1

»Kopenska« Gr!ija 2008 Na pot smo odrinili v petek (25/7/2007) proti ve!eru. Prvo spanje smo tradicionalno izvedli na parkiri!!u ob hotelu in bencinski !rpalki Zovko v Slavonskem Brodu, takoj za izvozom z AC za Sarajevo in tik pred mejnim prehodom z BiH. Tako kot lani, je bil pumpar prijazen in je za 10 kun napitnine odkazal plac, varovan z varnostnikom. Gastarbajterji na CRO-SRB meji so nam zjutraj pojedli cca 1 uro !asa, ker jih je bilo enostavno preve!, da bi teko!e vstopali v Srbijo. Zaradi znanih dogodkov okoli Karad"i"a (razgrajanje v centru Beograda) smo jo potegnili mimo usihajo!e prestolnice proti jugu Srbije. Vmesni postanek na !rpalki je malce orisal stanje v tej dr"avi: smeti celo goro (!esar se je treba itak navaditi v tem delu sveta, pa to velja za Srbijo, Gr!ijo, Makedonijo, Albanijo, #rno goro – samo Hrvati so z »naplato« embala"e po!istili sedaj malce lep!o njihovo…), bake so capljale za AD-jem in izjemno prodorno in uspe!no (ter brezzobo) prodajale breskve in !ljive ("al ne tudi !ljivovice), pumparji pa so vpeljali tipi!no gesto, ki sem jo spremljal naslednje 3 tedne – diskretni pogled s koti!kom levega u!a na registrsko tablico, reakcije pa so potem razli!ne. Tile tukaj so bili sicer profesionalno vljudni, vendar hladni kot !picer (p… ti ma… slovena!ka). Neurejenost ju"ne Srbije me je rahlo presenetila, kajti pri!akoval sem kaj ve! od Bosne, ne manj… Seveda se leskova!kemu ro!tilju pri Gurmanu v Leskovcu (foruma!i, hvala za koordinate) nismo odpovedali, ta njihova stvar ima res edinstven in bo"anski okus, !eprav doma nismo ljubitelji me!anega na "aru. Sledilo pa je obvezno fotografiranje lokalnih !efov ob AD-ju in intervju z lastnikom: !ta radi!, kolika ti je plata, koje je godi!te… In to ob povpre!nem rabljenem !tiriletnem alkovnu, ko bi vsaj debatirali pred novim integrircem! Nasploh se je sre!evanje AD-jev (kljub high sezoni) kon!alo v #ate"u in ponovno pri!elo v Kotorju, z rahlimi gr!kimi izjemami.

Gremo dalje, po stari dvopasovnici proti meji z Makedonijo. Nesre!a pri vasici D"ep ob Ju"ni Moravi je bila vzrok zastoja, ki smo ga re!ili z obvozom po lokalnih pol-makadamskih, razdrapanih in blatnih cestah skozi sela, ki spominjajo na Afriko. Zelo interesantna obvoznica! Meja SRB-MAK ni! posebnega (makedonski policaj je govoril srbsko, carinik pa: Are you going to Greece? Da. Go, bye bye), razen krdela

2

potepu!kih psov, ki fehtajo hrano. H!erki sta ponoreli ob pogledu na resni!no fletnega mladi!ka in mu skozi okno zabrisali pi!kot. Mali ga je dr"al v gob!ku in veselo mahal z repkom ter me"ikal v zahvalo, takrat pa ga je direktno v gob!ek na polno ugriznil en grd star stvor od pseta. Tuljenje ubogega ku"a nam je !lo skozi kosti, namesto veselja smo pridelali jok. Ma !it. Ja, pa !e te srbske avtoceste te oberejo za gromozanskih 70 #. Dobro je vsaj to, da jemljejo kreditne kartice in se ne obremenjuje! z njihovimi dinarji.

Makedonija: prvi vtis krasen, imajo AC (ki je poceni), de"ela je lepo obdelana. Mimo Skopja do Vardarja, kjer se za!ne »sveta« de"ela vranca (!e vam je to v!e!, seveda). Izvoz Negotino in do Kavadarcev. Povsod sama trta, na pumpi sem kupil par buteljk tako dobre T´ge za jug (od lokalnega vinarja z imenom Pivka), da bi jo takoj pri!el uva"ati v SLO, pa ni! prodajati dalje. S fanti sem se dogovoril !e za spanje na pumpi (Angel petrol, !e bo kdo lutal tam okoli), z njimi spil pivo in zvedel vse o njihovi vojni z Albanci leta 2001, parkiral AD za pumpo med cisterne in smo spali kot dojen!ki.

