ŽUŽELK

S POMOČJO PLENILSKIH INPARAZITOIDNIH VRST

Marko Lengar

1

Večina posnetkov koristnih členonožcev jenastala v Istri, v zelenjavnem vrtu avtorja .Na tem majhnem prostoru velikem približno18m2 , kjer se ne uporablja kemičnihpripravkov za uničevanje škodljivcev in segnoji le z organskimi gnojili, predvsem skompostom, živi veliko koristnih vrstčlenonožcev od različnih žuželk do pajkov instrig . Nekaj teh organizmov, jepredstavljenih v tej knjigi.

Šestpika polonica Coccinellaseptempunctata

Trepetavka - Xanthogramapedissequm

Če pazljivo opazujemo žuželke, ki letajo okolinas, lahko kmalu ugotovimo, da je večina vrstkoristnih, le nekaj je t.i. škodljivcev, ki namobjedajo vrtnine ali na kak drugačen načinuničujejo pridelke. Nekatere koristne žuželkeso tako majhne, da jih s prostim očesom letežko opazimo, saj merijo manj kot 1mm,(parazitoidske osice jajčec), druge so dostivečje kot so to npr. pikapolonice dobropoznani pisani hroščki , ki so veliki plenilcilistnih uši.

Osica Pteromalus puparum čaka,da se gosenica lastovičarjazabubi

2

Beneficial Arthropods in the Garden

Parasitoids and predators

Preface

Although interest for biological production among gardeners is relatively large, onlyfew people are familiar with beneficial organisms that on biological garden maintainpests in reasonable limits.Majority is interested only in so called pest insects and damage that they can causeon harvest.Book “Beneficial arthropods in the garden” speaks first of all about all thesenatural assistants, which help each biological gardener, horticulturist and farmer inhis battle against pests.In the book we can see only small fist of beneficial insects and a few spiders, whichare possible to find in the garden, meadow or field, where chemical preparations forpest suppression aren’t used and where garden is fertilized with natural organicfertilizers.Most of photographs of beneficial arthropods in this book are from author’s smallkitchen garden in Istria.

Predgovor

Čeprav je interes za ekološko pridelavo med vrtičkarji razmeroma velik, pa le maloljudi pozna koristne organizme, ki na biološkem/ekološkem vrtu vzdržujejoškodljivce v razumnih mejah. Večino zanimajo le škodljivi organizmi in škoda, ki joti lahko povzročijo na pridelkih.Knjiga "Koristni organizmi v vrtu" pa govori predvsem o teh naravnih pomočnikihvsakega ekološkega vrtičkarja, vrtnarja in kmetovalca.Tu je zbrana le peščica koristnih žuželk in nekaj pajkovcev, ki jih je mogoče najti navrtu, polju ali njivi, kjer se ne uporablja kemičnih pripravkov za zatiranješkodljivcev in se gnoji le z naravnimi organskimi gnojili.Večina posnetkov koristnih členonožcev v tej knjigi, je nastala v Istri na majhnemzelenjavno zeliščnem vrtu avtorja.

Marko Lengar


3

Kazalo:

BIOLOŠKA KONTROLA ŠKODLJIVCEV ......................................................................7DVOKRILCI ...........................................................................................................................10DIPTERA..................................................................................................................................10MUHE TREPETAVKE - SYRPHIDAE ........................................................................ 11Trepetavka-Myatropa florea -♀ ................................................................................................. 11Episyrphus balteatus .................................................................................................................. 12Xanthogramma pedissequum .................................................................................................... 15Epistrophe eligans .................................................................................................................. 16MUHE GOSENIČARKE - TACHINIDAE..................................................................... 18Muha goseničarka...................................................................................................................... 20PRAVE MUHE - MUSCIDAE...................................................................................... 26Muha - Coenosia attenuata........................................................................................................ 26ŠILASTE MUHE - THEREVIDAE ............................................................................... 27Thereva aurata........................................................................................................................... 27GRABEŽNICE – ASILIDAE ........................................................................................ 28Asilidae – grabežnica ................................................................................................................. 28SLOKARICE – RHAGIONIDAE.................................................................................. 29Chrysopilus asiliformis .............................................................................................................. 29HRŽICE - CECYDOMIIDAE ....................................................................................... 30Aphidoletes aphidomyza - imago ............................................................................................... 31Ličinke Aphidoletes aphidomyza ............................................................................................... 31POPLESOVALKE -EMPIDIDAE................................................................................. 32Poplesovalka v letu .................................................................................................................... 32DOLGONOGE MUHE - DOLICHOPODIDAE............................................................. 33Sciapus sp................................................................................................................................... 33Medetera sp............................................................................................................................... 34SCIOMYZIDAE........................................................................................................... 35Trypetoptera punctulata............................................................................................................. 35KOŽEKRILCI .........................................................................................................................36HYMENOPTERA.................................................................................................................36PRAVI NAJEZDNIKI-ICHNEUMONIDAE ................................................................... 37Ichneumon suspiciosus............................................................................................................... 37Ophion luteus ............................................................................................................................. 38SKOLIJE- SCOLIIDAE ............................................................................................... 39Dlakava skolija........................................................................................................................... 39Dlakava skolija........................................................................................................................... 40Dlakava skolija (Scolia hirta)-ličinka....................................................................................... 40Dlakava skolija (Scolia hirta)-ličinka....................................................................................... 40Dlakava skolija........................................................................................................................... 41Dlakava skolija (Scolia hirta)-kokon........................................................................................ 41Scolia hirta išče ličinke minic v kompostu................................................................................ 41PTEROMALIDE - PTEROMALIDAE........................................................................... 42Pteromalus puparum.................................................................................................................. 42ŠČURKOVI NAJEZDNIKI – EVANIOIDEA ................................................................. 43Mali ščurkov njezdnik................................................................................................................ 43ENKIRTIDE – ENCYRTIDAE ..................................................................................... 44Leptomastyx sp........................................................................................................................... 44ENCYRTIDAE ............................................................................................................ 45Encyrtus aurantii ....................................................................................................................... 45

4

EULOPIDE – EULOPHIDAE ...................................................................................... 46Euplectrus sp.............................................................................................................................. 46Elachertus sp.............................................................................................................................. 47Diglyphus sp............................................................................................................................... 49ŠČIPALKARKE - DRIINIDAE ..................................................................................... 50Ščipalkarka - Neodryinus typhlocybae ...................................................................................... 50BETILIDE - BETHYLIDAE .......................................................................................... 51CHALCIDIDAE ........................................................................................................... 52Brachymeria sp .......................................................................................................................... 52BRAKONIDE - BRACONIDAE.................................................................................... 53Aphidius colemani...................................................................................................................... 54Cotesia glomerata ...................................................................................................................... 56Dacnusa sibirica ........................................................................................................................ 57Praon sp ..................................................................................................................................... 58NAJEZDNIKI JAJČEC - SCELIONIDAE..................................................................... 59Trissolcus sp............................................................................................................................... 59NAJEZDNIKI JAJČEC - TRICHOGRAMMATIDAE..................................................... 60Trichogramma sp ...................................................................................................................... 60ZLATE OSE - CHRYSIDIDAE .................................................................................... 61Stilbum cyanurum ...................................................................................................................... 61OSE GREBAČE - SPHECIDAE.................................................................................. 62Sceliphron curvatum .................................................................................................................. 62Chilosphex argyrius ................................................................................................................... 62Sceliphron caementarium .......................................................................................................... 62Pemphredon lugubris................................................................................................................. 62Pemphredon lugubris................................................................................................................. 63Cerceris sp ................................................................................................................................. 64PRAVE OSE-VESPIDAE............................................................................................ 65Vespula vulgaris......................................................................................................................... 65mala osa - Polistes sp ................................................................................................................ 67Vespa crabro .............................................................................................................................. 69HROŠČI ....................................................................................................................................70COLEOPTERA........................................................................................................................70POLONICE - COCCINELLIDAE................................................................................. 71Propylea 14 punctata - 14 pika polonica................................................................................... 71Coccinella septempunctata ........................................................................................................ 71Psyllobora – Thea- vigintiduopunctata ..................................................................................... 71Chilocorus bipustulatus ............................................................................................................. 7114 pika polonica......................................................................................................................... 73Sedempika polonica ................................................................................................................... 74Sedempika polonica ................................................................................................................... 7522 pika polonica......................................................................................................................... 77Ličinka 22 pike polonice............................................................................................................ 77Harlekinska polonica – Harmonia axyridis................................................................................ 78Harmonia axyridis - ♂in ♀........................................................................................................ 79Harmonia axyridis - jajčeca....................................................................................................... 79Harmonia axyridis - ličinka ....................................................................................................... 79Harmonia axyridis - buba........................................................................................................... 79Chilocorus bipustulatus ............................................................................................................. 80SNEŽENKE(MEHKOKRILCI)-CANTHARIDAE .......................................................... 81Rhagonycha fulva....................................................................................................................... 81Cantharis rustica ....................................................................................................................... 82

5

KRESNICE - LAMPYRIDAE....................................................................................... 83Lampyris noctiluca..................................................................................................................... 83OGNJENI HROŠČI - PYROCHORIDAE .................................................................... 84Pyrochroa .................................................................................................................................. 84MEHKOKRILI CVETNI HROŠČI - MELYRIDAE...................................................... 85Malachyius bipustulatus ........................................................................................................... 85KRATKOKRILCI - STAPHILINIDAE ........................................................................ 86Philonthus sp.............................................................................................................................. 86Paederus littoralis...................................................................................................................... 88Philonthus sp.............................................................................................................................. 89Tachinus subterraneus ............................................................................................................... 90Xantholinus sp ......................................................................................................................... 91BRZCI -CICINDELIDAE ............................................................................................. 93Cicindela campestris .................................................................................................. 93KREŠIČI - CARABIDAE ............................................................................................. 94Usnjati krešič ............................................................................................................................. 94Harpalus sp ................................................................................................................................ 94Harpalus sp ................................................................................................................................ 94Poecilus cupreus ........................................................................................................................ 95Harpalus sp ................................................................................................................................ 96Brachinus crepitans ................................................................................................................... 97Usnjati krešič ............................................................................................................................. 98Pravi MRE ŽEKRILCI .....................................................................................................99NEUROPTERA.......................................................................................................................99TANČIČARICE - CHRYSOPIDAE ............................................................................ 100tančičarica – Chrysopa perla ................................................................................................... 100Italochrysa italica- laška tančičarica ....................................................................................... 102RJAVE TANČIČARICE - HEMEROBIIDAE .............................................................. 103rjava tančičarica - Micromus angulatus .................................................................................. 103VOŠČENI MREŽEKRILCI - CONIOPTERYGIDAE .................................................. 104Pritlikavi voščeni mrežekrilec - Coniptreryx pygmaea ........................................................... 104raznokrilci - STENICE.............................................................................................105ŠČITASTE STENICE – PENTATOMIDAE ............................................................... 106Arma custos.............................................................................................................................. 106MALE PLENILKE – NABIDAE.................................................................................. 107Prostemma aeneicolla.............................................................................................................. 107Himacerus mirmicoides ........................................................................................................... 108Nabis rugosus........................................................................................................................... 109ROPARSKE STENICE – REDUVIIDAE ................................................................... 110Rhynocoris sp........................................................................................................................... 110ANTOKORIDE – ANTHOCORIDAE ......................................................................... 111Orius sp .................................................................................................................................... 111TRAVNIŠKE STENICE – MIRIDAE.......................................................................... 112Dicyphus sp .............................................................................................................................. 112Deraeocoris ruber.................................................................................................................... 113Macrolophus caliginosus ......................................................................................................... 114bogomolke ......................................................................................................................115mantodea ........................................................................................................................115BOGOMOLKE - MANTIDAE..................................................................................... 116bogomolka................................................................................................................................ 116strigalice .........................................................................................................................117DERMAPTERA ....................................................................................................................117

6

STRIGALICE - FORFICULIDAE............................................................................... 118strigalica................................................................................................................................... 118DRUGI KORISTNI .................................................................................................................119ČLENONOŽCI.........................................................................................................................119PAJKOVCI - ARACHNIDA........................................................................................ 120Aphantaulax sp (Gnaphisidae) ................................................................................................ 120Lorinoides sclopetarius (Araneidae) ....................................................................................... 120Osasti pajek – Agriope bruennichi (Araneidae) ...................................................................... 120Cyclosa conica (Araneidae)..................................................................................................... 120Pajek skakač – ( Salticidae) ..................................................................................................... 120Araniella opistographa ( Araneidae)....................................................................................... 120PRAVE SKALNE STRIGE - LITHOBIIDAE............................................................... 121Navadna striga ......................................................................................................................... 121PRAVE OZKE STRIGE - GEOPHILIDAE................................................................. 122Ozka striga ............................................................................................................................... 122ŠKODLJIVI ORGANIZEM ................................................................................................... 124KORISTNI ORGANIZEM .................................................................................................... 124KAZALO ................................................................................................................................. 126

7

Vodilo vsakega ekološkega vrtnarja oziroma pridelovalca je biološka raznovrstnost. Znanoje, da so biološki sistemi z vrstno raznolikostjo bolj stabilni, manj občutljivi in tudi boljprilagodljivi na morebitne spremembe v okolju.Raznolikost pa ne pomeni le množico različnih vrtnin, temveč tudi raznolikost živalskegasveta. Zavedati se moramo, da v vrtu tudi tako imenovani škodljivci predstavljajopomemben del populacije, brez katere tudi »koristni« organizmi ne morejo preživeti.

V naravnem okolju, v katerega človek ne posegaz naravi tujimi sredstvi, so prisotni tako»škodljivi« kot tudi »koristni« organizmi, ker semed njimi vzpostavi ravnotežje. Ekološki vrtnarmora stremeti za tem, da tudi v svojem vrtuustvari tako okolje, kjer bodo »škodljivi« in»koristni« organizmi v stalnem ravnovesju.Z rastlinjem zaraščeni obrobki vrtov in njiv soprimerno življenjsko okolje za mnoge koristneorganizme. So odlična skrivališča za hroščekrešiče in kratkokrilce. Drobno cvetoče križnicein druge cvetnice so dober vir medičine in

peloda za parazitoidske osice in druge žuželke, ki se v odraslem stanju prehranjujejo zmedičino in cvetnim prahom. Predstavljajo tudi rezervat koristnih organizmov, v primeru,ko v obupu, zaradi velikega števila škodljivcev na pridelkih, uporabimo za njihovo zatiranjekemične pripravke. Z vzdrževanjem takih »rezervatov«, ki morajo biti dovolj široki in katereseveda ne smemo škropiti s pesticidi, omogočimo preživetje koristnim organizmom, ki se steh površin lahko dokaj hitro razširijo tudi na predele z gojenimirastlinami, ko te napadejo škodljivci. Tako se na primer lahko na travne bilke naselijovrstno specifične listne uši (Sitobion avenae), ki iz trav sesajo rastlinske sokove, ne zaidejopa na vrtnine in na vrtu ne povzročajo škode. Te uši so za koristne plenilske organizme

odličen vir hrane v času, ko na vrtu ne morejonajti primerne hrane, obenem pa se zaradinjih zadržujejo v bližini vrtnih gredic, nakatere se lahko hitro vrnejo, če žlahtnevrtnine napadejo listne uši, ki so sicer njihovaobičajna hrana.Čeprav se zanimanje za ekološko pridelavohrane pri pridelovalcih povečuje, jerazmeroma malo napisanega o koristnihorganizmih, ki na naravni način poskrbijo, dase škodljivci premočno ne razmnožijo. Pridanes udomačenem, tako imenovanem»konvencionalnem« pridelovanju hrane, se

problem škodljivih organizmov brezpomislekov rešuje s kemičnimi pripravki, ki brez izjeme uničujejo tako škodljive kot tudikoristne organizme. Tudi kemični pripravki, ki so bolj ali manj specifični, da bi delovaliproti točno določenemu škodljivcu, so biocidi, se pravi snovi, ki uničujejo življenje inpokončajo ne le škodljive organizme, temveč tudi njihove naravne sovražnike.Izkušnje so pokazale, da uporaba kemičnih pripravkov v daljšem obdobju pusti posledice, kiso v nasprotju s pričakovanji in namenom uporabe. Ker so škodljivi organizmi boljprilagodljivi in bolj odporni kot njihovi naravni sovražniki, se na območjih, kjer so jihskušali zatreti s kemičnimi pripravki, hitreje razmnožujejo. Ugotovljeno je bilo na primer,da piretroidi, ki sicer zaradi zelo kratke karenčne dobe veljajo za nenevarne oz. za manjnevarne in so najpogosteje uporabljeni insekticidi za zatiranje listnih uši, ubijejo poleg

BIOLOŠKA KONTROLA ŠKODLJIVCEV

8

listnih uši tudi več kot 75% koristnih žuželk, ki pridejo v stik z insekticidom. Učinekpiretroidov na koristne žuželke je precej daljši, kot učinek na listne uši, zato se uši hitreje

opomorejo in razmnožijo. Če jih želimozatreti, moramo vrtnine vedno znova škropitis piretroidi. Na ta način na škropljenihpodročjih popolnoma onemogočimorazmnoževanje in razvoj koristnihorganizmov, naravnih plenilcev listnih uši.Pri ekološki pridelavi se ne zavedamo letega, da s kemičnimi pripravki ne moremouničiti vseh škodljivih organizmov, temvečtudi tega, da so ti, po našem mnenjuškodljivci, potrebni za preživetje koristnihorganizmov, ki vzdržujejo ravnovesje in nedovoljujejo prekomernega razmnoževanjaškodljivcev. Vsak tako imenovani škodljivecima vsaj enega plenilca in/ali parazitoida. Za

omogočanje vzpostavitve biološkega ravnotežja na vrtu in drugih pridelovalnih površinah,moramo dobro poznati tako škodljivce, kot tudi koristne organizme.Če pazljivo opazujemo žuželke, ki letajo okoli nas, lahko kmalu ugotovimo, da je večinavrst koristnih, le nekaj je škodljivcev, ki objedajo vrtnine ali na kak drug način uničujejopridelke. Nekatere koristne žuželke so tako majhne, da jih s prostim očesom le težkoopazimo, druge so dosti večje in dobro poznane, na primer pikapolonice. Glede na načinprehranjevanja in zatiranja škodljivih organizmov, lahko razdelimo koristne žuželke v dveskupini: predatorje in parazite / parazitoide. Predatorji ali plenilci so ponavadi večji odorganizmov, s katerimi se prehranjujejo. Za svoj razvoj in preživetje ulovijo in pojedoveliko količino plena.

