152
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991 KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO Naročnik: Občina Borovnica Paplerjeva 22, SI-1353 Borovnica Ime iz registra: Borovnica vaško jedro - EŠD 11477 KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA- EŠD 11477 Izdelovalec konservatorskega načrta za prenovo: POPULUS Prostorski inženiring d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana dr. Darja Marinček Prosenc, dipl. inž. kraj. arh. Konservatorka, št. potrdila: 6230-11/2010, prostorska načrtovalka ZAPS 0815 KA Pristojna območna enota ZVKD: OE Ljubljana Številka: 422-07-16 izvod: 1 2 arhiv Ljubljana, junij 2017 Vse pravice pridržane. Za vsako uporabo besedil in fotografij izven namena , za katerega je bil izdelan konservatorski načrt za prenovo, je potrebno pridobiti soglasje izdelovalca.

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected],

  • Upload
    others

  • View
    2

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO

Naročnik: Občina Borovnica

Paplerjeva 22,

SI-1353 Borovnica

Ime iz registra: Borovnica – vaško jedro - EŠD 11477

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA-

EŠD 11477

Izdelovalec konservatorskega načrta za prenovo:

POPULUS Prostorski inženiring d.o.o.

PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana

dr. Darja Marinček Prosenc, dipl. inž. kraj. arh.

Konservatorka, št. potrdila: 6230-11/2010, prostorska načrtovalka ZAPS 0815 KA

Pristojna območna enota ZVKD: OE Ljubljana

Številka: 422-07-16 izvod: 1 2 arhiv

Ljubljana, junij 2017

Vse pravice pridržane. Za vsako uporabo besedil in fotografij izven namena , za katerega je bil izdelan

konservatorski načrt za prenovo, je potrebno pridobiti soglasje izdelovalca.

Page 2: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Page 3: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

2. Kazalo vsebine

I. SPLOŠNO

1. Naslovna stran

2. Kazalo vsebine

3. Podatki o izdelovalcih konservatorskega načrta za prenovo

II. ANALITIČNI DEL

1. Uvod

1.1 Cilji konservatorskega načrta za prenovo

1.2 Območje dediščine

1.3 Splošni podatki o območju

1.4 Varstveni režim in varstvene usmeritve območja dediščine

2. Splošne značilnosti območja dediščine

2.1 Lega območja v prostoru

2.2 Nastanek območja dediščine

2.3 Prikaz razvoja območja dediščine

2.4 Pomen območja dediščine v širšem prostoru

2.5 Funkcionalne, tehnične, prostorsko-oblikovalske, gospodarske, bivalne, družbene, kulturne

in ekološke razmere na območju dediščin, vključno z analizo prebivalstvenih gibanj

3. Prostorske značilnosti

3.1 Lega v odnosu do okolice

3.2 Zasnova in oblikovanost

3.3 Značilnosti grajenih struktur

4. Ocena stanja dediščine

4.1 Ocena stanja dediščine glede na okolico

4.2 Ocena stanja dediščine

4.3 Ocena stanja posameznih sestavnih delov na območju dediščine

5. Povzetek raziskav, pobud in mnenj

6. Viri in literatura

III. NAČRTOVALSKI DEL

1. Zasnova prostorskega načrtovanja

1.1 Zasnova oblikovanja prostora

1.2 Zasnova vsebine

2. Načrt prenove

IV. PRILOGE

1. Katalog evidenčnih enot v območju dediščine

2. Katalog ocene stanja in usmeritev na območju OPPN in KNP

Page 4: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Page 5: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

3 Podatki o izdelovalcih

Izdelovalec: dr. Darja Marinček Prosenc,univ.dipl.inž.kraj.arh.

Konservatorka in pooblaščena prostorska načrtovalka

Konservatorka, št. potrdila: 6230-11/2010, prostorska načrtovalka ZAPS 0815 KA, ZAPS 0035 P

podpis

Delovna skupina:

Umetnostna zgodovina: dr. Janez Premk, univ.dipl.um.zg.

podpis

Arhitektura: Anja Premk, konservatorka, univ.dipl.inž.arh

podpis

Krajinska arhitektura dr. Darja Marinček Prosenc, univ.dipl.inž.kraj.arh

podpis

Statistika in IT podpora: mag. Robert Špendl, univ.dipl.inž.rač., inž.kem.teh.

Sodelavci: Vladimir Mladenović, univ.dipl.inž.kraj.arh.

Anja Ropret, abs. arh

Eva Mavsar, abs. arh

Katja Žagar, abs. arh

Številka KNP: 422-07-16

Ljubljana, junij 2017

Pristojna OE ZVKDS: ZVKDS OE Ljubljana

Page 6: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Page 7: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

II. KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA

NASELJA BOROVNICA- EŠD 11477 - ANALITIČNI DEL

Page 8: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

1. UVOD

Konservatorski načrt za prenovo je obvezni sestavni del občinskega podrobnega prostorskega akta, ki je

podlaga za celovito prenovo območja naselbinske dediščine, kulturne krajine ali območja druge

dediščine, ki je značilen del prostora in grajenih struktur, ki je spomeniško območje ali varstveno

območje dediščine.

Konservatorski načrt za prenovo je dokument, na podlagi katerega celostno ohranjamo dediščino. Razloži

zakaj je dediščina pomembna, zakaj je kulturni pomen dediščine ranljiv in ogrožen, identificira razvojne

potrebe območja, z dediščino povezane priložnosti in probleme in določa varstvene usmeritve, kako

skrbeti zanjo z vzdrževanjem, popravili, upravljanjem pri prihodnjem razvoju, z rabami ter drugimi

prostorskimi, gradbenimi in ostalimi ukrepi .

Pravna podlaga za pripravo Občinskega podrobnega prostorskega načrta – OPPN in Konservatorskega

načrta za prenovo – KNP:

Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) – Uradni list RS 33/2007, 1761, str. 4585

Zakon o varstvu kulturne dediščine - Uradni list RS št. 16/2008 – 485, str. 1121

Pravilnik o konservatorskem načrtu za prenovo Uradni list RS, št. 76/2010 z dne 1. 10. 2010

Postopek celostnega ohranjanja se začne z razumevanjem in odgovori na naslednja vprašanja: zakaj,

kakšen in kolikšen ima kulturna dediščina pomen. Iskanje in ugotavljanje pomena ali pomenov mora biti

predmet razprave z vsemi, na katere bi varstvo in ohranjanje imelo vpliv. Tako se namreč zagotavlja

razumevanje in posledično tudi odnos ljudi do dediščine kot celote in njenih elementov, kar olajšuje

sprejemanje načel in konkretnih ukrepov za ohranjanje.

Za kvalitetno celovito prenovo je potrebno multidisciplinarno znanje v vseh fazah, ki izhaja iz:

- poznavanja in razumevanja zgodovine prostora, njegovega morfološkega in družbenega razvoja;

- spoštovanja do naselij in krajine;

- spoštovanja do dimenzij, višin in volumnov kot rezultat morfologije urbane krajine;

- načrtovanja, ki spoštuje značilnosti prostora, ki raje prispeva h kvaliteti, kot pa da oponaša ali pa

tekmuje z obstoječim.

Osnovna izhodišča pri pripravi konservatorskega načrta za prenovo:

- omogočati atraktivnost prostora za bivanje in razvoj dejavnosti

- upoštevati vse varstvene zahteve in razvojne potrebe

- zagotavljati fleksibilnost dokumenta – možnost realizacije trenutno še neidentificiranih razvojnih

potreb

Občina Borovnica je na podlagi določil 29. člena Občinskega prostorskega načrta OPN (Ur.l. RS št. 52) s

sklepom začela postopek priprave OPPN in KNP. Predmet priprave prostorske dokumentacije je celotno

območje z oznako BO 1/38 s podrobno namensko rabo CU – osrednja območja centralnih dejavnosti, ki

je varovano kot naselbinska dediščina EŠD 11477. V območju so objekti varovani kot profana in sakralna

stavbna dediščina.

Občina Borovnica je v priloženem tekstu izpostavila izhodišča in zastavljene cilje, ki jih mora upoštevati

tako OPPN, kot tudi KNP, ki je sestavni del.

Izhodišča za razvoj kulture ter ohranjanja, interpretacije in prezentacije kulturne

dediščine

Primerjalne prednosti:

• Razvita in raznovrstna dejavnost na področju ljubiteljska kulture, ki je deloma usmerjena na

ohranjanje nesnovne kulturne dediščine in tradicionalne zvrsti kulture, deloma pa k preseganju mej med

občinami, oblikami in zvrstmi kulture ter javnimi zavodi in neodvisno kulturno produkcijo.

• Porast števila prebivalcev in mladih družin oz. novih priseljencev s potrebami po urbani kulturni

infrastrukturi in ponudbi ter željo po vključevanju v kulturno življenje v občini.

Page 9: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

• Sobivanje urbane in podeželske kulture kot priložnost za njuno medsebojno oplajanje.

• Odsotnost tradicionalnih javnih zavodov na področju kulture.

• Potencial številnih primernih lokacij za kulturne dogodke na prostem.

• Zgodovinska zapuščina Marje Boršnik, »prve dame slovenske slavistike« in pripravljenost njene

družine za tvorno sodelovanje pri predstavitvi in interpretaciji njene zapuščine, ter zapuščine Frana

Ramovša, Danila Majarona, Staneta Suhadolnika, Frana Paplerja in drugih mož in žena, ki so pustili sledi

v slovenski slavistiki, literaturi, literarni zgodovini ter na ostalih področjih kulture in znanosti.

• Stavbna dediščina pomembnega kulturno – tehniškega izročila, ki potrebuje prenovo in nove

funkcije.

• Lokalna stavbna dediščina, ki jo je mogoče prenoviti z nizkimi stroški po modelu »šole prenove«.

• Raziskana nesnovna kulturna dediščina povezana z gradnjo železniške proge in obratovanjem

železniškega prometa.

Priložnosti:

• Povezovanja kulture in turizma v občini. Povezave med turizmom in kulturo so mogoče in potrebne

tako pri vzpostavitvi in nadgradnji turistične obiskovalske infrastrukture kot tudi na področjih

predstavitve in interpretacije kulturne dediščine. Prav tako tudi na področju interpretacije krajine,

ekosistemov n naravnih vrednot, saj je interpretacija pravzaprav kultura »prevajanja« razlage naravnih

pojavov in zakonitosti v različnim ciljnim laičnim skupinam razumljiv jezik oz. govor. Kulturni in

naravovarstveni turizem sta s pomočjo izboljšanja obiskovalske, predstavitvene in interpretacijske

infrastrukture tudi priložnost za razvoj in profesionalizacijo kulture v občini.

• prenove stavbne dediščine za zagotavljanja primernih prostorov za kulturne dejavnosti v občini kot

priložnost za nove koncepte, tehnologije in modele upravljanja, ki preprečujejo da se na ramena

občinskega proračuna zgrne breme vzdrževanja obnovljenih stavb brez prave vsebine, obiskovalcev in

prihodkov.

• Zahteve po kompleksni uporabi sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter novih

delovnih mestih, ki kombinirajo znanja s področja organizacije, promocije in vodenja turističnih obiskov

ter interpretacije kulturne dediščine, njenega upravljanja in vzdrževanja. Za to bo potrebno ustvariti in

izkoristiti

• Prenova starega vaškega jedra Borovnice kot priložnosti za vzpostavitev javnega prostora za

druženje in izvedbo različnih prireditev na prostem.

Strateški pristop:

Osnovni strateški pristop pri razvoju kulture je organiziranje, usposabljanje in mobiliziranje lokalnih

deležnikov v sodelovanju s strokovnjaki, povezovanje kulture, podjetništva in turizma, medgeneracijsko

sodelovanje ter medkulturni dialog. Oblikovati, povezati in multimedijsko predstaviti je potrebno zgodbe

»železnice«, »Marje Boršnik«, «naravnih vrednot in lepote barja z zaledjem« z zgodbami, praksami in

izdelki lokalnega ekološkim kmetovanja, sadjarstva, čebelarjenja in hortikulture. Na področju muzejskih

dejavnosti se je potrebno opreti na koncept »eko-muzeja« kot celovite večdimenzionalne in multi-

medijske predstavitve snovne (stavbne, tehnične, arheološke) in nesnovne (zgodbe, običaji, pisna,

likovna in foto gradiva) dediščine v tesni povezavi s siceršnjim kulturnim dogajanjem ter razvojem

turizma in eko-kmetijstva. Pri prenovi lokalno pomembne stavbne dediščine pa na koncept »šole

prenove« kot modela od spodaj navzgor spodbujenega projekta sodelovanja med lokalnim prebivalstvom,

konzervatorskimi centri, fakultetami in srednjimi šolami s področja gradbeništva in lesarstva. Krepitev

zmogljivosti za kakovostno predstavitev in interpretacijo krajevne naravne in kulturne dediščine bo nudila

tudi boljše možnosti za seznanjanje priseljencev z naravno in kulturno dediščino kraja ter njihovo

vključitev v razvoj kulture v kraju. To bo prispevalo k oblikovanju skupne pripadnosti kraju in prostoru

ob upoštevanju medsebojnih razlik v vrednotah in življenjskih stilih, kar je v sodobni družbi izrednega

pomena za njeno integracijo in preprečevanje družbenih anomalij.

Ključne dejavnosti:

1. Dolgoročna rešitev problema primernih prostorov za knjižnico na osnovi samostojne iniciative

občine oz. tudi v primeru, če primernih prostorov ne bo mogoče zagotoviti ob izgradnji večjega poslovno-

trgovskega centra v občini.

2. Izgradnja večnamenskega prostora, ki bo lahko služil tudi kot prostor za različne kulturne prireditve

z 20 do 70 obiskovalci.

Page 10: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

3. Obnova kulturno-tehniške dediščine z nadgradnjo obstoječih zasnov v smislu novih muzejskih praks,

ki temeljijo na uporabi sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter omogočajo interaktivnost

in spodbujajo vključevanje lokalnih ljubiteljskih interpretov kulturne dediščine.

4. Prenova starega vaškega jedra Borovnice v smislu zagotavljanja novih možnosti za kulturne

dejavnosti v obnovljenih stavbah, povečanja privlačnosti kraja in ustreznega okolja za kulturno

ustvarjanje in prireditve na prostem.

Namen izdelave OPPN je celovita prenova in revitalizacija centra naselja Borovnica v okviru pravnega

akat, to je odloka OPPN, ki zajema:

- Novo gradnjo, rekonstrukcijo, prenovo in nadomestno gradnjo stavb

- Določitev pogojev nadzidav in prizidav obstoječih stavb

- Določitev pogojev obnove fasad

- Določitev pogojev gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov

- Prenovo in ureditev novih javnih površin (ulice, trgi, parki)

- Oblikovanje dela trase vodotoka Malence

- Določitev in ureditev prometnih površin (ceste, parkirni prostori,…)

- Določitev pogojev oblikovanja urbane opreme

- Določitev pogojev lokacije, vrste in oblike objektov za oglaševanje

- Določitev lokacij in oblikovanja ekoloških otokov

1.1 Cilji konservatorskega načrta za prenovo

Cilj konservatorskega načrta za prenovo je dolgoročno in trajnostno ohranjati dediščino oz. njen

prepoznan pomen ob sočasnem omogočanju vzdržnega razvoja.

Z načrtom se ugotovi, katere obstoječe objekte ali območja je potrebno varovati in v ta namen oblikovati

potrebne usmeritve ter kako naj se novi posegi v prostor prilagodijo obstoječemu prostoru in generirajo

razvoj.

Strateški cilji KNP vaškega jedra Borovnica so navedeni po posameznih sklopih in so v nadaljevanju

podrobneje podani v sklopu izhodišč in projektne naloge Občine Borovnica.

1. OHRANJANJE IDENTITETE VASI

Ohranjanje zgodovinskega pomena starega jedra

Ohranjanje kvalitetnih elementov podobe starega jedra

Večanje atraktivnosti vaškega jedra

Večanje povezanosti z ostalimi deli vasi in okolico

2. OHRANJANJE STAREGA JEDRA VASI

Ohranjanje in sanacija vaške podobe

Ohranjanje objektov kot varovane stavbne dediščine

Omogočanje primerne rabe prostora

3. DVIGANJE BIVANJSKE KVALITETE V VAŠKEM JEDRU

Zmanjšanje pretočnega prometa v starem jedru

Izboljšanje preskrbe s storitvenimi dejavnostmi

Dviganje kvalitete stanovanjskih objektov

Izboljšanje peš navezave okolice na staro jedro

4. REVITALIZACIJA (OŽIVLJANJE IN PREOBLIKOVANJE) STAREGA JEDRA

Zagotavljanje funkcij za potrebe prebivalcev

Ureditev osrednjega trga v starem jedru vasi

Ureditev prostorov za različne prireditve

Razširjanje trgovske in storitvene ponudbe

Ureditev parkirišč na obodu starega jedra

Izboljšanje gostinske ponudbe

Označitev znamenitosti za potrebe obiskovalcev

Ureditev in označba informacijskih tabel

Page 11: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Ustvarjanje pogojev za stalne ponudbe kulturnih prireditev

5. VAROVANJE OKOLJA

Ureditev lokacij za ekološke otoke

Ureditev vodotoka

Zagotavljanje ukrepov za kvalitetno infrastrukturno opremljenost

Varovanje krajinske podobe

1.2 Območje dediščine

Območje KNP obsega območje naselbinske dediščine Borovnica – vaško jedro – EŠD 11477 in v večini

obsega identično območje, ki je z Občinskim prostorskim načrtom opredeljeno za izdelavo OPPN.

Obravnavano območje. (Geopedija)

Naselbinska dediščina (Register kulturne dediščine) Prikaz varovanih območij kulturne

dediščine (iobčina)

Page 12: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

1.3 Splošni podatki o območju dediščine

Območje dediščine je v celoti vključeno v izdelavo KNP in OPPN. Obsega center naselja Borovnica

oziroma območje ob Zalarjevi, Paplerjevi in Rimski cesti.

Na severu se območje začne s križiščem Paplerjeve ulice , Zalarjeve ceste in Molkovega trga, kjer meja

zajame domačijo in stanovanjski objekt ter na vzhodu nadaljuje ob robu Paplerjeve ulice ter v

nadaljevanju zajame cerkev, pokopališče (vključeno v KNP, ni pa predmet OPPN) in na jugu vključuje

objekte ob Rimski cesti do križišča Zalarjeve ceste s Cesto na grič. Zahodna meja območja obdaja

pretežno objekte na pobočju z dovozi iz Zalarjeve ceste in se pri kapelici ponovno zaključi na križišču.

Seznam parcel v območju urejanja z OPPN:

1, 4/1, 4/2, 6/1, 10/1, 10/2, 10/3, 10/4, 10/5, 10/6, 13 15 23/2 – del, 30/2-del, 32/1-del, 32/2, 23/3, 34-de,

41/1, 41/2, 41/3-del, 41/4, 42/1, 42/2, 42/3, 42/4, 42/5, 43/2-del, 43/3-del, 47/1, 47/2, 47/3, 47/4, 48, 50/1-

del, 53/1-del, 270/1, 270/2, 270/3, 271/1, 271/2, 273/1, 273/2, 274/1, 274/6, 277/2, 277/3, 277/4, 277/5,

277/6, 277/7, 277/8, 278/1, 278/2, 278/3, 280/1, 280/3, 280/5, 280/7, 280/8, 280/9, 280/10, 282/2, 282/3,

282/4, 282/5, 282/6, 282/8, 282/9, 282/10, 283/1, 283/2, 284/1, 284/2, 284/3, 284/5, 284/6, 284/7, 284/8,

284/9, 284/10, 284/11, 289/1, 289/3, 289/4, 290/1, 290/4, 290/5, 290/6, 290/7, 292/1, 292/2, 292/3, 292/4,

292/5, 292/6, 294/2, 2042/1, 2046, 2048/1, 2048/2-del, 2105/1, 2105/2, 2105/3, 2106/7, 2106/8, 2106/9,

2106/10, 2106/12, 2106/14, 2106/15, 2106/24, 2106/26, 2106/27, 2106/28, 2109/1, 2109/2, 2109/3,

2109/4, 2109/5, 2110/1, 2110/2, 2110/3, 2112/1, 2112/2, 2115, 2117/1, 2117/2, 2118/3, 2118/4, 2118/5,

2120/5, 2120/11, 2164/2, 2164/6, 2165/4-del,

216672-del, 2166/3, 2167/1, 2167/3, 3276/3, 3280/2, 3280/12, 3280/13, 3280/14, 3280/15, 3283/3,

3283/6, 3356/6.

1.4 Varstveni režim in varstvene usmeritve območja dediščine

Zakon o varstvu kulturne dediščine (2008) definira celostno ohranjanje dediščine kot sklop ukrepov, s

katerimi se zagotavlja nadaljnji obstoj in obogatitev dediščine, njeno vzdrževanje, obnova, prenova,

uporaba in oživljanje. Posebno pozornost posveča konceptu celostnega varstva Granadska konvencija

(Zakon o ratifikaciji Konvencije št. 121 o varstvu evropskega arhitektonskega bogastva, Ur.l. RS, št.

7/93), ki poudarja pomen varstvenih območij na nivoju spomeniških območij in manjših homogenih

stavbnih celot, nanaša pa se tudi na posamezne objekte, ki jih varuje v njihovem vplivnem območju.

Območja, kjer je treba zagotoviti celostno ohranjanja kulturne dediščine, so predvsem:

1. območja naselbinske dediščine,

2. območja kulturne krajine in

3. območja arheološke dediščine.

Celostno ohranjanje dediščine pomeni smiselno porazdelitev nalog ohranjanja dediščine na različne

državne organe in na lokalne skupnosti ter sodelovanje med njimi. Državljani - lastniki dediščine in drugi

zainteresirani (društva, združenja, nevladne organizacije) so pomemben in enakopraven soudeleženec pri

sprejemanju odločitev na vseh ravneh odločanja. Celostno varstvo dediščine se načrtuje in uresničuje z

instrumenti urejanja prostora. Različne dejavnosti in rabe, ki se pojavljajo v prostoru, se morajo seznaniti

z omejitvami in prednostmi zaradi varstva dediščine že na nivoju strateških prostorskih aktov in

upoštevati varstvena načela, ki zagotavljajo ohranitev kulturne funkcije nepremične kulturne dediščine v

prostoru. Načela, ki izhajajo iz zagotavljanja celostnega varstva kulturne dediščine, so:

1. varstvo dediščine je treba vključiti med cilje prostorskega planiranja od priprave razvojnih načrtov

do izdajanja dovoljenj za posege;

2. varstvo zahteva sodelovanje na vseh ravneh, med urbanisti, investitorji in konservatorji ter

vključevanje in obveščanje javnosti;

3. varstvo dediščine ne vključuje le posameznih spomenikov, pač pa celotno človekovo okolje,

4. varstvo ne vključuje le najpomembnejših spomenikov, ampak tudi tiste skromnejše stavbe, ki same

po sebi nimajo lastnosti spomenika, pač pa imajo izreden pomen v kontekstu celote naselja ali krajine in

kvalitetno oblikujejo njihov karakter;

Page 13: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

5. zagotoviti varstvo in prenovo objektov kulturne dediščine v prostoru na tak način, da ji zagotovimo

ustrezno uporabo v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja.

Ustrezen prostorski razvoj s svojimi prostorskimi rešitvami mora omogočati trajnostno rabo

dediščine na način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča izgube dediščinskih (spomeniških) lastnosti, ki

se morajo ohranjati za sedanje in bodoče generacije. Prostorska strategija občine mora biti usmerjena

tako, da ne povzroča degradacije dediščine. Predpostavljeno mora biti njeno poznavanje kot

neobnovljivega ustvarjalnega vira, potrebnost po njeni aktivni (upo)rabi v povezavi s poznavanjem njene

(iz)rabe le do določenih mej.

Območje naselbinske dediščine vaškega jedra naselja Borovnica predstavlja območje kompleksnega

varovanja kulturne dediščine, posamezni objekti pa so še posebej zavarovani kot objekti kulturne

dediščine.

Enote nepremične kulturne dediščine in v območju KNP in OPPN:

Območji varovanja naselbinske dediščine in kulturne krajine (RKD, EŠD 11477 in 11819)

Page 14: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

VAROVANA OBMOČJA – NASELBINSKA DEDIŠČINA IN OBMOČJE KULTURNE

KRAJINE ( vir: eVRD 16 11 04 5)

Page 15: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Page 16: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

STAVBNA DEDIŠČINA

Page 17: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Page 18: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Page 19: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Page 20: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Page 21: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Page 22: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Page 23: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

MEMORIALNA DEDIŠČINA

Page 24: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Page 25: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Page 26: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Izvleček iz Strokovnih zasnov varstva kulturne dediščine za območje občine BOROVNICA, ki se nanaša na

zvrst dediščine v območju vaškega jedra Borovnice (Jernejec Babič et al., 2008: 6–12):

»SPLOŠNI VARSTVENI REŽIMI

Varstvo in ohranitev kulturne dediščine je eden od osnovnih namenov in ciljev prostorskega načrtovanja. Z

možnostmi, ki jih ima na razpolago, lahko preprečuje njeno poškodovanje, propadanje ali uničenje. Zahteve

varstva kulturne dediščine se vključujejo v prostorsko načrtovanje tako, da se upoštevajo:

-varstveni režimi za vso evidentirano kulturno dediščino in njeno vplivno območje,

-presoje vplivov na kulturno dediščino.

Splošni režim, ki velja za vse tipe dediščine:

-kulturna dediščina se načeloma varuje in ohranja na mestu samem (in situ);

-varuje se tudi ustrezno veliko območje okoli dediščine, z namenom preprečitve neposrednih ali posrednih

negativnih vplivov na dediščino;

-na objektih ali območjih dediščine niso dovoljeni tisti posegi ali takšni načini izvajanja dejavnosti, ki bi

prizadeli varovane vrednote in njihovo materialno substanco, ki jih nosi;

-možno so tisti posegi in prostorske rešitve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene

vrednosti.

Za kakršnekoli posege v enote kulturne dediščine - vključno z vzdrževalnimi deli, ki bi lahko povzročili

spremembo videza (npr. barve) ali materialne substance dediščine (npr. novi materiali) - je potrebno

pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje (45. – 46. člen ZVKD, Ur. list RS, št. 7/99).

4.2 Režim za varovanje stavbne dediščine

Zlasti se varuje:

-tlorisna in višinska zasnova (gabariti);

-gradivo (substanca) in konstrukcijska zasnova;

-oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo,

barvo, detajli itd.);

-funkcionalna zasnova v notranjem in pripadajočem zunanjem prostoru;

-komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči odprti prostor z niveleto površin ter

lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin, odnos do drugih objektov na parceli

in do sosednjih stavb);

-prostorski kontekst, pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih - cerkvah,

gradovih, znamenjih itd).