Zjutraj smo potegnili do Gr!ije, mimo Soluna, se okopali v prvem Portoro"u med morjem in avtocesto in od!li do mesta Volos. To je argonavtski center Tesalije (pokrajina v osrednji Gr!iji) z zelo lepo in presti"no rivo, hkrati pa se tukaj za!ne polotok Pilion. AD foruma!i tukaj !e niso tavali, po prijateljevem nasvetu (ki je navti!ar) pa naj bi !lo za !udovit kos Gr!ije. OK, dajmo probat. Po ogledu Volosa je ponovno pri!elo de"evati, cesta se vzpne proti gori Pilion, s kontra strani (nedelja zve!er) pa se je valila neskon!na kolona Grkov, ki so vikend pre"iveli na Pilionu. Po cca 40 km smo se priguncali v mesto Milina. Dobesedna milina, restavracija ob restavraciji na rivi, izredno lu!kana vasica. Na koncu vasi smo kljub tabli za prepoved kampiranja mirno prespali in se zjutraj podali v iskanje pravega kampa za nekaj dni morja (otroci zahtevajo svoje). Kamp v Milini je ob cesti z b.p. pla"o, gremo naprej. Pridemo do rta, kjer je !arter baza Sun Sail (ve se zakaj, tam okoli so Kornati na potenco), obrnemo in se vrnemo skozi Milino in Horto ter ponovno na blef spustimo v kamp Argo. Mini kamp, ena soba je trgovina, restavracija in recepcija v enem, stric Nikos pa majhen kobalast mo"ic, ki celo govori angle!ko, mi poka"e potencialni plac in pove, da so vsi v kampu prijatelji, ki se vra!ajo "e 20 let. OK, da vidimo. Pla"ica je bila pe!!ena, voda kristalna, skale polne rakovic, mama pa je pekla tako musako (po 5 #) za doma!e in pol kampa, da se nobenemu ni ljubilo kuhati. 5 dnevni odklop; prvi dan sem se z biciklom matral v hrib pa spet dol (in obratno) v trgovino, naslednje dni pa je stric Nikos pripeljal vse, kar si mu zve!er napisal na listek (vklju!no s sve"imi ribami).

3

O!tarija !ez dan je bila polna najstnikov, ki so kartali in na skrivaj kadili, fotri pa smo zasedli strate!ke pozicije s !asopisi v rokah ob ledenem pivu ali lokalnemu (bolj zani! kot ne) vinu (isto 0,5 l), cena ista (2 #). Son!ni zahodi so bili ki!asti. Tukaj bi lahko ostali cel dopust. Cena za AD 2+2 in elektrika 25# na no!, izhod kadar ti pa!e. Zmagovalka pa je bila »branjevka« Barbara iz Benetk (s popolnoma zatrtim mo"em), ki je cel dan nakladala po kampu (mo"ek je kuhal kosilo), proti ve!eru pa je ob redukciji vode (po!ila je cev) na pla"i izjavila: I could swim till the sun-set but if there is no water I cannot swim! Zraven nje pa turkizno kristalno !isto morje, mirno kot olje.

#etrti dan se je fotru poslab!alo, kajti zmanjkalo je literature, "eninih knjig pa se mi ni prebiralo. 2 uri strate!kih planov ob Jorikovih in Rosinih potopisih, avto-kartah in gr!kih vodi!ih ob ledenem pivu je rezultiralo v preciznem na!rtu, ki je bil potrjen s strani ostale polovice dru"ine (polovice zato, ker je bistvena masa, in 50% skupne te"e na!e dru"ine predstavljam jaz). Torej smo naslednji dan odrinili, vendar ne dale!. #ez hrib v mestece Platania, na glavni ribi!ki pomol. Na pomolu je bilo dovolj prostora za na!o 7-metrsko kiblo, kasneje se je izkazalo zakaj. Ob pomolu so bile privezane velike ribi!ke barke in vsaka je imela na krovu cca 10 za"ganih tipov, od katerih je bil samo kapitan Grk, ostali pa gr!ka delovna sila (Libanonci, Turki, …). Pod plahto so "ulili paradajz in neko krompirjevo pe!to iz skupne sklede, vsak pa je imel na deski pred seboj (brez kro"nikov) ribo, jo trgal z rokami ter nosil v usta. Brez izgube !asa, pranja posode itd. Ob sedmih zve!er je zaropotalo, kombiji so pripeljali ledene kubuse, fantje so pljunili v roke in led zlifrali na barke. By-boati so zaropotali, izvlekli barke iz pristani!!a in ob spremljavi galebov izpluli. Mirno smo se sprehodili skozi mestece, poskusili nekaj gr!kih specialitet (ki so bile vse prej kot to) v restavraciji in od!li spat. Ob dveh pa se je pri!elo: barke so se ena za drugo vra!ale ob pomol in v kombije (ki so !akali poleg nas) so pridne roke s pomo!jo !love!ke verige nakladale ribe. In to kak!ne! Sami sve"i divjaki, po velikosti in sorti ribe prebrani v ka!ete. Z Ma!o sva vstala ter od!la firbcat ven iz AD-ja. Dinamika, kombiji so od!li (vsaka barka ima svojega, ker so lastniki razli!ni), ribi!i so !istili mre"e, kar zgleda tako, da so otresali mre"e, male ribice in ostalo pa so padali na pomol, po barki in v morje. Vse to so pridno izkoristili lokalni ma!ki, ki si jim sardelice padale z neba direktno pred gob!ke. Akcija je trajala slabo uro, potem so odpluli na drugo rundo in zjutraj ob 6.00 isto. In potem !lovek poslu!a preljube Hrvate, da nema ribe, da je riba u"asno skupa itd itd. Pejte fantje in si poglejte, zakaj riba iz Gr!ije v Tu!u stane 6