S pojmom paraziti (zajedavci) označujemo organizme, ki odvzemajo hrano iz telesa drugihorganizmov – svojih gostiteljev, s čemer sicer svojemu gostitelju škodujejo, vendar gadirektno ne ubijejo.Parazitoidi pravimo žuželkam, ki zajedajo druge žuželke in gostitelja ob svoji preobrazbiiz ličinke v bubo ali odraslo žival tudi ubijejo. Parazitski so le v času svojega larvalnegaživljenja.

Parazitoidi so večinoma manjši od svojega plena, ki ga običajno uporabljajo kot živo zalogohrane za svoje potomstvo. Odrasli parazitoidi sele redko prehranjujejo z istim plenom kotnjihove ličinke, raje se sladkajo z medičino alipelodom oziroma ližejo izločke listnih uši.Glede na njihov način zajedanja, lahko parazitein parazitoide razdelimo na ektoparazite inendoparazite . Ektoparaziti (zunanji paraziti) sopritrjeni na zunanji strani gostitelja, od koderizsesavajo njegove telesne tekočine.Endoparaziti (notranji paraziti) žive v gostiteljuin ga zajedajo od znotraj.Parazitoidi lahko zajedajo gostitelje, ko so ti vrazličnih stadijih svojega razvoja: jajčeca,

ličinke, bube ali odraslega osebka. Samica parazitoida poišče gostitelja in nanj ali vanjizleže eno ali več jajčec. Iz jajčeca se razvije ličinka oziroma po poliembrioniji več ličink, kise začnejo prehranjevati s svojim gostiteljem. Ponavadi gostitelj živi naprej in se tudiprehranjuje, vendar ne doseže stanja odrasle žuželke. Nekateri parazitoidi so pri izbirigostiteljev zelo specifični in zajedajo le določeno vrsto žuželk ali vsaj zelo sorodne vrste,drugi niso tako izbirčni in ležejo svoja jajčeca v različne vrste žuželk.Ker je veliko parazitoidov zelo majhnih in večino svojega življenja preživijo skriti kot

9

ličinke v svojih gostiteljih, so ljudem skoraj neznani. Le malo pridelovalcev se zaveda,kako pomembni so pri zniževanju števila vrtninam škodljivih žuželk. Lahko rečemo, da imavsaka žuželka, ki objeda ali izsesava vrtnine svojega parazitoida ali plenilca. Večinaparazitoidov pomembnih pri biološki kontroli škodljivih žuželk in drugih nevretenčarjev,

je iz redov kožekrilcev (Hymenoptera)in dvokrilcev (Diptera).Parazitizem oz. zajedalstvo ni takohitro opazno kot predatorstvo oz.plenilstvo. Hitro lahko opazimoplenilca, recimo odraslo pikapolonicoali njeno ličinko, ki se prehranjuje zrastlinskimi ušmi. Potrebno pa je nekajznanja in pazljivo opazovanjedogajanja v okolju, da odkrijemoparazita v gostitelju ali odraslegaparazitoida, ki išče svojega gostitelja. Spomočjo lupe lahko opazujemo majhneosice iz družin Mymaridae, Scelionidaein Trichogrammatidae, ki zajedajo

jajčeca drugih žuželk (listnih stenic, kapusovega belina, repičnega belina, ...). Napadenajajčeca pogosto spremenijo barvo in potemnijo. Tudi nekateri napadeni gostitelji lahkospremenijo barvo, včasih pa skozi gostiteljevo povrhnjico opazimo ličinko zajedavca.Le zelo pozoren opazovalec lahko opazi na primer majhne, parazitske osice, ki ležejo svojajajčeca v listne uši. Iz jajčeca se izleže ličinka, ki se sprva hrani s sokovi listne uši, kasnejepa ji požre notranje organe in se v mrtvi gostiteljici zabubi. Čez nekaj dni si kot odraslaosica pregrize pot na prostost.Kapusov belin (Pieris brassicae) in repni belin (Pieris rapae) imata več parazitoidnihsovražnikov. Nekateri parazitoidi, na primer parazitska osica, izleže svoja jajčeca v jajčecakapusovega /repnega belina. Napadena jajčeca kmalu spremenijo barvo. Sprva rumenajajčeca potemnijo in iz njih se nikoli ne razvijejo gosenice, ki bi objedale liste kapusnic,temveč parazitoidne osice. Drugi parazitoidi, kot na primer osica kapusovega goseničarja,pa izležejo svoja jajčeca v gosenice kapusovega /repnega belina. Ličinke parazitoida, ki serazvijejo iz jajčec v gosenici, se hranijo z maščobnim tkivom in manj pomembnimi organiživega gostitelja. Predno se gosenica gostiteljica zabubi, si ličinke parazitoida utrejo pot iznje in se zabubijo ob njenem mrtvem telesu.

10

DVOKRILCI

DIPTERA

Muhe trepetavke - Syrphidae Muhe goseničarke - Tachinidae Prave muhe - Muscidae Šilaste muhe - Therevidae Grabežnice – Asilidae Slokarice - Rhagionidae Hržice - Cecydomiidae Poplesovalke – Empididae Dolgonoge muhe - Dolichopodidae

11

MUHE TREPETAVKE - SYRPHIDAE

Trepetavka-Myatropa florea -♀

Red – ordo dvokrilci -DipteraPodred - subordo prave muhe kratkorožke- BrachyceraDružina – familia trepetavke – Syrphidaevelikost 12-16mmOdrasli: medičinaLičinke: odmrli organski material

Myatropa florea je muha trepetavka (Syrphidae) po obliki telesa podobnamuham kalnicam (Eristalis tenax) iz iste družine.Odrasle muhe trepetavke videvamo od pomladi do jeseni na različnihcvetovih, kjer se hranijo z medičino. Na oprsju lahko opazimo rumeno črnivzorec, ki naj bi predstavljal stilizirano človeško lobanjo, čeprav vstiliziranem vzorcu lahko vidimo tudi letečega netopirja. Pri samcu se velikeoči na temenu stikajo, pri samicah pa je med očmi vrzel.Ličinka lahko živi v vodi in diha skozi dolgo cevko na zadnjem koncu telesa,enako kot to počno ličinke kalnic. Cevka sega do površine vode, tako daličinka diha atmosferski kisik. Vseeno pa ličinka ni pravi vodni organizem sajlahko živi tudi v kompostu in vlažnem lesu. Zaradi dolge cevke na zadnjemdelu telesa – repu, so ličinke znane tudi kot podganjerepe ličinke.Odrasle muhe so koristne, ker oprašujejo rastline, njihove ličinke pa zato,ker odmrli organski material predelujejo v kompost.

12

TREPETAVKE - SYRPHIDAE

Episyrphus balteatus

Red – ordo dvokrilci - DipteraDružina – familia trepetavke - Syrphidae

Velikost: 7-11mmOdrasli: pelod, medičinaLičinke: plenijo listne uši

Zamolklo oranžen zadek trepetavke Episyrphus balteatus ima črne prečnečrte.Velike rjavo rdeče oči se pri samcih na temenu stikajo, pri samicah pa ne.Poleti jih lahko videvamo kako letajo med cvetlicami, kjer se hranijo z medičino inpelodom, ali pa letajo med kolonijami listnih uši, kamor samice odlagajo svojajajčeca.Iz jajčeca se izleže drobna, brezglava mušja ličinka, ki se prične hraniti z listnimiušmi v bližnji okolici. Ker se ličinka hrani z listnimi ušmi pretežno ponoči, jih le stežavo opazimo, še posebno v začetku, ko so ličinke še zelo majhne. Po nekajkratnilevitvi in ko je pospravila že lepo število listnih uši, se ličinka zabubi v zavetnem inmanj vidnem delu rastline, skrita pred možnimi plenilci. Bube so hruškaste oblike.Po nekaj dneh mirovanja, se iz bub izležejo odrasli osebki.

13


Samica leže jajčeca v bližino majhnih kolonij listnih uši, vendar v primeruškropljenja z insekticidi, jajčeca oziroma mlade ličinke trepetavke pomorimo intako onemogočimo naravno zaščito rastlin.Ker se odrasli osebki prehranjujejo z medičino in pelodom, je priporočljivo obvrtovih in njivah saditi rastline, ki proizvedejo veliko peloda kot so npr. facelija(Phacelia tanacetifolia), ajda (Fagopyrum esculentum), ali razne kobulnice kotso npr. koriander (Coriandrum sativum), koper (Anethum graveolens), kumina(Carum carvi), sladki janež (Pimpinella anisum). S sajenjem teh rastlinpovečamo število trepetavk, ki bodo izlegale večjo količino jajčec, več ličink pabo hitreje uničilo veliko število listnih uši.

Buba trepetavke je hruškaste oblike

Episyrphus balteatus na sadežu kakija

14


ličinka trepetavke z listno ušjo

Jajčece in ličinka trepetavke med kolonijo listnih uši

Ličinka trepetavke se hrani zlistno ušjo.

Jajčece trepetavke medkolonijo listnih uši

15


Xanthogramma pedissequum


Velikost: 7-11mmOdrasli: pelod, medičinaLičinke: plenijo koreninske uši

Xanthograma je muha trepetavka, katere telo s svojo lesketajočo črno-rumenopodobo zgleda tako, kot da bi bilo izdelano iz plastike. Samica poišče kolonijemravelj iz rodu Lasius in med nje izleže svoja jajčeca. Mravlje Lasius so znane potem, da pod zemljo gojijo koreninske uši, ki izločajo sladke sokove, s katerimi semravlje hranijo. Čeprav mravlje uši varujejo pred plenilci, so ličinke trepetavkXanthograma našle način, kako prelisičiti mravlje, da jih ne preganjajo medtemko uspešno plenijo in se hranijo z ušmi z mravljinčjih pašnikov.

16


Epistrophe eligans


Velikost: 8-11mmOdrasli: pelod, medičinaLičinke: Predatorske, koreninske uši

Muha trepetavka Epistrophe eligans, katere ličinke uspešno plenijo medkolonijami listnih uši (stran 14) , po barvnem vzorcu nekoliko spominja natrepetavko kalnico (Eristalis sp.)

17

Scavea pyrastri Sphaerophoria scripta - samec

Syrphus ribesii Syrphus ribesii - ličinka

Paragus pecchioli Paragus pecchioli - ličinka

18

MUHE GOSENIČARKE - TACHINIDAE

Red: DipteraDružina: Tachinidae – goseničarke

Gostitelj: gosenice metuljev, ličinke hroščev, listne stenice

Muhe goseničarke so številna družina dvokrilcev. Lahko bi jim rekli tudi koristne muhe,saj se njihove ličinke-žerke, kar je razvidno tudi iz imena, prehranjujejo predvsem kotparazitoidi gosenic metuljev, ličink listnih os, hroščev, pa tudi stenic in nekaterih drugihčlenonožcev. Odrasle muhe goseničarke se hranijo z medičino, zato so pomembniopraševalci rastlin, ližejo pa tudi sladke izločke listnih uši in kaparjev.Značilnost muh goseničark je kosmato telo. Predvsem imajo razvite ščetinaste izrastkena oprsju, na 4.- 6. členu zadka in na nogah. Odrasli osebki dosežejo velikost od 5 mmpa tja do 2 cm, so večinoma rjavo črno obarvani, lahko se tudi kovinsko svetijo in so zelopodobni navadni domači muhi ali mesarski muhi, le da so bolj kosmati. Večina samic muhgoseničark nima primernega legla, s katerim bi svoje jajčece vsadile v telo gostiteljskežuželke, zato nekatere samice goseničark ležejo svoja jajčeca direktno na površinogostiteljske gosenice. Na taki gosenici lahko že s prostim očesom opazimo bela jajčecagoseničarke. Nekatere muhe goseničarke pa ležejo mikroskopsko majhna jajčeca narastlinje, s katerim se prehranjujejo gosenice gostitelja. Gosenica ob obžiranju listjapožre tudi jajčece muhe goseničarke, iz katerega se nato v prebavnem traktu gostitelja,razvije mušja ličinka, ki se prične hraniti z gostiteljevim tkivom. Ličinka se sprva hrani zmanj pomembnimi tkivi gostitelja, tako da se ta razvija naprej. Ob koncu razvojagostiteljske ličinke ali tedaj, ko se ta zabubi, si mušja žerka iz metuljeve ličinke ali bubeizvrta izhod. Gostiteljska ličinka pri tem pogine, ličinka muhe goseničarke pa se zabubiv zemlji.Marsikateri zbirateljski gojitelj metuljev in njihovih gosenic, je že mnogokrat doživelrazočaranje, ko se je iz metuljeve bube, namesto pričakovanega metulja, razvila muha.Stadij bube traja 15-20 dni, toda večina muh goseničark v stadiju bube prezimi v zemlji.Spomladi se iz bub izležejo odrasle muhe. Samice po parjenju zopet poiščejo gostitelja,katerega izležejo jajčeca...Večina muh goseničark ni specializiranih na točno določenega gostitelja in zajedajorazlične vrste gosenic metuljev, nekatere pa so ozko specializirane in parazitirajo ledoločeno vrsto.

19


Muha goseničarka- Trichopoda pennipes

Red – ordo dvokrilci - DipteraDružina – familia muhe goseničarke - Tachinidae

Velikost: 9-12mmOdrasli: medičinaLičinke: parazitoidi listnih stenic – zelena smrdljivka

Domovina muhe goseničarke Trichopoda pennipes je Amerika. V Evropo so jonamenoma zanesli v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, predvsem zaomejevanje populacij zelene smrdljivke (Nezara viridula). Ta stenica je tudi prinas pogost škodljivec vse od obale pa tja do kraškega roba. Škodo dela predvsemna poljih fižola, krompirja, paradižnika in paprike, pa tudi v nasadih breskev incitrusov.Odrasla muha goseničarka Trichopoda pennipes ima oranžen zadek, črnožametasto glavo in oprsje ter temna krila. Značilna zanjo je vrsta črnih resic nazadnjih nogah. Velika je približno toliko kot domača muha.Samice ležejo eno ali več majhnih belo sivih jajčec na površino telesa ličink inodraslih listnih stenic. Iz jajčeca, odloženega na površino telesa stenice, se razviježerka, ki se takoj zavrta v telo stenice in živi v stenici kot notranji parazit. Vgostitelju preživi le ena sama žerka goseničarke. Tam prezimi in si šele spomladiprevrta izhod na prostost, pri čemer stenica pogine, žerka pa se v zemlji zabubi.Iz bube se v pozni pomladi ali zgodnjem poletju izležejo odrasle muhe.

20


Muha goseničarka- Trichopoda pennipes.

Muha goseničarka- Trichopoda pennipes.

21


Muha goseničarka

Muha goseničarka-Phryno vetula

22


Ličinka muhe goseničarke na gosenici Chrisodeixis chalcites

Jajčeca muhe goseničarke na listni stenici Nezara viridula-zelena smrdljivka

23


Buba muhe goseničarke ob parazitirani bubi repnega belina Pieris rapae

Muha goseničarka leže jajčece na gosenico lastovičarja (Papilio machaon)

24


Muha goseničarka - Mintho rufiventris

Tachinide: Dexia rustica

25


Muha goseničarka- Ectophasia crassipennis

Red – ordo dvokrilci - DipteraDružina – familia muhe goseničarke - Tachinidae

Velikost: 5-9mmOdrasli: medičinaLičinke: parazitoidi listnih stenic – zelena smrdljivka

To toploljubno vrsto goseničarke najdemo v južni Evropi in toplejših predelih srednjeEvrope.Ectophasija je parzitoid listnih stenic, predvsem parazitira stenice iz rodu Pentatomide,

kot je zelena smrdljivka parazitira pa tudi stenice iz rodu Coreidae and Lygaeidae.Odrasle goseničarke se rade zadržujejo na majhnih cvetovih kobulnic, kjer se hranijo zmedičino.Samica na listno stenico odloži jajčece iz katerega se hitro izleže ličinka, ki se zavrta vnotranjost stenice, kjer se prehranjuje z notranjimi deli stenice. Ličinka v stenici tudiprezimi in stenico zapusti šele naslednjo pomlad ter se v zemlji zabubi, stenica pa pogine.

26

PRAVE MUHE - MUSCIDAE

Muha - Coenosia attenuata

Red – ordo dvokrilci - DipteraDružina – familia Prave muhe - Muscidae

Velikost: 4-6 mmOdrasli: leteče žuželke, predvsem dvokrilce kot so gljivarice

žalovalke in druge manjše žuželkeLičinke: plenilci v zemlji živečih žuželk in njihovih ličink

Coenosia attenuata je majhen a učinkovit plenilec manjših letečih žuželk.Ponekod jo poznajo pod imenom »ubijalska muha« in jo kot uspešnega predatorjauporabljajo v biološki kontroli škodljivcev v rastlinjakih. Nekoč južno Palearktičnavrsta, je dane razširjena po celem svetu. V hladnejših severnejših predelih jeomejena na življenje v rastlinjakih, južnenje pa jo najdemo tudi v naravi. Zgornjiposnetek je iz Ljubljanske okolice.Muha podobno kot grabežnice čaka na izpostavljenih lokacijah svoj plen, ki ga loviv letu. Mrtve ali plazeče žuželke jo ne zanimajo. Lovi predvsem druge dvokrilcekot so žalovalke, gobarice in vinske mušice, v rastlinjakih pa pogosto tudirastlinjakovega ščitkarja.

