Legenda: rde!e obarvano – pot tja zeleno obarvano – pot nazaj Ni idealno predstavljena pot, a !e s tem sem imel dovolj velike probleme. Bog pomagaj. Nekaj je pa le vidno. POT V SIRIJO Namesto uvoda. Kdor rad bere slikanice, stripe in Slovenske novice, temu bo te"ka predla. Prve potopise sem pisal brez slik, ker nisem imel digitalca, tokrat je brez slik, ker so mi ga nazaj grede ukradli, s slikami vred, seveda. Pa mobi tudi, kjer je bilo nekaj rezerve. Zato najprej nekaj osnovnih podatkov o tem enomese!nem potovanju za tiste z malo !asa za branje. Vsega skupaj se je nabralo 8900 km po devetih dr"avah. Ve!ino je prispevala Tur!ija, je pa! velika. Do #upanje po AC. "ez Bijeljino (BiH) v Srbijo. Po stranskih poteh in tudi Ibarski magistrali do bolgarske meje. Prestop meje je postal povsem enostaven in hiter, le razku"evanje s prahom (2 evra) in vinjeto je treba kupiti ( tedenska 5 evrov). "ez Bolgarijo ni nikakr!nih problemov ve!, !e policije, ki bi skakala izza dreves in colala, ni ve!. Tudi tur!ko bolgarska meja ni ve! ni! posebnega, razen skupno sedmih kontrol, ki pa niso ni! posebnega in ne vzamejo omembe vredno !asa. Viza je 15 evrov in jo dobi! na meji. Omogo!a ve! vstopov in

izstopov iz dr"ave. In kon!no lepe ceste. Avtoceste zelo poceni, dizel zelo drag ( junija !e 1,8evra). V Istanbulu je potrebno izbrati severni (novej!i) most !ez Bospor, na prvem na!eloma ne pustijo !ez AD-jem. $e najlep!e pa je iz centra iti kar na trajekt v Galati in pride! prav na brezpla!no !tiripasovnico do Izmita (100 km). Sicer avtocesta do Ankare. Od tu naprej proti Slanemu jezeru in Kapadokiji ve!inoma ni avtoceste, ob!asno pa je sicer tudi !tiripasovnica, ki je dobro vzdr"evana, se pravi, lepa. Po Kapadokiji je kar nekaj kampov in vsi so z bazeni( takole na oko bi rekel ene 10 evrov na adija). Potem pa zelo prometna navadna cesta skoraj do Adane, seveda !ez pogorje Taurus (vrhovi so bili tudi poleti zasne"eni). Od tam naprej avtocesta do Antakije ( dana!nji Hatay, v kri"arskih !asih Antiohija). In nato arabska meja. Bab el Hava. Sicer ne tako konfuzna kot tista v Ceuti z Marokom, a postopki so dolgotrajnejnej!i in obilnej!i. Vendar nam pa #abce niso pregledovali, pa tudi nikjer drugje ne (pre"iveli pa smo skupno 21 mejnih kontrol). Viza 34 dolarjev (dr"avljani dr"av, kjer ni sirske ambasade, dobijo vizo lahko na meji, pa !e cenej!a je), 2 dolarja listek, 102 dolarja zavarovanje avtomobila, 100 dolarjev na teden taksa na dizel. Mednarodno prometno dovoljenje ni potrebo, prav tako ne carnet (potni list za avto). Dale! najbolj!e je tu imeti dolarje in jaz sem jih imel, prav za te zadeve. A glede na uradni!ke potrebe, "al premalo. Vo"nja pono!i je v Siriji problemati!na. Ob katerikoli uri. Ceste so polne avtomobilov, motorjev, otrok, "ivali...ob katerikoli uri. Na !tiripasovnici so mi sem ter tja pripeljali nasproti mopedisti ali avtomobili, z lu!mi ali brez. "ez dan je kljub vsemu dosti la"je, !e posebej izven ali stran od velikih mest. Dizel je bil 30 centov in zelo slabe kakovosti. Prespali smo v mestih ali na prostem, brez najmanj!ih problemov. Ljudje zelo prijazni in povsem nevsiljivi. Bak!i!a ne poznajo. Radi pomagajo, jezik pa je lahko v!asih problemati!en. V mestih niti ne, pa ob znamenitostih tudi ne (vstopnine so enotne, 150 lir (funtov), dobra dva evra. Torej kar zadovoljivo. Hrana je odli!na in poceni, voda pa je kar draga. Kako je z alkoholom, ne vem. Nismo kupovali, imeli s sabo. Kampov ni, vsaj mi jih niti zaslutili nismo, morda so kje v okolici Latakije ob obali. Kon!no pa, le zakaj bi jih imeli, sre!ali nismo niti enega turista ali kemperja, mladinci z nahrbtniki pa tako ali tako spijo v poceni hotel!kih. Je pa Sirija neskon!no bogata in zanimiva s kulturnozgodovinskega stali!!a ali morda civilizacijskega, !e ho!ete. O, !e bo kdaj Anek podalj!al vo"njo do Tartusa, potem bi pa morda !e kampi prav pri!li. Sirija je prav gotovo de"ela kulturne zgodovine in rojstva civilizacij. Lahko jo razdelim na ve! zgodovinskih delov, !e bi temu lahko tako rekel. Gr!ko-rimski del: Apamea, Palmira; srednjeve!ki del: kr!!anski samostani in cerkve(fantasti!no); kri"arji: trdnjave in gradovi; mrtva mesta: malo brez!asno; islamski del: mesta, mo!eje, suki; pu!!ava, obala. Torej, treba si je !as vzet. Nazaj ob tur!ki obali. Od Adane do Antalije je kar vratolomna vo"nja po in !ez hribe in vse polno trdnjav in tudi kri"arskih gradov. Seveda so tudi predrimski in rimski arheolo!ki ostanki. Tu avtocest ni. Od tu smo !li !ez celino do Pamukal (tu so manj!i kampi z bazeni) in naprej do "anakal, vendar se "e kak!nih deset km pred mestom zavije proti Kepezu, kjer je nova trajektna luka, prevoz pa skoraj !tirikrat cenej!i kot iz mesta. Pla!ali 10 lir (5evrov) za pol ure vo"nje za tri osebe in AD. Nato obi!ajna pot !ez Gr!ijo, Makedonijo (ve!inoma po stranskih cestah) do Leskovca v Srbiji. Tu smo zopet ubrali stranske ceste, tokrat do Sarajeva. Pa !e do Slavonskega broda in po AC do Ljubljane. Tako. Kdor pa ho!e !e malo z mano podo"iveti to pot, naj pa nadaljuje z branjem. Vpra!ati se, kak!en smisel ima enomese!na pot v Sirijo, da lahko samo odgovor, raje doma ostani, !e se "e kaj takega spra!uje!. Dolga pot, skoraj devet tiso! km smo naredili, zelo malo

po!itka, vsak dan v drugem kraju. Nepredvidljiva, utrujajo!a, a zagotavljam, spro!!ujo!a in lepa, pot, ki te prav gotovo preobrazi, ali !e bolje, dopolni in dozori. De"ela rojstva civilizacij, ki je le"ala tam nekje dale!, me je neustavljivo privla!ila, !eprav sem tam "e bil pred ve! kot dvajsetimi leti, a v povsem druga!nih okoli!!inah. Tokrat pa povsem neodvisno, s svojim AD-jem. In ne glede na kakr!nekoli okoli!!ine, na te"ke ali la"je !ase, nekaj takega me bo preva"alo, dokler bom imel vsaj trohico mo!i. Pot sem sicer zelo dobro pripravil, no pot, predvsem kulturnozgodovinsko vedenje o de"elah, ki jih bomo prevozili. Seveda je bila v ospredju Sirija kot ciljna de"ela. In ko smo pre!kali mejo, se mi je skoraj zdelo, da sem pri!el v znane in doma!e kraje. Toda o tem kasneje. Kljub zunanjemu bli!!u (AD), sem hotel narediti vse zelo popotni!ko, s skoraj s strganimi "epi smo od!li na pot ( in nekaj rezerve ). To je bil tudi neke vrste imperativ, da sploh gremo. Pome!ati se v mno"ico, jo posku!ati obvladati, se nau!iti njihovega stila pre"ivetja in u"ivati v vsakdanjih malenkostih. Za nas takoreko! brez!asno. In koliko nam je uspelo uresni!iti te odlo!itve. Te"ko re!em, v celoti pa vsekakor, saj smo pri!li nazaj zadovoljni in poooolni spominov na dru"enja, sre!anja, neumnosti, lahko re!em za vse nas, da smo do"iveli !e nekaj ve!, kot smo pri!akovali. $e najkasneje smo morda vstali prvi dan, na dan odhoda. #eleli smo namre! povsem mirno za!eti potovanje in za!eli smo ga tako, kot "e vrsto let, s Canned heat in On the road again. Pri #upanji smo zavili desno proti Bosni in Bijeljini. In tu se je pravzaprav za!elo. "eprav me je "e na hrva!ki meji malo zaskrbelo, saj so prej!nji ve!er Hrvati izpadli z evropskega prvenstva v nogometu, v glavah pa so najbr" !e imeli zakon, ki ga potem niso sprejeli, nobene hrane v lijepo na!o. No vse se je izteklo brez problemov in !ez Hrva!ko smo odpeljali hrane za eno dobro veselico. Zakaj odlo!itev !ez Bosno in Srbijo po stranskih cestah. Najprej zato, da skusimo tudi to plat Balkana in izkazalo se je, da je bila odlo!itev pravilna, saj je bila zadeva !e pa !e adrenalinska, hkrati pa niti slu!ajno nisem hotel pla!evati AC kot tovornjakar, in kot tujec !e z dvainpol kratnikom te cene. Pot !ez ta del Bosne je bila kratka, a smo kljub temu za!li. Zavil sem z glavne ceste Br!ko – Bijeljina, se zna!el v nekem Ugljeviku, kjer smo imeli kar nekaj te"av, da smo »skraj!ano« pot do srbske meje zadeli. "ez hribe po makadamu. Tudi pitaj seljaka v teh krajih ne deluje. Na razdalji pet sto metrov sta mi na isto vpra!anje dala povsem nasprotna odgovora, da ne govorim, da tudi Tanja v gps-u niti slu!ajno ni vedela, kje smo. Popolna zatemnitev, tako kot tudi skozi vso Srbijo (stranske ceste, ne ven katerega reda). Torej "e prvi dan !isti u"itek, !asa smo pa itak imeli !e dovolj. Skok !ez mejo v Srbijo, mimo Loznice do Zavlake. Prvi resnej!i postanek in po!itek ob pivu Jelen. Za manj kot evro. In kako smo takoj za!utili, da smo v Srbiji, jasno, glasna turbofolk glasba in takoj so nas !astili !e z eno rundo. Tu se ne da ni! spremeniti. Malo utrujeni smo nato nadaljevali prek Valjeva do Ljiga (30 stopinj). Mestece ob reki Ljig solidno in "ivo, tako da smo si privo!!ili !e malo pono!evanja (pivo cenej!e od dizla) ob gledanju nogometne tekme. Naredili za te razmere zavidljivo pot, dolgo 702 km. Nadaljevanje po stari cesti proti Ni!u se pri!ne "e pred !esto uro. Veselo skozi Gornji Milanovac in "a!ak do Kraljeva ob Zapadni Moravi. Obi!!emo veliko tr"nico (kot nekdanji Rudnik), prodaja na debelo. Zofija prodaja feferone v vre!ah po dvajset kg. Malo podebatiramo, povabi nas pod platneno streho, kjer tudi preno!uje, postre"e nas s kavico in ratlukom, nam vr"e kak!no kilco feferonov v vre!o, malo pojamra nad svetovno politiko, ki "e od nekdaj zajebava Srbe, in se poslovimo. Seveda no!e nobenega denarja, saj smo bili vendar njeni gosti. Ni jim pomo!i, njih pogoltnost, !e ve! denarja in sebi!nost ne zagrabijo, ostajajo mo!no usidrani v tisti najtoplej!i srednji vek in zanimivo, ravno taki so tudi Turki. Ista prehrana ista miselnost, razlika je samo v mekani. Precej nas je ganilo vse skupaj. In odpeljali smo se naravnost v bli"nji manastir #i!o. Malo je sicer "e turisti!no, ampak !e vedno zelo poduhovljeno. Vredno obiska, vsekakor, ostali manastirji (Studenice) se pa "e nevarno