Varuje se tudi širša okolica objekta, ki zagotavlja funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine v

širšem prostoru brez motečih prvin.

Stavbno dediščino zaradi boljše preglednosti delimo na:

-profano (podeželske, mestne in trške stavbe),

-sakralno (cerkve, kapelice, znamenja),

-sakralno-profano (samostani, župnišča).

V stavbno dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi, raziskovalnimi in obnovitvenimi deli v

smislu boljše prezentacije objekta v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem ter določili

konservatorskega programa za spomenik. Usmeritve smiselno veljajo tudi za določene oblike tehniške

dediščine (območja, stavbe, skupine stavb, naprave itd.), ki pričajo o razvoju proizvajalnih sredstev,

tehnologije in tehnične kulture v Sloveniji.

4.3 Režim za varovanje memorialne dediščine

Zlasti se varuje:

-avtentičnost lokacije;

-materialno substanco in fizično pojavnost objekta;

-vsebinski prostorski kontekst območja z okolico in vedute.

Memorialna dediščina prvenstveno obeležuje spomin na pomembnejše dogodke in osebnosti iz naše

zgodovine. Kot memorialno dediščino lahko obravnavamo spominska obeležja, spominske plošče, grobove in

nagrobnike ter določene prostore in stavbe.

V memorialno dediščino se lahko posega z raziskovalnimi, vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli

v smislu boljše prezentacije ter v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem.

4.4 Režim za varovanje naselbinske dediščine

Zlasti se varuje:

-zgodovinski značaj naselja;

Page 27: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

-naselbinsko zasnovo (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov);

-odnose med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom;

-prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki);

-prepoznavna lega v prostoru oz. krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.);

-naravne in druge meje rasti ter robove naselja;

-podobo naselja v prostoru (gabariti, oblike strešin, kritina);

-odnose med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega);

-stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema itd.).

Praviloma je za naselbinsko dediščino potrebno programiranje revitalizacije in rehabilitacije v okviru

urbanističnih, krajinskih ali programskih zasnov. Ukrepi morajo biti prilagojeni tudi posebnim lastnostim

posameznega tipa kulturne dediščine (stavbne, memorialne, arheološke itd.) znotraj naselja. V naselbinsko

dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije v

skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem.

4.6 Režim za varovanje dediščinske kulturne krajine

Zlasti se varuje:

-krajinsko zgradbo in prepoznavno prostorsko podobo (naravne in kulturne prvine);

-odprti prostor pred urbanizacijo;

-procese sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini (tradicionalno rabo);

-tipologijo krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva;

-način navezave na stavbno in naselbinsko dediščino oz. grajeno strukturo.

Kulturna krajina je po Zakonu o varstvu kulturne dediščine spomeniško območje, katerega strukturo, razvoj

in funkcijo pretežno določajo človekovi posegi in dejavnost v prostoru. Varstvo kulturne krajine je lahko

uspešno le v sklopu celovitega varstva dediščine skozi sistem prostorskega načrtovanje in v sodelovanju z

dejavniki, ki s prostorom gospodarijo – kmetijstvo, gozdarstvo, poselitev, infrastruktura itd.«

SEZNAM ENOT NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE V OBMOČJU

EŠD Ime Tip Kategorija Opombe_varstvo

1649 Borovnica - Cerkev sv. Marjete 3 2 stavbna dediščina

11758 Borovnica - Domačija Paplerjeva 1 2 2 stavbna dediščina

13032 Borovnica - Domačija Rimska 34 2 2 stavbna dediščina

13034 Borovnica - Hiša Paplerjeva 23 2 2 stavbna dediščina

13037 Borovnica - Hiša Paplerjeva 26 2 2 stavbna dediščina

13035 Borovnica - Hiša Rimska 10 2 2 stavbna dediščina

13036 Borovnica - Hiša Rimska 28 2 2 stavbna dediščina

11759 Borovnica - Hiša Zalarjeva 18 2 2 stavbna dediščina

9219 Borovnica - Hiša Zalarjeva 21 2 2 stavbna dediščina

11760 Borovnica - Hiša Zalarjeva 28 2 2 stavbna dediščina

13033 Borovnica - Hiša Zalarjeva 36 2 2 stavbna dediščina

11832 Borovnica - Kapelica Lurške

Matere božje

3 2 stavbna dediščina

11833 Borovnica - Kapelica sv. Florijana 3 2 stavbna dediščina

11834 Borovnica - Kapelica sv. Marjete 3 2 stavbna dediščina

13038 Borovnica - Kašča pri hiši Rimska

6

2 2 stavbna dediščina

11838 Borovnica - župnišče 2 2 stavbna dediščina

14921 Borovnica - Nagrobnik družine

Kobi

5 2 memorialna dediščina

11835 Borovnica - Pokopališče 5 2 memorialna dediščina

11526 Borovnica - Skupni grob padlih v

NOB

5 2 memorialna dediščina

11527 Borovnica - Skupni grob talcev 5 2 memorialna dediščina

11528 Borovnica - Spomenik padlim v

prvi svetovni vojni

5 2 memorialna dediščina

11529 Borovnica - Spomenik zamolčanim 5 2 memorialna dediščina

Page 28: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

žrtvam

11477 Borovnica – vaško jedro 7 2 naselbinska dediščina

Legenda k seznamu (Jernejec Babič et al., 2008: 6–14)

Page 29: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

2. SPLOŠNE ZNAČILNOSTI OBMOČJA DEDIŠČINE

2.1 Lega območja dediščine v prostoru

Vir: Google Maps

Borovnica leži na jugozahodnem robu Ljubljanskega barja, tam kjer prehaja široka dolina potoka

Borovniščica v barjansko ravnino. Z rednimi avtobusnimi linijami je ob delavnikih večkrat dnevno

povezana z Vrhniko, dvakrat dnevno pa tudi z Ljubljano. Kraj se nasploh zaradi ugodne lege in

železniške proge Ljubljana - Trst/Reka/Koper hitro razvija. Nekdaj se je nad Borovnico vzpenjal tedaj

največji zidani železniški viadukt v Evropi, ki pa je bil porušen med drugo svetovno vojno. Ostanek

enega stebra še danes stoji sredi naselja. Tik za naseljem se pričenja kraška pokrajina. (vir: spletna stran

Občine Borovnica)

Pogled na vas

Page 30: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Lokacija Občine v širšem prostoru z oznako območja KNP (Geopedija)

Prikaz območja KNP v sklopu relijefne slike širšega območja (Geopedija)

Prikaz območja KNP na zračnem posnetku (Geopedija)

Page 31: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Prikaz območja KNP na topografski karti (Geopedija,

http://www.geopedia.si/#T13_x446610.5_y90329.5_s15_b4)

2.2 Nastanek območja dediščine

Zgodovina Borovnice se tudi spričo svoje lege navezuje na zgodovino Ljubljanskega barja in sega nazaj vse

do mlajše kamene dobe, kar dokazuje najdba kamnite sekire ob nekdanji Mazijevi opekarni ob gradnji

Borovniškega viadukta leta 1854 (Modrijan, 2015: 164, RKD, EDŠ 11397). O stari naselitvi tega področja

priča tudi bližina odkritih koliščarskih naselij, kot je najdišče Založnica pri Kamniku pod Krimom ali Stare

gmajne pri Verdu, kjer so leta 2002 odkrili leseno kolo z osjo, staro približno 5150 let (Velušček). Zaradi

bližine rimske naselbine Nauportus (Vrhnika) tudi prisotnost Rimljanov v borovniški občini ni povsem

izključena. Vendar ni ohranjenih virov, ki bi njihovo prisotnost potrjevali, prav tako ni pričevanj o obstoju

morebitne krščanske skupnosti v borovniški dolini v antičnem času.

2.2.1 Samostan Bistra

Prvi znani pisni vir, v katerem je omenjena Frowz, je dokument s 13. marca 1257 (ARS 1), v katerem papež

Aleksander IV. (papež v letih 1254–1261) v listini bistrškemu priorju in celotnemu zboru (konventu) na

njuno prošnjo potrjuje vse svoboščine in ugodnosti, ki so jih njima ali njuni hiši (samostanu Bistra) podelili

rimski škofje, kot tudi svoboščine in privilegije glede svetnih zahtev s strani kraljev in knezov ali drugih

Kristusovih vernikov. V dokumentu je kartuzijanski samostan Bistra poimenovan »domus sancte Marie in

Frowz«.

Gradnjo samostana, prve kartuzije na Kranjskem, v latinščini poimenovanega Domus Vallis jocosae (v nem.

Freudental), so na željo Bernarda Španheimskega, koroškega vojvode in gospoda na Kranjskem (vojvoda v

letih 1202–1256) pričeli graditi v letih 1253–1255. Njegov sin Ulrik III. Španheimski (vojvoda v letih 1256–

1269) je nato kartuziji 1. novembra 1260 podelil ustanovno listino, v kateri je zapisal samostanu posestva, od

katerih bo živel, med njimi tudi vasi Borovnico in Zabočevo (Komac, 2006: 224). Besedilo listine se glasi

(odlomek): /…/ Dei gratia et miseratione divina dux Karinthie ac Dominus Carniolie prioribus Vallis

iocunde in Vronitz et conventui institutis et instituendis imperpetuum, salutem in vero salutari. /…/

(Debevec, 2009, ARS 5). Samostan se je po zaslugi privilegijev poznejših papežev in posvetnih vladarjev,

tudi oprostitve mitnin na življenjske potrebščine, hitro širil in dosegel vrhunec v prvi polovici 14. stoletja, pri

čemer je odkupoval tudi dodatna tuja posestva, cvetela je samostanska majerija (gospodarstvo) in tudi

dejavnost samostanske knjižnice. Vendar je bil samostan v potresih in požarih 1364, 1382 in 1670 močno

poškodovan, a vedno znova pozidan (Sapač, 2006: 12–13).

Page 32: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Večinoma je bil samostan Bistra samozadosten, od podložnikov je dobival tudi dajatve v denarju, naravi in

tlaki. Tlako, ki je vključevala 12 vprežnih in 58 ročnih delovnih dni na leto, so morali opravljati meščani

Borovnice, Sabočevega, Verda in Zavrha. (Modrijan, 2015: 169).

Na začetku 16. stoletja so samostan utrdili proti Turkom, ohranjeni so še ostanki utrdbenega kompleksa.

Kartuzija je bila razpuščena 29. januarja 1782 z odlokom cesarja Jožefa II. leta 1782. Cerkveno opremo so

raznesli po bližnjih cerkvah. »Pod upravo verskega sklada so leta 1808 del samostana ter cerkev porušili.

Leta 1826 je samostan s posestvom kupil tovarnar France Galle. Zlasti sredi 19. stoletja so ga precej

prezidavali in mu dali podobo dvorca. V lasti rodbine Galle je ostal do leta 1945, ko so ga nacionalizirali.«

(Kermavnar, 2010). Poleg nevarnosti turških vpadov so po okolišu občasno pustošile tudi roparske tolpe. Ko

so bili prebivalci Sabočevega dne 7.7.1790 na procesiji v Borovnici (Franzdorf), je bila izropana njihova vas.

Dva razbojnika so kmetje naslednji dan ujeli, pri pridržanju pa je bil ubit čolnar iz Podpeči (Modrijan, 2015:

169; Laibacher Zeitung, 15. junij 1790: 1).

Na povezanost Borovnice z Bistro kaže tudi razglednica iz ok. leta 1975, na kateri so poleg borovniške

panorame še tri glavne znamenitosti območja: steber železniškega viadukta, slap(ovi) v Peklu in vhod v

Bistro (KMJ).

2.2.2 Ime Borovnica

Prvi znani pisni vir, v katerem je omenjena Frowz, je dokument s 13. marca 1257 (ARS 1), v katerem papež

Aleksander IV. potrjuje privilegije in svoboščine samostana Bistra. V dokumentu je kartuzijanski samostan

Bistra poimenovan »domus sancte Marie in Frowz«, »pri čemer se je doslej »Frowz« istovetilo z Borovnico,

ki so jo od 13. stoletja dalje izgovarjali in zapisovali kot »Ravnica« oz. »V Ravnici«: Frowz (1257), Frovnz

(1257), Vronitz (1260), Vrovnitz (1260), Frauniz (1265), Wraunicz (1351), Rauniza (1470)…« (Rhombus

1). Listina se v prevodu Martina Benedika glasi: »Škof Aleksander, služabnik božjih služabnikov.

Spoštovanim sinovom priorju in celotnemu zboru hiše Svete Marije v Borovnici, /pripadajoče/

kartuzijanskemu redu, v oglejski škofiji, pozdrav in apostolski blagoslov. Apostolski sedež je navajen pritrditi

pobožnim željam ter poštenim prošnjam prosilcev dodeliti dobrohotno naklonjenost. Prav zato, spoštovani

sinovi v Gospodu, vašim pravičnim zahtevam s hvaležnim odobravanjem prihajamo nasproti ter vse

svoboščine in ugodnosti, ki so jih vam ali vaši hiši podelili naši predhodniki rimski škofje, kot tudi

svoboščine in privilegije glede svetnih zahtev s strani kraljev in knezov ali drugih Kristusovih vernikov, kot

jih pravično in miroljubno uživate, jih vam in po vas isti hiši z apostolsko veljavnostjo potrjujemo in

podkrepimo z varstvom pričujoče listine. Nikomur izmed ljudi naj torej ne bo dovoljeno to stran naše

potrditve poškodovati ali ji z nepremišljeno drznostjo nasprotovati. Če pa si bo kdo drznil to poskušati, naj

ve, da bo naletel na jezo vsemogočnega Boga in njegovih svetih apostolov Petra in Pavla.

Dano v Lateranu 13. marca v tretjem letu našega pontifikata.« (Debevec 1, 2009)

Page 33: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Ime Borovnica naj bi po eni od interpretacij izviralo iz besede ravnica. Tako naj bi jo nazivali hribovci, ki so

iz sosednih brd zrli v ravnico. Ob tem se zastavlja vprašanje, če ni izvorno ime opredeljevalo širšega

geografskega prostora in ne le zaselka Borovnica, saj samo naselje geografsko leži ob robu Barja, kjer se

teren že začenja rahlo dvigovati proti okoliškim hribom. Tudi pomensko je prva omemba v zgornji

interpretaciji nelogična. Hiša svete Marije v Ravnici bi ob zgornji interpretaciji pomenila lego v vasi

Borovnica, kar ne drži, torej gre pri prvih omembah za širše poimenovanje območja. Šele kasneje se je

pomen zožil zgolj na vas.

Druga razlaga je, da Ravnica, Baravnica pomeni Barje oz. je njegova izpeljanka. »Vrh tega se mnogi predeli

na Barju v katastrskih mapah označujejo z imenom Borje, v katerem tiči verjetno popačena pisava namesto

Barje (Melik, 1927: 34).« Kot ugotavlja že Melik, je bilo zapisovanje imen različno in se je zapisovalo

enkrat kot bar- in drugič kot bor-.

Na vojaškem zemljevidu iz let 1763–1787 se Borovnica omenja kot Bravnicza, o nastanku nemškega imena

Franzdorf pa leta 1881 Kmetijske in rokodelske novice omenjajo več zgodb. Po eni naj bi cesar Franc Jožef

na poti iz Trsta hotel obiskat Barje, a ga je zatekla noč prav na robu barja, v vasi z malo kočicami, ki nima

imena, razen ime na kraju barja, od tod Baravnica. Cesar je nato dal svojemu prenočišču ime Franzdorf

(Kmetijske in rokodelske novice, 2. marec 1881: 71).

Po mnenju nekaterih prebivalcev bi ime Borovnica poleg ravnice lahko izviralo tudi iz brun, bruno je namreč

tudi krajevno poimenovanje za hrastove pilote, uporabljane pri utrjevanju terena za gradnjo na barju.

Vsekakor pa se tukaj pojavi navezava na ustanovnika kartuzijanskega reda, sv. Bruna, ki mu je bila

posvečena tudi kapelica v Borovnici (današnja kapela sv. Marjete). O prvotnem zavetniku še zdaj priča napis

na kamniti plošči: S. BRUNO O P N 1755 (OPN – kratica za ora pro nobis, moli za nas).

Nekateri razlagajo, da ima vas ime po boru, s katerim je bilo včasih poraščeno barje okoli Borovnice. »Vrh

tega je znano, da je bilo na Barju malo jelovega drevja, največ borov.« (Melik, 1927: 32). Povezava imena

Borovnica z drevesno vrsto bor, ki je zdaj v neposredni bližini Borovnice ni zaslediti, s to razlago tudi

pridobi na verjetnosti. Poleg tega so še do nedavna Barjani izkopavali borove korenine in jih uporabljali za

kurivo.

2.2.3 Razvoj vasi

Vas Borovnica je tesno povezana z vodnimi viri. Potrebovali so jo zase in živino, hitro pa so začeli

izkoriščati tudi njeno energijo. Vodno energijo so izkoriščali za mletje, žaganje, stope za luščenje žita (redko

in nikoli samostojno), znan je primer papirnega mlina, kasneje z vodnimi turbinami pa so proizvajali tudi

elektriko (Kočar, 1997: 21).

Pred letom 1782 je imel vikariat Borovnica iste meje kot kasnejša župnija Borovnica, najbolj naseljeno pa je

bilo naselje Borovnica, okoli cerkve sv. Marjete. Primož Triller v popisu prebivalstva omenjena 328 ljudi,

celoten vikariat pa je štel 1059 prebivalcev (ARS 6). V času Ilirskih provinc je bila samostojna občina

Borovnica v okviru notranjskega oziroma postojnskega okrožja.

Demografski pregled Borovnice po letih

Leto popisa Vsi prebivalci Aktivni % aktivnih vzdrževani Število

gospodinjstev

1783 328

1869 624

1880 749

1912 800

1953 1071 524 48,9 547

1961 1391 762 54,7 629

1971 1606 714 44,4 892

2015 2373 1677 (l.2014) 899

Občina Borovnica naj bi imela leta 1817 po poročanju častnika Novice gospodarske, obrtniške in narodne

3356 prebivalcev, sestavljale pa so jo podobčine: Borovnica, Preserje, Rakitna, Zabočevo, Kamnik in Verd

(Novice gospodarske, obrtniške in narodne 1817: 134–135).

Page 34: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Območje Občine Borovnica na franciscejskem katastru leta 1823 (ARS 2)

Zemljevid Kranjske iz leta 1832 še pred izgradnjo južne železnice prikazuje pot, ki je z Vrhnike (Ob.

Laibach) preko Bistre (Freudenthal) in Borovnice (Franzdorf) vodila na Notranjsko do Cirknice (Zirknitz) in

Loža (Laas) (Loschan, 1832).

Page 35: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Kozlerjev zemljevid iz leta 1864 ima vrisano južno železniško progo, ki je šla mimo Borovnice, a obšla

Vrhniko. Pot z Borovnice v Cirknico je tudi še vrisana. (Kozler, 1864)

Borovnica je bila glede na strukturo prebivalstva do prve svetovne vojne močno razslojena: tradicionalno je

imela največji vpliv cerkvena gospoda, ki so ji sledili gruntarji (veliki kmetje), ki so jih od gradnje železnice

po vplivu in gospodarski moči začeli prehitevati industrialci, pomembno vlogo so imeli obrtniki, medtem ko

so bili bajtarji in kajžarji nižji sloj prebivalstva in so imeli kot dninarji oziroma delavci v tovarnah le

omejeno posest, najnižji sloj pa so bili delavci, ki so živeli v stanovanjih industrialcev (ARS 3, Šušteršič,

1989: 13).

Demografski razvoj Borovnice je razviden tudi iz rasti števila hiš (ARS 3, Šušteršič, 1989: 8):

LETO ŠTEVILO HIŠ

Pred 1850 48

1890 114

1900 121

1910 127

1959 213

1961 229

1974 319

Veliko podatkov o obsegu naselja Borovnica dobimo iz franciscejskega katastra. Posebej zanimivi so tudi

komentarji iz cenilnega elaborata iz leta 1834, kjer dobimo podatke o kulturnih, gospodarskih in

stanovanjskih objektih. Omenjene so tudi obrti in infrastrukturne povezave z glavnim mestom province,

Ljubljano.

Page 36: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

V cenilnem elaboratu franciscejskega katastra iz leta 1834 (transkripcija in prevod: Anja in Janez Premk) je

naselju Borovnica napisano:

»Hiše / Župnijska cerkev, župnišče in velik (žitni) mlin, slednji z nadstropjem, so grajeni s trdnim gradivom

in pokriti z opeko. Sicer so stavbe kmetov po velikosti v skladu z velikostjo zemljiške posesti in so grajene iz

lesa in kamenja in pokrite s slamnatimi strehami. Njihovo gradbeno stanje je revno in notranjost nezdrava.

Današnji je (možna) le gradnja dobrostoječega gospodarja(?), (zato) je (potrebno) ustanoviti ustanovo za

deželno škodo in zavarovanja.1

Industrijska obrt / V d. 5. omenjenih 7 žag je možno z gotovostjo prešteti. Njihova proizvodnja je zelo

odvisna, ni znatne količine in se jo lahko predpostavlja na skupaj letno 6000 …2

Trgi / Najbližji trg je v glavnem mestu province Ljubljana, ki je od tu oddaljen 5 milj*, v katerem se tržnica

odvija ob sredah in sobotah. Pot do tja je po omenjenih okrajnih poteh dobro prevozna preko Verda in do

Vrhnike, kjer se pot združi z deželno potjo, ki vodi iz Trsta do Ljubljane. Dobro in skoraj v enakem času

lahko tudi po vodi dosežemo (trg) po Borovniščici, ki se zliva v Ljubljanico.3«

* 1 zemljepisna milja = 7,42 km

Zaradi slabe protipožarne varnosti in hiš, kritih s slamo, požari Borovnici niso prizanesli. 25. maja 1850 je v

Borovnici pogorelo 27 hiš in 65 gospodarskih objektov, požaru pa je sledil še izbruh griže (Laibacher

Zeitung, 3. junij 1850: 571). Leta 1850 je imela Borovnica okrog 50 hiš. Leta 1860 je v Borovnici ponovno

izbruhnil velik požar, ki je opustošil velik del naselja, prizanesel pa je cerkvi. O požarih se poroča še v letih

1861 (pogori 10 hiš), 1872 (pogori lesena, s slamo krita hiša), 1874 (pogori kozolec), leta 1885 pa ustanovijo

prostovoljno »požarno brambo« (Modrijan, 2015: 14, Turistično društvo Borovnica). Zaradi pogostih

požarov so v Borovnici slamnate strehe koncem 19. stoletja začeli zamenjavati z opečno kritino; najprej

stanovanjske objekte premožnejših kmetov in industrialcev, nato gospodarske objekte in hiše revnejših

prebivalcev. (ZAL, gradbena dovoljenja; ARS 3, Šušteršič, 1989: 14).

Leta 1850 so na Barju začeli z gradnjo južne železnice, ki so jo okrog Borovnice dograjevali dve leti kasneje.

Trasa železnice naj bi prvotno potekala mimo Vrhnike, vendar naj bi gradnjo mimo Borovnice promoviral

bistriški grof Anton Galle, ki je v gradnji videl tudi rešitev za osušitev Ljubljanskega barja. V zgodovini

Borovnice gradnja južne železnice vsekakor predstavlja prelomen dogodek, ki je v Borovnico pripeljal

številne delavce, predvsem furlanske zidarske mojstre. Delavci so stanovali v lesenih barakah na Lazah,

medtem ko so si delovodje in inženirji poiskali namestitev pri domačinih. Celotna logistika je bila izjemno

zahtevna. Delavcem so se pri gradnji železniškega mostu pridružili tudi domačini. Na Dolu pri Borovnici je

bila odprta tržnica s kuhinjo (zdajšnja Majerjeva hiša), tekoča voda pa pripeljana iz Zakotka. Vodovod je

poganjal parni stroj, ki je obratoval vse do leta 1929. Ob cesti na Laze so uredili zdravstveno postajo, za

katero je bila tudi jama, kamor so odmetavali sanitetni material. Po njej se mesto še vedno imenuje Kužnica.

Žal so gradnjo spremljale tudi epidemije, predvsem tifus in kolera, v katerih so umrli številni delavci, svoj

davek pa je terjala tudi med domačini. Viadukt, zgrajen v dveh nadstropjih, je povezoval pobočje Planine in

Trebelnika, zgrajen pa je bil po vzoru viaduktov preko prelaza Semmering. Dograjen naj bi bil s svojimi 37,5

m višine in 569 m dolžine največji železniški viadukt na svetu. Železniški viadukt, ki naj bi prečkal dolino,

so locirali severno od samega jedra Borovnice, ker bi v nasprotnem primeru z nasipom uničili dobršen del

vasi. Za gradnjo viadukta so iz bližnjih kamnolomov (Podpeč, Lesno Brdo idr.) pripeljali 32.000 m3

lomljenega kamenja in 31.600 m3 kvalitetno obdelanih kamnitih kvadrov (Urednik, 2010; Brate, 2007).

1 Häuser / Die Pfarrkirche, der Pfarrhof und eine große Mahlmöhle, letztere mit einem Stockwerke versehen, sind aus festen

Materiale anbauet und mit Ziegel eingedeckt. Die sonstigen in betreff ihrer Größe mit der Ausdehnung des Grundbesitzthumes in

einklange stehenden Gebäude der Rusticalisten, sind Teilweise aus Holz und Gestein aufgeführt und mit Strohledachung versehen,

ihr Bauzustand ist ärmlich und ihr Inneres unrein. Dermalen ist nur ein Gebäude der wohlseitigen Hausher(?)

Landshadenversicherungs- Anstalt, einverleiht werden.

2 Industrialgewerbe / Die im d. 5. erwähnten 7 Sägmühlen können sicher gezählt werden, deren Erzungung sehr relativ ist, und nie

auf ein betrachtliches Kvantum sich erstreckt, man kann zusammen jahrl. 6000 … annehmen.

3 Marktplätze / Der nächste Marktort ist die 5 Meilen von hier entlegene Provinz Hauptstadt Laibach, in welchen alle Mittwoch und

Samstag, Wochenmarkt abgehalten wird. Der Weg dahin ist auf den besagten gut fahrbarer Bezirkstrassen über Verd und bis

Oberlaibach, an sich diese dann mit der von Triest nach Laibach führenden Reststrassen, verbindet. Auch dann man zu nassem auf

der Berounischza, die in die Laibach fällt, gut und in fast gleichen Zeit dahin gelangen.