27

ŠILASTE MUHE - THEREVIDAE

Thereva aurata

Red – ordo dvokrilci - dipteraDružina – familia šilaste muhe - Therevidae

Velikost: 9-12mmOdrasli: nektar in druga tekoča hranaLičinke: plenilci v zemlji živečih manjših žuželk

Ti dvokrilci imajo podolgovato, rumenkasto rjavo do črno telo, ki je pogosto precejdlakavo. Po obliki in dlakavosti nekoliko spominjajo na grebače (Asilidae), vendar vnasprotju z grebačami, nimajo tako kosmatega »obraza« in brazde med očmi.Velike mrežaste oči se pri samcih skoraj stikajo na temenu. Tipalke imajo trisegmente, obustne okončine pa so prilagojene sprejemanju tekoče hrane.Ličinke, sloki beli črvički s temno glavo, živijo v zemlji in se prehranjujejopredatorsko z manjšimi žuželkami v zemlji. Odrasle muhe se prehranjujejo znektarjem in drugo tekočo hrano.

28

GRABEŽNICE – ASILIDAE

Asilidae – grabežnica

Red – ordo dvokrilci - DipteraDružina – familia grabežnice - Asilidae

Velikost: 3 – 50mmOdrasli: plenilci drugih žuželkLičinke: plenilci v zemlji živečih manjših žuželk

Pri grabežnicah je lahko razpon velikosti zelo velik, saj so nekatere zelo majhne,le 3 mm, druge pa zrastejo tja do 5 cm. Večina vrst meri od 9 - 15 mm. Telo jeovalno in podolgovato. Večinoma so zelo dlakave, nekatere vrste pa so tudi gole,vendar imajo vse grabežnice kosmato glavo z značilno "brado". Na glavi imajovelike fasetne oči, med katerimi je karakteristična ugreznitev in tri majhna očesca- oceli.Odrasle grabežnice si na odprtem sončnem mestu izberejo opazovalnico, od koderv letu lovijo druge žuželke. Njihova hrana so predvsem razni dvokrilci, kožekrilci,stenice, metulji, pa tudi hrošči.Samica izleže jajčeca na rastline ali v zemljo. Tudi ličinke so, tako kot odraslegrabežnice plenilci. Hranijo se s členonožci, ki žive v zemlji.

29

SLOKARICE – RHAGIONIDAE

Chrysopilus asiliformis

Red – ordo dvokrilci - DipteraDružina – familia slokarice - Rhagionidae

Velikost: 6 – 8mmOdrasli: plenilci drugih žuželkLičinke: plenilci v zemlji živečih manjših žuželk

Slokarice so majhni, do srednje veliki plenilski dvokrilci (od 3 – 20 mm). Večinomaso slokarice sivo - rjavo obarvane, vitke z dolgimi nogami in velikimi očmi, ki sepri samcih na temenu skoraj stikajo. Tipalke so kratke.Odrasle slokarice lovijo druge leteče žuželke, medtem, ko so njihove ličinke, kiživijo v zemlji, pod listjem in lubjem vsejedci ali pa se prehranjujejo z žuželkamiin njihovimi ličinkami v zemlji in stelji.Pogoste so od maja do avgusta v na travnikih, ob obronkih gozdov in vrtovih zbujno vegetacijo.

30

HRŽICE - CECYDOMIIDAE

Hržica (Cecydomiidae): Aphidoletes aphidomyza

Red – ordo dvokrilci - DipteraDružina – familia hržice - Cecydomiidae

Velikost: 2,5mmOdrasli: se prehranjujejo s sladkimi izločki listnih ušiLičinke: plenilci listnih uši

Aphidoletes aphidomyza je majhna mušica hržica. V nasprotju z drugimi hržicami, kiso rastlinski paraziti (tvorijo šiške) in sesajo rastlinske sokove, se ličinka A.aphidomyze prehranjuje z listnimi ušmi. V Evropi pa tudi v Aziji so hržice prisotne vnaravnem okolju, množično pa jih tudi gojijo v insektarijih, za biotsko zaščito rastlin.Odrasla hržica meri v dolžino približno 2,5 mm. Z dolgimi nogami, vitkim telesom inparom kril, spominja na komarja. Samci imajo dolge in dlakaste, nazaj zavihanetipalnice, s katerimi iščejo samice, ki so temnejše in imajo nekoliko krajše tipalke.Odrasle živali so aktivne predvsem ponoči, od sončnega zahoda do sončnega vzhoda.Kakor nočne metulje, tudi njih privablja svetloba luči. Po sončnem zahodu oplojenesamice izležejo majhna, približno 0,1 do 0,3 milimetre velika jajčeca oranžne barve.Da bi potomstvu zagotovile dobro preskrbo s hrano, izležejo jajčeca v večje kolonijelistnih uši. Količina jajčec, ki jih samica odloži, je odvisna od količine hrane, ki jo jeimela v času ličinke in pozneje v stadiju odrasle žuželke. V svojem kratkem življenjuodloži več kot sto jajčec.Po 2-3 dnevih se iz jajčec razvijejo majhne, oranžne ličinke, ki se prehranjujejo zušmi. Svojo hrano najdejo v krogu nekaj centimetrov od mesta, kjer so se izlegle.

31

Ličinka hržice listno uš najprej omami in sicer tako, da ji vbrizga v telo strup. Tapovzroči, da se notranji organi razgradijo v kašasto maso, ki jo ličinka posesa.Na koncu ostane le še hitinasti ovoj listne uši. Odvisno od vrste uši, s katerimi sehrani, se barva ličinke spreminja v oranžno, rdečo, sivo ali rjavo. Po 7-14 dnehprehranjevanja ličinka zraste do velikosti 2-3 mm, nakar se v rjavem kokonu,prekritem z ostanki uši in delci zemlje, zabubi v zemlji. Iz bube se po tednu ali dvehizleže odrasla žuželka. V zmernem pasu hržice preživijo zimo v stadiju bube.Odrasle mušice se hranijo z medeno roso, sladkimi izločki listnih uši. Če imajo hranedovolj, živijo od 7 do 10 dni.Tam, kjer hržice Aphidoletes aphidomyza komercialno izkoriščajo v namene biotskezaščite, priporočajo uporabo 1 hržice na 10 kvadratnih metrov, pri istočasni uporabiparazitoidov, kot sta Aphidius colemani ali Aphidius ervi ali drugih plenilcev, kot sona primer različne polonice in tančičarice.

Aphidoletes aphidomyza- imago

Ličinke Aphidoletesaphidomyza

32

POPLESOVALKE -EMPIDIDAE

Poplesovalka v letu

Red – ordo dvokrilci - DipteraDružina – familia poplesovalke - Empidiade

Velikost: 2 – 12 mmOdrasli: Plenilci drugih žuželk, medičinaLičinke: plenilci žuželk v zemlji

Poplesovalke so visoko specializiranaskupina dvokrilcev. Nekatere imajo prveali zadnje noge preoblikovane tako, dalahko z njimi zagrabijo plen in dolgo

sesalo, s katerim potem plen prebodejo inizsesajo. Znane so po tem, da samci

snubijo samice s prinašanjem ulovljenihžuželk. Samice med svatbenim plesom

darilo sprejmejo in med parjenjempojedo. Plenilske ličinke živijo v zemlji,

trohnečem lesu ali v vodi, kjer seprehranjujejo z drugimi žuželkami in

njihovimi ličinkami.Poplesovalka počiva na listu

33

DOLGONOGE MUHE - DOLICHOPODIDAE

Sciapus sp

Red – ordo dvokrilci - DipteraDružina – familia dolgonoge muhe - Dolichopodidae

Velikost: 4 – 9 mmOdrasli: plenijo druge žuželkeLičinke: se prehranjujejo saprofitsko v zemlji

Odrasle dolgonoge muhe so velike od 1 do9 mm, razmeroma vitkega telesa inznačilno dolgih nog. V večjih skupinah jihnajdemo ob vodah, posamezne osebke palahko vidimo tudi na travnikih in poljih.Večina dolgonogih muh ima kovinskosvetlikajoče zelenomodro ali bronastozeleno telo, toda muhe iz vrst Achalcus,Argyrochlamys, Neurigona, Xanthochlorusin Xanthina so rumenkasto rjave, iz vrstMicromorphus in Medetera pa črnorjave.

Odrasli osebki so predatorji, ki se prehranjujejo z manjšimi členonožci inkolobarniki. Med njihov najštevilčnejši plen sodijo manjši dvokrilci – trzače inkomarji, sledijo listne uši, skakači (Collembola), Psocoptera, ličinke hroščevrilčkarjev, prvi stadiji gosenic metuljev itd. Življenjski prostor ličink so vlažnapodročja ob rekah, jezerih ali morju, v mahu in trhlem lesu. Prehranjujejo sesaprofitsko, z odmrlimi rastlinskimi in živalskimi ostanki.

34

DOLGONOGE MUHE – DOLICHOPODIDAE

Medetera spRed – ordo dvokrilci - DipteraDružina – familia dolgonoge muhe - Dolichopodidae

Velikost: 4 – 9 mmOdrasli: plenijo druge žuželkeLičinke: So tudi plenilci

Medetera je majhen plenilski dvokrilec, ki se prehranjuje z manjšiminevretenčarji, predvsem žuželkami in njihovimi ličinkami. Na njenem jedilnikuso skakači (Colembola), listne uši (Aphididae), ličinke in odrasle hržice(Cecidomyiidae, resarji(Thysanoptera), pršice (Acarina), pa tudi ličinke hroščev(Coleoptera) in listne stenice (Heteroptera).

35

SCIOMYZIDAE

Trypetoptera punctulataRed – ordo dvokrilci - DipteraDružina – familia Sciomyzidae

Velikost: 4 – 6 mmOdrasli: nektarLičinke: plenilci polžev pljučarjev

Evropske Sciomyzidae so majhne dosrednje (2 – 14mm) velike muhe.Večinoma so rumeno rjave, redko črne.Ličinke se prehranjujejo kot predatorjiali parazitoidi polžev pljučarjev. Nekajvrst se prehranjuje z jajčeci polževTrypetoptera punctulata je 4,2 -6,4mmvelik dvokrilec. Telo rjavo rumeno zvečjimi rjavimi lisami po zadku inmajhnimi rjavimi pikami na oprsju inglavi. Krila so rjava z belimi lisami, očioranžno rdeče.

36

KOŽEKRILCI

HYMENOPTERA

Prave ose-Vespidae Pravi najezdniki - Ichneumonidae Skolije- Scoliidae Ščipalkarke - Driinidae Enkirtide - Encyrtidae Eulopide - Eulophidae Ščurkovi najezdniki - Evanioidea Pteromalide - Pteromalidae Najezdniki listnih uši - Aphelinidae Pripotne ose-stezičarke – Pompilidae Ose grebače - Sphecidae Brakonide - Braconidae

37

PRAVI NAJEZDNIKI-ICHNEUMONIDAE

Ichneumon suspiciosus

Red – ordo kožekrilci - HymenopteraDružina – familia pravi najezdniki - Ichneumonidae

Velikost: 10 – 15 mmOdrasli: medičinaLičinke: parazitoidi gosenic nočnih metuljev

Pravi najezdniki so velika skupina parazitoidnih žuželk, ki so pomembne pri kontroliin uničevanju velikega števila človeku škodljivih žuželk.Nekateri najezdniki love pajke, večina pa za hrano ličink uporabi ličinke drugihžuželk, predvsem gosenice metuljev, grizlic ali kot hiperparaziti zajedajo ličinkedrugih najezdnikov.Odrasli najezdniki se prehranjujejo predvsem z medičino, zato jih lahko pogostovidevamo na cvetovih kobulnic ali jih srečujemo, ko s svojimi dolgimi tipalnicamipreiskujejo okolico in iščejo gostitelje. Ko samica najde primernega gostitelja, vanjali nanj z leglom izleže svoje jajčece. Ličinka, ki se razvije iz jajčeca se sprva hraniz manj vitalnimi organi in tkivi, tako da gostitelj živi še naprej, raste, se razvija in selahko celo zabubi. Parazitoidske ličinke se šele ob koncu svojega razvoja posvetijotudi vitalnejšim organom in tako ubijejo svojega gostitelja ter v ali na ostankumrtvega gostitelja zabubijo v svilnatem kokonu. Odvisno od vrste in velikostigostitelja in vrste in velikosti parazitoida se v enem gostitelju nahaja od 1 do 100 aliveč parazitoidskih ličink.Ichneumon suspiciosus je črni najezdnik z rumeno opasanim zadkom in rumeniminogami katerega pogosto vidimo na malih cvetovih kobulnic .Imajo ličinke, ki sonotranji parazitoidi gosenic nočnih metuljev.

38

PRAVI NAJEZDNIKI – ICHNEUMONIDAE

Ophion luteus

Red – ordo kožekrilci - HymenopteraDružina – familia pravi najezdniki - Ichneumonidae

velikost 15-20mmOdrasli: medičinaLičinke: parazitoidi gosenic metuljev

Prave najezdnike spoznamo povitkem telesu, preščipnjenem pasuin večinoma dolgem leglu prisamicah.Ophion luteus je rdeče oranžninajezdnik, ki v pozno poletnih injesenskih nočeh pogosto prileti kluči. V nasprotju z večino pravihnajezdnikov, ima Ophionova samicakratko leglo, s katerim leže jajčecav gosenice različnih metuljev.Ličinke so endoparaziti (notranji

zajedalci) gosenic.

39

SKOLIJE- SCOLIIDAE

Ščetinasta skolija (Scolia hirta)

Red – ordo kožekrilci - HymenopteraDružina – familia skolije - Scoliidae

Velikost: 16-22mmOdrasli:Ličinka: zunanji parazit ličink hroščev skarabejev

V poznem poletju se najprej izležejo samci skolij, teh velikih in miroljubnih os.Med stalnim preletavanjem ozemlja, kjer se bodo izvalile samice, čakajo da se le-te pojavijo. Takoj, ko se katera prikaže iz zemlje/komposta, sledi parjenje. Poparjenju prične samica z iskanjem ličink skarabejev npr. zlatih minic, ki žive v tlehin kompostu. Ko samica skolije najde ličinko minice, jo z želom omrtviči in naspodnjo stran ličinkinega zadka izleže jajčece, iz katerega se razvije osja ličinka.Ličinka živi kot zunanji parazit na ogrcu, dokler ga popolnoma ne izsesa. Nato siličinka izdela kokon, v katerem preživi zimo, spomladi pa se zabubi.

40

Skolije- ScoliidaeDlakava skolija (Scolia hirta)

Ščetinasta skolija (Scolia hirta)-ličinkaLičinka dlakave skolije kot zunanji parazit na omrtvičeni ličinki zlate minice

Ščetinasta skolija (Scolia hirta)-ličinkaLičinka skolije izdeluje kokon v katerem bo prezimila

41

Skolije- ScoliidaeŠčetinasta skolija (Scolia hirta)

Ščetinasta skolija (Scolia hirta)-kokonKokon dlakave skolije ob ostanku izsesane ličinke zlate minice

Scolia hirta išče ličinke minic v kompostu

42

PTEROMALIDE - PTEROMALIDAE

Pteromalus puparum

Red – ordo kožekrilci - HymenopteraDružina – familia pteromalide - Pteromalidae

Velikost: 3-4 mmOdrasli: se prehranjujejo z nektarjemLičinke: parazitoidi bub metuljev

Samice čakajo da se gosenica zabubi namesto latovičarja mlade osice Pteromalusa

Pteromalus puparum je drobna pteromalidna osica, katere ličinke so notranjiparazitoidi zabubljenih gosenic metuljev, predvsem belinov (Pieris sp.).Odrasle osice se prehranjujejo z nektarjem. Samice so svetleče črno obarvane inpribližno 3-4 mm velike, samci pa so kovinsko zelenorjavi in nekoliko manjši.Medtem, ko se barva zdrave, neparazitirane bube belina spremeni iz zelene ali sivev rumenkasto belo, se buba metulja, ki jo parazitirajo ličinke omenjene osice,počasi obarva zamolklo rjavo. V parazitirani bubi mrgoli veliko število majhnihzajedalskih ličink, ki se kasneje tudi same zabubijo. Po približno treh tednihopazimo na bubi metulja luknjice, skozi katere prileze v kratkem času vse polnodrobnih pteromalidnih osic. Osice se še nekaj časa zadržujejo na ostankih bube in vnjeni bližnji okolici.Samica pteromalidne osice lahko v svojem življenju izleže do 700 jajčec. Iz enesame bube metulja pa se lahko izleže od 100-200 osic.

43

ŠČURKOVI NAJEZDNIKI – EVANIOIDEA

Mali ščurkov njezdnik - Brachygaster minutus

Red – ordo kožekrilci - HymenopteraDružina – familia ščurkovi najezdniki - Evanioidea

Velikost: 7-8mmOdrasli: medičinaLičinke: parazitoidi jajčec ščurkov

Domovina malega ščurkovega najezdnika je verjetno bližnji vzhod, od koder se jerazširil proti severu v Evropo in Severno Ameriko.Samica te osice leže jajčeca v jajčne kapsule ščurkov. Zaradi močne povrhnjicejajčne kapsule potrebuje samica od 15 do 30 minut, da prodre v kapsulo in vanjoizleže eno belo jajčece. Iz tega jajčeca se razvije ličinka močnih čeljusti z večmajhnimi zobci, ki ji omogočajo, da si prevrta pot skozi lupino v notranjostščurkovega jajčeca. Ličinka se hrani z jajčno vsebino, raste in se še dvakrat levi.Tretja stopnja ličinke se v jajčni kapsuli ščurka zabubi. Iz bube se razvije odraslaosica , ki si na enem koncu jajčne kapsule, skozi okroglo nazobčano odprtino,pregrize pot na prostost .Odrasle ščurkove najezdnike privabljajo drobni cvetovi kobulnic, iz katerih srkajomedičino.

