KONSERVATORIJ ZA GLASBO IN BALET LJUBLJANA VIŠJA …...Vladimir Vasiljev (Grand Prix - 1964), Natalia Bessmertnova (1965), Natalia Makarova (1965), Mikhail Barishnikov (1966), Vladimir

KONSERVATORIJ ZA GLASBO IN BALET

LJUBLJANA

VIŠJA BALETNA ŠOLA

DIPLOMSKA NALOGA

BALETNA TEKMOVANJA V SLOVENIJI

Ljubljana, oktober 2009 Nataša MOŠKOTEVC

KONSERVATORIJ ZA GLASBO IN BALET

LJUBLJANA


DIPLOMSKA NALOGA

BALETNA TEKMOVANJA V SLOVENIJI

Mentor: prof. dr. Henrik NEUBAUER

Avtorica: Nataša MOŠKOTEVC

Ljubljana, oktober 2009

KONSERVATORIJ ZA GLASBO IN BALET LJUBLJANA


IZJAVA

Študentka Nataša MOŠKOTEVC izjavljam, da sem avtorica diplomskega dela z naslovom

BALETNA TEKMOVANJA V SLOVENIJI, ki sem ga napisala pod mentorstvom

prof. dr. Henrika NEUBAUERJA.

Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, dovoljujem

objavo tega diplomskega dela na spletni strani šole.

Maribor, 15. 10. 2009

Zahvaljujem se vsem, ki so pripomogli k nastanku mojega diplomskega dela. Za razumevanje,

pomoč in napotke bi se še prav posebej rada zahvalila mentorju prof. dr. Henriku Neubauerju

in profesorju Lovru Sodji.

KAZALO

1. Uvod 5

2. Prva tuja baletna tekmovanja 6

3. Pobuda za slovenska baletna tekmovanja 12

4. Pravila slovenskih baletnih tekmovanj 15

5. Slovenska baletna tekmovanja 23

5.1 1. tekmovanje mladih slovenskih baletnih plesalcev 23









6. Povzetek slovenskih baletnih tekmovanj 91

7. Zaključek 95

Literatura/Viri 97

1 UVOD

Balet je umetnost.

Lepa. Kaj lepa, najlepša.

A balet je obenem železna disciplina, trdo delo, kruh sedmero skorij…

Baletna tekmovanja; kako nestrpno jih čakamo vsi, ki smo si to umetnost zapisali v dušo in

srce…

Diplomsko nalogo z naslovom Baletna tekmovanja v Sloveniji sem izbrala, ker sem jih želela

pobližje predstaviti in ker so nedvomno močno vplivala na razvoj in prepoznavnost baletne

umetnosti v Sloveniji.

V njej predstavljam prva tuja baletna tekmovanja, pobudo za prvo slovensko baletno

tekmovanje, pregled skozi vseh devet dosedanjih baletnih tekmovanj z rezultati. Prav tako

opišem aktualna pravila baletnih tekmovanj ter v zaključku naloge podajam tudi svoj oseben

pogled na slovenska baletna tekmovanja.

Želim si, da bi bila moja diplomska naloga strokovna literatura za vse tiste, ki z zanimanjem

spremljajo razvoj slovenskega baleta in z njim povezanih tekmovanj, ter poučna za tiste, ki

želijo dosedanja baletna tekmovanja pobližje spoznati.

2 PRVA TUJA BALETNA TEKMOVANJA

Prva tuja baletna tekmovanja so nedvomno povezana z začetnicama takšnih tekmovanj v

Varni in Moskvi ter širše s ciljnim delovanjem Unesca. Pod okriljem le-tega deluje tudi

mednarodni gledališki inštitut (International Theatre Institute - ITI) oziroma njegov

mednarodni plesni komite (International Dance Committee - IDC). Prav slednji je bil glavna

gonilna sila razmaha mednarodnih baletnih tekmovanj.

Seveda vsa baletna tekmovanja niso našla svojega prostora pod dežnikom Unesca, vendar to

navsezadnje niti ni bistveno. Bistveno je, da se je z leti število baletnih tekmovanj, na naše

veliko veselje, lepo razraslo. V veliko veselje pa zaradi tega, ker so prav ta tekmovanja

predstavljala navdih in spodbudo za razmišljanja in snovanje prvega slovenskega baletnega

tekmovanja.

VARNA INTERNATIONAL BALLET COMPETITION - 1964

Ko govorimo o prvih tujih baletnih tekmovanjih, moramo na prvem mestu omeniti baletno

tekmovanje v Varni, bolgarskem črnomorskem mestecu, prvič prirejeno leta 1964. Že prvo

tekmovanje je doseglo izjemen uspeh, saj je bilo osnovano na visoki profesionalni in

organizacijski ravni, kar je nesporno pripomoglo k ohranitvi tekmovanja samega in je

predstavljalo pričetek mednarodnega sodelovanja. Pomenilo je veliko promocijo klasičnega

baleta in sodobnega plesa, katerega pomen je bil neprecenljiv. Po mnenju mnogih uglednih

kritikov in poznavalcev je prvo tekmovanje v Varni predstavljalo edinstven dogodek v

zgodovini baleta, zgleden primer sodelovanja, prijateljstva ter predvsem visokih

profesionalnih zahtev. Prvi mednarodni ocenjevalni komisiji je predsedovala svetovno znana

balerina Galina Ulanova.

Sledila so tekmovanja v letih 1965 in 1966, nato so se zvrstila vsaki dve leti do leta 1980.

Sledil je triletni premor, tako da je bilo enajsto tekmovanje organizirano leta 1983, enako je

veljalo tudi za dvanajsto tekmovanje v letu 1986. Po dvanajstem tekmovanju so tekmovanja

dobila trajni bienalni karakter. V letu 2008 je bilo v Varni že triindvajseto baletno tekmovanje.

Namen baletnega tekmovanja v Varni je bil odkriti in predstaviti mednarodni nabor mladih

baletnih talentov. Zatorej izpostavimo dejstvo, da so skoraj vsa najslavnejša baletna imena

zadnjih štirih desetletij na svoj izjemen talent opozorila prav v Varni. Med njimi so bili:

Vladimir Vasiljev (Grand Prix - 1964), Natalia Bessmertnova (1965), Natalia Makarova

(1965), Mikhail Barishnikov (1966), Vladimir Derevyanko (1978), Sylvie Guillem (1983),

Dmitri Simkin (1988).

Skozi vsa leta je baletno tekmovanje v Varni sledilo enakim pravilom , ki so se zgolj neznatno

spreminjala. Tako so tekmovalna pravila zadnjega baletnega tekmovanja v Varni zahtevala

sledeče: v prvem krogu so tekmovalci izbirali med izvedbo dveh variacij iz obveznega

klasičnega programa ali izvedbo pas de deux. V drugem krogu je bila predpisana izvedba dveh

novih variacij iz obveznega klasičnega programa ali izvedba pas de deux ter dodatno še

izvedba sodobne koreografije. Tretji krog je bil vsebinsko enak drugemu, vendar z določilom,

da repertoarja iz drugega kroga ni bilo dovoljeno ponavljati.

V 38 letih je bilo v Varni prijavljenih največje število udeležencev, skupaj kar preko 2000

plesalcev iz kar 35 držav. Varna je bila in ostaja najprestižnejše baletno tekmovanje!

MOSCOW INTERNATIONAL BALLET COMPETITION - 1969

Eno izmed pomembnejših prvih tujih baletnih tekmovanj je vsekakor tisto v Moskvi. Prvo

tekmovanje je potekalo leta 1969, v nadaljevanju pa so se zvrstila vsaka štiri leta. Letos je v

Moskvi potekalo že enajsto tekmovanje baletnih plesalcev in koreografov, posvečeno balerini

Marini Semenovi.

Pravila moskovskega tekmovanja se od pravil tekmovanja v Varni le malenkostno razlikujejo.

Kot zanimivost moskovskega tekmovanja velja, da je finalistom tretjega kroga zagotovljena

orkestralna spremljava.

Priznanje Grand prix na prvem tekmovanju ni bilo podeljeno, zlato medaljo pa je prejel

Mikhail Baryšnikov. Grand prix je bil podeljen na drugem tekmovanju (leta 1973, in sicer

Nadezhdi Pavlovi), na četrtem tekmovanju (leta 1981, in sicer Ireku Mukhamedovu) ter na

osmem tekmovanju (leta 1997, in sicer Andrei Batalovu).

Predsednica mednarodne ocenjevalne komisije na prvem tekmovanju je bila priznana balerina

Galina Ulanova, že znana iz tekmovanja v Varni. Na kasnejših tekmovanjih (od drugega do

devetega) je bil predsednik mednarodne ocenjevalne komisije priznani koreograf in plesalec

Yuri Grigorovich.

USA INTERNATIONAL BALLET COMPETITION - 1979

Pobuda za USA IBC je bila izkazana leta 1975 in je nedvomno povezana z imenom Thalie

Mare, priznane baletne učiteljice ter vzgojiteljice.

Prvo USA IBC je potekalo leta 1979 in prav na zaključku tega tekmovanja je mednarodni

gledališki inštitut (ITI) oziroma njegov mednarodni plesni komite (IDC), ki deluje pod

okriljem Unesca, to tekmovanje uradno uvrstil med IBC tekmovanja. Tako je tekmovanje v

Jacksonu, v zvezni državi Mississippi, postalo prvo IBC tekmovanje v ZDA in se tako

pridružilo imenitni družbi sestrskih IBC tekmovanj v Varni in Moskvi.

Prav tekmovanje v Varni je z USA IBC neločljivo povezano v smislu tekmovalnih pravil.

Tekmovanje poteka po tri- rožnem principu. V prvem krogu tekmovalci odplešejo klasično

variacijo iz obveznega repertoarja. Tekmovalci, ki napredujejo, v drugem krogu odplešejo

moderno variacijo. Finalisti v tretjem krogu odplešejo tako klasično kakor tudi moderno

variacijo.

Tekmovanje poteka vsaka štiri leta, v letu 2010 bo potekalo že deseto jubilejno tekmovanje.

Skozi čas si je to tekmovanje kot eno najstarejših pridobilo sloves enega izmed najbolj

spoštovanih baletnih tekmovanj v svetu.

NEW YORK INTERNATIONAL BALLET COMPETITION - 1984

Mednarodno baletno tekmovanje »New York International Ballet Competition« je bilo prvič

organizirano leta1984. Letos je potekalo že deseto tekmovanje. Osnovno vodilo IBC v New

Yorku je odkriti mlade svetovne plesne talente. Samo tekmovanje je v svoji zasnovi

edinstveno, pravzaprav je to intenzivni tritedenski študijski program za vse prijavljene

tekmovalce stare med 17 in 24 let. V času trajanja tekmovanja organizatorji prevzamejo

popolno odgovornost za tekmovalce tako v finančnem kakor tudi logističnem smislu. Prav po

tem se to tekmovanje razlikuje od drugih mednarodnih baletnih tekmovanj.

S pomočjo svetovno priznanih baletnih učiteljev se v prvih dveh tednih tekmovanja

tekmovalci naučijo tri pas de deuxje, in sicer dva klasična ter sodobnega. V tretjem, zadnjem

tednu študijskega programa tekmovalci naučeno javno prikažejo na zaključni slovesnosti v

dvorani Lincoln Center. Takšen način dela daje neprecenljive izkušnje tako na osebnostni

kakor tudi umetniški ravni.

Mednarodno baletno tekmovanje v New Yorku nedvomno vpliva na nadaljevanje umetniške

poti vseh udeležencev tega tekmovanja, saj je vse od prvega tekmovanja leta 1984 več kakor

polovica udeležencev sklenila pogodbe z vodilnimi svetovnimi baletnimi hišami.

HELSINKI INTERNATIONAL BALLET COMPETITION - 1984

Mednarodno baletno tekmovanje v Helsinkih sodi v družino baletnih tekmovanj pod okriljem

International Theatre Institute (ITI), podobno kakor tekmovanja v Jacksonu, Moskvi, New

Yorku in Varni.

Tekmovanje je bilo ustanovljeno na pobudo Doris Laine - Almi, ki je bila vse od leta 1970

aktivna v ITI, še posebno pa v IDC. Kot prepoznavna strokovnjakinja je bila tudi članica

mednarodne ocenjevalne komisije na več tekmovanjih, med njimi tudi v Varni, Jacksonu in

Moskvi. Prvo mednarodno baletno tekmovanje je tako uspela organizirati v Helsinkih, leta

1984. Naslednje tekmovanje se je zavoljo inercije nacionalnega odbora ITI

zgodilo šele leta 1991. Sledila so tekmovanja v letih 1995, 2001 ter 2005. Leta 2009 je v

Helsinkih potekalo šesto tekmovanje.

Pravila in način tekmovanja so v Helsinkih podobna ostalim tekmovanjem s tri-krožnim

načinom tekmovanja. Tako so nazadnje tekmovalci v prvem krogu izbirali med izvedbo dveh

variacij iz obveznega klasičnega programa ali izvedbo pas de deux. V drugem krogu je bila

predpisana izvedba sodobne koreografije v trajanju med tremi in šestimi minutami. V tretjem

krogu je bilo potrebno izvesti dve variaciji iz obveznega klasičnega programa ali pas de deux,

dodatno pa še sodobno koreografijo krajšo od šestih minut.

Poudariti velja, da je helsinško tekmovanje vsa leta koreografiji pripisovalo poseben pomen.

Tako od tretjega tekmovanja dalje uradno tekmujejo tudi koreografi.

PRIX DE LAUSANNE - 1973

Med najelitnejša baletna tekmovanja, ki niso pod okriljem ITI, sodi nedvomno baletno

tekmovanje v Lausanni.

Pobuda za to tekmovanje je povezana s številnimi zvenečimi imeni: Phillippe in Elvira

Braunschweig, Maurice Bejart, Rosella Hightower (predsedovala je ocenjevalni komisiji

prvega tekmovanja) ter seveda Michael Wood, brez čigar podpore prvega mednarodnega

tekmovanja mladih baletnih plesalcev v Lausanni leta 1973 sploh ne bi bilo. V letu 1975 je

tekmovanje pridobilo na razsežnosti, uvedel se je učinkovit sistem ocenjevanja. Tekmovanje

je postalo mednarodno in skozi nadaljnja leta postalo eno najuspešnejših baletnih tekmovanj

sveta, tako na umetniškem področju kakor tudi na organizacijskem nivoju. Tekmovanja v

Lausanni so veljala tudi kot zelo inovativna:

- že 1974 je švicarska televizijska hiša TSR prenašala finale tekmovanja;

- kot prvi so leta 1980 uvedli »Professional prize«, nagrado, ki je najuspešnejšim tekmovalcem

omogočala takojšnji pričetek profesionalne kariere;

- v smislu večje prepoznavnosti tekmovanja so v letih 1985, 1989 in 1995 s finalnim delom

tekmovanja gostovali v New Yorku, Tokyu in Moskvi.

Tudi sam sistem tekmovanja je precej izviren. V zadnjem času temelji na dveh krogih

predeliminacije, in sicer: v prvem krogu se tekmovalci izločajo na podlagi DVD posnetka

njihovih vaj pri drogu in na sredini, v drugem krogu pa poteka eliminacija glede na uspešnost

izvedbe učnih ur klasičnega in sodobnega baleta na odru. Sledi napredovanje najuspešnejših v

polfinale in finale, kjer je potrebno pripraviti klasično variacijo, sodobno koreografijo ter

variacijo po izbiri (»variation libre«). Od vsega začetka je bilo tekmovanje zasnovano kot

tekmovanje, ki bo potekalo vsako leto (letos je potekalo že sedemintrideseto tekmovanje) in

bo namenjeno prepoznavanju in razvoju mladih, talentiranih, a še šolajočih se plesalcev.

Če povzamemo: letos mineva že 45 let od prvega tujega mednarodnega baletnega tekmovanja.

V vsem tem času so se tekmovanja razmahnila do svetovnih razsežnosti. Kljub svoji majhnosti

pa smo tudi Slovenci vidno zaznamovali omenjeno obdobje. V velik ponos bi nam moralo biti,

da smo imeli generalnega sekretarja IDC pri ITI, prof. dr. Henrika Neubauerja (med drugim

tudi avtorja prve poslanice ob mednarodnem dnevu plesa 1982). Vsekakor tudi ne gre pozabiti

slovenskih plesalcev, udeležencev največjih mednarodnih baletnih tekmovanj (Regina Križaj,

Alenka Ribič…). Le-ti naj bodo spodbuda za vse tiste mlade slovenske baletne plesalce,

katerih čas v prihodnosti šele prihaja.

3 POBUDA ZA SLOVENSKA BALETNA TEKMOVANJA

Prvi zametki pobude o slovenskem baletnem tekmovanju segajo v leto 1989 in so nezgrešljivo

povezani s prizadevanji profesorja Lovra Sodje, ki je na odborih kulturne in izobraževalne

skupnosti predlagal ustanovitev poklicne organizacije, ki bi pod svoje okrilje sprejela mlade

slovenske glasbenike in plesalce.

Prvi osnutek predloga za »Ustanovitev oddelka za glasbena tekmovanja in baletne talente«

napiše 14. 11. 1989. Naslednje leto v aprilu pripravi drugi osnutek predloga za »Ustanovitev

oddelka za razvoj mladih talentov in organizacijo tekmovanj na umetniškem področju«.

Predlaga ustanovitev oddelka za kar pet področij umetniškega udejstvovanja, in sicer

glasbenega, baletnega, likovnega, gledališkega ter filmskega. Po dogovoru z odgovornimi na

Ministrstvu za kulturo kakor tudi na Ministrstvu za šolstvo se posledično ustanovitev oddelka

omeji na dvoje umetniških področij, in sicer na glasbeno ter baletno.

V letu 1991 profesor Lovro Sodja pripravi še dva osnutka predloga ustanovitve »Sveta za

mlade glasbene in baletne talente ter mednarodno sodelovanje«, ki sta vsebovala podrobno

opredelitev nalog ter financiranje Sveta. Osnutka predvidevata ustanovitev »Sklada za

štipendiranje nadarjenih glasbenikov in baletnikov«. Profesor Sodja se spominja, da je osnutek

predloga romal po številnih naslovih ustreznih inštitucij, vključujoč pristojna ministrstva. Ta

pot je bila trnova, vendar ga je vodila želja, da mladim slovenskim glasbenikom ter baletnim

plesalcem omogoči čim večji umetniški razvoj. Prizadevanja so se vendarle obrestovala, saj ga

v njegovih predlogih podpre takratni Predsednik IS Skupščine Republike Slovenije, gospod

Lojze Peterle, kakor tudi takratni ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar.

Tako je bil v začetku leta 1992 na Ministrstvu za šolstvo in šport ustanovljen »Iniciativni

odbor za ustanovitev Slovenskega sveta za mlade glasbene in baletne talente ter mednarodno

sodelovanje«. Člani Iniciativnega odbora so bili nekateri ravnatelji glasbenih šol, predstavniki

Zavoda za šolstvo Republike Slovenije in predstavniki obeh resornih ministrstev. Koordinator

Iniciativnega odbora je postal profesor Lovro Sodja. Na drugi sklic prve seje Iniciativnega

odbora, prvi sklic namreč ni bil uspešen, so bili zraven članov povabljeni tudi nekateri vidnejši

predstavniki s področij kulture (predvsem glasbeniki), športa ter vzgoje in izobraževanja. Na

tej seji profesor Sodja razloži svoj predlog in ga navezujoč se na razpravo znotraj seje ustrezno

dopolni. Dopolnjen predlog je bil tudi sprejet in že vsebuje naziv bodočega Slovenskega

glasbenega sveta ter osnutek programa za delovanje komisije »Tekmovanja mladih slovenskih

glasbenikov«. Profesor Sodja je bil s sprejetim načeloma zadovoljen, vendar zelo obžaluje

dejstvo, da so člani odbora v predlogu naziva komisije izpustili »…in baletnih plesalcev«, saj

si je od vsega začetka prizadeval, da bi komisija v svojem nazivu odražala tako glasbeno kakor

tudi baletno umetnost. Takratni minister Republike Slovenije za šolstvo in šport dr. Slavko

Gaber ter minister za kulturo Borut Šuklje 24. 6. 1992 podpišeta »Sklep o ustanovitvi sveta za

glasbeno izobraževanje«. Vsebinsko je bil Svet sestavljen iz treh komisij, in sicer komisije za

sistemska vprašanja glasbenega izobraževanja, komisije za tekmovanja mladih slovenskih

glasbenikov ter komisije za štipendiranje. Z istim sklepom so bili imenovani predsednik ter

člani Sveta za glasbeno izobraževanje ter predsedniki vseh treh komisij. Za predsednika je bil

imenovan Marko Munih, za predsednico Komisije za sistemska vprašanja glasbenega

izobraževanja je bila imenovana dr. Breda Oblak, za predsednika Komisije za tekmovanja

mladih slovenskih glasbenikov pa prof. Fedja Rupel. Za predsednika Komisije za štipendiranje

so imenovali prof. Marjana Gabrijelčiča. Prav tako je bil s tem sklepom profesor Lovro Sodja

imenovan za sekretarja Komisije mladih slovenskih glasbenikov s polovično delovno

obveznostjo.