Page 37: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Kolorirana stara razglednica Borovnice z viaduktom z začetka 20. stoletja; vidi se razliko med stavbami

kritimi s slamo in z opeko (Turistično društvo Borovnica 2). »/…/ in z rajnim dekanom Hicingerjem vred

pravim tudi jaz, da »memo takošnih velikanskih stavb (=viadukt) se bližne hiše z cerkvijo vred vidijo skoraj

kot otroške igrače. /…/« (Levičnik, 1874, 189–196)

Ko je bila železnica dograjena, se je Borovnica začela bolj razvijati, je pa treba upoštevati, da je bil porast

števila v desetletjih po izgradnji železnice počasnejši, kot bi mislili danes (za primerjavo števila objektov glej

poglavje 2.3 Prikaz razvoja dediščine in prikaza franciscejskega katastra (l. 1823) in njegove reambulance

(leta 1867–1882)). Leta 1869 je vas štela 624 prebivalcev, leta 1880 pa že 749. Predvsem je vas začela

menjati svoj značaj iz pretežno kmetijske sredine z nekaj obrti, zlasti lesne (žage, mlini na vodni pogon), in

storitvami (prevozništvo), v kmetijsko-obrtniško-delavsko naselje. V Borovnici so se trajno naselili obrtniki,

uradniki (zlasti železniški) in trgovci. Tudi kmetijsko se je razvijala, saj so z osuševanjem Barja pridobili

dodatno obdelovalno zemljo.

Kulturna zgodovina Borovnice je bogata. Že od leta 1870 je v Borovnici delovalo bralno društvo, uradno

ustanovljeno sicer leta 1874, katerega predsednik je bil Janez Borštnik. (Naša draga šola, 2006: str. 10;

Turistično društvo Borovnica). Počasi se je začela spreminjati tudi podoba kraja, z nadzidavami, prezidavami

lesenih hiš v zidane, z višjimi novimi hišami po trških vzorih, trgovinami in gostilnami, razvojem

vodovodnega omrežja, razvila pa se je tudi tradicionalno poglavitna dejavnost – lesno-predelovalna (ZAL).

Za izumitelja »prvega borovniškega vodovoda« velja Fran Borštnik, ki je bil tudi fizik, član šolskega sveta in

župan Borovnice (Naša draga Šola, 2006: str. 14). Fran Borštnik je bil profesor v Dubrovniku in se je po

predčasni upokojitvi vrnil v Borovnico, kjer je dal leta 1899 zgraditi imenitno hišo z dvanajstimi sobami in z

vrtom. Še zdaj daje pomemben pečat staremu jedru Borovnice. Od leta 2006 je na fasadi vzidana spominska

plošča posvečena dr. Marji Boršnik, njegovi hčerki.

Poleg velikih žag (med drugim Kobijeva, Majaronova, Petričeva in Švigljeva žaga), ki so bile postavljene ob

strugi Borovniščice, so zrasli pohištveni obrati (Modrijan, 2015: 174; Kočar, 1997). Na žagah so se

zaposlovali predvsem kajžarji. Nastal je nov sloj – industrialci, ki so bogateli in širili svojo dejavnost in

posest tudi s pomočjo preprodajanja lesa – kupovali so les gruntarjev in ga za večje vsote prodajali lesnim

trgovcem, pretežno iz Italije. Na gospodarskem področju je poleg lesne industrije potrebno omeniti še

delovanje rudoslovne družbe, ki je imela od leta 1873 koncesijo za izkoriščanje boksita na hribčku Železnik

ob Kopitovem griču. Ruda boksit se sicer uporablja v proizvodnji aluminija, ker pa je bila slabe kakovosti, so

jo koristili za proizvodnjo železa, a še to malo časa in v majhnem obsegu. Se pa boksit, ki je lepe rdečerjave

Page 38: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

barve, uporablja kot lokalni kamen in je vzidan v poslopja v Borovnici in okolici, npr. kamnita obloga na

zdravstvenem domu v Borovnici. (Rman, Novak, 2016: 20–21)

Podjetje Antona Kobija: žaga, opekarna, stolarnam tovarna upognjenega pohištva, leta 1912 (Šumrada, 1990:

77).

Od konca 19. stoletja dalje so poleg industrialcev pomembno socialno plast predstavljali obrtniki: kovači,

kolarji, krojači, klobučarji, čevljarji, mesarji, peki, krošnjarji. Cvetela je tudi domača obrt kot npr. pletilstvo,

izdelovanje platna iz lanu, ki so ga predelovali iz konopljine vrvi. (ARS 3, Šušteršič, 1989; 13). V

osemdesetih letih 19. stoletja je v Borovnici delovalo celo 12 gostiln. Borovnica pa je imela v začetku 20.

stoletja celo dva deželna poslanca: Antona Kobija in Danila Majarona (Modrijan, 2015: 176). Leta 1854 je

bila v Borovnici ustanovljena pošta (Hozjan, 1997: 163), leta 1880 pa ustanovljena nova žandarmerijska

postaja. (Turistično društvo Borovnica: 1880-10-17 )

V Borovnici so v začetku 20. stoletja delovale naslednje institucije, kot je razvidno iz Adresarja za Kranjsko

leta 1912 (prepis: Debevec, 2010; Adresar, 1912):

IME ZAPOSLENI / ČLANI ENOTE

C. k. priv. južna železnica

Borovnica

Poduradnik: Huttmann Julij. Kurilnice

Načelnik: Stroj Valentin, revident.

Adjunkt: Košmerlj Ivan.

Asistent: Skerlj Arnošt.

Aspiranta: Pilih Karol, Zekar Fran

Postaja

Deželne (razredne) pošte

Borovnica – Franzdorf. Kr.

Lisec Terezija, poštarica

Društva na Kranjskem,

Politični okraj Ljubljana,

Borovnica

Prostovoljno gasilno društvo.

Kolesarsko društvo »Borovnica«.

Katol. slov. izobraževalno društvo.

Podruž. splošnega pravovarstvenega

in strokovnega društva na Dunaju.

Podružnica sv. Cirila in Metoda.

Podruž. v žup. Borovnica društva

Page 39: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

»Slov. Straža« v Ljubljani.

27.8.1912 je bilo v Borovnici

ustanovljeno tudi Kmetijsko društvo

(Turistično društvo Borovnica).

Deželna uprava

Deželni zbor kranjski

Galle Fran: graščak v Bistri Veleposestvo

Kobi Anton Veleposestnik in trgovec na Bregu

pri Borovnici

Zastopniki deželnega

zbora, oziroma deželnega

odbora v raznih

korporacijah, zavodih in

komisijah

Kobi Anton

Majaron Danilo

Pridobninska deželna komisija

Majaron Danilo dr., odvetnik v

Ljubljani: kurator

Kobi Anton: revizor

Kuratorij deželne banke

Šolska uprava

Šolski okraj ljubljanska

okolica

Žirovnik Janko, nadučitelj v

Borovnici

Ljudske šole na Kranjskem

Šolski okraj Ljubljanska

okolica

Davčni okraj Vrhnika

Borovnica

Žirovnik Ivan, Čop Pavla,

Antončič Marija, Papler Ida,

Stojkovič Josip, Heren Marija

Cerkvena uprava

Dekanija Vrhnika

Župni urad v Borovnici (s.

Vrhnika)

Župnik: Juvanc Jožef.

Kaplan: Nastran Frančišek

Veleposestva na Kranjskem

Bistra, p. Borovnica

Galle Fran: veleposestnik

Tomitza Rudolf: oskrbnik

713,1 ha gozda, 75,3 ha polja

Zadruge

Članice Zadružne zveze r.

z. z o. z. v Ljubljani

Borovnica

Hranilnica in posojilnica

Mlekarske zadruge

Živinorejska zadruga

Hoteli in prenočišča na

Kranjskem

Borovnica

Drašler Anton

Fortuna Valentin

Mavec Josip

Pajser Uršula .

8 (sobe)

3

2

2

Industrijska in eksportna

podjetja na Kranjskem

Kobi Anton, Borovnica apnenice

Galle Fran, Bistra pri Borovnici

Kobi Anton, Breg pri Borovnici

Majaron Ivan, Borovnica

Švigelj Fran, Breg pri Borovnici

izvoz izdelovalnega lesa

Kobi Anton, Breg pri Borovnici.

Švigelj Fran, Breg pri Borovnici.

tovarne stolov

Galle Fran, Bistrica pri Borovnici

Kobi Anton, Breg pri Borovnici

parne žage

Krajevni repertorij

Borovnica (Franzdorf)

občina-pošta Borovnica, sodišče

Vrhnika,

glavarstvo Ljubljana,

župnija,

železniška postaja,

orožniška postaja

Borovnica je tako postala v začetku 20. stoletja pomembno naselje na obrobju Barja, ki se je iz izrazito

kmečkega vaškega značaja postopoma spreminjalo v lokalno središče, ki tudi spričo lege ob železnici

(Vrhniko je proga obšla) in železniškega viadukta, mojstrovine takratnega inženirstva, ni ostalo neopaženo v

Page 40: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

širšem kontekstu. Leta 1914 so na železniški postaji Borovničani v večjem številu pričakali

prestolonaslednika Franca Ferdinanda.

Večanje števila prebivalstva in razslojevanje pa ni imelo le pozitivnih posledic. Ob koncu 19. stoletja se je s

pojavom političnih strank začel širiti nemir med prebivalstvom, ki se je odražal v obračunavanju med

klerikalci in liberalci. Po volitvah 1903 so »prizadeti krčmarji« v Slovenskem narodu močno protestirali proti

nameri občine, da v prostorih Verbičeve hiše (stare pošte), ki jo je občina najprej odkupila za potrebe

posojilnice in hranilnice odpre gostilno Pri fajmoštru (Modrijan, 2015: 176).

Razvoj kraja se je izražal tudi v družabnem življenju. Slovensko katoliško izobraževalno društvo je leta 1908

odprlo novozgrajen prosvetni dom, sočasno pa so tudi ustanovili telovadni odsek Orel. Zastavo društva je

leta 1910 v slovesnosti v farni cerkvi blagoslovil nadškof Jeglič. Naslednje leto pa je bil ustanovljen tudi

Sokol (Modrijan, 2015: 177).

Prosvetni dom pred drugo svetovno vojno (»Župnija se predstavi«, 2005: 18

Prva svetovna vojna Borovnici ni prizanesla. Precej mož se ni vrnilo s fronte, v Borovnici pa je prišlo do

pomanjkanja in revščine in posledično do porasta tatvin. Leta 1916 je izbruhnil tifus. Kljub italijanski

zasedbi kraja ob koncu vojne je po vojni Borovnica prišla pod državo SHS, zaradi bližine italijanske meje pa

je na železniki postaji tri leta deloval celo carinski urad (Modrijan, 2015: 179).

Pogled skozi okno viadukta na cerkev in šolo, skozenj pelje glavna

tovorna pot z Vrhnike v Cerknico, po letu 1925, foto Vekoslav Kramarič (SEM).

Page 41: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Leta 1922 so v Borovnici pričeli z gradnjo Sokolskega doma, slovesno odprtega naslednjega leta. Življenje

se je zopet postopno umirjalo, kar se je odražalo tudi v načrtni promociji soteske Pekel v dvajsetih letih. Kot

izletniška destinacija je bila soteska odprta že leta 1904. O njej nastajajo potopisni članki, urejujejo poti:

prenovljena pot mimo slapov je leta 1925 deležna slavnostnega odprtja. Kako pomembno je bilo

planinarjenje pri Borovničanih izvemo iz podatka, da je bila leta 1928 v Borovnici odprta notranjska

podružnica Slovenskega planinskega društva, ki je takrat štela 80 članov (Modrijan, 2015: 177).

Leta 1920 pa naj bi bila v Borovnici ustanovljena tudi krajevna organizacija Komunistične partije Slovenije,

ki pa je bila leta 1924 razpuščena zaradi domnevnega požiga nekega kozolca (Modrijan, 2015: 180).

Leta 1927 so odkrili spomenik padlim vojakom borovniške fare v prvi svetovni vojni. Časopis Jutro 10. maja

1927 poroča: »Spomenik je izdelan v narodnem slogu iz ihanskega marmorja in je delo kamnoseka g.

Novaka iz Št. Vida, a načrt prof. g. (Otona) Grebenca. Predstavlja 3,70 m visoko monštranco, katere glavni

del je navzdol obrnjeno srce kot simbol smrti, z imeni padlih v sredini.« Spomenik je postavljen na robu

starega pokopališča na dvignjeni ploščadi, obdani z zidano ograjo, ob Paplerjevi ulici, južno od cerkve

(Jutro, 10. maj 1927: 3; Turistično društvo Borovnica; Šmajdek, 2014).

Druga svetovna vojna je pustila neizbrisen pečat v podobi kraja, saj je bil že v prvem letu 1941 ob umiku

starojugoslovanske vojske zaminiran del Borovniškega viadukta. Italijanska vojska, ki si je štab uredila v

občinski hiši, je vrzel v porušenem viaduktu premostila z železno Roth-Wagnerjevo konstrukcijo. Okrog

1500 vojakov je stanovalo po vsej vasi: v šoli, sokolskem domu in drugih najpomembnejših objektih. Po

kapitulaciji Italije so Borovnico zasedli Nemci. V zavezniškem bombardiranju železniškega viadukta je bil

decembra 1944 železniški promet dokončno onesposobljen in so zato Nemci začeli graditi obvozno progo

okrog Borovnice. Začasno je bila obvozna proga končana leta 1945. (Brate, 2007: 103) Ostanke porušenega

viadukta so odstranili, s tem pa je bila odstranjena bariera za širitev vasi proti severu. Oba društvena domova

sta bila po drugi svetovni vojni neuporabna za prireditve. V enem je bil med vojno konjski hlev. Dvorano

bivšega Sokolskega doma so po vojni uredili z udarniškim delom, zato so se v njem lahko zopet odvijale

predstave in koncerti (Naših 100 let, 1976: 13).

Razdejanje po bombardiranju: levo je uničeno kurilniško poslopje na železniški postaji, desno je uničena

Majaronova žaga (Brate, 2007: 100–101).

Po koncu druge svetovne vojne je nova oblast spremenila nekdanje vojaške barake na Dolu pri Borovnici v

koncentracijsko taborišče za vojne ujetnike. Tu so predvsem prebirali ujetnike in jih napotili bodisi v državo,

od koder so prihajali, bodisi v zapore ali druga taborišča. Pravokotno taborišče velikosti 150 x 200 m je

ležalo na desni strani ceste proti Vrhniki, poleg hiše z oznako na Dolu 16, sestavljalo pa ga je deset barak. Na

bližnjih ostankih železniškega viadukta so ujetniki opravljali prisilna dela. Na mestu nekdanjega taborišča so

si kasneje prebivalci uredili bivališča. Nemški ujetniki so bili v bližnjem taborišču na Bregu pri Borovnici, z

njimi pa so lepše ravnali kot z Italijani (Lampe, 2011: 32).

Nova oblast je po vojni začela z gradnjo nove trase proge med Preserjem in Borovnico. Gradnja, ki se je

sicer končala leta 1947, je bila uradno zaključena z elektrifikacijo proge šele leta 1962 (Brate, 2007: 119).

Ostanke viadukta na obeh straneh so zaminirali in gradbeni material uporabili pri gradnji nove proge in

železniške postaje. Opeko so uporabili domačini, najlepši klesan kamen pa so odpeljali v Beograd za urejanje

bregov Save (Brate, 2007: 108–109).

Page 42: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Borovnica leta 1967, ko je bil viadukt že porušen, zgrajena pa je bila nova obvozna proga (KMJ).

V novem sistemu je bilo veliko industrialcev, kmetov, tudi lastnikov žag, razlastninjenih, imetje pa je prišlo

v t. i. družbeno upravljanje. Takoj po vojni so zgradili v novem predelu vasi Zadružni dom z mlekarskim

obratom in predelovalnico mesa. V Lesno industrijskem kombinatu (krajše LIKO) je obratoval »gajter«, žaga

za razrez hlodovine, v njem pa so izdelovali tudi stole in vrata. V tovarni so nameravali zaposliti okrog 800

delavcev. Na Bregu pri Borovnici je zrasel na mestu Švigljeve žage obrat Bakelit, ki je leta 1953 prerasel v

podjetje za proizvodnjo fenolnih mas Fenolit, od leta 1970 do 1989 del družbe Donit iz Medvod. Podjetje se

je nato osamosvojilo in leta 1995 postalo delniška družba (Modrijan, 2015: 186).

V Perspektivnem planu za razvoj turizma občine Borovnica iz 1. julija 1953 izvemo, da gostinska mreža v

tistem času ni bila dobro razvita, saj so bili na celotnem področju le štirje gostinski obrati, peti se je šele

oblikoval v dolini Pekla. Le en obrat naj bi bil primerno urejen in ustrezal sanitarnim pogojem (Debevec 3,

2009). V planu je omenjeno tudi, da Borovnica nima urbanističnega načrta. Narejen je bil le regulacijski

načrt, vendar le za del Borovnice in sicer tam, kjer se je gradilo novo naselje za potrebe gradnje proge

Preserje – Borovnica. Regulacijski načrt pa ni bil narejen za predel, kjer se je gradil lesni kombinat, Zadružni

dom z mlekarskim obratom in predelovalnico mesa ter predel s predvideno gradnjo stanovanjskih blokov.

Plan omenja, da bo potrebno regulirati tudi stari del Borovnice in odpraviti razne »nehigienske naprave, ki

kazijo lice vasi.« Posebna pozornost je namenjena izboljšanju slabih prometnih zvez, komunalnih naprav

(vodovod za celotno občino, ureditev kanalizacije v vasi Borovnica in sosednjih vaseh, ureditev javne

razsvetljave, elektrifikacija doline Pekla, ureditev parka v novem delu Borovnice z vzpostavitvijo

sprehajališča ob novi cesti z zasaditvijo drevoreda). Pri kulturnih in prirodnih znamenitostih se predvideva

popravilo in vzdrževanje ruševine bivšega viadukta, za popravilo in vzdrževanje glavnega stebra, ki bi se ga

zavarovalo kot zgodovinsko znamenitost in preuredilo v spomenik padlim borcem za časa NOB.

Posebej velikopotezen je bil regulacijski načrt tudi glede kulturnih in športnih objektov, saj je predvideval

gradnjo dveh kopalnih bazenov, v Borovnici in dolini Pekla ob počitniškem domu, napravo smučarske

skakalnice, ureditev športnega stadiona, napravo strelišča v Borovnici, gradnjo kulturnega doma in obnovitev

telovadne dvorane. (Debevec 3, 2009).

Leta 1956 je bil zgrajen zdravstveni dom z zobno ambulant in laboratorijem.

Poleg tovarne Fenolit so leta 1960 ustanovili novo občinsko komunalno podjetje, ki je najprej nudilo

obrtniške usluge krajanom, kasneje postalo proizvodno podjetje Obrtnik. Izdelovalo je električna stikala,

kabelske priključke, lesene podstrešne stopnice in pleskarske lestve. Leta 1986 se je preoblikovalo v firmo

ELLES d.o.o. Zaradi širitve proizvodnje obeh tovarn, so rasle tudi potrebe po delavcih. Domača delovna sila

ni več zadostovala in se je zato v sedemdesetih letih v Borovnico preselilo precej delavcev iz drugih republik

Page 43: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

takratne Jugoslavije. Zanje so najprej zgradili samski dom, leta 1975 pa se je začela gradnja solidarnostnih

stanovanj.

Leta 1974 so v Borovnici v dolini ob železniškem mostu odprli tri smučarske skakalnice (rekordni skok 41

m), ki so obratovale do leta 1996. (Suhadolnik, 2016, 48)

Leta 1983 so uredili v Borovnici vodovod Borovniški Vršaj, s čimer je bila odjemalcem zagotovljena

kakovostna oskrba s pitno vodo. (JP komunalno podjetje Vrhnika)

Obrtniki, ki jim po vojni niso odvzeli delovnih dovoljenj, so svojo obrt opravljali do upokojitve. Vendar niso

imeli naslednikov in so stare obrti večinoma propadle. Po plebiscitu in osamosvojitveni vojni 1991 se je po

denacionalizaciji ustanovilo veliko novih podjetij, predvsem na področju trgovine in storitev. Leta 1995 je z

zakonom o občinah Borovnica postala ponovno samostojna občina. (Modrijan, 2015: 191). V Borovnici je

zopet oživelo strankarsko življenje in posledična razcepljenost, prioritetne aktivnosti občine pa so ostale iste:

širjenje vodovodnega in kanalizacijskega sistema, ureditev pokopališča z mrliško vežico, ureditev nove

knjižnice.

2.2.4 Šola

V prvi polovici 19. stoletja sta otroke v Borovnici poučevala župnik in cerkovnik, župnik Janez Skubic pa je

dal leta 1848 pobudo za nastanek šole, ki je najprej delovala v prirejeni stavbi mežnarije. Pred prihodom

prvega učitelja Leopolda Belarja leta 1848 je le malokdo v vasi bral in pisal (Naših sto let, 1976: 7). Šolanje

je bilo privilegij premožnejših (Naših sto let, 1976: 5).

Leta 1875 je v Borovnico prišel učitelj France Papler, odličen sadjar – vzgojil je posebno vrsto jabolk, t.i.

paplerjeve parmene. Takrat je bilo težko za zaslužek, polja je bilo malo in njive je poplavljala Borovniščica.

Imeli so že gasilsko, bralno, sadjarsko društvo. France Papler je bil nadučitelj v Borovnici do leta 1903

(Naših sto let, 1976: 5).

Časopis Slovenski narod 10. septembra 1876 poroča, da je bila v Borovnici sezidana nova šola,

blagoslovljena 3.9.1876, čemur je sledila veličastna proslava. Načrte za šolo je izdelal inženir Valka. Kako

pomembna je bila izgradnja šole za Borovnico pove podatek, da so na slavnostno otvoritev prišli veljaki in

pevski zbor iz Ljubljane (ARS 7; Slovenski narod, 10. september 1876: 2–3).

Šola je bila najprej enorazrednica (glede na velikost morda že dvorazrednica), vendar je kmalu postala

premajhna. Že septembra 1887 je okrajni šolski svet sprejel sklep o razširitvi šolskega poslopja v tri- oziroma

štirirazrednico. V tam namen je namesto prizidka k obstoječemu šolskemu poslopju, kot ga je predlagal

inženir Valka, predlagal, da se prostore učitelja preuredi v učilnico, učitelj pa bi se preselil v novo mežnarijo,

saj je bila stara v izjemno slabem stanju. V protokolu 13.9.1887 je zapisano, da se nova mežnarija nameni

stanovanjem vseh učiteljev (ARS 7). Načrte za prezidavo šole sta naredila nadinženir Konrad Grim in

zidarski mojster Janez Leben. V Arhivu Republike Slovenije se hrani tudi načrt prezidave stanovanja

nadučitelja iz 5.11.1887 v učilnico, inženirja Konrada Grimma. (ARS 7). Obstoječe stanovanje nadučitelja,

ki ga sestavljata dve sobi in kuhinja, pa se spremeni v učilno sobo. Dodatno sobo za četrti razred bi se

pridobilo z združitvijo sobe in kuhinje.

V dokumentu z 10.1.1892 je zapisano, da ker se je brezobrestno posojilo za zidanje »tukajšnjega

Učiteljskega doma veleslavnemu deželnemu odboru popolnoma povrnilo, zatoraj pripadajo ti denarji občini.

Stavi se toraj vljudna prošnja: Slavno c.k. okrajno glavarstvo izvoli sl.c.k. davčnemu uradu vrhniškemu

naročiti, da naj zgoraj omenjeni preostanek in kar se bode še nabralo, izplača podpisanemu županstvu.«

(ARS 7).

L. 1908 je bila v Borovnici že petrazrednica, del pouka pa se je zaradi pomanjkanja prostora v šoli odvijal v

Jeršinovi hiši (zdaj pri Pirnatovih, Rimska cesta 10). (Naša draga šola, 2006: 14) Spomladi 1914 so začeli

zidati prizidek, vendar je dela prekinila 1. svetovna vojna. Šolo so med vojno večkrat zasedli vojaki. Dela so

napredovala le počasi in šola je bila dokončana šele septembra 1925, ko je bila šestrazrednica, leta 1937 pa je

postala sedemrazrednica (Naših sto let, 1976: 8).

Page 44: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Fotografije šole (po vrsti): 1. prvotna šola je bila značilna enonadstropna stavba s strmo štirikapno streho, do

leta 1925, 2. šola s prizidkom po letu 1925, 3. Jeršinova hiša pred prezidavo oken, v njej je nekaj časa

potekal pouk (Naša draga šola, 2006: 14; ZAL), 4. nadzidana šola leta 1961 (1., 2., 4.: Naših 100 let, 1976:

naslovnica, 7, 8), 5. šola leta 2016 s prenovljeno fasado in dograjeno telovadnico, 6. doprsje Ivanu Korošču

pred šolo, po katerem je poimenovana.

V petdesetih letih je zaradi naraščanja števila prebivalcev zrasla tudi potreba po večji šoli. Stavba šole je bila

leta 1961 nadzidana. Nadzidek je slavnostno odprl Stane Kavčič. Vendar tudi z novim nadzidkom šola ni

zadostila potrebam po učnih prostorih v naslednjem desetletju. Leta 1973 je občina Vrhnika razpisala

referendum za uvedbo samoprispevka za izgradnjo in obnovo šolskih objektov za otroško varstvo na

območju občine Vrhnika. Nov prizidek je bil končan leta 1982, dodana ji je bila tudi telovadnica in dve leti

kasneje šolsko igrišče (Modrijan, 20115: 186–187).

Omenimo še vrtec, ki je bil s samoprispevkom zgrajen leta 1991, pred tem pa je od leta 1965 do 1991

gostoval v preurejenih prostorih na Paplerjevi 23 (Drole, 2015: 15–16).

Septembra 1996 je Občinski svet Občine Borovnica sprejel sklep o preimenovanju Ljudske knjižnice v

Knjižnico dr. Marje Boršnik, ki v Borovnici deluje od leta 1972 in danes domuje na Paplerjevi 23 (CKV).

2.2.5 Župnija

Po razpadu rimskega cesarstva je pristojnost nad območjem borovniške doline obdržal oglejski patriarhat, ki

je leta 1040 ustanovil pražupnijo Cerknica. Leta 1260 je Urlik III. Španheimski v ustanovni pogodbi podaril

kartuziji Bistra večji del ozemlja zdajšnje borovniške župnije, leta 1396 pa ji je bila pridružena še preostala

župnija. Borovnica je spadala pod vikariat Preserje, ki se je leta 1632 ločil od cerkniške župnije (Turistično

društvo Borovnica 1). Valvazor omenja, da so pod presersko faro spadale vse borovniške cerkve, tudi cerkev

»S. Margaretae zu Brauniza« (Valvasor, 1689: 792; Turistično društvo Borovnica).

Leta 1758 se je Borovnica ločila od novoustanovljene župnije Preserje in postala samostojen vikariat. Leta

1862 je bila razglašena samostojna župnija Borovnica. (Modrijan, 2015: 169; Turistično društvo Borovnica).

Prva cerkev v Borovnici je omenjena kot cerkev sv. Marjete leta 1351 v pismu generalnega vikarja

oglejskega patriarha Alberta preserskemu vikarju Konradu, verjetno pa je nastala vsaj že pol stoletja prej. Ko

je v letu 1476 v Cerknici izpričana zidava nove cerkve, je med podružnicami omenjena tudi cerkev sv.