pribli"ujejo kosovski meji in smo jih izpustili, a le zaradi predolgega ovinka. Po Kru!evcu se spet pri!ne cestna kalvarija. Tudi mi, navajeni slovenskih cest, osupnemo nad cesto, ki nas je vodila proti Ni!u, !eprav je !e vedno za odtenek bolj!a kot tista od Fiarja do Vlore v Albaniji. Kakorkoli "e, tudi to katastrofo smo pre"iveli in bili nagrajeni z novo cesto skozi D"erdap proti Bolgariji. Meja z Bolgarijo je precej prijaznej!a, kot pa je bila !e v !asu pre vstopom B. v EU. $e vedno se pelje! !ez posu!eni dezinfekcijski kanal (2 evra), mejne formalnosti so takoreko! urejene v trenutku, !e celo zadnja hi!ica, kjer ti uradnik proda vinjeto, nam je delovala prijazno. Tistih vinjet za pet dni je zmanjkalo, mese!ne nisem hotel kupiti, a se mo"akar ni ni! pridu!al, le svetoval mi je, naj jo kupim v eni restavraciji. Pred leti si kaj takega !e zamisliti ni bilo mogo!e. Sploh pa, zakaj vinjeta. V bistvu se !lovek komaj spomni, da se je pa res nekaj km peljal po avtocesti. Vsaj proti Tur!iji je tako. Jasno, da vinjete nisem kupil. Lepo je videti belo Sofijo v daljavi, kar malo nestvarno deluje v tisti ravnici. Nekaj podobnega do"ivi! tudi v Romuniji. Mesto Cluj. Povsem belo. Po dokaj dolgo!asni vo"nji smo se ustavili malo pred Plovdivom po samo dobrih 430 km. A za nami je bil izvrsten in razgiban dan, pa !e Miller o!itno vse stoi!no prenese, torej se nanj lahko mirne du!e zanesem. Deluje kot !vicarska urca. Posebnih stikov z Bolgari nismo imeli, z eno izjemo. #e navsezgodaj si je eden omislil zajtrk z na!im denarjem. Najprej je mislil s klobaso, saj je hotel 5 evrov za no!no parkiranje, potem je spustil na tri in se na koncu pod nosom obrisal. Izsiljevalcev pod nobenim pogojem ne prena!am. Vse sem se pogovoril v sloven!!ini, valjda, in uspel. Pot proti Svilengradu navsezgodaj zjutraj je bila !udovita. Son!nice, "ita, !torklje. Rahla jutranja meglica. Svak je bil vse bolj zaskrbljen zaradi manka vinjete. Prepri!an je bil, da se na meji ne bo dobro kon!alo, a se je na sre!o motil. Malo pred mejo !e tankamo (1.3 evra), saj nas potem !aka samo !e nafta po vsaj 1.7 evra. Ubogi Turki in ubogi mi. Kon!no meja s Tur!ijo. Za izstop in vstop opravimo sedem kontrol, a vse poteka hitro in neproblemati!no. Kje so !asi, ko sem ure in ure stal v vrstah in !akal na "ige. Prav lepo je izgledalo, kupimo !e vize po 15 evrov, ki so za ve!kratni vstop in izstop iz dr"ave. Tur!ija ima seveda ceste. In to dobre. Mudi se nam v Istanbul. Pred nami je le !e 240 km avtoceste. U"ivam, u"ivam vedno, ko prestopim mejo s Tur!ijo. Hitro zamenjamo v lire v neki restavraciji, si privo!!imo ajran in naravnost v !estnajst milijonsko mesto. Parkiri!!a ob Kennedyjevi aveniji nisem dobil, ker sem preprosto hotel preve!. Zapeljal sem naravnost v sredi!!e, da bi naredili en kraj!i turisti!ni ogled, a nas je ustavil pravi prometni kaos. Neverjetna gne!a, vse zabasano, !e posebej zato, ker je vse polno deviacij. Izgrajujejo se nova komunalna omre"ja. Ni mi preostalo drugega, malo me je zanesel tudi tok vozil, da sem poskusil parkirati !isto v centru, ob Galata mostu. In uspelo mi je. Ker sem se pogumno lotil problema, haha. Malo tudi nepravilno. Tako nam je ostalo ve! !asa za pohajkovanje, saj smo bili zve!er "e zmenjeni za ve!erjo pri najinih dolgoletnih prijateljih. Prvo, kar res z veseljem naredim, je obisk ladij, na katerih se zibljejo peka!i rib (fish kebab – 4 lire (2 evra), ob zadnjem obisku pred !tirimi leti je bil nekje 70 centov). Letos so bile vse nove ali pa povsem restavrirane. Di!i, kadi se, mno"ice in mno"ice ljudi, ribi!ev stotine na mostovih, mujezini pojejo, tr"nice delujejo, vse se prodaja, vse se kupuje, pravi orient, in tu preprosto u"ivam. Od tu je le korak do egiptovskega bazarja za!imb, vi!je zgoraj pa je Veliki bazar. Na nasprotni strani je Bejolu (klubsko sredi!!e, morda tudi umetni!ko) in nad njim Taxim (potro!ni!ko proevropsko sredi!!e s konzulati in ambasadami).Vse dostopno pe!. No, mi se nismo kaj preve! premikali, le na egiptovskem bazarju sem si nabavil jabol!nega !aja in mletega !ilija za naslednjih nekaj let, dokler spet ne obi!!em teh krajev. A se zna zgoditi, da bom spet tam kar kmalu, zaradi jezera Van in vanskih ma!k. Po kebabu se prile"e pivo, ki pa ima v Istanbulu "e kar ceno. Obi!ajno od 4-6 lir, no mi smo ga dobili po 3.5 lire, da! napol in dobi! evre. Kje so !asi, ko smo v Puding shopu obra!ali runde za fi!nike. "as je bil za odhod v !etrt Kartaltepe, kjer prebivata najina dobra prijatelja, zakonski par v pri!akovanju otroka. Zato letos ni! razvratni!tva po Bejolu, ve!erjo sta nam pripravila doma.