Profesor Sodja je dolga leta plesal v ljubljanski Operi, večinoma v baletnih predstavah pod

koreografskim vodstvom prof. dr. Henrika Neubauerja. Tudi zaradi tega konec leta 1992

profesor Sodja poda pobudo za prvo baletno tekmovanje ter k organizaciji povabi prof. dr.

Henrika Neubauerja. Kot velika poznavalca in baletna strokovnjaka sta se zavedala, da bi že s

pripravami na baletno tekmovanje in s tekmovanjem samim dvignila kakovost baletnega

znanja mladih slovenskih plesalcev in plesalk. Prav tako bi bila z baletnim tekmovanjem

podana možnost odkriti in spodbujati zelo nadarjene plesalce, s tem pa neposredno omogočiti

najboljšim večji in hitrejši napredek in razvoj. Seveda s ciljem in željo, da se najboljši v

prihodnosti zaposlijo v kateri izmed slovenskih baletnih hiš, kakor tudi da se najodličnejši

udeležujejo in dokazujejo tudi na mednarodnih tekmovanjih. Posledično prof. dr. Henrik

Neubauer pobudo o baletnem tekmovanju z veseljem podpre, povabilo k organizaciji prvega

tekmovanja mladih slovenskih baletnih plesalcev pa z navdušenjem sprejme. Tako so oktobra

1992 sestavili Organizacijski odbor za prvo tekmovanje mladih slovenskih baletnih plesalcev

pod predsedovanjem prof. dr. Neubauerja. Odbor je nemudoma pričel z delom, saj je bilo

potrebno zraven zasnove tekmovanja, njegovega časovnega okvirja ter grobega finančnega

predračuna tudi do potankosti razdelati pravila in pogoje. Ob določitvi bienalnega značaja

tekmovanja so bili razpis in pravila dokončno izdelana in objavljena januarja 1993. Določeno

je bilo, da bo prvo tekmovanje mladih slovenskih baletnih plesalcev od 26. do 28. novembra

1993 v Operi in baletu SNG Ljubljana.

Prav prvo tekmovanje mladih slovenskih baletnih plesalcev nam bo vsem ostalo v najlepšem

spominu. Vsi, ki so se zanj zavzeli, so imeli iste želje in cilje. Ustvarili so nekaj

zgodovinskega, nekaj na kar mora biti vsak poznavalec kakor tudi ljubitelj baletne umetnosti

nedvomno ponosen.

4 PRAVILA TEKMOVANJA MLADIH SLOVENSKIH

BALETNIH PLESALCEV

Pravila in razpis prvega tekmovanja mladih slovenskih baletnih plesalcev so bila začrtana na

prvi seji organizacijskega odbora junija 1992. Tako pravila kakor tudi razpis se z leti niso

bistveno spreminjala. Najpomembnejše spremembe so bile predvsem v tekmovalnih

kategorijah in v programu tekmovanj. Tako je bila na sedmem tekmovanju prvič uvedena

dodatna kategorija, ki jo je prof. dr. Henrik Neubauer predlagal Komisiji za tekmovanja

mladih slovenskih glasbenikov (TEMSIG) že aprila 1997, imenovana spremljevalni program.

Tudi pri delu ocenjevalne komisije je bilo skozi leta moč opaziti določene spremembe v

kriterijih ocenjevanja, saj je komisija svoj kriterij sprotno prilagajala aktualnemu Poslovniku o

delu ocenjevalne komisije.

Zavoljo aktualnosti v tem poglavju predstavljam (zadnja) pravila devetega tekmovanja mladih

slovenskih glasbenikov in baletnih plesalcev, veljavna od 1. junija 2005. Ta pravila imajo

svojo formalno izhodišče v 2. členu sklepa o ustanovitvi Sveta za glasbeno izobraževanje, ki

sta ga 24. 6. 1992 oziroma 30.10.2002 sprejela minister pristojen za kulturo ter minister

pristojen za šolstvo. Na koncu poglavja o pravilih dodajam tudi shematski prikaz strukture

pravil.

1) SPLOŠNE DOLOČBE

Splošne določbe v svoji osnovi urejajo baletno tekmovanje. V uvodu so opredeljeni cilji

tekmovanja raven, na kateri bo tekmovanje potekalo, ter tekmovalne discipline. Opredeljen je

tudi bienalni karakter tekmovanja. Splošne določbe točno določajo organizatorja in prireditelja

tekmovanja. Prireditelji so Svet za glasbeno izobraževanje, TEMSIG in ZSGŠ. Organizatorja

sta TEMSIG in ZSGŠ v sodelovanju z glasbenimi šolami.

Vsi tekmujejo prostovoljno; kdo in pod kakšnimi pogoji imajo tekmovalci pravico do

udeležbe, je določeno s pravili. Tekmovalcem, ki na državnem tekmovanju dosežejo 90%

možnih točk in/ali nagrado prinaša le-to dodatne točke za vpis v srednje šole z omejenim

vpisom. Najuspešnejšim tekmovalcem, ki so osvojili eno izmed nagrad, se le-to priznava kot

atribut nadarjenosti in se kot takšen upošteva pri dodelitvi Zoisove štipendije. Vsi tekmovalci

z osvojeno zlato ali srebrno plaketo (doseženimi najmanj 90 točkami) pridobijo pravico do

kandidiranja za zgoraj omenjeno štipendijo, skladno z veljavnimi predpisi.

2) RAZPIS TEKMOVANJA

RAZPIS IN PRIJAVA

Razpis pripravi in objavi TEMSIG, in sicer do najkasneje 1. junija za tekmovanje v

naslednjem koledarskem letu. Razpis se objavi se v sredstvih javnega obveščanja in

medmrežju. Javne in zasebne glasbene šole, članice ZSGŠ, se z razpisom še posebej seznani.

V razpisu je jasno določeno, kaj zajema razpis tekmovanja: discipline tekmovanja, kategorijo

in starost tekmovalcev, časovno omejitev programa, čas in kraj državnega tekmovanja, roke in

načine prijav za državno tekmovanje, druge pogoje in podrobnosti tekmovanja.

Prijavnica za državno tekmovanje vsebuje osnovne osebne podatke prijavitelja-tekmovalca,

vključujoč izjavo, da starši mladoletnih tekmovalcev oziroma tekmovalci soglašajo z javno

objavo rezultatov. Na prijavnici je obvezno opredeljena tudi disciplina in kategorija

tekmovalca, navedba celotnega tekmovalnega programa, minutaža ter podatki o mentorju in

morebitnem korepetitorju. Biti mora popolna, nepopolnih in po roku prispelih prijav

organizator ni dolžan upoštevati. K prijavi morajo biti priložene tudi priloge, ki jih prijava

zahteva.

TEKMOVALNI PROGRAM

Priprava tekmovalnega programa je v pristojnosti TEMSIGa.

TEMSIG, organizator tekmovanja in tudi ocenjevalna komisija so vse do uradne objave

rezultatov odgovorni za anonimnost rezultatov vseh tekmovalcev.

TEMSIG je zadolžen za arhiviranje ustrezne dokumentacije, kakor tudi za njeno uničenje po

preteku enoletnega obdobja.

3) ORGANI TEKMOVANJA

ORGANIZACIJSKI ODBOR

Organizacijski odbor državnega tekmovanja imenuje TEMSIG. Ima predsednika in praviloma

še štiri člane, od katerih je predsednik ali vsaj eden član TEMSIGa.

Organizacijski odbor ima ključno vlogo pri pripravi tekmovanja. Odgovoren je za preverbo

ustreznosti prijav na tekmovanje. Skladno z razpisom mora poskrbeti, da pripravi pravilen

pisni razpored tekmovanja, seveda po ustreznih disciplinah in kategorijah. Posledično seznani

tekmovalce in šole z razporedom tekmovanja. V pristojnosti organizacijskega odbora je

pridobitev ustreznega prostora za tekmovanje in zagotovitev nemotenosti poteka le-tega.

V domeni organizacijskega odbora je tudi računalniška obdelava rezultatov, njihova preverba

in objava. Poskrbeti mora, da ima ocenjevalna komisija za svoje delo vso potrebno

dokumentacijo, zagotoviti finančno izvedbo tekmovanja (prostor, dokumentacija, ocenjevalna

komisija…), kakor tudi svečano podelitev plaket, nagrad ter priznanj.

Po zaključku tekmovanju pripravi ustrezno poročilo z rezultati ki ga pošlje odgovornim

inštitucijam. Poskrbeti mora tudi za ustrezno arhiviranje dokumentacije in za ustrezno

promocijo tekmovanja v medijih.

Določila teh pravil so dolžni upoštevati vsi člani organizacijskega odbora in tekmovalci.

Upoštevanje določil med tekmovanjem spremlja Svet tekmovanja.

OCENJEVALNA KOMISIJA

Ocenjevalno komisijo za državno tekmovanje sestavljajo trije priznani baletni plesalci,

praviloma eden iz tujine. Komisijo imenuje TEMSIG, tajnika pa organizacijski odbor. Člani

komisije na tekmovanju ne smejo imeti svojih učencev in/ali sorodnikov.

Ocenjevanje določa poslovnik o delu ocenjevalne komisije, ki ga predhodno sprejme

TEMSIG. Ocenjevanje je tajno in neodvisno od vsakega posameznika. Ocenjuje se s točkami

od 50 do 100. Upošteva se tehnična pripravljenost, muzikalnost tekmovalca ter celoten vtis.

Baletno tekmovanje ima dva kroga, ocenjevalna komisija ocenjuje vsak krog posebej.

Končni rezultat posameznega kroga je aritmetična sredina prisojenih točk vseh članov

ocenjevalne komisije. Pogoj za napredovanje v drugi krog je doseženih najmanj 75 točk.

Končni rezultat je aritmetična sredina doseženih točk v obeh krogih.

Program tekmovalca mora biti skladen s tekmovalnim in tudi s prijavljenim programom. V

nasprotnem primeru lahko komisija tekmovalca izloči oziroma ga prekine, če gre za

prekoračitev predpisane minutaže.

Odločitve o dokončni podelitvi nagrad in podelitvi posebnih priznanj so v pristojnosti

ocenjevalne komisije, a le če tako določi organizator tekmovanja. V pristojnosti predsednika

ocenjevalne komisije je, da podpiše objavo rezultatov tekmovanja kakor tudi listine

tekmovalcev. Ocenjevalna komisija je zavezana k upoštevanju vseh določil in pravil

tekmovanja (npr. poslovnika o delu ocenjevalne komisije itd.). Po končanem tekmovanju

pripravi zapisnik svojega dela s strokovno oceno tekmovanja. Poročilo vsebuje konkretne

predloge za prihodnja tekmovanja.

SVET TEKMOVANJA

Svet državnega tekmovanja imenuje TEMSIG in ima dva člana ter predsednika (ta naj bi bil

predvidoma član TEMSIGa). Člani sveta na tekmovanju ne smejo imeti svojega učenca in/ali

sorodnika. Svet tekmovanja budno spremlja potek tekmovanja, o morebitnih organizacijskih in

drugih pomanjkljivostih pa seznanja TEMSIG. Ugotavlja dosledno upoštevanje pravil in

obravnava pisne pritožbe tekmovalcev in/ali predstavnikov šol. V njihovi pristojnosti je tudi,

da odločajo o morebitnih nepravilnostih, ki zadevajo razvrščanje tekmovalcev po doseženih

rezultatih ter o podeljevanju nagrad, plaket in priznanj. Svet tekmovanja svoje odločitve

sprejema z večino glasov, takšne odločitve so dokončne.

4) KRITERIJI ZA PODELJEVANJE PLAKET, NAGRAD IN PRIZNANJ

Tekmovalci na državnem tekmovanju prejmejo: priznanje za doseženih 50 do 84,99 točk,

bronasto plaketo za doseženih 85 do 89,99 točk, srebrno plaketo za doseženih 90 do 94,99

točk ter zlato plaketo za doseženih 95 do 100 točk.

Podeli se ena prva nagrada kakor tudi ena druga in le ena tretja nagrada. Če katera izmed

nagrad ni bila podeljena, se število nagrad ne poveča. Za prvo nagrado je potrebno doseči

najmanj 95 točk, za drugo in tretjo nagrado pa najmanj 90 točk.

V pristojnosti ocenjevalne komisije je tudi podelitev posebnih priznanj, če tako predvideva

organizator tekmovanja. Posebna priznanja so lahko: za doseženih 100 točk, za

najobetavnejšega tekmovalca v najmlajši skupini oz. kategoriji, za najboljšo sodobno

koreografijo narejeno posebej za tekmovanje in posebno priznanje za partnerstvo.

5) RAZGLASITEV DOSEŽKOV IN PODELITEV PLAKET, NAGRAD IN PRIZNANJ

Dosežki tekmovanja, vključujoč vse ključne podatke tekmovanja, morajo biti objavljeni na

točno določenem mestu najkasneje dve uri po končanem tekmovanju. Dosežki tekmovanja

oziroma lista rezultatov mora obvezno nositi podpisa predsednika ocenjevalne komisije ter

vodje tekmovanja.

Svečana in uradna razglasitev dosežkov vseh tekmovalcev se opravi na zaključnem koncertu,

ki se mora prirediti največ sedem dni po zaključenem tekmovanju. Program zaključnega

koncerta je v pristojnosti ocenjevalne komisije oziroma organizacijskega odbora.

Največ mesec dni po zaključku tekmovanja organizacijski odbor izda bilten z dosežki

tekmovalcev.

6) UGOVOR

Tekmovalec, njegov mentor in/ali drug pooblaščen predstavnik imajo pravico do vložitve

pisno obrazložene pritožbe na Svet tekmovanja, če ocenjujejo, da je prišlo do nepravilnosti pri

razvrščanju tekmovalcev po doseženem uspehu in bi to lahko vplivalo na tekmovalčev

dosežek. Takšna pritožba se mora vložiti najkasneje uro po objavi liste z dosežki.

Tekmovalec in/ali drug pooblaščen predstavnik imajo pravico do vložitve pisno obrazložene

pritožbe, če ocenjujejo, da je prišlo do konkretne kršitve pravil. V času od razpisa tekmovanja

do njegovega pričetka je za takšne pritožbe pristojen TEMSIG, v času tekmovanja do vključno

ure po tekmovanju pa takšne pritožbe obravnava Svet tekmovanja.

7) SNEMANJE

O avdio in video zapisih državnega tekmovanja odloča TEMSIG. Tekmovalci se s prijavo na

tekmovanje odpovedujejo pravici do odškodnine iz naslova avdio in video zapisov

tekmovanja.

8) FINANCIRANJE

Financiranje tekmovanja se pokriva iz različnih virov proračunskih sredstev, sredstev

pridobljenih s prijavninami, prispevki sponzorjev in donatorjev, lastno dejavnostjo

organizacijskega odbora ter drugimi viri.

Prijavnino poravna vsak tekmovalec sam oziroma jo poravna šola. Višina prijavnine je v

pristojnosti TEMSIGa.

Poraba sredstev, ki so potrebna za celotno izvedbo tekmovanja, se izvaja skladno s finančnim

načrtom tekmovanja, ki ga sprejme TEMSIG, potrdi pa Svet za glasbeno izobraževanje.

Najkasneje 45 dni po poteku tekmovanja TEMSIG pripravi finančno poročilo ter pripravi

analizo poteka tekmovanja.

9) PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Pravila tekmovanja sprejme Svet za glasbeno izobraževanje po predhodni obravnavi na ZSGŠ

in komisije TEMSIG in pridobitvi pozitivnega mnenja Ministrstva za kulturo, Ministrstva za

šolstvo in šport ter Zavoda RS za zaposlovanje. Na enak način se sprejemajo tudi dopolnitve

in spremembe pravil.

Pravila začno veljati z dnem, ko jih podpiše predsednik Sveta za glasbeno izobraževanje.

Istočasno prenehajo veljati vsa predhodna določila in pravila.

Preglednica 4.1: Shematski pregled pravil 9. tekmovanja mladih slovenskih baletnih plesalcev

Prenehanje veljavnosti

Poraba sredstev

Plačila sredstev

Sprejem pravil

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Uveljavitev pravil

Regijsko tekmovanje (*)

Državno tekmovanje

FINANCIRANJE Prijavnina na tekmovanje

UGOVORUgovor na dosežek

Ugovor na kršenje določil

SNEMANJE TEKMOVANJA Snemanje tekmovanja

KRITERIJI ZA PODELJEVANE

PLAKET, NAGRAD IN PRIZNANJ

Kriteriji za podeljevanje

Posebno priznanje

RAZGLASITEV DOSEŽKOV IN

PODELITEV NAGRAD, PLAKET IN

PRIZNANJ

Objava dosežkov in mesto objave

Tiskovine

1. nagrade in posebna priznanja

Imenovanje in sestava

SVET TEKMOVANJA Pristojnosti sveta

ORGANI TEKMOVANJA


OCENJEVALNA KOMISIJA Način ocenjevanja

Pristojnosti komisije

ORGANIZACIJSKI ODBOR Naloge in pristojnosti

Kršenje pravil

Shranjevanje prijav in nalog


RAZPIS TEKMOVANJA

RAZPIS IN PRIJAVA Vsebina razpisa

Prijava na tekmovanje

Priprava programa in nalog

TEKMOVALNI PROGRAM Tajnost

Pravica udeležbe

Ugodnosti za tekmovalce

Razpis in čas tekmovanja

PRAVILA TEKMOVANJA MLADIH SLOVENSKIH BALETNIH PLESALCEV

Vsebina pravil

Cilji tekmovanja

SPLOŠNE DOLOČBE

Ravni tekmovanja

Tekmovalne discipline

Prireditelj in org. tekmovanaja

Prostovoljnost udeležbe

Vir: Bilten 9. tekmovanja mladih slovenskih baletnih plesalcev

(*)…..samo za tekmovanja mladih slovenskih glasbenikov

5 SLOVENSKA BALETNA TEKMOVANJA

5.1 1. TEKMOVANJE MLADIH SLOVENSKIH BALETNIH

PLESALCEV

A) OSNOVNI PODATKI O TEKMOVANJU

Prvo baletno tekmovanje mladih slovenskih baletnih plesalcev je potekalo v Ljubljani od 26.

do 28. novembra 1993 v organizaciji Komisije za tekmovanja mladih slovenskih glasbenikov

in baletnih plesalcev pri Svetu za glasbeno izobraževanje Republike Slovenije ob sodelovanju

Opere in Baleta SNG Ljubljana. Finančno je tekmovanje podprlo dvoje ministrstev, in sicer

Ministrstvo za kulturo ter Ministrstvo za šolstvo in šport ter mestni sekretariat za

izobraževanje, raziskovalno dejavnost, kulturo in šport.

B) ODBORI, KOMISIJE IN SVET TEKMOVANJA

ORGANIZACIJSKI ODBOR (OO):

Predsednik OO: prof. dr. Henrik Neubauer, operni režiser, koreograf, redni profesor

Univerze v Ljubljani, zdravnik, publicist, zgodovinar opere in baleta.

Generalni sekretar OO: Lovro Sodja, prof. , akademski glasbenik, deset sezon honorarni

član ljubljanskega baletnega zbora, pobudnik slovenskih baletnih tekmovanj.

Člani OO: Lidija Sotlar, Edi Dežman, prof. , Janez Mejač.

OCENJEVALNA KOMISIJA (OK):

Predsednik OK: Mojmir Lasan, prejemnik nagrade Prešernovega sklada, prejemnik

Prešernove nagrade za naslovno vlogo v baletu Peer Gynt.

Člani OK: Magda Vrhovec, solistka v Novem Sadu in Ljubljani, Edi Dežman, prof. , solist

Opere in baleta SNG Maribor, pedagog, umetniški vodja mariborskega in ljubljanskega baleta,

Karl Musil, solist in prvak Državne opere na Dunaju, vodja baletnega oddelka Konservatorija

mesta Dunaj, Gorazd Vospernik, solist ljubljanskega baleta, dunajske Volksopere, solist v

Stuttgartu ter Mannheimu, pedagog, vodja SGBŠ Ljubljana.

