Knjižnica Jožeta Mazovca

1946 - 2006

Prispevki o razvoju in delu knjižnice

./ CIP - Kata ložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

027 .022( 497.4 Ljubljana)"1946/2006"

KNJIŽNICA Jožeta Mazovca (Ljubljana) Knj ižnica Jožeta Mazovca : 1946-2006 : prispevki o razvoju in

delu knjižnice / [glavni urednik Janez Lah]. - Ljubljana: Knjižnica Jožeta Mazovca, 2007

ISBN 978-961-91978-0-6 1. Lah, Janez, 1947-231186176 Teol V Mostah, bivša Mergenthalerj eva tovarna

akvarel D.Erbežnik, 1959

Knjižnica Jožeta Mazovca 1946 - 2006

1. Razvoj slovenskega knjižničarstva

Začetke knjižnic bomo poiskali med viri o razvoju splošnega, oziroma ljudskega knjiž­ničarstva v Ljubljani.

Kratek sprehod po zgodovini knjižničarstva po Avgustu Pirjevcu (Knjižnice in knjižni­čarsko delo, 1940) kaže na nastanek in razvoj slovenskega knjižničarstva.

Najstarejše knjižnice na Slovenskem so bile samostanske knjižnice. Hkrati z usta­novitvijo samostana je bila ustanovljena tudi samostanska knjižnica. Stiški samostan cistercijancev (1136 - 1784) z znanimi stiškimi rokopisi, knjižnica cistercijancev v Kostanjevici (1234 - 1785); samostani kartuz~ancev v Bistri pri Vrhniki (1260 - 1782), v jurkloštru (1167 - 1174 in 1209 - 1596), v Zičah (1165 - 1782 ) in v Pleterjah; knjiž­nica ljubljanskih avguštincev (1366 - 1784), knjižnica diskalceatov (1643 - 1786) , knjižnica devinskih servitov (od 16. stol. - 1786), knjižnica frančiškanov, ki pa se je razvila šele v začetku 17. stol.) .

Z reformacijo smo dobili tudi prvo posvetno knjižnico - protestantsko biblioteko kranj ­skih deželnih stanov, ki pa je s protireformacijo prešla v roke jezuitskega kolegija.

jezuiti so ustanovili knjižnico ob naselitvi 1596 in 1617 zažgali na grmadi vse lute­ranske knjige. Omeniti velja še knjižnico gornjegrajskega benediktinskega samostana (1140-1473).

Plemiške knjižnice so zaživele v 17. in 18. stol. : knjižnica Volka Engelberta Turjaškega, Valvazorjeva knjižnica, družinska knjižnica baronov Raigersfeldov, knjižnica ljubljan­skega kanonika janeza jakoba Schilinga, knjižnica Karla pI. Peera, knjižnica jezuita Gabrijela Gruberja, knjižnica botanika Franca Hladnika, knjižnica grofa jošta Vajkarda Barba in knjižnica Petra Pavla Glavarja.

Nizanje podatkov o knjižnicah seveda nima namena vrednotenja posameznih knjiž­nic niti posameznega obdobja.

Avgust Pirjevec posebej navaja ljubitelje in zbiratelje slovenske knjige: Jožef Kalazanc Erberg in Žiga Zois, Jernej Kopitar, Jurij Japel, Va l e~tin Vodnik, Jakob Zupan, Janez Primic, Anton Krempl, posebej izpostavi Matijo Copa, omenja knjižnico Andreja Smoleta, knjižnico Etbina Henrika Coste. Avgust Pirjevec je zbiratelja in ljubitelja slo­venske knjige, župnika Ivana Vrhovnika (umrl 1935) in monsignora Toma Zupana(umrl 1937) označil kot prva moderna mecena slovenske narodne knjižnice.

S problemom prve javne znanstvene knjižnice se je spopadla Academia Operosorum (ustanovljena 1693) . Rezultat njenih prizadevanj je ustanovna listina prve javne knjiž­nice 30. maja 1701 . Zanjo je bila zgrajena posebna dvorana, poslikana s freskami in posebno pohištvo. Žal je akademija in z njo knjižnica po približno dvajsetih letih pre­nehala delovati.

Po požaru kolegija razpušče nega jezuitskega samostana (1 774), so rešene knjige in knjižni darovi tvorili podlago licejske knjižnice, ki je postala leta1 850 študijska knjiž­nica, po 1. svetovni vojni državna biblioteka in od 1938 univerzitetna biblioteka do ustanovitve Narodne in univerzitetne knjižnice. Osnovo licejske knjižnice so tvori ­le jezuitska knjižnica, knjižnica generalnega vikarja Peera, knjižnica kartuzijanskega samostana, knjižnica ljubljanskih diskalciatov, knjižnica kmetijske družbe, knjižnica kostanjeviških cisterciancev, ljubljanskih avguštinov, stiških cisterciancov in devinskih servitov. Formalno je bila licejska knjižnica ustanovljena 15. januarja 1791.

Avgust Pirjevec v svojem delu Knjižnice in knjižniča rsko delo našteva še druge znan­stvene knjižnice, med njimi knjižnico Narodnega muzeja v Ljubljani, u č ite lj s ke knjiž­nice in srednješolske knjižnice.

Leto 1848 je položilo temelje slovenskim društvenim knjižnicam. Slovensko društvo si je med osnovnimi nalogami zapisalo ustanovitev »bravnice«, kjer bo zbralo vse slo­venske, mnoge slovanske in tudi nemške časnike, dobre zemljevide in slovenske slo­varj e. Takšne društvene č ita lnice so bile zametek č ita lnic in č ita lniš kih knjižnic. Zrasla pa je tudi potreba po občin skih knjižnicah, namenjenih vsem. V Ljubljani so ustanovili Narodno čitalnico 1861. leta.

II. Splošno knjižničarstvo v ljubljani

Leta 1911 je bila ustanovljena Javna ljudska vknjižnica Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj (poimenovana Sentjakobska knjižnica), s čimer je bil postavljen temelj splošnega knjižni ča rstva v Ljubljani . Šentjakobska knjižnica se je 1947. preimenovala v Mestno knjižnico in se kasneje povezala v Knjižnico Otona Županč i ča . Strokovno delo v šentjakobski knjižnici je bilo bistveno za njen vpliv na druge, manjše knjižnice, ki so jih ustanavljala različna društva in so bile pogosto odraz boja slovenskih delavsko-prosvetnih društev z nemškimi (Sudmarkina knjižnica) in boja za slovenski jezik.

Nastajale so tako imenovane okrajne knjižnice. Tako so znane Knjižnica politič­no gospodarskega društva za Vodmatski okraj, Okrajna učite lj s ka knjižnica Moste, Tavčarj eva knjižnica Kola jugoslovanskih sester - podružnica M oste.

Med obema vojnama so knjižnice ustanavljale tudi zveze: Zveza kulturnih društev 1919, ki je imela v Ljubljani centralno knjižnico, vč l a nj e nih pa je bilo 11 3 društev z lastnimi knjižnicami in deloma č ita lni cami ; katoliška Prosvetna zveza, Svoboda in Vzajemnost; Zveza kmečkih fantov ...

Leta 1901 je bila ustanovljena Mestna knjižnica kot strokovna knjižnica mestne upra­ve, ki se je leta 1946 preimenovala oziroma prerasla v Slovansko knjižnico.

Omeniti moramo tudi eno najbolj obiskanih knjižnic v Ljubljani, knjižnico Delavske zbornice, ustanovljeno leta 1926.

III . Razvoj ljudskih knjižnic

Konec II. svetovne vojne je prinesel ponovni razvoj ljudskih knjižnic.

Minister za prosveto, dr. Ferdo Kozak, je 22 .septembra 1945 izdal Uredbo ministr­stva za prosveto o ljudskih knjižnicah, kjer je med drugim določ il, » da se za območje vsakega krajevnega NOO (narodno osvobodilnega odbora, op.p.) - če take knjižnice tam še ni - ustanovi ljudska knjižnica, ki naj ima po možnosti tudi čitalnico. « Prav tako je ministrstvo izdalo tudi Pravilnik o ljudskih knjižnicah in č ita lni cah. Pravilnik je do-

l očil ustanovitev Zveze ljudskih knjižnic, kjer so obvezno č l a ni ce vse ljudske knjižn i­ce. Navedeni dokument i so objavljeni v knjižici Delo ljudskega knjižni ča rja v ljudski knjižnici s podnaslovom Kratka navod ila kako upravljamo ljudsko knjižnico.

IV. Ljudska knjižnica Polje

Ljudski knjižnici Po lje najdemo osnovo v knjižnicah Svobode in Vzajemnosti v P~ lju , Zadvoru, Zalogu in Zadobrovi. Po drugi svetovni vojni so bile ustanovljene še lJud­ske knjižnice v Dolskem, Prežganju in Lipoglavu. Od teh je ostala in se razvila samo Ljudska knjižnica Polje.