In to kak!no, opis se najde v Tiso! in eni no!i. Je kar trajala in trajala. Yasar je ateist, to pa omenjam zato, da se ne bi kdo zgra"al ob omembi precej!njih koli!in Efes piva, Muazez pa je alavitka, to je tista veja islamizma, ki izvira iz !iizma (sicer so Turki suniti). Alaviti se ne udele"ujejo molitev v mo!ejah, tudi koran si razlagajo po svoje, zato jih v islamu imenujejo skrajne"e. No Muazez je pravzaprav prav tako kot Bernarda v katolicizmu, bolj pasivna vernica. Tako lahko zatrdim, da se je tu zbrala pravzaprav zelo odprta dru"ba s sicer zelo razli!nimi kulturnozgodovinskimi koreninami in izku!njami. Ve!er se je tako z lahkoto prevesil proti jutru. Nekaj uric mi je bilo dovolj, da sem lahko za!el nov dan. $e v mirnem jutru sem "elel priti !ez Bospor. "eprav sem vedel, da je za kemperje !ez prvi most prepovedano, smo se podali prav tja in so nas po kraj!em pregovarjanju le spustili !ez, in to zastonj. Vive la Turquie. Vzrok prepovedi mi je neznan, saj tovornjaki s ponjavami pa vozijo tudi !ez tega. Pred nami je 450 km avtoceste do Ankare. Kdor ho!e !e nekaj prihraniti, se lahko pelje tudi po vzporedni !tiripasovnici, ki pelje skozi naselja, zastonj, a le do Izmita, 100 km. Uporabna predvsem za tiste, ki "elijo potem na "rno morje ali pa na jug proti Bursi. Vmes so nam nekje na poti pred restavracijo oprali #abco. Storitev je sicer brezpla!na, no nekaj se pa le spodobi dati. Tudi na skoraj vsaki !rpalki ti ga lahko operejo, zraven pa !e postre"ejo s !ajem. Pravim ali jabol!nim. Koliko !asa !e? Za tiste klasi!ne gostoljubne in prijazne geste bo treba vse bolj proti vzhodu, tudi v Tur!ijo se namre! !iri evropska nemarnost individualizma (po doma!e v uh mi pi!i). Ankara. Glavno mesto z nekako 4 milijoni prebivalcev. Stara Ankara je na hribu in "e precej dotrajana, sicer pa je Ankara ve! ali manj novogradnja s !irokimi avenijami. Kaj videti, !e najbolje sem se po!util v parku v Ulusu. Mimogrede smo preleteli tudi Ataturkov mavzolej, ki mi je vzel vsakr!no veselje za !e kak!en mavzolejni podvig kjerkoli. Se pa tudi tu najde marsikaj vrednega ogledov, od anti!nih predelov do mo!ej in muzejev, ampak zame ni! posebno zanimivega (ne vem, kaj sem lahko po!el tu neko! cel teden?). Kak!nih dve sto km vzhodneje je tudi stara prestolnica Hetitov Boazkale ali Hatu!a. Tistih Hetitov, ki jih je Ramzes II premagal pri Kade!u v Siriji in re!il Egipt. Tudi na ta krvava pota bomo stopili. $e isti dan smo nadaljevali pot proti dobrih sto km oddaljenemu Tuz Goluju ali Slanemu jezeru (Tuz-la), drugem najve!jem jezeru v Tur!iji (1,500 km%) na nadmorski vi!ini 900 m. Sploh je Anatolija planota, visoka okrog tiso! metrov. Poleti !ez dan zelo vro!e, no!i kar prijetne za spanje, pozimi sneg in mraz. Posebno v modernih !asih, ko nih!e nima ve! !tirih "ena, vsaj uradno ne. Hoteli smo se naslajati ob son!nem zahodu in ob!udovati flaminge. Son!ni zahod je bil, flamingov nikjer. Sicer pa resni!no zanimivo in lepo jezero, in ko smo zve!er sedeli ob njem in zrli v daljavo, sem pomislil na Jezusa, ki bi prav lahko tudi tu lebdel nekaj cm nad slano skorjo, ho!em re!i, zelo misti!na ob!utja !loveka spreletavajo v teh rajskih pokrajinah. Etapa je bila dolga 600km. Toda bili smo "e skoraj pred vrati Kapadokije. Vedno zanima in skrivnostna, !eprav tudi vse manj zanimiva. Kapadokija, vsaj mesta U!isar, Gereme in Urgup, so "e povsem turisti!na. Morda je le "au!in ohranil precej pristnosti. Pa to !e ne bi bil tak problem, !e ne bi gradili hotelov v obliki starodavnih kr!!anskih skalnatih bivali!!. In nemalokrat na istem mestu. Prvi! sem bil tu 1979 leta. Malo je v!asih tudi pr!elo, bil je !ele april. In nikjer nikogar, nobenih turisti!nih avtobusov, nobenih novogradenj, !ista mese!eva pokrajina. Deset dni sem hodil, pe!a!il, po tej res nenavadni pokrajini. Ve!krat sem prespal tudi v teh bivali!!ih, v!asih pri doma!inih, danes pa je tu Portoro" brez pla"e, s hoteli in kampi z bazeni. Tokrat smo prespali v sredi!!u Gereme ob vodnjaku (!esme). Zve!er je bila tekma Tur!ija Nem!ija. Fe!ta. Pristali smo pred restavracijo z velikim vrtom in velikim zaslonom. Vsi smo navijali za Tur!ijo, razen Bernarde, haha. #enske. #e prej sem se z lastnikom zmenil za ni"jo ceno piva, ki naj bi ga pokumzumirali ta ve!er, ra!un je bil skoraj polovi!en. Tu smo bili !e v dru"bi

dveh tr"a!kih Slovencev. Ona dela na radiu Trst. Razpolo"enje je bilo vse do poraza enkratno. No, pa vseeno ni bilo panike. Naslednji dan smo zapravili !e za pohajkovanje po tej pokrajini (Zelve), nismo si pa !li ogledat kr!!anskih cerkva, vklesanih v skale. Za to pa rabi! en dan. Zame skorajda najlep!i del tega obmo!ja. Hodi! in pleza!, nikjer nikogar, bla"eni mir, lepo jezero, pribli"no take kakovosti kot je Prespansko (trsje, trava, ka!e). Preizkusil sem oba. Smo si pa ogledali !e eno podzemno mesto Keymakli in pla!ali vstopnino, a le za dva. Kar se mene ti!e, je bolj zanimivo kot Derinkuyu, po katerem smo blodili pred !tirimi leti. Ogledali smo si osem nadstropij, se mi zdi. Obe mesti pa sta seveda vredni ogleda. Privo!!ili smo si !e tur!ko pico (mleto meso, peter!ilj) in odpeljali proti Adani. $iroka !tipasovnica kar precej !asa, vendar v slab!em stanju, nato pa !e precej zavita in s tovornjaki oblo"ena cesta !ez Taurus. Prelaz 1600m. Visoki hribi in pokriti s snegom. Kon!no smo prispeli do ju"ne avtoceste, ki pelje na vzhod proti Sanliurfi in na jug proti Antakiji. No! nas je "e priganjala, zato smo zavili na prvo pumpo, lepo pove!erjali, popili vsak svoje hladno pivo, temperatura pa se je "e dotikala !tiridesetih stopinj. In prvi! sem za!util tudi malo utrujenosti. Nekaj je prispevala slaba cesta, nekaj vro!ina. A kaj zato, jutri nas !aka nepredvidljiva Sirija. Veliko vem o njej, o krajih, ljudeh, prehrani, cestah, prometu, a vendar, ko si tam sam s svojo resni!nostjo, se marsikaj poka"e druga!e. Pustimo se presenetiti. Do Alepa v Siriji imamo !e nekje 350 km. Tam bi verjetno lahko !ele doto!ili. Pa imamo !e goriva do tja ? Dilema. Ali naj doto!im 20 litrov rezerve, ki jo vozim s sabo, ali pumpa. Doto!im vse. Ni ve! panike. Proti meji. Napetost nara!!a, se mi zdi. Meja. Bab al Hava. Vem, da v koloni za !ez mejo nimam kaj iskati, zatorej najprej poi!!em parkirno mesto !im bli"e upravni stavbi in to skoraj pred vhodom. Bog ve, kolikokrat bom moral sem ter tja, pa v avto, pa nazaj. Te meje niso ravno hec. Ure so minevale, mi smo urejali papirje, !akali, menjali dolarje, spet !akali pri onem okencu, pa pri naslednjem, !eprav nam niso preve! ote"evali zadev, bo ostala sirska poezija nepozabna. Dva $vicarja, edina turista, ki smo ju sre!ali po Kapadokiji, nista bila te sre!e, po osmih urah na meji, sta se morala vrniti v Antakijo v Tur!iji, saj ne vem ve!, nekaj urediti, in potem ponovno v boj. No, o peripetijah na meji bi se !lovek lahko razpisal, a naj bo dovolj. $e stro!ki v dolarjih: viza 34, listek za avto 2, zavarovanje za avto 149, taksa dizel za vsak teden 100. Pravi denar v Siriji je dolar, kdor bo tja !e !el, evre kje na pumpah sploh ne poznajo. Na meji lahko sicer tudi z evri operira!, a precej slab!e. Ker smo izgubili toliko !asa, smo se odlo!ili po!akati do polno!i, da bi pridobili en dan. Malo pred nami sta mejo pre!kala tudi $vicarja. Kon!no !ez mejo pri !e vedno 36 stopinjah. Da bom prve kilometre po sirskih cestah delal opolno!i, si niti v sanjah nisem predstavljal. Vsepovsod sam namre! bral in poslu!al o neverjetnem sirskem prometu. Predvsem o povsem kaoti!nem in nevarnem. In to no! se je to tudi izpolnilo. "eprav, roko na srce, prihajam iz de"ele, kjer smo vozniki agresivni in precej nekulturni, se pravi zani!, in me prometni kaos ne bi smel preve! zadeti. Moram pa re!i, da sem pa naslednje dni povsem normalno in brez skrbi prevozil po Siriji skoraj 3000 km. Torej prvih 70 km je bilo zelo zelo razburljivih, o!i sem imel pa po Bernardinem opa"anju rde!e kot zajec. Nasproti so vozili tudi po mojem voznem pasu, s kratkimi ali dolgimi lu!mi ali pa sploh brez. Prometa ogromno. Na cesti je bilo prakti!no vse, z otroci vred, ljudje se ob cesti zabavajo, prehranjujejo, spijo, ni da ni. Felinijevski prizori. In moja prihodnja vsakodnevna mora, le"e!i policaji, po vaseh in mestih so vsepovsod, taki z izbo!enimi ali uslo!enimi trebuhi. Stotine. To pa je bil !ok. Pristali smo v predmestju Alepa, ura kak!ne dve zjutraj, na pumpi, vse !e dela, noto!imo in se odpravimo spat. No ja, ni bilo mogo!e. Promet pa je okrog petih zjutraj le ope!al, zato smo se odlo!ili, da se zapeljemo do citadele, kjer smo nameravali bivakirati. In uspelo nam je najti super parkirni prostor tik ob trdnjavi, ki me je prvi! fascinirala leta 1979. "ez dan kaj takega