4

#, pri ribi!u na Hrva!kem pa preko 100 kun. $al mi je bilo samo, da nisem bil v stanju nabaviti rib (po 5 # kilo) in jih pe!i na "aru, ker smo bili na poti.

Zjutraj smo bili seveda rahlo po!asni, od!el sem v market in na kafe ter se pozanimal, !e izlet na Skiatos (krasen, a zelo turisti!en otok v bli"ini) ob 9.30 velja. Seveda, je pritrdil kapitan, za!udili pa so me fanatiki, ki so "e 8.15 stali pred barko. Mirno smo zajtrkovali, ko sem se pozanimal pri "eni, !e slu!ajno nisva prestavljala ure med najinim prvim obiskom Rodosa pred desetletjem. Ups. 3 minute do odhoda sem stvar preverjal pri kapitanu in ga prosil, naj nas po!aka. Ura je bila namre! 9.28 in ne 8.28. To smo ugotovili po enem tednu Gr!ije! Potem je zavr!alo, v minuti smo morali pozajtrkovati, vzeti s seboj vse za cel dan in se zvaliti ven iz AD-ja. Norija, ampak je !lo. Kapitan me je nakuril (po gr!ko) kot mulca, na koncu pa se je re"al.

5

Izlet na Skiatos je uspel, peljali so nas na sanjski Kokonaries pine beach, pa v mestece Skiatos (cute), pa zve!er nazaj. To so fotke iz razglednic, je pa stvar hudo hudo skomercializirana in turisti!na. OK za en dan, preve! za kaj ve!. Zve!er smo dali gas proti Atenam. 100 km pred Atenami smo spali v enem gr!kem selu ob po!ti, zjutraj nadaljevali. Bila je nedelja in brez te"av sem privi"al v totalni center Aten ter parkiral na prazno parkiri!!e pod modro pregrinjalo, ki je tam zato, da je avto v senci. Ki!asto, pa !e kiosk za pla!evanje parkirnine je bil zaprt. 5 min stran je bila pe! cona pod Akropolo z milijonom trgovinic in izkopaninami. To !e ne pomeni, da je bil becirk urejen, kajti Atene so eno najbolj umazanih in zanemarjenih evropskih mest, ki sem jih videl dosedaj (drugi! preverjeno). D"ankiji so kot mese!niki tavali po soncu in si pokrivali o!i, bol!ji trg na koncu pe! cone je bil poln ciganov in ostalih ti!ev. Atene so imele pred 4-mi leti olimpijado? Nekaj ur smo !etkali po centru, na Akropolo nismo !li, ker nas je ogled starogr!kega kamenja !e !akal v Delfih, potem do AD-ja. Glej ga klinca, ukradel mi je edini nepriklenjeni del na AD-ju – torbico na biciklu. Brez neke vsebine, sicer. Gremo ven, zadosti.

6

Potegnil sem (skozi Pirej, mimo samih smeti in svinjarije) do Korinta. Ogledali smo si to !udo, na mostu pa nisem zdr"al dolgo !asa, ker pogled na vertikalo smrti ni zame. Peloponez torej! Gremo levo, proti Epidavrosu, do prvega kampa na Isthmia beach. OK za eno no! kot servisni kamp (WC, voda,…), dolgo!asno pla"o smo si zjutraj popestrili z njenim zanimivej!im nadaljevanjem v smeri Korinta, kamor smo uspeli pricapljati samo po vodi in preko skal. Morski canyoning.