ČASTNI ODBOR tekmovanja se je konstituiral pod predsedstvom takratnega ministra za

kulturo Republike Slovenije, Sergija Pelhana.

SVET TEKMOVANJA (ST):

Predsednica ST: Ivanka Atanasovska.

Člana ST: Lovro Sodja, prof. , Rado Krulanovič.

C) STATISTIKA

Na prvem tekmovanju je bilo 17 prijavljenih tekmovalcev, od tega 13 deklet in 4 fantje. Na

žalost jih je tekmovalo samo 15, in sicer 12 deklet ter 3 fantje.

Preglednica 1.1: Statistični pregled tekmovalcev 1. tekmovanja mladih slovenskih baletnih plesalcev

Udeleženci SKUPAJ

A B

Baletna akademija Muenchen 1 1

SGBŠ Ljubljana 6 6

SGBŠ Maribor 5 1 6

SNG Opera in Balet Maribor 3 3

SNG Opera in Balet Ljubljana 0

Staatstheater Muenchen 1 1

SKUPAJ 12 5 17

KATEGORIJA


D) RAZPIS IN PRAVILA

Kategorije: Tekmovalo se je v dveh starostnih kategorijah, in sicer: v skupini A (za

tekmovalke do 18 let ter za tekmovalce do 19 let) ter v skupini B (za tekmovalke ter za

tekmovalce do 26 let). Tekmovalcem mlajše skupine je bila dana možnost z ustrezno prijavo

nastopati v starejši skupini, vendar je bila takšna prijava dokončna.

Potek tekmovanja: Tekmovalni del je potekal v dveh javnih krogih. Skupina A je v obeh

krogih tekmovala solistično. Skupina B je solistično nastopala v prvem krogu, solistično ali v

paru pa v drugem krogu. Nastop tekmovalcev v drugem krogu skupine B se je ocenjeval

individualno. V paru sta bila lahko tekmovalca v isti ali različni starostni kategoriji, vendar je

lahko tekmoval le eden. Drugi je nastopil izven konkurence - njegov nastop se ni točkoval.

Isto je veljalo v primeru, če se eden od partnerjev ni uvrstil v drugi krog.

Program tekmovanja: Skupina A je imela v prvem krogu za tekmovalke kakor tudi za

tekmovalce obvezno klasično variacijo. V drugem krogu je imela klasično variacijo po prosti

izbiri iz obveznega programa (možnost izbire variacije iz prvega kroga) ter sodobno

koreografijo (solistična izvedba krajša od 6 minut), nastalo po letu 1980.

Skupina B je imela v prvem krogu za tekmovalke kakor tudi za tekmovalce obvezno klasično

variacijo. V drugem krogu je bila dana možnost izbire med dvema klasičnima variacijama ali

pas de deux po prosti izbiri iz obveznega programa. Zahtevana je bila tudi sodobna

koreografija (izvedena solistično ali v paru, krajša od 6 minut), nastalo po letu 1980.

Kriteriji: Ocenjevalna komisija je ocenjevala in delovala po posebnem pravilniku, ki ga je

pripravil in sprejel organizacijski odbor. Točkovni sistem ocenjevanja tekmovalcev je bil:

- za uvrstitev v drugi krog je bilo potrebno doseči več kot 50 točk,

- za 3. nagrado je bilo potrebno doseči od 75 do 84 točk,

- za 2. nagrado je bilo potrebno doseči od 85 do 94 točk,

- za 1. nagrado je bilo potrebno doseči več kakor 95 točk,

- grand prix za doseženih 100 točk.

Po pravilniku ocenjevalne komisije so bile v vsaki starostni skupini podeljene nagrade posebej

za plesalke in plesalce, enak kriterij je veljal tudi za dodelitev grand prixjev ter podelitev

posebnih priznanj.

E) SPORED TEKMOVANJA IN ZAKLJUČNI KONCERT

Četrtek, 25. 11. 1993: priprave za prvi krog.

Petek, 26. 11. 1993: pričetek tekmovanja, prvi krog tekmovanja, priprave za drugi krog.

Sobota, 27. 11. 1993: drugi krog tekmovanja.

Nedelja, 28. 11. 1993: dopoldne generalka, ob 19. uri zaključna slovesnost. Slavnostni

nagovor pred pričetkom koncerta je imel prof. dr. Henrik Neubauer.

F) REZULTATI

Skupina A je imela v prvem krogu za plesalke obvezno klasično variacijo:

P. L. Hertel - M. Petipa: Navihanka: Variacija Lize

Preglednica 1.2: Pregled dosežkov plesalk skupine A na 1. tekmovanju mladih slovenskih baletnih plesalcev

SKUPINA A (plesalke do 18 let)

2. krog

Klasična variacija

in

sodobna koreografija

Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Mojca Bandelj

P. L. Hertel - M. Petipa

Navihanka - Variacija Lize

&

A. Vivaldi - V. Dedović

Koncert za piccolo in orkester - 2. st.

(1. izvedba)

86,66 Srebrna medalja,

diploma za 2. mesto

Aglaja Falcieri

A. Adam - J. Coralli

Giselle - Variacija iz 2. dejanja

&

G. Dvanajščak - T. Orlova

Zajček


diploma za 2. mesto

Špela Sterle

P. L.Hertel - M. Petipa

Navihanka - Variacija Lize

&

A. Vivaldi - V. Dedović

Koncert za kitaro in ork. v D-duru 3. st.

(1. izvedba)

82,66 Bronasta medalja,

diploma za 3. mesto

Martina Kramer

P. I. Čajkovski - M. Petipa

Trnuljčica - Variacija Dobre vile

&

M. Musorgski - I. Otrin

Baba Jaga

(1. izvedba)

79,33 Bronasta medalja,

diploma za 3. mesto

Vir: Bilten 1. ter 8. tekmovanja mladih slovenskih baletnih plesalcev

Skupina A je imela v prvem krogu za plesalce obvezno klasično variacijo:

P. L. Hertel - M. Petipa: Navihanka: Variacija Colina

Preglednica 1.3: Pregled dosežkov plesalcev skupine A na 1. tekmovanju mladih slovenskih baletnih plesalcev

SKUPINA A (plesalci do 19 let)

2. krog

Klasična variacija

in


Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Jaš Otrin


Labodje jezero - Variacija Siegfrieda

iz 3. dejanja

&

A. Piazzola - H. van Manen

Tango


diploma za 2. mesto

Damjan Mohorko


Navihanka - Variacija Colina

&

D. Gillespie - V. Vidmar

Tonga

(1. izvedba)


diploma za 3. mesto


Skupina B je imela v prvem krogu za plesalke obvezno klasično variacijo:

P. I. Čajkovski - M. Petipa: Trnuljčica: Variacija Dobre vile

Preglednica 1.4: Pregled dosežkov plesalk skupine B na 1. tekmovanju mladih slovenskih baletnih plesalcev

SKUPINA B (plesalke do 26 let)

2. krog

Klasična variacija

in


Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Alenka Ribič


Labodje jezero - Grand pas de deux

iz 3. dejanja (partner N. Chilnikov)

&

A. Vivaldi - V. Solomon

Štirje letni časi/Zima - Nostalgija

(partner N. Chilnikov)

100,00 Zlata medalja

Grand prix


Skupina B je imela v prvem krogu za plesalce obvezno klasično variacijo:

P. I. Čajkovski - M. Petipa: Trnuljčica: Variacija Princa

Preglednica 1.5: Pregled dosežkov plesalcev skupine B na 1. tekmovanju mladih slovenskih baletnih plesalcev

SKUPINA B (plesalci do 26 let)

2. krog

Klasična variacija

in


Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Tomaž Rode

A. Adam - M. Petipa

Gusar - duet Medore in Konrada

(partnerka V. Wuerfl)

&

A. Piazzola - D. Bogdanić

Kdo? (partnerka V. Wuerfl)

100,00 Zlata medalja

Grand prix


Podeljeni sta bili tudi dve posebni priznanji za partnerstvo, in sicer Veri Wuerfl iz

Staatstheater Muenchen ter Nikolaju Chilnikovu iz Opere in Baleta SNG Maribor.

G) ODZIVI V TISKU

Prvo tekmovanje mladih slovenskih plesalcev je bilo medijsko zelo odmevno, kar nedvomno

priča o pomembnosti dogodka, katerega smo vsi, slovenska strokovna javnost kakor tudi ostali

ljubitelji baletne umetnosti, z nestrpnostjo in veseljem pričakovali.

Breda Pretnar je v članku z naslovom »Mladi ne smejo pozabiti, da je le za rjo železo zlato«,

objavljenem v Republiki 1. 12. 1993, presodila, da je tekmovanje zaostajalo za nekdanjim

jugoslovanskim tekmovanjem v Novem Sadu. Po njenem mnenju naj bi ga merila

mednarodne žirije razvrednotila že na samem začetku. Tudi podelitev obeh grand prixjev, in

sicer Alenki Ribič ter Tomažu Rodetu, je ocenila za kompromisno dejanje.

Preseneča jo tudi izbor sodobnih koreografij v mlajši skupini, in sicer za oba tekmovalca, Jašo

Otrina ter Damjana Mohorka. Opaža tudi, da tako mentorji kakor tudi tekmovalci posvečajo

pripravi sodobne koreografije ter posledično njeni izvedbi premalo pozornosti.

Meni, da je koreograf Vlasto Dedovič pripravil najustreznejšo sodobno koreografijo baletnega

tekmovanja v mlajši A skupini za plesalke. Prepričana je, da je bilo tekmovanje za plesalce in

plesalke velika preizkušnja ter pričakuje ponovno srečanje teh in še mnogo drugih plesalcev

čez dve leti.

Andreja Tauber je v članku z naslovom » Med Mariborom in Ljubljano majhne razlike v

znanju «, objavljenem v Delu 30. 11. 1993, v uvodu izzvala smiselnost baletnega tekmovanja

mladih slovenskih baletnih plesalcev ob le dveh srednjih baletnih šolah ter dveh poklicnih

baletnih ansamblih, čeprav po izvedbi tekmovanja ugotavlja široko koristnost le-tega. Pobudo

za tekmovanje prof. Sodje pozdravlja kot zelo dobrodošlo. Organizacijo tekmovanja pod

vodstvom dr. Neubauerja ocenjuje kot zgledno. Repertoar (izbor variacij) ocenjuje kot zelo

primeren in koristen. Prepričana je, da bo dobitnike priznanj in medalj to najbrž vodilo na

mednarodna tekmovanja.

Zaključni koncert je bil po njenem mnenju zelo dober in zavoljo novih koreografij izredno

zanimiv. Dobitnika grand prixjev, Alenka Ribič in Tomaž Rode, sta bila izvrstna, pravi

Tauberjeva. Sprašuje se, zakaj v starejši skupini ni bilo nikogar iz ljubljanskega baleta. Navaja

možne vzroke, med njimi vodstvena krizo, saj je ljubljanska Opera in Balet brez vodje že od

začetka leta. Prepričana je tudi, da je to razlog za odhod dveh najboljših plesalcev v tujino.

Skupino A (plesalke) je presodila kot skupino z različnimi kvalitetami in meni, da so ene

boljše v klasični baletni tehniki, druge imajo večji umetniški izraz.

V skupini A (plesalci) je za Jašo Otrina je pričakovala višjo nagrado, predvsem zavoljo, po

njenem mnenju, izvrstno (muzikalno in izrazno) izvedenega Tanga v koreografiji Hansa van

Manena na glasbo Astorja Piazzole. Sodi, da bo takrat komaj 15 letni Damjan Mohorko v

prihodnosti zablestel. Obe novi koreografiji Vlasta Dedovića na glasbo A. Vivaldija sta po

njenem najbolj prilagojeni starostni stopnji nastopajočih.


PLESALCEV


Drugo baletno tekmovanje mladih slovenskih baletnih plesalcev je potekalo v Mariboru od 23.


in baletnih plesalcev pri Svetu za glasbeno izobraževanje Republike Slovenije ob sodelovanju

SNG Maribor.



Predsednik OO:. Iko Otrin, prof. , pedagog, koreograf, dolgoletni vodja baletnega oddelka

SGBŠ Maribor.

Člani OO: Franci Ambrožič, prof. , Vlasto Dedović, Tamara V. Orlova, prof. , Helena

Krieger, prof. , Matej Selan, prof. , Marina Krasnova.


Predsednik OK: prof. Olivera Ilić, solistka Opere in baleta SNG Maribor, asistentka režije.

Člani OK: Heidrun Schwartz, vodja baleta v Essnu, Ulrich Roehm, solist baleta v Essnu,

Dinko Bogdanić, solist baleta v Zagrebu, Muenchnu, Hamburgu, pedagog, direktor baleta

HNK v Zagrebu, koreograf, Damir Novak, solist, direktor HNK.


Predsednica ST: Andreja Tauber.

Člana ST: Lovro Sodja, prof. , Ivanka Atanasovska.

C) STATISTIKA

Na drugo tekmovanje je bilo 36 prijavljenih tekmovalcev, od tega 30 deklet in 6 fantov.


Udeleženci SKUPAJ

A B C

Bayerischesstaatsballet Muenchen 1 1

Ballet Veneto 1 1

SGBŠ Ljubljana 8 10 18

SGBŠ Maribor 3 5 8

SNG Maribor 3 3

SNG Opera in Balet Ljubljana 3 3

Ostali 1 1 2

SKUPAJ 11 16 9 36

KATEGORIJA



Kategorije: Tekmovali so je v treh starostnih kategorijah, in sicer v skupini A (za tekmovalke

in tekmovalce do 15 let ), v skupini B (za tekmovalke ter za tekmovalce od 16 do 19 let) in

skupini C (za tekmovalce in tekmovalke od 20 do 25 let). Starostna kategorija C je bila

uvedena prvič. Tekmovalcem mlajših skupin je bila dana možnost z ustrezno prijavo nastopati

v starejši skupini, vendar je bila takšna prijava dokončna.

Potek tekmovanja: Tekmovanje je potekalo v dveh javnih krogih. V skupini A so v obeh

krogih nastopili solistično. Skupina B kakor tudi skupina C je nastopila solistično ali v paru.

Tekmovalce so ocenjeval individualno. V paru sta bila lahko tekmovalca v isti ali različni

starostni kategoriji, vendar je lahko tekmoval le eden. Drugi je nastopil izven konkurence -

njegov nastop se ni točkoval. Enako je bilo v primeru, če se eden od partnerjev ni uvrstil v

drugi krog.

Program tekmovanja: Skupina A je imela v prvem krogu za tekmovalke in tekmovalce

obvezno klasično variacijo. V drugem krogu je bil izbor klasične variacije prost.

Skupina B je imela v 1. krogu za tekmovalke in tekmovalce možnost izbire dveh klasičnih

variacij iz obveznega programa ali pas de deux. V drugem krogu je bila ponovno dana

možnost izbire dveh klasičnih variacij iz obveznega programa ali pas de deux z možnostjo, da

se ena od klasičnih variacij ponovi iz prvega kroga. Zahtevana je bila tudi sodobna

koreografija, ki se izvede solistično ali v paru. Koreografija ni smela biti daljša od 5 minut in

je morala nastati po letu 1985.

Skupina C je imela v prvem krogu za tekmovalke in tekmovalce možnost izbire dveh klasičnih

variacij iz obveznega programa ali grand pas de deux. V drugem krogu je bila ponovno dana

možnost izbire dveh klasičnih variacij iz obveznega programa ali pas de deux. Zahtevana je

bila tudi sodobna koreografija (pod enakimi pogoji kakor v skupini B).


pripravil in sprejel organizacijski odbor drugega baletnega tekmovanja. V vsaki starostni

skupini sta lahko bili podeljeni le dve zlati medalji, največ dve srebrni in tri bronaste medalje,

ločeno za tekmovalke in tekmovalce. Kriteriji za podelitev medalj, priznanj ter nagrad so bili

sledeči:

- za uvrstitev v drugi krog je bilo potrebno doseči več kot 50 točk,

- za 3. mesto in bronasto medaljo je bilo potrebno doseči najmanj 75 točk,

- za 2. mesto in srebrno medaljo je bilo potrebno doseči najmanj 85 točk,

- za 1. mesto in zlato medaljo je bilo potrebno doseči najmanj 95 točk,

- grand prix je bil lahko podeljen najboljši tekmovalki oziroma najboljšemu tekmovalcu.

Ocenjevala se je tehnična izvedba (do 50 točk), muzikalnost in interpretacija (do 25 točk), stil

(do 15 točk) in splošni izgled (do 10 točk). Seštevek točk po zahtevah je predstavljal oceno

člana OK za posameznega tekmovalca/tekmovalko. Skupna ocena za tekmovalni krog je bila

izračunana kot povprečje ocen vseh članov OK, zaokrožena na celo število. Ocenjevalna

komisija je odločala tudi o podelitvi posebnih priznanj.


Četrtek, 23. 11. 1995: uraden pričetek tekmovanja, vaje za prvi krog, nato prvi krog

tekmovanja.

Petek, 24. 11. 1995: vaje za drugi krog, sledil je 2. krog tekmovanja.

Sobota, 25. 11. 1995: generalka, okrogla miza na temo »Balet - status» (Andreja Tauber),

zvečer zaključna slovesnost.

F) REZULTATI


J. Strauss - T. V. Orlova: Balerina



2. Krog

Klasična variacija

Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Ana Klašnja


Labodje jezero - Variacija iz Pas de

trois

96,00 Zlata medalja

Alenka Kostrevc A. Čerepnjin - M. Fokine

Variacija iz baleta Armidin Paviljon

89,00 Srebrna medalja

Branka Dukarič A. Čerepnjin - M. Fokine

Variacija iz baleta Armidin Paviljon 86,00 Srebrna medalja

Vesna Cestnik


Labodje jezero - Variacija iz Pas de

trois

77,00 Bronasta medalja

Mojca Muha F. Chopin - M. Fokine

Les Sylphides - Preludij 77,00 Bronasta medalja



K. Lomovšek - M. Selan: Balerino



2. Krog

Klasična variacija

Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Matjaž Marin F. Burgmueller - J. Coralli - M. Petipa

Giselle - Variacija iz Kmečkega dueta 78,00

Srebrna medalja

Priznanje

najmlajšemu finalistu Vir: Bilten 2. ter 8. tekmovanja mladih slovenskih baletnih plesalcev

Skupina B je imela v prvem krogu možnost izbire dveh klasičnih variacij ali pas de deux iz

obveznega programa: Trnuljčica: Modra ptica; Don Kihot: Variacija Amorja, Variacija

Prijateljice iz 4. dejanja (Petipa ali Gorski); Giselle: Kmečki pas de deux; Labodje jezero:

Variacija Princa iz 3. dejanja; Navihanka: Variacija Lise, Variacija Colina.


SKUPINA B (plesalke od 16 do

19 let)

2. krog

Dvoje klasičnih variacij/pas de deux

in


Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Tjaša Kmetec

J. Perrot - C. Pugni

Pas de quatre - Variacija

L. Minkus - M. Petipa

Don Kihot - Variacija Kitri

&

Elgar - V. Dedović

Enigma


Ines Petek


Don Kihot - Variacija Prijateljice


Paquita - 2. Variacija

&

V. Atanasovski - I. Otrin

Pas de deux za balerino in saksofon


Martina Kramer




Raymonda - Variacija Raymonde

&

M. M. Workman

Polet


Tamara Divjak


Don Kihot - Variacija Amorja


Paquita - Variacija

&

L. Anderson - M. Farič

Brez besed I

(duet s T. Pezdir)




SKUPINA B (plesalci od 16do

19 let)

2. krog


in


Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Damjan Mohorko


Giselle - 2. Var. iz Kmečkega dueta

A. Adam - M. Petipa

Gusar - Variacija

&

Lasser /Edging point

95,00

Zlata medalja

&

Priznanje za najboljšo

moderno izvedbo


Skupina C je imela v prvem krogu možnost izbire dveh klasičnih variacij ali pas de deux iz

obveznega programa: Trnuljčica: Variacija vile iz Prologa; Variacija 1. ali 3. dejanja;

Variacija Princa iz 3. dejanja; Don Kihot: Variacija Kitri iz 1. , 2. ali 4. dejanja, Variacija

Basila iz 4. dejanja; Giselle: Variacija Giselle iz 1. dejanja, Variacija Albrechta iz 2. dejanja,

Pas de deux iz 2. dejanja; Gusar: Pas de deux Medore in Konrada.