44

ENKIRTIDE – ENCYRTIDAE

Leptomastyx sp

Red – ordo kožekrilci - HymenopteraDružina – familia enkirtidae - Encyrtidae

Velikost: 3 mmOdrasli: nektarLičinke: Parazitoidi volnatega kaparja

Leptomastix je mala, okoli 3mm velika osica iz družune Encyrtidae. Skoraj vse vrste tedružine so parazitoidi kaparjev. L. dactylopii je jantarjevo rumene barve, z dolgimtipalkami, s katerimi išče volnate kaparje. L epona je temnejše rjave barve.Samica izleže v roku 10 do 14 dni od 80 do 100 jajčec v tretjo razvojno stopnjo ličinke ali vodraslega kaparja. Ličinka se prehranjuje s telesnimi sokovi kaparja in ga skoraj v celotipožre. Ostane le kaparjeva povrhnjica, ki otrdi potemni in tvori mumijo, ki ščiti buboparazitoidske osice. Ko se iz bube razvije odrasla osica, si ta pot na prostost pregrize skoziodprtino v koži mumije. Razmerje med samci in samicami je približno 1:1. Iz neoplojenihjajčec se razvijejo samci, ti se razvijejo tudi v primeru,ko je imela ličinka osice premalohrane.Parazitoidska osica je aktivna do jeseni, ko nizke temperature in osvetlitev zmanjša njenoaktivnost pri parazitiranju kaparja. V toplih in vlažnih poletnih mesecih, lahko Leptomastixparazitira do 90% populacija volnatega kaparja.Razvoj od jajčeca do odrasle osice traja v ugodnih pogojih 3-4 tedne.

45

ENKIRTIDE – ENCYRTIDAE

Encyrtus aurantii

Red – ordo kožekrilci - HymenopteraDružina – familia Encyrtidae

Velikost: 2-3 mmOdrasli: nektarLičinke: parazitoidi kaparjev- oljkov kapar (Saissetia oleae), plosnati

kapar (Coccus hesperidum), kapar (Saissetia coffeae),(Parasaissetia nigra)

Od 3-4mm velika rjava osica, z belimo obarvanimi konci nog z veliko glavo inkijastimi tipalkami, spominja na mravljo. Samica odlaga jajčeca v različne vrstekaparjev. Predvsem v ličinke v tretji in četrti fazi razvoja. Samica odlaganeoplojena (haploidna) jajčeca iz katerih se razvijejo samci in oplojena (diploidna)jajčeca iz katerih se razvijejo samice. Jajčece, ki ga samica odloži na robkaparjevega ščitka, je s cevko povezano z zunanjostjo tako, da lahko dobiva zrak.Ker ličinka, ki se razvije iz jajčeca, za dihanje potrebuje zrak , ostaja povezana scevko z okoljem. Pred zabubljenjem, si ličinka v notranjosti kaparja izgradinekakšno kamrico, povezano s trahejami gostitelja, kar omogoča bubi, da dobivazrak, ki ga diha njen gostitelj, šele takrat ličinka prekine osnovno povezavo zokoljem preko cevke in se v zračni kamrici zabubi. Ko se končno iz bube razvijeodrasel osebek, si pregrize pot na prostost in šele takrat gostitelj pogine.

46

EULOFIDE – EULOPHIDAE

Euplectrus sp

Red – ordo kožekrilci - HymenopteraDružina – familia eulopide - Eulophidae

Velikost: 1-1,5mmOdrasli: nektarLičinke: zunanji parazitoidi gosenic

Ličinke Euplectrusa so družabni in zanimivi parazitoidi rastlinojedih gosenicmetuljev. Zaradi načina parazitiranja jih uvrščamo med ektoparazite (zunanje

zajedalce), saj živijo in se hranijona »hrbtu« gosenice, ki se šenaprej hrani in premika pogostiteljski rastlini. Ko ličinkegostiteljsko gosenico izsesajo, sena ali ob ostankih njenega telesazabubijo. Zanimivi posebnosti stav tem, da ličinke izdelajo kokon,kar je sicer neznačilno zaChalcidoidne ose, ter da rahelkokon izločijo iz malpigijevih cevkin ne obustnih predilnih žlez, karje običajno za druge ličinkekožekrilcev, ki tvorijo kokone.

Ličinke izdelajo rahel kokon iz svilenih niti s katerimi se pričvrstijo na izsesano mrtvo telogosenice.

47

EULOFIDE – EULOPHIDAE

Elachertus spRed – ordo kožekrilci - HymenopteraDružina – familia eulofide - Eulophidae

Velikost: 1-1,5mmOdrasli: nektarLičinke: zunanji parazitoidi gosenic

Elachertus je mala osica iz družine Eulophidae. Njihove ličinke se kot zunanjiparaziti prehranjujejo s tkivom gosenic metuljev. Samica osice odloži sorazmernovelika jajčeca na gosenico metulja. Najraje nekje med panožice gosenice, kjer sojajčeca bolj varno usidrana. Kmalu se iz jajčec izležejo majhne, črvičase osjeličinke. Sprva so ličinke zeleno obarvane, kasneje v razvoju pa se barva spremeni vrumeno-rjavo in pred zabubljenjem postanejo smetanasto bele. Ko se ličinke osicizležejo iz jajčec in pričnejo izsesavati gosenico se ta preneha prehranjevati. Ponekaj dneh gosenica pogine ličinke osic pa se še naprej prehranjujejo s truplomgosenice, dokler jo popolnoma ne izsesajo tako da ostane le še koža gosenice. Natose ličinke prenehajo prehranjevati, zapustijo truplo gosenice in se v bližinizabubijo. Pred zabubljenjem iz črevesa izločijo tekočino, ki se na zraku strdi inpritrdi bubo na podlago. Za Eulofide je značilno, da ličinke le redko izločijo kokon.Pogosto se prekrijejo le s tankim slojem svilenih niti, katere izločajo izmodificiranih malpigijevih cevk in ne iz obustnih žlez kot je to običajno za drugeličinke kožekrilcev, ki tvorijo kokone. Elachertus pa izloči iz črevesja le nekajtekočine, ki se na zraku strdi in pritrdi bubo na podlago, ki za svojo zaščito tvorimočno kutikulo.

48

Iz bube se po tednu dni najprej izležejo samci, ki počakajo na izleganje samic skaterimi se parijo takoj, ko te prilezejo iz bubeOplojene samice se pred leženjem jajčec prehranjujejo s sladkimi sokovi,medičino ter tudi sokovi svojih žrtev na katere izlega svoja jajčeca, kjer pridobidovolj beljakovin za zorenje svojih sorazmerno velikih jajčec.

Elachertus sp-ličinke nagosenici

Ličinke nato izločijovsebino črevesa,postanejo bele in sezabubijo. Buba jesprva belo-siva,natopovrhnjica otrdi in seobarva črno

49

EULOFIDE - EULOPHIDAE

Diglyphus sp

Red–ordo: kožekrilci - HymenopteraDružina–familia: eulopide - EulophidaeVelikost: 1,5-2,5mmOdrasli: plenilci ličink listnih zavijačevLičinke: zunanji parazitoidi listnih zavijačev

Diglifus, zelo majhna, črna predatorska osica iz družine eulopid, je koristenpomočnik pri zatiranju ličink listnih zavijačev, ki se hranijo z listno sredicopeteršilja, zelene, pastinaka...Odrasle osice se prehranjuje z ličinkami listnih zavijačev, ličinke osice pa teškodljivce zajedajo. Samica z želom paralizira ličinko listnega zavijača in poleg njeizleže eno do tri jajčeca. Najpogosteje paralizira ličinke na drugi stopnji razvoja, kiso v list izdolble približno do 2 cm dolg rov. Po kratkem rovu v listu, ki se ne širi,lahko sklepamo, da je ličinka listnega zavijača paralizirana in ne more nadaljevati zuničevanjem lista. Iz jajčec osice se izležejo parazitoidne ličinke, ki od zunajzajedajo paralizirano ličinko listnega zavijača.Ličinka diglifusa je sprva prozorno bela, nato rumenkasta in v tretji fazi modrozelena. Na koncu svojega razvoja se v tunelu listnega zavijača zabubi. Po nekajdnevih se iz bube izleže odrasla osica, ki skozi odprtino na zgornji strani listaodleti.

50

ŠČIPALKARKE - DRIINIDAE

Ščipalkarka - Neodryinus typhlocybaeRed – ordo kožekrilci - HymenopteraDružina – familia ščipalkarke - Driinidae

Velikost: 3-4 mmOdrasli: nektar, ličinke medečega škržatkaLičinke: zunanji parazitoid ličink medečega škržataka Metcalfa pruinosa

Neodryinus typhlocybae je zelo aktiven parazitoid medečega škržata, katerega so vosemdesetih letih iz Amerike ponevedoma zanesli v Italijo, od koder se je razširil tudina ozemlje Slovenije. Tako kot njenega gostitelja, so tudi parazitsko osico N.typhlocybae prinesli iz Amerike, toda namenoma. Po programih biološke kontrolemedečega škržata, naj bi pomagala pri zatiranju tega škodljivca. Danes lahkonajdemo parazitsko osico tudi na ozemlju Slovenije.Samica osice poišče nimfe medečega škržata in vanje leže svoja jajčeca. Iz jajčec serazvijejo parazitoidne ličinke, ki nimfo zajedajo. Na telesu parazitirane nimfe lahkoopazimo nekakšno cisti podobno tvorbo, polno ličink. Ko ličinka parazitoida doraste,se zabubi pod mrtvim in izpraznjenim hitinastim telesom žrtve. Odvisno od klimatskihpogojev, se izleganje odraslih osic iz kokonov lahko odloži do naslednje pomladioziroma do zgodnjega poletja, ko se izlegajo medeči škržati, s katerimi se odrasleosice tudi prehranjujejo.Kokoni, ki prezimijo, so sprva videti kot mali beli, kasneje prozorni pokrovčki, kivarujejo bubo. Najdemo jih na listju, lubju in vejicah rastlin, kjer so ličinkeparazitirale nimfe medečega škržata.S požiganjem odpadlega listja in grmičevja v zgodnjih spomladanskih mesecih,uničimo tudi veliko prezimujočih bub parazitske osice, ki bi sicer v predelih, kjer jemedeči škržat nadležen škodljivec, preprečevale njegovo prekomerno razmnoževanjein s tem zmanjševale škodo, ki jo ta škodljiva žuželka dela na posevkih.

Zapredek parazitoidne osice Neodryinus typhlocybae

51

BETILIDE - BETHYLIDAE

Red – ordo kožekrilci - HymenopteraDružina – familia betilide - Bethylidae

Velikost: 3-4 mmOdrasli: nektarLičinke: ektoparaziti ličink metuljev in hroščev

Po obliki telesa so betilide zelo podobne mravljam. Samice so pogosto nekrilate,lahko pa sta brez kril oba spola. Večinoma so to majhne, črne ali črno rjave žuželke,

nekatere pa so črne z rdeče rjavim oprsjem.Številčnejše so v tropih in toplih krajih. Nekajvrst betilid je tudi v Evropi, kjer ličinkeparazitirajo gosenice metuljev in ličinkehroščev. Med njimi so pomembne vrste, kizajedajo skladiščne škodljivce prehrambenihizdelkov, kot so ličinke mokarjev, in moljev naprimer krhljevrga molja (Plodiainterpunctella) in vešče (Anagastakuehniella), ki se hrani z moko.

52

CHALCIDIDAE

Brachymeria sp leže jajčece v bubo

Red – ordo kožekrilci - HymenopteraDružina – familia Chalcisidae

Velikost: 4-6 mmOdrasli: nektarLičinke: parazitoidi bub metuljev

Mala črna osica z rumenimi lisami in značilno odebeljenima prvima deloma zadnjihnog (femur in tibia). Samica odloži jajčece v bubo metuljev. Iz jajčeca se razvijeličinka, ki požre notranjost bube in se v nato v njej zabubi. Po končanem razvojutako iz bube namesto metulja prileze mala osica.

53

BRAKONIDE - BRACONIDAE

Brakonide so velika družina samotarskih os. Te koristne ose so večinoma rdeče rjavočrno obarvane in razmeroma majhne (ca. 7 – 12 mm ali manjše). Niso tako vitke kotnjihove sorodnice iz družine pravih najezdnikov (Ichneumonidae). Zadek jepraviloma kratek in debelejši v primerjavi z dolgimi vitkimi zadki pravihnajezdnikov. Tipalke so večinoma dolge, leglo pa je lahko dolgo kot priIchneumonidnih osah ali pa kratko. Zanesljivo ločevanje med njimi in pravimi

najezdniki, pa je lahko le popregledu žilnatosti kril.Odrasle ose najdemo nacvetovih, kjer se prehranjujejoz medičino in cvetnim prahom,zato je za ekološkega vrtnarjapomembno, da ima v vrtuposajene rastline, kiprivabljajo te majhneparazitoide. To so rastline zmajhnimi , plitvimi cvetovi, izdružine križnic in kobulnic,kjer je medičina za ta majhnabitja lahko dostopna.Podobno kot pravi najezdniki,so tudi brakonide, večinoma

tesno povezane s specifičnimi gostitelji za posamezno vrsto. Med njihovimi gostiteljiso večinoma gosenice dnevnih in nočnih metuljev, ličinke dvokrilcev , listne uši,ličinke os in ličinke ali odrasli hrošči.Če opazimo majhne bele ali rumene kokone na ali ob gosenici, so to v velikiverjetnosti kokoni gosenic brakonidnih os, ki so zapustile svojega gostitelja in sezabubile ob oz. na mrtvi gosenici. Tudi napihnjene mumije listnih uši so lahko delobrakonidne osice oz. njihovih ličink.

54


Aphidius colemani

Red – ordo kožekrilci - Hymenoptera

Družina – familia brakonide - Braconidae

Velikost: 3 mm

Odrasli: nektar

Ličinke: parazitoidi listnih uši

Aphidius colemani je vitka črna osica, z rumeno rjavimi nogami, dolgimiantenami(tipalkami) in dobro vidnimi žilami na krilih. Njena velikost je zeloodvisna od velikosti gostiteljske listne uši, vendar se vedno giblje okoli 3mm.Samica ima šiljast zadek, medtem ko je zadek samca zaokrožen in krajši.Samica odloži jajčece v listno uš tako, da spodviha zadek in z leglom injecirajajčece v uš. Parazitira tako nimfe kot tudi odrasle listne uši. V prvih dneh (3 dni),je parazitirana uš zelo aktivna in izsesa še več listnih sokov in izloči več sladkihizločkov - medene rose, odrasla lahko tudi izlega nove ličinke - nimfe. Nato se vlistni uši razvije ličinka osice, ki prične jesti uš. Prične z ne vitalnimi organi,kasneje pa se loti tudi vitalnih in po približno sedmih dnevih hranjenja, izvrtaluknjico na spodnji strani uši ter jo prilepi na podlago. Ličinka v uši ustvari svilnatkokon, kar povzroči stvarjenje t.i. mumije. Listna uš nabrekne, postane rjavkastain dobi usnjat izgled. Po nekaj dneh (čas je odvisen od temperature okolja) se izbube razvije odrasla osica, ki izvrta okroglo luknjico na zgornji strani mumije in jozapusti.

55

Celoten razvoj osice Aphidius colemani ,od jajčeca do odrasle žuželke, traja obugodnih pogojih približno 14 dni, kar je več kot razvoj listnih uši (ca.9 dni). Vendarsamica Aphidiusa v svojem življenju, ki traja 2-3 tedne, izleže nekaj sto jajčec –največ v prvih štirih dnevih po izleganju iz bube - kar omogoča vzdrževanjepopulacije listnih uši v še sprejemljivem številu, posebno tam, kjer je osicaprisotna in ne škropimo rastlin z insekticidi. Žal pri nas še ni možno dobiti v prodajiosic Aphidiusa v obliki parazitiranih listnih uši – mumij, katere ob ugotovljenemnapadu uši, raztrosimo med napadeno kulturo.Parazitska osica, ki je normalno prisotna v okolju, najde populacije listnih uši vvelikih oddaljenostih po »alarmnih signalih«, katere oddaja ranjena rastlina(poškodbe tkiva zaradi sesanja), na kratke razdalje pa zazna uši po vonju izločenemedene rose. Odrasle osice se v nasprotju z njihovim potomstvom, hranijo zmedičino in sladkimi izločki listnih uši – medeno roso. Samci se razvijejo izneoplojenih jajčec, ki jih leže samica v začetku po izleganju ali pa ob koncusvojega življenja. Razmerje med samci in samicami je običajno 1:2.

Aphidius sp

56


Cotesia glomerata ob kokonu(zapredku) na listu brokolija

Red – ordo kožekrilci - HymenopteraDružina – familia brakonide - Braconidae

Velikost: 7 mmOdrasli: nektarLičinke: parazitoidi gosenic belina - Pieris rapae, P. brassicae

Kapusov goseničar je približno 7 mm velika črna osica iz družine Brakonid, kinekoliko spominja na krilato mravljo ali majhno mušico. Samica, večinoma že takoj,ko se razvije iz bube, prične z leženjem jajčec v gosenice repnega ali kapusovegabelina. Vsaka samica izleže v svojem življenju od 150 - 200 jajčec. Jajčeca leženajraje v prvo generacijo gosenic belinov. V vsako gosenico izleže več jajčec, takoda se v gosenici razvije od 16 - 52 ličink. Ličinke se hranijo s tkivom gostitelja,sprva z maščobnimi zalogami in manj pomembnimi tkivi gosenice, kar omogočagosenici nadaljnji razvoj in rast do časa, ko bi se morala zabubiti. Ob koncu razvoja,ki traja od 15 - 20 dni, pa si izvrtajo pot na prostost in se, na ostanku gostiteljskegosenice ali v bližini, zabubijo v rumenkastih kokonih. Življenjski cikel od jajčecado odrasle osice traja od 22 - 30 dni, odvisno od temperature. Ker gosenice belinažive še dolgo po tistem, ko so vanje izležena jajčeca parazitioidnega kapusovegagoseničarja, se sprva število gosenic na posevkih ne znižuje. V prvi generacijimetuljev, kapusov goseničar ne prispeva veliko k znižanju populacije škodljivihgosenic, šele kasneje pride do izraza zmanjšanje števila odraslih metuljev in s temmanjše število novo izleglih gosenic belina.Učinkovitejši parazitoid od Cotesia glomerata je Cotesia rubecula, ki v gosenicobelina izleže eno samo jajčece iz katerega se razvije ličinka, ki se hitreje razvija inzato tudi hitreje uniči gosenico škodljivega metulja.