ne bi bilo ve! mogo!e. In malo smo lahko zadremali, !eprav z mravljinci v nogah. Vseeno nas je vleklo ven, v mesto. http://www.visit-syria.com/enalep.htm Vro!ina nara!!a, naredil se je najbolj vro! dan na vsej poti. Nov stari dan za!nemo na ulici z egiptovsko kavo, se pravi s kardamonom v njej. "astil nas je kar prodajalec. Potem pa raziskovanje. Alep je verjetno najbolj ortodoksno ve!je mesto v Siriji. Vera je tu zakon in "ivljenje v skladu z njo tudi. Zato je tu videti zelo veliko "ensk povsem zavitih v !rnino. Stopinj 45. Lahko tudi kak!na ve!. Fuad, prijatelj iz tega trimilijonskega mesta, mi je povedal, da smo pri!li ravno po vro!inskem udaru. Lepa tola"ba. Fuad je sicer izobra"en mo!ki tridesetih let, poro!en s svojo sestri!no, o!e dveh otrok in nekak!en mali tekstilni tovarnar. Dru"inska tradicija pa!. In globoko veren. Malo je manjkalo, pa bi mi pokazal sliko "ene brez rute. Tega si prav gotovo ne bi odpustil. In ravno zato, ker je tako odlo!no zatrjeval, da je podoba njegove "ene njena lastna odlo!itev in prepri!anje, me ni prepri!alo. Halab, kot se mestu re!e po arabsko, pomeni sve"e mleko, kar je Abrahamova zasluga, ki naj bi tu delil mleko na poti iz Harana v sveto de"elo. Haran je v dana!nji Tur!iji. Bil sem tam za svojo petdesetletnico in sre!al abrahama. In prav iz tega mesta je bil Abraham poklican v Sveto de"elo. Alep bi bil lahko tudi najstarej!e nepretrgano naseljeno mesto na svetu. Okrog osem tiso! let, !e je to mogo!e. In za!!itni znak mesta je trdnjava na vzpetini, nekako tako kot grad v Ljubljani, le razmerja so precej druga!na. Dokler nisem bil na Kraku, mi je bila ta trdnjava najbolj fascinantna, kar sem jih obiskal. Na vsak na!in sem si "elel videti v tej citadeli tudi Bernardo. Dvakrat sva bila zelo blizu le kakih dve sto km pro!, tretji! nama je uspelo. V tej trdnjavi je Abrahamova mo!eja, pa ostanki pala!, hamam,... In glava Janeza Krstnika, o Salomi pa ni!. Miti, miti, miti. Skratka, v tisti hudi vro!ini smo raziskovali preteklost. Na sre!o ima trdnjava tudi polno podzemnih hodnikov, kjer smo se lahko vsaj malo ohladili. Kje drugje kot na sen!nem vrtu v podno"ju trdnjave, smo se sre!ali s Fuadom. Popili nekaj naravnih sokov, se dogovorili za pozno popoldansko sre!anje in pobegnili v suk, kjer je bilo !e edino znosno. Ven pa ne pride!, ne da bi kaj zbarantal in kupil. Okupiral nas je prijazni Ahmed za kak!ne tri, !tiri ure. Najprej nakup zelenjave, potem naravni sok in nato njegova trgovinica s srebrom in okrasnimi kamni. Tu smo popili nekaj kav, se pogovorili o svetovnih zadevah in kupili nekaj za dekleta. Ceno, "e skoraj dogovorjeno, sem !e za !etrt zni"al, tako da sem imel skoraj ob!utek, da nas ni ve! tako zelo vesel. Vseeno pa je sklenil posel in to je najva"nej!e. Salam. Kon!no pa je napo!il tudi zgodnji ve!er in s tem sre!anje z na!im prijateljem Fuadom in njegovo dru"ino. Pri!el nas je iskat z avtom in tako sem izkusil tudi vo"njo z osebnim avtom po tem mestu. Ni! drugega kot ubijalsko. Odpeljali smo se do Velike mo!eje ali Omajadske imenovane (8. stol.). Zanimivo, da smo morali pla!ati za pokrivala in neke vrste d"elabe. Ne vem pa koliko, saj smo bili gosti. Mo!eja je izvrstna, z dokaj druga!nim tlorisom, kot sem jih vajen iz Tur!ije. Velika in zelo obiskana. #e prej smo od!li tudi do Narodnega muzeja, je urejen in bogat, poln zgodovine Sirije in Alepa. Toda !e zanimivej!e so bile stare bogata!ke arabske hi!e v suku. Danes so spremenjene v hotele in morda tudi zato !e ohranjene. Vstopi! z ozke ulice, kratek hodnik, dvori!!e, polno zelenja in cvetja, vodomet, klopce in okrog in okrog “gorenjski ganki”, s katerih je vstop v razli!ne sobane v vsaj dveh nadstropjih. Ogledali smo si !tiri take primerke. Povsod so nas kar malo ki!asto sprejeli, kot kak!no inozemsko delegacijo, mene !e posebno spo!tljivo, zaradi "e precej obra!!ene brade, haha. Mimogrede smo sko!ili !e do Fuadovega o!eta, ki je ob desetih zve!er !e vedno delal v svoji trgovinici. Bil nas je vesel, govoril je perfektno angle!!ino, nam razkazal svojo ponudbo in poklonil

Bernardi nekaj iz svojega asortimana. Povedal nam je, da "e celo "ivljenje dela v tej trgovinici od jutra do ve!era in sklepa posle po vsem arabskem svetu. In ura je tu povsem relativen pojem. Bilo mu je verjeti, glede na to, kak!no vilo si je lahko privo!!il njegov sin Fuad v bogata!ki !etrti Alepa, kamor smo se po tem obisku namenili. Hi!nih vrat nam ni odprla "ena Danja, kot sem pri!akoval, ampak Fuad sam, in ko smo bili pripravljeni, jo je !ele poklical, da nas je pozdravila in sprejela. Bila je vsa pokrita, a brez tan!ice. Videti je bila zelo vznemirjena. In lepa. Prihajala je po hodniku v dolgi svetli abaji, ki se je lepo prilegala k njenemu vitkemu telesu, in pokrita z ruto. Sijo!e o!i in skoraj eroti!en nasme!ek. Od!li smo na prekrasen vrt, ves osvetljen z drobnimi lu!kami, in posedli za "e pripravljeno mizo. Za dobrodo!lico smo imeli nekaj vrst iz sve"ega sadja stisnjenih sokov. Manjkala je samo !e glasba, pa bi odplaval v tiso! in eno no!. A glasba je prihajala na mizo. Jed za jedjo, sla!!ica za sla!!ico. Ve!erja je trajala skozi vse na!e dru"enje. In naj povem, da je tudi Danja govorila angle!ko. Svet se res hitro na nek na!in globalizira, a v osnovi ostaja enak. Predvsem ko odstrani! videz. Kulturna dedi!!ina je gotovo globoko zakoreninjena v dajanju in sprejemanju. Njunih otrok pa nismo imeli prilo"nosti videti. Po dolgem klepetu smo se okrog enih pono!i, po dolgem poslavljanju, odpravili proti na!i #abci, parkirani pod veli!astno citadelo. Bilo je !e vedno veli!astnih trideset stopinj. Spotoma smo kupili !e arabsko tipkovnico (2,5 evra) za sinovega prijatelja in sos!olca Alija. Njegov o!e je pa Egip!an. Ja, tukaj se res !lovek vpra!a, kdaj gredo ljudje spat in zaprejo trgovine. V Istanbulu je razen na Taximu v tem !asu "e vse mrtvo. Pre"iveli smo povsem mirno no! in se zjutraj, !e pred urnebesom, odpravili proti samostanu Svetega Simeona. Spotoma smo !e stu!irali preznojena telesa in nato!ili sve"o vodo. Na pumpi. Za nagrado smo bili !e postre"eni s !ajem. Evrov niso hoteli menjati niti jih ne poznajo, razen v ve!jih mestih, najbr". Vstopnina je bila tako kot povsod dva evra (150 lir). A nam je zmanjkalo pol evra za tri vstopnice. Biljeter, verjetno sirski udbovec, vsaj nekdaj so bili vsi uradniki povezani s tajno policijo, ni! druga!e kot v Iraku za !asa Sadama, ni popustil, tako sva si zadevo lahko ogledala le dva. Sveti Simeon je bil spreobrnjen pastir in nato pu!!avnik, ki so ga razglasili po smrti za svetnika (6. stol.) in njemu v !ast zgradili to mojstrovino. Tu so !tiri bazilike, postavljene v obliki kri"a, seveda danes v ru!evinah. Lepo, a od!li smo od tu z malo grenkim priokusom. Moram pa povedati, da se nam kasneje kaj podobnega niti pribli"no ni ve! primerilo. Veliko znamenitosti smo si ogledali tudi brezpla!no. Pot po zahodni Siriji smo na!rtovali skozi mrtva mesta. To so starodavne naselbine, datirane celo v 5. stoletje p. n. !. na povr!ini pribli"no 150km x 40 km in jih ni prav lahko najti, saj so ceste slabe, evropski zemljevidi pa povsem nenatan!ni. Nam se je vseskupaj zdelo zelo impresivno, ni! restavrirano, kot bi se vrnil 2000 let nazaj. Serd"ila in Bara. Zakaj so pa vsa ta mesta propadla, pa !e ni pravega odgovora, morda tudi zato, ker so po vsej verjetnosti arheolo!ko !e zelo neraziskana. Zakaj tako, pa ne vem. Tu okrog so le manj!e vasice pastirjev, doma!inov ne sre!a! ravno pogosto, !e pa "e, se zdi, da so malce nezaupljivi. No otroci pa kot povsod v tem svetu, radovedni, "ivahni, a nevsiljivi. Razdelili smo jim kak!no kilco bonbonov in jih !e dodatno naspidirali. Ko smo se izvili iz teh divjih hribov, sem si kar malo oddahnil. Vro!ina, !ista divjina, slabe ceste. Naslednja postaja Apamea, eden izmed pri!akovanih vrhuncev potovanja. Po ovinkastih in slabih “slovenskih” cestah smo prispeli v dana!njo Apamejo (lokalci ji pravijo Afamija), severozahodno od mesta Hame ob reki Orontes. Prav tisti reki, ki te!e tudi skozi Hamo in poganja velikanska stokajo!a vodna kolesa. Stara, anti!na Apameja le"i na planoti nad njo, ob skrajnem robu pa je !e stara naseljena trdnjava. Prihod v mesto je pravzaprav kar spektakularen. Zmedenega prometa v izobilju, mno"ice postopajo!ih ljudi neznanske, povsod kavarnice in dim ro!tiljev. Pa ne, da je kak!en praznik? Kje je pregovorna arabska umirjenost in le"ernost. Samo tam, pred kavarnami in !ajnicami, tam se zdi, da pa se je !as ustavil v posedajo!ih brezdelnih mo!kih. Anti!no mesto je ustanovil rimski cesar Nicator in ga poimenoval po svoji perzijski "eni Apami. Razvilo se je v velemesto z ve! kot pol milijona