Iz omenjenih foruma!kih potopisov sem razbral, da Peloponez no-go. Ga je preve!, bo ostal za drugi!, ko bomo pripluli v Patro. Torej nazaj proti Atenam, proti Delfom. Najprej Thiva, potem Levadia. Bil je ve!er, ko vsi Mediteranci pridejo na ulico, notranjost Gr!ije, poletje, ni! turistov. Ni! posebnega ali presenetljivega, samo izredno simpati!no, !ista harmonija. Pelje! skozi center in skozi odprta okna AD-ja za!uti! utrip, glasba iz lokalov, postanek v lokalni pekarnici,… Vmes smo pre!ili biblijske Eritreje, !udil sem se milijonom hektarov obdelanih in namakanih polj: p!enica, koruza, trta, oljke, vse ostalo. Gr!ija je bogatej!a s hrano, kot sem mislil dosedaj. Primerjam z neizkori!!enim potencialom Balkana in se spra!ujem, kako je to mogo!e… Proti polno!i smo priguncali do !arobne hribovske vasice Arachova, ki je !udovita predvsem pono!i. Dalje do Delfov, kjer smo prespali na koncu vasi ob cesti. Mo!i za polno!ni ogled vasice je zmanjkalo. Zjutraj sem se pravo!asno prestavil pred muzej na za!etku vasi (kasneje je bilo vse zaparkirano) in ogledali smo si to starogr!ko prero!i!!e. Energija teh krajev je nesporna, o!itno so to za!utili "e stari Grki, ko so v ta hrib postavljali tako mesto. Jorika nisem sledil na goro Parnas, pa! pa sem se potem, ko sta ta mali ugotovili, da je zadosti zgodovine, premaknil v kamp Apollon in smo celo popoldne in ve!er pre!ofotali v krasnem bazenu. Edini problem je bil v tem, da je neka organizirana nizozemska AD popotni!ka dru"ba popolnoma okupirala najbolj!e place na terasi in tudi vse le"alnike na bazenu. Kaj uspe konvoju 20-ih AD-jev do"iveti na skupnem potovanju, ne vem. Dejstvo je, da so zjutraj ob odhodu porabili 3 ure, predno so vsi uspeli napolniti vodo, in da so napravili neverjetni prometni zama!ek povsod, kamor so pri!li. Je pa res, da so se po!utili varne kot doma… No thanks.

7

Nadaljevali smo v dolino in skozi enormno velik nasad oljk skozi centralno Gr!ijo. Nato malo hribov, pa spet polja, polja, polja, seveda vse namakano. Ob cesti je bilo zelenjavarjev kot v delti Neretve. Cilj so bili samostani Meteore. Stvar sem si (glede na fotografije) predstavljal popolnoma druga!e, sredi neke odro!ne gorate pokrajine v stilu Afganistana. Tako pa se po ravnini pripelje! do Kalambake, za njo pa vertikalno stojijo temno sivi vulkanski stvori od hribov. In na teh stvorih je 5 samostanov. Pred Kalambako smo bolj po pomoti sledili tabli Meteore in se po OK cestici pripeljali prakti!no v samostane. Za Great Meteoro je bilo prepozno, smo pa sko!ili v mali in zelo romanti!ni samostan Sv. Trojice. V skalo vklesane stopni!ke kot v pravljicah Walt Disney-a, !e te ukine!, pa ostane ro!ni leseni lift iz barake nad vertikalo cca 150 m – to je za James Bonda. Tip na vhodu pobere po 2 # na odraslo glavo, !e ima! prekratke cunje, pa ti da !e sive dolge gate. Notranjost ni! posebnega, pravoslavna kapela, ki o!itno !e funkcionira (zato po 17.00 samostan zaprejo, !ez dan imajo po moje menihe poskrite za zaklenjenimi vrati). Za samostanom je razgledna to!ka, kjer fino vidi! ostale samostane in pa v dolino, okrogle !rne vulkanske skale, po katerih se sprehaja!, pa brez ograje po!asi pove!ujejo radij in potem je samo !e vertikala smrti.