57


Dacnusa sibirica

Red – ordo kožekrilci - HymenopteraDružina – familia brakonide - Braconidae

Velikost: 2,5 - 3 mmOdrasli: nektarLičinke: parazitoidi listnih zavrtačev

Dacnusa, črna osica z dolgimi tipalkami je endoparazit ličink listnih zavijačev.Samica poišče mlade ličinke listnega zavijača, najraje ličinke prve ali druge

stopnje, s tipalkami locira položaj ličinke vlistu in v vsako ličinko izleže po enojajčece. Ličinka osice živi v ličinki listnegazavijača, dokler se ta ne zabubi, nato separazitoidna ličinka osice preobrazi v drugoin tretjo stopnjo ličinke, ki požrezabubljeno ličinko zavijača in se v bubizavijača še sama zabubi. Nekaj dni prednobi se iz bube izlegli novi listni zavijači, se izbube izležejo nove osice, ki pričnoparazitirati nove ličinke zavijačev. Samicalahko odloži do 150 jajčec , kar pomeni, da

lahko uniči prav toliko listnih zavijačev.

58


Praon sp

Red – ordo kožekrilci - HymenopteraDružina – familia brakonide – Braconidae ( Aphiididae)

Velikost: 2,5 - 3 mmOdrasli: nektarLičinke: parazitoidi listnih uši

Praon je majhna polifagna osica, ki občasnoparazitira tudi krilate uši, ki parazitoida prenesjona večje razdalje. Odrasle osice merijo od 2.5-3mm, imajo rjavo telo in svetleče črno glavo.Odrasli se hranijo z medičini, ličinke so parazitoidilistnih uši. Samica izleže največ jajčec v 4-5dnevih po izleganju iz kokona. Izbira drugo intretjo razvojno stopnjo listne uši, ki se še nadaljerazvija in celo izlega mlade uši. Proti koncurazvoja, se ličinka osice prebije iz listne uši in se

pod prazno hitinasto lupino uši zabubi v svilnatem kokonu, ki pritrja mumijo uši napodlago. Po 2-3 tednih se iz kokona razvijejo odrasle osice ki nadaljujejo z iskanjemnovih uši, v katere ležejo svoja jajčeca.

59

NAJEZDNIKI JAJČEC - SCELIONIDAE

Trissolcus spRed – ordo kožekrilci - HymenopteraDružina – familia Scelionidae

Velikost: 1-2 mmOdrasli: nektarLičinke: parazitoidi jajčec listnih stenic

Trissolcus je majhna, s prostimi očmi komaj opazna črna osica, ki zajeda predvsemjajčeca zelene listne stenice (Nezara viridula in Palomena prasina), pri nas najboljpogoste na Primorskem.Odrasle osice se parijo takoj po izleganju iz gostiteljevih jajčec, katera so v stadijuličinke zajedale. Samica odloži po eno jajčece v gostiteljsko jajčece listne stenice.Povprečno lahko odloži od 200 do 300 jajčec. Odrasle žuželke zapustijo gostiteljevojajčece po 9 - 12 dneh. Celoten ciklus od jajčeca do odrasle žuželke traja približno 23- 30 dni.

Trissolcus sp na jajčecih zelene smrdljivke ♀Trissolcus sp na jajčecih zelenesmrdljivke

60

NAJEZDNIKI JAJČEC - TRICHOGRAMMATIDAE

Trichogramma spRed – ordo kožekrilci - HymenopteraDružina – familia Trichogrammatidae

Velikost: < 1 mmOdrasli: nektarLičinke: parazitoidi jajčec metuljev

Trichogramma je majhna, manj kot 1mm velika, s prostimi očmi komaj opazna osica,ki zajeda predvsem jajčeca metuljev. Razširjene so po vsem svetu, množično pa jihtudi gojijo za zatiranje jajčec različnih škodljivih metuljev.Ko samica najde jajčeca gostitelja z leglom izvrta v jajčece luknjico in v jajčeceodloži eno ali več jajčec odvisno od velikosti gostiteljskega jačeca. Ličinka, ki ima tristadije razvoja se po tem, ko se je hranila z vsebino gostiteljevega jajčeca v jajčecutudi zabubi. Jajče gostitelja se pri tem temno obarva.

Parazitirano jajčece belina Trichogramma sp - ♂in ♀

61

ZLATE OSE - CHRYSIDIDAE

Stilbum cyanurum

Red – ordo kožekrilci - HymenopteraDružina – familia zlate ose - Chrysididae

Velikost: 9 - 12 mmOdrasli: nektarLičinke: parazitoidi os grebač zidark, lončark, čebel zidark

Zlate ose (Chrysididae) se večinoma raznobarvno kovinsko svetijo. Obarvanosttelesa je odvisna predvsem od loma svetlobe na fino skulpturiranem hitinskemoklepu in manj od vsebnosti raznobarvnih pigmentov.Samice vrste Stilbum cyanurum imajo dolgo in močno teleskopsko leglo, s katerimlahko izvrtajo vhod v glinena gnezda os grebač-zidark in vanje ležejo svoja jajčeca.

Samica najprej omoči gnezdo gostiteljske ose zizločkom iz ust ter nato vrta z leglom v gnezdo.Postopek nekajkrat ponovi, tako da prodre vgnezdo in v kokon gostitelja izleže svoje jajčece.Odprtino nato zapre z razmočenim blatom.Gostitelji Stilbum cyanurum so lahko ose inčebele iz rodu grebač zidark (Sceliphron), oslončark (Eumenes), čebel zidark (Chalicodoma inMegachile), ki vse izdelujejo gnezda (lončke) izblata.Zlate ose sicer nimajo žela za obrambo, zato pa

kažejo drugačno obrambno morfološko prilagojenost. Njihov izbočeni-konkavnizadek je močno sklerotiziran in jim omogoča skrivanje tipalk in okončin podusločeno telo. Tako preprečijo, da bi jih poškodovale druge ose in čebele medtem,ko vstopajo v njihova gnezda.

62

OSE GREBAČE - SPHECIDAE

V družini os grebač so odrasli osebki (imagi) solitarno-prosto živeči, kar pomeni, da neživijo v urejenih skupinah z delitvijo dela kot je pri socialnih osah. Samice večinerodov si v zemlji izkopljejo gnezdilno kamrico in vanjo znosijo paralizirane žuželke alipajkovce, s katere pozneje od zunaj zajedajo parazitoidne ličinke os. Nekateresamice, predvsem manjše vrste, delajo gnezda v rovih, ki so jih v les izkopali hrošči,spet druge gradijo gnezda iz blata kot na primer ose grebače -zidarke.Ose grebače za svoj zarod večinoma lovijo le določeno vrsto plena. Nekatere sespecializirajo za pajkovce, druge za kobilice, nekatere lovijo ličinke ali hroščerilčkarje, manjše vrste pa love in paralizirajo tudi listne uši. Nekatere znosijo plen vkamrice, odložijo jajčeca ter nato kamrice zaprejo in se za zarod ne zmenijo več. Prinekaterih vrstah pa samice sprotno prinašajo plen zarodu, dokler se ta ne zabubi.Odrasli osebki se večinoma prehranjujejo s cvetnim nektarjem in pelodom, oziromaližejo mano - sladke izločke listnih uši.

Sceliphron curvatum Chilosphex argyrius-grebača_kobiličarka

Sceliphron caementarium Pemphredon lugubris

63

OSE GREBAČE – SPHECIDAE

Pemphredon lugubris

Red – ordo kožekrilci - HymenopteraDružina – familia ose grebače - Sphecidae

Velikost: 4-5 mmOdrasli: listne uši, nektar in cvetni prahLičinke: listne uši

Mala, popolnoma črna osicaPemphredon lugubris iz družine osgrebač si ustvari gnezdo v zapuščenihrovih, ki so jih v odmrli les starihdreves brez lubja izvrtale ličinkehroščev. V gnezda znosijoparalizirane listne uši, nanje izležejosvoja jajčeca in luknje zadelajo zblatom. V varnem zavetju rovov se izjajčec razvijejo ličinke, ki seprehranjujejo s paraliziranimi ušmi.Tudi odrasle osice se hranijo z listnimiušmi, cvetnim prahom in nektarjem.

Pemphredon lugubris se hrani z listno ušjo

64

OSE GREBAČE – SPHECIDAE

Cerceris sp

Red – ordo kožekrilci - HymenopteraDružina – familia ose grebače - Sphecidae

Velikost: 6-11 mmOdrasli: Nektar in cvetni prahLičinke: Se prehranjujejo s hrošči rilčkarji (Curculionidae)

Ose grebače se v odraslem stadiju prehranjujejo z medičino, za svoje ličinke pa lovijoživalski plen. Večina os grebač iz rodu Cerceris lovi ličinkam za hrano hrošče rilčkarje(Curculionidae), večinoma iz rodu Apion in Polydrosus. Samica najraje v suhem peskuizkoplje gnezdo v katero položi,odvisno od velikosti plena, od 5 do 15 hroščev, nakatere izleže jajčece. Iz jajčeca se razvije ličinka, ki se hrani s paraliziranimi hrošči,dokler se v gnezdu na zabubi. Odrasle ose letajo od maja do septembra.

65

PRAVE OSE-VESPIDAE

Vespula vulgaris – navadna osa

Red – ordo kožekrilci - HymenopteraDružina – familia prave ose -Vespidae

Velikost: 12-19 mmOdrasli: sladki izločki ličink,medičina in drugi sladki sokoviLičinke: Žuželke katere ulove delavke

Prave ose so večinoma socialne žuželke, ki žive v manjših ali večjihskupnostih. sestavljenih iz vodilne fertilne samice - kraljice in velikosterilnih samic - delavk. V zmernem pasu kolonija živi od pomladi do jeseni,ko se izležejo fertilne samice in samci - troti. Prezimijo le oplojene samice,ki spomladi osnujejo novo kolonijo.Več vrst os si je zelo podobnih po obliki in barvi telesa, kakor tudi po načinuživljenja. To so:Navadna osa - Vespula vulgaris, ki ima na čelu črno liso v obliki sidraDrevesna osa - Dolichovespula sylvestris z eno črno piko na čeluNemška osa-Vespula germanica s tremi črnimi pikami na čeluSrednja osa - Dolichovespula media, ki ima na čelu le eno črno liso inRdeča osa - Vespula rufa ima črno liso na čelu in rdeče/oranžne lise naprvih dveh abdominalnih(zadkovih) segmentih

Med prave ose uvrščamo še sršena (Vespa crabro), malo oso (Polistes sp), kigradi manjša gnezda in tudi nekatere solitarne vrste.

66

Oplojene samice - matice, ki so preživele zimo, prično spomladi z graditvijognezda za vzrejo svojega zaroda. Matica najprej poišče primerno mesto zagradnjo gnezda, nakar prične z izgradnjo prvih celic. Kje bo izbran prostorje odvisno od vrste in trenutnega navdiha matice. Navadne in nemške oserade gradijo gnezda v zemlji, druge pa delajo velike osirje na drevesih,napuščih hiš in drugih zavetnih prostorih. Ose ne delajo voščenih tvorb kotjih delajo čebele, ker nimajo ustreznih žlez. Stene celic, v katerih vzgajajoličinke ustvarijo iz papirja, ki ga izdelajo tako, da prežvečijo in s slinoobdelajo lesno maso. Samica-matica sama izdela nekaj celic, v katereizleže jajčeca. Prve ličinke, ki se razvijejo iz jajčec matica hrani zulovljenimi žuželkami. Iz ličink se razvijejo prve delavke, ki prevzamejoskrb za gradnjo gnezda in vzgojo novih delavk, matica pa se posveti leženjujajčec. Preko leta se gnezdo širi in proti koncu poletja je lahko v gnezdunavadne ali nemške ose že preko 20.000 osebkov. Če pomislimo, kolikoraznih, po mnenju človeka škodljivih žuželk ulove za vzrejo tolikšnegazaroda, lahko ose štejemo za človeku zelo koristne žuželke.

Polistes sp gradi prvo celico osirja Gnezdo za vzgojo ličink počasi raste

Ko je zgrajeno nekaj celic samica v celiceizleže jajčeca

Iz jajčec se razvijejo ličinke. Pri malih osah se lahkozdruži več samic, ki skupno garde gnezdo in vzgajajoprve ličinke

67

PRAVE OSE-VESPIDAE

mala osa - Polistes sp na gnezdu

Ose lovijo druge žuželke in njihove ličinke izključno za hrano svojim ličinkam, samepa z obiskom cvetov bogatih z medičino in lizanjem izločkov svojih ličink, pokrivajovse svoje potrebe po energiji. Večino svojega časa porabijo za lovljenje plena inhranjenje novega zaroda. Šele jeseni, ko v večjih celicah gnezda vzgoje nove maticein trote in se kolonija počasi razpušča, si vzamejo več časa zase. Takrat postanejonadležne za človeka, saj si rade privoščijo sladke dobrote z obloženih miz človeškihbivališč ali na drevesih zoreče sadje.Ne gradijo vse ose velikih kolonij, nekatere kot na primer male ose – Polistes sp.gradijo v zavetnih prostorih ali na vejicah žive meje majhna gnezda, ki imajo donajveč 100 celic. Taka gnezda, ki jih lahko najdemo pod napušči ali v zapuščenihpoštnih nabiralnikih , včasih skupno zgradi nekaj matic. Na gnezdu opazimo le ponekaj os, ki varujejo zarod, medtem ko druge zanj lovijo hrano.

68

PRAVE OSE-VESPIDAE

Mala osa Polistes sp

69

PRAVE OSE - VESPIDAE

Vespa crabro – sršen

Red – ordo kožekrilci - HymenopteraDružina – familia prave ose - Vespidae

Velikost: 25-35 mm ♀; 21-28mm ♂; 18-25mmOdrasli: sladki sokovi, sadje,Ličinke: so insektivori-jedo druge žuželke katere jim prinašajo

delavke

Sršen je največja evropska osa. Samica-matica doseže 25 - 35 mm medtem, koso delavke in samci manjši. Podobno kot pri navadni osi (Vespula vulgaris)prične, oplojena matica, ki je na zavetnem mestu preživela zimo, spomladi zgradnjo gnezda. Sršeni radi gradijo osirje v drevesnih duplih ali zidnihvotlinah. Gnezdo je podobno kot pri drugih osah, zgrajeno iz papirja oz.kartona, ki ga izdelajo tako, da z lastno slino obdelajo prežvečen les. Osirdoseže premer od 30 - 60 cm, v njem pa lahko proti koncu poletja živi nekajsto osebkov.Odrasli sršeni hranijo ličinke s prežvečenimi deli ulovljenih žuželk.Zaradi človeka je marsikje v Evropi ta lepa in velika osa že ogrožena. Čepravpri ljudeh zbuja strah, saj je pik sršena lahko zelo boleč, pa njegov strup ninič bolj toksičen od čebeljega. Nasprotno s splošnim mnenjem, je sršenumirjena in miroljubna žuželka, ki postane nevarna le takrat, ko se čutiogroženo. Sršena lahko uvrščamo v skupino koristnih žuželk, ker za vzgojozaroda polovi veliko, za ljudi škodljivih žuželk, katere lovi tudi v nočnem času,ko večina žuželčjih plenilcev ni aktivna.

70

HROŠČI

COLEOPTERA

Polonice - Coccinelidae Sneženke-mehkokrilci - Cantharidae Kratkokrilci - Staphylinidae Kresnice - Lampyridae Ognjeni hrošči – Pyrochoridae Mehkokrili cvetni hrošči - Melyridae Cicindelidae – brzci Krešiči - Carabidae

71

POLONICE - COCCINELLIDAE

Propylea 14 punctata - 14 pika polonica Coccinella septempunctata

Polonice so pomembni plenilci listnih uši. Pri nas sta najpogostejši sedempika (Coccinellaseptempunctata) in dvopika polonica (Adalia duopunctata). Sedempika ima na rdečihpokrovkah sedem črnih pik, dvopike pa so po barvnem vzorcu zelo variabilna vrsta. Lahkoso z rdečima pokrovkama in črnimi pikami ter rumenim vratnim ščitom, ali pa s črnimapokrovkama in rdečimi pikami, pri tej variira tudi število pik, najpogosteje imajo 2 do 3pike.Pokrovki imenujemo trši prvi par kril, ki pokriva opnasti krili za letanje.Poleg teh dveh polonic živi pri nas še nekaj hroščkov iz rodu polonic. Med njimi lahkoomenimo štirinajstpiko polonico (Propylea quatordecimpunctata) z rumenima pokrovkamain črnimi lisami na pokrovkah in vratnem ščitu. Hippodamia convergens in Adoniavariegata sta na prvi pogled podobni sedempiki polonici, le da sta nekoliko večji in boljpodolgovatega telesa, variegata ima sedem pik na rdečih pokrovkah in bele vzporednečrte na vratnem ščitu, convergens pa do 13 črnih pik na rdečih pokrovkah in beli črti načrnem vratnem ščitu.Plenilci kaparjev so črni, le 3 - 4 mm veliki hroščki Chilocorus bipustulatus z rdečo piko vobliki klicaja na pokrovkah.S ščitkarji se hranijo 1 - 1,5 mm veliki črni hroščki Delphastus catalinae, s pršicami inlistnimi ušmi pa majhni 1,5 mm veliki, z dlačicami prekriti črni hroščki Stethorus punctum.Dvaindvajsetpika polonica (Psyllobora vigintiduopunctata) ima rumeni pokrovki posuti z22. črnimi pikami in je vegetarijanska vrsta, ki se prehranjuje z glivami in plesnimi.

Psyllobora – Thea- vigintiduopunctata Chilocorus bipustulatus

72

Adalia bipunctata –črnavarianta

Adonia variegata Propylaea quatordecempunctata

Velikost: 3,5 – 5,5 mmHrana: listne uši


Velikost: 5 mmHrana: listne uši

Adonia variegata Coccinella septempunctata Adalia bipunctata


Velikost: 6 – 8 mmHrana: listne uši, jajčeca


Exochomusquadripustulatus

Calvia quatordecemguttata Oenopia conglobata

Velikost: 3 – 5 mmHrana: listne uši in kaparji

Velikost: 4,5 – 6 mmHrana: listne uši in bolšice

Velikost: 3,5 – 5 mmHrana: listne uši

73

POLONICE - COCCINELIDAE

14 pika polonica – Propylea quatordecimpunctata (14 punctata)

Red – ordo hrošči - ColeopteraDružina – familia polonice - Coccinelidae

Velikost: 3,5-4,5mmOdrasli: listne uši, jajčeca žuželk, manjši členonožciličinke: listne uši, jajčeca žuželk, manjši členonožci

Po barvi je propilea zelo variabilna vrsta polonic. Nekatere so lahkopopolnoma rumene ali črne, druge imajo različne rumeno črne vzorce bolj alimanj pravokotnih oblik. Pronotum (največji hrbtni del oprsja) ima črno lisonepravilnih oblik. Noge so oranžno rumene. Ličinka je tipične oblike zapolonice s svetlo rumenimi pegami po telesu.Hranijo se z listnimi ušmi, tako odrasle kot tudi njihove ličinke.