Marjete. Ponovno je omenjena leta 1526 ob pobiranju cerkvenih dragocenosti za boj s Turki. O prvotni

cerkvi je nekaj podatkov zapustil župnik Jakob Prešern v poročilu ljubljanskemu škofu iz leta 1823, kjer

navaja, da ni znano leto nastanka prvotne cerkve, ki je stala med župniščem in mežnarijo, pa je bila že pred

časom obokana, morda pred nekaj sto leti. Lokacija prvotne cerkve je bila na sredi ograjenega travnika pred

župniščem, okrog cerkve pa je bilo prvotno pokopališče. Na mestu spomenika padlim v 1. svetovni vojni, naj

bi bila prej mrtvašnica. (ARS 3, Šušteršič, 1989: 6)

Page 45: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Borovnica okoli 1910; levo je upodobljena cerkev in šola, čez cesto Kranjčeva hiša s trgovino; desna stran

prikazuje gostilno in trgovino Godec (Šumrada, 1990: 85).

V škofijskem arhivu v Ljubljani je ohranjena pritožba škofa Antona Alojzija Wolfa, v kateri sporoča, da

okrajno glavarstvo v Postojni zavlačuje z gradnjo nove cerkve v Borovnici. Med drugim omenja, da so v

Borovnici v nevarnosti stranski oltarji in predvsem »lepi marmorni oltar«, ker so naslonjeni na zidove, zato

so z njimi vred tudi sami popokali. Okrožni komisar Ritter ter gradbeni inženir H. Schaffenrath sta nato

21.6.1828 ugotovila, da so tako zidovi okrog glavnega oltarja kot cerkveni obok močno napokali in je

obstajala nevarnost, da se cerkev sesede. Gradnjo cerkve naj bi podpiralo občestvo farnega vikariata, isto pa

je škof zahteval tudi od drugih – gradu Bistra in verskega sklada. (Šušteršič, 1989: 6). Zaradi dotrajanosti in

slabega stanja (obokov) so nekdanjo cerkev leta 1828 zaprli in začeli z zidanjem nove v neposredni bližini.

Staro cerkev so porušili. Nova cerkev je bila sezidana leta 1829, naslednje leto, 8.9.1830 pa jo je posvetil

škof Anton Alojzij Wolf.

Nagrobnikov s starega pokopališča ni zaslediti na lokaciji novega. Je pa izpričan podatek, da so na mestu

drvarnice med mežnarijo in župniščem pri urejanju centralne kurjave med izkopavanjem našli kosti. (ARS 3,

Šušteršič, 1989: 6).

Nova cerkev je bila zgrajena po nekoliko spremenjenem načrtu za (staro) ježiško cerkev sv. Kancijana v

Ljubljani, zgrajene v letih 1798–1802. Cerkvena lupina, ki sicer še kaže reminiscence na baročni način

gradnje prostora, je v nasprotju z barokom nerazgibana in otrdela in kaže vplive neoklasicističnega sloga.

Klasicizem se kaže na fasadah obeh cerkva, ki se zaključujeta z baročnim zvonikom. V luneti glavnega

vhoda je relief s podobo sv. Marjete v medaljonu, nad preklado portala pa sta letnici 1829 in 1903, z letnico

nastanka nove cerkve, druga z letnico nastanka portala.

Page 46: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Stara cerkev na Ježici v Ljubljani (levo, foto Marjan Smreke, Nadškofija Ljubljana) in borovniška cerkev sta

si podobni.

V letih 1811–1827 je bil v Borovnici vikar tudi Jožef, prastric Franceta Prešerna. Pri njem in babici je France

preživljal poletne počitnice. Jožef je bil Francetu krušni oče, prvi učitelj in nesebičen podpornik v času

študija (Gspan).

Leta 1964 so župnijo prevzeli jezuiti in so v Borovnici ostali dvajset let do leta 1984. V letih 1974–1980 so

imeli v župnišču tudi noviciat za redovniške pripravnike (Kejžar, 2009: 32). Zaradi pomanjkanja prostora so

si v štali nasproti župnišča prostor preuredili v učilnico – učilna.

Poleg cerkve so v središču Borovnice še štiri kapelice:

Kapelica sv. Florijana je bila zgrajena pred letom 1823 (vrisana na franciscejskem katastru) kot posledica

pogostih požarov v vasi. Prvotna kapelica je bila zidana masivna s strmo streho in zidnimi nišami. Leta 1904

je bila na novo postavljena ob 1600-letnici smrti patrona sv. Florijana. Blagoslovil pa jo je župnik Avgust

Schiffrer. Zadnjič pa je bila prenovljena leta 2004 ob 1700-letnici svetnikovega mučeništva. Je zaprtega tipa

s polkrožnim zastekljenim vhodom in stranskima oknoma. Stoji na križišču na Rimski cesti. (Modrijan,

2015: 160; RKD, EŠD 11833)

Page 47: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Prvotna kapelica sv. Florijana je bil bolj čokata in masivno zidana. Foto: Peter Gabriel, l. 1900 (Modrijan,

2015: 175)

Kapelica Lurške Matere Božje na križišču Zalarjeve in Paplerjeve je bila zgrajena in posvečena leta 1896,

le leto dni po velikonočnem potresu 1895. Načrte je izdelal kamnoseški mojster Feliks Toman, pozidal pa jo

je borovniški mojster Andrej Žerjav. Po večletni obnovi je kapelo ponovno posvetil župnik Janez Šilar leta

2016. Kapela je zgrajena v neoklasicističnem stilu. V notranjosti sta nad oltarjem kipa Bernardke Lurške in

lurške Matere Božje. (Rhombus 3, 2010; RKD, EŠD 11832)

Kapelica sv. Marjete je bila prvotno posvečena sv. Brunu, ustanovitelju kartuzijanov, zgrajena pa je bila

leta 1755 ob jugovzhodnem vogalu obzidja, ki je tedaj obkrožalo farno cerkev sv. Marjete in nekdanje vaško

pokopališče. »Klasicistično oblikovana kapelica zaprtega tipa, pokrita z dvokapno streho, ima polkrožen

vhod, zavarovan z nizko kovano mrežo, in znotraj kip sv. Marjete z zmajem iz druge polovice 18. stoletja.

Sv. Marjeta stoji na podstavku z napisom »S. BRUNO OPN 1755«. OPN – Ora pro nobis (Moli za nas).«

(Rhombus 3, 2010; RKD, EŠD 11834)

Kamnita plošča z napisom v kapelici sv. Marjete, l. 2016

Cukalova oziroma Marijina kapelica je prislonjena na zahodno steno hiše Zalarjeva cesta 21. Je dvokapna

preprosta gradnja s kipom Srca Marijinega iz Portugalske.

Page 48: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Majaronova hiša oz. Cukalova štala s kapelico okoli leta 1920, foto Rado Kregar (SEM)

2.2.6 Borovničani

Zgodovinsko duhovnega pečata v Borovnici niso zapustili le kartuzijani iz bližnjega samostana Bistre,

temveč je predvsem od 19. stoletja dalje izpričana vrsta pomembnih osebnosti, bodisi s področja znanosti,

bodisi kulture in umetnosti. V Borovnici sta močno prisotna literatura in jezikoslovje, ki sta pustila

neizbrisen pečat na Slovenskem, predvsem po zaslugi dr. Frana Ramovša in dr. Marje Boršnik, veliko

Borovničanov je postalo pomembnih pravnikov, politikov in literatov.

Berta Boejetu Boeta (1946–1997), igralka, pesnica in pisateljica, je v Borovnici obiskovala osnovno šolo,

na borovniškem pokopališču pa je pokopana tudi njena mati Berta Zalar (Stražišar).

Dr. Marja Boršnik (1906–1982), literarna zgodovinarka in redna profesorica za slovensko književnost na

Filozofski fakulteti. Rodila se je v Borovnici in v njej preživela otroštvo. Rojstno hišo na Paplerjevi ulici 26

(zdaj Košutova hiša, križišče Paplerjeve in Rimske ulice) z vrtom je dal zgraditi njen oče, tudi pomemben

Borovničan, Fran Borš(t)nik. (Premk, Premk, 2015: 43–45; Stražišar)

Stane Kavčič (1919–1987) partizan, prvoborec, politik, predsednik Izvršnega sveta RS, je živel na Dolu pri

Borovnici in delal na žagi. Organiziral je delavsko gibanje v kraju (Stražišar).

Jože Kranjc (1904–1966), profesor, prevajalec, partizan, pripovednik in dramatik je bil rojen v Borovnici.

Njegov opus obsega tri področja: pripovedno prozo, mladinske spise in gledališka besedila. Borovnica z

okolico je v njem pustila močan pečat (Stražišar).

Dr. Ivan Korošec (1913–1942), pravnik in pesnik, je študiral germanistiko in pravo. Na žalost je ohranjenih

le nekaj del. Pokopan je na borovniškem pokopališču (Stražišar).

Anton Majaron (1876–1898), pravnik in pripovednik, se je rodil in je pokopan v Borovnici. Študiral na

Dunaju. Pod leposlovna dela se je podpisoval tudi kot Lovro Slavec (Stražišar).

Dr. Danilo Majaron (1859–1931), pravnik, politik, kulturni delavec, oče slovenske univerze in njen prvi

častni doktor je rojen Borovničan in sin veleposestnika. Trideset let je bil predsednik odvetniške zbornice v

Ljubljani. Zavzemal se je za ustanovitev ljubljanske univerze. Leta 1918 postal predsednik vseučiliščne

komisije, leta 1929 pa je bil imenovan za prvega častnega doktorja univerze (Polec, 2013; Stražišar).

Franc Papler (1842–1911), nadučitelj v Borovnici in sadjar, je v Borovnico prišel leta 1875 in v njej ostal

do smrti. Bil je znan kot dober učitelj in sadjar. Širše je poznan tudi po vzgoji posebne sorte jabolk,

križancev med štajerskim bobovcem in zlato parmeno. Po njem je imenovana ulica v Borovnici. Znan je tudi

po pesnjenju, v verzih je npr. opisal sotesko Pekel (Stražišar).

dr. Jože Petrovčič (1921–2002) zdravnik in častni občan Borovnice je rojen v Borovnici, kjer je tudi

opravljal svojo zdravniško prakso in bil zaslužen, da je Borovnica dobila zdravstven dom (Stražišar).

Page 49: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Dr. Fran Ramovš (1890–1952), jezikoslovec, rektor ljubljanske univerze, utemeljitelj slovenske

dialektologije in predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti je preživel otroštvo v Borovnici

(Kolarič, 2013; Stražišar)

Stane Suhadolnik (1919–1992), jezikoslovec in utemeljitelj moderne leksikografije je bil rojen v Borovnici

in se kasneje preselil na Verd. Bil je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik ZRC SAZU (Stražišar).

Tone Zalar-Žan (1904–1942), znani borovniški revolucionar in komunist je bil uslužbenec ljubljanskih

železnic (Trček, 2011).

Poleg znanih Borovničanov omenimo še stavbene in zidarske mojstre, ki so omenjeni v arhivskem gradivu in

so delovali tudi v Borovnici konec 19. in začetek 20. stoletja:

– gradbeni mojster Figar (župnijska kronika, po ARS, Šušteršič, 1989: 17). Po njem se še danes ljudsko

graditelji hiš imenujejo figarčki.

– stavbni mojster Prelesnik (ARS 3, Šušteršič, 1989: 17)

– zidarski mojster Andrej Žrjav (ZAL, fond SI ZAL VRH/0001 Občina Borovnica, gradbena dovoljenja)

– nadinženir Konrad Grim(m) (ARS 7)

– zidarski mojster Janez Leben (ARS 7)

2.3 Prikaz razvoja območja dediščine

Prva upodobitev vasi Borovnica bi lahko bila povezana z upodobitvijo samostana Bistre, ki mu je bila

podložna. Leta 1658 je samostan Bistra upodobljen s severne strani, proti jugu pa je upodobljena pokrajina s

sredine 17. stoletja. Naslikana je vasica z nekaj majhnih hiš, ki/kot bi lahko bila morda vas Vrounitz.

Samostan Bistra, l. 1658 (Turistično društvo Borovnica 3)

Prva prava prostorska podoba Borovnice nam je znana z vojaških kart jožefinskega katastra 1763–1787. Na

njej je označena D. Braunicza s triindvajsetimi hišami, ki so nanizane na obeh straneh poti. Odmaknjeno od

poti sta označena župnišče in cerkev z zvonikom, ki je bila takrat že povzdignjena v vikariat. Vas je

umeščena ob rob zahodnega pobočja, na suhi svet, medtem ko teče Borovniščica (bravnitza bach) in njen

poplavni svet po vzhodnem robu doline. Nekoliko stran od vasi je na Borovniščici označeno vodno kolo, ki

je verjetno poganjalo žago in/ali mlin. S hribov priteče po južnem robu vasi potok Malence in se izlije v

Boroviščico. Za zadnjo hišo se oddvoji mlinščica, ki se ponovno združi pri cerkvi. Kaj je mlinščica gnala,

Page 50: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

lahko ugibamo. Pisno poročilo o Borovnici je skopo. Omenjena je cerkev in obilica potočkov, ki občasno

poplavljajo. Poti so slabe, ozke in komajda prevozne z vozovi (Rajšp, 1996: 85).

Borovnica, vojaški kataster v letih 1763–1787 (Rajšp, 1996: list 205)

Interpretacija Borovnice na vojaškem katastru iz let 1763–1787 (risba Anja Premk); ocenimo lahko, da je

poleg 23 stanovanjskih hiš (črno) stalo še približno toliko lesenih (gospodarskih) objektov (sivo). Mlinščica,

ki se je odcepila od potoka Malence, je bila gospodarsko izrabljena za vodni pogon (za primerjavo glej

Page 51: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Kočar, 1997), pa tudi za gospodinjstvo in živino. Ob njej so stali verjetno večinoma leseni gospodarski

objekti. Glede na geometrijo parcel je verjetno potekala ob današnji poti med Rimsko cesto in Paplerjevo

ulico. Cerkev stoji odmaknjena od središča na vzhodnem robu vasi.

Franciscejski kataster iz leta 1823 prikazuje, koliko se je vas v petdesetih letih razširila. Prejšnjim

triindvajsetim zidanim hišam so jih prizidali vsaj še enkrat toliko, tako da lahko govorimo že o okoli

petdesetih zidanih hišah. Nove hiše so v glavnem pozidali ob novo nastajajočem kraku vasi, ob potoku

Malence. Cerkev tako ni več na obrobju, ampak postaja del vasi. Od današnje Rimske ceste vodi do cerkve

pot. Cerkev stoji v osi poti, na parcelah levo in desno pa še danes stojijo objekti. Okoli cerkve je pokopališče.

Narisani sta tudi dve kapelici, ob cerkvi na vogalu pokopališča (vzidana v pokopališko ograjo) in na križišču

na Rimski poleg potoka. Poleg cerkve sta rdeče označeni še dve družbeno pomembni stavbi. Večja stavba za

cerkvijo je župnišče, ki stoji še danes, le nekoliko povečano. Južno od cerkve pa stoji mežnarija, ki je bila

leta 1848 preurejena v šolo enorazrednico z učiteljem Leopoldom Belarjem. V njej sta pred prihodom

učitelja poučevala župnik in cerkovnik, in sicer poleg verskega pouka še branja, pisanja in računanja (Naših

sto let, 1976: 5).

Borovnica, kataster l. 1823, franciscejski kataster za Kranjsko, (ARS 2: SI_AS_176_A_A31_g)

Leta 1823 je mlinščica že opuščena, nanjo pa pe vedno kaže krožna postavitev poslopij, ostankov nekdanje

obrti, ki je izkoriščala vodno silo. O še delujočem mlinu na Borovniščici govori označena poljska pot

severno od vasi: Pert malna Pot, tu pa je tudi najbližji most čez potok. Izročilo pravi, da, kjer ni bilo mostu,

so potok kar prebredli s konji in vozovi, saj je bila neregulirana Borovniščica široka in položna. Tudi

toponim Otok ima svoj pomen. Sklepamo lahko, da je ob velikih vodah prečna pot postala hudourniški

potok, vmes pa je ostal kos zemlje – torej otok.

Page 52: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Na franciscejskem katastru lahko tudi prvič vidimo, kako je zemlja razdeljena na parcele. Domačini so

povedali, da je še danes razdeljena tako, da imaš vedno iste sosede. Kdor meji s tabo pri hiši, ta tudi na njivi

in v gozdu. Ta logika se je kljub dedovanju in drobljenju parcel deloma ohranila do danes.

Posest je razdeljena na proge in sledi običajni logiki kmečke fevdalne posesti. Ob prometnici stoji

stanovanjska hiša, sledijo gospodarska poslopja (hlevi, seniki, kašče), zelenjavi vrt in sadovnjak. Na koncu

sadovnjaka stoji kozolec, sledi mu njiva. Iz popisov h katastru je razvidno, da je domačija imela razdrobljeno

posest na več koncev. Vsaka domačija je imela zemljo za obdelovanje boljše in slabše kakovosti (na

poplavni ravnici) in gozd.

Razpredelnica rabe zemljišč in njihovih površin v občini Borovnica (die Gemeinde Franzdorf) leta 1823

Raba zemljišč Površina pretvorjena v m2 Površina v odstotkih (%)

Zelenjavni vrt 6.407 0,02

Okrasni vrt 424 0,00

Travnik 5.725.950 18,84

Travnik s sadovnjakom 870.553 2,86

Pašnik 3.574.164 11,76

Njiva 3.826.151 12,59

Njiva s sadnim drevjem 11.695 0,04

Gozd 15.486.398 50,95

Pušča 1.437 0,00

Vodovje 384.261 1,26

Poti 456.036 1,50

Stavbno zemljišče 48.242 0,16

Pokopališče 1.017 (?) 0,00

SKUPAJ 30.392.735 100

Joch – oral = 5755 m2, Klft – kvadratni seženj = 3,6 m2

Izkaz rabe zemljišč v občini Borovnica, cenilni elaborat k franciscejskemu katastru leta 1823 (ARS 2)

Page 53: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Katastrska občina Borovnica leta 1823 (ARS 2)

Borovnica, kataster v letih 1867–1882, reambulančni kataster za Kranjsko 1867–1882 (ARS 2:

SI_AS_181_A_A31_g)

Page 54: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

V naslednjih petdesetih letih je vas Borovnica doživela veliko sprememb, ki so povezane z izgradnjo Južne

železnice in njenim najdaljšim viaduktom, izgrajenim leta 1856 na severnem robu vasi. (Brate, 2007: 37) Na

reambulaciji sta vrisana viadukt in železniška postaja, označeno pa je tudi vodno zajetje višje ob Malencah in

vodni kanal do postaje za oskrbo parnih lokomotiv z vodo.

Z bližino proge se je Borovničanom odprl svet, s tem pa se je povečalo tudi število prebivalcev. V tem času

so izgradili prvo šolsko stavbo in večjo cerkev. Šolsko poslopje je bilo dograjeno leta 1876, ko je v njem

pričel učiti France Papler – najpomembnejši učitelj pretekle dobe (Naših sto let, 1976: 5). Šola je dobila

mesto poleg cerkve, kot je bilo takrat to običajno (Premk, Premk 2014: 43).

Borovničani so večjo cerkev v letih 1829–30 zgradili poleg stare. Kataster prikazuje, da je bila nova cerkev

skoraj še enkrat večja in postavljena na zemljišču severno od stare cerkve in pokopališča. Razlog za to je

dvojen; med gradnjo cerkve so še vedno lahko uporabljali staro, čeprav naj bi bila v slabem stanju. Staro so

kasneje podrli, kar prikazuje tudi kataster. Ker je bila nova cerkev večja, bi gradnja potekala preko obstoječih

grobov, čemur se je iz etičnih vzrokov izogibalo. Poleg starega pokopališča je Borovnica dobila tudi novo

pokopališče severovzhodno od cerkve in mrliško vežico na skrajnem robu.

Kataster prikazuje, da je jedro Borovnice v tem času dobilo okvirno podobo, kot jo kaže danes. Pozidali so

severni rob današnjega jedra, zgrajeni sta bili domačiji na Paplerjevi 1 in Zalarjevi 12. Nova prometnica je

povezala severni in južni del vasi – današnja Paplerjeva ulica – ki je bila umeščena na rob med domačijami

in njivami. Če se je nova pot začela na severu pri domačiji na Paplerjevi 1, se je na jugu končala pri

novozgrajenem poštnem poslopju Rimska 28 (stara pošta, leto 1876), ki je zraslo čez dve prejšnji stavbi.

Poštni urad je v kraju sicer deloval že od leta 1854 (Hozjan, 1997: 163). Med pomembnejšimi stavbami

omenimo še Cukalovo štalo oz. Majaronovo hišo na Zalarjevi 21, ki je v tem času doživela večjo prenovo

(nekdanji kamnit portal je nosil letnico 1833). Prvotno leseni poslopji sta bili pozidani, eno na istem mestu,

drugo pa je bilo premaknjeno v linijo s prvim. Številne prenove in gradnje poslopij lahko povežemo s

požarom, ki je po ustnih virih izbruhnil leta 1860 v hiši Paplerjeva 22, ko naj bi pogorele številne hiše. Veter

je požar nosil proti jugozahodu, vse do današnjega podvoza proti Pokojišču. Gorelo je tudi leto kasneje, ko je

pogorelo 10 hiš, pišejo Kmetijske in rokodelske novice junija 1861 (Bezek, Modrijan, 2015: 14).

Reambulančni kataster 1867–1882 vsekakor kaže na številne spremembe, ki so se dejansko zgodile na

območju okoli Paplerjeve 22. V resnici so v tem času (med 1823 in 1882) prezidali oz. na novo pozidali

devet hiš, vključno z novo Cukalovo štalo, staro pošto in stavbo današnje občine, ki je bila z odmikom na

novo postavljena. Novopostavljena hiša, kjer je prišlo do požara, in gospodarsko poslopje, nosita letnici 1862

in 1864 (ARS 3, Šušteršič, 1989: 14).

Page 55: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Borovnica, kataster l. 1912 (podloga) z reambulacijo do leta 1952 (Geodetska uprava RS)

Primerjava katastra leta 1912 s stanjem do leta 1882 ne kaže bistvenih razlik. Gosteje se je pozidal prostor

med obema vzporednima cestama – Zalarjevo in Paplerjevo. Na današnjo tlorisno velikost se je povečala

gostilna Godec. Podrli so staro mežnarijo na Paplerjevi 23 in zamaknjeno, delno na starem pokopališču,

zgradili večjo stavbo (leta 1889), kjer je danes knjižnica. Kataster ne prikaže sprememb na župnišču, o njih

izvemo s kamnitega portala z letnico 1888. Hišo na Paplerjevi 26 je Fran Boršnik, oče Marje Boršnik,

povečal (leta 1899), da je dobila današnjo podobo. Ukinjeno je bilo staro pokopališče in preurejeno v

današnjo trato s potko. Zgrajena je bila še kapelica Lurške Matere Božje.

Reambulacija do leta 1952 prikazuje spremembe na številnih pomembnih objektih. Povečali so šolo (leta

1925, Naših sto let, 1976: 8), prenovili so tudi cerkev (leta 1925 je dozidana ženska kapela, preurejena

moška kapela in zgrajena nova zakristija za cerkvijo), župnišče in pošto. Pri župnišču povečava ni označena,

čeprav je bilo v času župnika Ivana Štrajharja povečano (leta 1930, Rhombus, 2010, ZAL, gradbena

dovoljenja). Tudi območje okoli kapelice sv. Florijana na Rimski je bilo preurejeno, številne stavbe so bile

prenovljene in nadzidane med leti 1912 in 1952.

Večja sprememba za širše območje Borovnice pa predstavlja regulacija in prestavitev struge Borovniščice, ki

so jo izvedli po letu 1946 (Kočar, 1997: 18). Na zemljevidu je še vrisan borovniški viadukt, ki pa je bil leta

1945 bombardiran in nato dokončno uničen in odstranjen (Brate, 2007: 103).

Page 56: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Borovnica, leto 1990, temeljni topografski načrt (Geodetska uprava RS)

Na načrtu leta 1990 vidimo označene tri družbeno pomembne stavbe poleg cerkve. Prva je šola, ki je bila leta

1961 nadzidana, leta 1981 pa je dobila še prizidek in telovadnico (Drole, 2015: 16). Južno od cerkve je v

staro stavbo od leta 1965 umeščen vrtec (Drole, 2015: 15). Na izteku Paplerjeve ulice stoji poštno poslopje.

Vzhodni rob vasi ni več razdeljen na proge z njivami, ampak so tam urejene športno-rekreacijske površine.

Povečali so pokopališče proti vzhodu in postavili novo mrliško vežico, premaknjeno na rob. Zadnja

sprememba je verjetno povezana z obnovo Borovnice po drugi svetovni vojni, ko naj bi zaradi

bombardiranja veliko škode utrpelo tudi pokopališče (Sledi časa, 2016: 27 min 30 s).

Page 57: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Borovnica, kataster l. 2003 (Geodetska uprava RS)

Stanje leta 2003 prikazuje, da so v Borovnici zgradili poleg večje šole (leta 1961 nadzidava, leta 1981

prizidek) s telovadnico še vrtec (leta 1991, Drole, 2015: 16) in dodatno povečali pokopališče proti

jugovzhodu. Videti je, da južni rob naselja spreminja svoj značaj. Prvotna gospodarska poslopja se rušijo,

zamenjujejo jih kvadrataste stanovanjske hiše.

Page 58: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Page 59: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

2.4 Pomen območja dediščine v širšem prostoru

Pomen jedra Borovnice, ki je spomeniškovarstveno zavarovano, je potrebno v prvi vrsti iskati v širšem

družbeno geografskem kontekstu Ljubljanskega barja oziroma južnega dela Ljubljanske kotline. V

zgodovinskem smislu je možno slediti neprekinjeni poselitvi Borovnice vse od prihoda kartuzijanov dalje, ki

so najverjetneje od tu od srede 13. stoletja dalje vodili gradnjo bistriškega samostana.

Bistrška posest 1260–1782 (ARS 3, Šušteršič, 1989: 9).

Na urbanistični razvoj vasi, na arhitekturo, kot tudi na področje etnologije, umetnosti in kulture je vplivala

njena umeščenost v južni del Ljubljanskega barja kot tudi Notranjska s Cerknico. Slednja tudi spričo

zgodovinskega dejstva, da je bistriška posest segala vse do Cerknice.