Ljudska knjižnica Polje je bila ustanovljena leta 1946 na pobudo Rajons~e?a Ijuds~e­

ga odbora. H.ra ~ila je 2122 knjig, O? ~ate rih jih)e i ~š l o 679.po osvobo~. ltv l. Do 1. } a~ nuarja 1949 Je Imela 5618 bralcev ln Je v tem casu Izposodda 7156 knJig: Opo~a rJ a ll so na premajhno popularizacijo, premajhen prostor, .... » kar se bo sedaj uredtlo, ko bodo dobili lep nov prostor, kjer bo lahko nameščena tudi čita lnica«. Knjižni ča rka je bi la gospa Anica Pogača r, vzgojite ljica.

Ljudska knjižnica v Polju se je razvila v eno večjih k njižn!čn~h enot, ki)e ž.e 1956. leta med prvimi uved la prost pristop, vendar pa se v utesnJenlh proston ~ ni ~ogl a r~­vijati. Njenih 50 m 2 to ni dovoljevalo. Preselitev v kletne prostore OS yPo lJ e, .~a l ?s ka 190 na 145 m 2 je seveda pomenila olajšanje in zasnovo moderne splosne knJlznlce z igralnico in l očenim gradivom za odrasle in za mladino.

V gradivu » Knjižnica Polje v Ljubljani v lu č i trad icije in verificirane koncepcije r~zvoj.a slovenskega splošno izobraževalnega knjižniča rstva « iz leta 1985 najdemo tudi zani ­mive primerjave. Knjižnica Polje je imela večji knjižni sklad, večji prirast, obsežnejšo izposojo in večji obisk kot knjižnice v Slovenskih Konjicah, Trbovljah, Murski Soboti in na Ptuju .

ln takratna vizija: 300 m2 uporabnih površin z oddelkom za izposojo za odrasle in l očenim oddelkom za otroke in mladino, 15.000 knjig v prostem pristopu, skupna č ita lni ca za odrasle in mladino s 30. sedeži in priročno literaturo ter časniki in revijami

in sku pen večnamens ki prostor, prav lji čn a soba in s kl ad i šče. Zaposlenih naj bi bilo 9 strokovnih delavcev.

Stalna rast števila č l anov in števila izposojenega gradiva, raznovrstnost knj iž ni čnega grad iva in uvajanje novih oblik dela s predvsem mladimi bralci so zahtevale i s ka~je dodatnega prostora. S pomočjo ustanovite lja Sku pščino občine Ljubilana Moste-Polje, ki je zagotovil nadomestno hišniško stanovanje, se je enota v kleti OS Polje na Zaloški 190 razš irila, pridobila in preured ila hišniško stanovanje in nekdanji šolski hod nik. Tako ima danes 270 m2 površine, 215 m2 za izposojo, 25 m2 za posebne oblike dela (pravlji čn a soba) in 30 m2 s klad i šča.

Njena današnja vizija je preselitev izposoje v pr itli čj e zgradbe osnovne šole in posta­vitev moderne splošne knjižnice z E-knjižnico, večnamenskim prostorom, posebno čita lni co za odrasle in posebno za otroke in mlad ino, povečanj e knjižne zaloge, uskla-

.. d d" . . nn jen letni prirast s stan ar I ln normativi ....... .. .

V. ljudska knjižnica Moste

Ljudska knjižnica Moste je bila prav.tako ustanovljena leta . 1 94~ . yn ~ Zaloški 4:', Poverjenik Poverjeništva za kul turo ln umetnost Zvone MlklavClc Je v POroCI­lu Izvršnemu odboru ljudske prosvete Slovenije 7. maja 1949 o ljubljanskih yljud­skih knjižnicah (Delavska knjižnica, Ljudska knjižnica Polje, Ljudska knjižnica Siška, Ljudska knji~ni ca Bežigrad, Ljudska knjižnica M oste, Lju~ska knji~ ni c.a Ježica, L) .~d~ka knjižnica v St. Vidu, Ljudska knjižnica Rakovnik) zapisal, da Je Ljudsko knJlznlco Moste ustanovil rajonski ljudsko prosvetni svet. Hranila je 892 knjig, od tega 432 po­vojn ih. Od ustanovi tve do 1.1. 1949 je obiskalo knjižnico 749 bralcev in si izposodilo 766 knjig. Poverjenik tudi opozarja:

» Knjižnica se vsled neprimernega lokala ne more razvijati z uspehom« .

Honorarna knjižni čarka je bila gospa Tanja Vakselj,

V Poročilu o delovanju Občinskega ljudskega odbora Moste za mesec oktober 1946 je med drugim zapisano: » V zadregi smo s prostorom za četrtno knjižnico, katero bomo sedaj namestili v kabinetu osnovne šole na Zaloški cesti (sedanja Gimnazija Moste, op. p.), nimamo pa še čitalnice«.

- 9 -

Vtej zgradbi je bila čLtalnica do preselitve v KO Spanski

borci (fotografija 2006)

- 10 -

Ljudska knjižnica Moste na Zaloški ob železniški progi Ljubljana - Novo mesto (fotografija 2006)

Obe ljudski knjižnici, Polje in Moste, sta delovali pod okri ljem Mestne knjižnice Ljubljana (nekdanje Šentjakobske knjižnice) do 1956. leta, ko sta postali samostojni proračunski ustanovi. Ljudska knjižnica Moste se je preselila iz poslopja osnovne šole (sedanje gimnazije) v prostore na Zaloški 2. Kasneje je pridobila prostore s čitalnico še na Zaloški 16. V poročilu za tromesečje oktober - december 1950 je predstavljena naslednja statistika: Ljudska knjižnica Moste, Zaloška št. 40-knjižnica posluje štiri­krat tedensko, skupno 168 ur . Knjižnico je obiskalo 634 članov in si izposodilo 1870 knjig. V knjižnici je bilo 2578 vseh knjig. Najbolj brane knjige: Cankar, knjige za čtivo, Ljubljanski zvon, svetovni klasi ki .. . (podpis poročila je nečitljiv, op.p.).

Prva upravnica Ljudske knjižnice Moste je bila Nada Praše lj , ki jo je po njenem od­hodu na Inštitut za literaturo SAZU zamenjal Zoran Naprudnik, najprej kot v.d. upra­vnika in nato kot upravnik.

Občinski ljudski odbor Ljubljana Moste je 8. marca 1956 izdal Odločbo o razglasitvi Ljudske knjižnice Moste za proračunsko ustanovo s sedežem na Zaloški cesti št. 2. Knjižnica:

- ureja in izposoja knjige iz vseh znanosti, umetnosti, leposlovja v domačem in tujih jezikih;

- izposoja bralcem knjige, časopise in časnike v knjižnici in izven nje;

- vodi in nadzoruje sindikalne, pionirske in ljudsko - prosvetne knjižnice na območju Ljubljana Moste;

- daje z nasveti in seminarji strokovno pomoč ostalim knjižnicam na območju občine Ljubljana Moste;

- propagira in organizira branje knjig, obisk knjižnic in čitalnic v šolah, delovnih ko-lektivih in ljudsko prosvetnih društvih .

Knjižnico je 1958 vodil Upravni odbor, ki so ga sestavljali: Avgust Vižintin kot pred­sednik, Jožica Kalan, Tone Blejc, Branko Žužek, Srečko Peča r, Jože Hetzl in Zoran Naprudnik.

- 11 -

V novembru 1957 sta bili ustanovljeni knjižnični enoti v Hrušici in v jaršah, ki pa sta kmalu prekinili z izposojo zaradi neprimernih prostorov.

Podrobno poročilo za leto 1958 ugotavlja, da sta bila tedaj v Ljudski knjižnici Moste zaposlena 2 delavca, 5 pa je delo opravljalo honorarno: Tilka jeglič-knjižničarski ma­nipulant, pisatelj Lojze Kovačič-pisarniš ki pristav Ill.vrste, Zoran Naprudnik- knjižni­čar in vršilec dolžnosti upravnika knjižnice, Milan Strašek-h~norarni knjigovodja, jože Antonič-honorarni izposojevalec v podružnici jarše, Rado Cuda-honorarni izposoje­valec v podružnici Hrušica in Marija Plut-honorarna čistilka.