Preglednica 2.6: Pregled dosežkov plesalk skupine C na 2. tekmovanju mladih slovenskih baletnih plesalcev

SKUPINA C (plesalke od 20 do

25 let)

2. krog


in


Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Mojca Kalar


Paquita - Variacija

F. Chopin - M. Fokine

Les Sylphides - Valse

&

J. Gregorc - V. Dedović

Perpetum: Rojstvo


Blanka Polič


Don Kihot -Var. Kitri iz 2. dejanja


Giselle - EntréeVariacija Myrthe

&

Bach - C. Figala

Violet



Preglednica 2.7: Pregled dosežkov plesalcev skupine C na 2. tekmovanju mladih slovenskih baletnih plesalcev

SKUPINA C (plesalci od 20 do

25 let)

2. krog


in


Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Brez nagrajencev


Posebno priznanje za umetniški izraz je prejela Barbara Križaj, posebno priznanje za tehniko

pa Tina Sernko. Posebno priznanje za moderno izvedbo je prejel Dejan Serhoj.

G) ODZIVI V TISKU

Gospa Breda Pretnar je oceno z naslovom «Brez evforije korak naprej« podala v časniku

Večer dne 2. decembra 1995. Omenja nesporno strokovnost ocenjevalne komisije in piše, da si

je ogledala le drugi krog tekmovanja, saj je to sklicujoč se na zgoraj navedeno po njenem

osebnem prepričanju zadostovalo. V najmlajši skupini A posebej izpostavi mladi tekmovalki

Mojco Muha in Ano Klašnja (SGBŠ Ljubljana). Damjan Mohorko (SGBŠ Ljubljana) je bil v

skupini B tehnično najuspešnejši, pravi Pretnarjeva. Od Dejana Srhoja, dijaka zadnjega letnika

SBŠ Ljubljana, je osebno pričakovala več tehničnega znanja, vendar je koreograf Lampič

izbral ustrezno sodobno koreografijo, v kateri mu je uspelo predstaviti plesne kvalitete tega

mladega plesalca, še dodaja. Tjaša Kmetec, Tamara Divjak in Ljudmila Brezigar (SGBŠ

Ljubljana) so pozornost pritegnile prav zavoljo všečno odplesanih sodobnih koreografij. Med

mariborskimi tekmovalci v tej starostni skupini omenja Ines Petek. Opaža tudi, da je bil

obvezni tekmovalni program za skupino B prezahteven. V skupini C je po njenem prepričanju

izstopala Mojca Kalar (SNG Ljubljana) z gracioznim gibanjem rok in zgornjega dela telesa,

nekoliko slabše so bile tehnične kvalitete. Pretnarjevo preseneča tudi slabša pripravljenost

tekmovalcev iz Opere in baleta SNG Maribor. Učenci baletnih šol naj dobijo priložnost

nastopanja pred občinstvom, nadaljuje. Tekmovanja so po njenem prepričanju prepotrebna in

vsekakor dobrodošla. Zaključne slovesnosti si žal ni ogledala, gala nastop finalistov v drugih

krajih Slovenije pa bi bil več kakor dobrodošel.


PLESALCEV


Tretje baletno tekmovanje mladih slovenskih baletnih plesalcev je potekalo v Ljubljani od 5.

do 7. decembra 1997 v organizaciji Komisije za tekmovanja mladih slovenskih glasbenikov in

baletnih plesalcev pri Svetu za glasbeno izobraževanje Republike Slovenije, SGBŠ Ljubljana,

DBU Slovenije ter Opere in baleta SNG Ljubljana. Finančno je tekmovanje podprlo dvoje

ministrstev, in sicer Ministrstvo za kulturo ter Ministrstvo za šolstvo in šport, ter mesto

Ljubljana.



Predsednik OO: prof. dr. Henrik Neubauer

Podpredsednik OO: Franci Ambrožič, prof. , vodja baletnega oddelka SGBŠ Ljubljana.

Sekretar OO: Lovro Sodja, prof.

Člani OO: Edi Dežman, prof. , Tamara Orel, prof. , Ljiljana Keča - Rošker, Marinka

Ribič, Matej Selan, prof. , Maruša Vidmar, prof.


Predsednik OK: Gorazd Vospernik

Člani OK: Richard Adama, solist, prvak Baleta dunajske državne opere, direktor baleta v

Bremnu ter Hannovru, koreograf, Marina Krasnova, solistka Opere in baleta SNG Maribor,

Ljudmila Semenjaka, ena najslavnejših ruskih balerin, Magda Vrhovec.


Predsednica ST: Elvira Šivic

Člana ST: Lovro Sodja, prof. , Alenka Ribič.

C) STATISTIKA

Na tretjem tekmovanju je bilo 29 prijavljenih tekmovalcev, od tega 24 deklet in 5 fantov.


Udeleženci SKUPAJ

A B C


SGBŠ Maribor 9 5 14

SNG Maribor 2 3 5


SKUPAJ 14 10 5 29

KATEGORIJA



Kategorije: Prijavljeni so tekmovali v treh starostnih kategorijah, in sicer v skupini A (za

tekmovalke do 16 let ter za tekmovalce do 17 let), v skupini B (za tekmovalke od 16 do 19 let

ter za tekmovalce od 17 do 20 let) ter v skupini C (za tekmovalke od 19 do 24 let ter za

tekmovalce od 20 do 24 let). Tekmovalcem mlajših skupin je bila dana možnost z ustrezno

prijavo nastopati v starejši skupini, vendar je bila takšna prijava dokončna.

Potek tekmovanja: Tekmovalni del je potekal v dveh javnih krogih. V skupini A so v obeh

krogih tekmovali solistično. Skupina B in skupina C je solistično nastopala v prvem krogu,

solistično ali v paru pa v drugem krogu. Nastop tekmovalcev v drugem krogu skupine B in

skupine C se je ocenjeval individualno. V paru sta bila lahko tekmovalca v isti ali različni

starostni kategoriji, vendar je lahko tekmoval le eden. Drugi je nastopil izven konkurence -

njegov nastop se ni točkoval. Enako je veljalo, če se eden od partnerjev ni uvrstil v drugi krog.


obvezno klasično variacijo. V drugem krogu je bil izbor variacije prepuščen izbiri

pedagoga/mentorja, vendar je morala biti variacija iz ene izmed izvirnih klasičnih koreografij.

Namesto klasične variacije je bila dana možnost izvedbe sodobne koreografije.

Morala je biti izvedena solistično, trajati največ 2 minuti in nastati po letu 1990.

Skupina B je imela v prvem krogu za tekmovalke in tekmovalce možnost izbire ene klasične

variacije iz obveznega programa. V drugem krogu je bila tekmovalcem dana možnost izbire

dveh klasičnih variacij ali pas de deux po izbiri pedagoga, vendar je variacija morala biti iz

izvirne klasične koreografije. Dana je bila možnost, da se variacija iz prvega kroga ponovi.

Zahtevana je bila tudi sodobna koreografija, ki se izvede solistično ali v paru. Koreografija ni

smela biti daljša od 2 minut in je morala nastati po letu 1990.

Skupina C je imela v prvem krogu za tekmovalke in tekmovalce možnost izbire ene izmed

klasičnih variacij iz obveznega programa. V drugem krogu je bila ponovno dana možnost

izbire dveh klasičnih variacij iz obveznega programa ali pas de deux po izbiri pedagoga.

Zahtevana je bila tudi sodobna koreografija pod enakimi pogoji kakor v skupini B.


pripravil in sprejel organizacijski odbor. Za uvrstitev v drugi krog je bilo potrebno doseči

večino glasov žirije. Točkovni sistem ocenjevanja tekmovalcev je bil sledeč:

- za uvrstitev v kakovostni razred je bilo potrebno doseči od 80 do 89,99 točk,

- za uvrstitev v najvišji kakovostni razred je bilo potrebno doseči več kakor 90,00 točk,

- za 2. nagrado in 3. nagrado je bilo potrebno doseči od 90 do 95 točk,

- za 1. nagrado je bilo potrebno doseči najmanj 95 točk,

- grand prix za doseženih 100 točk v starostni skupini C.

Po pravilniku ocenjevalne komisije so bila v vsaki starostni skupini podeljena priznanja

oziroma diplome posebej za plesalke in za plesalce. Po istem pravilniku so bila opredeljena

tudi posebna priznanja. Tekmovalci z doseženimi več kakor 80 točkami so prejeli diplomo.

Vsi, ki so osvojili manj točk, so prejeli priznanje za udeležbo na tekmovanju.


Petek, 5. 12. 1997: priprave na odru za prvi krog, nato prvi krog tekmovanja.

Sobota, 6. 12. 1997: priprave za drugi krog.

Nedelja, 7. 12. 1997: drugi krog, nato generalka, zvečer koncert nagrajencev.

F) REZULTATI

Skupina A je imela v prvem krogu za plesalke možnost izbire ene izmed variacij obveznega

programa: Trnuljčica: Variacija Florisse; Giselle: Variacija Kmečkega pas de deux .



2. krog

Klasična variacija

Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Marjeta Pirnat P. I. Čajkovski - M. Petipa

Labodje jezero - Variacija Pas de trois 96,00

Zlata medalja

1. nagrada Vir: Bilten 3. ter 8. tekmovanja mladih slovenskih baletnih plesalcev

Skupina A je imela v prvem krogu za plesalce možnost izbire ene izmed variacij iz obveznega

programa: Les Sylphides: Mazurka; Labodje jezero: Variacija Siegfrieda iz 3. dejanja.



2. krog

Klasična variacija

Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Brez nagrajencev


Skupina B je imela v prvem krogu za plesalke možnost izbire ene izmed variacij iz obveznega

programa: Giselle : Variacija Giselle iz 1. dejanja; Labodje jezero: 2. variacija iz Pas de trois.


SKUPINA B (plesalke od 16 do

19 let)

2. krog


in


Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Ana Klašnja


Variacija iz pas de deux


Gusar - Variacija in

R. Aubye - F. Lasserre

Après la pluie


2. nagrada


Skupina B je imela v prvem krogu za plesalce možnost izbire ene izmed variacij iz obveznega

programa: Labodje jezero: Variacija iz pas de trois; Giselle: Variacija Kmečki pas de deux.


SKUPINA B (plesalci od 17 do

20 let)

2. krog


in


Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Brez nagrajencev


Skupina C je imela v prvem krogu za plesalke možnost izbire ene izmed variacij iz

obveznega programa: Coppélia: Variacija iz 3. dejanja; Trnuljčica: Variacija Dobre vile.



24 let)

2. krog


in


Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Pia Mlekuš


Gusar - Pas de deux iz 1. dejanja (partner A. Bogov)

&

E. Clug

Dead can dance (partner E. Clug)

96,00 Zlata medalja

1. nagrada

Tjaša Kmetec

C. Pugni - M. Petipa

Beneški karneval - Pas de deux (partner V. Isaičev)

&

H. Torgue - F. Lasserre

Spominjala se bom…


2. nagrada


Skupina C je imela v prvem krogu za plesalce možnost izbire ene izmed variacij iz obveznega

programa: Giselle: Variacija Albrechta iz 2. dejanja; Trnuljčica: Variacija Modre ptice.



24 let)

2. krog


in


Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Brez tekmovalcev


Nagrada za izvirno sodobno koreografijo, narejeno posebej za tekmovanje, je bila podeljena

Edwardu Clugu.

G) ODZIVI V TISKU

Andreja Tauber je članek, objavljen v Delu 9. 12. 1997, naslovila »Letos samo dve zlati

medalji«. Tekmovanje se je končalo brez pretresov, navaja Tauberjeva v uvodu svojega

članka. Presenečena je, saj je v najmlajši skupini A svoj nastop odpovedalo kar 7 prijavljenih

tekmovalcev (SGBŠ Maribor). Kot možna razloga navaja finance (stroški bivanja) ter osebno

presojo njihovih pedagogov. Posebej pohvali vse tekmovalce, ki so se uvrstili v 2. krog

tekmovanja, saj so le-ti pokazali mnogo več kot v 1. krogu, še dodaja. Zaključna slovesnost je

bila hvale vreden dogodek, piše Tauberjeva. V skupini A posebej omeni mlado, takrat še ne

petnajstletno, Marjeto Pirnat (SGBŠ Ljubljana). Opazila je tudi izjemen napredek Pie Mlekuš

(SNG Maribor), ki je nastopila v skupini C, v zadnjih dveh letih,. Tekmovanje je pokazalo, da

obe šoli tekmovalce pripravita do te mere, da bi se le-ti lahko kasneje vključili v oba poklicna

ansambla. Pogrešala je več tekmovalcev iz obeh operno baletnih hiš.

Breda Pretnar je članek z naslovom »Balerina je rojena« objavila v Večeru 12. 12. 1997.

Mlada Ljubljančanka Ana Klašnja je po njenem prepričanju edina plesalka, ki še utegne

nastopiti na mednarodnem baletnem tekmovanju Prix de Lausanne in je nesporna zmagovalka

tekmovanja. Predstavi ocenjevalno komisijo in starostne skupine tekmovanja. V najmlajši

skupini so bili tekmovalci dokaj skrbno pripravljeni. Večjih razlik med njimi ni opazila. Prav

vsem so težave delala vrtenja in iztegnjena stopala. Pogrešala je lahkotnost izvedbe skokov, a

navkljub vsemu so se najmlajši, v za njih novih okoliščinah, dobro znašli, še dodaja

Pretnarjeva. Odločitev žirije jo je nedvomno presenetila, saj je plesalko, ki ni izstopala,

nagradila z zlatim odličjem. Ostali so bili razvrščeni v najnižji kakovostni razred. Najbolj

zanimiva je bila nedvomno skupina B, piše Pretnarjeva. Najvišje je bila ocenjena mlada

sedemnajstletna Ljubljančanka Ana Klašnja. Dekle je očarljivo, igrivo, iskrivo in predrzno v

pozitivnem smislu. Domneva, da ji je tveganje v drugem krogu odvzelo zasluženo odličje.

Takšno doslednost je pogrešala pri vseh ostalih tekmovalcih. Izpostavi tudi Mariborčanko Ines

Petek, ki je v dveh letih pokazala viden napredek in solidno tehnično znanje, a je bila v

najnižjem kakovostnem razredu prav tako kot Ljubljančanka Mojca Muha in Mariborčanki

Alenka Kostrevc ter Branka Dukarič. Skrbi jo pomanjkanje zanimanja za baletno umetnost pri

fantih. Opazila je peščico prizadevnih, vendar premalo iskrivih in samozavestnih fantov.

Matjaž Marin, Gaj Rudolf, Gregor Guštin in Žiga Jereb so nedvomno pokazali svoj plesni

potencial, vendar se po njeni presoji ocenjevalna komisija vanj ni bolj poglobila. V najstarejši

skupini C, kjer so tekmovali profesionalci, omeni Pio Mlekuš, ki je bila tehnično solidna le v

drugem krogu. Plesala je pas de deux z Antonom Bogovom. Nastopa ne šteje za profesionalno

umetniško kreacijo, ki naj bi prinašala zlata odličja. Osebno je prepričana, da je žirija povsem

spregledala slabo odplesano variacijo prvega kroga. Viktor Isaičev jo je zelo razočaral z svojo

nezainteresiranostjo, saj tekmovalki Tjaši Kmetec ni bil v pomoč. Ocenjevalna komisija ji je

podelila srebrno odličje, čeprav tudi ona v prvem krogu ni bila uspešna. Pravi, da sodobni

program tekmovanja ni prinesel ničesar novega. Izjemno jo je presenetila nagrada, podeljena

za najbolj izvirno sodobno koreografijo.

Prof. dr. Henrik Neubauer v časniku Večer z dne 5. 1. 1998 objavi članek »Pomota pri

plesalcih«, v katerem se odziva na zgoraj omenjeni članek gospe Pretnarjeve in navaja

predvsem pomotoma napačno napisana razvrščanja plesalcev. V članku opozarja, da je kar na

treh mestih omenjena razvrstitev tekmovalcev in tekmovalk v »najnižji kakovostni razred«.

Pojasnjuje, da takšnega razreda v predpisih TEMSIG-a, ki jih je morala upoštevati tudi

ocenjevalna komisija tega tekmovanja, sploh ni. Predpisi o točkovanju so za tekmovalce

izjemno zahtevni in obstajata le dve kategoriji nagrajenih tekmovalcev, navaja prof. dr.

Neubauer. Vsi omenjeni v članku so prejeli diplomo za uvrstitev v kakovostni razred.

Dosežkov tekmovalcev in njihovih pedagogov nikakor ne gre podcenjevati. Svoj članek

zaključuje z osebnim razmišljanjem o tem, kaj je danes sodobno in kaj ne. Prepričan je, da

imajo o sodobni plesni umetnosti najbrž tudi drugje različna mnenja.


PLESALCEV


Četrto baletno tekmovanje mladih slovenskih baletnih plesalcev je bilo v Mariboru od 11. do

13. decembra 1999 v organizaciji Komisije za tekmovanja mladih slovenskih glasbenikov in

baletnih plesalcev pri Svetu za glasbeno izobraževanje Republike Slovenije in SGBŠ Maribor

ob sodelovanju Opere in baleta SNG Maribor.



Predsednik OO: Iko Otrin, prof.

Podpredsednik OO: Franci Ambrožič, prof.

Člani OO: Edi Dežman, prof. , Helena Krieger, prof. , Ivanka Matlas - Atanasovski,

Nikolaj Chilnikov, prof.


Predsednik OK: Vlasto Dedović, plesalec, koreograf.

Člani OK: Lidija Sotlar, solistka v Ljubljani in Splitu, mentorica, prejemnica nagrade

DBUS, prejemnica častnega znaka svobode Republike Slovenije, prof. Olivera Ilić, Marina

Krasnova, Vesna Butorac, dolgoletna primabalerina zagrebškega baleta.


Predsednik ST: Anton Gorjanc, prof.

Člana ST: Tanja Baronik, Bojana Hinteregger.

C) STATISTIKA

Na četrto tekmovanje je bilo 23 prijavljenih tekmovalcev, od tega 18 deklet in 5 fantov.


Udeleženci SKUPAJ

A B C D

Glasbena šola Ajdovščina (baletni oddelek) 1 1

Glasbena šola Nova Gorica (baletni oddelek) 2 2

Balet Hannover 1 1

Rambert School London 1 1

SGBŠ Ljubljana 3 3 3 9

SGBŠ Maribor 1 3 2 6


SNG Opera in Balet Ljubljana 1 1 2

SKUPAJ 7 6 6 4 23

KATEGORIJA



Kategorije: Tekmovalo se je v štirih kategorijah, in sicer v skupini A (za tekmovalke do 15

let, 16 let za tekmovalce ), v skupini B (za tekmovalke do 17 let, do 18 let za tekmovalce), v

skupini C (za tekmovalke do 19 let, do 20 let za tekmovalce). Starostna kategorija D je bila

uvedena prvič. V skupini D so lahko tekmovali plesalke in plesalci do 24 let. Tekmovalcem

mlajših skupin je bila dana možnost z ustrezno prijavo nastopati v starejši skupini, vendar je

bila takšna prijava dokončna.

Potek tekmovanja: Tekmovalni del je potekal v dveh javnih krogih. V skupini A kakor tudi v

skupini B so v obeh krogih tekmovali solistično. Skupini C in D sta nastopili solistično ali v

paru. Nastop tekmovalcev skupin C ter D se je ocenjeval individualno. V paru sta bila lahko

tekmovalca v isti ali različni starostni kategoriji, vendar je lahko tekmoval le eden. Drugi je

nastopil izven konkurence - njegov nastop se ni točkoval. Isto je veljalo v primeru, če se eden

od partnerjev ni uvrstil v drugi krog.


obvezno klasično variacijo. V drugem krogu je bil izbor klasične variacije prost.

Skupina B je imela v prvem krogu za tekmovalke kakor tudi za tekmovalce možnost izbire ene

izmed klasičnih variacij iz obveznega programa. V drugem krogu je bila dana možnost, da se

klasična variacija iz prvega kroga ponovi, doda se nova variacija.


klasičnih variacij iz obveznega programa. V drugem krogu je bilo potrebno izbrati dve novi

klasični variaciji ali pas de deux. Zahtevana je bila tudi sodobna koreografija, ki se izvede

solistično ali v paru in ki ni smela biti daljša od 5 minut in je morala nastati po letu 1990.

Skupina D je imela v prvem krogu možnost izbire dveh klasičnih variacij ali pas de deux

(izbira variacij je bila prosta). V drugem krogu so morali zaplesati dve novi variaciji ali pas de

deux (prav tako je bila izbira prosta), ter sodobno koreografijo, katera je morala prav tako biti

izvedena solistično ali v paru. Ostala določila so bila enaka kakor v skupini C.

Kriteriji: Tudi na četrtem tekmovanju je ocenjevalna komisija delovala in ocenjevala po

posebnem pravilniku, katerega je pripravil in sprejel organizacijski odbor. Po tem pravilniku

so bile v vsaki starostni skupini podeljene plakete in nagrade posebej za plesalke in plesalce.