prebivalci. Tu so redili konje za rimsko vojsko. Baje so imeli v stajah ve! kot 30 000 kobil in 300 "rebcev. #e samo po tem si lahlo predstavljate velikost in pomembnost takratne Apameje, !e pa !e omenim 500 slonov, ki so jih pripeljali iz Indije, po ve! tiso! kilometerskih brezpotjih, Hanibalova pot je bila v primerjavi s tem morda mala malica, in !tevilne karavane z Daljnega vzhoda, ki so bogatile mesto in cesarstvo, potem neznanska pomembnost tega mesta sploh ni vpra!ljiva. Bogato. Dana!nja Apameja pa je povsem kavbojska in verjetno tudi ubo"na, tako kot mnoga nekdaj znamenita mesta v arabskem ali bli"njevzhodnem svetu. Ko smo se dobro zalo"ili z izvrstnim kebabom, ki pa ne bi bil tak, !e peka!a ne bi kar naprej opozarjal na njegovo !krtost in hitrost, smo se odpravili tja gor, v anti!no Mesto. To je bilo nekaj najlep!ega iz anti!nih !asov, kar sem doslej obiskal. Pu!!avska planota, ve! kot dva km dolga osrednja ulica z ne!tetimi stebri, pravzaprav vse skupaj odli!no ohranjeno, proti vzhodu jezero, ob katerem smo nameravali prespati, na zahodu velikanska trdnjava. Ob!util sem veliko sre!o in veselje, da sem lahko taval po teh prostorih, seveda pa so to romanco malo motili arabski trgovci spominkov na motor!kih, a kaj !mo, arabska folklora pa!. In prav zaradi njih smo se preselili malo iz mesta k enemu doma!inu na vrt z lepim razgledom na sedanjost, na mesto in rodovitno dolino, postavili mizo in stole, mu predstavili slovensko pivo, in ni se upiral, prav gotovo nas je imel tisti trenutek celo raje kot pape" ob prihodu v Slovenijo, haha. Po vzhodu lune, pa sva se z Berni !e enkrat podala v Mesto in se pozno pozno vrnila v na! tabor. $e en izpolnjen dan. Seveda smo naslednji dan "e pred son!nim vzhodom naredili sprehod po dolgi ulici, nato pa smo se odpravili v trdnjavo, ki jo v dana!njih !asih zasedajo bolj ubo"ni. Tako nekako, kot pri nas razpadajo!e gra!!ine. In tu smo se imeli prilo"nost spoznati z domovanjem tovrstnih ljudi. V Alepu vila, tu en prostor za vso dru"ino. Sicer dokaj velik, a skoraj brez pohi!tva. Spalnica, kuhinja, dnevna, hodnik, vse v enem. Spali so na tleh. Res skrajno ubo"ni, a hkrati skrajno veseli in gostoljubni. Iz sobe je bil izhod skozi obzidje in kar naenkrat smo bili na !udoviti naravni razgledni terasi. Ob strani pa !trbunk. In kot mi je ob son!nem zahodu potegnilo pivo, mi je tu ob son!nem vzhodu vro! !aj. In !lovek si ob takih trenutkih tako mo!no za"eli, da se ti lepi dnevi sploh ne bi kon!ali. A !as kar te!e. Poslovili smo se, na trdnjavski tr"nici za nekaj centov nakupili nekaj zelenjave in veselo proti Hami. Proti cvile!im, mijavkajo!im prastarim vodnim kolesom. A glej ga zlomka. Glede na to, da smo se vozili ob reki Orontes, smo nanje naleteli "e tudi v mestu $ejzar. $e sre!a, saj so tiste velikanske v Hami restavrirali, a tega tu !e nismo vedeli. Torej $ejzar. Zopet velikanska trdnjava, slabo ohranjena in brezpla!na. Uporabljali so jo za napade na Apamejo, ko so jo zavzeli kri"arji. Varnostnik pred vhodom nas je bil izgleda tako vesel, da nas je kar brezpla!no popeljal po citadeli. Kljub dopoldanski uri, smo se kar po!teno preznojili in se nato ob velikih vodnih kolesih stu!irali. Do nazga si ravno nismo privo!!ili, a le zaradi spo!tovanja do gostiteljev. Sicer bi bila z Berni kot Adam in Eva v raju. Izgona pa si ravno nisva hotela privo!!iti. $e kavica in skok v Hamo (biv!o Epifanijo). Veliko in staro mesto ob reki Orontes, danes poznano predvsem po velikanskih vodnih kolesih (norijah, najve!je ima premer 20 m) in masakru, ki ga je uprizoril o!e zdaj!njega predsednika Ba!irja Asada. Poru!ili so kar tretjino mesta in pobili tja do 40000 prebivalcev. Tudi s plinom, !etudi niso imeli ira!kega kemi!nega Alija. #alostno. No danes je tam pa! nov del, kar lep in prijazen, a !e ve!…ne more! biti preve! navdu!en. O starosti vseh teh mest itak nima smisla govoriti, tu je pa! podro!je Za!etka, vsaj na!e civilizacije. Kot sem "e rekel, vodna kolesa v glavnem restavrirajo, vsaj tista, na katera smo mi naleteli, so pa dana!nja iz 13. stol. En del!ek je postal spominek. $e sprehod po mestu, !udovit minaret, narejen iz belega in !rnega kamna, v masakru poru!ene in danes povsem obnovljene Nurijeve mo!eje, Azemova pala!a, vro!e in !e enkrat vro!e, zato smo se odlo!ili za hiter odhod proti morju. Izbrali smo pot proti Banjasu. "im so vrtljaji padli pod 2000 obratov, so bile te"ave, pomagala je samo !e druga prestava. O!itno smo to!ili povsem fejk dizel. Spotoma smo si ogledali !e bizantinsko trdnjavo v Masjafu, ki so jo prav tako zasedli kri"arji. Kasneje pa je

pre!la v roke ismailcev, bolj znanih po imenu asasini, ki so imeli pa glavni !tab v perzijskem Alamutu. Berite Bartola. Grad obnavljajo, deloma morda celo preve!. "e sem !e po Slova!kem in po Franciji !tel gradove, ki sem jih obiskal, tega tu nisem po!el. Vozar!kali smo se pa! od enega gradu do druge trdnjave itd. itd. Tudi tega smo si ogledali brezpla!no, saj nas je varnostnik zgre!il in se nam na koncu lahko samo !e zahvalil za obisk. Torej, na sirsko obalo. Te"ko je v tem predelu priti do kak!ne pla"e. Vsepovsod so sto in ve! metrski dolgi plastinjaki za gojenje paradi"nika. Rastline so visoke tam nekje do treh metrov, polne paradajza. Kako to obirajo ne vem, kam s sade"i pa vem. Razva"ajo jih vsenaokrog tovornjaki, traktorji, samokolnice…Skozi pragozd paradi"nikov smo se po ozki cesti posku!ali prebiti na obalo in uspeli, a tam nismo ostali. Na koncu poti je bila ena !udna hi!ka z dvori!!em, kjer sta prebivala dve kopiji notredamskega zvonarja. Samotarja, ki niti govorila nista. Obala pa je bila precej ni"je dol, pa !e tam so se namakale !rne prikazni. #enske, povsem v !rnini, namakajo! se v toplem morju. Kar je preve!, je pa preve!. Ta scena je bila pa res preve! od!tekana, da bi !lovek tu lahko uredil misli po celodnevnih tavanjih po brezpotjih. In !ele ko smo se vra!ali, smo opazili sredi rastlinjakov nekak!no cigansko naselje, polno otrok in "ivali in "ensk in obiralcev. "ez kak!no urico smo pa le pri!li do svojega koti!ka. Sredi malo bodi!astega travnika smo parkirali pred obalo in imeli !isto svojo pla"o. Kamen!ki fi pet cm in ogljeno !rni. Morje pa proti tridesetim stopinjam, se mi zdi. In nato prava sprostitev. Zjutraj ponovno navsezgodaj na pot. To pomeni pred !esto. Sli!al sem, da je v bli"ini zanimiv templjarski grad in ga tudi na!el. V mestu Safita.Toda kak!no mesto. En sam preplet ozkih in zavitih uli!ic, polnih vsakovrstnih prevoznih sredstev. Potrebno je bilo narediti ponovno izpit za AD-je. Po odhodu kri"arjev so grad uporabljali kristjani, tudi za verske zadeve. Tu okrog namre! "ivi ve!ina sirskih kristjanov, veliko je pa tudi kristjanov iz Libanona. Predvsem je zanimiv in ohranjen trideset metrski stolp, v katem je bila kapela, posve!ena sv. Mihaelu. No, v tem mestu smo po povabilu vstopili tudi v domovanje ene kr!!anske dru"ine. Pogostili so nas s !ajem in nargilo (vodna pipa). Dajali so vtis veselih in sre!nih ljudi. Napravljeni pa so v primerjavi z arabskimi some!!ani povsem evropsko. Toda o!i so bli"njevzhodne. Globoke in !rne in iskrive. Angle!!ina je bila kar uspe!en sporazumevalni jezik. Izvedeli smo pravzaprav v glavnem precej osebnih stvari. Saj veste, kdo je kdo, kdo je s kom poro!en, kdo lo!en. Neverjetno. In naslednji vrhunec. Krak de Chevalier (Kalat al Hosn). Moje dolgoletne sanje. $e sam ne vem, zakaj mi je ta grad postal tak feti!. Grad vseh gradov. "e ne vidi! Kraka, je ogled vseh ostalih brezpredmeten. Pa je res tako. No, morda ne !isto, je pa res, da je Krak nenadomestljiv, enkraten, veli!asten. In osebno ga ne zamenjam za skoraj vse dosedaj videne skupaj. Torej mi je ostal kot feti!. In je eden redkih gradov, ki ga niso ru!ili niti osvojili nasilno. V Kraku je bilo prostora za 4000 vojakov, a branila ga je lahko le pe!cica, nekaj sto, tako je bil utrjen in nedostopen. Imel je akvadukt in znotraj notranjega in zunanjega obrambnega zidu dovolj cistern, da bi branilci lahko vztrajali leta in leta. Po padcu kri"arjev in v kasnej!i otomanski vladavini, je grad postajal naselbina, tako kot je !e danes tisti v Apameji. A so ga Francozi v prej!njem stoletju izpraznili in za!!itili. Hvala bogu. Po tem gradu smo lazili celo ve!nost in !e bi imel dovolj !asa, bi tam ostal vsaj en teden. Mimogrede smo sko!ili !e do enega znamenitega kri"arja, to je grad Markab. Tudi tega bi lahko obdal z najrazko!nej!imi okraski in opisi, tu je svoje poslanstvo v Sveti de"eli za!el Rihard Levjesr!ni. Zgodovina na vsakem koraku kar puhti iz zemlje. Morali smo naprej in mimo Kade!a, ki sem ga "e omenjal, smo proti ve!eru prispeli v vasico Karah, kjer je samostan Sv. Jakoba. Kade!. Tu je potekala znamenita bitka med Hetiti in Egip!ani Ramzesa II za prevlado v takratnem svetu. In zmagali so Egip!ani. V 13. stoletju pred Kristusom. Nasprotniki so bili tisti Hetiti, ki so imeli svoje glavno mesto v dana!nji Tur!iji blizu Ankare. Mesto se je