Statistika v letu 1958 kaže naslednjo sliko, povzeto po Poročilu o delu Ljudske knjižni­ce Moste v letu 1958 ( enote Moste, jarše in Hrušica)

Nov vpis obisk izposoja

525 16.550 49.480

Primerjava kazalcev med letoma 1955 in 1958 kaže, da se je vpis novih članov pove­ča l za 118%, obisk za 131 % in izposoja za 172 %. Posebna primerjava izposoje med leti 1953, ko je bilo izposojenih 18.065 knjižnih enot in 1958, ko je bilo izposojenih 49.480 enot, dokazuje skokovito rast izposoje.

31. avgusta 1962 sta Občinski zbor in Zbor proizvajalcev Občinskega ljudskega od­bora Ljubljana Moste-Polje sprejela odločbo o določitvi Ljudske knjižnice Moste za občinsko matično knjižnico in ji določila naloge:

- skrb za organizacijo in pospeševanje knjižničarske službe in stroke,

- izposojo knjižničnega gradiva,

- registracijo knjižnic in evidenco njihovega knjižničnega gradiva,

-pomoč pri strokovnem delu knjižničarskega osebja in skrb za njihovo vzgojo in stro-kovno izpopolnjevanje,

- druge naloge, ki so ji zaupane z zakonom o knjižnicah ali posebnimi predpisi.

VI. Knjižnica Jožeta Mazovca

28. decembra 1967 sta Občinski zbor in Zbor delovnih skupnosti sprejela sklep o pripojitvi Ljudske knjižnice Polje k Ljudski knjižnici Moste in knjižnico v letu 1968 po­imenovala po jožetu Mazovcu.

jože Mazovec se je rodil v Zg. Kašlju. Po končani šoli v Zalogu se je pridružil vevškim papirničarjem. Spoznal je vse težave delavstva. Deloval je na različnih področjih, od čitalnice delavskega kulturnega društva Svoboda, kjer je bil predavatelL režiser, vodi­telj političnih tečajev, organizator izletov . .. Oblikoval se je v pravega političnega vod­jo. Tako je postal nosilec delavskega gibanja v papirnici, vodil stavke in iskal poti za novo in bolj še. Kot član Rajonskega komiteja komunistične partije je bistveno pripo­mogel k sodelovanju s krščanskimi socialisti, kar je bilo odločilno za nastanek delavske enotnosti najprej v papirnici in kasneje po vsej Sloveniji. 1941. je bil aretiran, a mu je uspelo s pomočjo borbene grupe OF pobegniti. V partizanih je prevzel naloge vodje obveščevalne službe pri glavnem poveljstvu slovenskih partizanskih enot. Leta 1944 je postal načelnik oddelka za narodno zaščito pri Slovenskem narodnoosvobodilnem svetu. V noči med 6. in 7. junijem 1944 je padel v boju pri vasi Slavne pri Šempetru na Krasu .

V razvoju splošnoizobraževalne knjižnice na območju nekdanje občine Ljubljana Moste- Polje je dvoje pomembnih prelomnic:

- ustanovitev enotne knjižnice s pripojitvijo Ljudske knjižnice Polje k Ljudski knjižnici Moste (sklep Občinskega zbora in Zbora delovnih skupnosti 28.12.1967);

- preselitev knjižnice Moste v Kulturni dom Španski borci 1981 .

Kulturni dom Španski borci

» Izgradnja kulturnega centra kot središčnega prostora je utemeljena z bogato kultur­no tradicijo delavske enotnosti, s kulturnim življenjem današnjega dne in načrtova­njem razširjanja kulturnega prostora in kulture v vsej svoji širini.Zanemarjanje izgradnje in vzdrževanja kulturnega prostora je onemogočilo žlahtnejše oblikovanje kulture kot

- 13 -

boja za novo in boljše, kot je kulturo opredelil Ivan Cankar. Osnovna usmeritev današ­nje kulturne politike - vključevanje čim širšega kroga ljudi v aktivno kulturno dejavnost, krepitev delegatskih razmerij, povezovanje ljubiteljskega in profesionalnega kulturnega življenja, povezovanje kulturne dejavnosti mesta z obrobnimi predeli, je bila temelj aktivnosti na temo» Človek, delo, kultura«, pospeševanje kulturnega življenja temeljnih organizacij združenega dela, izvajanje kulturne akcije, organizacije proslav in priredi­tev in pospešenega dela s šolskimi kulturnimi društvi. Pestra likovna dejavnost se je manifestirala v minulem letu s 13. razstavami v jelovškovi galeriji ter s pospeševanjem dela likovnih samorastnikov. Glasbena dejavnost se je izrazila na XI. Srečanju šolskih pevskih zborov in prvem srečanju pevskih zborov občine Ljubljana Moste Polje, z na­stopi Pihalnega orkestra Vevče, koncerti harmonikarjev ter produkcijami glasbene šole. Gledališka dejavnost se je manifestirala na XIII. Reviji gledaliških skupin, kjer so sodelo­vali: KUD Prežganje, KUD Slape, KUD Besnica, KUD Dolsko in Svoboda Zalog, svojo aktivnost pa je oblikovalo tudi KUD Anton Mehle iz Senožeti in dramska skupina iz Saturnusa. Prav tradicionalno srečanje likovnih, glasbenih in gledaliških ustvarjalcev in poustvarjalcev dokazuje ustrezno aktivnost kulturno umetniškega ustvarjanja, kar bo mogoče realizirati v kompleksu Kulturnega centra Občine Ljubljana Moste Polje. Eno osnovnih meril ugotavljanja človekovega kulturnega nivoja je uporabljanje knjige. Prav prostori Knjižnice jožeta Mazovca, centralne občinske knjižnice, ne zagotavljajo dvigovanja kulturne ravni in razširjanja knjige kot nepogrešljivega sestavnega dela člo­vekovega življenja. Z novimi prostori Knjižnice jožeta Mazovca v sklopu centra bomo omogočili zadostiti osnovnim pogojem pri načrtovanju, razširjanju knjižnične dejavno­sti in razširjanju knjige med vse starostne strukture prebivalstva«, sta zapisala dolgolet­na kulturna delavca Avgust Vižintin in Milan Pritekelj v svojem prispevku o nastajanju kulturnega centra v Mostah.

Gradnjo kulturnega doma je prevzela Skupnost za razvoj družbenega standarda iz po­sebej zbranih sredstev delovnih organizacij na območju občine Ljubljana Moste Polje, kar je bila posebnost v Ljubljani. Temeljni kamen je pojožil španski borec in narodni heroj Stane Bobnar 20.decembra 1979. Kulturni dom Spanski borci je odprl 4 . julija 1981 Stane Dolanc.

~ 14 ~

Ljubljanska kulturna skupnost je leta 1982 Župančičevo nagrado, ki jo je podeljevala za izjemne uspehe na področju kulture, podelila kolektivu Knjižnice Jožeta Mazovca. V obrazložitvi je zapisano: «Knjižnica jožeta Mazovca si je že pred leti pridobila slo­ves napredne knjižnične ustanove. Med prvimi v Sloveniji je bralcem omogočila prost pristop do knjig in uredila čitaInico, čeprav v manj primernih prostorih, kar je v takrat primestnem okolju, kjer ni bilo drugih kulturnih ustanov, nudilo še posebno dragoceno možnost pristnega in trajnega stika s kulturnimi dobrinami.

S preselitvijo v nove, sodobno urejene prostore v Kulturnem domu Španski borci je knjižnica doživela ponoven razmah, saj se njen kolektiv ni zadovoljil z ustaljenim na­činom predstavitve in posredovanja knjige ter s preizkušenimi oblikami dela z mladino, marveč se je lotil novih delovnih pristopov. Tako so v pionirskem oddelku odprli igral-

- 15 -

nico, ki privablja v knjižnico najmlajše, med katerimi se mnogi še niso srečali s knjigo, za mladostnike in odrasle pa so uredili prvo glasbeno sobo v Ljubljani. S sodobnimi ob­likami dela z bralci je Knjižnica jožeta Mazovca pomembno obogatila dejavnost sploš­noizobraževal nega knj ižn ičarstva. «

Skokovit razvoj sta~ovanjske gradnje na območju občine Ljubljana Moste Polje, pred­vsem s soseskami Stepanjsko naselje, Nove jarše in Nove Fužine, pa tudi intenzivna gradnja stanovanj na območju Zaloga in Novega Polja, je narekovala tudi načrtovanje knjižnične mreže.

Leta 1984 je bila v Domu občanov Nove Fužine ustanovljena nova knjižnična enota Knjižnica Nove Fužine (danes Preglov trg 15), ki je kasneje pridobila še prostore ne­kdanje krajevne skupnosti in uredila gradivo v dve skupini (za otroke in mladino in za starejše bralce), pridobila čita l nico s časniki in časop i si, ki je hkrati razstavni prostor, računa l niška delovna mesta za uporabnike, prostor za strokovne delavce in večna­mensko igralnico.