Seštevek točk prvega in drugega kroga se je delil z dve. Ocenjevala se je tehnična izvedba,

muzikalnost, stil in izraznost. Točkovni sistem ocenjevanja je bil sledeč:

- za doseženih 50 do 84, 99 točk priznanje za udeležbo na tekmovanju,

- za doseženih 85 do 89,99 točk bronasta plaketa,

- za doseženih 90 do 94,99 točk srebrna plaketa,

- za doseženih 95 do 100 točk zlata plaketa,

- priznanje tekmovalcu oziroma tekmovalki, ki doseže 100 točk (grand prix).

Ocenjevalna komisija je odločala tudi o podelitvi posebnih priznanj. V vsaki starostni skupini

so bile lahko podeljene največ tri nagrade: ena 1. nagrada, ena 2. nagrada ter ena 3. nagrada:

- za 3. ter 2. nagrado je bilo potrebno doseči najmanj 90 točk,

- za 1. nagrado pa 95 točk.

V primeru, da katera izmed nagrad ni bila podeljena, se število ostalih nagrad ni povečalo.

E) REZULTATI


J. Strauss - T. V. Orlova: Balerina



2. krog

Klasična variacija

Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Brez nagrajencev



K. Lomovšek - M. Selan: Balerino



2. krog

Klasična variacija

Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Brez tekmovalcev


Skupina B je imela v prvem krogu za tekmovalke možnost izbire ene izmed variacij iz

obveznega programa: Trnuljčica: Variacije vil iz Prologa; Don Kihot: Variacija Amorja;

Labodje jezero: Pas de trois; Raymonda: Variacija s šalom iz 3. dejanja.


SKUPINA B (plesalke do 17 let)

2. krog

Dvoje klasičnih variacij

Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Vanja Vitman

A. Adam - M. Petipa

Gusar - Variacija Medore


Trnuljčica - Variacija Aurore iz 3.

dejanja

92,00 Srebrna plaketa

2. nagrada


Skupina B je imela v prvem krogu za tekmovalce možnost izbire ene izmed variacij iz

obveznega programa: Trnuljčica: Modra ptica; Giselle: Kmečki pas de deux - obe variaciji;

Labodje jezero: Pas de trois.


SKUPINA B (plesalci do 18 let)

2. krog


Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Matjaž Marin

A. Adam - M. Petipa

Giselle - 1. Variacija iz Kmečkega pas

de deux

A. Adam - M. Petipa


de deux

89,00 Bronasta plaketa


Skupina C je imela v prvem krogu za tekmovalke možnost izbire ene izmed variacij iz

obveznega programa: Trnuljčica: Obe variaciji Aurore; Don Kihot: Variacija Kitri iz 2.

dejanja; Gusar: Variacija Medore; Paquita: Variacija po izbiri; Pas de quatre: vse 4 variacije.


SKUPINA C (plesalke do 19 let)

2. krog


in


Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Branka Dukarič


Paquita - Variacija


Don Kihot - Variacija Kitri iz 3.

dejanja

&

J. M. Zelwer - V. Turcu

She

(pianist G. Dvanajščak)


2. nagrada


Skupina C je imela v prvem krogu za tekmovalce možnost izbire ene izmed variacij iz

obveznega programa: Labodje jezero: Variacija iz 3. dejanja; Coppélia: Variacija Franza;

Gusar: Variacija Konrada; Les Sylphides; Grand pas classique.


SKUPINA C (plesalci do 20 let)

2. krog


in


Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Brez nagrajencev


Skupina D je imela v prvem krogu tako za tekmovalke kakor tudi za tekmovalce možnost

izbire dveh variacij ali pas de deux (izbira variacij je bila prosta).

Preglednica 4.8: Pregled dosežkov plesalk skupine D na 4. tekmovanju mladih slovenskih baletnih plesalcev

SKUPINA D (plesalke do 24 let)

2. krog


in


Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Ines Petek

R. Drigo - M. Petipa

Gusar - Pas de deux

(partner A. Bogov)

&

T. Amos - V. Turcu

Red


2. nagrada



SKUPINA D (plesalci do 24 let)

2. krog


in


Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Brez nagrajenca


Posebno priznanje za najmlajšo udeleženko je dobila Katarina Kete. Za najboljšo izvedbo

moderne koreografije je posebno priznanje prejel Gregor Guštin. Posebno priznanje za

najboljšo domačo tekmovalko je prejela Ines Petek.

F) ODZIVI V TISKU

Avtor članka »Balet je vendar samostojna umetnost« objavljenega v časniku Večer dne 14. 2.

1999 je Dario Svetej. Objavi pogovor s prof. Ikom Otrinom. Gospod Dario Svetej meni, da

umetnost pri nas ni poplačana z ustreznim interesom ter da stanje v našem baletu ni prav

rožnato. Sogovornik se z njegovo trditvijo ne strinja v celoti, vendar meni, da je medijsko

izjemno neprepoznavno. Odmevi na tovrstne dogodke so po njegovem osebnem prepričanju

zelo slabi. To niso očitki ampak dejstva, še dodaja. Razlogi za takšno trenutno stanje so

najverjetneje nekje drugje, je prepričan. Premalo baletnih kritikov? Kvalificirani kritiki? V

nadaljevanju članka govori o težavah, s katerimi se najverjetneje spopadajo prav vsi plesalci in

baletni pedagogi. Prof. Ika Otrina moti, da se ja Srednja baletna šola po novi reorganizaciji

ponovno znašla pod glasbeno gimnazijo. Meni, da je ples samostojna umetnost, odgovorni pa

kakor da tega ne bi hoteli razumeti, še dodaja.


PLESALCEV


Peto baletno tekmovanje mladih slovenskih baletnih plesalcev je potekalo v Ljubljani od 24.


in baletnih plesalcev pri Svetu za glasbeno izobraževanje Republike Slovenije, v sodelovanju s

SGBŠ Ljubljana ter Opero in Baletom SNG Ljubljana.

Finančno je tekmovanje podprlo dvoje ministrstev, in sicer Ministrstvo za kulturo ter

Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport.



V. d. predsednika OO: Matej Selan, prof. , vodja baletnega oddelka SGBŠ Ljubljana,

pedagog, plesalec.

Namestnika predsednika OO: Franci Ambrožič, prof.

Člana OO: Maruša Vidmar, prof. , Ivanka Atanasovska, Sonja Kerin.


Predsednica OK: Mateja Pučko - Petkovič, solistka HNK v Zagrebu.

Člana OK: Nena Vrhovec - Stevens, solistka Opere in baleta v Ljubljani, Edi Dežman, prof.


Predsednik ST: mag. Franc Okorn.

Člana ST: Lovro Sodja, prof. , Tanja Baronik.

C) STATISTIKA

Na peto tekmovanje je bilo 12 prijavljenih tekmovalcev, od tega 11 deklet in 1 fant.


Udeleženci SKUPAJ

A B C

Glasbena šola Ajdovščina (baletni oddelek) 1 1 2

Glasbena šola Nova Gorica (baletni oddelek) 2 2


SGBŠ Maribor 1 2 3

SKUPAJ 5 6 1 12

KATEGORIJA



Kategorije: Tekmovalo se je v treh starostnih kategorijah, in sicer, v skupini A (za

tekmovalke ter tekmovalce, ki so bili rojeni po letu 1984), v skupini B (za tekmovalke in

tekmovalce rojene po letu 1982) ter v skupini C (za tekmovalke in tekmovalce rojene po letu

1977). Tekmovalcem mlajših skupin je bila dana možnost z ustrezno prijavo nastopati v

starejši skupini, vendar je bila takšna prijava dokončna.

Potek tekmovanja: Tekmovalni del je potekal v dveh javnih krogih. V skupini A kakor tudi v

skupini B so v obeh krogih tekmovali solistično. Skupina C je solistično nastopala v prvem

krogu, solistično ali v paru pa v drugem krogu. Nastop tekmovalcev v drugem krogu skupine

C se je ocenjeval individualno. V paru sta bila lahko tekmovalca v isti ali različni starostni

kategoriji, vendar je lahko tekmoval le eden. Drugi je nastopil izven konkurence - njegov

nastop se ni točkoval. Isto je veljalo za primer, če se eden od partnerjev ni uvrstil v drugi

krog.


obvezno klasično variacijo. V drugem krogu so plesali drugo klasično variacijo, prav

tako iz obveznega programa. Izbor je bil prepuščen izbiri pedagoga/mentorja, vendar je

morala variacija biti iz ene izmed izvirnih klasičnih koreografij.

Skupina B je imela v prvem krogu za tekmovalke kakor tudi za tekmovalce možnost izbire ene

izmed klasičnih variacij iz obveznega programa. V drugem krogu je bila tekmovalcem dana

možnost izbire dveh klasičnih variacij iz obveznega programa po izbiri pedagoga/mentorja,

vendar je variacija morala biti iz izvirne klasične koreografije. Dana je bila možnost, da se

variacija iz prvega kroga ponovi. Zahtevana je bila tudi sodobna koreografija, nastala po letu

1990, ki se izvede solistično ali v paru. Koreografija ni smela biti daljša od 2 minut.

Skupina C je imela v prvem krogu za tekmovalke kakor tudi za tekmovalce možnost izbire ene

izmed klasičnih variacij iz obveznega programa. V drugem krogu je bila dana možnost izbire

dveh klasičnih variacij iz obveznega programa ali grand pas de deux , po izbiri

pedagoga/mentorja, vendar je variacija morala biti iz izvirne klasične koreografije. Zahtevana

je bila tudi sodobna koreografija, pod enakimi pogoji kakor v skupini B.

Kriteriji: Ocenjevalna komisija petega tekmovanja je ocenjevala in delovala po posebnem

pravilniku, ki ga je pripravil in sprejel organizacijski odbor. Tekmovalci, ki so uspešno končali

tekmovanje, so glede na točkovni sistem prejeli:

- priznanje za udeležbo na tekmovanju za doseženih od 50 do 84,99 točk,

- bronasto plaketo za doseženih od 85 do 89,99 točk,

- srebrno plaketo za doseženih od 90 do 94,99 točk,

- zlato plaketo za doseženih od 95 do 100 točk,

- grand prix za doseženih 100 točk.

V vsaki starostni skupini so lahko bile podeljene tri nagrade posebej za plesalke in plesalce. Za

1. nagrado je bilo potrebno doseči najmanj 95 točk, za 2. in 3. nagrado pa najmanj 90 točk. V

primeru, da katera izmed nagrad ni bila podeljena, se število preostalih nagrad ni povečalo. Po

istem pravilniku so bila opredeljena tudi posebna priznanja.


Sobota, 24. 11. 2001: priprave na odru za prvi krog, nato drugi krog tekmovanja.

Nedelja, 25. 11. 2001: priprave za drugi krog, nato drugi krog tekmovanja; sledila je

zaključna slovesnost in koncert nagrajencev.

F) REZULTATI

Skupina A je imela v prvem krogu za plesalke možnost izbire ene izmed variacij iz obveznega

programa: Trnuljčica: VariacijaFlorisse; Labodje jezero: Pas de trois; Raymonda: Variacija

s šalom; Les Sylphides: Preludij.


SKUPINA A (plesalke rojene

po letu 1984)

2. krog

Klasična variacija

Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Nastja Bremec


Giselle - Variacija iz Kmečkega

pas de deux



Skupina A je imela v prvem krogu za plesalce možnost izbire ene izmed variacij iz obveznega

programa: Les Sylphides: Mazurka; Giselle: Obe variaciji Kmečkega pas de deux.


SKUPINA A (plesalci rojeni po

letu 1984)

2. krog

Klasična variacija

Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Brez tekmovalcev


Skupina B je imela v prvem krogu za plesalke možnost izbire ene izmed variacij iz obveznega

programa: Don Kihot: Variacija Kitri iz 3. dejanja, Variacija Amorja; Giselle: Variacija

Giselle iz 1. dejanja; Trnuljčica: Variacija Aurore iz 3. dejanja; Esmeralda: Variacija

Esmeralde.


SKUPINA B (plesalke rojene

po letu 1982)

2. krog


in


Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Tijuana Križman


Paquita - Variacija

A. Adam - M. Petipa

Gusar - Variacija iz 2. dejanja

&

Dead Can Dance - E. Clug

One

96,50 Zlata plaketa

1. nagrada

Sanja Rehar

L. Delibes - J. Dauberval

Coppélia - Variacija iz 3. dejanja


Don Kihot - Variacija Kitri iz 3. dej.

&

M. Nyman - T. Pezdir

Duet

(partnerica K. Aleksova)


3. nagrada


Skupina B je imela v prvem krogu za plesalce možnost izbire ene izmed variacij iz obveznega

programa: Labodje jezero: Variacija iz pas de trois, Variacija Siegfrieda iz 3. dejanja;

Giselle: Variacija Albrechta iz 2. dejanja.


SKUPINA B (plesalci rojeni po

letu 1982)

2. krog


in


Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Brez tekmovalcev


Skupina C je imela v prvem krogu za plesalke, kakor tudi za plesalce, možnost izbire ene

izmed variacij iz baletov: Giselle, Gusar, Grand pas classique, Bournoville (po izbiri),

Labodje jezero, Trnuljčica, Bajadera, Don Kihot, Paquita in Esmeralda.


SKUPINA C (plesalke rojene

po letu 1977)

2. krog


in


Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Brez tekmovalk



SKUPINA C (plesalci rojeni po

letu 1977)

2. krog


in


Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Mihael Žveglič



de deux

F. Chopin - M. Fokine

Les Sylphides - Mazurka

&

S. Aubry - F. Lasserre

Fading wind

86,67

Bronasta plaketa,

priznanje za

najboljšo izvedbo

sodobne koreografije


Posebno priznanje za najboljšo sodobno koreografijo »Duet« je prejela Tanja Pezdir.

G) ODZIVI V TISKU

Medijska pokritost 5. baletnega tekmovanja je bila sila skromna. V nobenem od večjih

slovenskih dnevnikov ni bilo zaslediti kritike ali vsebinsko povezanih člankov.


PLESALCEV


Šesto baletno tekmovanje mladih slovenskih baletnih plesalcev je bilo v Mariboru od 12. do

14. februarja 2003 v organizaciji Komisije za tekmovanja mladih slovenskih glasbenikov in

baletnih plesalcev pri Svetu za glasbeno izobraževanje Republike Slovenije, SGBŠ Maribor ob

sodelovanju Opere in baleta SNG Maribor ter DBU Slovenije.

Finančno je tekmovanje podprlo Ministrstvo za kulturo ter Ministrstvo za šolstvo, znanost in

šport Republike Slovenije.



Predsednik OO: Iko Otrin, prof.

Namestnik predsednika OO: Edi Dežman, prof.

Člani OO: Maruša Vidmar, prof. , Helena Krieger, prof. , Matej Selan, prof. , Lovro

Sodja, prof. , Nikolaj Chilnikov, prof. , Janez Meglič, Nataša Moškotevc.


Predsednik OK: Vlasto Dedović.

Člani OK: Dinko Bogdanić, Ljiljana Keča - Rošker solistka SNG Maribor, vodja baleta od

leta 1993, Janez Mejač, solist Opere in baleta v Ljubljani, umetniški vodja ljubljanskega

baleta, Alenka Ribič - Laufer, prva solistka Opere in baleta SNG Maribor.


Predsednik ST: Anton Gorjanc, prof.

Člana ST: Darinka Lavrič - Simčič, Bojana Hinteregger.

C) STATISTIKA

Na šesto tekmovanje je bilo 32 prijavljenih tekmovalcev, od tega 25 deklet in 7 fantov.


Udeleženci SKUPAJ

A B C D


SNG Opera in Balet Ljubljana 1 4 5

SGBŠ Maribor 4 5 2 11


Glasbena šola Vinka Vodopivca Ajdovščina 4 1 5

Glasbena šola Sežana 2 2

Glasbena šola Nova Gorica 2 1 3

Baletna šola Stevens 1 1

Ostali 1 1

SKUPAJ 14 8 1 9 32

KATEGORIJA



Kategorije: Tekmovalo se je v štirih starostnih kategorijah, in sicer v skupini A (za

tekmovalke in tekmovalce do 15 let), v skupini B (za tekmovalke ter tekmovalce od 15 let do

17 let), v skupini C (za tekmovalke in tekmovalce od 17 do 19 let) ter v starostni kategoriji D

(za tekmovalce in tekmovalke od 19 do 26 let). Tekmovalcem mlajših skupin je bila dana

možnost z ustrezno prijavo nastopati v starejši skupini, vendar je bila takšna prijava dokončna.

Potek tekmovanja: Tekmovalni del je potekal v dveh javnih krogih. V skupini A v drugem

krogu niso nastopili. Skupina B je v prvem ter drugem krogu nastopila solistično. Skupina C je

solistično nastopala v prvem krogu, solistično ali v paru pa v drugem krogu. Skupina D je

imela možnost v prvem in drugem krogu nastopiti solistično ali pa v paru. V paru sta bila

lahko tekmovalca v isti ali različni starostni kategoriji, vendar je lahko tekmoval le eden.

Drugi je nastopil izven konkurence - njegov nastop se ni točkoval. Isto je veljalo v primeru, če

se eden od partnerjev ni uvrstil v drugi krog.

Program tekmovanja: V skupini A so tekmovalci lahko nastopili s klasično variacijo ali

baletno etudo. Le-to so sestavili pedagogi/mentorji. Etuda ni smela presegati minute in

petinštirideset sekund. Tekmovalke so jo izvajale na prstih. V drugem krogu tekmovalci

skupine A niso nastopili.

Skupina B je imela v prvem krogu za tekmovalke in tekmovalce možnost izbire ene izmed

klasičnih variacij iz obveznega programa. V drugem krogu je bilo potrebno zaplesati dve

variaciji (izbira variacij je bila prosta). Dana je bila možnost ponovitve variacije iz prvega

kroga.


klasičnih variacij iz obveznega programa ter sodobno koreografijo, ki ni smela presegati dveh

minut. Na šestem tekmovanju je prvič uvedena sodobna koreografija kot obvezni del nastopa v

prvem krogu. V drugem krogu je bilo potrebno izbrati dve novi klasični variaciji ali grand pas

de deux.

Skupina D je imela v prvem krogu možnost izbire dveh klasičnih variacij ali grand pas de

deux (izbira variacij je bila prosta) ter sodobno koreografijo, ki je morala biti izvedena pod

enakimi določili kakor v skupini C. V drugem krogu so morali zaplesati dve novi variaciji ali

grand pas de deux (izbira je bila prav tako prosta).

Na šestem tekmovanju je bila slovenskim koreografom (brez starostne omejitve) dana

možnost, da plesalci izven tekmovalne konkurence predstavijo njihovo koreografijo. Le-ta ni

smela biti daljša od petih minut, ni smela biti starejša kakor dve leti, izvajalo pa jo je lahko

največ pet izvajalcev. Tekmovalni nastopi koreografov so se zvrstili v drugem krogu

tekmovanja.

Kriteriji: Tudi na šestem baletnem tekmovanju je ocenjevalna komisija delovala in

ocenjevala po posebnem pravilniku, katerega je pripravil in sprejel organizacijski odbor. Po

tem pravilniku so bile v vsaki starostni skupini podeljene plakete in nagrade posebej za

plesalke in plesalce.

Skupna ocena posameznega tekmovalca je bila določena kot aritmetična sredina števila točk

vseh žirantov, izračunana na dve decimalni mesti. Ocenjevala se je tehnična izvedba,

muzikalnost, stil in celoten vtis. Kriterij za podelitev priznanj ter nagrad je bil sledeč:

- za uvrstitev v 2. krog tekmovanja je bilo potrebno doseči najmanj 75 točk,


- za doseženih 85 do 89,99 točk bronast plaketa,


- za doseženih 95 do 100 točk zlata plaketa.

Ocenjevalna komisija je odločala tudi o podelitvi posebnih priznanj ter nagrade grand prix. V

vsaki starostni skupini so bile lahko podeljene največ tri nagrade posebej za plesalce in

plesalke: za 3. ter 2. nagrado je bilo potrebno doseči najmanj 90 točk, za 1. nagrado pa 95

točk.


Sreda, 12. 2. 2003: otvoritev tekmovanja, vaje za prvi krog in prvi krog.

Četrtek, 13. 2. 2003: vaje za drugi krog, drugi krog.

Petek, 14. 2. 2003: generalka in zaključna slovesnost.

F) REZULTATI

Skupina A je imela v prvem krogu za plesalke in plesalce baletno etudo ali klasično variacijo.