imenovalo Hatu!a, danes pa je to ena zanikrna vas Bo#azköy. No, sicer pa tovrstnih »znamenitosti« nima nobenega smisla obiskovati, kdor si je ogledal Maratonsko polje v Gr!iji ali kaj podobnega kje drugje, "e ve, zakaj. Samostan sv. Jakoba. Povsem obnovljen in od leta 2000 spet delujo!. Resda !ibko in skromno, ampak vseeno. Sestre so ve!inoma Libanonke, meja je samo 15 km od tod, za menihe ne vem, sva pa, najbr" s predstojnikom, nekaj v franco!!ini izdavljala. #ivijo skupaj, tako kot so v prvih kr!!anskih samostanih in skupnostih. Predsodki so pri!li kasneje, umetno in na!rtno. Tovrstno kr!!ansko meni!ko "ivljenje bi tako bilo lahko !e sprejemljivo, katoli!ka cerkev pa je vseskupaj zatrla in "ivi samo !e sama zase in izkori!!anje. Samostan je zgrajen na kraju, kjer so se "e pred 2000 leti duhovno spro!!ali, prvi samostan pa datira v 5. stol. Sprejeli so nas nadvse lepo in prijazno, nam razkazali in razlo"ili vse podrobnosti. Za !asa otomanskega imperija je bil samostan nedelujo!, saj so Turki vse menihe in menihinje pobili. Ja, tako kruta je pa! zgodovina, !e posebej ta, ki se je gradila na teh ozemljih stotin razli!nih narodov in verstev, v zibelki na!e civilizacije. Turistov je pa tu najbr" manj kot pa pri Bi!kovi skali. Zato smo pa lahko tu nekaj nakupili po neverjetnih cenah. Prespali pa smo kar ob samostanu v precej pu!!avskem ambientu. In po dolgem !asu smo spet spali, sladko, saj se je lepo ohladilo na 25 stopinj ali !e kaj manj, kajti pihljalo je z libanonskih gora. A zjutraj, seveda !e pred !esto, proti naslednjemu samostanu, Mar Sarkisu. Ta predel je pa! posejan s samostani in kr!!anskim "ivljem, ki je pa tudi prav lahko oble!en povsem arabsko. Zajtrkovali smo pod gromozanskim Asadovim spomenikom, pokojni jugoslovanski megaloman bi mu ga zagotovo zavidal. Obkro"a ga parkiri!!e ve!je kot pred $parom. Jasno, da smo bili sami in verjetno zlepa turisti niti doma!ini ne drvijo sem gor. Kar pa ne velja za vladne varnostne sile. Od nekod se je vzel tajni agent, nas premeril in ugotovil, da #abca ni pravilno parkirana. Glej ga !menta, moral sem premakniti avto skoraj za dva metra, ne glede na to, da smo bili sredi izvrstnega zajtrka. In potem je zadovoljen od!el. In spet smo bili sami na velikanskem parkiri!!u pod o!etom naroda. V Maluli sta dva samostana, Mar Sarkis in Mar Tekla. Tu "ivijo Sirci aramejskega porekla. $tirideset odstotkov je kristjanov, aramej!!ino, Jezusov jezik, pa jih govori !e 12 000. Aramej!!ino so lani uvedli tudi v !ole in jo za!eli zapisovati, tako da se za izginotje jezika ni ve! bati. Sicer pa je tu me!anica popolna. Znotraj dru"ine so eni kristjani, eni muslimani, celo ateisti, pa menda zaradi tega ni nobenih problemov. "e je res tako, samo pohvalno. Te podatke nam je posredovala redovnica v Sarkisu, ki nam je tudi razkazala samostan, tudi tisti najstarej!i del iz 5. stoletja, !e s poganskim oltarjem. Bili smo sami globoko spodaj, stopila je pred oltar in nam v aramej!!ini zmolila O!e na!. Dobili smo v dar sveto olje in !e neke relikvije, kar smo s hvale"nostjo sprejeli in se poslovili. Od!li smo !e do drugega samostana sv. Tekle. Ta je sicer precej ve!ji in razko!nej!i, vzidan v skale, medtem ko oni stoji na hribu. In povsem turisti!en. Zato smo ga samo preleteli in se spustili nazaj v mestece. Malula je sicer zanikrno mesto, saj niti po!tene restavracije nima. $e celo kava nam tu ni kaj posebno ugajala. "e ni pravega razpolo"enja in okolja, potem ni! ni dobro. Sicer smo pa ostali !e vedno samostansko razpolo"eni in se odpravili naprej do Sednaje in samostana iz 6. stoletja. Tudi ta stoji visoko v hribu in je s svojim veli!astnim stopni!!em resni!no monumentalen. Iz njega je prihajala sakralna glasba, o!itno je v njem tudi nekak!na !ola, v bli"ini pa so jame, v katerih so neko! "iveli menihi. Poleg je stala manj!a hi!a, v katero nas je lastnik povabil na kavo. Vsakodnevna gostoljubnost in prijaznost. Nad Sednajo je !e samostan sv. Toma"a. Obletimo !e tega in se odlo!imo, da zapustimo kr!!ansko kulturno dedi!!ino in se skozi Homs podamo !ez pu!!avo v Palmiro. Tako kot "e velikokrat prej, smo tudi danes spremenili na!rt in se po pu!!avski cesti odpeljali proti Palmiri (Tadmur-Mesto dateljev), tako da bi obiskali !e trdnjavo Kasr al Garb. Za pot do Palmire (250 km) smo imeli cel dan !asa, tako se mi je zdelo smiselno obiskati !e kak!no pu!!avsko trdnjavo. Cesta je bila lepa in !iroka, ravna in skoraj prazna. Pu!!ava je bolj

kamnita, le sem ter tja so nanosi drobnega peska tudi na cesti, povsem druga!e kot Sahara v Maroku, kjer so sipine tudi do 250m visoke. Venomer malo pihlja, a je kljub temu prijetno vro!e, !ez 40 stopinj. Da bi pri!li do gradu, smo morali malo skreniti s ceste. In ta je bila zelo slaba. Po!asi smo napredovali, dokler nismo prispeli do pu!!avske vasice, ki je od dale! sploh opazili nismo. In tu smo prvi! in zadnji! opazili, da nismo preve! za"eleni. Bilo je precej vpitja, predvsem najstniki, malo tudi udarcev po avtu, tako da smo jo kar se da hitro odkurili. In kmalu zagledali tudi cilj. Od dale! impresiven, bolj ko pa smo se mu bli"ali, bolj je deloval ubogo. In res od tega gradu ni prav veliko ostalo. Poleg tega smo se pa !e morali vrniti po isti poti, saj je cesta postajala vse slab!a. No ja, uspelo nam je brez problemov in pot smo nadaljevali proti tistodnevnemu kon!nemu cilju. Vse ve! je bilo tudi Beduinov in njihovih !otorov v pu!!avi, a do njih se nismo podali, !e bi jih sre!ali, bi bilo fino, tako pa...V pu!!avi smo naleteli tudi na velikansko garnizijo vojakov z vse polno mehanizacije. V ozadju, se mi zdi, da je bilo celo letali!!e. A to sre!anje nam ni povzro!ilo nikakr!nih te"av. Na cilj smo prispeli pozno popoldne, se podali v center mesta in tam tudi na!li primerno parkiri!!e tudi za no!no bivakiranje. Seveda sem kot vedno vpra!al za dovoljenje za parkiranje in ni bilo nobenih problemov, !eprav smo bili pravzaprav nasproti hotel!ka. Kdo ne pozna Palmire. Pravzaprav je poleg Petre ena najbolj znanih turisti!nih destinacij na Bli"njem vzhodu. Vendar pa po vseh natan!nih ogledih po mojem mnenju ni primerljiva z Apamejo in njeno okolico. Apameja me je pa! veliko globlje zadela, enako moja sopotnika. Dana!nja Palmira je tipi!no hrupno in mo!no obljudeno sirsko mesto. Trgovinice, lokal!ki, hotel!ki. Vendar pa turistov nismo sre!evali, !ele naslednji dan v anti!ni Palmiri. Ve!er smo pre"iveli v kramljanju z lastnikom hotela, pri!lo je !e nekaj radovednih okoli!anov, ob 10h zve!er pa so nam prinesli ve!erjo iz neke restavracije, ki nam jo je naro!il sogovornik. Po kon!ani toaleti sva se z Bernardo odpravila raziskovat turisti!no ponudbo. Posku!ala sva dateljne, nato pa v eni trgovinici zapravila kar precej !asa za pogovor in pitje !aja. Spat sva se odpravila krepko !ez eno zjutraj, a v mestu je bilo !e vedno enako hrupno kot ob osmih zve!er. In ni! druga!e ni bilo tja do pol !etrte ure, ko se je le malo umirilo in je bilo mogo!e zaspati. Seveda je po nekaj urcah spanca zabrnela biolo!ka ura in !e pred son!nim vzhodom smo korakali po anti!ni Palmiri. "ista ti!ina, nikjer nikogar. Vseskupaj je pravzaprav kar solidno ohranjeno. Zajtrkovat smo se odpravili na osamljeno trdnjavo Al Mani, ki kraljuje na strmem hribu nad Palmiro. Vse zajtrke smo si omi!ljali na najlep!ih ali najbolj nenavadnih krajih in tako za!enjali dneve in do"ivljali son!ne vzhode na res nepozaben na!in. Seveda smo se !e enkrat vrnili v anti!no mesto. Prebudili so se "e tudi prodajalci spominkov na kamelah, pri!eli so se valiti avtobusi turistov iz hotelov (turisti!ni hoteli so v nekak!nih resortih zunaj mesta), ki pa so redno prehodili samo za!rtano pot, tri !etrtine ali !e ve! je vedno ostalo neobiskanega. In v miru smo lahko brskali po anti!nih ostankih. In spet naprej. Najprej obisk !rpalke. Tankali po 25 lir liter, kar je pribli"no 30 centov, nato!ili vodo, vedno brezpla!no. "lovek !rpalkar seveda s !ikom v ustih. "akalo nas je spet 250 km pu!!ave proti mestu Deir ez Zur, torej do Evfrata, od tu je pa le !e 220 km do mejnega mesta Ak!akale. Vmes bi si bilo lepo pogledati !e trdnjavo Kasr al $arki, a smo jo nekako zgre!ili. Posku!al sem ponovno skraj!ati pot, a spet neuspe!no. Bilo je preve! nevarno, predvsem seveda zaradi slabe ceste, res slabe ceste. O!itno nam je pozornost "e malo padla, dobil sem pa pod nos tudi o!itek, da sploh ni !udno, saj smo do zdaj spali povpre!no le nekaj ur na dan. Zaobljubili smo si, da nas bo v Tur!iji !akal dan po!itka, in to v kampu. $e dobro, saj se je izkazalo, da nas je !akal dale! najnapornej!i dan na vsem potovanju. Pot skozi pu!!avo je sicer potekala dokaj mirno in nestresno, !ele pre!kanje mest je dvignilo nivo adrenalina. "e smo naleteli na table, so bile pa v arab!!ini. Tiste za Irak (oddaljen kak!nih 100km) in Bagdad pa ve!inoma v latinici. Niso nas preve! zanimale, saj te zadeve niso bile na na!i poti. Reka Evfrat je tu "e kar velika in ustvarja plodno ravnico. Danes je seveda revnej!a kot v !asu Mezopotamije, saj jo "e na tur!ki strani (Firat) razpeljujejo na vse strani za