Borovnica je bila, preden je postala samostojna župnija, najprej del cerkniške župnije in nato preserskega

vikariata in je bila prvih nekaj stoletji vsaj posredno vezana na samostan. Bila je del njegovih posesti, ki so

se razprostirala vse do Cerknice. Zaradi pomembne geografske lege Borovnice ob zaključku ljubljanske

kotline in prehodu na Notranjsko so se tu razvile pomembne prometne povezave, dobra prometna dostopnost

pa je ključni družbeno geografski dejavnik poselitve. Preko Borovnice je potekala povezava Ljubljane z

Notranjsko (Cerknico). Promet je sprva potekal po plovnih vodnih poteh Borovniščice in Ljubljanice,

kasneje pa je ključno prometno vlogo prevzela železnica. Prihod železnice sredi 19. stoletja in gradnja

borovniškega viadukta je bila v zgodovini Borovnice poleg njene vloge v okviru samostanskih posesti

najpomembnejši zgodovinski mejnik. Omogočila je preoblikovanje tradicionalno kmečkega in drobnega

gospodarstva v obrtno-industrijsko.

Borovnica je postala pomemben lokalni center, ki je dobil svoje mestu na družbeno-političnem zemljevidu

širše regije. Čeprav so si naselja na Ljubljanskem barju v marsičem podobna in je njihova pripadnost Barju

razpoznavna tako po njihovi kulturni kot naravni dediščini, v Borovnici lahko govorimo o posebni lokalni

specifiki, ki se odraža med drugim tudi v bogastvu dediščine. Dediščina, ki po pričevalnosti presega ožje

vaško središče, se kaže ne le v ohranjeni nepremični dediščini (župna cerkev sv. Marjete, Majaronova hiša,

Košutova hiša, stara pošta, stara mežnarija idr.), temveč tudi v znanih osebnostih, ki so v kraju pustile svoj

pečat (Papler, Majaron, Ramovš, Boršnik, Grah idr.).

Za Borovnico je značilna lokalna tipika raščene vasi z razvojem ob prometnici in ob cerkvenem središču, ki

je bilo nekoliko odmaknjeno na rob vasi. V ožjem vaškem središču je značilen poseben tip hiše, pri katerem

je viden tudi notranjski vpliv (pokrit zunanji vhodni prostor). Za del parcelacije vaškega središča je značilen

kolonizatorski vzorec delitve zemlje na proge, ki je bil splošno razširjen po Sloveniji in širše.

Vas kaže s svojo umeščenostjo v prostor, z zgodovinskim razvojem kot tudi s sodobno širitvijo spalnih

naseljih na obrobje podobnosti z marsikaterim naseljem na območju šestih občin KPLB (Krajinski park

Page 60: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Ljubljansko barje), južno od občine Ljubljana: Brezovica, Borovnica, Ig, Log – Dragomer, Škofljica,

Vrhnika. Pri tem gre omeniti predvsem naselja: Preserje, Vrhnika, Podpeč, Verd in Ig.

Vendar kaže naselje svoje specifike, ki jih je možno primerjati z nekaterimi drugimi kraji v Sloveniji. Dober

primer je primerjava Borovnice z vasjo Begunje na Gorenjskem. Obe sta se razvili ob zaključku ravnine, kjer

se svet začenja dvigovati, ob pomembni poti in vodnem viru hudourniškega značaja (Borovniščica /

Begunjščica). Za zagotovitev stalnejšega pretoka so v obeh vaseh zgradili umetni vodni kanal/mlinščico za

uporabo vodne energije (mlini, žage, kovačije), ali za druge namene; v Begunjah je takih kanalov celo več.

Za obe so značilne velike domačije, s tem da so Begunje spadale tradicionalno pod ortenburško gospostvo s

prvotnim upravnim središčem na gradu Kamen; Borovnica pa je bila vezana na upravo kartuzije Bistra. Za

obe je značilen poselitveni vzorec posameznih gruč ob poti, ki so se razrasle v naselje. Tudi Begunje so se s

prehodom obrti v industrijo delno prestrukturirale in je nastal nov družbeni razred delavcev, ki so hodili na

delo v tovarno (Fenolit / Elan). V obeh je bil dolga leta razvit zimski turizem (skakalnica / smučišče).

Obstaja tudi povezava na rudarskem področju – v bližini obeh krajev so kopali rudo (kar pa obema krajema

ni prineslo večjega dobička). Zdaj oba kraja delita vlogi satelitskih naselji večjih regionalnih središč

(Ljubljana / Radovljica). Obe imata potencial na področju turizma in gorništva (Pekel / dolina Drage)

(Premk, 2005). Medtem ko so Begunje zaslovele predvsem po zaslugi glasbene dejavnosti rodbine Avsenik-

Ovsenik, pa je Borovnica v zadnjih desetletjih znana po posebni kmetijski panogi. Zaradi posebne sestave

tal, kisle barjanske prsti, se v občini Borovnica ukvarjajo s pridelavo ameriških borovnic.

Morfološka karta vasi Begunje na Gorenjskem prikazuje umestitev vasi v dolino na robu ravnine, ob

pomembni poti in potoku Begunjščica (Premk, 2005: 25).

2.5 Funkcionalne, tehnične, prostorsko oblikovalske, gospodarske, bivalne, družbene,

kulturne in ekološke razmere na območju dediščine, vključno z analizo prebivalstvenih

gibanj.

2.5.1. Funkcionalne razmere

Staro vaško jedro Borovnice predstavlja upravno- administrativno, izobraževalno, kulturno in socialno

funkcijo za celotno občino. Ob Paplerjevi ulici so nanizani objekti Občinske uprave, kulturnega doma,

knjižnice, cerkve, neposredno ob obravnavanem območju pa šola in vrtec. Vzdolž Paplerjeve ulice so tudi

objekti s poslovno, gostinsko in trgovsko dejavnostjo. Značilnost območja so posamezne ohranjene

domačije s kmetijsko dejavnostjo, prevladujoči pa so stanovanjski objekti – enodružinske hiše in hiše z

nekaj stanovanji.

Page 61: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Namembnost območja naselbinske dediščine je opredeljena z Občinskim prostorskim načrtom, v katerem

so stavbna zemljišča s pretežno stanovanjsko rabo (SK – površine podeželskega naselja, ZP Parki, ZD –

druge urejene zelene površine.

Območje KNP in OPPN v GIS Občine Borovnica

Občinski prostorski načrt : Namenska raba prostora

Page 62: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Celotno obravnavano območje je po Občinskem prostorskem načrtu namenjeno Osrednjim območjem

centralnih dejavnosti.

V 56. členu OPN so zapisane vrste objektov glede na namen na stavbnih zemljiščih. Te vrste stavb so :

- Turistične, gostinske, hotelske stavbe, apartmaji, proizvodnje, obrtne, oskrbne, storitvene, gasilske,

upravne in pisarniške stavbe, stavben namenjene izobraževanju, otroškemu varstvu, znanstveno-

raziskovalnemu delu, zdravstvu, kulturi in razvedrilu, opravljanju verskih obredov, stanovanjske

stavbe, večnamenske stavbe, bencinski servisi, garažne stavbe, parkirišča;

- Otroška igrišča, trgi, parki in zelenice

- Nestanovanjske stavbe

2.5.2. Prostorsko-oblikovalske razmere:

Med izrazito pozitivne elemente območja naselbinske dediščine lahko štejemo posamezne objekte (sakralne

in profane stavbe), od katerih so nekateri varovani kot stavbna dediščina. V območju so tudi objekti, ki niso

zavarovani, vendar imajo poudarjene dediščinske lastnosti, kar je podrobneje opisano in prikazano v

nadaljevanju. Veliko fasad je degradiranih zaradi neprimernih elementov, kot so klima naprave, izraziti

barvni poudarki ali celotne fasade, neprimerno stavbno pohištvo, številne table na fasadi in podobno.

Uporaba takih elementov povzroča degradiranost in zmanjšuje vizualno vrednost območja celotne

naselbinske dediščine.

Kmetijske površine - sadovnjaki, ostanek obširne kulturne krajine, ki obdajajo naselje poudarjajo prvotni

značaj vasi. Novejša gradnja prav na teh zelenih površinah negativno vpliva tako na prostorsko zasnovo

naselja, kot tudi funkcioniranje novih objektov zaradi problema dovozov preko sosednjih funkcionalnih

zemljišč.

Odprte površine v vaškem jedru so pretežno namenjene parkiranju, vodotok, ki preči naselje je kanaliziran in

prekrit.

- Poselitveni vzorec, robovi, domačije

Vas Borovnica je tipičen primer smotrnega poseljevanja in izrabe prostora in ohranitve čim večjih

obdelovalnih površin. Prvotna poselitev je stisnjena ob vznožje hriba Trebelnik na stiku z ravninskim delom

z obdelovalnimi površinami, ob rob kulturne krajine torej. Zaradi izrazito hudourniškega značaja potoka

Borovniščice, poplav in barjanskih tal poselitev ni vezana na Borovniščico kot vodni in energetski vir,

ampak je vezana na njen manjši pritok – potok Malence. Prvotna poselitev je torej potekala vzdolž

komunikacije ob poti Vrhnika – Bistra – Cerknica, to je ob današnji Zalarjevi cesti. Vas se je oblikovala

tako, da se je iz osrednjih gruč stavb oz. domačij ob cesti razrasla vzdolž ceste. Domačije so razporejene ob

obeh straneh ceste, stanovanjska hiša stoji prečno ali vzdolžno na pot. Ostali gospodarski objekti stojijo v

malih gručah in so vezani na stanovanjsko hišo. Zraven stoji večnamensko gospodarsko poslopje, v sklopu

katerega je skedenj, kašča, hlev. Svinjaki so velikokrat stali ločeno – značilni so bili borjači, t.j. ograjeni

prostori za prašiče (ZAL, gradbena dovoljenja; Fister, 1993: 133). Eden takih je še ohranjen pri domačiji na

Paplerjevi ulici 1. Gospodarsko poslopje in stanovanjska hiša sta postavljena tako, da vmes tvorita kmečko

dvorišče. Pozidava zahodno od poti je utesnjena pod hrib, zato je površin okoli hiše malo in so omejene na

kmečko dvorišče (z gnojno jamo, prostorom za pripravo in skladiščenje drv, funkcionalni prostor za traktor)

in zelenjavni vrt. Sadovnjaki so postavljeni v bregove in so težje dostopni. Še višje v hrib so bili nekoč

pašniki in gozd. Pozidava na vzhodni strani poti ni omejena s hribom in je zato lahko razvila značilno

podolžno razporeditev domačije (t. i. kolonizatorski vzorec in razdelitev zemlje na proge; ARS 3, Šušteršič,

1989: 20; Urbanc, 2002: 64): stanovanjski hiši in gospodarskemu poslopju je sledil vrt in sadovnjak s

kozolcem toplarjem, nadalje pa so bile njive. Ta poselitveni vzorec je prekinila nova prometnica – Paplerjeva

ulica, in s tem določila temu območju enak značaj kot na zahodni strani Zalarjeve ceste. Omenjeni vzorec se

je ohranil še na južni strani Rimske ceste, a danes razpada.

Page 63: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Skica poselitvenega vzorca vasi, risba Mateja Šušteršič (ARS 3, Šušteršič, 1989: 23). Na skici je označena

glavna komunikacija (Zalarjeva) in njen prečni krak (Rimska), ki vodi do cerkve. Zidava na zahodni strani

glavne poti je stisnjena v breg, vzhodno in južno od poti pa leži v ravnini in sledi kolonizatorskem

poselitvenem vzorcu in razdelitvi zemlje na proge (Urban, 2002: 64).

Poselitev ob glavni komunikaciji se je postopoma širila od središča vasi proti krakih. Medtem ko južni del ni

bil omejen, se je severni del pozidave zaključil ob železniškem viaduktu, ki je skoraj sto let predstavljal

umetno bariero.

Prečni poselitveni krak (današnja Rimska cesta) na glavno prometno žilo je vezan na gradnjo sprva

gospodarskih objektov, vezanih na potok Malence in njegovo mlinščico – kanal, ki je še v 18. stoletju

potekal polkrožno severno od potoka. Geometrija mlinščice se je ohranila do danes – objekti Paplerjeva 22,

24, 26, 28 in Rimska 3 ter njihova parcelacija so postavljeni ločno. Mlinščica in objekti so bili vezani na

izrabo vodne energije in so bili prvotno leseni. Na severozahodni strani omenjenih objektov, torej ob

njihovih glavnih fasadah (za analogijo glej npr. Begunje na Gorenjskem, katerih razvoj je značilno vezan na

izrabo vodne energije in mlinščice; ARS 2) je potekala (peš)pot, ki je vodila do stare cerkve in starega

pokopališča. Cerkev je stala točno v osi poti.

Južno od potoka Malence, ki je danes prekrit in v prostoru nezaznaven, se je razvila nova komunikacija in

poselitev ob njej. Tudi ta poselitev je značilne podolžne oblike: hiša (prečno ali vzdolžno s potjo),

gospodarsko poslopje in hlevi, vrt, sadovnjak in toplar, njive.

Skica poselitvenega vzorca značilne domačije (na risbi sta dve različici), risba Mateja Šušteršič (ARS 3,

Šušteršič, 1989: 23)

Danes značilen poselitveni vzorec na vseh treh straneh razpada. Zahodni rob (borovniški vršaj) se pozidava

višje in višje v hrib z žrtvovanjem sadovnjakov. Tudi sadovnjaki in toplarji na južnem robu naselja ob

Rimski so žrtve novejših pozidav. S prodajo zemlje in drobljenjem parcel kmetijsko zaledje spreminja svoj

Page 64: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

agrarni značaj in parcelacijo. Stanovanjske hiše se gradijo sredi kvadrataste parcele in brez spremljevalnih

gospodarskih objektov. Prihaja do siromašenja funkcij in spreminjanja v neagrarno, spalno zaledje.

Zanimiv je proces, ki se dogaja z vzhodnim poselitvenim vzorcem. Izgradnja Paplerjeve ulice v drugi

polovici 19. stoletja, verjetno na starem kolovozu, je značilni vzorec z delitvijo na proge prekinila in

domačije odrezala od njenega kmečkega zaledja. Stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje sta ostala na

zahodni strani Paplerjeve, medtem ko je vsa kmečka zemlja (sadovnjaki, kozolci, njive) ostala na vzhodni

strani. Vzhodni rob je presenetljivo ostal nepozidan in se na njem ni razvila individualna gradnja. Prevzel je

funkcijo centralnih vaških dejavnosti, ki se je širila od skrajnega juga Paplerjeve, kjer je stala stara cerkev s

pokopališčem, proti severu. Centralne dejavnosti so se proti severu širile glede na potrebe vaške srenje. Ob

stari cerkvi je zrastla nova, večja cerkev z novim pokopališčem (l. 1829), sledila je šola enorazrednica z

nadučiteljevim stanovanjem (l. 1876), nato stalno večanje šole in na koncu še vrtec (l. 1991). Majhno staro

mežnarijo na jugu so podrli in zgradili večjo stavbo za učiteljska stanovanja (l. 1889), katerih gradnjo je

financiral šolski sklad (ARS 7). Še severneje od vrtca je urejeno otroško igrišče in pokrito kegljišče. V

novejšem času so tu uredili še javna parkirišča, v »staro mežnarijo« pa umestili knjižnico. Velik del

kmetijskih površin so žrtvovali še za ureditev športnega parka (športna igrišča in tekaška steza). Nekdanje

kmetijske površine se niso ohranile, območje je v celoti spremenilo svoj značaj.

Načrt adaptacije kegljišča iz leta 1936 (ZAL, fond SI ZAL VRH/0001 Občina Borovnica)

Ker so domačije ob Paplerjevi ulici ostale brez kmečkega zaledja, so se prestrukturirale v nekmečke

storitvene dejavnosti. Danes je na tem ozkem pasu zemlje med Paplerjevo in Zalarjevo storitvenih dejavnosti

več kot drugje, kmetije pa nobene več. Spremenila se je tudi tipologija stavb. Gospodarska poslopja so

prezidali v skladišča, delavnice, garaže, hiše pa so nadzidali in spremenili v večstanovanjske, pritličja pa

namenili poslovni dejavnosti. Zlasti na Paplerjevo stran so stavbe pozidali v ulične nize in oblikovali

»boljše« (nekmečke) fasade, primernejše novim funkcijam.

- Prostorski poudarki

Cerkev z zvonikom je bila vedno glavni poudarek v vasi in do leta 1856 tudi edini. Stoji na vzhodnem robu

vasi. Še danes je glavna orientacijska točka, ki je vidna pretežno po celotnem vaškem jedru. Leta 1856 je bil

dograjen železniški viadukt, ki je bil do leta 1945 s svojo monumentalnostjo glavna dominanta v prostoru.

Od njega se je ohranil le en steber, ki lokalno deluje kot dominanta in je zaznaven v severnem delu vasi.

Označuje novo središče vasi okoli Molkovega trga.

Severni vstop v vaško jedro in križišče, kjer se pot razcepi, označuje kapelica Lurške Matere Božje. Tudi

naslednje pomembno križišče je označeno s kapelico, ki je posvečena sv. Florijanu, ob njej pa stoji korito z

vodo, kjer se je včasih napajala živina. Še najmanj izrazita in opazna je tretja kapelica, ki je posvečena sv.

Page 65: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Marjeti (nekoč sv. Brunu) in je včasih zamejevala vogal starega pokopališča, danes pa se zaradi svoje

prislonjenosti k objektu izgubi v prostoru.

Med izrazito dominanto lahko uvrstimo tudi šolsko poslopje. Prvotna stavba je bila značilna šolska zgradba

19. stoletja: enonadstropna stavba kvadratastega tlorisa s strmo štirikapno streho, stanovanjem v pritličju in

učilnico v nadstropju. Z nadzidavami in dozidavami je prerasla značilno tipologijo in vaško merilo, njeno

kolosalnost pa je zadnja prenova fasad še negativno poudarila. Njenemu zgledu živahnih večbarvnih črtastih

fasad sledijo hiše na južnem robu vasi, ki so zaradi odmaknjenosti od poti na srečo manj zaznavne.

Po volumnu in zaradi odprtosti okoliškega prostora izstopajo še stavbe na Rimski 28 (HUD Karel Barjanski),

Rimski 34 in 26 (zasebna stanovanjska hiša), Paplerjevi 23 (knjižnica), Paplerjevi 22 (občinski prostori) in

župnišče (Rimska 35). Zaradi svoje vijolične fasade izstopa Gostilna Godec na Paplerjevi 12. Med posebne

stavbe, ki zaznamujejo vaško jedro, lahko zaradi njenega volumna, danes žal polovično okrnjenega, uvrstimo

še Cukalovo štalo na Zalarjevi 21. Kako izstopajoča je bila stavba pred porušitvijo dela poslopja, lahko

vidimo iz starih fotografij. Njeno posebnost označuje prislonjena kapelica.

Borovnica pred letom 1925, desno od cerkve stoji Majaronova hiša oz. Cukalova štala v svojem prvotnem

volumnu (HUD Karel Barjanski).

Potok Malence in Mlinščica sta oblikovala otok, kjer se danes nahaja Boršnikova domačija (Paplerjeva 26) z

izstopajočo stanovanjsko hišo in do pred kratim tudi izstopajočim vrtom, oblikovanim po meščanskih vzorih.

Izredna lega (oblika otoka in središči položaj v vasi blizu cerkve) ji še dodatno veča posebnost in vrednost.

2.5.3.Tehnične – infrastrukturne razmere :

Prometna infrastruktura

V Borovnici poteka ves promet dvosmerno kljub nekaterim zelo ozkim ulicam oz. zelo ozkih odsekih

nekaterih cest. Kljub neustrezni širini in profilu je na večini prometnih površin dovoljena največja hitrost

50 km/h, kar je pogojeno s tem, da na številnih stranskih ulicah in cestah zaradi ozkega in ovinkastega

cestišča tako ali tako ni mogoče normalno voziti hitreje kot 30 km/h in se tako smatra, da hitrosti ni

potrebno urejati s prometnim režimom, deloma pa s tem, da nekatere ceste služijo kot glavna ali edina

povezava med zaselki v zgornjem delu Borovniške doline ter regionalno cesto Vrhnika-Borovnica-

Podpeč. Omejitev hitrosti na manj kot 50 km/h je nesprejemljiva za del voznikov, ki se iz teh naselij in

zgornjega dela Borovnice vozijo na delo v Ljubljano in na Vrhniko, čeprav so ceste skozi naselje ozke,

vijugaste in nepregledne ter večinoma brez pločnikov. Na nekaterih najbolj nevarnih mestih so

Page 66: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

postavljene grbine za zmanjševanje hitrosti vozil. V občini Borovnica ni semaforiziranih križišč niti

krožišč.

V naselju je nekaj krajših in med sabo nepovezanih poti, ki bi jih lahko obravnavali kot pešpoti. Takšni

sta npr. pot ob športnem igrišču do vhoda v osnovno šolo, ki pa se žal deloma uporablja kot dostop do

parkirišča ob osnovni šoli za telovadnico ter pot, ki vodi skozi pokopališče in povezuje Rimsko cesto s

cesto ob Borovniščici. V kategorijo varnih poti za pešce bi lahko šteli tudi povezovalno pot med

križiščem Paplerjeve ulice in Zalarjeve ceste ter Molkovim trgom, ki sicer služi tudi kot dovozna cesta do

redkih stanovanjskih hiš na tem območju. Skupaj z že omenjeno potjo ob športnem igrišču v središču

Borovnice je del varne šolske poti, ki vodi od starega in novega blokovskega naselja na SV Borovnice do

osnovne šole, ki se nahaja v središču naselja. Na večini osrednje, Paplerjeve ulice v jedru Borovnice je

sicer pločnik na obeh straneh vozišča, vendar na nobeni strani ne poteka po celi ulici.

Parkiranje na Molkovem trgu pri pošti in trgovini Mercator ter nasproti gostišča Godec je časovno

omejeno, pred vrtcem pa je v enem delu časovno omejeno, v drugem pa ne. Ob šoli je večje parkirišče s

časovno neomejenim režimom parkiranja, do katerega pa edini dovoz poteka po delu varne šolske poti, na

kateri promet z motornimi vozili sicer ni dovoljen. Zaradi pomanjkanja parkirnih mest v starem vaškem

jedru se kot javno parkirišče uporablja tudi parkirišče ob cerkvi, ki je zasebno parkirišče, kar pa zaenkrat

ne povzroča večjih konfliktov, saj se uporabniki, ki se ne udeležujejo verskih obredov, izogibajo

parkiranju v času, ko v cerkvi potekajo verski obredi.

Pri OŠ dr. Ivana Korošca je nekaj stojal za kolesa, vendar bi šola potrebovala pokrito kolesarnico. Pred

trgovskimi in gostinskimi lokali, knjižnico in občinsko stavbo stojal bodisi ni bodisi jih je premalo ali so

neustrezna.

(IObčina)

Page 67: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Železniški vozni red (Slovenske

železnice)

Javna razsvetljava:

(IObčina)

Komunalna infrastruktura

(IObčina)

Page 68: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Razmere potresne nevarnosti

Iz karte potresne intenzitete je razvidno, da Občina Borovnica v celoti leži v pasu večje potresne

nevarnosti (intenziteta VIII EMS), ki poteka po osrednjem delu Slovenije, od severozahoda proti jugu in

jugovzhodu države. Karta potresne intenzitete je narejena za povratno dobo 475 ker, kar ustreza 90%

verjetnosti, da vrednosti na karti v 50 letih ne bodo presežene.

V primeru potresa intenzitete VIII stopnje po EMS lestvici in več bi bilo ogroženo prebivalstvo, živali,

premoženje in kulturna dediščina v celotni Občini. Najbolj bi bil prizadet stari del Borovnice, to je center.

Tu je namreč največ zgradb zgrajenih pred letom 1964, ko je bila uvedena protipotresna gradnja. Hujše

posledice lahko pričakujemo tudi ponoči, ko večina prebivalcev spi in jih nesreča preseneti.

Posledice bi najbolj prizadele področje barjanskega dela občine in tudi center mesta Vrhnika, kjer je

največ zgradb zgrajenih pred letom 1964 (uvedba protipotresne gradnje). Vir OBČINSKI NAČRT

ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB POTRESU, OBČINA BOROVNICA, maj 2016

Karta potresne intenzitete s povratno dobo 475 let (ARSO, 2011)

Page 69: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Potresna nevarnost Slovenije - projektni pospešek tal ( ARSO, 2015, Lapajne in drugi, 2001)

Page 70: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

2.5.4. Geološke značilnosti:

V osrednjem delu občine, kjer leži naselje Borovnica je Borovniščica ustvarila t.i. borovniško dolino, ki

poteka v dinarski smeri. Zasuta je s kvartarnimi naplavinami (karbonatni prod, til, konglomerat, grušč,

breča, tilit), proti severu pa prehaja v Ljubljansko barje, kjer prevladujeta glina in melj.

Pobočja okoliških hribov, ki so pretežno sestavljeni iz apnenca, se najprej položno, potem pa vedno bolj

strmo dvigujejo nad dolino. Na vzhodu se nad dolino dviguje hrib Planina (735m), na zahodu Trebelnik

(807 m), južno stran doline zapira prepadni greben Strmeca z najvišjim vrhom Krimščkom (941 m).

Relief (Atlas okolja, MOP)

2.5.5. Hidrološke značilnosti

V zahodnem pobočju naselja je nekaj kraških izvirov. Vodotok Malence je nestalen, na začetku teče v

odprtem jarku, skozi naselje pa je kanaliziran in prekrit. Na vzhodnem robu naselja se izlije v

Borovniščico. Na podlagi hidrološke analize je ugotovljena nevarnost poplav zaradi poddimenzioniranega

profila

Karta vodotokov. (Atlas okolja, MOP)

Page 71: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Prikaz vodovarstvenih območij (3.cona) (Atlas okolja MOP)

2.5.6. Klimatske značilnosti

Po Ogrinovi klasifikaciji (Ogrin, 1996) se podnebje na obravnavnem območju uvršča v zmerno celinsko

podnebje zahodne in južne Slovenije. Povprečna aprilska temperatura je nižja od oktobrske, povprečna

letna količina padavin od 1300mm do 2800mm. Kotlinska lega Borovnice zmanjšuje vetrovnosti,

povečuje pa možnost nastajanja temperaturnega obrata.

Povprečne padavine. ( Diplomsko delo : Tina Vuleta (2005))

Povprečna 30-letna amplituda temperature zraka znaša 20,8 stopinj, najvišje vrednosti dosegajo

temperature v mesecu juliju, najnižje pa v mesecu januarju, ko se povprečna mesečna temperatura

edinkrat spusti pod nič. Merjeno na postaji Vrhnika.

Povprečne temperature. (Diplomsko delo : Tina Vuleta (2005))

Page 72: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

2.5.7. Prebivalstvo

Naselje z največ prebivalci v občini je Borovnica

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, podatki iz leta 2015, 2016.