Baletna etuda / Klasična variacija Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Mariša Nač P. I. Čajkovski - M. Petipa

Trnuljčica - Variacija Florisse 87,60 Bronasta plaketa

Nataša Ipavec P. I. Čajkovski - S. Semenjuk

Hrestač - Kitajski ples 87,00 Bronasta plaketa

Tamara Horžen R. Schumann - N. Moškotevc

Baletna etuda 85,40 Bronasta plaketa

Vita Krivec -

Matjac

P. L. Hertel - A. Gorski

Navihanka - Variacija Lize 85,00 Bronasta plaketa




Baletna etuda / Klasična variacija Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Kristijan Korat R. Schumann - N. Moškotevc

Baletna etuda 86,00 Bronasta plaketa


Skupina B je imela v prvem krogu za tekmovalke možnost izbire ene izmed variacij iz

obveznega programa: Trnuljčica: Variacija Florisse; Don Kihot: Variacija Prijateljice iz 3.

dejanja; Labodje jezero: 1. variacija iz Pas de trois; Giselle: Variacija iz Kmečkega pas de

deux.


SKUPINA B (plesalke do 15 do

17 let)

2. krog


Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Nives Brauner

A. Adam - M. Petipa


pas de deux


Trnuljčica - Variacija Florisse

96,90 Zlata plaketa

1. nagrada

Smiljana Marić

A. Adam - M. Petipa


pas de deux



iz 3. dejanja

96,90 Zlata plaketa

2. nagrada

Katarina Kete




Paquita - Variacija


3. nagrada


Skupina B je imela v prvem krogu za tekmovalce možnost izbire ene izmed variacij iz

obveznega programa: Giselle: Kmečki pas de deux - obe variaciji, Variacija Albrechta iz 2.

dejanja; Labodje jezero: Pas de trois.

Preglednica 6.5: Pregled dosežkov plesalcev Skupine b na 6. tekmovanju mladih slovenskih baletnih plesalcev

SKUPINA B (plesalci od 15 do

17 let)

2. krog


Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Brez tekmovalcev


Skupina C je imela v prvem krogu za tekmovalke možnost izbire ene izmed variacij iz

obveznega programa: Trnuljčica: Variacij Aurore iz 3. dejanja; Don Kihot: Variacija Kitri iz 3.

dejanja; Giselle: Variacija Giselle iz 1. dejanja; Paquita: Variacija po izbiri. Obvezna tudi

izvedba sodobne koreografije.



19 let)

2. krog


Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Kristina Aleksova


Labodje jezero - Variacije Odille

iz 3. dejanja


Coppélia - Variacija Swanilde

iz 1. dejanja



Skupina C je imela v prvem krogu za tekmovalce možnost izbire ene izmed variacij iz

obveznega programa: Labodje jezero: Variacija Siegfrieda iz 3. dejanja; Coppélia: Variacija

Franza; Gusar: Variacija sužnja; Trnuljčica: Variacija Modre ptice. Obvezna je bila tudi




19 let)

2. krog


Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Brez tekmovalcev


Skupina D je imela v prvem krogu za tekmovalke in tekmovalce možnost izbire dveh variacij

ali grand pas de deux (prosta izbira). Obvezna je bila tudi izvedba sodobne koreografije.

Preglednica 6.8: Pregled dosežkov plesalk skupine D na 6. tekmovanju mladih slovenskih baletnih plesalcev

SKUPINA D (plesalke od 19 do

26 let)

2. krog


Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Ana Klašnja


Hrestač - Grand pas de deux iz 2.

dejanja (partner A. Bogov)

99,00 Zlata plaketa

1. nagrada

Eva Gašparič

A. Adam - M. Petipa

Giselle - Variacija Giselle iz 1. dejanja


Coppélia - Variacija Swanilde iz 3.

dejanja


2. nagrada

Manca Krnel


Paquita - Variacija

D. F. Auber - V. Gsovsky

Grand pas classique - Variacija


3. nagrada


Preglednica 6.9: Pregled dosežkov plesalcev skupine D na 6. tekmovanju mladih slovenskih baletnih plesalcev

SKUPINA D (plesalci od 19 do

26 let)

2. krog


Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Gregor Guštin


Gusar - Variacija Konrada


Don Kihot - Variacija Basila iz 3.

dejanja

96,80 Zlata plaketa

1. nagrada

Gaj Rudolf

B. V. Asafjev - V. I. Vainonen

Plamen Pariza - Variacija


Bajadera - Variacija Solorja

96,20 Zlata plaketa

2. nagrada

Christian

Guerematchi


Giselle - Variacija Albrechta iz 2.

dejanja

A. Adam - M. Petipa

Gusar - Variacija sužnja

93,60

Srebrna plaketa

Priznanje za

najboljšo izvedbo

sodobne koreografije


Dobitnik priznanja za najboljšo sodobno koreografijo je Edward Clug. Priznanje za

partnerstvo je prejel Anton Bogov.

G) ODZIVI V TISKU

Daliborka Podboj je kritiko, objavljeno v dnevniku Večer dne 19. 3. 2003, naslovila » Na

konicah prstov - kdaj in kako?«. Predstavilo se je veliko talentov; nedvomno jih vse čaka še

veliko trdega dela. Bralce seznani s samim potekom kakor tudi programom tekmovanja.

Predstavi dobitnike plaket, nagrad in posebnih nagrad. Sklepna slovesnost je pri nekaterih

dajala vtis splošne utrujenosti, kar je bilo zaznati v njihovih nastopih, še dodaja. Posebej

omeni sodobno koreografijo E. Cluga Solo za dva stola, v kateri je navdušil C. Guerematchi.

Pohvali tudi Ano Klašnjo za lepo odplesani duet z A. Bogovim. Izpostavi mnenje Dinka

Bogdanića, ki pravi, da imamo v Sloveniji veliko nadarjenih otrok. Le-ta meni, da so se

izkazali s talentom in vloženim trudom. Kako to nadgraditi, je stvar trdega dela in znanja, je

prepričan Bogdanić. Osebno je pogrešal okroglo mizo, kjer bi lahko na strokovni ravni

komentiral nastope ter posledično določena strokovna vprašanja npr. kdaj in kako otroke

postaviti na konice prstov. Kritika se zaključi z mislijo, da je tekmovanje lepa priložnost, za

mlade tekmovalce poklicnih ansamblov , saj se le-ti lahko preizkusijo v vlogah, ki jih sicer

težko dobijo v rednem programu operno baletnih hiš.


PLESALCEV


Sedmo baletno tekmovanje mladih slovenskih baletnih plesalcev je potekalo v Ljubljani od

23. do 25. februarja 2005 v organizaciji Komisije za tekmovanja mladih slovenskih

glasbenikov in baletnih plesalcev pri Svetu za glasbeno izobraževanje Republike Slovenije, ob

sodelovanju SGBŠ Ljubljana, Društva baletnih umetnikov Slovenije ter Opere in baleta SNG

Ljubljana. Finančno tekmovanje podpreta Ministrstvo za kulturo ter Ministrstvo za šolstvo in

šport Republike Slovenije.



Predsednik OO: Janez Meglič.

Člani OO: Helena Krieger, prof. , Matej Selan, prof. , Alenka Tomc, prof.


Predsednik OK: prof. dr. Henrik Neuebauer.

Namestnik predsednika: Franci Ambrožič.

Člani OK: prof. Michael Birkmeyer, prvak Dunajske državne opere, pedagog, direktor ABC

Dance company v St. Poeltnu, direktor Baletne šole Dunajske državne opere, Andreja

Hriberšek, solistka SNG Opere in baleta Ljubljana, prof. Dietmar Seyffert, koreograf,

operni režiser, redni profesor na Hochschule fuer Schauesplielkunst » Ernst Busch« v Berlinu,

član žirij mednarodnih baletnih tekmovanj.


Predsednica ST: Majna Sevnik.

Člana ST: prof. Olivera Ilić, Lovro Sodja, prof.

C) STATISTIKA

Na sedmo tekmovanje je bilo prijavljenih 57 plesalcev, tekmovalo jih je 46, od tega jih je bilo

v spremljevalnem programu 11 plesalk. Tekmovalo je 43 deklet in 3 fantje.


Udeleženci SKUPAJ

I. II.A II.B III.

Studio SNG Maribor 1 1



SGBŠ Maribor 2 5 1 5 13


Harlekin, društvo za umetnost plesa Celje 2 2 4

Glasbena šola Vinka Vodopivca Ajdovščina 2 1 1 4

Glasbena šola Nova Gorica 2 3 5

Glasbena šola Litija - ZIK 1 1 2

Glasbena šola Jesenice 2 2

Društvo ljubiteljev baletne umetnosti Divača 1 1

Baletna šola Stevens 1 1 2

Zasebniki 1 1

SKUPAJ 11 23 8 9 6 57

KATEGORIJASpremljevalni

program



Kategorije: Na sedmem baletnem tekmovanju se je prvič uradno uvedla nova, dodatna

kategorija imenovana »spremljevalni program«. Le-ta je bila namenjena učencem javnih in

zasebnih šol starim do 15 let. Tekmovalo se je v štirih kategorijah, in sicer v skupini I (za

tekmovalke in tekmovalce od 13 do 15 let ), v skupini II A (za tekmovalke ter tekmovalce do

17 let), v skupini II B (za tekmovalke in tekmovalce do19 let). V skupini III so nastopili

tekmovalci in tekmovalke do 26 let. Vsak udeleženec je tekmoval v ustrezni starostni skupini,

vendar je bila tekmovalcem mlajših skupin dana možnost z ustrezno prijavo nastopati v

starejši skupini. Takšna prijava je bila dokončna.

Potek tekmovanja: Tekmovalni del je potekal v dveh javnih krogih. V skupinah I in II A so v

obeh krogih tekmovali solistično. Skupina II B kakor tudi skupina III je solistično

nastopala v prvem krogu, solistično ali v paru pa v drugem krogu, a se je njihov nastop

ocenjeval individualno. V paru sta bila lahko tekmovalca v isti ali različni starostni kategoriji,

vendar je lahko tekmoval le eden. Drugi je nastopil izven konkurence - njegov nastop se ni

točkoval. Isto je veljalo v primeru, če se eden od partnerjev ni uvrstil v drugi krog.

Program tekmovanja: V spremljevalnem programu so pedagogi/mentorji sestavili svojim

plesalcem baletno etudo ali ples, ki je smela trajati največ dve minuti in so jo morali izvajati

na polprstih. Tekmovalci skupine I so morali prav tako zaplesati baletno etudo, sestavili so jo

pedagogi/mentorji. Tekmovalke so etudo izvedle na prstih. Etuda ni smela presegati minute in

petinštirideset sekund. V drugem krogu so lahko ponovili etudo iz prvega kroga ali izbrali

novo.

Skupina II A je imela v prvem krogu za tekmovalke kakor tudi za tekmovalce možnost izbire

ene izmed klasičnih variacij iz obveznega programa. V drugem krogu so morali zaplesati dve

klasični variaciji (izbira variacij je bila prosta), ob dani možnosti, da se variacija iz prvega

kroga ponovi.

Skupina II B je imela v prvem krogu za tekmovalke kakor tudi za tekmovalce možnost izbire

ene izmed klasičnih variacij iz obveznega programa. Zahtevana je bila tudi sodobna

koreografija, ki se izvede solistično ali v paru in ni smela presegati dveh minut. V drugem

krogu je bilo potrebno izbrati dve novi klasični variaciji (izbira variacij je bila prosta) ali grand

pas de deux.

Skupina III je imela v prvem krogu možnost izbire dveh klasičnih variacij ali grand pas de

deux (izbira variacij je bila prosta). Tudi za to skupino je bila zahtevana sodobna koreografija,

pod enakimi pogoji kakor v skupini II B. V drugem krogu so morali zaplesati dve novi

variaciji ali grand pas de deux (prav tako je bila izbira prosta).

Kriteriji: Ocenjevalni kriteriji sedmega baletnega tekmovanja so bili določeni v posebnem

pravilniku, ki ga je pripravil in sprejel organizacijski odbor, izvajala pa ocenjevalna komisija.

V vsaki starostni skupini so bile podeljene plakete in nagrade, posebej za plesalke in plesalce.

Ocenjevale so se tehnične kvalitete tekmovalca, muzikalnost, stil in umetniški vtis.

Kriterij ocenjevanja tekmovanja je bil sledeč:






- za doseženih 100 točk grand prix v skupini III.

V vsaki starostni skupini so bile lahko podeljene tri nagrade posebej za plesalce in plesalke. Za

3. ter 2. nagrado je bilo potrebno doseči najmanj 90 točk, za 1. nagrado 95 točk. V primeru, da

katera izmed nagrad ni bila podeljena, se število preostalih nagrad ni povečalo. OK je odločala

tudi o podelitvi posebnih priznanj, spremljevalnega programa ni ocenjevala.


Petek, 23. 02. 2005: otvoritev tekmovanja, spremljevalni program, sledil je prvi krog.


Nedelja, 25. 02. 2005: generalka, razgovor s člani OK, okrogla miza na temo »Poškodbe

baletnih plesalcev« (dr. Ida Brezigar, Tomaž Fuchs). Zvečer je bila zaključna slovesnost.

F) REZULTATI

Skupina I je v prvem krogu nastopila z kratko baletno etudo tako pri plesalkah in plesalcih.

Preglednica 7.2: Pregled dosežkov plesalk skupine I na 7. tekmovanju mladih slovenskih baletnih plesalcev

SKUPINA I (plesalke do 13 do

15 let)

2. krog

Baletna etuda

Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Ana Jenček Z. Pezdir

Ambrozijn 85,50 Bronasta plaketa

Anamaria

Radanovič

G. F. Haendel - D. Sebastijan

Bourrée 85,30 Bronasta plaketa


Preglednica 7.3: Pregled dosežkov plesalcev skupine I na 7. tekmovanju mladih slovenskih baletnih plesalcev

SKUPINA I (plesalci do 13 do

15 let)

2. krog

Baletna etuda

Dosežene

Točke

Doseženo

priznanje

Brez tekmovalcev


Skupina II A je imela v prvem krogu za plesalke možnost izbire ene variacije iz obveznega

programa: Giselle: Variacija iz Kmečkega pas de deux; Labodje jezero: 1. variacija iz pas de

trois; Trnuljčica: Variacija Florisse; Don Kihot: Variacija prijateljice iz 3. dejanja.

Preglednica 7.4: Pregled dosežkov plesalk skupine IIA na 7. tekmovanju mladih slovenskih baletnih plesalcev

SKUPINA II A (plesalke do 17 let)

2. krog


Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Jerneja Podbevšek

A. Adam - M. Petipa

Gusar - Variacija


Trnuljčica - Variacija Aurore

iz 3. dejanja


Mariša Nač


Paquita - Variacija


Trnuljčica - Variacija Aurore

iz 3. dejanja



Skupina II A je imela v prvem krogu za plesalce prav tako možnost izbire ene izmed variacij

iz obveznega programa: Labodje jezero: Variacija iz pas de trois; Copéllia: Variacija Franza;

Giselle: 1. in 2. variacija Kmečkega pas de deux.

Preglednica 7.5: Pregled dosežkov plesalcev skupine IIA na 7. tekmovanju mladih slovenskih baletnih plesalcev

SKUPINA II A (plesalci do 17 let)

2. krog


Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Brez tekmovalcev


Skupina II B je imela v prvem krogu za plesalke možnost izbire ene izmed variacij iz

obveznega programa: Trnuljčica: Variacija Aurore iz 3. dejanja; Giselle: Variacija Giselle iz

1. dejanja; Paquita: Variacija po izbiri; Don Kihot: Variacija Kitri iz 3. dejanja. Obvezna je

bila tudi izvedba sodobne koreografije.

Preglednica 7.6: Pregled dosežkov plesalk skupine IIB na 7. tekmovanju mladih slovenskih baletnih plesalcev

SKUPINA II B (plesalke do 19 let)

2. krog


Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Alena Medich


Paquita - Variacija 6


Paquita - Variacija 7

95,10 Zlata plaketa

1. nagrada

Smiljana Marić


Don Kihot - Variacija Kitri

iz 1. dejanja


Esmeralda - Variacija


2. nagrada

Nives Brauner


Trnuljčica - Variacija Dobre vile iz 3.

dejanja


Paquita - Variacija



Skupina II B je imela v prvem krogu za plesalce prav tako možnost izbire ene izmed variacij iz

obveznega programa: Trnuljčica: Variacija Modre ptice; Giselle: Variacija Albrechta iz 2.

dejanja; Gusar: Variacija sužnja; Labodje jezero: Variacija Siegfrieda iz 3. dejanja. Obvezna je


Preglednica 7.7: Pregled dosežkov plesalcev skupine IIB na 7. tekmovanju mladih slovenskih baletnih plesalcev

SKUPINA II B (plesalci do 19 let)

2. krog


Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Brez tekmovalcev


Skupina III je imela v prvem krogu za tekmovalke in tekmovalce možnost izbire dveh variacij

ali grand pas de deux (izbira variacij je bila prosta) ter sodobno koreografijo.

Preglednica 7.8: Pregled dosežkov plesalk skupine III na 7. tekmovanju mladih slovenskih baletnih plesalcev

SKUPINA III (plesalke do 26let)

2. krog


Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Tijuana Križman


Trnuljčica - Grand pas de deux

(partner A. Bogov)

90,80

Srebrna plaketa

2. nagrada


Preglednica 7.9: Pregled dosežkov plesalcev skupine III na 7. tekmovanju mladih slovenskih baletnih plesalcev

SKUPINA III (plesalci do 26 let)

2. krog


Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Mihael Žveglič

A. Adam - M. Petipa

Giselle - Pas de deux iz 2. dejanja

(partnerica S. Dimache)

95,00 Zlata plaketa

1. nagrada


Priznanje za najmlajšo tekmovalko je bilo podeljeno Barbari Potokar, priznanje za izvirno

sodobno koreografijo, narejeno posebej za tekmovanje, pa je prejela Nastja Bremec

(Fragmenti). Priznanje za najboljšega partnerja je prejel Anton Bogov.

G) ODZIVI V TISKU

Jure Dobovišek v kritiki objavljeni v Delu dne 1. 3. 2005 pravi, da smo žepna baletna nacija v

primerjavi z velikimi baletnimi tekmovanji. Takšni občutki so ga prevevali ob sklepnem

večeru tekmovanja mladih slovenskih baletnih plesalcev.

Posebej omeni takrat še ne enajstletno Lano Batagelj (Polka), ki je nastopila v spremljevalnem

programu. Nesporno je pokazala talent, piše. Pravi, da so šle nagrade bržkone v prave roke.

Med sodobnimi koreografijami izpostavi Nastjo Bremec (Fragmenti). Pohvali njen plesni izraz

in meni, da je bila očitno le ona zmožna preseči baletne okvirje. Mihael Žveglič ja nesporno

prvonagrajenec, še dodaja. Razvija se v prekrasnega plesalca z dovršeno tehniko, partnersko

predanostjo in izjemnim občutkom za strnjenost v času. Sodobno koreografijo E. Cuga (Solo

za dva stola) je izvedel briljantno, zapiše Dobovišek.

Prvonagrajenka pri tekmovalkah je bila Alena Medich, ki je variacijo Aurore iz Trnuljčice

zaplesala dovršeno in zelo graciozno. Lepo bi bilo, če bo v prihodnosti dobila priložnost za

nadaljnji razvoj. Jerneja Podbevšek je v Variaciji Prijateljice iz Don Kihota izžarevala svoj

temperament. Izvzame tudi Ano Jenček, ki je v etudi La Fayette's Welcome delovala prikupno

in igrivo. Grand pas de deux v izvedbi Tijuane Križman (partner A. Bogov) ga ni prevzel.


PLESALCEV


Osmo baletno tekmovanje mladih slovenskih baletnih plesalcev je potekalo v Mariboru od 16.

do 18. februarja 2007 v organizaciji Komisije za tekmovanja mladih slovenskih glasbenikov in

baletnih plesalcev pri Svetu za glasbeno izobraževanje Republike Slovenije, ob sodelovanju

SGBŠ Maribor ter Opere in baleta SNG. Tekmovanje je podprlo Ministrstvo za kulturo ter

Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije.




Namestnica predsednika OO: Helena Meško, prof.

Člani OO: Helena Valerija Krieger, prof. , Matej Selan, prof. ,Tomaž Sevšek Šramel.


Predsednica OK: prof. Olivera Ilić.

Člani OK: Franci Ambrožič, prof. , Tanja Baronik, solistka Opere in baleta SNG Maribor,

Alenka Šest, solistka v SNG Opera in balet Ljubljana, Damir Novak.


Predsednik ST: Saša Potisk.

Člana ST: Alenka Ribič - Laufer, Iko Otrin, prof.