1990 je bila ustanovljena knjižnična enota Zalog v prit l ičnih prostorih nekdanje zgrad­be OS Zalog na Zaloški 220. Tudi tu je gradivo urejeno v prostem pristopu posebej za otroke in mladino in posebej za odrasle, imajo igralnico za najmlajše in posebnost - od l ično zbirko mineralov in fosilov. Knjižnična enota razpolaga s 160 m2 površine. 118 m2 je namenjenih izposoji in postavitvi gradiva v prostem pristopu, 20 m2 je veli­ka čita i n i ca, 13 m2 za posebne oblike de la, 9 m2 za strokovno delo.

Ob otvoritvi geološke zbirke je dr. Bogdan jurkošek, ki je z ženo dr. Teo jurkošek v sodelovanju s knjižničarjem Matjažem Rolihom strokovno pripravil in uredi l zbirko in dodal vrsto eksponatov, zapisal:

» Zbirka je razdeljena na več delov. Najobsežnejši in najbolj popoln je paleontološki del s fosili v štirih vitrinah. V peti vitrini so minerali in kamnine.

Paleontološki del obsega pretežno domače, to je slovenske fosile. Urejeni so po paleon­tološkem, oziroma biološkem sistemu, od nižje razvitih organizmov do sesalcev, znotraj posameznih večjih skupin pa so razporejeni po starosti od najstarejših do najmlajših.

Alge (modrozelene, zelene, rdeče); brstnice (praprotnice, preslice); semenovke cvetni­ce (golo in kritosemenke); praživali (foraminifere - S. carniolica); nečlenarji (ožigalkarji - hidrozoji); moluski (polži, školjke-tudi abrantne oblike, amoniti-izumrli glavonožci); mnogočlenarji N (annelida - sledovi lazenja); maločlenarji (brahiopodi, iglokožci- ježki, morske lilije); vretenčaji ribe, jamski medved - pleistocen).

V zadnji vitrini so na ogled mine!ali in kamnine. Mineralov je manj. Opozoril bi pred­vsem na kremenove kristale iz Cešnjice in na nekaj najbolj znanih rudnin iz Slovenije (galenit, wulfenit, barit itd.). Od kamenin pa so zastopane magmatske, metamorfne in sedimentne.« ...

Knjižnico je vse od leta 1963 do upokojitve 1990 vodila Mihaela M ohar in prav njej gre posebna zas luga za razvoj knjižniča rstva in uveljavljanje knjižnice. Sama je v vlo­gi za ponovno imenovanje 1976 zapisala:« V tem obdobju (od 16.8. 1963 do 10.7.

- 17 -

1976, op.p.) je delovna skupnost KJM kljub nenehnim finančnim in prostorskim sti­skam dosegla nekaj pomembnih uspehov: 1966. leta je organizirana kombinirana či­talnica v Mostah z bogatim študijskim delom. Knjižni fond se obnavlja, po velikosti in

Mihaela Mohar leta 1966

strukturi zadošča profilu knjižnice III stopnje, kakršna je določena v Mostah po razvojnem načrtu . Pripojila se je LK Polje, kjer smo pri­dobili nove prostore in kot prvi med knjiž­nicami v Ljubljani organizirali mladinski od­delek s specialnimi oblikami literarne vzgoje. Ves čas smo aktivno sodelovali v Skupnosti ljubljanskih splošnoizobraževalnih knjižnic in pri razvojnem načrtu knjižničarstva za ljub­ljansko območje .

Ostalo je še veliko neopravljenih nalog: ka­drovska okrepitev moščanske knjižnice, pri­dobitev prostorov za sedanje dislocirane oddelke moščanske knjižnice in organizacija pionirskega oddelka s specialnimi oblikami li­terarne vzgoje, organizacija knjižnic IV. stop­nje na območju moščanske občine( sedanja podružnica Jarše, Zalog, Sostro) in postopna integracija z ostalimi splošnoizobraževalnimi knjižnicami v Ljubljani.«

V Delu, 4 .8. 1988 je bil v književnih listih objavljen č l an e k Alenke Puhar na osno­vi raziskave NUK, o najbolj popularnih ljubljanskih knjižnicah :« Vsak intelektualec (všteti so , jasno, tudi študenti, ki se še trudijo za polnopravno članstvo v vrstah razu­mnikov) namreč prav težko prebije s ponudbo ene same knjižnice, kar je anketa v celo­ti potrdila. Presenečenje torej ni v tem, pač pa v izjemni priljubljenosti dveh splošni, «navadnih« knjižnic, predvsem Mestne . ... Izjemne pozornosti ( ki bi se lahko kazala

- 18 -

tudi v večji družbeni skrbi) je vreden predvsem podatek, da se je Župančičeva oziroma Mes tna knjižnica znašla takoj na drugem mestu, takoj za zbirkami filozofske fakulte­te. Gre pri tem za ugled, ustvarjen z dolgo tradicijo, ali za odlično lokacijo v središču mesta? Morda za drugo. A če to drži, je na svojo uvrstitev lahko toliko bolj ponosna Mazovčeva knjižnica, ki je deseta na seznamu, pa čeravno dela sredi industrijskih Most, daleč od vseh kulturnih intelektualnih ustanov.«

Decembra 1991 je bila ustanovljena enota Nove Jarše v adaptiranih prostorih enote W Z Jarše - Tinkara v kleti stanovanjskega objekta Clevelandska 17-19. S preuredit­vijo kletnih prostorov, ker so uredili prostore za vrtčevsko enoto, je nastala knjižnična enota na 208. m2 površine. 15 7 m2 je namenjenih izposoji.

Ciril Zlobec, Tone Pavček in Tone Partljič na odprtju enote Nove jarše, decembra 1991

- 19 -

Leta 1993 je bila razširjena enota Polje, kar smo že zapisali in decembra 1998 enota Nove Fužine.

V enoti Polje smo pridobili hišniško stanovanje in kletni hodnik ter uredili sanitarije v pritličju osnovne šo le( do takrat samostojnih sanitarij ni bilo) . Tako je bilo možno knjižnico z do stropa natrpanimi policami urediti in zagotoviti minimalne pogoje za normalno delo. S preureditvijo stanovanjske enote smo pridobili prostor za oddelek za periodiko in čitainico, na preurejenem hodniku pa čitalni ška delovna mesta.

Ciril Zlobec na odprtju prenovljene enote v Polju

V enoti Nove Fužine smo decembra 1998 pridobili še nekdanje prostore KS in s tem čitalnico s periodiko z računalniškimi delovnimi mesti, ki je hkrati tudi razstavni pros­tor in prostor za strokovno delo strokovnih delavcev. Za vse knjižnične prostore ima­mo sklenjeno najemno pogodbo z Domom občanov Nove Fužine (DONF d.o.o.),

~ 20 ~

razen za večnamensko igralnico, kjer s svojimi programi sodelujejo tudi druge organi­zacije, društva, svetovalni center.

Enota Nove Fužine je organizirana na 298. m2 • 215 m2 je prostora za izposojo, 62 m2

(igralnica) za posebne oblike dela, 12 m2 za drugo strokovno delo in 9 m2 za knjižnič­ni depo.

Enota Nove Fužine, fotografija 2006

Maja 1993 je Knjižnica Jožeta Mazovca dobila najvišje občinsko priznanje »Nagrado občine» za izjemne uspehe na področju razvoja knjižničarstva in prirejanja kulturnih pri red itev v obči ni .

Leta 2001 smo s sredstvi Mestne občine Ljubljana obnovili in preuredili enoto Moste in izkoristili praktično vse razpoložljive prostorske možnosti, ki so še sprejemljive, če-

~ 21 -

prav na robu. Knjižnica razpolaga s 511. m2 površine. 305 m2 je namenjenih izposoji, 40 m2 čitalnici, 15 m2 pravljični sobi, 20 m2 za nabavo in strokovno obdelavo gradiva za vse enote, 18 m2 za drugo strokovno delo in središče za samostojno učenje, 18 m2

obsegajo upravni prostori, 36 m2 pomožni prostori in 59 m2 knjižnični depo v večna­menskem zaklonišču kulturnega doma.

V 25. letih dela v novih prostorih moščanske enote, kjer je tudi uprava in oddelek za nakup in strokovno obdelavo knjižničnega gradiva, sta se morali zaradi vedno večje prostorske stiske umakniti » španska soba« in » glasbena soba« . Prav glasbena soba je bila v Ljubljani, pa tudi v Sloveniji posebnost, ki je ni tedaj imela nobena splošnoizo­braževalna knjižnica. Knjižnica je postala kulturno, vzgojno-izobraževalno in socialno središče v svojem okolju .