V občini je v zadnjih letih zaznati trend naraščanja prebivalstva. K temu prispevata pozitiven naraven

prirast, ki je leta 2013 znašal 9,3, kar je nad slovenskim povprečjem (0,9 na 1000 prebivalcev) in

pozitiven selitveni prirast, saj je število tistih, ki so se preselili v občino večje od tistih, ki so se iz nje

odselili. Skupni prirast prebivalstva je tako leta 2013 znašal 39,6, v letu 2014 pa 23,5, kar je močno nad

slovenskim povprečjem, ki je leta 2013 znašalo 1,1, leta 2014 pa 0,9.

Povprečna starost občanov je bila v letu 2013 41 let in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev

Slovenije (42,2 leta). Med prebivalci te občine je bilo število najstarejših – kar je značilnost le redkih

slovenskih občin – enako številu najmlajših, saj je na 100 oseb, starih 0–14 let, je prebivalo 100 oseb

starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za občino nižja od vrednosti

tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 119) ter da se povprečna starost prebivalcev občine dviga v

povprečju počasneje kot v celotni Sloveniji.

(Občina Borovnica)

(Občina Borovnica)

Naselje Število gospodinjstev

Število prebivalcev

Borovnica 899 2.373

Page 73: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Izobrazbena struktura prebivalstva je nekoliko pod slovenskim povprečjem. Višješolsko ali visokošolsko

izobrazbo je v letu 2013 imelo 14,3 % prebivalcev, 46,3 % končano srednjo šolo, 20,9 % pa končano

osnovno šolo.

V letu 2013 je v občini deloval 1 vrtec, obiskovalo pa ga je 200 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili

stari od 1–5 let, jih je bilo v vrtec vključenih 79 %. V tamkajšnji osnovni šoli se je v šolskem letu

2013/2014 izobraževalo približno 330 učencev. Različne srednje šole je obiskovalo okoli 190 dijakov.

Med 1.000 prebivalci v občini je bilo povprečno 40 študentov in 9 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo

na 1.000 prebivalcev povprečno 44 študentov in 9 diplomantov.

Stopnja registrirane brezposelnosti v občini je bila leta 2013 z 14,2 % višja od slovenskega povprečja

(13,1%). Med osebami v starosti 15 let–64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo

približno 58 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih ), kar je več od slovenskega

povprečja (57 %). Med brezposelnimi je bilo tu – kot v večini slovenskih občin – več žensk kot moških.

2.5.8. Gospodarske razmere

Osrednjeslovenska regija je ena izmed gospodarsko najbolj razvitih regij v Sloveniji, vendar pa je občina

Borovnica, poleg občin Horjul in Moravče, ena izmed občin z najmanjšim številom gospodarskih

subjektov v njej.

V zadnjih letih je gospodarstvo občine močno zaznamoval propad lesne tovarne Liko, ki je zaposlovala

večje število ljudi.

Iz zgornje tabele je razvidno, da število pravnih oseb narašča, saj se je v letih od 2008 do 2014 na novo

ustanovilo 64 pravnih subjektov. V letih od 2008 do 2013 so podjetja v občini Borovnica povečevala svoj

prihodek za skoraj 19 %, medtem ko se je število zaposlenih oseb v tem obdobju zmanjšalo za 6,9 %.

Število zaposlenih oseb na podjetje se je v občini v enakem obdobju zmanjšalo za 29,4 %.

Gospodarstvo občine sloni na industriji kot najpomembnejši gospodarski dejavnosti. Nekoč je bila v kraju

zelo razvita lesna industrija, ki je imela v teh krajih dolgo tradicijo, vendar je njena nadaljnja usoda zaradi

stečaja podjetja LIKO zelo negotova. V primeru opustitve industrijskih dejavnosti na lokaciji LIKO bo

edino industrijsko podjetje v občini podjetje Fenolit d.d., ki proizvaja sintetične smole. Večina poslovnih

subjektov je malih zasebnih podjetij, ki se ukvarjajo predvsem z gradbeništvom in podobnimi

dejavnostmi (pleskarske, zidarske storitve). Obrtne oz. poslovne cone v občini ni.

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

A KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO 4 5 5 5 7 7 8

B RUDARSTVO 0 0 0 0 0 0 0

C PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 25 24 23 23 26 29 27

D OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO

0 0 0 0 1 1 1

E OSKRBA Z VODO, RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI, SANIRANJE OKOLJA

1 1 1 1 0 0 0

F GRADBENIŠTVO 47 49 55 54 48 39 43

G TRGOVINA, VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL

22 25 30 32 30 33 32

H PROMET IN SKLADIŠČENJE 20 18 21 18 17 18 19

I GOSTINSTVO 5 6 9 7 9 12 11

J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI

5 7 10 10 7 11 13

K FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI 3 4 4 4 2 2 3

Page 74: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

L POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI 0 1 1 1 0 1 0

M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI

19 21 29 27 29 38 45

N DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI 3 4 3 5 6 6 8

O DEJAVNOST JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE, DEJAVNOST OBVEZNE SOCIALNE VARNOSTI

4 4 4 4 4 4 4

P IZOBRAŽEVANJE 3 4 3 4 3 5 6

Q ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO 4 4 6 5 6 6 8

R KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI

14 15 17 19 16 15 13

S DRUGE DEJAVNOSTI 20 22 27 24 23 20 22

T DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM, PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO

0 0 0 0 0 0 0

U DEJAVNOST EKSTERITORIALNIH ORGANIZACIJ IN TELES

0 0 0 0 0 0 0

SKUPAJ 199 214 248 243 234 247 263

Število gospodarskih subjektov po SKD v letih 2008-2014 v občini Borovnica (Statistični urad Republike

Slovenije, 2016).

Naraščanje števila prebivalcev, šibko gospodarstvo in privlačnost glavnega mesta v neposredni bližini so

glavni razlog za močna migracijska gibanja v občini.

2.5.9. Ekološke razmere

Zaradi borovniškega vršaja, vodonosnega sistema, ki je osnova za oskrbo s pitno vodo občine in delov

sosednjih občin, spada večji del Borovniške doline pod režim varovanja zalog pitne vode.

Omenjene geografskih danosti, vodovarstvenih in naravovarstvenih režimov ter prevladujoča interpretacij

pravnih podlag varovanja znatno omejujejo tako prostorski razvoj kot tudi razvoj kmetijstva in gospodarstva

oz. rabo prostora in naravnih virov.

Z izgradnjo sodobnega kanalizacijskega sistema in ene najsodobnejših naprav za čiščenje odpadnih voda v

okviru medobčinskega projekta Čista Ljubljanica je občina rešila večji del problema onesnaževanja tekočih

voda in podtalnice. Na področju varovanja voda in vodotokov pa poleg čiščenja odpadnih voda v manjših

zaselkih in samostojnih objektih, ki niso priključeni na kanalizacijski sistem, ostajata največja izziva

sonaravno urejanja oz. preprečevanja zaraščanja struge Borovniščice in zmanjševanje tveganj zaradi

prevozov nevarnih snovi v tovarno Fenolit v Bregu pri Borovnici in iz nje.

Na kakovost zunanjega zraka v občini poleg industrijskega obrata za predelavo lesa na lokaciji nekdaj

velikega lesno-predelovalnega obrata Liko v sami Borovnici, vplivajo predvsem izpusti iz individualnih

kurišč na lesno biomaso, ki imajo največji delež pri ogrevanju v občini in ki v veliki večini ne ustrezajo

zakonsko predpisanim emisijskim standardom za male kurilne naprave. Ker se v občini ne izvajajo meritve

kakovosti zunanjega zraka je zgolj na podlagi opazovanj mogoče domnevati, da so v večjih naseljih v občini

vsaj v pogojih zimske inverzije pogosto presežene koncentracije z vidika varovanja zdravja najbolj kritičnih

onesnaževal kot so fini trdni delci, dušikovi oksidi in ogljikov monoksid. Glavna izziva na tem področju v

občino ostajata spremljanje in nadzor kakovosti zunanjega zraka ter zmanjševanje izpustov onesnaževal

zraka iz kurišč ob ohranjanju visokega deleža lesne biomase kot energetskega vira.

V naselju se urbane funkcijo prepletajo s prvotnimi funkcijami kmetijske proizvodnje.

Objekti kot so gnojne jame med ulično pozidavo predstavljajo potencialno ekološko grožnjo okolju.

Z ekologijo je neposredno povezan Lokalni energetski koncept Občine Borovnica, ki vključuje celotno

prenovo območja kulturne dediščine

Page 75: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Energetska in ekološka sanacijo je torej potrebna na ravni prenove celotnega naselja, na ravni stavbe pa mora

stremeti k zmanjševanju toplotnih izgub, k rabi obnovljivih virov energije v stavbi, k ustreznemu

priključevanju na gospodarsko javno infrastrukturo, in zamenjavi škodljivih ali dotrajanih materialov ipd.

Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov sta v naselju Borovnica urejena preko pooblaščenega izvajalca.

Ločeno se zbirajo: plastika, biološki odpadki in ostali odpadki. En ekološki otok se nahaja v območju

naselbinske dediščine, drugi pa v neposredni bližini, ob osrednji cesti skozi naselje.

Odvajanje komunalnih in meteornih vod ni v celoti urejeno, posamezni objekti na javni sistem še niso

priključeni.

Page 76: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

3. PROSTORSKE ZNAČILNOSTI

3.1 Lega v odnosu do okolice

Območje dediščine vaško jedro je stisnjeno v dolini potoka Borovniščice med Trebelnikom in Planino na

robu Ljubljanskega barja. Vzpetini predstavljata naravna poudarka prostora. Jedro leži ob poti Bistra –

Pekel, ki je potekala po suhem, malo dvignjeno nad barjansko ravnico in umaknjena v borovniški vršaj.

Jedro je zato umaknjeno od potoka Borovniščice in je navezano na njegov pritok Malence. Tvori trikotnik, ki

ga na zahodu omejuje pobočje vršaja, na vzhodu Paplerjeva ulica z izjemo območja domačije Paplerjeva 1,

cerkve, pokopališča in cerkvene zemlje okoli župnišča. Vzhodno od Paplerjeve ulice je območje dediščine

omejeno z območjem centralnih dejavnosti (šola, vrtec, igrišča, parkirišča). Južni rob območja dediščine je

najmanj definiran, saj zaradi zgodovinskega razvoja postopoma prehaja v kmetijske površine, v katere se

zarezujejo nove stanovanjske hiše z novo parcelacijo kvadratastih oblik, poteka pa južno od potoka Malence

in Rimske ceste, ki na križišču s Potjo v jele tvori tretje oglišče trikotnika vaškega jedra. Nedaleč stran od

križišča stoji označevalec poti – leseno razpelo s Kristusom. Severno oglišče trikotnika je na križišču

Paplerjeve in Zalarjeve in je označeno z lokalnim prostorskim poudarkom – kapelico Lurške Matere Božje.

Jugozahodno oglišče trikotnika je na križišču Zalarjeve in Ceste na Grič, od koder cesta pod podvozom preži

železniško progo. Cerkev deluje kot dominantna in stoji na robu vasi.

Danes območje bolj kot naravne danosti, na katere se zdi, da se sodobni urbanizem ne ozira več, omejuje

železniška proga, ki na zahodu in vzhodu (skupaj z Borovniščico) predstavlja določene omejitve pri gradnji

in povezavah. Dodatna omejitev je tudi industrijsko območje na vzhodu med centralnimi dejavnostmi in

Borovniščico, ki je sicer nastalo kot logično nadaljevanje razvoja dela vasi iz lesnih obrti v industrijske

obrate, a je njegova prihodnost trenutno vprašljiva.

Centralne dejavnosti, ki so bile nekoč tesno povezane z vaškim jedrom, vse po vrsti prestavljajo v

novonastajajoče središče okoli Molkovega trga, takšna tendenca pa se kaže tudi v prihodnje. Novo središče

ob Molkovem trgu leži severovzhodno od vaškega jedra, zraven pa stoji poslednji steber železniškega

viadukta – prostorski poudarek, ki je zaznaven tudi na severnem delu obravnavanega območja. Železniški

viadukt je skoraj sto let predstavljal umetno ločnico med vasjo in zaledjem, zato je nova pozidava spalnega

naselja s kvadratno mrežo na severu vasi lažje razumljiva. Zalarjeva cesta se na severu priključi medkrajevni

cesti Vrhnika – Podpeč.

Območje dediščine vaško jedro ne tvori značilne silhuete, po kateri bi bilo prepoznavno. V ravninskem delu

je do tega prišlo zaradi razpadajočih robov. Le z vzhodne in južne strani morda lahko govorimo o značilni

silhueti s cerkvijo kot dominanto na robu in anonimnim stavbnim tkivom okoli nje. Z višjih predelov je

vaško jedro s cerkvijo kot dominanto in značilno razporeditvijo stavb ob cestah prepoznavno, ni pa izrazito.

Page 77: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Pogleda na Borovnico, kot jih je leta 1989 narisala študentka arhitekture Mateja Šušteršič (ARS 3, Šušteršič,

1989: 23).

Silhueta Borovnice z jugovzhodne strani leta 1993 (Fister, 1993: 130)

Page 78: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Vaško jedro Borovnice se izgubi v okolici, aerofotografija (Občina Borovnica).

Pogled na vaško jedro z višje lege s severozahoda, l. 2016

Pogled na Zalarjevo cesto s severne strani, v ozadju šola in zvonik, l. 2016

Lega območja dediščine v odnosu do okolice je grafično prikazana na karti 3.1.

Page 79: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

3.2 Zasnova in oblikovanost

Zasnova in oblikovanost sta prikazani na kartah v merilu 1:2000.

Prikazani so : Obstoječa parcelacija in lastništvo parcel 3.2.1

Zazidalni sistemi 3.2.2

Višinski gabariti 3.2.3

Varovana kulturna dediščina 3.2.4

Zelene površine 3.2.5

3.2.1 Parcelacija in lastništvo zemljišč

Parcelacija naselja Borovnica je še razločljiva v njenih zgodovinsko-razvojnih okvirih. Razvojno pogojeno je

ob Zalarjevi cesti parcelacija gručasto drobljena in nima pravilnih geometrijskih oblik, saj se prilagaja

konfiguraciji terena. To je značilno za njen zahodni del, medtem ko so zemljišča med Zalarjevo in

Paplerjevo bolj pravilnih geometrijskih oblik, saj gre za ostanke stavbnega dela domačij, ki so imele zemljo

razdeljeno v proge. Vzorec je prekinila gradnja Paplerjeve ceste v drugi polovici 19. stoletja. Najbolj jasna je

delitev zemlje na proge na južnem delu vaškega jedra, na južni strani Rimske ceste. Gre za kolonizatorski

vzorec, kjer se je zemlja delila na dolge proge, začenši ob poti, kjer je bil tudi vhod na domačijo. Danes

parcelacija na južnem robu razpada in se drobi s parcelami kvadratastih oblik, ki so namenjene samostoječi

stanovanjski gradnji. V osrednjem delu vaškega jedra, kjer ceste Paplerjeva, Rimska in Zalarjeva tvorijo

trikotnik, parcelacija sledi tej trikotniški geometriji, izven tega konteksta pa je razvidna polkrožna geometrija

med Rimsko in Paplerjevo. Geometrijo je definirala voda, mlinščica, ki je skupaj s potokom Malence tvorila

otok, kjer danes stoji Boršnikova domačija oz. Košutova hiša. Na cerkvenem delu vasi (vzhodni rob) so

parcele velike zaradi istega lastnika.

V državni lastni je le vodotok Malence, večina lastništva je zasebna s Cerkvijo kot največjim zasebnim

lastnikom. V občinski lasti so ceste, otroško igrišče na severovzhodu, novi del pokopališča, občinska stavba

z zemljiščem, vrt Boršnikove domačije, stara pošta na Rimski 22 in njena parcela, ki se nadaljuje vzdolž

proti jugu. Nekdanji kino oz. prosvetni dom pa ima občina v solastništvu.

Parcelacija in lastništvo zemljišč sta grafično prikazana na karti 3.2.1.

3.2.2 Namembnost zemljišč in objektov

Območje dediščine vaško jedro je skoraj v celoti namenjeno osrednjemu območju centralnih dejavnosti. Gre

za historično jedro, kjer se prepletajo trgovske, (kmetijsko)oskrbne, storitvene, upravne, socialne, kulturne,

verske dejavnosti ter bivanje. Na vzhodu je območje pokopališča.

Namembnost zemljišč je prikazana na izseku iz veljavnega Občinskega prostorskega načrta (IObčina)

Page 80: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Prikaz območja s pretežno namembnostjo centralnih dejavnosti.

(GIS IObčina http://gis.iobcina.si/gisapp/?a=borovnica)

3.2.3 Zazidalni sistemi

Vaško jedro sestavlja več po značaju različnih sistemov. Svoj kmečki značaj je jedro ohranilo z nekaterimi

domačijami, ki se še ukvarjajo s kmetijstvom. Domačije so se ohranile na zahodni in južni strani, prostorsko

Page 81: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

izjemo predstavlja domačija na Paplerjevi 1 na severovzhodnem robu, ki pa je trenutno prazna. Ohranjenih je

11 domačij. Posebno kategorijo predstavljajo majhne domačije – kajže, za katere je značilno, da so vsi deli

kmetije združeni v enem skromnem poslopju, okoli pa je le malo zemlje. Zabeležili smo štiri primere kajž,

vse pa so ohranjene na zahodnem robu ob bregu. Otok med Zalarjevo in Paplerjevo ima poseben značaj,

domačije so se po izgubi kmetijskega zaledja prestrukturirale v poslovno-stanovanjske. Hiše so zgostili ob

obeh cestah, da danes tvorijo ulične nize. Postavljene prečno ali vzdolžno s cesto. Drugo območje, kjer

stavbe tvorijo ulične nize, je ob Rimski cesti. Južna stran ceste ima stavbe nanizane v ulične nize, v njih

sodelujejo tudi stanovanjske hiše domačij. Tudi povezovalna pot med Zalarjevo – Rimsko – Paplerjevo,

delno povozna in delno kot pešpot, tvori ulične nize na obeh straneh poti. Struktura uličnih nizov in domačij

je na nekaterih mestih razpadla v mrežo samostoječih stanovanjskih objektov, predvsem na jugozahodnem in

južnem delu vaškega jedra.

Leta 1993 je bil ulični niz na južni strani Rimske ceste še bolj izrazit, foto Nuša Boh Pečnik (Fister, 1993:

111). Danes je niz žal okrnjen, saj so staro hišo na Rimski 18 porušili, novo pa umaknili v notranjost parcele.

Stavbe, ki izstopajo, so cerkev kot dominanta, kapelice kot lokalne orientacijske točke v prostoru in trije

stanovanjski objekti, ki izstopajo zaradi svojega volumna, pozicije, oblikovanja in zgodovinskega pomena:

župnišče (Rimska 35), Cukalova štala (Zalarjeva 21) in Boršnikova-Košutova domačija (Paplerjeva 26). Po

volumnu izstopata še dve družbeno pomembni stavbi: mežnarija-vrtec-knjižnica (Paplerjeva 23) in stara

pošta-HUD Karel Barjanski (Rimska 28), v njuni osi pa se nadaljuje stavba Mladinskega kulturnega društva

Arterija in razpotegnjena stavba prosvetnega doma-kina, ki je trenutno brez funkcije.

Zazidalni sistemi so grafično prikazani na karti 3.2.2.

3.2.4 Višinski gabariti

Stavbno tkivo vaškega jedra je relativno nizkih gabaritov, prevladujejo enonadstropne stavbe (P+1, P+1+M),

skoraj enako številčne pa so pritlične stavbe (P, P+M). Višjih stavb z izjemo ene stanovanjske hiše na

južnem robu in cerkve z zvonikom ni. Podstrešja so večinoma izrabljena, nekatera imajo tudi do meter

visoke kolenčne zidove, kar proporce sicer pritlične ali enonastropne stavbe spremeni. Zgodovinsko gledano

so bile stavbe v preteklosti večinoma pritlične, le imenitnejše so imela nadstropja, zato si lahko

predstavljamo, koliko bolj je izstopala takrat npr. cerkev. Intenzivnejše prezidovanje stavb v nadstropja je

potekalo od konce 19. stoletja dalje, intenzivneje pa v 20. stoletju (ZAL, Gradbena dovoljenja).

Page 82: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Značilni višinski gabarit v vaškem jedru Borovnice je med pritlično in enonadstropno stavbo, večina ima

izkoriščeno podstrešje: 1 – pritlična hiša, 2 – pritlična z višjim kolenčnim zidom, 3 – vrhkletna stavba ima na

ulično stran dve nadstropji, klet in pritličje, 4 – enonadstropna stavba.

Višinski gabariti so grafično prikazani na karti 3.2.3.

3.2.5 Varovana kulturna dediščina

Obravnavano območje kulturne dediščine se širše varuje tudi kot kulturna krajina Ljubljansko barje in

predstavlja njen rob. Enota Ljubljana – kulturna krajina Ljubljansko barje je zavarovana kot krajinski park

od leta 2008 (Uredba o Krajinskem parku Ljubljansko barje, 2008). Sestavlja jo barjanska ravnica ter

hribovito obrobje, kamor sodi tudi predel Borovnice z okolico. Barje napajajo vode iz kraškega

(Borovniščica s pritoki) in nekraškega zaledja (Šmid Hribar, 2016). Gre za širše zavarovano območje –

krajinski park V. kategorije po IUCN, Svetovni zvezi za varstvo narave (2 ekološko pomembni območji,

območje Nature 2000. Predstavlja posebno območje varstva za 25 vrst ptic na podlagi evropske direktive o

pticah. Izjemno je zaradi velikega števila naravnih vrednot (59), naravnih spomenikov (9), naravnih

rezervatov (6) in prisotnosti velikega števila ogroženih in mednarodno varovanih prostoživečih rastlinskih

(1) in živalskih vrst (27), njihovih habitatov in habitatnih tipov (7) ter kot območje številnih kulturnih

vrednot in mozaične krajine, ki je rezultat dolgotrajnega sožitja človeka z naravo (JZ Krajinski park

Ljubljansko barje). Kulturna krajina v Borovnici obsega borovniški vršaj in pobočja Loške in Rakitniške

planote. Varuje se tradicionalne oblike bivanja in pridelovanja, vidno izpostavljene poselitvene vzorce in

izstopajočo stavbno dediščino, vrednote naravne krajinske zgradbe, doživljajske vrednote in topografsko

razločljivost (Pirnat, 2008).

Page 83: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Kulturna krajina Ljubljansko barje s svete Ane (Yerpo, 2009)

Na varovanem območju Borovnica – vaško jedro je kot dediščina varovanih 20 enot nepremične kulturne

dediščine. Od tega je deset enot profane stavbe dediščine, kjer gre bodisi za posamezne stavbe bodisi za

domačije (2). Posebej uvrstimo Hišo Paplerjeva 26 (rojstno hišo Marje Boršnik), kjer se poleg hiše varuje

tudi njen razkošno zasnovan vrt po meščanskih vzorih. Varuje se tudi štiri primere sakralne stavbne

dediščine – cerkev in tri kapelice. Med šestimi enotami memorialne (spominske) dediščine je največja

pokopališče. Na njem se nahajajo še tri druge enote, poleg dveh skupinskih grobov iz 2. svetovne vojne še

nagrobnik pomembne borovniške družine Kobi – umetniški izdelek arhitekta Ivana Vurnika. Dve drugi enoti

– spominski znamenji – se nahajata izven pokopališča, vendar v bližini, in sicer na vogalih nekdanjega

starega pokopališča.

V registru nepremične kulturne dediščine sta poleg naštetih zabeleženi še dve enoti profane stavbne

dediščine: Borovnica – kašča pri hiši Rimska 6 in Borovnica – hiša Zalarjeva 36, ki sta žal porušeni (RKD:

EŠD 13038 in 13033).

Varovana kulturna dediščina je prikazana na karti 3.2.4.1 in 3.2.4.2.

3.2.6 Zelene površine

Za stara vaška jedra je tako kot za obravnavano območje središča Borovnice značilno, da se v njem

prepletajo različne oblike zelenih površin in vegetacijskih elementov povezanih s kmetijskimi domačijami.

Ti elementi so neposredno povezani s tipologijo pozidave.

V okviru domačij so ohranjeni vrtovi neposredno ob stanovanjskih objektih. Na teh vrtovih se pojavljajo tudi

posamezni okrasni elementi. Okoli gospodarskih objektov so travnate površine, ki prehajajo v sadovnjake.

Poleg sadovnjakov pri domačijah je značilen sadovnjak na parceli župnišča, ki je ograjen z leseno ograjo.

Okoli novejših objektov so večinoma vrtovi v obliki travnatih površin ter gred z zelenjavo in okrasno

zasaditvijo. Največjo odprto zeleno površino predstavlja travnata površina ob cerkvi, ograjena s kamnitim

zidom. Neposredno ob zidu je dominantno drevo – lipa, značilna za stara vaška jedra. Žive meje niso

značilne za to območje. Zgodovinsko pomemben je vrt ob rojstni hiši Marje Boršnik. V njem so še sledi

prvotne ureditve vrta v meščanskem stilu neposredno pred vhodom, medtem ko ima vzhodni del značaj

utilitarnega vrta z gredami in sadnim drevjem.Za ta vrt so dobro ohranjeni slikovni in ustni viri o prvotni

zasnovi vrta, zato bi bilo smiselno vrt rekonstruirati in prezentirati v funkciji odprtosti za javnost.

Ker je vodotok v celoti prekrit ne predstavlja sestavnega dela zelenih površin.

Zelene površine so grafično prikazane na karti 3.2.5.

Page 84: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

3.3 Značilnosti sestavnih delov

3.3.1 Strehe

Strehe na območju dediščine vaško jedro kažejo sorazmerno enotno podobo z nekaj izjemami. Zgodovinsko

pogojeno je jedro obdržalo značilno strmo dvokapno streho, ki je bila prvotno krita s slamo (ARS 2, cenilni

aparat: 15) in je imela zato tudi čope. Zaradi praktičnosti (v kolikor ni šlo za obnovo po požaru, so obdržali

cimper/ostrešje) so tudi pri menjavi slamnate kritine v opečnato, ki je bila sprva zgolj bobrovec, obdržali

enako obliko strehe. Na območju lahko govorimo o značilni obliki strehe, ki je strma, dvokapna in simetrična

in ima lahko čope. Kako izrazita je navezanost na čope, kažejo primeri sodobne gradnje, kjer so uporabljeni

čopi, a ima streha manjši naklon in zato izgleda smešno (npr. na Rimski 24). Pri stavbah, kjer streha na

dvoriščni strani oblikuje velik napušč, je sleme izmaknjeno iz osi zidanega dela, da je streha obdržala

simetrično obliko z enakim naklonom obeh strešin. Prav ta odlika spretnosti nameščanja simetrične strehe na

stavbo manjka pri nekaterih novejših stavbah, ki imajo strešine neenakih naklonov (npr. hiša na Zalarjevi

24). Nekaj stavb ima streho s srednjim oz. blagim naklonom in zato (negativno) izstopajo. Strehe so kljub

izrabljenosti mansard v osnovi brez frčad. Pojavljajo se klasične zidane frčade v glavni osi vzdolžne fasade,

kot npr. pri gostilni Godec, ki pa je glede na zgodovinske fotografije bila prvotno brez. Novejše stavbe imajo

frčade različnih oblik, od v celoti privzdignjene strehe do trikotnih kukerlov, pogosta pa je tudi uporaba

strešnih oken.