74


Sedempika polonica - Pikapolonica – Coccinella septempunctata


Velikost: 6 – 9 mmOdrasli: listne uši, jajčeca žuželk, manjši členonožciličinke: listne uši, jajčeca žuželk, manjši členonožci

Kdo ne pozna malega hroščka s sedmimi črnimi pikami na rdečih pokrovkah. Tri pikeso na vsaki pokrovki in ena na stiku pokrovk. Oprsje in glava sta črna z belimi lisamiob strani oprsja. Odrasle pikapolonice, kot tudi njihove ličinke, se prehranjujejopredvsem z listnimi ušmi. Samica spomladi odloži v bližino listnih uši, na zaščitenamesta rastlin - pod listje ali vejice, skupke ovalnih rumenih jajčec. V svojemživljenju lahko samica pikapolonice odloži od 200 pa tja do 1000 rumenih jajčec, izkaterih se razvijejo sivo črne podolgovate ličinke z rumeno oranžnimi pikami potelesu. Ličinke se prehranjujejo z listnimi ušmi in v 10 - 30 dneh, odvisno od količineprisotne hrane, zrastejo od 1mm, kolikor merijo, ko prilezejo iz jajčeca, do 7 - 10mm, ko se zabubijo. Odvisno od temperature, se po 3 do 12 dneh iz bube izležejoodrasle polonice. Razvoj polonice od jajčeca do odraslega osebka traja dva do tritedne, tako imajo pikapolonice lahko dve generaciji v enem letu.

75


Sedempika polonica - pikapolonica – Coccinella septempunctata

Coccinella septempunctata leže jajčeca jajčeca polonice

Ličinka sedempike polonice - Coccinella septempunctata

76


Polonica – Adonia vaeriegata

Polonica - Hippodamia convergens

77


22 pika polonica - Psyllobora-Thea vigintiduopunctata


Velikost: 7 – 8 mmOdrasli: glive in plesniličinke: glive in plesni

Citronasto rumena polonica ima na vsaki pokrovki po enajst črnih pik. Opazimo jolahko na listih rastlin, ki jih je napadla plesen, ker je, za razliko od večine drugihpolonic, ki se prehranjujejo plenilsko z ušmi in drugimi manjšimi žuželkami,dvaindvajsetpika polonica rastlinojeda. Prehranjuje se z glivami in plesnimi, ki ob

vlažnem vremenu lahko preraščajolistje rastlin, tudi vrtnin kot na primerkumar ali bučk. Tudi njihove ličinkedvaindvajsetpike polonice seprehranjujejo na enak način kotodrasle polonice, z glivami in plesnimi.

Ličinka 22 pike polonicePsyllobora vigintiduopunctata

78


Harlekinska polonica – Harmonia axyridis


Velikost: 6 – 9 mmOdrasli: listne uši, jajčeca žuželk, manjši členonožciličinke: listne uši, jajčeca žuželk, manjši členonožci

Domovina harlekinske polonice je vzhodna Azija. Danes to 4,9 – 8,2mm velikopolonico najdemo tudi v Sloveniji. Barvno je polonica lahko zelo različna odoranžne do temno rdeče. Pokrovke so lahko brez pik ali pa imajo do 19 črnih pik.Na prvem členu oprsja (pronotum) imajo črno liso v obliki črke M, ki se lahko tudispremeni v štiri črne lise, dve črni liniji ali črn trapezoid. Jajčeca so rumena,ovalna, iz njih se razvijejo črne ličinke, ki se preko štirih stopenj spremenijo,dobijo oranžne lise in trnaste izrastke. Zadnja stopnja ličinka se nato levi vsesilno, oranžno bubo iz katere se razvije odrasla polonica.Ličinke kakor tudi odrasle polonice so nenasitni plenilci listnih uši, ter drugihmanjših žuželk ter njihovih ličink in jajčec. V pomanjkanju hrane ali, ko je gostotaosebkov velika se lahko lotijo tudi svojih manjših vrstnikov.

79


Harmonia axyridis

Harmonia axyridis - ♂in ♀ Harmonia axyridis - jajčeca

Harmonia axyridis - ličinka Harmonia axyridis - buba

80

POLONICE - COCCINELLIDAE

Chilocorus bipustulatus


Velikost: 3,3 – 4,5 mmOdrasli: plenilci kaparjevličinke: plenilci kaparjev

Te zelo majhne polonice, s črnimsvetlečim telesom in značilnimardečima pikama v obliki klicaja navsaki pokrovki, so uspešni plenilcikaparjev.Samica odlaga majhna, rumenooranžna jajčeca posamično medkolonije kaparjev. Rjavo črne ličinke,ki se izležejo iz jajčec, so prekrite strnastimi izrastki in zrastejo od 1mm,kolikor merijo ob izvalitvi do dolžine 7mm predno se zabubijo. Vsak osebekna dan použije od 20 - 40 kaparjev.

buba

81

SNEŽENKE(MEHKOKRILCI)-CANTHARIDAE

Rhagonycha fulva

Red–ordo: hrošči-ColeopteraDružina–familia : sneženke(mehkokrilci) - Cantharidae

Velikost: 7-10mmOdrasli: plenilci drugih členonožcev, cvetni prahLičinke: plenilci členonožcev v tleh

Rhagonycha fulva je rdeče rjavi hrošček z mehko hitinastima pokrovkama,zaradi česar je tudi razvrščen med mehkokrilce. Prvi ga je opisal Scopoli, poprimerku iz naših krajev. Odrasle hroščke pogosto videvamo v lepem sončnem

vremenu od maja do avgusta nacvetovih kobulnic, kjer lovijo svojplen – druge manjše žuželke. Primehkokrilcih, kopulacija trajadalj časa, zato pogosto videvamopare na travnih bilkah ali cvetovihkobulnic. Po parjenju samicaodloži v zemljo jajčeca, iz katerihse razvijejo ličinke, ki žive na tlehin so tudi predatorji. Hranijo se zdrugimi manjšimi členonožci.Spomladi, po predhodnihvečkratnih levitvah, se ličinka

zabubi. V maju ali začetku junija pa se iz bub razvijejo odrasli osebki.

82

SNEŽENKE(MEHKOKRILCI)-CANTHARIDAE

Cantharis rustica – sneženka

Red–ordo: hrošči - ColeopteraDružina–familia: sneženke(mehkokrilci) - Cantharidae

Velikost: 11-15mmOdrasli: plenilci, cvetni prahLičinke: plenilci v tleh

Odrasle sneženke videvamo od pomladi do poletja na cvetovih različnih rastlin,(pogosto na kobulnicah) in v parih. Močne čeljusti povedo, da so plenilci, ki seprehranjujejo z manjšimi žuželkami, jedo pa tudi cvetni prah. Ličinke so talnipredatorji. Vidimo jih lahko od jeseni do pomladi. Pozimi v snegu včasih vidimožametno črne žuželke, ko lazijo po snegu in iščejo hrano, zaradi česar so timehkokrilci tudi dobili svoje ime sneženke.

83

KRESNICE - LAMPYRIDAE

Lampyris noctiluca-velika kresnica -♂in ♀

Red–ordo: hrošči - ColeopteraDružina–familia kresnice - Lampyridae

Velikost: 10-15mmOdrasli: se ne hranijoLičinke: plenilci - prehranjujejo se spolži

Kresnice so znane po svojih svetilnih organih, ki so povečini na spodnji strani zadka.V svetilnih organih poteka kemična reakcija, kjer luciferin, ob prisotnosti kisika inadenozintrifosfata (ATP), oksidira v oksiluciferin in pri tem odda fotone – svetlobo.Izkoristek takega svetilnega telesa je kar 98%. Z vrstno značilnimi svetlobnimisignali si kresnice iščejo partnerje.Večinoma so samci krilati, samice pa so brez kril. Naša največja kresnica jeLampyris noctiluca - velika kresnica, ki zraste od 10 - 15mm. Oddaja najmočnejšosvetlobo med našimi kresnicami. Samci imajo krila in velike oči. Ponoči letajo iniščejo samice. Samica nima kril in je podobna ličinki. Najdemo jih pri tleh in natravnih bilkah, kjer čakajo in s svetlobo privabljajo samčke.Ličinke žive pri tleh in se hranijo s polži.

Lampyris noctiluca-ličinka

84

OGNJENI HROŠČI - PYROCHORIDAE

Pyrochroa serraticornis

Red–ordo: hrošči - ColeopteraDružina–familia Pyrochoridae

Velikost: 10-12mmOdrasli: se hranijo z manjšimi žuželkamiLičinke: plenilci - prehranjujejo se z žuželkami pod lubjem

Pyrochroa serraticornis je živo rdeči hrošček s črnimi glavničastimi tipalkami, kileta od maja do julija, ko ga lahko ob lepem sončnem vremenu vidimo na cvetovih,travnih bilkah ali skorji dreves. Njegova močno dorziventralno sploščena ličinka živipod skorjo dreves.Odrasli in ličinke so plenilci. Odrasli hrošči lovijo druge žuželke na cvetovih inlistju rastlin, ličinke pa se prehranjujejo z ličinkami žuželk, ki žive pod skorjodreves.

85

MEHKOKRILI CVETNI HROŠČI - MELYRIDAE

Malachyius bipustulatus

Red–ordo: hrošči - ColeopteraDružina–familia Mehkokrili cvetni hrošči/Melyridae

Velikost: 6-7mmOdrasli: se hranijo z manjšimi žuželkami in cvetnim prahomLičinke: plenilci - prehranjujejo se z žuželkami, listne

uši,pršice

Kovinsko zelen hrošček s svetlo rdečo piko na koncu vsake pokrovke. Samec ima natipalkah komplicirano zgrajeno serijo izrastkov, ki služijo za prenos spolnihferomonov samici med parjenjem. Ob nevarnosti oba spola izločata ob stranehtelesa svetlo rdečo tekočino, ki odganja plenilce.Odrasle najdemo v vrtu na cvetovih marjetic, korenja in rožnic, kjer se hranijo scvetnim prahom in nektarjem ter različnimi manjšimi žuželkami, ki obiskujejocvetove.Ličinke živijo pod lubjem dreves, v travni ruši in odpadlem listju, kjer seprehranjujejo z manjšimi nevretenčarji. Večinoma so to ličinke drugih žuželk, kotso gosenice metuljev in ličinke različnih muh, lahko pa se prehranjujejo tudi spolži.

86

KRATKOKRILCI - STAPHILINIDAE

Philonthus sp

Red-Ordo: hrošči - ColeopteraDružina-familia: kratkokrilci - Staphilinidae

Gostitelj/plen: listne uši, čebulna muha, kapusova muha, muhe glivarice, resarji

Kratkokrilci so velika družina hroščev, zelo variabilna po velikosti, saj so lahko velikiod 1mm pa tja do nekaj centimetrov. Odrasle hrošče kratkokrilce z lahkotoprepoznamo po kratkem prvem paru hitiniziranih kril – pokrovkah ali elitrah. Te sotako kratke, da se izpod njih vidi večji del zadka. Ponavadi je vidnih 5 - 6 segmentovzadka, ki je pogosto zavihan navzgor, posebno še takrat, ko so vznemirjeni. Podelitrama imajo komplicirano zložen drugi par normalno velikih opnastih kril, skaterimi dobro letajo in lahko preletijo velike razdalje.Veliko vrst živi roparsko življenje plenilcev in se hranijo z drugimi manjšimižuželkami. Najdemo jih predvsem na vlažnih mestih, bogatih z organskimmaterialom.V stadiju ličinke so nekateri kratkokrilci parazitoidi ličink oziroma bub muh,predvsem škodljivcev, kot so čebulna in zeljna ali kapusova muha, katerih ličinkezajedajo korenine in stebla čebule in kapusnic.Aleocharinae so majhni temno rjavi do črni hroščki, pogosti v vlažnem, odpadnemorganskem materialu. So dobri letalci in pogosto letajo. Od drugih kratkokrilcev seločijo po tem, da imajo tipalki nameščene na zgornjem delu glave, tik ob očeh.Odrasli so plenilci, ki se prehranjujejo z ušmi in ličinkami koreninskih muh, njihoveličinke pa so lahko parazitoidi koreninskih muh.

87

Aleochara bilineata leže jajčeca v bližino korenin, ki so jih napadle žerkekoreninskih muh. Ličinka hroščka se zavrta v bubo koreninske muhe in jo od znotrajpožre, nato pa se v notranjosti bube sama zabubi. Po 30 - 40 dneh se iz bube izležeodrasel kratkokrilec. Razvoj od jajčeca do odraslega hroščka traja približno 6tednov. Prezimijo v stadiju ličinke.Glavni gostitelj je čebulna in kapusova muha. V zgodnji rastni sezoni vrtnin lahko tihroščki obvladujejo do 50% populacije čebulne oziroma kapusove muhe, ob koncusezone pa celo do 95% populacije muh. Tako hroščki kot tudi ličinke so zeloobčutljivi na insekticide.Atheta coriaria je 3 - 4 mm velik kratkokrilec, temno rjave do črne barve. Čepravdobro leta, se raje zadržuje pri tleh in pleza po rastlinju, kjer išče hrano. Ličinkeso sprva smetanasto bele in kasneje pa rumeno obarvane. Tako odrasli hroščki, kottudi ličinke, so plenilci in se hranijo z manjšimi žuželkami, kot so na primer ličinkein jajčeca muh glivaric, tripsi oziroma resarji ali listne uši. Če je plena veliko, gapokončajo več, kot ga lahko pojedo.

Philonthus cognatus je črn, 9 - 10 mm velik kratkokrilec. Spodnji del prvegasegmenta tipalk je rumeno obarvan. Odrasli in ličinke so plenilci listnih uši. Radi sezadržujejo med odpadlim listjem in odmrlo vegetacijo. Pogosti so od pomladi pa dopozne jeseni.Tachyporus spp. so zelo pogosti in verjetno najlaže prepoznavni kratkokrilci. Od4 - 5 mm veliki črni hroščki, z rjavim oprsjem in prav tako obarvanimi kratkimipokrovkami. Aktivni so predvsem ponoči, ko iščejo listne uši in drug manjši plen.Najštevilčnejši so poleti. Hranijo se tudi z glivicami in plesnimi, zato jih najdemopredvsem na vlažnih mestih z veliko odmrlega organskega materiala,kjer plesni inglivice uspevajo. Na področjih, kjer pogosto uporabljajo fungicide, se lahko številohroščkov Tachyporus spp. opazno zmanjša.

88

KRATKOKRILCI – STAPHILINIDAE

Paederus littoralis

Red–ordo: hrošči-ColeopteraDružina–familia: kratkokrilci - Staphilinidae

Velikost: 7-10mmOdrasli: plenilci drugih členonožcevLičinke: plenilci drugih členonožcev

Ti mali kratkokrili hrošči so aktivni tudi podnevi, čeprav jih na fluorescenčneluči rado privablja predvsem ponoči. Glava, kratke pokrovke, ki prekrivajoopnasta krila in prve tri zadkove segmente ter zadnji del telesa so črni oz.temno kovinsko svetleči. Oprsje in sprednji del zadka pa so rdeče rjavi.Živijo v bolj vlažnih habitatih, kjer samica posamično izlega jajčeca, izkaterih se po 3 – 19 dneh (odvisno od vremena in temperatur) izležejoličinke, ki so kakor odrasli hroščki plenilske. Prehranjujejo se z manjšimižuželkami, kot so na primer listne in koreninske uši ter z ličinkami drugihžuželk.Njihova hemolimfa (kri) vsebuje pederin, ki pri ljudeh lahko povzročaalergenske reakcije, posebno še, če hroščki zaidejo v oči. Če jih nevznemirimo in hrošča previdno odstranimo s kože, je malo verjetno, da bohrošček izločil pederin.

89

KRATKOKRILCI - STAPHILINIDAE

Philonthus sp

Red–ordo: hrošči - ColeopteraDružina–familia: kratkokrilci - Staphilinidae

Velikost: 7-10mmOdrasli: plenilci drugih členonožcevLičinke: plenilci drugih členonožcev

V Sloveniji žive številne vrste kratkokrilcev iz rodu Philonthus. NajvečjiPhilonthus cognatus meri približno 9 - 10 mm, drugi so manjši. Pogosto jihnajdemo v rastlinskih in živalskih odpadkih, v kompostu in razpadajočih glivah.

Od pomladi do jeseni jih najdemotudi v gnoju in drugih razpadlihorganskih ostankih, kjer se hranijoz manjšimi žuželkami in njihovimijajčeci. Tako kot odrasli osebki sotudi ličinke plenilci, ki se hranijo zmanjšimi žuželkami.Philonthus spp so eni najboljnenasitnih predatorskihkratkokrilcev, katere najdemo navrtovih in njivah s kulturnimipridelki. Zaradi svoje požrešnostiso med glavnimi plenilci listnih uši

na žitnih poljih in lahko, skupno z drugimi vsestranskimi plenilci, omejijorazvoj listnih uši na žitu.

90


Tachinus subterraneus

Red–ordo: hrošči -ColeopteraDružina–familia: kratkokrilci -Staphilinidae

Velikost: 7-9mmOdrasli: plenilci drugih manjših členonožcevLičinke: plenilci drugih manjših členonožcev

Tachinus subterraneus je majhen črn kratkokrilec z rjavordečo liso napokrovkah. Odrasli hroščki, kot tudi ličinke, so plenilci manjših členonožcev vpodrasti.