namakanje, v Siriji pa so naredili velikansko umetno akumulacijsko jezero (Asadovo imenovano, seveda), ki ga seveda tudi uporabljajo za namakanje, a reka je velika toliko kot sami "elijo in potrebujejo. Tigris, ki prav tako izvira v Tur!iji, pa te!e mimo Sirije in se v Iraku zdru"i z Evfratom v $at el Arab. Evfrat ni plovna reka, !eprav je velika, a je baje vsa polna plitvin in brzic. Iz Deira smo se peljali kak!nih 130 km do Rake, !e enega ve!jega mesta, v glavnem ob reki, med polji, ve!inoma bomba"nimi. Raka je center bomba"ne industrije, kaj posebno kulturnozgodovinskega pa v njej ni najti. Veliko je bilo poru!enega, veliko odstranjenega zaradi rasti mesta, mogo!e so zanimivi le !e ostanki Bagdadskih vrat, kak!en muzej!ek, obzidje in konec. Bilo je "e kar pozno popoldne, !as v Siriji se nam je iztekal. Do polno!i smo morali zapustiti de"elo, sicer nas bi !akalo naslednjih 100 dolarjev dizelske takse. Do meje smo imeli !e dobrih 100km solidne ceste. Prespali pa bi "e v Haranu v Tur!iji in si drugi dan seveda ogledali !e $anliurfo ali Urfo. Veliko mesto, polno zgodovine, razdeljeno na novi in stari del. V anti!nih !asih in tudi kri"arskih !asih znana kot Edesa. Prihod na mejo ob 18h. Meja zaprta, !eprav so nam zagotavljali, da so vse sirske meje odprte no! in dan. Vseeno je bilo na meji nekaj stra"arjev in agentov v civilu. Nekdo nas je peljal do najbolj odgovorne osebe, za katero se je pa potem izkazalo, da je ve! ali manj navadna rastlinica na tej meji. Milo smo prosili za prehod, pa omenjali denarno stisko, pa !as in ne vem kaj !e vse, a ni!. Malo je manjkalo, da se nismo metali na trebuhe, da bi ga pretentali. A ni!. Klical je zdaj enega bolj odgovornega, zdaj drugega, a vedno je bil odgovor ne. Prosili smo ga, da bi tam prespali in bi nam zjutraj pomagal !ez mejo brez pla!ila, a spet ne. Saj ne re!em, posku!al je pomagati, a kot vsi ti orientalski uradniki ne preve! prepri!ljivo in predvsem brez pozitivnega rezultata. Ura 19.30. Kaj storiti? Do naslednjega prehoda v Kilisu je 250 km. Se pravi dobre !tiri ure !asa. No!ne sirske ceste, skozi mesta brez tabel, predvsem pa me je bilo strah le"e!ih policajev na cestah. Seveda smo tudi "e od pete ure zjutraj aktivni, za nami pa je "e tudi 500 km. Odlo!itev je padla. Tu nimamo kaj po!eti, gremo. Se !e spomnite Smokeya in bandita z Burtom Reynoldsom v glavni vlogi. Dirka se je za!ela, a na koncu smo bili le na nek na!in pora"enci. No!, sirske ceste in mesta. V vsakem ve!jem mestu sem ob prihodu v mesto zaprosil doma!ina na motor!ku, da nam je kazal pot. To je bilo seveda dale! najhitreje, pa !e na le"e!e policaje nas je opozarjal, ko ga je metalo !ez grbine. To taktiko smo uporabili petkrat. Kako prav nam je zdaj pri!lo, da so mesta obljudena skoraj celo no!. Ve! ali manj smo napredovali po na!rtu, sem ter tja se je kaj zapletlo, ve!krat so nas ovirali tovornjaki, saj se jih pono!i z avtodomom nisem upal preve! vehementno prehitevati, in zamuda je po!asi nara!!ala. V!asih smo se zapletli tudi v kak!nem mestecu, kjer nismo imeli predvoznika. Skratka, naporna, zelo naporna vo"nja na !as. Kaj takega si seveda !e nikoli nisem privo!!il in si tudi nikoli ve! ne "elim. Kon!no pridrvimo v zadnje mesto pred mejo. Azaz. Od tu je !e deset km. In imeli smo !e ve! kot pol ure !asa. Zmaga se nam je "e nasmihala.A glej ga vraga. Nikakor se nismo mogli prebiti skozi uli!ice, kot da bi se vrteli v krogu. Sploh nismo !tekali, kaj se dogaja. Meje nikjer. Zopet ustavimo motorista. Njegov sopotnik se je presedel k nam, da bi nam pokazal pot. Vodil nas je sem ter tja po mestu, tudi v krogu, a le zato, ker je iskal prilo"nost, kako bi nas okradel. Zaslutil sem, da nekaj le ni v redu, precej povi!al glas, nakar nam poka"e pot, just straight on, in izko!i iz #abce, ne da bi jaz sploh ustavil. Groza in ura je bila skoraj polno!i. Na mejo smo prispeli !ez petnajst minut. In spet uradniki brez milosti. Pla!at, brez pardona. $el sem iskat menjalnico, a tam ni bilo nikogar. Vrnil sem se k na!emu modelu. In sem na!el Bernardo v joku. Povedala mi je, da je zadnji prijatelj ukradel foti! in njen mobi. Skoraj osem sto slik. Po vsem tem mi je pa! padel mrak na o!i in sem takoreko! napizdil ni! hudega slute!ega mejnega uradnika. In se je izpla!alo. Kazni nam ni bilo potrebno pla!ati, no ja samo za izhod iz dr"ave, !e bi nekaj dali, haha. In smo. 10 evrov. Zaradi vsega skupaj smo tudi mejne formalnosti hitro zaklju!ili in bili "e pred drugo uro zjutraj v Tur!iji. Pravi cukr!ek za konec poti po Arabiji, se vam ne zdi. Ja, tako je to, "ivemu !loveku se vse pripeti. A odpustiti si !isto ne morem te nemarnosti.