Tone Pavček na odprtju prenovljene enote Moste

- 22 -

Z zadnjo prenovo smo morali pripraviti tudi pogoje za uveljavljanje knjižnice kot infor­macijskega središča in omogočiti občanom vstop v svet virtualne knjižnice. Ne samo knjižnični informacijski sistem COBISS, ki ga je izdelal Inštitut informacijskih znanosti Maribor in vstop v vsako knjižnico v sistemu, temveč tudi internet, elektronska pošta, informacije javnega značaja, do urejevalnika besedil, rabe različnih specialnih zbirk oziroma baz podatkov. Splošne knjižnice prevzemajo vedno nove in nove naloge, ki komajda pustijo dihati.

Odprtje prenovljene enote Moste

Naša prizadevanja za razširitev knjižnične mreže z enoto Golovec v Štepanjskem na­selju žal niso obrodila sadov. Načrtovano enoto v nekdanji enoti WZ na Bilečanski ulici so preprečili nekateri lastniki stanovanj v stolpnici, odkup ali najem prostorov Slovenske knjige na Litijski cesti pa ni realizirala Mestna občina Ljubljana, čeprav je bil del sredstev načrtovan v proračunu mesta. Prav tako nismo uspeli s predlogom odku-

- 23 -

pa prostorov v novem poslovnem objektu ob Litijski cesti . Ustanovitev enote Golovec ostaja tako neuresničena naloga.

Danes (statistični podatki veljajo za leto 2005) imamo 21.477 članov, ki so si izposodili vsaj eno enoto knjižničnega gradiva. Ti so obiskali knjižnico 330.999 krat in si izposo­dili 889.059 enot knjižničnega gradiva. Poleg izposoje smo pripravili 118 razstav, 200 ogledov oziroma predstavitev knjižničnih enot, 212 ur pravljic, 35 knjižnih ugank, 25 srečanj z ustvarjalci, 26 predavanj, 107 drugih posebnih oblik, ki jih je obiskalo (po oceni) 12.760 obiskovalcev.

V knjižnici so se v zadnjem 15-letnem obdobju predstavili naslednji ustvarjalci in poustvarjalci : Slavica Brus, Milan Dekleva, Branko Dobravc, Zmaga Donkov, lenča Ferenčak, Marinka Fritz Kunc, Viktor Gerkman, Viktorija Zmaga Glogovec, Nives Gogala, Lidia Habič, Drago Jančar, Vida Jeraj Hribar, Jože Hudeček, Marjetka Jeršek, Joži Kališnik, Adrijan Kezele, Tatjana Kokalj, Ana Korošec, Jaka Košir, dr. Manca Košir, Kajetan Kovič, Metka Kravos, Feri lainšček, Teja lampič, Zvezdana Majhen, Jurij Marussig, Magdalena Metelko, Ivan Mohorič, Marjana Moškrič, Majda Mramor, Boris Muževič, Marjan Ogorevc, Fani Okič, Tone Pavček, Janez Petkoš, Vera Pirc Prelovšek, Metoda Postolski Košir, Milena Plut Podvršič, Alojz Rebula, Sanja Rozman, Marjan Rožanc, Dr. Ciril Ribičič, Nina Rous Carneluti, Andrej Skubic, Jože Snoj, Edvard Svetek, Ivo Svetina, Anita Škof, Vera Štebe, Anton Uravic, Marija Vogrič, Saša Vuga in Ciril Zlobec.

V knjižnični »galeriji«, ki smo jo uredili ob prenovi in jo obiščejo vsi obiskovalci ob vstopu v knjižnične prostore, smo pripravili vrsto razstav likovnih del priznanih likov­nih ustvarjalcev in mnogih ljubiteljev, predvsem članov Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki s svojim slikarstvom dokazujejo skrite talente. Pripravili smo tudi nekaj re­trospektivnih razstav akademskih slikarjev: izbor ilustracij Nikolaja Omerse, portrete znanih Slovencev in avtoportrete Krištofa Zupeta, družinsko razstavo slikarjev naivcev Antona, Branka in Janeza Repnika, razstavo skupine KaMOl, skupine slikark III. živ­ljenjskega obdobja z dr. Milico Calasan in mentorico Natašo Ribič Štefanec, slikarski opus Tamare Brunicky, slike Vide Slivniker Belantič, slikarski pregled Tanje Jandl, Slike

~ 24 ~

poezije Maje Gostinčar, vrsto razstav mag. Staneta Ermenca, pastele akademske sli­karke Jerce Modrijan, mandale Joce Jamšek. Pri nas so razstavljali priznani mojstri fo­tografije: Tihomir Pinter, Jaka Bregar, Danilo Jakovčič, Janez Korošin, Dušan Jež, Ciril Velkovrh, spoznali smo ustvarjanje s furnirjem v intarzijah Vlada Cenclja, vsako leto razstavljajo udeleženci Ex-tempora v Podgradu in skupina umetnikov Zaloški ustvar­jalci ...

V letu 2006 smo predstavili prvo domoznansko razstavo slik - akvarelov prof. Daniela Erbežnika Moste, Selo, Vodmat.

Kljub veliki prostorski stiski, ki je vedno večja, smo v osnovni program vključili tudi projekte za odrasle bralce »Berem , rastem, se učim«, ki ga vodi strokovna sodelavka <2b sodelovanju klinične psihologinje in družinske terapevtke, projekt Biblioterapija -Zivljenje s knjigo, v decembru leta 2006 smo odprli središče za samostojno učenje. Z Domom starejših občanov Nove Fužine smo se dogovorili za stalno sodelovanje, ki obsega izposojo gradiva stanovalcem doma in predstavitev knjižnih del. Delo prostovoljno opravlja strokovna sodelavka. Zasnovali smo tudi projekt prostovoljne­ga dela, se za to posebej izobraževali in že realizirali sodelovaje s prostovoljci v knjiž­nici . Zaživela je filmska šola v enoti Nove Jarše in skupni projekt o filmu z drugimi splošnimi knjižnicami .

Janez lah,

(direktor knjižnice od 1990 do 1994, v.d. direktorja od 1994 do 1999, direktor od 1999 do 2004 in v.d. direktorja od 2004 do 2006)

~ 25 ~

Stari Vodmat

akvarel , D. Erbežnik, 1985

"Tudi otroci ne žive samo od kruha"

» .. . svoje sanjske gradove si zidajo v oblakih ... ... toda kako razsežna bo zdaj njihova igral«

(Paul Hazard: Knjiga, otroci in odrasli ljudje. Mlad inska knjiga: Ljubljana, 1967, str. 12.)

Z eti čnimi in poklicnimi merili za delo v knjižnici sem se seznanila že med prvim po­govorom za službo s takratno direktorico Mihaelo Mohar. Teh pogovorov je sledilo še več, kajti precej časa je minilo, preden je knjižnica dobila od takratne kulturne skup­nosti dodaten denar za delovno mesto bibliotekarja, ki bi delal samo z mlad ino. Tako sva se na teh napol uradnih pogovorih pogovarjali o mars i čem. Ko se danes oziram nazaj, ugotavljam, da so bili ti pogovori kot prijetno kramljanje, a vendar ne v prazno: imeli so vsebino in namen. To je bila zasluga moje sogovornice, ki se nikdar ni po­stavljala s svojo direktorsko avtoriteto, ker je preprosto živela za knjižnico, za njen raz­cvet. Le najboljše se ji je zdelo dovolj dobro. Najino prijetno kramljanje bi se končalo takoj, kakor hitro sama ne bi ustrezala njenim bistvenim predstavam o knjižničarju .

Formalna izobrazba ji ni zadoščala. Iskala je razgledanost, tenkočutnost in odgovor­nost. Brez teh vrednot, ki jih mora imeti knjižn i čar, ni razcveta knjižnice.

Kramljali sva v stari knjižnici, ki je bila ob Zaloški cesti nasproti razvpitega lokala Duboči ca, v starinski stavbi ob železnici. Prostori so bili utesnjeni, vsega nekaj kva­dratnih metrov. Čita lnica in stranišče sta bila na drugi strani Zaloške. Police so bile tes­no skupaj, knjige na njih pa kot v stiskalnici in skoraj do stropa. O oddelku za mladino ni bilo ne duha ne sluha. Le za izposojevalnim pultom je bila polica z najbolj nujnim šolskim berilom. V č ita lnic i čez cesto je bila izjemno bogata zbirka knjig o likovni umetnosti, v kateri so bile monografije, ki jih niso premogle niti strokovne knjižnice. Kot umetnostna zgodovinarka sem to takoj opazila in bilo mi je žal, da nisem poznala moščanske knjižnice že med študijem. Še nekajkrat sva se sestali , se pogovarjali, stis­njen i, a nikoli utesnjeni, med knjigami, časop i s i, revijami. Kakšno bogastvo! Beseda je tekla o književnosti, razstavah, Modiglianiju, ki mi je bil še posebej pri srcu.