91


Xantholinus sp

Red–ordo: hrošči -ColeopteraDružina–familia: kratkokrilci - Staphilinidae

Velikost: 6 – 9 mmOdrasli: predvsem plenilci jajčec in ličink dvokrilcevLičinke: plenilci v zemlji živečih členonožcev

Xantholinus je majhen podolgovat hrošček kratkokrilec. Na vrtovih, njivah insadovnjakih, ga najdemo od zgodnje pomladi do poznega poletja. Odrasli kotličinke so polifagni plenilci – hranijo se z različnimi manjšimi členonožci.Njihova glavna hrana pa so jajčeca in ličinke različnih manjših dvokrilcev(Sciaridae)

92


Ocypus olensRed–ordo: hrošči -ColeopteraDružina–familia: kratkokrilci - Staphilinidae

Velikost: 25 – 28 mmOdrasli: predvsem plenilci drugih členonožcev, deževnikov in

polževLičinke: plenilci členonožcev, deževnikov in polžev

Ocypus olens je zelo pogost in eden večjih Evropskih kratkokrilcev. Prekodneva se ponavadi skriva pod kamenjem ali listjem v parkih, gozdovih in navrtu. Kratke pokrovke skrivajo krila, katera pa le redko uporablja. Hrošč jepoznan tudi po tem, da ob nevarnosti dvigne zadek, razširi čeljusti in takozavzame podobno držo kot škorpijon. Na zadku ima tudi smradne žleze izkaterih lahko oddaja smrdljiv vonj. Po tem je hrošč dobil tudi svoje vrstnoime – olens (smrdljiv).Samica odloži jeseni, nekaj tednov po parjenju v zemljo, mah ali podkamenje, dokaj velika bela jajčeca iz katerih se razvijejo ličinke, ki seprehranjujejo podobno kot odrasli hrošči. Ličinka se nekajkrat levi in natopo približno petih mesecih zabubi. Iz bube pa se po mesecu dni izležeodrasel hrošč

93

BRZCI -CICINDELIDAE

Cicindela campestris

Red – ordo hrošči - ColeopteraDružina–familia brzci - Cicindelidae

Velikost: 10-16mmOdrasli: plenilci žuželkLičinke: plenilci žuželk

Hitri, dolgonogi, kovinsko bleščeči brzci z močnimi čeljustmi in velikimi očminakazujejo, da so močni plenilci drugih žuželk. Najdemo jih na suhih, neporaščenihpovršinah, travniških poteh, ob vodi in morju. So heliofilni, kar pomeni, da jenjihova aktivnost odvisna od sonca in temperature. Aktivni so v toplem sončnemvremenu, ne najdemo pa jih ob oblačnem, hladnem in deževnem vremenu.Ličinke si v tla izkopljejo rove dolge tudi do enega metra. Na začetku rova preže namimoidoče žuželk

94

KREŠIČI - CARABIDAE

Krešiči - Carabidae so velika družina hroščev, razširjenih po vsem svetu. Večinavrst je karnivorov in so plenilci različnih živalskih skupin kot so kolobarniki, polžiin različne žuželke. Večinoma so to nočne živali, čeprav je med njimi tudi nekajdnevno aktivnih.Obarvanost telesa je različna. Večinoma se temnejših rjavih in črnih odtenkov,lahko se kovinsko svetijo, dnevno aktivni pa so bolj živo obarvani. Vsi razenprimitivnih vrst imajo na tibii (golenu) sprednjih nog šop ščetin, s katerimi sičistijo tipalke.Preko dneva se večinoma skrivajo pod mahom, lubjem ali kamenjem, ponoči palovijo svoj plen.Za vrtnarje, vrtičkarje in kmete so to zelo koristne žuželke, saj se kot plenilciprehranjujejo večinoma z rastlinojedimi vrstami živali, ki delajo v vrtu škodo zobjedanjem pridelkov.

Usnjati krešič - Carabus coriaceus

Harpalus sp Harpalus sp

95

KREŠIČI – CARABIDAE

Poecilus cupreus

Red–ordo: hrošči - ColeopteraDružina–familia: krešiči - Carabidae

Velikost: 7-10mmOdrasli: plenilci drugih žuželkLičinke: plenilci drugih žuželk

Poecilus cupreus je pogost krešič po vsej Evropi. Najraje ima vlažnejšapodročja. Tako larve kot odrasli hroščki so polifagni, kar pomeni, da ise lahkoprehranjujejo z najrazličnejšim plenom. Odrasli hrošči se kovinsko svetijo odzelene do rjavo bronaste barve. Značilno zanje je, da sta prva segmenta tipalkrumeno oranžno obarvana.Tako odrasli osebki kot ličinke se prehranjujejo z različnimi žuželkami,njihovimi jajci, ličinkami in bubami, vendar so na poljih njihov plen včinomakoreninske uši in pršice.Odrasli osebki prezimujejo.

96


Harpalus sp


Velikost: 10-17mmOdrasli: plenilci uši, polžev, rastlinska hranaLičinke: semena raznih plevelov.

Harpalus je zelo pogost majhen in čokat krešič, z dokaj kratkimi nogami, kiima pokrovki prekriti s kratkim rumenkastim puhom. Je eden redkih krešičev,ki rad leta in v poletnih nočeh velikokrat prileti na svetlobo luči.Odrasli osebki se prehranjujejo z listnimi ušmi in manjšimi polži, ličinke pa ssemeni plevelov.

97


Brachinus crepitans – prasketač


Velikost: 6-10mmOdrasli: plenilci listnih uši in drugih manjših žuželkLičinke: ektoparaziti bub hroščev

Prasketač – Brachinus crepitans je 6 - 10 mm velik krešič, z dokaj ozkimoprsjem. Glava in oprsje sta rdeča, medtem ko sta pokrovki, ki prekrivatazadek in par opnastih kril, modro zelenkasto črni. Če si ju pozorno ogledamo,lahko opazimo, da sta gosto dlakavi. Prasketač je znan zaradi značilnegaprasketajočega načina obrambe. Če je ogrožen, iz zadka izbrizga strupen plin,ki ga usmeri v napadalca. Izbrizgana mešanica eksplodira s prasketajočimpokom in napadalca zadene vroč brizg p-benzokinona. (Hrošček iz para žlezob zadnjični odprtini na zadku izbrizga hidrokinon in vodikov peroksid. Obstiku teh dveh spojin pride do eksotermne reakcije, pri kateri se sprostitoplota tudi do 100°C in eksplozivno nastane p-benzokinon.)Malo je znanega o načinu razmnoževanja tega krešiča. Ličinke so ektoparaziti,ki zajedajo bube drugih hroščev. Odrasli osebki se prehranjujejo z ušmi inmanjšimi žuželkami.

98

KREŠIČI - CARABIDAE

Usnjati krešič - Carabus coriaceus


Velikost: 25-37mmOdrasli: plenilci polžev, deževnikov in drugih žuželk, mrhovina, tudi

sadjeLičinke: plenilci kot odrasli osebki

Usnjati krešič je eden izmed naših največjih krešičev. Telo je črno, ne leta innima kril. Črni pokrovki sta zraščeni, razbrazdani in dajeta usnjen videz (ime),noge so razmeroma dolge. Na srednjem paru ima nekaj rjavkastih ščetin. Zmočnimi čeljustmi lovi polže s hišicami in lazarje, deževnike ter raznežuželke. Najdemo ga v vrtovih, poljih in gozdovih, v vlažnih predelih živemeje, pod tramovi in skalami. Aktiven je predvsem ponoči, ko si išče hrano,podnevi se zadržuje v skritih predelih pod lubjem, kamenjem in listjem. Obnevarnosti izbrizga iz želez v zadku smrdečo tekočino, ki odvrne napadalca.Ličinke, ki se podobno kot odrasli osebki prehranjujejo plenilsko, se po nekajlevitvah v zemlji zabubijo. Spomladi iz bube prilezejo odrasli krešiči.

Podobna vrsta je Cychrus caraboides, približno 15 - 19 mm velik krešič, ki imabolj podolgovat sprednji del telesa in je adaptiran za plenjenje polžev vhišicah.

99

Pravi MRE ŽEKRILCI

NEUROPTERA

Tančičarice - Chrysopidae Rjave tenčičarice - Hemerobiidae Voščeni mrežekrilci - Coniopterygidae

100

TANČIČARICE - CHRYSOPIDAE

tančičarica – Chrysopa perla

Red–ordo: mrežekrilci - NeuropteraDružina–familia tančičarice - Chrysopidae

Velikost: 12-20 mmOdrasli: Medičina, cvetni prahLičinke: listne uši, pršice, jajčeca žuželk, manjši členonožci

Tančičarice so nežne zelene žuželke iz rodu mrežekrilcev. Telo odrasle žuželke jemehko in nežno. Taka so tudi velika prozorna krila, prepredena z mnogo žilicami,ki dajejo videz prosojne tančice ali nežne čipke (angleško ime za tančičarico je

lacewings, izpeljanka iz pojmov lace = čipka in wings = krilo). Oči tančičarice se zlatorumeno svetijo, tako da ji pravijo tudi zlatooka. Ličinke so predatorji, ki seprehranjujejo z manjšimi žuželkami (listne uši, resokrilci, listne bolšice, manjšegosenice,...) in jajčeci drugih žuželk. Odrasle tančičarice se prehranjujejo scvetnim prahom in nektarjem, nekatere vrste pa so tudi plenilci, tako kot v stadijuličinke.Preobrazba tančičarice je popolna, kar pomeni, da v razvoju preide vse štiristadije. Iz jajčeca, ki je pritrjeno na dolgem pecljatem nastavku posamično ali vskupini, se razvije ličinka, ki se predatorsko prehranjuje in po treh levitvah odrasteter se prelevi v bubo v svilnatem zapredku pritrjenemu na listu, vejici ali lubjurastline, kjer se je ličinka prehranjevala. Iz bube pa se razvije imago - odraslatančičarica.

101

Jajčeca in ravno izvaljene ličinke tančičarice – Chrisoperla sp

Zapredek-kokon tančičarice - Chrisoperla sp

102

TANČIČARICE - CHRYSOPIDAE

Italochrysa italica- laška tančičarica

Red–ordo: mrežekrilci - NeuropteraDružina–familia : tančičarice - Chrysopidae

Velikost: 22-25 mmOdrasli: medičina, cvetni prahLičinke: listne uši, pršice, jajčeca žuželk, manjši členonožci

Spada med večje vrste tančičaric, saj doseže velikost do 25mm. Je rumenordečeobarvana. Lahko jo najdemo tudi pri nas v Slovenskem primorju.

103

RJAVE TANČIČARICE - HEMEROBIIDAE

rjava tančičarica - Micromus angulatusRed–ordo: mrežekrilci - NeuropteraDružina–familia : rjave tančičarice - Hemerobiidae

Velikost: 8-10 mmOdrasli: Listne uši, medičina, cvetni prahLičinke: listne uši, pršice, jajčeca žuželk, manjši členonožci

Rjave tančičarice imajo podoben življenski cikel kot zelene tančičarice, le da so polmanše od zelenih tančičaric, jih redkeje videvamo in tudi odrasle tenčičarice seprehranjujejo z listnimi ušmi.Telo in krila so prekriti s kratkimi dlčicami. Samice v svojem življenju, ki trajapribližno mesec dni, odloži nekaj sto jajčec, ki ji prilepi pod listje rastlin. Vnasprotju z zelenimi tenčičaricami, jajčeca rjave tenčičarice niso pecljata. Iz jajčecse razvijejo ličinke, ki se podobne ličinkam zelene tenčičarice se prehranjuje zlistnimi ušmi, pršicami in jajčeci drugih žuželk.

104

VOŠČENI MREŽEKRILCI - CONIOPTERYGIDAE

Pritlikavi voščeni mrežekrilec - Coniptreryx pygmaea

Red–ordo: mrežekrilci - NeuropteraDružina–familia : voščeni mrežekrilci - Coniopterygidae

Velikost: 2,5 - 4 mmOdrasli: listne uši, pršice, jajčeca žuželk, manjši členonožciLičinke: listne uši, pršice, jajčeca žuželk, manjši členonožci

Pritlikavi voščeni mrežekrilec je približno 2,5 - 4 mm velika tančičarica zdolgimi tipalnicami, izbuljenimi črnimi očmi in s krili, ki izgledajo, kot da bibila posuta z belo sivim prahom (angleško ime: dusty-wings, izpeljanka iz pojmov

dusty = prašen in wings = krila). Zaradi svoje majhnosti jo zlahka spregledamo,čeprav so na mestih bogatih s pršicami lahko pogoste. Tako odrasli osebki kottudi njihove ličinke se prehranjujejo s pršicami in jajčeci pršic, pa tudimanjšimi žuželkami, na primer listnimi ušmi in kaparji.Samica odloži na liste majhna ovalna jajčeca, iz katerih se razvijejo ličinke,ki v svojem razvoju preko treh stadijev, pojedo do 250 listnih pršic. Na koncusvojega razvoja se ličinka pod listjem zabubi v tankem belem ovoju, ki joščiti pred plenilci.

105

raznokrilci - STENICE

HETEROPTERA

Pentatomidae – ščitaste stenice Berytidae – paličaste stenice Lygidae – gozdni tekači Miridae – travniške tenice Antocoridae - antokoride Reduviidae – roparske stenice Nabidae – male plenilke

106

ŠČITASTE STENICE – PENTATOMIDAE

Arma custos

Red–ordo: stenice - HeteropteraDružina–familia : Ščitaste stenice - Pentatomide

velikost 10-14 mmOdrasli: plenilci drugih žuželk, predvsem hroščev in gosenicLičinke: plenilci drugih žuželk enako kot odrasle

Ta dober centimeter velika ščitasta stenica je aktiven plenilec drugih žuželk,predvsem hroščev. Pravijo, da ima posebno rada hrošče rilčkarje, - na Nizozemskemji pravijo rilčkarjeva stenica (weevil bug), vendar se loti tudi lepenjcev(Chrisomelidae) in njihovih ličink, ne brani pa se tudi gosenic metuljev in ličink osgrizlic. Barvno je Arma custos zelo spreminjajoča stenica. Lahko je svetlo do temnorjava z značilnim zadnjim rjavim členkom tipalnic.Hrani se tako, da s svojim dolgim in močnim sesalom predre mehkejše delehitinastega ovoja hrošča s slino spremeni vsebino v kašasto snov in jo izsesa.

107

MALE PLENILKE – NABIDAE

Prostemma aeneicolla

Red–ordo: stenice - HeteropteraDružina–familia : male plenilke - Nabidae

velikost 5-8 mmOdrasli: plenilci drugih žuželkLičinke: plenilci drugih žuželk

Male plenilke, kamor prištevamo tudi Prostemmo, so v vseh stadijih plenilcimanjših nevretenčarjev, predvsem členonožcev kot so listne uši, jajčecametuljev in manjše gosenice, jajčeca in ličinke koloradskih ter asparagusovihhroščkov,...Žrtev nabodejo na sesalo in v telo žrtve izbrizgajo slino z encimi. Slina plenomrtviči, njegove notranje organe pa spremeni v kašasto snov, katero potemmala plenilka s sesalom posesa.

108


Himacerus mirmicoides

Red–ordo: stenice - HeteropteraDružina–familia male plenilke - Nabidae

velikost 7- 9 mmOdrasli: plenilci drugih žuželkLičinke: plenilci drugih žuželk

Ličinke mravljaste plenilke po obliki in velikosti spominjajo na mravlje. Odrasliosebki so bolj čokati in niso podobni mravljam. Tako odrasli kot tudi njihoveličinke so plenilci, ki se prehranjujejo z drugimi žuželkami (listne uši, ličinke

koloradskih hroščev inasparagusovega hrošča,gosenice metuljev,grizlic,...) in pajkovci.

Himacerus mirmicoides-ličinka

109


Nabis rugosus

Red–ordo: stenice - HeteropteraDružina–familia : male plenilke - Nabidae

Velikost: 3 - 6mmOdrasli: plenilci žuželk in drugih manjših členonožcevLičinke: plenilci žuželk in drugih manjših členonožcev

Rjavkasta stenica z daljšimi zadnjimi nogami za hitro tekanje in krajšimigrabilnimi sprednjimi nogami za lovljenje plena. Kljunec (sesalo) je iz štirihsegmentov (pri sorodnih Reduviidah le iz treh) tipalki pa tanki in dolgi.Odrasle male plenilke in prav tako njihove ličinke so, kot že ime pove, plenilkedrugih žuželk , ki so lahko velike kot one same. Plenijo manjše nevretenčarje,predvsem členonožce kot so listne uši, jajčeca metuljev in manjše gosenice,jajčeca ter ličinke koloradskih in asparagusovih hroščkov,...

110

ROPARSKE STENICE – REDUVIIDAE

Rhynocoris sp

Red–ordo: stenice - HeteropteraDružina–familia: roparske stenice - Reduviidae

Velikost: 14 mmOdrasli: plenilci drugih žuželkLičinke: plenilci drugih žuželk

Najlepša roparska stenica, ki živi v Evropi, je sigurno rdeči nosan (Rhynocorisiracundus) z rdečim rostrumom (sesalom), ki se končuje s črnim segmentom. Telote roparske stenice je rdeče oranžno s črnimi pasovi in temnimi dlačicami na glaviin oprsju. Tudi zadek ima oranžno rdeče pasove. Odrasli osebki in nimfe soplenilci, ki se prehranjujejo z drugimi žuželkami, katere izsesajo s svojim dolgimsesalom. Najdemo jih predvsem na cvetovih, kjer prežijo na svoj plen.

111

ANTOKORIDE – ANTHOCORIDAE

Orius sp

Red–ordo: stenice - HeteropteraDružina–familia: antokoride-Anthocoridae

Velikost: 2 - 3 mmOdrasli: plenilci resarjev, pršic in manjših gosenic

Ličinke: plenilci resarjev, pršic in manjših gosenic

Orius je majhen a pomemben plenilec pršic, resarjev, listnih stenic vekološkem vrtu. V Evropi ima ta stenica na leto dve generaciji, v Mediteranupa lahko tudi tri. Samica odlaga jajčeca v skupini po tri do štiri jajčeca v

osrednjo listno žilo na spodnji strani listov.Odrasle stenice in ličinke-nimfe so nenasitneplenilke uši, resarjev in pršic od pomladi, kose izvalijo prve ličinke, do pozne jeseni, konajdemo največ odraslih stenic.