Pred spanjem sem popil !e eno pivce za "ivce in se res popolnoma iz!rpan zru!il v posteljo. In zjutraj sem se zbudil z ob!utkom, da sem takoreko! doma. V Tur!iji. Sam sem bil !e kar pomirjen z zadnjimi dogodki, Bernarda pa se nikakor ni mogla sprijazniti z dejstvi. Jermen ji je takoreko! padel dol, kot se rado re!e, in se je je "e polotila rahla utrujenost, predvsem psihi!na. Upal sem le, da jo bodo tur!ke lepe manire ozdravile malodu!ja. Upanje umira zadnje in tudi tokrat je bilo tako. Odpeljali smo se do ene z ob!utkom zgrajene in z ornamenti okra!ene !esme (vodnjak), se stu!irali, oskrbeli z vodo, pozajtrkovali, mimogrede nam je pa en kmet !e prinesel nekaj bu!k in paradajza. Torej, jutro se je vseeno za!elo kar najlep!e in za!initi sem ga hotel !e z obiskom Gaziantepa, ki je le 60 km od sirske meje. To je sicer milijonsko mesto, a del pod zelo ohranjeno in nadvse impresivno trdnjavo nad mestom (mimogrede, od zadnjega obiska pred !tirimi leti imam en prav lep spominek s te trdnjave doma) je povsem obvladljiv, kot stara Ljubljana naprimer. To je "e tretji obisk tega mesta in vedno sem se v njem zelo dobro po!util. Obisk nam je vsem trem res zelo koristil. Bili smo pravi razvratniki. Ves dan smo porabili za nakupovanje po tr"nicah, se sladkali z baklavami, tu jih delajo s pistacijami, zato so bolj zelene in so priznane kot najbolj!e v Tur!iji, odli!no kosilo, naleteli smo tudi na bar!ek, kjer so nam postregli z rakejem, hladni efes pilsen. Res osve"ujo!e in spro!!ajo!e. Vseno smo se proti ve!eru odlo!ili, da gremo na avtocesto proti Adani in tokrat prespimo na enem ve!jem parkiri!!u. In tudi to je bila dobra odlo!itev. Bilo je povsem mirno, malo vetrovno sicer, a z lepim razgledom na morje. V velikem mestu bi bilo vse druga!e. Utrujenosti kar nismo mogli pregnati. To tritedensko pomanjkanje spanja se nam je kar hudo poznalo. Pa ne da bomo tisti znani dopust, mo"gane in !e kaj na pa!o, !ele za!eli. Toda kaj veliko !asa nam ni ve! ostalo, bomo pa! po Tur!iji malo bolj zlagoma, !ez Gr!ijo in ju"ne predele Juge pa malo pospe!ili. To sredozemsko tur!ko pot sem "e prevozil, dolo!ene odseke tudi ve!krat, pa smo imeli kljub temu polno nekih stranpoti, neke kulturnozgodinske ostanke ali kar parke ali pla"e, in je seveda !lo bolj po!asi. Naj omenim, da je v tem predelu, od Adane do Antalije nenormalno veliko utrdb, starih mest, samostanov, rimskih ostalin in ni! turistov. "lovek kar gleda in se !udi tej genski !lovekovi "elji po megalomanstvu, in danes je vse !e potencirano na n potenco. "e samo na Dubaj pomislim in vasico izpred tridesetih, !tiridesetih let. Peljemo mimo Silifk, no seveda smo sko!ili tudi do trdnjave nad mestom, in se ustavimo v edinem kampu morda v nekaj sto kilometrih. Tisti, ki ste "e potovali po tur!ki sredozemski obali, pa tudi ob "rnem morju, ste gotovo naleteli tudi na tur!ke kampe. To so pravzaprav le piknik prostori. Otroci v vodi, ta stari pe!ejo, kuhajo in se po sencah valjajo. Glasba, prah, umazanija. To pa je pa! kamp, kot si ga mi zami!ljamo. Poznam pa ga "e od enega prej!njega obiska. Lastnika sta se me zelo "ivo spomnila izpred let, celo nekaj znanih pav!alistov nas je pozdravilo, sledi pija!a dobrodo!lice in polovi!na cena. 7 evrov za vse nas in oskrbo. Je pa kamp primerljiv z zahodnimi, zelo urejen, z neverjetno pla"o kamen!kov fi 2cm, majhen, skratka, idealen za po!itek. In edino tu smo ostali ve! kot 24 ur. Mislim, da je tule: 36.297127/33.847081 In spet dalje. Proti Anamurju med nasadi banan. Majhnih, a sladkih. Ustavili smo se v manj!em mestu, da bi spili kavo. Malo pred odhodom pa nas obi!!e starej!a gospa in nam podari tri hleb!ke !e toplega kruha. Za sre!o. Tega ne do"ivi! nikjer drugje, vsaj kar je meni poznanega in znanega. $e isti dan smo namre! tudi hoteli kupiti paradajz na eni kmetiji. Ni problem. Nametali so nam ga v eno veliko vre!o, a pla!ila niso hoteli. Salam alejkum. Taka je bila pred desetletji vsa Tur!ija, danes tovrstno gostoljubnost do"ivi! samo !e na vzhodu in jugu in morda po vukojebinah v zahodnem delu dr"ave. Anamur. Vredno ogleda. Vsekakor. Staro anti!no naselje in spodaj pla"a, za katero smo vsi glasovali kot najlep!o videno in preizku!eno. Kjerkoli, kadarkoli. Ker sem se namenil popisati bolj na kratko na!o pot v Sirijo, ne bom ve! razpredal o Tur!iji. Lahko bi nastal !e en potopis. Zatorej bolj na hitro !ez to Veliko de"elo. Ker smo v Antaliji

zavili v hribe in !ez celino, ob obali bi nam namre! vzelo preve! !asa, smo se ustavili !e v Pamukalah. Nisem bil preve! razo!aran, zdi se mi, da so se za!eli zavedati, da so zadevo "e uni!evali sto na uro, pa so propadanje nekako zautavili. Problem je namre! tista posebna voda, ki so jo na veliko kurili hoteli. Pa tudi umetne betonske !al!ke. Pod Bomba"nim gradom so celo uredili nekak!no sprehajali!!e za nedeljske goste, v!asih pa je bilo tu kar precej zanemarjeno. Potem pa proti Seld"uku, Efezu in Merimani. Seld"u!ka trdnjava je !e vedno zaradi renoviranja zaprta, Efez obljuden, da je groza, Merimana pa zame ne toliko zanimiva, da bi si jo !e enkrat ogledoval. Tako sem jaz zunaj pripravljal !pagete, Berni in Jure pa sta !la v zadnje bivali!!e na!e device Marije. Ta zadeva je nad Efezom, !e morda ne veste. Potem pa proti "anakalam in trajektu. Pol ure, pa smo bili v Evropi. V kraju Kilitbahir in prespali ob trdnjavi.To je nekako predel s podobno funkcijo, kot ga je imela so!ka fronta. Skoraj neprehodni hribi in veliko krvavo vojskovanje med Turki in Zahodom. Od tu dalje je izredno lepo potovanje med son!nicami in z morjem, kar nekajkrat na obeh straneh, tako da v!asih prav lahko pomisli!, da smo nekaj zgre!ili, da je nekaj narobe. Vedno, kadar smo na tej trasi, se ustavimo !e v mestu Ke!an, kjer se znebim !e zadnjega tur!kega ke!a. Potem pa nekako po tridesetih km Ipsala in !ez reko Merid" v Gr!ijo. Mejni prehod je nov, sodoben in zelo odprt, !e se pa kdo spomni tega prehoda !e recimo pred desetimi leti ali !e manj, ve, da je bila tam nepopisna "urka teles, uniform in komarjev. In to ure in ure, preden si se uspel spraviti !ez. Seveda ti je takoj postalo jasno, da si pri!el v povsem druga!en svet. In bil je vznemirljiv orientalski po!utek. Kaj !mo, tudi tu se meje odpirajo. "ez Gr!ijo smo jo potegnili v glavnem po brezpla!ni avtocesti do Soluna in makedonske meje. Vmes smo pa! !e nakupili feto in olje, se nekajkrat okopali, do"iveli !e en gr!ki ve!er na pla"i in to je bilo v Gr!iji ve!inoma vse. Potem pa prijazen makedonski pozdrav na meji. Slovenci smo morda !e kar priljubljeni. "ez Makedonijo smo jo udarili bolj po stranskih poteh na Demir kapijo, Negotino, Zelenikovo, Kumanovo itd. V mislih sem imel nakup kak!ne vre!e tetovca, a ga nikjer niso imeli v takih koli!inah niti z razumno ceno. Bi morali najbr"e prav v Tetovo, ampak, lepo vas prosim, odpeljali smo se raje do Leskovca v Srbiji, kjer smo pre"iveli mesni ve!er in precej hrupno no!. Ker smo pot iz Leskovca proti Bosni nadaljevali po cestah drugega reda, se pravi, !e bolj po stranskih kot pred mesecem dol, smo naleteli seveda na skoraj albanske ceste. Slabe, !lo je po!asi, prometa pa malo. A to smo storili namenoma. Videti !imve! sicer skritega popotnikom na Ibarski magistrali. In izpla!alo se je, stvar je izpadla povsem avanturisti!no in za!injeno s srbsko norostjo ali pesni!tvom, kot nekateri temu re!ejo. Samo en primer. Vas Meki! nekje blizu Prokuplja. Ustavili smo se pred trgovino. Zajtrk. #ivjo Slovenci. Pred adijem stoji krepak starej!i mo" z delnim slovenskim penzijonom in z znanjem srbosloven!!ine. Takoj smo postali prijatelji in seveda njegovi gosti. Pridru"il se nam je pri mezi, popil eno travarico in nas povpra!al po lubenici. Ne te pa nismo imeli. Bom jaz prineso, je rekel, in izginil. In res. Ni bilo pol ure, ko je bil "e nazaj in pripeljal celo samokolnico lubenic. Nalo"il je devet velikih. $it, kam to pospraviti, saj ni imel niti najmanj!ega namena popustiti in kak!no odpeljati nazaj. Tako smo imeli od tu pa do Ljubljane polno kopalnico lubenic. Seveda smo nato morali vsi skupaj posesti pred trgovino na nekak!ne stol!ke in popiti vsak svoje pivo. Torej zajtrk v Srbiji ni razo!aral. Pot smo nadaljevali, kot sem "e rekel, po stranskih poteh proti Prokuplju, na Blace, Brus, Vrnja!ki banji (ta pot je res malo naporna), potem pa na "a!ak, U"ice in proti Vi!egradu v Bosni. Prespali smo pa na Mokri gori, tam nekje, kjer je Kusturica postavil apartmaje za evrske Srbe in Bosance. Naslednji dan !e po kanjonu reke Drine in !ez Romanijo v Sarajevo na Husrevbegovo !orbico. Mimogrede, Ba!!ar!ija je bila nekam tiha in mrtva ali pa je bil tak samo vtis, saj je na Bli"njem vzhodu tako ekstremno "ivo. Popoldne !e v Kakanj po burek (5 kg) in baklave (ena kg in pol). Ni mi treba posebej poudarjati, da smo za povrh dobili burek kosilo z jogurtom. $e zadnja no!itev nekje na poti in naslednji dan prihod v Ljubljano. Utrujenost je

spotoma "e minila, tako da smo se "e !ez dva dni odpeljali s sinom v Mirabilandijo za nagrado, ker je upravljal dom in ku"a. Toda to je "e druga zgodba. Na kratko: res da je pot dolga, a z dovolj !asa v popotni malhi povsem obvladljiva. Kdor ima vsaj pribli"no rad orientalske !are, posebnosti in na!in "ivljenja, naj jo izpolni. In ne bo mu "al, saj se bo kar naprej sre!eval s preteklostjo, pa tudi modernostjo, malo !uda!ko cepljeno na to preteklost, kar daje poti tisto barvitost, ki jo pri!akujemo na Orientu. In opraviti to pot z AD-jem je !e posebej zanimivo in lahkotno, da ti pa tudi neverjetno obilico dogodiv!!in in izku!enj. Kaj pa z manj!imi otroki. Mislim, da se tudi otroke da na tej poti toliko zanimirati, da jim ne bo dolg!as in ne bodo vam in sebi v breme. Res pa je, da se je pa treba pripraviti na kar visoke temperature, predvsem junija, julija in avgusta. Torej, bolj kriza za seniorje z "e malo izrabljenim srcem, a ni! ne de, tudi za to je zdravilo, le dobro se je treba pripraviti pred odhodom. Kdor si bo naslednje leto izbral to destinacijo, mu "elim sre!no, hkrati pa naj mi dovoli, da mu bom lahko malo zavidal. Torej, na pot in s slikami nazaj. V Ljubljani, novembra 2008