- 27 -

Kar precej mesecev, če ne celo leto, sem morala čakati na ustanoviteljevo privoljenje, da lahko v moščanski knjižnici odprejo delovno mesto bibliotekarja, ki bi delal z mla­dino. A čakanje ni bilo zaman. Pogovori z direktorico, ki so se mi tedaj zdeli prijetno kramljanje, niso bili samo njeno ocenjevanje nove delovne moči, ampak tudi prijazno mentorsko uvajanje v delo, ki mi je bilo pozneje zaupano. To delo je bilo zanjo ne­kaj svetega: ljudem je treba priljubiti knjige, jih naučiti, da bodo v njih iskali lepoto, znanje, skrivnosti življenja. Vse to bi jih moralo tako očarati, da ne bi zmogli več ži­veti brez knjig. To delo je bilo treba opravljati z ljubeznijo, vztrajnostjo, potrpljenjem. Samo znanje in izobrazba nista dovolj. Kdor bi rad učil ljudi, kako odkrivati bogastvo v knjigah, ga mora najprej sam prepoznati in najti pot do njega. Pot ni ena, poti je več, in knjižničarjevo delo je nenehno iskanje novih poti . Preden sem postala biblio­tekarka, sem prebrala tedaj dostopna temeljna dela, ki so govorila o pomenu branja in širjenju braine kulture. Navdušena in polna idealov sem stiskala pesti, da bi dobila možnost teorijo spreminjati v prakso. Tako se je tudi zgodilo.

Kmalu zatem, junija 1981, smo knjižnico preselili v sodobne prostore Kulturnega doma Španski borci, nekaj sto metrov više, še vedno ob Z?loški cesti. Knjige na belih policah in med rožami so dobesedno zadihale in zasijale. Cutile so, da je praznik! Vse je dišalo po novem. Radost, ki nam je dajala tiste dni od jutra do večera moč za teža­ško selitev knjig, med kolegicami kar ni hotela popustiti. Izvirala je iz veselja, da smo dobile možnost dajati!

Obisk in izposoja sta strmo naraščala. Ljudje so bili naši gostje, ki smo jih sprejemale z veseljem na obrazu. Poleg izposoje knjig in svetovanja smo jim lahko nudile ure prav­ljic, knjižne uganke, kvize, razstave, predstavitve knjig in avtorjev, pogovore o knjigah, počitniške dejavnosti in še marsikaj. Vsega tega je bilo v prejšnji, utesnjeni knjižnici zelo malo. Gneča pri izposojevalnem pultu, dnevni obiski okoliških vrtcev in šol, na stotine parov široko razprtih očk med urami pravljic .. . vse to je pripovedovalo o hudi lakoti posebne vrste, ki je vladala do takrat. Dolgoletna kulturna in braina podhranje­nost je povzročila naval na knjižnico.

- 28-

Veseli smo bili vsi: knjižničarji in bralci. Ko je bila potešena prva lakota, je bilo po­trebno skrbeti za dohranjevanje, za spodbujanje žeje in teka, za preprečevanje na­sičenosti in naveličanosti. Samo lep prostor z urejenimi policami je premalo. Po teoriji se mi je dogajala praksa. Vsak dan, s posameznikom ali s skupino: iskreno, predano, z iskanjem najboljšega. Treba je bilo rasti in vzgajati s toplim človeškim stikom, prisluh­niti obiskovalcem, učiti se, ko smo učili . Trudili smo se doseč i čim višjo strokovnost, opravili strokovne izpite iz bibliotekarske stroke, se dopolnilno izobraževali, se priva­jali računalnikom, pri čemer nismo smeli pozabljati na človeške lastnosti, kajti le tako se je mogoče približati skoraj idealni podobi knjižničarja. Tako me je učila moja prva direktorica, moja mentorica, takšno je moje mnenje še danes, po desetletjih prakse in izkušenj.

Veliko je podobno mislečih kolegov in kolegic. Zato vztrajamo med knjigami kljub vedno hujši zmaterializiranosti sveta. Ne le večini med nami, tudi mnogim bralcem je najljubša družba knjiga.

Kaj je lepšega za mladinskega knjižničarja kot vodenje na "čudežno potovanje" v do­mišljijski svet, ki se dogaja za široko razprtimi očki otrok, ko jim pripovedujemo prav­ljico? Ta otrok, ki še ne zna brati, bo že čez nekaj let s knjigo pod pazduho sam od­hlačal na to popotovanje, spotoma odkrival lepote, dogodivščine in znanje. Če smo mu le znali prej pomagati in ponuditi dovolj zanimivih postaj ob poteh. Pomagali, ponudili, ne silili in prisilili! Daniel Pennac pravi, da je branje čudežno potovanje po svetovih, ki niso bili ustvarjeni za to, da bi o njih pisali domača branja, ampak za to, da bi ob njih uživali in spoznavali tiste plati duha, ki bi nam sicer ostale neznane.

Nima smisla naštevati vseh tistih spremljajočih prireditev, ki smo jih imeli doslej v Knjižnici Jožeta Mazovca. Pomembno je, da jih je vedno več, da so raznolike, da so priložnoJt za druženje z bralci, da zanje skrbijo ljudje z velikim znanjem in še večjim srcem. Ce imamo to, imamo veliko! Desetletja se trudimo ljudi osveščati, prebujati najboljše v njih, jih zapeljevati s knjigami. Gojimo virus, ki mu Manca Košir pravi bral­ni virus. Prizadevamo si, da bi okuženost z branjem prerasla v epidemijo, ki bi ljudi popeljala v svet višjih vrednot, ki imajo drugačen zven kot je žvenket denarja.

- 29 -

Naj tudi sklenem s Paulom Hazardom, ki je zdavnaj, v prvi tretjini 20. stoletja, ugo­tavljal, da "odrasli ljudje otrokom, ki jih prosijo za pomoč, dostikrat odklonijo to, kar jim je potrebno, zato pa jim dajejo kaj takega, kar otroci zaničujejo . Namesto zgodb, ki bi osrečile njihovo dušo, jim kaj hitro postrežejo s trdo, neprebavljivo duševno hrano, tako rekoč s koščki avtoritativne morale, ki jo lahko vsilimo samo od zunaj, brez notra­njega soglasja ... Otroci in odrasli resda govorijo med seboj, vendar se ne razumejo. 1/ ln sklene: "Dajte nam knjige, pravijo otroci, dajte nam peruti!"

Polona Hanžek Novak, bibliotekarka

Pravljično-ustvarjalne delavnice

Ko se je knjižnica leta 1981 preselila v Kulturni dom Španski borci, so knjižničarke in knjižničarji lahko začeli uresničevati svojo veliko željo, da bi bila knjižnica prostor, kjer bi se vedno dogajalo kaj zanimivega, zabavnega in koristnega za otroke. Sama sem se tej več kot dvajsetletni tradiciji v moščanski enoti pridružila leta 2000. Takrat sva s ko­legico med šolskimi počitnicami začeli pripravljati pravljično -ustvarjalne delavnice, ki so v sledečih letih šle skozi proces razvoja od prvih poskusov do ustaljene oblike knjiž­nične dejavnosti za otroke. Počitniške delavnice potekajo v otrokom namenjenemu prostoru v knjižnici, v igralnici, in se jih udeležujejo otroci v starosti od 3 do 15 let.

Značilnost delavnic v knjižnici je nestalna oblika skupine. Takšnih skupin se otroci udeležujejo povsem prostovoljno v svojem prostem času, zato je pri njihovem orga­niziranju zelo pomembno samo informiranje o možnosti udeležbe. Prvič je prišlo 6 otrok, v letu dni pa je priljubljenost delavnic tako narasla, da jih je obiskalo tudi več kot 20 otrok naenkrat, kar že presega naše trenutne prostorske zmožnosti . Pri delu z nestalno skupino nikoli ne veš vnapreL kako velika bo in kakšna bo njena starostna struktura. Zato je uspeh tudi to, da se je kmalu izoblikovala skupinica otrok, katerih udeležba na desetih delavnicah venem letu je bila skoraj stoodstotna. In sedaL ko so Valentina, Matej, Nina, Dijana, Sanja in ostali že srednješolci, so začeli prihajati Jasmina, Alen, Iris, Ana, Domen, Urška, Maja .. .