Gostilna Godec okrog leta 1910 (Šumrada, 1990: 85) in danes z zidano frčado nad glavnim vhodom.

Uporaba kritine je zelo raznotera in težko je reči, da bi prevladoval kateri tip ali vsaj barva. Morda je še

vedno največ opečne kritine, kjer prevladuje zareznik, nekaj neobnovljenih streh je kritih tudi še z

bobrovcem. Med rdeče-rjave kritine lahko umestimo tudi nekaj primerkov tako obarvane bitumenske kritine.

Med sivimi kritinami so zastopani betonski zareznik, salonitke oz. cementne valovitke in siva bitumenska

kritina. Nekaj je tudi pločevinaste kritine, zlasti na strehah manjših naklonov.

Oblika in naklon strehe ter vrsta (barva) kritine so grafično prikazani na karti 3.3.1.

3.3.2 Fasade in gradiva

Večina objektov je zidanih, le nekaj jih je lesenih delno ali v celoti. Zidani objekti so tradicionalno zidani s

kamnom vsaj do meter višine, višje je cenejša, a proti vlagi neodporna opeka (ARS 4, Skubic: 43). Zidovi so

zaščiteni z apnenim ometom. Nekaj zidanih objektov ni (več) ometanih na eni ali več straneh. Nekatera

gospodarska poslopja imajo čela obita z lesom. Ta lesena čela posnemajo nekatere novejše hiše, ki imajo

preko zidanega čela deske nabite kot okras – značilen primer nerazumevanja elementov in njihovih funkcij.

Page 85: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Leseno čelo v funkciji na gospodarskem poslopju (levo) in kot okras na hiši (desno)

Barvna paleta ometanih fasad je raznotera. Tradicionalnim apnenim ometom pastelnih barv so se pridružile

intenzivnejše barve sodobnih sestav (vijolična, intenzivna rumena, oranžna in rdeča, ki morda posnema

barvo rdečega boksita z bližnjega nahajališča). Tradicionalne hiše so bile ometane z apnenim ometom, ki je

bil toniran z izbiro peska in pogosto tudi z dodatkom pigmenta. Gospodarska poslopja so bolj grobo ometana

v značilni sivi barvi z belimi obrobami okoli oken in vrat (dezinfekcija z apnom). Presenetljivo veliko je

rožnatih fasad (11), tudi na starejšem tkivu.

Siva in rožnata sta po okusu lastnikov.

Razmerja med fasadnimi površinami in odprtinami so različna. Stanovanjske hiše imajo nekoliko manj

odprtin, medtem ko imajo gospodarski objekti, kjer so hlevi in senik, veliko odprtin na dvoriščni strani,

drugje pa je odprtin manj. Običajno se v pritličju menjavajo vrata in okna, v nadstropju pa ritem

prezračevalnih odprtin.

Za gospodarska poslopja s hlevi in senikom je značilno, da imajo na dvoriščni strani veliko oken, vrat in

prezračevalnih odprtin, na drugih straneh pa malo. Na sliki gospodarski poslopji z Zalarjeve 12 in Paplerjeve

2.

Page 86: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Fasadna razmerja na (1 in 2) Paplerjevi 23, (3) Rimska 3, (4) Rimska 20, (5 in 6) Zalarjeva 22.

Vrste fasad in gradiva so grafično prikazani na karti 3.3.2.

3.3.3 Urbana in druga oprema

Obravnavno območje ni bogato z urbano opemo, saj so javne površine omejene na cestno telo. Izjema je

pešpot mimo občinske stavbe, kjer se poleg izrazitega tlaka pojavljajo luč, košek za smeti in konfina, med

katerima je nameščena veriga. Luči sov v območju raznovrstne tako glede nameščenosti, kot tudi oblike.

Razen pej omenjenega koška za smeti sta v območju dva ekološka otoka. Ker je območje omejeno na

podlagi zarisa naselbinske kulturne dediščine s strani ZVKDS, je v neposredni okolici urbane opreme več,

tako širše območje delno pokriva potrebe po urbani opremi.

Urbana in druga oprrema je prikazana na karti 3.3.3.

Page 87: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

3.3.4 Arhitekturna tipologija zazidalnih sistemov

Varovano območje naselbinske dediščine Borovnica – vaško jedro ima razpoznavno ohranjeno zgodovinsko

parcelacijo. Stavbni fond po tipologiji uvrščamo v ljubljansko arhitekturno regijo in v podenoto arhitekturno

krajino Ljubljana – Vrhnika. Zanjo je značilno, da so domačije oz. skupine stavb postavljene ob cesti v malih

gručah. Stanovanjska hiša komunicira s cesto in stoji ob njej prečno ali vzdolžno. Stavbe so pritlične, z

izrabljenimi podstrešji, tlorisi izrazito podolžni (značilno razmerje stranic 1:1,9). Strehe so dvokapne, strme,

z mansardami in pogosto tudi s čopoma, značilna kritina so bobrovci ali zarezniki. Posebnih arhitekturnih

detajlov ni. Drugi značilni arhitekturni tip predstavljajo domačije oz. skupine poslopij, ki so velike ali pa

slabo razvite, močni poudarki so na stanovanjskih stavbah ob cesti, tlorisi so dograjeni na dvoriščih (značilen

tloris je manj podolžen in bolj kvadratast: značilno razmerje stranic 1:1,4). Strehe so dvokapne, strme, s čopi,

značilno kritje so bobrovci, arhitektura je bolj bogato oblikovana po »meščanskih« vzorih z okenski okvirji,

portali in členjeno fasado (Fister 1, 1993: 130). Nekoč so bili čopi sestavni del slamnate strehe, s katero so

bile še v 19. stoletju krite vse stavbe v Borovnici (ARS 2, cenilni aparat: hiše). Kot oblikovni element so se

ohranili tudi pri menjavi slamnate v opečno kritino, čeprav po funkciji sedaj niso več potrebni.

Stanovanjska hiša

Značilne pritlične hiše v Borovnici izginjajo. Pritlična hiša z izrabljenim podstrešjem s kukerlom, strmo

dvokapno streho s čopoma, krito z bobrovcem, je leta 1989 še stala poleg kapelice sv. Florijana, danes je na

njenem mestu urejen vrt, novogradnja na Rimski 18 pa je umaknjena v notranjost parcele. Foto: Mateja

Šušteršič, l. 1989 (ARS, Šušteršič, 1989: 30). To stavbo si zlahka predstavljamo, da je bila nekoč krita s

slamo.

Ena takšna značilna skromna hiša, ki v svojem volumnu združuje stanovanjski in gospodarski del, je še

ohranjena na Cerkovi ulici 2 – t.i. Mavsarjeva hiša, a kaže vsako leto bolj klavrno podobo. Gre za domačijo

revnejšega kmeta kajžarja – torej kajžo. Na gospodarski strani ima ohranjeno še stranišče na štrbunk.

Page 88: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Mavsarjeva hiša je značilen primer skromne pritlične hiše s strmo dvokapno streho, pokrito z opečnim

zareznikom, ki pod eno streho združuje vse osnovne elemente domačije (stanovanjski in gospodarski del:

hiša, kuhinja, kašča, klet, hlev). L. 2016.

Mavsarjeva hiša leta 1989, foto in risba: Mateja Šušteršič (ARS, Šušteršič, 1989: 38). Hiša je razdeljena na

stanovanjski in gospodarski del in ima značilno razporeditev prostorov. Iz veže se dostopa do hiše in kuhinje,

pa tudi hleva.

Več je ohranjenih stavb drugega značilnega arhitekturnega tipa, verjetno tudi zato, ker so stavbe večje in za

današnje standarde bolj uporabne, pa tudi razkošnejše na pogled. Gre za stanovanjske hiše bogatejših

kmetov, gruntarjev. Nekatere so poleg stanovanjske imele še kakšno funkcijo, npr. gostilniški del, če so

imele ugodno lego ob cesti. Tak je primer stanovanjske hiše domačije na Paplerjevi 1. Značilna

enonadstropna stavba s strmo dvokapno streho je krita z opečnim bobrovcem. Da gre za bogatejše lastnike,

se izraža tudi v uporabi bogatejših arhitekturnih elementov.

Page 89: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Hiša domačije na Paplerjevi 1 je značilna predstavnica drugega arhitekturnega tipa z bogatejšimi

arhitekturnimi elementi: členjenim ometom in okvirji v ometu, manjka pa kamnit portal, na katerega kažejo

plombe okoli vhodnih vrat.

Med poseben tip bi lahko umestili stanovanjsko hišo Kosove domačije na Zalarjevi 12 in Majaronovo hišo

oz. Cukalovo štalo, pa tudi Pirnatovo hišo na Rimski 10 in Petričevo hišo na Ljubljanski 12, ki leži že izven

obravnavanega območja. Pri njih so vidni notranjski vplivi in podobnost z nekaterimi značilnostmi

»notranjske« hiše.

Na povezanost Borovnice z Notranjsko kažejo tudi stavbni elementi, ki za širše osrednjeslovensko območje

niso značilni: arkadni hodnik oz. z obokom pokrit vhodni predprostor. Levo risbi dveh značilnih

»notranjskih« hiš (Fister 2, 1993: 75), desno Cukalova štala in Jeršinova hiša, bogatejša in skromnejša

različica pokritega vhodnega dela z vhodom umaknjenim v notranji del volumna hiše. Temu vplivu se ne gre

čuditi, če vemo, da je bistrška posest segala vse do Cerknice.

Tudi stanovanjska hiša Kosove domačije ima pokrit dostop, le da je likovno skromnejši in je predvsem

funkcionalen. Je enonadstropna, s strmo dvokapno streho krito z bobrovcem. Gre za stanovanjski objekt

premožnejšega kmeta, samostojno stojita levo in desno od nje še dve veliki gospodarski poslopji s hlevi in

senikom. Je bolj bogato oblikovana, čeprav je danes od nekdanjih arhitekturnih členov ostalo bolj malo:

fasada je nekoliko členjena v ometu s kapnim vencem na zatrepu in ima kamnit portal z vklesano letnico

1884. Dodatni oblikovni element je še lesen gank v nadstropju, ki omogoča suh dostop do hiše.

Kosova hiša je značilen primer boljše nadstropne hiše večje domačije z notranjskimi vplivi s strmo dvokapno

streho, pokrito z opečnim bobrovcem. L. 2016.

Page 90: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Kosova hiša leta 1989, foto in risba: Mateja Šušteršič (ARS, Šušteršič, 1989: 42–44).

Pri tlorisni razporeditvi prostorov kmečke hiše lahko govorimo o razvitem tlorisu raščene hiše, kjer je v

enem volumnu združenih veliko različnih funkcij, glede na potrebe in velikost domačije tudi gospodarske.

Hiše v breg so postavljene nad delno vkopano kletjo oz. hlevom, t.i. vrhhlevna oz. vrhkletna hiša.

Analiza značilnih tlorisov kmečkih hiš v Borovnici leta 1989, risba Mateja Šušteršič (ARS 3, Šušteršič,

1989: 66–67)

Gospodarska poslopja

V okviru domačij so zgrajena značilna gospodarska poslopja, ki prevzemajo več funkcij. Zanje je značilna

dvoetažnost, v zgornje nadstropje vodijo zunanje lesene stopnice na lesen gank oz. je dostop iz notranjosti in

ganka ni. Streha je strma dvokapna s čopi ali brez, značilen je velik napušč na strani kmečkega dvorišča.

Zaradi pokritega ganka oz. velikega napušča je sleme izmaknjeno iz osi zidanega dela objekta. Težko

govorimo o značilni kritini, danes se namesto opečnatega zareznika vse bolj uveljavljajo druge, cenejše sive

kritine (betonski zareznik, salonitke oz. valovitke). Pritličje služi za hleve, shrambe za kmetijsko orodje in

vozove, pa tudi za klet. Do prostorov se dostopa po suhem pod napuščem, kar poenostavi delo, kadar dežuje.

V nadstropju je shramba za seno – senik, ki ima po celotnem ostenju razvrščene prezračevalne odprtine. Vse

odprtine so bile prvotno verjetno le obite z lesenim opažem, kot je še ohranjen primer gospodarskega

poslopja na domačiji Paplerjeva 1. Šele kasneje, ko je postala opeka bolj dostopna, pa so odprtine zazidali v

opečne mreže. Kjer poslopja izgubljajo svojo kmečko funkcijo, jih prezidavajo v druge namene:

stanovanjske prostore, delavnice, garaže. To pomeni nove elemente na fasadi, zlasti v pritličju – zastekljena

večja okna, vhodna in garažna vrata. Tak primer je župnijska štala (4. slika spodaj), ki so jo v času bivanja

jezuitov (noviciat od leta 1974 do leta 1980) v Borovnici spremenili v svojo učilnico – zato danes lokalno

ime stavbe učilna (Kejžar, 2009: 30, 32).

Page 91: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Za gospodarska poslopja je značilen velik volumen, dvoetažnost, enakomerno strma dvokapna streha z

velikim napuščem na dvoriščni strani, lahko s čopi. Uporabljena so lokalna gradiva: kamen, opeka in les,

praviloma ometano v bež ali sivih odtenkih, ponekod bele obrobe okoli odprtin. Značilni arhitekturni

element nadstropja je lesen gank ali opečne prezračevalne mreže. Značilno je delno menjavanje funkcije iz

kmečke rabe v drugo. 1 – Paplerjeva 24, 2 – Rimska 34, 3 – Paplerjeva 1, 4 – pri Rimska 34, 5 – Paplerjeva

2, 6 – Zalarjeva 12.

Skromnejših, pritličnih gospodarskih poslopij se ni ohranilo veliko. Po večini so to leseni objekti masivne

kladne gradnje, kombinirane s skeletno gradnjo, v katerih je en del prevzemal funkcijo kašče.

Page 92: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Skromnejša gospodarska poslopja so (bila) pritlična in lesena, grajena v kombinaciji masivne kladne gradnje

(za toplotno izolirane prostore – kašče) in skeletne gradnje, ki je nosila širok napušč, ki je prekrival prostor

za spravilo orodja in vozov, na podstrehi pa senik. 1 in 2 – gospodarsko poslopje na Kraljevi domačiji

(Rimska 26a) s kaščo, ki ima nad vrati vrezano letnico 1856, 3 in 4 – gospodarsko poslopje Pohkove

domačije z zidano kaščo ima celo svojo hišno številko (Rimska 14), zgleda, da je služilo nekomu za

preužitek.

Pritlično gospodarsko poslopje pri Pohkovih je kombinacija kozolca (skeletne gradnje), kamre (kladna

gradnja) in zidane kašče z velbom, leta 1989, risba in foto Mateja Šušteršič (ASR 3, Šušteršič, 1989: 62–63).

Page 93: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Bolj kot kašče »skrite« v gospodarskem poslopju so bile znamenje premožnosti in uspešnosti domačije

samostoječe zidane kašče. Današnje stanje samostoječih kašč je slabo. Do pred kratkim je stala še kašča na

Rimski 6, danes pa stojite le še ostanek kašče na Rimski 24 in kašča na domačiji Rimska 28. Kašče so že na

daleč prepoznavne. Glede na siceršnja razmerja je značilen višji volumen, zaradi požarne varnosti pa stojijo

nekoliko odmaknjeno od domačije. Spodnji del je zidan in grobo ometan, streha je strma in dvokapna, sleme

je izmaknjeno iz osi prostora, da ima del kašče večji napušč. Čeli sta obiti z lesenim opažem.

Kašče pretekle dobe: 1 – spomeniško zaščitena kašča na Rimski 6 je porušena, foto Damjana Pediček

Terseglav (RKD: EŠD 13038), 2 – ostanek kašče na Rimski 24, 3 – kašča na domačiji Rimska 34.

Sestavni del domačij so bili tudi svinjaki, ki so bili lahko vključeni v hišo ali pa so stali čim bližje njej. Za

Borovnico so bila značilna ograjena svinjska dvorišča – borjači. Svinjaki so bili skromni pritlični

funkcionalni objekti majhnih dimenzij, kot vse stavbe pa so bili kriti s strmo dvokapno streho.

Dva nekdanja svinjaka na Rimski 34 in Paplerjevi 1

Značilni rob naselja oblikujejo kozolci toplarji, ki so v celoti leseni z izjemo kritine. Nekaj jih je na območju

in okolici še ohranjenih.

Toplarja s (1 in 2) Paplerjeve 1 in (3) Rimske 34

Page 94: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Značilni arhitekturni elementi

Leseni ganki

Leseni ganki so značilni ne samo za nekatera gospodarska poslopja, ampak so praktični pridatek tudi kateri

hiši. Služijo kot pokrita povezava med prostori v nadstropju, tudi do zunanjega stranišča na koncu, do njega

pa se lahko dostopa po zunanjih stopnicah, ali pa preko notranjega stopnišča in prostora v nadstropju. Lesena

ograja je rezljana na robu, tako da dve deski oblikujeta geometrijski vzorec s krogi, solzicami, srci in rombi.

Leseni ganki z rezljano ograjo na (1) hiši na Paplerjevi 1, (2) Kosovi hiši na Zalarjevi 12, (3) gospodarskem

poslopju na Paplerjevi 6, (4) gospodarskem poslopju na Rimski 34. (5) Na ganku stare pošte na Rimski 28

manjka značilna lesena ograja, zato izgleda kot še en navaden balkon. (6) Balkon s sodobno leseno ograjo z

vodoravnimi deskami.

Page 95: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Opečne mreže

Opečna mreža – element, ki je v Borovnici prisoten šele od druge polovice 19, stoletja, ko je z gradnjo

železnice opeka postala dostopnejša. Pred tem so bile prezračevalne odprtine obite z lesenimi deskami.

Vzorci mreže so različni, od najpreprostejših v križ, do umetelnejših z uporabo prav v ta namen izdelane

opeke. Prezračevalne opečne preže so značilne za gospodarska poslopja za predel, kjer je bilo hranjeno seno,

in sicer tako na čelnih straneh (foto zgoraj: pri Rimski 34, Zalarjeva 12, Paplerjeva 28), kot na vzdolžnih

stranicah (foto sredina: Paplerjeva 2, 23 in 28). Vzorci so našli še druge možnosti uporabe kot npr. v zidani

vrtni ograji (spodaj: Paplerjeva 14), sledita sodobni različici prezračevalne mreže, tudi z uporabo votlega

opečnega modula (Zalarjeva 23 in 26).

Leseni oboji

V Borovnici je kar nekaj stavb, ki imajo čelni trikotnik obit z lesenim opažem. Vendar pa je bil tradicionalno

lesen opaž na čelu le na gospodarskih poslopjih, lahko pa tudi na lesenih hišah in je bil vezan na leseno

konstrukcijo in prezračevano podstreho. Danes se nekritično uporablja kot obloga sicer zidanih čel

stanovanjskih hiš – primer skrajno desno. Deske so bile neobdelane, torej brez premazov in so z leti dobile

sivo patino in zaščito. Po vrsti na sliki: gospodarski poslopji na Zalarjevi 24 in Rimski 14, poslovno-

stanovanjska hiša na Paplerjevi 14 in sodobna oblika rabe lesenega čela na hiši na Zalarjevi 16.

Page 96: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Napušči

Bolj kot lesena čela so na območju opazni široki napušči objektov. Imajo jih praktično vsi stavbni tipi na

domačiji, saj so izredno praktični, da je delo tekoče tudi v mokrem vremenu. Objekti so spretno zasnovani,

da je podoba kljub zamaknjenosti slemena na dvoriščno stran še vedno harmonična.

Široki napušči so pogost element: (1) Zalarjeva 18, (2 in 3) Paplerjeva 2, (3) Paplerjeva 23.

Portali in vrata

Likovno najbogatejši kamniti portali v vasi so cerkveni. Na sliki so glavni portal, dva stranska in glavni vhod

v župnišče (l. 1888).

Page 97: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Največ ohranjenih kamnitih portalov je pravokotne oblike s poudarjeno bazo stebra, sicer pa večinoma brez

okrasja. Za nekatere je značilno, da imajo na prekladi v sredini in vogalih vklesano letnico in inicialke

lastnika. Klesani so iz apnenca, ponekod so vidne školjke. Vrata so kasetirana dvokrilna, lahko z

nadsvetlobo. Kasete so reliefno obdelane, oblikovani so tudi nekateri delilni stebrički. Po vrsti na sliki:

Zalarjeva 28 (l. 1884), Zalarjeva 12 (l. 1884), Rimska 3 (l. 1898), Paplerjeva 26 (l. 1899), Paplerjeva 23 (l.

1889), Rimska 28 na dvoriščni strani, Paplerjeva 22, Rimska 28 (l. 1876), Rimska 34 (l. 1867). Ponekod je

ohranjeno še staro okovje (foto spodaj: Rimska 28, Paplerjeva 23).

Page 98: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Manj številni so kamniti portali s potlačenim lokom in sklepnikom. Vodijo tako v gospodarske prostore

(klet) kot v stanovanjske. Na sklepniku je večinoma izklesana letnica, bazi stebrov sta poudarjeni, drugega

okrasja ni. Lesena vrata so preprosto kasetirana, v gospodarske dele še preprostejša letvana. Po vrsti na sliki:

Rimska 10 stanovanjski (l. 1837) in gospodarski del (l. 1836), Zalarjeva 18, Zalarjeva 31 (l. 1837?).

Gospodarska poslopja so imela lesene portale, a so se ohranili le redki. Lahko so posnemali kamnite portale

(poudarjeni bazi, rahla ločna napetost preklade) ali pa so bili le preprost funkcionalen okvir. Na sliki so

vhodi v gospodarsko poslopje Rimske 22, v kaščo Rimske 26a (l. 1856), v klet Zalarjeve 21.

Page 99: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Okna

Element, ki je verjetno najbolj pogosto prenavljan, je okno, zato je originalnih oken ohranjenih malo. V

kolikor imajo lastniki posluh za staro, upoštevajo pri menjavi dimenzije in razmerja starih oken, ki so bila

običajno v razmerju 2:3 in predeljena na šest šip. Tak primer menjave oken je na stari pošti na Rimski 28,

kjer so tako stara lesena okna kot nova plastična (sliki 3 in 6). Na novejših in prenovljenih objektih so okna

raznoterih oblik, v poslovnem delu ob Paplerji pa so tudi velika izložbena okna (slika 8 – Paplerjeva 8. Slike

po vrsti: Paplerjeva 1, Rimska 35, 28 in 36, Paplerjeva 4 in 6, Rimska 28, Paplerjeva 8.

Kapni zidec

Za stanovanjske hiše so značilni venci, bodisi zidani ali potegnjeni v ometu, ki potekajo okoli celotne hiše –

t.i. kapni zidci ali venci, ki so opazni zlasti na čelnih straneh. Na sliki so: Paplerjeva 23, Švigljeva 2,

Zalarjeva 26, Paplerjeva 8, Paplerjeva 1 (spodaj).

Page 100: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

4. OCENA STANJA DEDIŠČINE

4.1 Ocena stanja dediščine glede na okolico

Za obravnavano območje je značilno, da ima ohranjen zelen južni rob, ki je kakovosten. Na njegovem robu

sta dva neprilagojena objekta, zaradi katerih je na tem delu moteča vedutna izpostavljenost, medtem ko je

ostali južni rob kakovostno vedutno izpostavljen v obe smeri.

Prav tako je kakovostno oblikovan vzhodni rob območja, ki je jasen in berljiv. Je tudi pozitivno vedutno

izpostavljen. Izjemo predstavlja moteča vedutna izpostavljenost na predelu pokopališča proti industrijskemu

območju.

Težaven je zlasti zahodni rob, ki je slabo definiran in berljiv, saj prehaja v breg, ki se vedno intenzivneje

poziduje. Tako izginja tudi zeleni rob, ki je včasih potekal za domačijami, kjer so se začenjali sadovnjaki,

pašniki in gozd. Robne površine so tu neskladne. Vedutna izpostavljenost je zaradi presekanja tkiva z

železnico majhna.

Na območje vplivata dve dominanti. Kakovostno dominanto predstavlja cerkev z zvonikom, tik ob njej pa

stoji šola, ki je moteča dominanta in vpliva na obravnavano območje.

Na samem območju je vedutna izpostavljenost tako kakovostna, kot tudi moteča. O kakovostni

izpostavljenosti lahko govorimo na stičišču Paplerjeve in Rimske, kjer se zaradi odprtosti površin odpirajo

pogledi na širše območje. Na Zalarjevi cesti se menjavajo odseki pozitivne in moteče vedutne

izpostavljenosti.

Ocena stanja dediščine glede na okolico je grafično prikazana na karti 4.1.

4.2 Ocena stanja območja dediščine

4.2.1 Prikaz ocene materialnega stanja

Materialno stanje dediščine je pretežno dobro ohranjeno. Okoli 80 % stavb je ohranjenih, okoli 20 % pa

jih je ogroženih. Delno ali popolnoma uničeni so trije objekti – vsi trije so varovana profana stavbna

dediščina, od tega sta bila dva v celoti porušena. Dodatno ima okoli 15% stavb težave s talno vlago, nekaj

pa jih je potencialno ogroženih zaradi odstranjenega ali izpranega ometa. Zlasti problematično zaradi

talne vlage se je pokazalo območje notranjega trikotnika ob potoku Malence, nekdanji mlinščici in

presečišču Rimske – Zalarjeve in konec Paplerjeve.

Ocena materialnega stanja dediščine je grafično prikazana na karti 4.2.1.

4.2.2 Prikaz usklajenosti posega ali ureditve z varstvenim režimom dediščine in

4.2.3 Prikaz ocene oblikovnega stanja

V velikem delu območja dediščine je gradnja oz. ureditev usklajena z varstvenim režimom dediščine in

zasnovo območja. O usklajenosti lahko govorimo na območju ohranjenih domačij (severno in severozahodno

območje, južno območje, okoli območja za pešce med Rimsko in Paplerjevo in del cerkvene posesti. Delno

prilagojena je zunanja ureditev med Zalarjevo in Paplerjevo na severnem predelu do gostilne, na

jugozahodnem območju, župnijski sadovnjak in prometnice Paplerjeva, Rimska, Švigljeva in Cerkova.