C) STATISTIKA

Na osmo tekmovanje je bilo prijavljenih 50 plesalcev, tekmovalo jih je 38, od tega je bilo v

spremljevalnem programu 12 plesalk. Tekmovalo je 35 deklet in 3 fantje.


Udeleženci SKUPAJ

I. II. A II.B III.

Studio SNG Maribor 1 1

SNG Maribor 4 4


SGBŠ Ljubljana 2 6 4 2 1 15

Nationale ballet academie Amsterdam 1 1

Harlekin, društvo za umetnost plesa Celje 2 2

Glasbena šola Vinka Vodopivca Ajdovščina 1 1 2

Glasbena šola Slovenske Konice 1 1

Glasbena šola Nova Gorica 1 1

Glasbena šola Karol Pahor Ptuj 2 2

Glasbena šola Jesenice 1 3 4

Glasbena šola Ilirska Bistrica 1 1

Fenix balet KUD Medvode 1 1

Društvo ljubiteljev baletne umetnosti Divača 1 1 2

Baletna šola Stevens 2 1 3

Zasebniki 1 1 2

SKUPAJ 11 19 7 7 6 50


program



Kategorije: Tudi osmo tekmovanje je imelo spremljevalni program, v katerem so se

predstavile plesalke do 13 let. Tekmovalo se je v štirih kategorijah, in sicer v skupini I (za

tekmovalke in tekmovalce od 13 do 15 let ), v skupini II A (za tekmovalke ter tekmovalce do

17 let), v skupini II B (za tekmovalke in tekmovalce do19 let). V skupini III so nastopili

tekmovalci in tekmovalke do 26 let. Tekmovalcem mlajših skupin je bila dana možnost z

ustrezno prijavo nastopati v starejši skupini, vendar je bila takšna prijava dokončna.


obeh krogih tekmovali solistično. Skupina II B kakor tudi skupina III je solistično nastopala

v prvem krogu, solistično ali v paru pa v drugem krogu, a se je njihov nastop ocenjeval

individualno. V paru sta bila lahko tekmovalca v isti ali različni starostni kategoriji, vendar je

lahko tekmoval le eden. Drugi je nastopil izven konkurence - njegov nastop se ni točkoval.

Isto je veljalo za primer, če se eden od partnerjev ni uvrstil v drugi krog.

Program tekmovanja: V spremljevalnem programu so pedagogi/mentorji sestavili svojim

plesalcem največ dvominutno baletno etudo ali ples, ki so jo morali izvajati na polprstih.

Tekmovalci skupine I so morali prav tako zaplesati baletno etudo, ki so jo sestavili njihovi

pedagogi/mentorji. Tekmovalke so etudo obvezno izvedle na prstih. Etuda ni smela presegati

minute in tri četrt. V drugem krogu so lahko ponovili etudo iz prvega kroga ali izbrali novo.

Skupina II A je imela v prvem krogu za tekmovalke kakor tudi za tekmovalce možnost izbire

ene izmed klasičnih variacij iz obveznega programa. V drugem krogu so morali zaplesati dve

klasični variaciji z dano možnostjo, da se variacija iz prvega kroga ponovi.



koreografija, ki se izvede solistično ali v paru in ni smela presegati dveh minut. V drugem

krogu je bilo potrebno izbrati dve novi klasični variaciji ali grand pas de deux.

Skupina III je imela v prvem krogu možnost izbire dveh klasičnih variacij ali grand pas de

deux (izbira variacij je bila prosta). Tudi za to skupino je bila zahtevana sodobna koreografija,

pod enakimi pogoji kakor v skupini II B. V drugem krogu so morali zaplesati dve novi

variaciji ali grand pas de deux (prav tako je bila izbira prosta).

Kriteriji: Tudi na osmem baletnem tekmovanju je ocenjevalna komisija delovala in

ocenjevala po posebnem pravilniku, katerega je pripravil in sprejel organizacijski odbor. Po

tem pravilniku so bile v vsaki starostni skupini podeljene plakete in nagrade, posebej za

plesalke in plesalce. Ocenjevala se je tehnična izvedba, muzikalnost, stil in umetniški vtis.

Kriterij ocenjevanja tega tekmovanja je bil sledeč:






- za doseženih 100 točk grand prix v skupini III .


3. ter 2. nagrado je bilo potrebno doseči najmanj 90 točk, za 1. nagrado 95 točk. V primeru,

da katera izmed nagrad ni bila podeljena, se število preostalih nagrad ni povečalo. OK je

odločala tudi o podelitvi posebnih priznanj, spremljevalnega programa ni ocenjevala.


Petek, 16. 02. 2007: pričetek tekmovanja z nastopi spremljevalnega programa, sledi prvi krog.


Nedelja, 18. 02. 2007: generalka, kasneje razgovor s člani OK, nato okrogla miza. Zvečer je

bila zaključna slovesnost.

F) REZULTATI

Skupina I je imela v prvem krogu za plesalke kratko baletno etudo.



15 let)

2. krog

Baletna etuda

Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Barbara Potokar E. Elgar - M. Ribič

Allegro moderato 95,40

Zlata plaketa

1. nagrada

Janja Sahornik P. Lincke - H. V. Krieger

Gavotte 91,90

Srebrna plaketa

2. nagrada

Klara Štampar G. F. Haendel - N. Moškotevc

Bourrée za Klaro 88,50 Bronasta plaketa

Barbara Hribar L. v .Beethoven - A. Tomc

Laendler 85,80

Bronasta plaketa

Posebna nagrada za

najobetavnejšo

tekmovalko

Rebeka Rajšek

D. Šostakovič - M. Turcu

Lutka in klovn

(v duetu s K. Lauferjem)


Vir: Bilten 8. ter 9. tekmovanja mladih slovenskih baletnih plesalcev; spletna stran TEMSIG-a

Skupina I je imela v prvem krogu za plesalce kratko baletno etudo.


SKUPINA I (plesalci od 13 do

15 let)

2. krog

Baletna etuda

Dosežene

Točke

Doseženo

priznanje

Uroš Škaper L. v. Beethoven - A. Tomc

Contredance 85,00 Bronasta plaketa


Skupina II A je imela v prvem krogu za plesalke možnost izbire ene izmed variacij iz

obveznega programa: Giselle: Variacija iz Kmečkega pas de deux; Labodje jezero:

1.Variacija iz pas de trois; Trnuljčica: Variacija Florisse; Don Kihot: Variacija Prijateljice iz

3. dejanja.


SKUPINA II A (plesalke do 17 let)

2. krog


Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Ana Marija

Radanovič


Paquita - Variacija




2. nagrada

Anamaria Jenček


Paquita - Variacija




3. nagrada


Skupina II A je imela v prvem krogu za plesalce prav tako možnost izbire ene izmed variacij

iz obveznega programa: Labodje jezero: Variacija iz pas de trois; Copéllia: Variacija Franza;

Giselle: 1. in 2.variacija iz Kmečkega pas de deux.


SKUPINA II A (plesalci do 17 let)

2. krog


Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Brez tekmovalcev



obveznega programa: Trnuljčica: Variacija Aurore iz 3. dejanja; Giselle: Variacija Giselle iz 1.

dejanja; Paquita: Variacija po izbiri; Don Kihot: Variacija Kitri iz 3. dejanja. Obvezna tudi



SKUPINA II B (plesalke do 19 let)

2. krog


Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Lejla Pantić

Šindrić


Gusar - Variacija


Trnuljčica - Variacija Aurore iz 2.

dejanja


2. nagrada

Katarina Kete




Grand pas classique - Variacija Esprit


3. nagrada

Jerneja Podbevšek

Zhembrovskyy

C. Pugni - A. S. Léon

Konjiček grbavček - Variacija Ruske

princese


Bajadera - Variacija Gamzati


Petra Turk


Paquita - Variacija

N. N. Čerepnjin - M. Petipa

Paquita - Variacija



Skupina II B je imela v prvem krogu za plesalce možnost izbire ene izmed variacij iz


dejanja; Gusar: Variacija sužnja; Labodje jezero: Variacija Siegfreda iz 3. dejanja. Obvezna

tudi izvedba sodobne koreografije.


SKUPINA II B (plesalci do 19 let)

2. krog


Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Kristjan Korat


Paquita - Variacija


Beneški karneval - Variacija



Skupina III je imela v prvem krogu, za tekmovalke kakor tudi tekmovalce možnost izbire dveh

variacij ali grand pas de deux (izbira variacij je bila prosta) ter sodobno koreografijo.



2. krog


Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Tijuana Križman


Don Kihot - Grand pas de deux

(partner E. Dobrescu)

100,00

Zlata plaketa

1. nagrada

Grand Prix

Evgenija Koškina

C. Pugni/Ponomarjov - A. J. Vaganova

Grand pas de deux - Diana in Acteon

(partner A. Bogov)

96,10 Zlata plaketa

2. nagrada

Alena Medich

C. Pugni - A. J. Vaganova

Variacija Diane iz pas de deux

Diane in Acteona


Grand pas classique - Variacija

95,90 Zlata plaketa

3. nagrada

Eva Gašperič



N. N. Čerepnjin - M. Petipa

Paquita - Variacija

95,20 Zlata plaketa




2. krog


Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Matjaž Marin


Trnuljčica - Pas de deux/Modra ptica

(partnerica I. Petek)

95,70 Zlata plaketa


Dobitniki posebnih nagrad so bili tudi Tijuana Križman, Anamarija Radanovič ter Lejla

Pantić - Šindrić. Posebno priznanje je prejel Anton Bogov za zgledno sodelovanje in

umetniško podporo. Priznanje za izvirno sodobno koreografijo je bilo podeljeno Valentini

Turcu.

G) ODZIVI V TISKU

Nataša Rižnar je svoj članek objavljen v časniku Večer dne 20. 2. 2007 naslovila

» Na prstih ». Priljubljenost baleta je velika in mladi so zanj pripravljeni trdo delati.

Prepričana je, da je samo tekmovanje spodbudno za obe državni šoli kakor tudi za privatne.

Na tekmovanju je opazila majhno število fantov, kar nedvomno priča o tem, da baletne šole

obiskujejo predvsem dekleta. Za enega izmed možnih vzrokov navaja dejstvo, da mladi

plesalci kljub zaključku šolanja na eni izmed obeh srednji šol v Sloveniji nimajo možnosti

nadaljevanja umetniške poti ter so zavoljo tega primorani oditi v tujino ali nadaljevati študij na

kateri izmed drugih fakultet. Osebno je prepričana da je povezovanje institucij, šol ter obeh

operno baletnih hiš izjemnega pomena. Z zgoraj navedenim se sicer v osnovi strinjam, vendar

ne pozabimo: dekleta so po zaključku šolanja v popolnoma enakem položaju kakor fantje.


PLESALCEV


Deveto baletno tekmovanje mladih slovenskih baletnih plesalcev je prvič potekalo v Novi

Gorici, in sicer od 6. do 8. februarja 2009, v organizaciji Komisije za tekmovanja mladih

slovenskih glasbenikov in baletnih plesalcev pri Svetu za glasbeno izobraževanje Republike

Slovenije, Društva baletnih umetnikov Slovenije ter SNG Nova Gorica.

Finančno je tekmovanje podprlo dvoje ministrstev, in sicer Ministrstvo za kulturo ter

Ministrstvo za šolstvo in šport ter mestna občina Nova Gorica.




Podpredsednik: Matjaž Šurc.

Člani OO: Darja Sebastijan, Patricija Valič Rutar, Petra Vodopivec, Vlasta Rosa, Borut

Bašin, Andrej Kovačič in Nataša Cetinski.


Predsednica OK: Sonja Kastl, solistka, prva vodja baleta HNK v Zagrebu, koreografinja.

Člani OK: Mateja Rebolj, solistka Opere in baleta SNG Ljubljana, Ljiljana Keča - Rošker,

Rado Krulanovič, solist Opere in baleta v Ljubljani, pedagog, Peter Pustišek, solist v

Celovcu.


Predsednik ST: prof. dr. Henrik Neubauer.

Člana ST: Tanja Baronik, Saša Potisk.

C) STATISTIKA

Na deveto tekmovanju je bilo prijavljenih 56 plesalcev, tekmovalo jih je 49. V

spremljevalnem programu je bilo 7 plesalk, tekmovalo pa je 45 deklet in 4 fantje.


Udeleženci SKUPAJ

I. II.A II.B III.

Baletna šola Stevens 1 1

Centro formazione danza citta di Trieste 1 1

Društvo ljubiteljev baletne umetnosti Divača 2 2

Glasbena šola Jesenice 1 1 2

Glasbena šola Karol Pahor Ptuj 1 3 4

Harlekin, društvo za umetnost plesa Celje 1 1 2

Konservatorium Wien Privatuniversitaet 1 1



SNG Maribor 3 3


Zasebniki 1 1

SKUPAJ 7 26 11 5 7 56


program



Kategorije: Tudi deveto tekmovanje je imelo tako imenovani spremljevalni program. Mladim

plesalcem in plesalkam so baletno etudo v dolžini trajanja največ dveh minut sestavili njihovi

pedagogi/mentorji. Prav tako kakor na prejšnjih tekmovanjih so morali le - to izvajati na

polprstih. V spremljevalnem programu so nastopili plesalke in plesalci od 8 do 12 leta starosti.

Tekmovali so je v štirih kategorijah, in sicer v skupini I (za tekmovalke in tekmovalce od 13

do 15 let ), v skupini II A (za tekmovalke, tekmovalce v starosti od 16 do 17 let), v skupini II

B (za tekmovalke in tekmovalce v starosti od 18 do 19 let). V skupini III so nastopili

tekmovalci in tekmovalke do 26 let. Vsak udeleženec je tekmoval v ustrezni starostni skupini,

vendar je bila tekmovalcem mlajših skupin dana možnost z ustrezno prijavo nastopati v

starejši skupini. Takšna prijava je bila dokončna.


obeh krogih tekmovali solistično. V skupini II B, kakor tudi v skupini III, so tekmovalci

nastopili solistično v prvem krogu, v drugem krogu pa solistično ali v paru. V primeru nastopa

v paru se je ocenjeval zgolj individualni nastop. V paru sta bila lahko tekmovalca v isti ali

različni starostni kategoriji, vendar je lahko tekmoval le eden. Drugi je nastopil izven

konkurence, kar je pomenilo, da se njegov nastop ni točkoval. Isto je veljalo za primer, če se

eden od partnerjev ni uvrstil v drugi krog.

Program tekmovanja: Tekmovalci skupine I so zaplesali baletno etudo ali ples, ki so jo zanje

sestavili pedagogi/mentorji. Tekmovalke so etudo obvezno izvedle na prstih. Etuda ni smela

presegati minute in petinštirideset sekund. Za vse je veljalo, da so v drugem krogu lahko

ponovili etudo iz prvega kroga ali pa izbrali novo.

Skupina II A je imela v prvem krogu za tekmovalke in tekmovalce možnost izbire ene izmed

klasičnih variacij iz obveznega programa. V drugem krogu so morali zaplesati dve klasični

variaciji, izbira katerih je bila prosta. Tekmovalcem te skupine je bila dana možnost, da

variacijo iz prvega kroga ponovijo.



koreografija, ki se je izvajala solistično ali v paru in je smela trajati največ dve minuti. V

drugem krogu je bilo potrebno izbrati med možnostjo izvajanja dveh novih klasičnih variacij

(izbira variacij je bila prosta) ali med izvedbo grand pas de deux.

Skupina III je imela v prvem krogu možnost izbire med izvedbo dveh klasičnih variacij ali

med izvedbo grand pas de deux (izbira variacij je bila prosta). Tudi za to skupino je bila

zahtevana sodobna koreografija, pod enakimi pogoji kakor v skupini II B. V drugem krogu so

morali zaplesati dve novi variaciji ali grand pas de deux (prav tako je bila izbira prosta).

Kriteriji: Na devetem tekmovanju se je ocenjevalo po pravilniku, ki ga je, kakor na vseh

preteklih tekmovanjih do sedaj, pripravil in sprejel organizacijski odbor tekmovanja.

Ocenjevalna komisija ga je izvajala ob upoštevanju kriterijev, kot so: tehnična dovršenost,

muzikalnost, stil in umetniški vtis posameznega tekmovalca. Plakete in nagrade so bile

podeljene v vsaki starostni skupini posebej za plesalke ter plesalce. Tekmovalci so bili

točkovani po naslednjih kriterijih:



- za doseženih 75 do 84,99 točk priznanje,




- za doseženih 100 točk grand - prix v skupini III.


3. ter 2. nagrado je bilo potrebno doseči najmanj 90 točk, za 1. nagrado 95 točk. V primeru, da

katera izmed nagrad ni bila podeljena, se število preostalih nagrad ni povečalo.

Ocenjevalna komisija je odločala tudi o podelitvi posebnih priznanj. Vsi nastopajoči v

kategoriji spremljevalnega programa so prejeli priznanje za sodelovanje. Njihovih nastopov se

ni ocenjevalo.


Petek, 6. 02. 2009: otvoritev, spremljevalni program, nato prvi krog tekmovanja.


Nedelja, 8. 02. 2009: generalka, kasneje razgovor s člani OK, organizirana je bila okrogla

miza z delovnim naslovom »Koreografija v baletni šoli« pod vodstvom prof. dr. Henrika

Neubauerja. Zaključna slovesnost je bila zvečer.

F) REZULTATI

Skupina I je v prvem krogu nastopila s kratko baletno etudo, tako pri plesalkah kakor tudi pri

plesalcih.



15 let)

2. krog

Baletna etuda

Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Tasja Šarler D. Šoštakovič - D. Sebastijan

Valček 95,50

Zlata plaketa

1. nagrada

Maja Terglav N. Paganini - Z. Pezdir

Capriccio št. 14 89,90 Bronasta plaketa

Monja Obrul K. Komzak - H. V. Krieger

Variacija 88,60 Bronasta plaketa

Tjaša Lešnik K. Komzak - H. V. Krieger

Variacija 87,60 Bronasta plaketa

Ajda Šegula G. F. Haendel - D. Sebastijan

Bourrée 87,10 Bronasta plaketa

Vir: Bilten 9. tekmovanja mladih slovenskih baletnih plesalcev; spletna stran TEMSIG-a


SKUPINA I (plesalci do 13 do

15 let)

2. krog

Baletna etuda

Dosežene

Točke

Doseženo

priznanje

Aleks Šišernik K. Komzak - H. V. Krieger

Variacija 91,80

Srebrna plaketa

2. nagrada

Najobetavnejši

tekmovalec

Luka Žiher J. Massenet - M. Selan

Etuda - Le florentine 88,00 Bronasta plaketa


Skupina II A je imela v prvem krogu za plesalke možnost izbire ene izmed variacij iz

obveznega programa: Giselle: Variacija iz Kmečkega pas de deux; Labodje jezero: 1.

Variacija iz pas de trois; Trnuljčica: Variacija Florisse; Don Kihot: Variacija Prijateljice iz 3.

dejanja.


SKUPINA II A (plesalke od 16 do

17 let)

2. krog


Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Janja Sahornik


Talisman - Variacija


Paquita - Variacija

96,30 Zlata plaketa

1. nagrada

Barbara Potokar





95,00 Zlata plaketa

2. nagrada

Nataša Ipavec


Navihanka - Variacij Lize



pas de deux

90,00

Srebrna plaketa

3. nagrada

Petra Zupančič




Labodje jezero - 1. variacija iz

pas de trois



Skupina II A je imela v prvem krogu za plesalce možnost izbire ene izmed variacij iz

obveznega programa: Labodje jezero: Variacija iz pas de trois; Copéllia: Variacija Franza;

Giselle: 1. in 2. variacija iz Kmečkega pas de deux.


SKUPINA II A (plesalci od 16 do

17 let)

2. krog


Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Brez nagrajencev



obveznega programa: Trnuljčica: Variacija Aurore iz 3. dejanja; Giselle: Variacija Giselle iz

1. dejanja; Paquita: Variacija po izbiri; Don Kihot: Variacija Kitri iz 3. dejanja. Obvezna je



SKUPINA II B (plesalke od 18 do

19 let)

2. krog


Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Anamaria

Radanovič



C. Pugni - J. Perrot


98,90 Zlata plaketa

1. nagrada

Katarina Čegovnik


Giselle - Variacija Giselle

iz 1. dejanja

A. Adam - M. Petipa

Gusar - Variacija

95,00

Srebrna plaketa

2. nagrada

Priznanje za izvirno

sodobno koreografijo

Nina Pišlar



A. Adam - M. Petipa

Gusar - Variacija


3. nagrada

Ana Jenček

A. Adam - M. Petipa

Gusar - Variacija Medore


Labodje jezero - Variacija Odile


Ines Mandelj




Paquita - Variacija



Skupina II B je imela v prvem krogu za plesalce možnost izbire ene izmed variacij iz


dejanja; Gusar: Variacija sužnja; Labodje jezero: Variacija Siegfrieda iz 3. dejanja. Obvezna

tudi izvedba sodobne koreografije.