8

Spustili smo se v dolino in sledili Jorikovim koordinatam v kamp Kastraki. OK za eno no!, bazen tako tako. Misel na jutranji avtobus ob 9.00 in celodnevni ogled dodatnih samostanov smo opustili zaradi timinga, kajti !ez 2 dni smo bili s prijatelji dogovorjeni v Kotorju. Meteore smo povohali, dobili vtise, vse ostalo pa je masovni turizem (tja se res vije reka folka) in stvar osebnih nagibov do umetnostne in kulturne zgodovine. Zanimiv (vsaj meni) pa je bil starej!i mo"akar na recepciji kampa, ki je takoj, ko je zasli!al srbo-hrva!!ino (moj telefonski pogovor s prijateljem v Kotorju) pristopil in pri!el z debato. Videlo se je, da je sre!en, ker je sre!al zemota. Z "eno delata v kampu, sta iz Bitole in razlo"il mi je situacijo Makedonije: poleg Albancev in Bolgarov jim resni!no najedajo Grki, in to samo zaradi imena Makedonija. Ne more! verjeti, ti fantje si "elijo samo miru in prostor pod soncem, pa jih vsi naokoli najedajo. Niso agresivni, niso ekspanzivni. Po taki debati pri!ne! mo!no ceniti dose"ke na!e male SLO in re!e! samo hvala Bogu. K vragu z nacionalizmom! Tako smo zjutraj odrinili proti Niki-ju (meja GR-MAK). V marketu smo se zalo"ili z olivami in olivnim oljem ter feto (tega imajo res na tone, da o ceni ne govorim). Tabel z napisom Makedonija ne i!!ite, niti ne spra!ujte ljudi za pot v Makedonijo, kajti v najbolj!em primeru vam bodo povedali, da TO JE Makedonija. Sem in tja je kaka tabla FYROM ali pa Skopia. Meja b.p., AD je res fina stvar za carino, vsi samo go, go. Upam da bo pri tem ostalo in da !vercarji ne bodo prehitro pri!eli izrabljati na!ih dru"inskih ko! za kaj drugega… Mimo Bitole (se "e ponovno pri!enjajo tisti postrani pogledi na registrsko tablico) do Ohrida. Enemu Ljubljan!anu (rentan AD) je uspelo parkirati prav na rivo, mene so spodili za sosednji blok na pla!ljivo parkiri!!e polno smeti. Poleg AD-ja gastarbajterski mercedesi, pa kanta za smeti, pa zadnji del odli!ne o!tarije. Pred kanto sta dva zanemarjena tipa !akala kelnarja, ki je metal v kanto ostanke s kro"nikov, in takoj nadaljevala z obrokom. Lepo diskretno, ni! nista fehtarila in te"ila. Mi smo !li v taisto gostilno na odli!no kosilo in srce mi ni dalo, da ne bi fantoma stisnil 2 #. Tih »hvala« in zelo topel pogled sta mi polep!ala dan in po!utje. Malce smo povohali Ohrid, se najedli za res ugoden denar (euro je povsod pla!ilno sredstvo) in nadaljevali skozi Strugo. Ustavil sem pred diskontom s pija!ami in od!el po buteljki T´ge za jug, ko se mi je na rit prilepil belgijski AD. Grem dalje levo, on za mano. Grem desno, on za mano. In mi sledi ob obali jezera, kjer na obali zagledam najmanj!i kamp na svetu, velik 20x20 m. Vpra!am !efa, !e ta stvar dela in pritrdi. Parkiramo se na idili!no zelenico na obali jezera (in belgijski AD zraven) ter zastavimo za eno no!. Kamp ima !ank in WC ter nekaj klopi, big screen, hrano pa pripravljajo v doma!i kuhinji v hi!i !ez cesto. Hitro ugotovim, da smo "e pre!ili nacionalno mejo in smo v 100% albanskem delu Makedonije. Jezero je kar toplo in mikavno ter voda zelo !ista, zato se "elimo okopati, a vstop je vse prej kot nadaljevanje umetno nasute pe!!ene pla"e. Zato si sposodimo ribi!ki !oln (zeleno pobarvano plehnato kanto z vonjem po kurniku) in odveslamo cca 30 m od obale, kjer je globina ustrezna, jezerska vegetacija pa tudi zelo bujna (v vodi rastejo dobesedno podvodna drevesa). OK, gremo ata. Ma!a za njim. Ma!a sicer plava kot delfin, vendar mi tukaj ne-vem-zakaj leze na ple!o. Ta mala sploh no!e v vodo. Greva ven, vsko!i mami. Zaplava 2 metra od !olna, ko jo povpra!am kako se "e imenuje tista jezerska po!ast iz %kotske. Tako hitrega, elegantnega in spektakularnega skoka iz vode v plavajo!i zeleni kurnik !e nisem videl! In smo zaklju!ili s kopanjem v Ohridskem jezeru.