~ 30 ~

Tudi struktura delavnic se je do sedanje oblike razvijala postopoma. Uvodni del služi spoznavanju in formiranju skupine. Temu sledi pripovedovanje in poslušanje pravlji­ce, izbrane iz naše bogate čitalniške zbirke. Takrat skupaj prestopimo meje realnega in se odpravimo na potovanje v svet domišljije. To je priložnost za bogatitev našega doživljajskega sveta. Močna čustvena razpoloženja, preizkušanje novih vlog, odgovor­nosti in identitet nas pretresejo, vznemirjajo in vendar se počutimo varno. Vemo, da se bo vse dobro končalo, da nas bo pravljica pripeljala v miren pristan lepega, dobre­ga in pravičnega . Pripovedovanje je običajno spremljano s prikazovanjem kvalitetne knjižne ilustracije, ki vzporedno s poslušanjem besedila omogoča doživljanje govorice barv in oblik - branje likovne zgodbe.

Otroci na knjižnični delavnici, enota Moste

- 31 -

V ustvarjalnem delu srečanja pa imajo otroci p.riložn.ost.za lastno ~zr~anje sk?:.i razli~­ne kreativne dejavnosti. Materiali so vedno pripravljeni tako, da Imajo ?tro~1 Clm vec~ jo svobodo pri odloča~ju, kaj bod? ustvari~i. ~pošteva~i pa je tr;ba.tudl velik s~~ros~nl razpon udeležencev ln seveda njihovo nikoli vnaprej znano stevl.lo. Med nJ~ho~lm delom k otrokom pristopam predvsem s spodbudami in pohvalami ter z navajanjem k samostojnosti, samoiniciativnosti, pa tudi k medsebojnemu sodelovanju. Vzdušj~ na delavnici naj bi omogočilo, da se otroci lahko čim polneje izrazijo. Tako so nastali možički in ženičke iz storžev, jesensko listje je oživelo, iz pisanega papirja smo priča­rali sprevod Dedka Mraza, iz slanega testa zmode~ir~1i P?čitniške :~~mine i~ š;. mar­sikaj ... In seveda vedno znova lutke, lutk se OtroCI nikoli ne naveilcajo. ZaklJuclmo z razstavljanjem narejenega, igranjem in pospravljanjem.

Delo in vzdušje v veliki skupini se sicer v marsičem razlikuje od majhne skupine, kjer se izoblikujejo intimnejši odnosi, ko so otroci zaupljivejši in v. komuni~~ciji bolj ?d­prti. Toda tudi velika skup!na s.e zaradi z~htev pros~or~ razdeli .na ma.nJse. O~roCI se posedejo okrog posameznih miZ, nekateri se poznajo ze od p~eJ, d~ugl sklepajo ~o~a poznanstva in prijateljstva. Počitniška delavnica se je kar nekajkrat Izkazala za p~i1oz­nost, ob kateri spoznavamo sicer »problematične« mlade obiskovalce kot ustvarJ3l~e in pripravljene na sodelovanje. Kadar nas obiščejo predšolski otroci, so k sodelovanju povabljeni tudi njihovi starši.

Delavnice so se v teh letih po trajanju »razvlekle« iz ene ure na dve in še več. To pri­pisujem njihovi bolj izdelani strukturi in večji izkušenosti.ob pr~p:avljanju ~aznovrstni.h dejavnosti in materialov. Opazne so tudi spremembe pri skupini otrok, ki se delavnic redno udeležujejo. Ti ponavadi vztrajajo dlje, uporabljajo raznovrstnejše materiale, pri ustvarjanju so postali. samoz~vestnejši in bolj sprvo~čeni, njihovi. izdelki ~a so samo­svoji in kvalitetni. OtrocI ustvarjeno ponosno odnasaJo domov, ml pa ostajamo zado­voljni ob misli, da so s seboj odnesli tudi izkušnjo prijetnega in aktivnega preživljanja počitniškega dopoldneva.

Jana Maja Valentinčič, višja bibliotekarka

- 32-

Zbirka »Španski borci«

Španska državljanska vojna

Kot nam je vsem znano, je španska državljanska vojna izbruhnila v Španiji leta 1936 in je trajala do leta 1939.

Razmere v državi pred državljansko vojno so bile slabe, kajti Španija je bila pretežno agrarna dežela, s pretežnim delom kmečkega prebivalstva.

Prevladovali so veliki posestniki, ki so imeli popolno oblast nad ogromnimi kmetijski­mi zemljišči. Take razmere so bile predvsem na jugu Španije. V malo boljšem položaju je bil delavski razred, ki je prevladoval na severu države, kjer je bila industrija. Leta 1929 jo je hudo prizadela še svetovna gospodarska kriza, carinske zapore, ki so jih velesile dvignile, so zaprle pot njenim poljedelskim pridel kom in povzročile, da se je sesul njen notranji trg. To pa je bil še en razlog za odpuščanje delavcev in slabšanje gospodarskih in življenjskih razmer prebivalcev. Poleg tega je imela tudi cerkev domi­nanten vpliv v družbi, velik vpliv na posvetne zadeve in monopol v izobraževanju ter veliko zemljišč in kapital po vsej Španiji. Problem je bil tudi v številčni vojski . Vojska je imela za sabo celo vrsto vojaških neuspehov, izgubo kolonialnih posesti, hkrati pa se je utrjevala kot avtonomno politično telo. Ker se vojska ni bojevala več proti kaki tuji sili, je na domačih tleh zatirala notranje nemire za zaščito prestola in režima. Vojska je postala ena najmočnejših opor kralju Alfonzu XIII. Mnogi častniki so se bolj zanimali za politiko kot za vojsko. Njihovo vmešavanje v politiko je postalo vse močnejše, tako da sta se vlada in vojska večkrat sprli.

Vse to je pripeljalo do splošnega nezadovoljstva ljudstva, ki je možnost za boljše živ­ljenje videlo v koncu monarhije in v nastanku republike.

Februarja 1936 so potekale volitve, ki so prinesle tesno zmago levih strank, zbranih v »Ljudski fronti« in poraz desnega krila, zbranega v »Nacionalni fronti«.

Zaradi kaosa v državi in zaradi nesprejemljivega stanja za desnico, je reakcija priprav­ljala upor zoper republiko. Ključni zarotniki so bili visoki častniki, ki so nasprotovali

- 33 -

novi fazi republikanskega reformizma. Julija 1936 je izvedel guverner Kanarskih oto­kov, general Francisco Franco, vojaški puč v Španskem Maroku in na jugu Španije v Sevilli . Na severu, v Salamanci, Burgosu in Saragossi pa je puč izvedel general Mola.

Tako se je zače la krvava, dolgotrajna španska državljanska vojna med legitimno in po vseh pravilih izvoljeno vlado republike, ki je vključevala tudi socialiste, komuniste in ce lo anarhiste, ter med uporniškimi generali , ki so se predstavljali kot borci zoper ko­munizem.

Velike želje in upanje na zmago republike so se sprevrgle v katastrofo in zmago fa­šističnega diktatorja generala Francisca Franca. V tem boju so se borile na eni strani demokracija in socia lna revolucija in na drugi strani reakcija s podporo cerkve, ki je zavračala vse spremembe. Za poraz Ljudske fronte je bila kriva, med ostalimi dejavni­ki, njihova nesloga. Ne le da so se stranke v Ljudski fronti razcepile, med seboj so se celo spopadale, kar je pospešilo razpad in konec republike. Republikanci pa so tudi zaman pričakovali pomoč od Francije in Angl ije. Francija bi jim sicer rada pomagala, a je zaradi notranjih delitev in Anglije, ki je bila sovražna do republike, ostala pri politiki nevmešavanja. Pomoč od Sovjetske zveze pa tudi ni prišla pravočasno in najprej samo v obliki hrane in zdravi l, še le kasneje v orožju, letalih in vojaških strokovnjakih.

Frankisti so imeli več sreče. Zasedeni del Španije, ki je bil pod njihovo oblastjo, je bil poljedelski, zato niso občuti li lakote, kakor so jo republikanci, ki so bili večinoma v mestih. Pomoč, ki sta jo nudila Mussolini in Hitler, je prihajala pravočasno. Franco je tudi desne stranke združil v eno samo, ki je postala njegova državna stranka, katere program je izhajal iz italijanske fašistične ideologije. Močna zunanja podpora je omo­gočil a, da se je španski fašizem institucionaliziral. Brez italijanske in nemške pomoči Franco ne bi doživel zmagoslavja.

Odnos jugoslovanskega režima do španske državljanske vojne in usode španskih borcev

Ta vojna je vzbudila simpatije tako levice kot desnice. Režim v takratni Jugoslaviji in Sloven iji je bil naklonjen desnici, zato je ministrstvo za notranje zadeve Jugoslavije

10.3.1937 izdalo uredbo o prepovedi odhoda prostovoljcev in kakršnekoli aktivnosti ~ korist ~pa~~ke republike. Ko~~nistič~a partij.a }ugoslavije pa je kljub prepovedi za­cel~ pO~IV~tl Jav~os~~>na ~o~oc sp~nsk l repu.bllkl«. Med. ~rostovoljci so bili komunisti, skoJ e.vCl~ s~~patlz.:q ~ antlfaslzma, studentJe ln napredni Intelektualci. Prostovoljci, ki so pnhaJal1 IZ razlicnih koncev sveta, so bili največja podpora republiki .