Zalarjeva cesta je polna konfliktov in gre zato za motečo ureditev. Prav tako moteča zunanja ureditev je na

osrednjem območju od gostilne pa do povezave z Rimsko. Moteča ureditev in objekti so na delu južnega

roba zaradi drobljenja zemlje domačij in ustvarjanje spalnega zaselka z neznačilno parcelacijo in lego

objekta na parceli. Podoben primer je na križišču Švigljeve in Zalarjeve. Nekaj površin z objekti smo ocenili

kot neusklajene. Gre za cerkveno zelenico ob cerkvi, Boršnikov vrt na Paplerjevi 26, zajedo hiše in parcele v

domačijo Paplerjeva 1, novo otroško igrišče na severu, ureditev od Rimske 28 proti jugu in krajna zemljišča

ob Rimski na vzhodni strani.

Še vedno kar precej objektov na območju izkazuje likovne in prostorske odlike, približno toliko pa je tudi

objektov neizrazite likovne in prostorske oblikovanosti. Okoli 25 % objektov je likovno in prostorsko

neskladnih.

Page 101: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Ocena usklajenosti posega ali ureditve z varstvenim režimom dediščine in ocena oblikovnega stanja

dediščine sta grafično prikazani na karti 4.2.2

4.2.4 Prikaz ocene vsebinskega stanja

Vsebina na območju dediščine je primerna. Izjemo predstavlja le današnja raba na delu vrta Boršnikove hiše

(Paplerjeva 26). Nekaj objektov in površin je praznih oz. neizkoriščenih. Sem sodita domačiji na Paplerjevi 1

in Rimski 10, objekt na Rimski 26, delno objekta Paplerjeva 14 in Rimska 28 z zalednimi parcelami in

prosvetnim domom/kinom na Rimski 32. Ob Zalarjevi sta dve zanemarjeni zemljišči, praktično

neizkoriščena pa je tudi zelenica med cerkvijo in župniščem.

Ocena vsebinskega stanja dediščine je grafično prikazana na karti 4.2.4.

4.2.5 Opis ogroženosti in ranljivosti celote in posameznih delov dediščine

Celotno območje dediščine je ranljivo zaradi potresov, ni pa ranljivo zaradi poprav, saj je primerno

odmaknjeno od Borovniščice. Dediščina je ranljiva zaradi atmosferskih padavin, ki izpirajo omete in

povzročajo počasen propad neometanih zidov.

Ogroženo je zlasti starejše stavbno tkivo, ki je ponekod nevzdrževano. Ogrožena je skoraj vsa profana

stavbna dediščina, medtem ko sakralna in memorialna dediščina nista ogroženi. Poleg nevzdrževanja

dediščino ogroža tudi zapuščenost objektov, talna vlaga, ki je na delu območja opazen problem, in

nestrokovni posegi in obnove v neprimernih tehnologijah, oblikah in materialih. Dediščino ogroža tudi

spreminjanje značaja območja iz kmečkega v nekmečkega oz. zgolj spalnega, saj s tem gospodarska poslopja

(hlevi, kašče, kozolci) postajajo odveč. Ogroža jo tudi negativen odnos vaščanov (posplošena ocena), ki se

kaže v zanemarjanju in rušitvah. Ogroža jo tudi predimenzioniran promet po Zalarjevi cesti (ozka grla,

vibracije, izpušni plini, hrup). Z novimi pozidavami spalnih zaselkov so ogroženi robovi območja dediščine.

Celotno območje je ogroženo tudi, ker nima jasno definiranih in urejenih javnih površin. Ogrožen je tudi

zgodovinski pomen starega jedra, saj prebivalci pogrešajo trgovino, kulturne prireditve in obrtniške storitve,

pa tudi tržnico in prostočasne dejavnosti, kot so pokazali rezultati ankete v sklopu vabila na delavnico. Ta

program bi bil omogočen z vzpostavitvijo kolesarskih in pešpoti.

Ogroženost posemeznih delov dediščine je prikazana na kartah 4.2.1–4.2.4.

Page 102: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

4.3 Ocena stanja posameznih sestavnih delov na območju dediščine

Pri obravnavi območja kulturne dediščine je potrebno razumevanje celote in posameznih

sestavnih delov. Glede urbane opreme je obravnavno območje dokaj skromno, od historičnih elementov

sta ohranjena le dva stara napajalnika za živino, spomeniki in posamezni kamniti vogalni kamen.

Lokacije urbanih elementov so prikazane na karti 3.3.3, v nadaljevanju so na fotografijah prikazane ocene

stanja posameznih elementov urbane opreme.

Spomeniki

Ohranjeno

Spomenik padlim v I. svetovni vojni Spomenik žrtvam med in po II. svetovni vojni

Napajališča živine

Ogroženo

Obe napajalni koriti sta v slabe stanju in nimata funkcije vodnega moriva v naselju, kot sta ga imela v

preteklosti.

Vogalni kamni

Vogalni kamni so ščitili objekte ali stebre ograj pred vozili.

Page 103: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Luči

Luči javne razvetljave so v območju zelo različne. Ob ulici je značilna priključenost na nadzemne vode,

kar še dodatno obremeni vizualni izgled naselja.

Page 104: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Stebrički

V območju KNP imajo stebrički funkcijo predvsem preprečavati parkiranje in vožnjo po peš poti.

Hidranti

Obvestilne table

Obvestilni tabli sta na razmeroma izpostavljenem mestu. Predvsem tabla ob domu upokojencev bi morala

biti redno vzdrževana.

Page 105: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Prometne označbe

Ulični prostor je zelo na gosto opremljen s prometnimi znaki kar glede na ugotovitve prebivalcev ne

prispeva k dejanski prometni varnosti.

Talne površine

Javne tlakovane površine se pajavljalo le na ulici namenjeni pešcem ter pred cerkvijo. Dvorišča objektov

so pogosto tlakovana z betonskimi tlakovci ali pa so asfaltirana. V območju sta dva odseka makadamske

poti.

Dominantno drevo

Staro lipovo drevo ob cerkvi

Page 106: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Košek za smeti

Košek je namenjen tako odpadkom, kot pasjim iztrebkom.

Ekološki otok

Ekološki otok pred knjižnico je na zelo izpostavljeni legi, ki vizualno krni pomemben družbeni prostor.

Lokacija pred podvozom je mamnj izpostavljena, saj je na vizualnem robu naselja.

Page 107: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

5. Povzetek pobud in rezultatov ankete v okviru delavnice

Na podlagi določbe pravilnika glede vključevanja zainteresirane javnosti je bila za območje naselbinske

dediščine starega jedra Borovnica organizirana delavnica. Vabilo na delavnico, ki je bila izvedena dne 14.

septembra ob 17.00 v osnovni šoli, je bilo poslano na vse naslove v obravnavnem območju in objavljeno na

spletni strani Občine.

Z vabili na delavnico je bila poslana tudi anketa za lastnike, stanovalce in zaposlene. Oddanih je bilo 17

izpolnjenih vprašalnikov.

Na delavnici, ki se jih je udeležilo nekaj več kot 30 udeležencev, je župan z nagovorom pozdravil udeležence

in predstavil vse dejavnosti, ki potekajo za vključevanje javnosti pri oblikovanju strategije razvoja Občine. S

strani skupine izdelovalca Konservatorskega načrta za prenovo je bil v uvodnem delu predstavljen KNP. Kaj

je namen, cilj KNP, kakšna je pravna podlaga ter predstavitev načina izpolnjevanja anketnih listov v okviru

delavnice. Udeleženci so bili razdeljeni na pet skupin, vsaka s predstavnikom iz skupine izdelovalca KNP.

Nekateri udeleženci so ocenjevali le polovico evidenčnih enot, nekateri pa celotno obravnavno območje.

Oddanih je bilo 20 s strani zainteresirane javnosti izpolnjenih anketnih listov.

Za potrebe ankete je bila v delavnico vključena tudi skupina lokalnih strokovnjakov (5 udeležencev), ki so

izpolnili identičen anketni list. Tudi strokovnjaki različnih strok s strani izdelovalca KNP in OPPN (5

udeležencev) so kot tretji anketni vzorec izpolnjevali anketo.

Page 108: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

VREDNOTENJE POMENOV V OBMOČJU KULTURNE DEDIŠČINE.

Vsak objekt ali površina ima svojstven pomen tako za krajane, kot tudi za strokovnjake različnih področij.

Izbrani pomeni (zgodovinski, prostorski, estetski, družbeni, ekonomski) za vrednotenje izhajajo iz smernic,

ki jih je podala strokovna organizacija UNESCA – ICOMOS.

Z vrednotenjem različnih pomenov kulturne dediščine so bili prepoznani in izpostavljeni tisti objekti ali

površine v območju, ki jih je nujno potrebno ohraniti v sedanjem stanju, kot tudi tisti, kjer so spremembe

možne. Z vrednotenjem pa se zasleduje tudi cilj prepoznavanja konkretnih problemov, ki definirajo

spremembe, ki jih je s ciljem celovite prenove območja kulturne dediščine potrebno prioritetno izvesti. Sklop

pomenov, ki so jim udeleženci delavnice podajali vrednosti, predstavlja konkretno podlago, na podlagi

katere se v okviru prostorskega načrtovanja oblikuje naslednje usmeritve: kaj je dobro, kaj je potrebno

spremeniti in kaj so prioritete za celovito prenovo s katero bi se ohranjal pomen kulturne dediščine ob

sočasnem omogočanju vzdržnega razvoja.

Page 109: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

KARTA EVIDENČNIH ENOT

Page 110: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

S statistično metodo smo najprej preverili kvaliteto podatkov in strinjanje med skupinami. Ugotovljeno je, da

je ujemanje med skupinami tako veliko, da se lahko dobljeni rezultati združujejo v sintezne karte.

Zgodovinski pomen Prostorski pomen

Estetski pomen Družbeni pomen

Ekonomski pomen

Rezultat delavnice je na podlagi uporabe statističnih metod sintezna karta, kjer so s tremi barvami označeni

objekti ali površine. Modra barva predstavlja pozitivno identiteto, ki se mora ohraniti tudi v prihodnje.

Rumena barva predstavlja tiste elemente, ki se pod določenimi pogoji lahko spreminjajo, vendar to ni

prioriteta za celovito prenovo. Rdeča barva predstavlja tiste elemente, ki imajo negativno identiteto in je zato

sprememba v luči celovite prenove ena izmed prioritet.

Page 111: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Grafični prikaz rezultatov ankete v sklopu delavnice, izvedene na podlagi POPULUS metode za območje

naselbinske dediščine po posameznih pomenih in na koncu je predstavljena združena identitetna karta vseh

pomenov. Z rastrom so prikazane tiste evidenčne enote, kjer je standardno odstopanje ocen med skupinami

ocenjevalcev večje od 0,65.

Zgodovinski pomen

Pozitivna identiteta

Nevtralna identiteta

Negativna identiteta

Page 112: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Prostorski pomen

Pozitivna identiteta

Nevtralna identiteta

Negativna identiteta

Page 113: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Estetski pomen

Pozitivna identiteta

Nevtralna identiteta

Negativna identiteta

Page 114: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Družbeni pomen

Pozitivna identiteta

Nevtralna identiteta

Negativna identiteta

Page 115: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Ekonomski pomen

Pozitivna identiteta

Nevtralna identiteta

Negativna identiteta

Page 116: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Sintezna karta vseh pomenov

Pozitivna identiteta

Nevtralna identiteta

Negativna identiteta

Page 117: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Iz rezultata je razvidno, da največji problem za podobo naselja predstavljajo novejši objekti ter prizidave in

nadzidave starejših objektov. Razporeditev negativnih identitet kaže na pretežnost takih objektov v južnem

delu naselja ter na neizpostavljenih legah.

Identitetno pozitivno so ocenjeni nekateri objekti, ki so varovani kot stavbna dediščina. Od odprtih površin

ima pozitivno Paplerjeva ulica. Ocena pomenov je v sklopu anketne metode Populus dopolnjena s sklopom

pobud (predlogov), potrebnih posegov ali ohranjanja sedanjega stanja.

POBUDE IN PREDLOGI ZA OBRAVNAVANO OBMOČJE

V sklopu ankete so bili podani predlogi ukrepov za vsako posamezno evidenčno enoto in so prikazani v

obliki grafov. Rezultati ankete s podanimi predlogi potrjujejo predhodno oceno identitetne vrednosti. Pri

predhodno izpostavljenih objektih, katerih presek pomenov je podal negativno vrednost, je podan predlog

celovite prenove ali eventualno rušitve. Tudi na objektih, ki so ocenjeni nevtralno ali pozitivno so podani

predlogi za prenovo. Taki so primeri starejših objektov, ki imajo izrazite pozitivne pomene, vendar je zaradi

starosti ali odsotnosti rednega vzdrževanja objekt potrebno celovito obnoviti.

Page 118: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Page 119: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Page 120: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Page 121: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Page 122: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Page 123: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Page 124: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Page 125: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Page 126: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Page 127: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Page 128: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Page 129: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Page 130: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Page 131: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Page 132: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Page 133: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Page 134: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Page 135: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Page 136: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Page 137: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Page 138: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Page 139: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Page 140: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Page 141: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Page 142: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Rezultati delavnice predstavljajo kvalitetne in konkretne usmeritve za izdelavo načrtovalskega dela

konservatorskega načrta za prenovo in OPPN.

Page 143: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

REZULTATI ANKETE V SKLOPU VABILA NA DELAVNICO

Rezultati ankete potrjujejo ugotovitve iz delavnice. Prebivalci niso zadovoljni z izgledom starega vaškega

jedra, pogrešajo javne odprte površine, trgovino in za prebivalce prilagojen prometni režim.

Posredovani anketni listi.

Page 144: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

V nadaljevanju so prikazani rezultati 17 izpolnjenih anketnih listov v tabelah in v obliki grafov.

Prejetih je bilo 17 izpolnjenih vprašalnikov.

Anketo izpolnjujem kot Število odgovorov

lastnik/solastnik nepremičnine 16

najemnik 1

zaposleni 0

Koliko let živite na območju

OPPN Število odgovorov

1-5 2

do 20 3

do 40 1

nad 40 11

Page 145: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Kako ocenjujete bivanje oz. delo

na območju Število odgovorov

1 zelo slabo 0

2 slabo 1

3 povprečno 5

4 dobro 8

5 odlično 1

Ali ste zadovoljni s podobo

starega jedra Borovnice Število odgovorov

da 3

ne 13

Page 146: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Ali ste zadovoljni z urejenostjo in

vzdrževanjem starega jedra

Borovnice Število odgovorov

da 3

ne 13

Kaj v starem jedru največkrat

uporabljate/obiščete Število odgovorov

trgovino 12

knjižnico 9

pokopališče 9

gostinski lokal 6

šolo 6

cesto 6

cerkev 5

vrtec 3

parkirišče 0

Page 147: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Katere dejavnosti pogrešate v

starem jedru Število odgovorov

trgovino 7

kulturne prireditve 4

obrtniške storitve 4

prostočasne dejavnosti 2

tržnico 2

svetovalne storitve 1

Katere ureditve pogrešate v

starem jedru Število odgovorov

prostor za prireditve 5

park 5

parkirišče 5

ulico s prednostjo za pešce 4

kolesarsko pot 4

peš pot 4

Page 148: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Ali ste zadovoljni s prometno

ureditvijo Število odgovorov

da 7

ne 10

Razvrstite probleme v starem jedru od nabolj

do najmanj pomembnega

neurejenost območja

varne površine za pešce in kolesarje

pomanjkanje urbane opreme

pomanjkanje javnih parkirišč

pomanjkanje javnih površin-trg

funkcije, ki ne sodijo v jedro

določbe prostorskih aktov

neenotnost območja

omejitve zaradi varstva kulturne dediščine

Page 149: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Spol respondenta Število odgovorov

ženska 5

moški 11

Starost respondenta (let) Število odgovorov

do 25 0

25-44 3

45-64 9

65 in več 4

Page 150: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

6. LITERATURA IN VIRI Slikovno gradivo

© Vse fotografije, za katere vir ni napisan, so iz Fototeke Populusa in so avtorsko delo Darje Marinček

Prosenc, Anje Premk in Janeza Premka.

Vsi internetni viri so dostopani 17.10.2016.

Adresar, 1912. URN:NBN:SI:DOC-EEQRBZF6 from http://www.dlib.si.

Arhiv Republike Slovenije (ARS):

ARS 1, fond AS 1063, Zbirka listin, št. 4742.

ARS 2, fond SI AS 176 Franciscejski kataster za Kranjsko, 1823–1869.

ARS 3, fond AS 2067, šk. 48, Korpus slovenske arhitekture, Šušteršič, Mateja (1989): Borovnica, vaje za

Razvoj arhitekture 2.

ARS 4, fond AS 2067, šk. 298, Korpus slovenske arhitekture, Skubic, Andreja (ni datacije): Petričeva

domačija v Borovnici, raziskovalni referat za Razvoj arhitekture.

ARS 5, fond AS 1063, Zbirka listin, št. 4744.

ARS 6, fond SI AS 1783/83.

ARS 7, fond SI AS 133, šk. 64, 52/Borovnica.

Arhiv Župnije Borovnica

Brate, Tadej, 2007: Borovniški viadukt.

Cankarjeva knjižnica Vrhnika (CKV): Knjižnica dr. M. Boršnik Borovnica,

http://www.ckv.si/vsebina.php?vid=20090306103132906.

Debevec 1, Damjan, 2009: Pismo papeža Aleksandra IV., 13. marec 1257, prepis Damjan Debevec in prevod

Martin Benedik, http://www.vborovnici.si/index.php/znamenitosti/arhiv-obcine-borovnica.

Debevec 2, Damjan, 2009: Ustanovna listina kartuzije Bistra, 1. november 1260, prepis,

http://www.vborovnici.si/index.php/znamenitosti/arhiv-obcine-borovnica.

Debevec 3, Damjan, 2009: Perspektivni plan razvoja turizma Občine Borovnica, leto 1953, prepis,

http://www.vborovnici.si/arhiv/arhiv/1953/1953_07_01_perspektivni_plan_turizma.htm?ml=1

Debevec, Damjan, 2010: Adresar, I. splošna naslovna knjiga za Kranjsko 1912, prepis,

http://www.vborovnici.si/arhiv/arhiv/1912/1912_Adresar_za_Kranjsko.htm?ml=1.

Deu, Živa, 2001: Stavbarstvo slovenskega podeželja, značilno oblikovanje stanovanjskih hiš.

Drole, Alja, 2015: Pomen govorilnih ur v vrtcu, diplomska naloga.

Fister 1, Peter, 1993: Arhitekturne krajine in regije Slovenije.

Fister 2, Peter, 1993: Glosar arhitekturne tipologije.

Fister, Peter, 1986: Umetnost stavbarstva na Slovenskem.

Fototeka Populusa, avtorji fotografij Darja Marinček Prosenc, Anja Premk, Janez Premk.

Geodetska uprava RS, Geodetska pisarna Vrhnika

Gspan, Alfonz: Prešeren. Slovenska biografija, http://www.slovenska-

biografija.si/rodbina/sbi461400/#slovenski-biografski-leksikon.

Hozjan, Andrej (ur.), 1997: Pošta na slovenskih tleh.

HUD Karel Barjanski, 2015: Pogledi dveh stoletij, fotografska razstava.

Jernejec Babič, Petra, Pirnat, Nataša, Renčelj, Aleksandra, 2008: Strokovne zasnove varstva kulturne

dediščine za območje Občine Borovnica.

JP komunalno podjetje Vrhnika, Zgodovina vrhniške komunale, http://www.kpv.si/podjetje/zgodovina.

Jutro, 10. maj 1927, letnik 8, številka 110.

JZ Krajinski park Ljubljansko barje: Osebna izkaznica KP ljubljansko barje, http://www.ljubljanskobarje.si/.

Kejžar, Franc (ur.), 2009: "Luč se od luči prižiga", 40 let slovenske province Družbe Jezusove. Dostopno na:

http://www.jezuiti.si/wp-content/uploads/2010/11/Jezuitski-zbornik.pdf.

Kermavnar, Simona, 2010: Bivši kartuzijanski samostan v Bistri, http://www.dedi.si/dediscina/93-bivsi-

kartuzijanski-samostan-v-bistri.

Kočar, Tomaž, 1997: Vodni pogoni v Borovniški kotlini.

Kolarič, Rudolf, 2013: Ramovš, Fran, akademik (1890–1952). Slovenska biografija, http://www.slovenska-

biografija.si/oseba/sbi484440/#slovenski-biografski-leksikon.

Komac, Andrej, 2006: Od mejne grofije do dežele, Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju.

Kozler, Peter, 1864: Zemljovid slovenske dežele in pokrajin. Izdala Založba Amalietti & Amalietti in Zveza

domoljubnih društev Hervardi, 2013.

Page 151: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Kmetijske in rokodelske novice, 2. marec 1881, letnik 39, številka 9.

Knjižnica Mirana Jarca (KMJ) Novo mesto, digitalizirana fototeka, http://cobiss7.izum.si.

Laibacher Zeitung, 15. junij 1790 (št. 24).

Laibacher Zeitung, 3. junij 1850 (št. 54).

Lampe, Urška, 2011: Taborišče za italijanske deportirance v Borovnici in konvencija o ravnanju z vojnimi

ujetniki, diplomsko delo.

Levičnik, Jože, 1874: Spomini na Notranje-Kranjski, v Koledar Družbe svetega Mohorja, za navadno leto

1875, str. 189-196.

Loschan, Gottfried, 1832: Karte vom Herzogthume Krain,

http://www.geopedia.si/#T105_x470944_y94344_s11_b4.

Marolt, Marijan, 1929: Dekanija Vrhnika, topografski opis.

Melik, Anton, 1927: Kolonizacija Ljubljanskega barja.

Modrijan, Franjo (ur.), 2015: 130 let gasilstva v Borovniški kotlini, 1885–2015.

Nadškofija Ljubljana, http://nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/teritorialna-delitev-

nadskofije/zupnije/ljubljana-jezica/.

Naših 100 let [1876–1976], posebna izdaja ob 100-letnici šole, 1976.

Naša draga šola, zbornik ob 130-letnici šole v Borovnici, 2006.

Novice gospodarske, obrtniške in narodne, 1817.

Občina Borovnica: Uradna spletna stran, http://www.borovnica.si

Občina Borovnica, 2001: turistična karta občine.

Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Borovnica, Uradni list RS, št. 52/2014.

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu (občinski podrobni prostorski načrt)

pokopališča v Borovnici (Uradni list RS, št. 85/07).

Pirnat, Nataša, 2008: Gradivo za smernice varstva kulturne dediščine za Občinski prostorski načrt Občine

Borovnica.

Polec, Janko, 2013: Majaron, Danilo (1859–1931). Slovenska biografija, http://www.slovenska-

biografija.si/oseba/sbi341535/#slovenski-biografski-leksikon.

Premk, Anja, 2005: Prostorski razvoj Begunj na Gorenjskem, diplomska naloga.

Premk, Anja; Premk, Janez, 2014: Šola na Preloki, pričevalka ljudske kulture, dokumentacijsko-

konservatorski oris. Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 54.1/2 (junij 2014): 43-49.

Premk, Francka; Premk, Eva, 2015: Prof. dr. Marja Boršnik, prva dama slovenske slavistike.

Pristavec-Repar, Metka (ur.), 1996: Stoji učilna zidana, zbornik ob 120-letnici šole.

Rajšp, Vincenc (ur.), 1996: Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787. Josephinische Landesaufnahme

1763–1787 für das Gebiet der Republik Slowenien. 2. zvezek.

Register nepremične kulturne dediščine (RKD), http://giskd6s.situla.org/giskd/.

Rhombus 1, 2010: Prva pisna omemba Borovnice, http://www.vborovnici.si/2015/kb.php?a=25.

Rhombus 2, 2010: Važnejši pomniki iz zgodovine župnije, http://www.vborovnici.si/2015/kb.php?a=19.

Rhombus 3, 2010: Kapele v borovniški župniji, http://www.vborovnici.si/2015/kb.php?a=5.

Rman, Nina, Novak, Matevž (ur.), 2016: 70 geoloških zanimivosti Slovenije.

Sapač, Igor, 2006: Grajske stavbe v osrednji Sloveniji, 3: Notranjska. Med Idrijo in Snežnikom.

Sledi časa, radijska oddaja. Prvi P, 10. 4. 2016.

Slovenski etnografski muzej (SEM), fototeka, zbirka Rado Kregar / 75 F0000263 in zbirka Vekoslav

Kramarič / F0036971

Slovenski narod, 10. september 1876, letnik 9, številka 207.

Statut Občine Borovnica, Uradni list RS, št. 6/08, 81/09 in 84/2011.

Stražišar, Simona: Znani Borovničani, http://www.borovnica.si/o-borovnici/znani-borovnicani/dr-ivan-

korosec/.

Suhadolnik, Klemen, 2016: Razvoj športa v občini Borovnica po 2. svetovni vojni, diplomsko delo.

Šmajdek, Primož, 2014: Borovnica – spomenika padlim v prvi svetovni vojni,

http://spomeniki.blogspot.si/2014/10/borovnica-spomenik-padlim-v-prvi.html.

Šmid Hribar, Mateja, 2016: Ljubljansko barje. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine

na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/493-ljubljansko-barje.

Šumrada, Janez (ur.), 1990: Vrhnika, prečuden kraj.

Trček, Igor, 2011: Pred štiridesetimi leti je padel Tone Zalar-Žan (1982),

http://www.vborovnici.si/2015/kb.php?a=152.

Page 152: KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO...KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477 POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: info@populus.si,

KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477

POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991

Turistično društvo Borovnica: Arhiv Občine Borovnica,

http://www.vborovnici.si/index.php/znamenitosti/arhiv-obcine-borovnica#.

Turistično društvo Borovnica 1: Župna cerkev sv. Marjete,

http://www.vborovnici.si/index.php/znamenitosti/zupna-cerkev-sv-marjete.

Turistično društvo Borovnica 2, www.občina.si.

Turistično društvo Borovnica 3, Borovnica skozi čas,

http://www.vborovnici.si/piwigo/index.php?/category/9.

Urbanc, Mimi, 2002: Kulturne pokrajine v Sloveniji.

Uredba o Krajinskem parku Ljubljansko barje, Uradni list RS, št. 112/08, https://www.uradni-

list.si/1/content?id=89429.

Urednik, 2010: Borovniški viadukt, http://www.vborovnici.si/2015/kb.php?a=36.

Valvasor, Janez Vajkard, 1689: Die Ehre des Herzogthums Krain, VIII.

Velušček, Anton: Najstarejše kolo z ostjo na svetu – 5150 let, http://www.ljubljanskobarje.si/unesco-na-

ljubljanskem-barju/najstarejse-kolo-z-osjo-na-svetu.

Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL), fond SI ZAL VRH/0001 Občina Borovnica, 1867–1948, t. e. 19 in 20.

»Župnija se predstavi«, zbornik župnije Borovnica, 2005.

Yerpo, 2009: Zahodni rob Barja, pogled s hriba Sveta Ana nad Podpečjo,

https://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubljansko_barje#/media/File:Ljubljana_marsh_-_W.jpg.

Ustni viri:

Simona Stražišar, Jože Zorman, Bojan Čebela, Edvard Bešlagič.