9

Ob !anku je bilo neverjetno veliko gostov, !eprav smo bili vsi kampisti ob svojih ko!ah. Stvar sem malce preveril in ugotovil, da je vse to "lahta, nekaj doma!e, nekaj gasterbajterske iz %vice. Razen starega nih!e ni bil navdu!en nad srb!!ino, zato sem privlekel Fjalor (Slovar), baje edini albansko-slovenski, ki obstaja. Pred leti mi ga je podaril avtor Berishaj, ki sicer "ivi in u!i v Tuziju (#rna gora), !tudiral pa je v Ljubljani in govori brezhibno slovensko. Iz !tudentskega dela v jugo !asih, ko je prevajal navodila v alban!!ino za slovenska podjetja je nastal slovar, vklju!no z zelo uporabnimi frazami in konverzacijami. Fjalor je romal od rok do rok in nenadoma je najbolj zakrknjen tip postal "ivahen in sva debatirala v srb!!ini kot v materinem jeziku. Je delal v SCT leta 1986 v Ljubljani in po celi Sloveniji… Njihova zgodba je spet druga!na; do dr"avljanske vojne leta 2001 Albanci niti niso smeli !ez cesto do jezera (!eprav imajo hi!o 10 m stran), niti niso smeli loviti ribe v jezeru. Sedaj so to uredili in "ivljenje nekako funkcionira, !eprav so dale! od prijateljskih odnosov z Makedonci cca 3 km stran. Tudi kamp bi baje bil bolje urejen (beri tu!i in kuhinja, kajti !isto!a je bila brezhibna), !e bi lahko pridobili gradbeno dovoljenje. Verjetno res, kajti v bli"ini je nekaj starih velikih kampov v makedonskih rokah… Ostanimo neuvr!!eni in mir z vami, fantje. Mlaj!i !ef kampa pa je res imel te"ave z jezikom, zato sva ostala pri angle!!ini. OK, spili smo pivo, zjutraj pa je Belgijec pla!al 20 #, jaz pa 15 #. Meja MAK-ALB. Za makedonsko in pred albansko mejo nas pri!aka kvadratni meter velika in 20 cm globoka udarna jama, preko katere albanski policaj s pi!uko v ustih zahteva, da se premika sredinska kolona. K sre!i sem jaz v levi. Ta isti policaj pa kasneje ne razume, da moj alkoven ni motorna "aga za obrezovanje grmovja ob levem pasu in k sre!i mu nek Albanec le razlo"i, naj me pusti pri miru in na sredinski pas. Sicer so me Alban!ki prijetno presenetili. Takso 10 # na potni list so z edigsom korigirali na 1 # (prebarvali so nulo) in nam podarili kosilo. Thanks (kje je sedaj Fjalor?). Sicer se po uri !akanja prigunca! na mejo, izstopi! iz avta in gre! v vrsto; najprej k policajem (taksa), potem k carini (da ti carinski listek za avto, brez katerega ni izstopa). To je vse. Gremo, Belgijec mi zvesto sledi. Kdo je? Dva para stara 50 let, najet avto. Tipa je strah, prosi !e gremo v konvoju !ez Albanijo. OK, a te bo kdo pojedel? Res, sledil mi je kot ku"a, ko sem kupoval sadje ob cesti in spra!eval lokalce za smer (v Tirani in Skadarju), je zvesto "gal klimo pri zaprtih oknih v zaklenjenem avtu, njegovi "eni pa se je me!alo, ker cel dan ni mogla kaditi. Takoj na za!etku nas pri!akajo bunkerji, pa spet in spet. O!itno so tile Hoxarji skozi line 50 let kontrolirali !obane, ki so pasli ovce po tistih hribih, drugega tam itak ni. Stvar je enaka v notranjosti, ne samo ob meji. Cesta do Elbasana je ovinkasto lepa, po dolinici, vzporedno z zgodovinsko "eleznico (to so jim sigurno naredili Italijani med vojnama), po kateri je celo 7 km/h enkrat sopihal 50 let star potni!ki vlak. Hribi so rde!i, o!itno je cela regija iz "elezove rude. Verjetno, kajti v Elbasanu smo naleteli na ogromne tovarni!ke komplekse (ve!inoma zapu!!ene), po moje gre za "elezarno. Vsaj trikrat sem s hupo in zapiranjem prehitevajo!ega prepre!il karambol, kajti ti vajenci (avte so odkrili pred cca 10 leti) prehitevajo na polno v nepregledne ovinke in tudi direktno v nasproti voze!e. »%oferski« stil vo"nje toplo priporo!am (beri agresiven, z enim u!em vedno v vzvratnem ogledalu, z roko na hupi in z logiko »ko je ja!i«). Imajo pa zanimive obcestne spomenike, ki spominjajo na te norosti: nagrobnike v obliki srca. Na!tel sem jih vsaj 10. Ja, pa od h!era sem zahteval, da se tudi zadaj pripneta z varnostnimi pasovi (kar bi sicer lahko storil ve!krat, priznam…). Skozi Elbasan proti Tirani. Non stop prehiteva! konjske vprege, ostalo so mercedesi; vseh modelov in letnikov. Cesta postane vr!i!ka, ampak dobesedno. Ozka, zguncana in gorska. Promet se umiri, direktne nevarnosti skoraj ni ve!. Kdor ima te"ave z vo"njo po prepadnih cestah, naj ne hodi v Albanijo (ker to je edina cesta Elbasan-Tirana). Namesto ograj imajo neke belo pobarvane betonske