112

TRAVNIŠKE STENICE – MIRIDAE

Dicyphus sp

Red–ordo: stenice - HeteropteraDružina–familia : travniške stenice - Miridae

velikost 3-5 mmOdrasli: plenilci in rastlinojediLičinke: plenilci in rastlinojedi

Male travniške stenice z rdečimi očmi niso pravi plenilci, saj se prehranjujejo tudi zrastlinskimi sokovi, vendar če imajo na razpolago dovolj plena, se prehranjujejopredvsem s tobakovim oziroma rastlinjakovim ščitkarjem in listnimi ušmi, lotijo pase tudi listnih zavrtačev, pršic, ličink bolšic in jajčec žuželk. Plen izsesajo s svojimdolgim sesalom.Samica male travniške stenice izleže približno 60 - 100 jajčec v liste ali stebla, izkaterih se po tednu ali dveh izležejo ličinke, ki so podobne odraslim, le da nimajokril. Po 14. dneh hranjenja se ličinke preobrazijo v odrasle stenice.

113


Deraeocoris ruber

Red–ordo: stenice-HeteropteraDružina-familia travniške stenice - Miridae

Velikost: 7 mmOdrasli: plenilci žuželkLičinke: plenilci žuželk

Rdeče krempljarke so približno 7 mm velike rjave stenice, z rdečimi pikamina krilih. Nimfe so rdeče rjave, s širokim zadkom, prekritim s temnimibodicami.V poznem poletju samice posamično ležejo jajčeca v 1-2 leti stara steblarastlin. Odrasle stenice videvamo od poletja do jeseni. So aktivni predatorjilistnih uši, lotijo se tudi bolšic (Psyllidae) in pršic. So pa tudi kanibalske in čeprimanjkuje primerne hrane, se žrejo med seboj. Te travniške stenice sovečinoma prisotne v sadovnjakih, predvsem v takih z veliko podrasti, ali pa sezadržujejo na obronkih sadovnjakov poraslih s koprivami. V sadovnjakih brezpodrasti jih le redko srečujemo. Najdemo pa jih tudi na zelenjavnih vrtovih,na katerih je posajeno veliko raznovrstnih vrtnin.

114


Macrolophus caliginosus

Red–ordo: stenice - HeteropteraDružina–familia: travniške stenice - Miridae

Velikost: 6 mmOdrasli: plenilci in fitofagiLičinke: plenilci in fitofag

Macrolophus caliginosus je približno 6 mm velika svetlo zelena plenilska stenica izdružine travniških stenic. Najdemo jo na različnih posevkih v Mediteranu. Nogeimajo dolge, dolge so tudi zelene tipalke z značilno črno obarvanim prvim členom.Nimfe so svetlo ali rumenkasto zelene. Vsi stadiji, od ličinke do odraslih stenic, sopredatorski. Plenijo manjše členonožce: ščitkarje, listne uši, pršice, resarje injajčeca raznih metuljev, vešč in stenic.Odrasle stenice se rade zadržujejo na cvetovih kobulnic, v stebla katerih samiceodlagajo svoja jajčeca. Razvoj je razmeroma počasen, saj traja pri 25°C približno30 dni, pri 20°C pa celo do 50 dni.Macrolophus je deloma tudi fitofag (rastlinojed), kar mu pomaga preživeti tudi vrazmerah, ko ni na razpolago dovolj živega plena. Te stenice tudi gojijo vkomercialne namene. Uporabljajo jih predvsem pri gojenju zelenjave v zaprtihrastlinjakih. Če ima samica na voljo dovolj ščitkarjev, izleže do štirikrat večjajčec, kot če v prehrani ni živalske hrane. Takrat, ko se preveč razmnoži postanelahko tudi škodljivec, predvsem pri gojenju paradižnika češnjevca (na plodovihostanejo znaki sesanja, kar negativno vpliva na estetski izgled pridelka). Podobnoje tudi pri gojenju gerber, katerim s sesanjem poškodujejo cvetove.

115

bogomolke

mantodea

bogomolke-Mantidae

116

BOGOMOLKE - MANTIDAE

bogomolka-Mantis religiosa

Red–ordo: bogomolke - MantodeaDružina–familia bogomolke - Mantidae

Velikost: 50-80 mmOdrasli: Drugi nevretenčarji, lahko tudi manjši vretenčarjiLičinke: Drugi nevretenčarji

Bogomolka je generalist med plenilci. V njenih sprednjih nogah, s katerimi loviplen se poleg za vrtnarja škodljivih žuželk znajdejo tudi koristni organizmi.Samice bogomolk so poznane po tem, da lahko med parjenjem pohrustajosamca. Vendar danes ugotavljajo, da do takega obnašanja samic pogostejeprihaja v laboratorijskih razmerah in tedaj ko jih pri parjenju zmoti prisotnostopazovalcev. V naravi pa imajo samci več možnosti, da po se izognejo požrešnisamici. Jeseni po parjenju, samica odloži ooteko – skupek nekaj sto jajčeczaščitenih v otrdeli penast masi, ki ščiti jajčeca. Spomladi se iz jajčec razvijejomale, nekaj mm velike bele bogomolke, ki so podobne odraslim, le da so manjšein nimajo kril. Mlade bogomolke so nenasitni plenilci, ki se sprva hranijo zmanjšimi žuželkami, kasneje z rastjo pa je tudi njihov plen večji.

117

strigalice

DERMAPTERA

strigalice - Forficulidae

118

STRIGALICE - FORFICULIDAE

strigalica-Forficula auricularia

Red–ordo: ravnokrilci - DermapteraDružina–familia strigalice - Forficulidae

Velikost: 12-15mmOdrasli: rastlinska in živalska hrana, listne ušiLičinke: rastlinska in živalska hrana, listne uši

Za strigalice je značilno varovanje zaroda. Samica, potem ko izleže 50 - 90belih jajčec, skrbi, da jajčec ne napade plesen in da ne postanejo plenpredatorjev. Po izleganju mladih strigalic, mati skrbi za njih do prve levitve,nato pa se gnezdo razide. Mlade strigalice so podobne odraslim, le da šenimajo razvitih kril in so manjše in svetlejše.Strigalice so vsejede. Hranijo se tako z žuželkami, kot tudi rastlinsko hrano inodmrlim rastlinskim in živalskim materialom. Lahko povzročajo škodo namladih rastlinicah in sadju, vendar so tudi koristne, saj pospravijo kar precejškodljivcev, na primer listnih uši.Aktivne so predvsem ponoči, podnevi se skrivajo pod kamenjem, listjem indrugimi vlažnimi in temnimi prostori.

119

DRUGI KORISTNI

ČLENONOŽCI

Pajkovci – Arachnida Skalne strige – Lithobiidae Ozke strige – Geophilidae

120

PAJKOVCI - ARACHNIDA

Aphantaulax sp (Gnaphisidae) Lorinoides sclopetarius (Araneidae)

Osasti pajek – Agriope bruennichi(Araneidae)

Cyclosa conica (Araneidae)

Pajek skakač – ( Salticidae) Araniella opistographa ( Araneidae)

121

PRAVE SKALNE STRIGE - LITHOBIIDAE

Navadna striga – Lithobius forficatus

Razred-Classis Stonoge - ChilopodaRed–ordo: Skalne strige - LithobiomorphaDružina–familia Prave skalne strige - Lithobiidae

Velikost: 20-30 mmOdrasli: Manjši nevretenčarji – žuželke, deževnikiLičinke: Manjši nevretenčarji – žuželke, deževniki

Prave ozke strige so zelo vitke, črvičaste strige s kratkimi nogami. So prave talneživali, ki prežive svoje celo življenje v zemlji. Ob obali je razširjena naša najdaljšastriga – himantarij (Himantarium gabrielis, ki lahko meri v dočžino do 200mm in imakar 173 parov nog.Haplophilus je olga in ozka stonoga meri v dolžino do 80mm in ima od 77 do 83parov nog. Telo je rumene do svetlo rjave barve, glava, ki nima oči pa ja lahkonekoliko temnejša.Hranijo se z manjšimi žuželkami in njihovimi jajčeci, pršicami, kočiči. Haplofilus jetudi edina vrsta strig, ki se prehranjuje tudi s koreninicami, vendar večinoma v vrtu,kjer je raznovrstnost rastlin in živali velika, ne naredi večje škode.

122

PRAVE OZKE STRIGE - GEOPHILIDAE

Ozka striga – Haplophilus sp

Razred-Classis Stonoge - ChilopodaRed–ordo: Prave ozke strige - GeophilidaDružina–familia himantriidi - Himantriidae

Velikost: 25-200 mmOdrasli: Manjši nevretenčarji – žuželke, deževniki, pršiceLičinke: Manjši nevretenčarji – žuželke, deževniki, pršice

Prave ozke strige so zelo vitke, črvičaste strige s kratkimi nogami. So prave talneživali, ki prežive svoje celo življenje v zemlji. Ob obali je razširjena naša najdaljšastriga – himantarij (Himantarium gabrielis, ki lahko meri v dočžino do 200mm in imakar 173 parov nog.Haplophilus je olga in ozka stonoga meri v dolžino do 80mm in ima od 77 do 83parov nog. Telo je rumene do svetlo rjave barve, glava, ki nima oči pa ja lahkonekoliko temnejša.Hranijo se z manjšimi žuželkami in njihovimi jajčeci, pršicami, kočiči. Haplofilus jetudi edina vrsta strig, ki se prehranjuje tudi s koreninicami, vendar večinoma v vrtu,kjer je raznovrstnost rastlin in živali velika, ne naredi večje škode.

123

ŠKODLJIVI ORGANIZMI

in nekaj njihovih naravnih sovražnikov

124

ŠKODLJIVI ORGANIZEM KORISTNI ORGANIZEM

Najezdniki - BraconidaePolonice - CoccinellidaeMale plenilke - NabidaeListne stenice - MiridaeTenčičarice - ChrysopidaeHržice - CecydomiidaeTrepetavke - Syrphidae

Male plenilke - NabidaeMuhe gosenčarke - TachinidaeKrešiči - Carabidae

Krešiči - CarabidaeKresnice - Lampyridae

Roparske stenice - ReduviidaeMale plenilke - NabidaeTenčičarice - ChrysopidaeMuhe goseničarke - TachinidaeScelionidae - (Trissolcus sp)

125

ŠKODLJIVI ORGANIZEM KORISTNI ORGANIZEM

Roparske stenice - ReduviidaeBrakonidae - BraconidaeMale plenilke - NabidaeTenčičarice - ChrysopidaeKrešiči - CarabidaeMehkokrilci - CantharidaeMuhe goseničarke - TachinidaeEulopide - EulophidaePteromalide - Pteromalidae

Najezdniki jajčec - TrichogramatideNajezdniki jajčec - ScelionidaeVoščeni mrežekrilci - ConyopterigidaeMehkokrilci - CantharidaeTravniške stenice-MiridaePolonice - CoccinellidaeTenčičarice - Chrysopidae

Roparske stenice - ReduviidaeMale plenilke - NabidaeŠčipalkarke - Driinidae

Tenčičarice - ChrysopidaeTravniške stenice-MiridaeAntokoride - Anthocoridae (Orius sp, Anthocoris)Polonice - Coccinellidae

126

KAZALO

Antokoride – Anthocoridae 111Aphantaulax sp (Gnaphisidae) 120Aphidius colemani 54Aphidoletes aphidomyza - imago 31Araniella opistographa ( Araneidae) 120Arma custos 106Asilidae – grabežnica 28Betilide - Bethylidae 51BIOLOŠKA KONTROLA ŠKODLJIVCEV 7bogomolka 116bogomolke 115bogomolke - mantidae 116Brachinus crepitans 97Brachymeria sp 52brakonide - Braconidae 53Brzci -Cicindelidae 93Cantharis rustica 82Cerceris sp 64cHALCIDIDAE 52Chilocorus bipustulatus 71Chilocorus bipustulatus 80Chilosphex argyrius 62Chrysopilus asiliformis 29Cicindela campestris 93Coccinella septempunctata 71COLEOPTERA 70Cotesia glomerata 56Cyclosa conica (Araneidae) 120členonožci 119Dacnusa sibirica 57Deraeocoris ruber 113DERMAPTERA 117Dicyphus sp 112Diglyphus sp 49DIPTERA 10Dlakava skolija 39Dlakava skolija 40Dlakava skolija 41Dlakava skolija (Scolia hirta)-kokon 41Dlakava skolija (Scolia hirta)-ličinka 40Dlakava skolija (Scolia hirta)-ličinka 40Dolgonoge muhe - Dolichopodidae33Drugi koristni 119dvaindvajset pika polonica 77DVOKRILCI 10Elachertus sp 47ENCYRTIDAE 45Encyrtus aurantii 45Enkirtide – Encyrtidae 44Epistrophe eligans 16Episyrphus balteatus 12Eulopide – Eulophidae 46Euplectrus sp 46grabežnice – Asilidae 28Harlekinska polonica – Harmonia axyridis 78Harmonia axyridis - ♂in ♀ 79Harmonia axyridis - buba 79Harmonia axyridis - jajčeca 79

Harmonia axyridis - ličinka 79Harpalus sp 94Harpalus sp 94Harpalus sp 96Himacerus mirmicoides 108HROŠČI 70hržice - Cecydomiidae 30HYMENOPTERA 36Ichneumon suspiciosus 37Italochrysa italica- laška tančičarica 102KAZALO 126KORISTNI ORGANIZEM 124KOŽEKRILCI 36kratkokrilci - Staphilinidae 86kresnice - Lampyridae 83Krešiči - Carabidae 94Lampyris noctiluca 83Leptomastyx sp 44Ličinka 22 pike polonice 77Ličinke Aphidoletes aphidomyza 31Lorinoides sclopetarius (Araneidae) 120Macrolophus caliginosus 114mala osa - Polistes sp 67Malachyius bipustulatus 85Male plenilke – Nabidae 107Mali ščurkov njezdnik 43mantodea 115Medetera sp 34Mehkokrili cvetni hrošči - Melyridae 85Muha - Coenosia attenuata 26Muha goseničarka 20Muhe goseničarke - Tachinidae 18Muhe trepetavke - Syrphidae 11Nabis rugosus 109Najezdniki jajčec - Scelionidae 59Najezdniki jajčec - Trichogrammatidae 60Navadna striga 121NEUROPTERA 99Ognjeni hrošči - Pyrochoridae 84Ophion luteus 38Orius sp 111Osasti pajek – Agriope bruennichi (Araneidae)

120Ose grebače - Sphecidae 62Ozka striga 122Paederus littoralis 88Pajek skakač – ( Salticidae) 120PAJKOVCI - ARACHNIDA 120Pemphredon lugubris 62Pemphredon lugubris 63Philonthus sp 86Philonthus sp 89Poecilus cupreus 95Polonice - Coccinellidae 71Poplesovalka v letu 32poplesovalke -Empididae 32Praon sp58prave Muhe - Muscidae 26

127

Prave ose-Vespidae 65prave ozke strige - geophilidae 122prave skalne strige - lithobiidae 121Pravi MRE ŽEKRILCI 99Pravi najezdniki-Ichneumonidae 37Pritlikavi voščeni mrežekrilec - Coniptreryxpygmaea 104Propylea 14 punctata - 14 pika polonica 71Prostemma aeneicolla 107Psyllobora – Thea- vigintiduopunctata 71Pteromalide - Pteromalidae 42Pteromalus puparum 42Pyrochroa 84raznokrilci - STENICE 105Rhagonycha fulva 81Rhynocoris sp 110rjava tančičarica - Micromus angulatus 103Rjave Tančičarice - hemerobiidae 103roparske stenice – Reduviidae 110Sceliphron caementarium 62Sceliphron curvatum 62Sciapus sp 33SCIOMYZIDAE 35Scolia hirta išče ličinke minic v kompostu 41Sedempika polonica 74Sedempika polonica 75Skolije- Scoliidae 39SLOKARICE – RHAGIONIDAE 29Sneženke(mehkokrilci)-Cantharidae 81Stilbum cyanurum 61

strigalica 118strigalice 117strigalice - Forficulidae 118Ščipalkarka - Neodryinus typhlocybae 50Ščipalkarke - Driinidae 50ščitaste stenice – pentatomidae 106Ščurkovi najezdniki – Evanioidea 43Šilaste muhe - Therevidae 27ŠKODLJIVI ORGANIZEM 124štirinajst pika polonica 73Tachinus subterraneus 90tančičarica – Chrysopa perla 100Tančičarice - Chrysopidae100Thereva aurata 27travniške stenice – Miridae 112Trepetavka-Myatropa florea -♀ 11Trichogramma sp 60Trissolcus sp 59Trypetoptera punctulata 35Usnjati krešič 94Usnjati krešič 98Vespa crabro 69Vespula vulgaris 65Voščeni mrežekrilci - Coniopterygidae 104Xanthogramma pedissequum 15Xantholinus sp 91zlate ose - Chrysididae 61

Čeprav je interes za ekološko pridelavo med vrtičkarji razmeroma velik, pa le malo ljudipozna koristne organizme, ki na biološkem/ekološkem vrtu vzdržujejo škodljivce vrazumnih mejah. Večino zanimajo le škodljivi organizmi in škoda, ki jo ti lahkopovzročijo na pridelkih.Knjiga "Koristni organizmi v vrtu" pa govori predvsem o teh naravnih pomočnikihvsakega ekološkega vrtičkarja, vrtnarja in kmetovalca.Tu je zbrana le peščica koristnih žuželk in nekaj pajkovcev, ki jih je mogoče najti navrtu, polju ali njivi, kjer se ne uporablja kemičnih pripravkov za zatiranje škodljivcev inse gnoji le z naravnimi organskimi gnojili.Večina posnetkov koristnih členonožcev v tej knjigi, je nastala v Istri na majhnemzelenjavno zeliščnem vrtu avtorja.

Marko Lengar


ID: 1248469www.lulu.com

Koristni organizmi v vrtu

Marko Lengar

KORISTNIORGANIZMI V VRTUKONTROLA RASTLINOJEDIH VRST ŽUŽELK

S POMOČJO PLENILSKIH INPARAZITOIDNIH VRST

Marko Lengar

Documents

Koristni organizmi v vrtu_