SKUPINA II B (plesalci od 18 do

19 let)

2. krog


Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Brez tekmovalcev


Skupina III je imela v prvem krogu za tekmovalke in tekmovalce možnost izbire dveh

klasičnih variacij ali grand pas de deux (izbira variacij je bila prosta) ter sodobno koreografijo.



2. krog


Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Eva Gašparič

A. Adam - M. Petipa

Gusar - Pas d'esclave

(partner I. Kozyuk)

96,30 Zlata plaketa

1. nagrada

Nina Ogrinc


Trnuljčica - Grand pas de deux

(partner J. Bunn)

95,60

Zlata plaketa

2. nagrada

Posebna nagrada za

umetniški vtis

Jerneja Podbevšek

Zhembrovskyy

A. Adam - M. Petipa

Gusar - Grand pas de deux

(partner L. Jerkander)

95,50 Zlata plaketa

3. nagrada

Mirjana Šrot

C. Pugni - J. Perrot


D. F. Auber - V. Gsovski

Grand pas classique


Hristina Stoycheva




Bajadera - 3. Variacija senc





2. krog


Dosežene

točke

Doseženo

priznanje

Brez tekmovalcev


G) ODZIVI V TISKU

Avtor članka objavljenega v Delu 6. 2. 2009 je Marjan Zlobec. V članku z naslovom »Zahteve

po klasičnem baletu« na kratko opiše zgodovino baletnih tekmovanj ter poda osnovne podatke

o udeležencih, programu in poteku tekmovanja. Opaža, da tekmovalne zahteve izpostavljajo

klasične balete. Le te so temelj klasičnega izobraževanja in z njimi se srečujejo prav vsi mladi

tekmovalci, še dodaja. Zaključi z nam vsem znanim dejstvom: odkriti, opaziti in seveda

spodbuditi mlade slovenske baletne plesalce.

6 POVZETEK SLOVENSKIH BALETNIH TEKMOVANJ

UDELEŽBA

Skozi leta minulih slovenskih baletnih tekmovanj je bila udeležba nedvomno pogojena z

interesom in vplivom interesnih skupin, ki so z baletom povezani tako neposredno kakor tudi

posredno. Kot zelo verjetno ocenjujem možnost, da je udeležbo na dosedanjih tekmovanjih

krojil spreminjajoč se program baletnih tekmovanj in ustrezno postavljene starostne

kategorije. Seveda pa ne gre pozabiti tudi želje in volje mladih plesalk in plesalcev po

tekmovalnih nastopih ter različne nivoje interesov pedagogov.

Najmlajša tekmovalna skupina je bila v veliki večini najštevilčnejša. Vzroke je najverjetneje

potrebno poiskati v njihovi igrivosti, želji in zanimanju za balet ter navsezadnje v njihovi

številčnosti. Tekmovalne zahteve so se najizraziteje spreminjale prav v tej skupini. Največje

število udeležencev smo tako zabeležili na sedmem tekmovanju mladih slovenskih baletnih

plesalcev, kjer je bila prvič uradno uvedena dodatna kategorija imenovana spremljevalni

program. To kategorijo je prof. dr. Henrik Neubauer predlagal kot dopolnilo že za tretje

tekmovanje mladih slovenskih baletnih plesalcev, vendar je bila uradno uvedena kasneje.

Udeležba tekmovalcev na omenjenem tekmovanju nedvomno priča o pravilnosti takšne

odločitve. Osebno se sprašujem, zakaj so organizatorji čakali tako dolgo.

V starejših skupinah je bilo število udeležencev bistveno manjše. Vzroki so najverjetneje v

večjih ter bolj dorečenih tekmovalnih zahtevah in nedvomno v velikem odrekanju, saj se od

mladih plesalk in plesalcev iz leta v leto zahteva vedno več. Eden izmed možnih vzrokov

manjše udeležbe je tudi generacijski osip baletnih plesalk in plesalcev na srednješolski stopnji

baletnega izobraževanja.

V najstarejših skupinah je bila udeležba na preteklih tekmovanjih dokaj skromna. Ali za

takšne tekmovalne nastope v obeh operno baletnih hišah ni interesa? Gre morda za osebno

nezainteresiranost plesalcev? Morda pa nizki udeležbi v najstarejši kategoriji skozi vsa leta

tekmovanja botruje dejstvo, da v obeh operno baletnih hišah drastično primanjkuje slovenskih

baletnih plesalcev.

Fantje so bili v letih preteklih tekmovanj zastopani v dokaj majhnem številu. Prvenstveno gre

vzroke iskati v skromnem številu vpisanih fantov na program baleta na nižjih in srednjih

nivojih državnih šol, žal velja enako tudi za privatne šole. Osebno opažam, da mnogo tistih, ki

so se na slovenskih baletnih tekmovanjih nedvomno izkazali v slovenskem baletnem prostoru,

skorajda ni več zaslediti.

Preglednica 6.1: Pregled udeležencev baletnih tekmovanj po spolu in kategorijah.

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9.

Ž 11 12 6 29

M 1 1

Σ 0 0 0 0 0 0 11 12 7 30

Ž 10 9 11 7 5 13 55

M 2 2 3 1 8

Σ 12 11 14 7 5 14 0 0 0 63

Ž 3 14 8 4 5 8 42

M 2 3 2 2 1 10

Σ 5 17 10 6 6 8 0 0 0 52

Ž 7 5 4 1 17

M 1 2 1 4

Σ 0 8 5 6 1 1 0 0 0 21

Ž 3 3 6

M 1 6 7

Σ 0 0 0 4 0 9 0 0 0 13

Ž 23 17 23 63

M 1 3 4

Σ 0 0 0 0 0 0 23 18 26 67

Ž 8 7 10 25

M 1 1

Σ 0 0 0 0 0 0 8 7 11 26

Ž 9 6 5 20

M 1 1

Σ 0 0 0 0 0 0 9 7 5 21

Ž 3 5 7 15

M 3 1 4

Σ 0 0 0 0 0 0 6 6 7 19

Ž 13 30 24 18 10 25 54 47 51 272

M 4 6 5 5 2 7 3 3 5 40

Σ 17 36 29 23 12 32 57 50 56 312

I.

II. A

B

C

Spremljevalni

program

D

SKUPAJ

A

BALETNA TEKMOVANJAUdeleženci po spolu in

kategorijah

KA

TE

GO

RIJ

A

II. B

III.

SKUPAJ

Vir: Bilteni vseh dosedanjih tekmovanj mladih slovenskih baletnih plesalcev

REZULTATI IN NAGRADE

Osebno menim, da je v letih tekmovanj ocenjevalna komisija uveljavljala precej visok kriterij

za najmlajše skupine. V tem ne vidim ničesar slabega. Nasprotno: pozdravljam strogost in

utemeljeno kritičnost. Prav to sem pogrešala pri ocenjevanju najstarejših skupin, kjer

tekmovalci že zaključujejo šolanje ali pa že plešejo v eni izmed operno baletnih hiš. Skozi leta

tekmovanj opažam, da se mnogi tekmovalci, ki na predhodnem tekmovanju niso dosegli

vidnejših rezultatov, kljub vsemu pojavijo na naslednjem tekmovanju. Nekateri od omenjenih

vidnejšega napredka ne pokažejo, drugi pa pokažejo očiten napredek tako v tehničnem kakor

tudi umetniškem smislu. Prav tako se nekateri mladi talentirani tekmovalci, ki so že posegli po

zavidljivih rezultatih na naslednjih tekmovanjih ne pojavljajo več. Če je prvo dejstvo

razveseljivo, pa je slednje vsekakor zaskrbljujoče.

Vseeno pa pri statistični obravnavi (preglednici 6.1 ter 6.2) v vseh letih tekmovanj opažam

močno ponavljajoč se nihajoč vzorec podeljevanja nagrad na tekmovalca po posameznem

tekmovanju. Le-ta se vse od začetka tekmovanj za periodo dveh tekmovanj zadržuje na visoki

ravni (količniku), nato pa v obdobju naslednjih dveh tekmovanj opazno pade. Ne glede na

vzorec nihanja podeljevanja nagrad na tekmovalca, pa ne gre prezreti dejstva, da se količnik

podeljenih nagrad po tekmovalcu znotraj posameznih tekmovanj razlikuje tudi za več kakor

štirikratno vrednost. Povedano drugače, število podeljenih nagrad na tekmovalca je na tretjem,

četrtem ter sedmem tekmovanju približno dvakrat nižje kot v povprečju vseh devetih

tekmovanj. Posledično se zastavlja vprašanje, zakaj je temu tako.

Po eni strani je možno, da je v obdobjih nizkega količnika podeljenih nagrad na tekmovalca

le-temu botrovalo preskromna kvaliteta tekmovalcev in/ali prezahteven tekmovalni program,

po drugi strani pa tudi ne gre prezreti dejstva, da so bili v omenjenih obdobjih morebiti tudi

kriteriji ocenjevalne komisije precej strožji v primerjavi s tekmovanji pred in za omenjenimi

obdobji. Zelo možna je tudi kombinacija vseh naštetih parametrov. Kateri od omenjenih

odgovorov je najbližje resnici, prepuščam v presojo strokovni javnosti oziroma bralcu. Naj mi

bo dovoljeno poglavje zaključiti z apelom na vse, ki smo tako ali drugače povezani s

slovenskimi baletnimi tekmovanji: nikdar ne pozabimo, zaradi koga so organizirana slovenska

baletna tekmovanja in kaj je njihov prvotni namen!

Preglednica 6.2: Pregled nagrajencev baletnih tekmovanj po spolu in kategorijah.

Ž M Σ Ž M Σ Ž M Σ Ž M Σ Ž M Σ Ž M Σ Ž M Σ Ž M Σ Ž M Σ

Zlato 0 1 1 2 0 0 0 0 0 0 1 1 2

Srebro 2 2 4 0 0 0 0 0 0 0 2 2 4

Bron 2 2 0 0 0 0 0 0 0 2 0 2

GP 0 1 1 2 0 0 0 0 0 0 1 1 2

Σ 4 2 6 2 2 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 4 10

Zlato 1 1 1 1 0 0 0 0 0 0 1 1 2

Srebro 2 1 3 2 2 1 1 0 0 0 0 0 5 1 6

Bron 2 2 2 2 1 1 0 0 0 0 0 5 0 5

Σ 5 1 6 4 1 5 2 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 11 2 13

Zlato 1 1 0 1 1 0 0 0 0 0 2 0 2

Srebro 0 1 1 1 1 0 0 0 0 0 2 0 2

Bron 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Σ 1 0 1 1 0 1 2 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 0 4

Zlato 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Srebro 0 1 1 1 1 1 1 0 0 0 0 3 0 3

Bron 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 1 1

Σ 0 0 0 1 1 2 1 0 1 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 1 4

Zlato 0 1 1 0 0 0 0 0 0 1 0 1

Srebro 0 1 1 0 0 0 0 0 0 1 0 1

Bron 1 1 0 1 1 0 0 0 0 0 1 1 2

Σ 1 0 1 2 0 2 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 1 4

Zlato 0 2 2 0 1 2 3 0 0 0 0 3 2 5

Srebro 0 1 1 1 1 2 1 3 0 0 0 0 4 1 5

Bron 4 1 5 0 0 0 0 0 0 0 4 1 5

Σ 4 1 5 3 0 3 1 0 1 3 3 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 11 4 15

Zlato 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 2

Srebro 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 2 0 2

Bron 0 0 0 0 2 2 2 2 1 1 0 5 0 5

Σ 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 2 2 0 2 3 0 3 1 1 2 8 1 9

Zlato 0 0 0 0 1 1 0 0 4 1 5 5 1 6

Srebro 0 0 0 0 1 1 2 2 2 1 3 0 3 3 6

Bron 0 0 0 0 3 1 4 0 2 2 0 5 1 6

GP 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 0 1

Σ 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 1 6 0 2 2 4 1 5 5 1 6 14 5 19

Zlato 0 0 0 0 1 1 2 2 1 1 3 3 7 0 7

Srebro 0 0 0 0 1 1 2 2 2 2 2 2 6 1 7

Bron 0 0 0 0 4 1 5 0 2 2 0 6 1 7

Σ 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 2 7 4 0 4 5 0 5 5 0 5 19 2 21

Zlato 2 0 2 4 2 6 1 0 1 1 2 3 2 0 2 2 0 2 2 0 2 7 2 9 21 6 27

Srebro 4 3 7 6 0 6 4 0 4 3 1 4 1 1 2 2 2 4 5 1 6 3 0 3 28 8 36

Bron 9 1 10 2 1 3 1 1 2 0 0 0 9 2 11 2 0 2 5 0 5 0 0 0 28 5 33

GP 0 0 0 1 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 2 1 3

Σ 15 4 19 13 4 17 6 1 7 4 3 7 12 3 15 6 2 8 12 1 13 11 2 13 79 20 99

KATEGORIJA

DC II. AI. III.II. B

SKUPAJ

SKUPAJ

Nagrade po

spolu in

kategorijah

1.

BA

3.

2.

9.

BA

LE

TN

A T

EK

MO

VA

NJ

A

5.

6.

7.

8.

4.

Vir: Bilten 8. in 9. tekmovanja mladih slovenskih baletnih plesalcev in spletna stran TEMSIG-a.

7 ZAKLJUČEK

Baletna tekmovanja so nekaterim draga, drugim precej manj. Osebno so mi ljuba in prav na

vsa me vežejo lepi spomini, pa naj si bo, da sem se jih udeležila kakor mentorica ali bodisi le

kot obiskovalka.

Skozi leta tekmovanj, ki so jih spremljale številne težave, mnogi nesporazumi, nesoglasja in

dvomi, a še več lepega in nepozabnega, si upam trditi, da si je vsa strokovna javnost enotna:

baletna tekmovanja so potrebna! Ne pozabimo: tekmovanja prinašajo napredek in razvoj,

baletna tekmovanja odkrivajo nove mlade slovenske baletne talente. Spodbudno vplivajo na

mlade tekmovalce. Vsem tekmovalcem zagotavljajo tehnični napredek in umetniški razvoj,

prvenstveno skozi dodatne ure individualnega pouka. Le-te so za mlade tekmovalce

neprecenljive, enako kakor izkušnje pridobljene s samim tekmovanjem. Tekmovanja

predstavljajo možnost samostojnega nastopanja pred ocenjevalno komisijo, tudi pred

občinstvom. Za mnoge plesalce se to zgodi prvič prav na baletnem tekmovanju.

Skozi leta so nam baletna tekmovanja posredovala povratne informacije, ki so predstavljale

presek danega stanja oziroma realnosti. Navsezadnje baletna tekmovanja dajejo primerjavo

med tekmovalci, njihovim tehničnim in umetniškim nivojem, pedagogi, mentorji, koreografi,

obema državnima šolama ter vsemi ostalimi javnimi in zasebnimi šolami in nenazadnje tudi

operno-baletnima hišama.

Baletna tekmovanja so nedvomno izziv. Prinašajo dodatne obveznosti in seveda odgovornosti,

vsem nam: mladim tekmovalcem in tekmovalkam, pedagogom-mentorjem (ki se vedno

večkrat predstavljamo tudi v vlogi koreografov) ter strokovnim organom tekmovanj.

Vsem nam baletna tekmovanja dajejo tudi nekaj skupnega: vsi smo ocenjevani. Žene nas

nenehna želja po napredku in prizadevanje za tehnični napredek in umetniško rast. Velikokrat

smo nagrajeni, mnogokrat razočarani.

A kljub temu verjamem in srčno upam, da smo svojemu delu predani. Imamo in še nadalje

imejmo posluh, ljubezen in mnogokrat prepotrebno razumevanje do naših tekmovalcev,

slovenskih baletnih tekmovanj in posledično do baletne umetnosti. Zatorej spoštujmo naša

baletna tekmovanja! Veselimo se jih! Tekmovanja nas navdajajo z upanjem, vedno novim

pričakovanjem. In prav je tako. Slovenska baletna tekmovanja so nedvomno dala soliste,

plesalce, umetnike, ki so in bodo, kakor rodovi do sedaj, nadaljevali pot te lepe, kaj lepe,

najlepše umetnosti.

Viri/literatura:

1) NEUBAUER, Henrik. 1998. Pomota pri plesalcih. Večer, 3. januar, leto LIV, številka 1,

stran 24.

2) NEUBAUER, Henrik. 1999. Razvoj baletne umetnosti v Sloveniji II. Ljubljana: Forma 7.

ISBN 961-6181-15-7

3) NEUBAUER, Henrik. 2008. Obrazi slovenskega baleta: Biografski leksikon. Ljubljana:

Slovensko komorno glasbeno gledališče. ISBN 978-961-91588-2-1

4) SODJA, Lovro. 2006. Mladi slovenski glasbeniki v Evropi: Sodelovanje z EMCY 1982 -

2006. Ljubljana: Družina. ISBN-10 961-222-641-5

5) TEMSIG. 1993. 1. tekmovanje mladih slovenskih baletnih plesalcev - bilten. Ljubljana.

6) TEMSIG. 1995. 2. tekmovanje mladih slovenskih baletnih plesalcev - bilten. Maribor.








14) DOBOVIŠEK, Jure. 2005. Plodovi garaških let. Delo, 1. marec, leto XLVII, številka 49,

stran 10.

15) PODBOJ, Daliborka. 2003. Na konicah prstov - kdaj in kako? Večer, 19. februar, leto

LIX, številka 40, stran 11.

16) PRETNAR, Breda. 1993. Mladi ne smejo pozabiti, da je le za rjo železo zlato. Republika,

1. december, leto II, številka 329 , stran 16.

17) PRETNAR, Breda. 1995. Brez evforije korak naprej. Večer, 2. december, leto LI, številka

279, stran 7.

18) PRETNAR, Breda. 1997. Balerina je rojena. Večer, 12. december, leto LIII, številka 287,

stran 18.

19) RIŽNAR, Nataša. 2007. Na prstih. Večer, 20. februar, leto LXIII, številka 40, stran 14.

20) SVETEJ, Dario. 1999. Balet je vendar samostojna umetnost. Večer, 14. december, leto

LV, številka 290, stran 19.

21) TAUBER, Andreja. 1993. Med Mariborom in Ljubljano majhne razlike v znanju. Delo,

30. november, leto XXXV, številka 278, stran 8.

22) TAUBER, Andreja. 1997. Letos samo dve zlati medalji. Delo, 9. december, leto XXXIX,

številka 284, stran 17.

23) ZLOBEC, Marjan. 2009. Zahteve po klasičnem baletu. Delo, 6. februar, leto LI, številka

30, stran 23

24) FOUNDATION INTERNATIONAL BALLET COMPETITION - VARNA. 2009.

International ballet competition Varna.

Dostopno na spletni strani http://www.varna-ibc.org/

25) HELSINKI INTERNATIONAL BALLET COMPETITION. 2009. About HIBC.

Dostopno na spletni strani http://www.balcomphel.fi/

26) MOSCOW INTERNATIONAL BALLET COMPETITION & CONTEST OF

CHOREOGRAPHERS. 2009. About.

Dostopno na spletni strani http://www.russianballet.ru/competition/

27) NEW YORK INTERNATIONAL BALLET COMPETITION. 2009. Who we are.

Dostopno na spletni strani http://www.nyibc.org/

28) TEMSIG. 2009. 8. tekmovanje mladih plesalcev Republike Slovenije: Rezultati. Dostopno

na spletni strani http://www.temsig.com

29) TEMSIG. 2009. 9. tekmovanje mladih plesalcev Republike Slovenije: Rezultati. Dostopno

na spletni strani http://www.temsig.com

30) The 38th INTERNATIONAL DANCE COMPETITION LAUSANNE. 2009. About us.

Dostopno na spletni strani http://www.prixdelausanne.org/

31) USA INTERNATIONAL BALLET COMPETITION. 2009. About.

Dostopno na spletni strani http://www.usaibc.com/

http://www.varna-ibc.org/

http://www.balcomphel.fi/

http://www.russianballet.ru/competition/

http://www.nyibc.org/

http://www.temsig.com/

http://www.temsig.com/

http://www.prixdelausanne.org/

http://www.usaibc.com/

Documents

KONSERVATORIJ ZA GLASBO IN BALET LJUBLJANA VIŠJA …...Vladimir Vasiljev (Grand Prix - 1964), Natalia Bessmertnova (1965), Natalia Makarova (1965), Mikhail Barishnikov (1966), Vladimir