10

polkroge, visoke cca 40 cm, to je vse. Cesta se povzpne na hrib, potem pa gre do Tirane po vrhu hribov; nekaj vmesnih odsekov je enakih hoji z malega na veliki Triglav. Po!asi zgunca! teh 60 km in "e je tu Tirana. Eksplozija od mesta, gradi se kot noro, vrve" neizmeren. $al smo samo pi!ili skozi, kar velja tudi za ostale dele Albanije. Par let bo !e interesantna, potem pa jo bodo toliko razvili, da bo izgubila !ar. Morski del je baje fenomenalen, to pa je vse kar vem. Sigurno jo bom ponovil, najraje pa brez dvojice svetlolasih deklic. Ple!astega kozla namre! nih!e ne bo ukradel… Ko je Nizozemka v Delfih sli!ala, da se vra!amo preko Albanije, jo je skoraj kap. Kam rinete s temi blond dekleti? Vi niste normalni! Klinc, med Albanijo in Nizozemsko je 2000 km, mi smo pa vmes in upamo gor in dol. Itak so vse skupaj prazni strahovi. O!itno je ta narod v 50 letih vakuuma in s svojo politiko natalitete v stilu zajcev ter migracijsko politiko (ki vra!a denar domov) akumuliral tolik!no energijo, da bo definitivno eksplodiral v primerjavi s sosednjimi narodi. Srbi na Kosovu so to "e ob!utili. Upam samo, da bo ta energija disipirala skozi posel, ne skozi vojno. Je pa dejstvo, da se Albancev bojijo vsi sosedje: Makedonci, Grki, Srbi in #rnogorci. In dejstvo je, da ima Albanija okoli in okoli svojih dr"avnih meja 100% albansko prebivalstvo (vklju!no z Italijo!).

Nadaljevanje do Skadra je dolgo!asno, vo"nja po !iroki in lepi cesti po ravnini. Paziti je treba samo na !karje, vendar te tukaj so predvidljive. V Skadru nobenih oznak za Ulcinj, zato sem po instinktu zavil proti Bojani in preko lesenega mostu na!el pravo pot. Belgijec !e vedno za mano. Lokalna cesta pripelje do mednarodnega mejnega prehoda, ponovno vse spro!!eno, v Albanijo rine enormno folka – ve!inoma z italijanskimi tablicami (s trajekta Ancona-Bar), torej gastarbajterji. Sre!am prve kemperje po Meteorah! Policaj ponovno ho!e 4 # izstopne takse (OK, skupaj 8 namesto 44), carinik zapleni listino od avta. Aja, sredi Albanije me je ustavil policaj in zahteval to listino, jo pogledal in !ao. Hecno. Ne dokumentov, ni!, samo ta papir. Belgijec se poslovi, no!e sli!ati za Ado Bojano (in vrhunske ribje restavracije), vidi samo kamp Solitudo v Dubrovniku, ki je prvi EU kamp v njihovi smeri po njegovem EU vodi!u. Tip je "e skoraj pomirjen, samo !e #rno goro mora pre"iveti. Le zakaj ni !el v Gr!iji na trajekt do Benetk? Razen strahu od Balkana ni imel ni!, itak ga ne razume niti ga ne posku!a razumeti. Potem !e MNE meja, kjer pride !ika in prodaja eko vinjeto. Ho!e 30 #, ker naj bi bil AD v razredu M2. Pravim da ne, da je razred M1 (osebno vozilo -10 #). Pa spet on, da vsem kemperjem vzame 30 #. Mu dam prometno, kje mu lepo pi!e M1. Gleda in se !udi, skopira prometno in re!e jebi ga ter vzame 10 #. Dezinfekcijska banja za gume pa jim je

11

presahnila, tako da tudi to odpade. Namesto v represivne organe bom pri!paranih 50 # raje investiral v notranje organe. %li smo na Ado Bojano, la!ni kot volkovi in sicer veliki ljubitelji rib. Restavracij na splavih je cela linija, zavili smo v prvo nasproti parkiranega AD-ja z izgovorom, da smo sli!ali da je tukaj riba najbolj!a. Gu"ve ni bilo in res nas je kelnar vzel resno, list in brancin sta bila bo"anska. Uz vranac, jasno. Fantje v restavraciji so bili za debato, povedali so mi, kdaj se tukaj je najbolj!a riba (septembra, ko na severu Jadrana pri!ne de"evati in ta pravi komadi priplavajo v ustje Bojane, ki je topla in po!asna reka, ne kot Neretva ali Cetina), pa da bom !el z njimi na ribo in mi bodo pripravili tisto kar bo najbolj!e, ne kar je v jedilnem listu. Mljack, to bom pa res enkrat naredil. Cena? Vrhunska riba prve kategorije (divjak, ne gojena) 30 # kg.

Bili smo siti in bilo je vro!e, zato prvi odcep levo preko kmetije mimo krav z zvonci okoli vratu (smo na Pokljuki?, je vpra!ala ta mala) na Veliko pla"o. Kiblo sem parkiral tik ob pla"i, vendar zelo previdno, kajti iz tiste mivke bi me potegnil ven samo traktor. Okoli nas razdrapane stoenke in jugoti s tablicami Podgorica, Novi Sad, Vranje, Kragujevac in pa gore smeti. In "e omenjeni pogledi z levim koti!kom o!esa na registrsko tablico AD-ja. Kajterski kamp z mularijo je bil mikaven, ta del Velike pla"e je fin, ker ni marel in le"alnikov. #e vam je v!e! mivka, je to raj. #e vam ni, pojdite mimo. Drugega naslednjih 15 km vzdol" obale ni. Na!eloma bi lahko na divje kampiral celo poletje, pa nih!e ne bi ni! vpra!al. Fantje imajo omenjeni kamp na !rno, !rnogorski represivni organi pa ta albansko govore!i del #rne gore ne maltretirajo. Zadosti mivke in gas do Kotorja. Vmes je na kar nekaj mestih gorelo, vendar #rna gora ne premore Canadair-a, tako da !akajo nebe!ke gasilce. V Kotorju smo s prijateljevo pomo!jo poiskali !rni plac med bloki in obalo pod borovcem, 2 min oddaljen od njegovega stanovanja in prakti!no na obali. 2 dni smo spali ob odprtih oknih kot dojen!ki, ob odhodu pa smo se "e pozdravljali s sosedi iz bloka. #ez dan gumenjak in po Boki kotorski, zve!er v Stari grad. Drugi dan ponovi vajo, zve!er pa preko meje MNE-CRO na Prevlako, !e prej pa smo !rnogorski gurmanski raj zaklju!ili v pe!enjari v Herceg Novem.

Kamp Monika v Molunatu je bil idealen, okoli nas pa trije SLO avtodomarji. Z najve!jim facurjem Davidom sva takoj pri!ela uni!evati gr!ke zaloge (ouzo), zjutraj sploh ni bilo posledic. Lokalni ribi! Zlatko

12

je takoj povabil na skupno dvigovanje mre"e in za kilo in pol te"ko mrho (naj bi bila polana?) sem mu z veseljem od!tel 120 kun.

Trije dnevi so minili v dalmatinski le"ernosti, sko!ili smo !e v Dubrovnik in pove!erjali !koljke na Pelje!cu (Mali Ston, restavracija Kapetanova ku"a, otmeno, drago) ter v trdi no!i pripujsali v Omi!. Na praznem neurejenem parkiri!!u smo vrgli sidro, ko pa sem se ves krme"ljal zbezal ven iz avta ob 9.00, pa me je "e pozdravila kazen za brisalcem (100 kun). Klinc vas gleda, pozdrav iz CRO. Kazen sem obesil na dobro vidno mesto in ni! dokupil parkirnih listkov (sicer 5 kun na uro, parkiri!!e pa prazno – le zakaj?). Saj imam pla!ano za 20 ur, ne? OK, v pekarno in na tr"nico (malce sadja 70 kun, v Gr!iji pa cca 5 #). Te so znoreli, dobesedno. Dogovoril sem se za vo"njo z barko v kanjon Cetine in med !akanjem ob kavici gledal lokalni konfuzni promet. Pas ob Cetini je bil zaparkiran, urejen Nizozemec je lezel pravilno po svojem pasu, ko mu je nasproti pridrvel lokalni vojni veteran z BMW-jem. Jasno se turist ni umaknil, le zakaj? Tudi jaz se ne bi. CRO borec pa v galamo, na hupo itd. OK, lepo vzgojeni Evropejec gre vzvratno, domorodec pa mu zavpije: Next time you are dead!!! Kdo !e hodi k sosedom? Ne hvala. Cetina je bila lepa in hladna ter zanimiva, a ni! pretresljivega. Gremo, zadost imam Hrvatov. Do Vinice, kjer me je zbudil romanti!ni slovenski zvon!ek zjutraj na Veliki !maren. %e skok v Kolpo in domov.

Torej: gr!ke cene so enake slovenskim, srbske, makedonske in !rnogorske so cca 30% ni"je, hrva!ke pa 30% nad vsemi. Verjetno so najugodnej!e albanske, ampak to bo potrebno !e preveriti. Vse omenjene de"ele so varne in prijazne ter vredne obiska; Hrva!ka je samo nujno zlo da pride! do njih. Da pa ne bom pretiraval, tudi Hrva!ka od Dubrovnika navzdol je OK. Potovali smo 22 dni, naredili smo 20 km manj kot 4000 km, edino praskico na alkovnu pa je naredil limonovec v Isthmii. Cena goriva je povsod pribli"no enaka, najbolj pa variira v Gr!iji (od 1,25 do 1,4 # za liter). S kreditnimi karticami mi je uspelo pla!ati cca tretjino izdatkov. Temperature so bile visoke a vlaga nizka, tako da krize ni bilo. Res pa je, da smo vro!inski val ravno zamudili, de"evje pa je tudi pogasilo vse julijske po"are v Gr!iji. Ponoviti bo treba na ogled Peloponeza, podrobneje prekri"ariti Albanijo in se ponovno zaustaviti na gurmanskih u"itkih Ade Bojane. Uro! Gro!elj, Lesce