Prež iv~ l! iugos.l.ovans~! bo.~ci :0 m.orali z drugimi borci internacionalnih brigad vred zapy~stltl Span lJ o. VecIna JI~ Je pnstala v francoskih taboriščih . Nekaterim se je po­~recdo, da so se l e~a~~o all na skrivaj vrnili v Jugoslavijo. Veliko španskih borcev se J~ ~? yleta 1 ~42 v~IJucdo v ~arodnoosvobodilno borbo. V okupirani Jugoslaviji so bi li blvsl sp~nskl b.orCl ~ed prvimi or~anizatorji oboroženega boja proti okupatorju . Bi li so d~bn .. o.rgan l~at~rJ~ regul~rne vOJsk~ NOB Jugoslavije, vidne osebe med komandirji, kom isarj i ln nacelnlkl glavn ih štabov. Spanski borci, ki so sodelovali v narodnoosvobo­di lne~ boj~, s.o bi li z.e l;> .cenjeni zavoljo svojih izkušenj s španskih bojišč, ki so jih po­kazali v ~~J~h ln V vOJasklh sposobnostih partizanskega in frontalnega bojevanja. Prav tako so bdi I:redn.o sp0.s~b~i ~ ilegalnem delu na terenu. Zato so jim bile zaupane od­go~?rne d~l.zn~stl. Tudi tisti, ki so sodelovali v odporniških gibanjih v Franciji, Belgiji in ItaliJI, so bdi pnznani organizatorji in so veljali za sposobne komandante. Za požrtvo­val~o~t, predan~st re~oluciji in za po li tično delo v obeh vojnah so bivši španski borci prejeli visoka pnznanJa. Josip Broz Tito jih je odlikoval z ordenom narodnega heroja.

Preživeli sl?ve.nski. š?anyski bo~ci so bili po drugi svetovni vojni dejavni v jugoslovan­skem zdruzenju blvslh spansklh borcev. Leta 1954 pa so v Lendavi ustanovili sloven­sko s~kcijo . ?ivših š~a~skih b~rcev. Imeli so predsednika in svoj odbor. Obujali so spom~ne ln J.I.h ~ren~s~11 n.a ml~J~e rod.ove. :redvsem so hodili po šolahyin jim pripove­dova.11 o ~voJlh IzkusnJah IZ vOJnih dn i. Opisovali so svoje spomine iz Spanije, izdajali publ ikacije n~ t~mo spanske državljanske vojne. Skrbeli so za materialno stanje svo­Jih so?~rcev ln Jim skušali omogočiti boljše eksistenčne pogoje. Sekcija je vsako leto organizirala družabna srečanja v raznih krajih po Sloveniji. Organizirani so bili tudi kongresi po razl~čnih mestih bivše Jugoslavije, kjer so se srečevali udeleženci medna­rodn ih brigad v Spaniji.

- 35 -

Kulturni dom Španski borci

Svoj domicil pa so bivši španski borci dobili tudi v takratni občini Moste-Polje in ta se je imenoval »Kulturni dom Španski borci«.

Sekcija bivših španskih borcev Slovenije je dala pobudo, da se v Sloveniji postavi obe­ležje, ki bi spominjalo na čas španske državljanske vojne in borbe zoper fašizem. S tem bi se Slovenci lahko oddolžili spominu na 550 Slovencev, ki so aktivno sodelovali v španski vojni. Zgradbo je projektiral ing. arh. Oton Jugovec, svečana otvoritev pa je bila4.7.1981 .

Ta dom je sicer zaradi menjav političnih oblasti spreminjal svoje ime. Leta 1998 se je preimenoval v »Kulturni hram Moste«, leta 1999 je ponovno dobil novo (staro) ime »Kulturni dom Španski borci« in leta 2004 se je preimenoval v »Gledališče za otroke in mlade Ljubljana« (GOML). GOML je pravni naslednik Kulturnega doma Španski bor­ci. Torej ime »Kulturni dom Španski borci« nosi samo še »hiša«, na kateri je spominska plošča z napisom »Kulturni dom Španski borci«.

V tej »hiši« imata prostore dva javna zavoda: Knjižnica Jožeta Mazovca in GOML.

Domoznanska zbirka »Španski borci«

Bivši španski borci so se v teh prostorih srečevali in imeli letne skupščine .

Sekcija je Knjižnici Jožeta Mazovca darovala dokumentarno gradivo. Ti dokumenti so bili last posameznih španskih borcev, zraven pa so tudi pravni dokumenti sekcije. Nastala je domoznanska zbirka, imenovana »Zbirka Španski borci«. Knjižnica je imela sprva poseben »španski oddelek«, ki je bil namenjen gradivu na temo špan­ske državljanske vojne. Zaradi prostorske stiske je bil ta prostor kasneje ukinjen. Monografske publikacije so bile razporejene po sistemu UDK, dokumentarno gradivo

~ 36 ~

pa je shranjeno v posebnem arhivu. Dokumentarno gradivo vsebuje popise udeležen­cev španske državljanske vojne iz vse nekdanje Jugoslavije. Dokumentirani so spomini iz vojne, ki so jih udeleženci pisali na roke, nekaj od teh spominov je bilo zbrano tudi za knjige, ki jih je sekcija izdala. Organizirana so bila tudi razna srečanja, tako doma kot v tujini, kar dokazujejo različna pisma, prijavnice posameznikov, ki so se prijavljali na razna srečanja in potrjevali rezervacije v hotelih. Poleg so razni članki in fotografije, ki dokumentirajo delovanje sekcije.

Kongres bivših španskih borcev v Ljubljani, leta 1971

- 37 -

Španski borci v virtual nem okolju

Leta 2005 je na podlagi vsebinskega popisa domoznanskih in specialnih zbirk v osred­nji slovenski regiji, ki ga je izvedla Knjižnica Otona Župančiča kot območna knjižnica, bila oblikovana in natisnjena brošura domoznanskih in specialnih zbirk "Spoznati bli­žino".

, 6 7 " 'li l U 11 No pasaranJ Zblrka dokumentov Združenja btvših ~pansldh 12' 13: jt lii j 6 i1 1$ borcev .1P2DZl222lHr.!i

Ekranska slika digitalizirane zbirke "No pasaran"

Med zbirkami iz brošure je bila za testni projekt digitalizacije izbrana prav zbirka "Slovenski španski borci " iz Knjižnice Jožeta Mazovca, iz katere je nastal projekt "No pasaran" .

Nekaj dokumentov iz celotne zbirke je bilo prenesenih na portal Kamra. S tem bi uporabniku dali vpogled v delovanje sekcije v nekem ožjem okviru. Hkrati pa bi upo­rabnika, ki bi ga ta domoznanska zbirka zanimala, opozorili, da si lahko te dokumen­te pogleda tudi v fizični obliki v prostorih Knjižnice Jožeta Mazovca.

~ 38 ~

Regijski portal Kamra je spletni informacijski sistem, ki podaja informacije s področja domoznanstva. Tako portal omogoča dostop do digitalnih vsebin in informacij s po­dročja kulturne dediščine.

Osnovni cilj domoznanske dejavnosti je omogočiti ljudem dostop do informacij in jih s tem seznanjati z dogajanjem na njihovem območju .

Andrejka Novakovič, bibliotekarka

Računalniška podpora knjižničnih postopkov v Knjižnici Jožeta Mazovca v Ljubljani (KJM)

KJM se je podobno kot na področju informacijskega opismenjevanja in uvajanja ne­knjižnega grad iva v svojo zalogo med prvimi splošnimi knjižnicami v Slovenij i vključila tud i v razvoj računalniške podpore knjižničnih postopkov.

V tistem davnem letu 1984 je bila Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) edina, ki je za potrebe bibliografije s programskim orodjem INES-DENIS na takratnem splošno popu larnem mikroračunalniku Spectrum vnašala zapise bib liografskih enot. Takrat se je v KJM porodila ideja, da bi morda nekatere knjižnične postopke, zlasti ponavlja­joče se, hitreje in učinkoviteje opravljali z računalnikom . Ideja se je trdneje potrdila, ko sem se udeležila tečaja v organizaciji NUK-a o možnostih uporabe računalnika v knjižnicah, ki ga je vodil strokovnjak iz Velike Britanije. Na izobraževanju smo bi­bliotekarj i iz različnih tipov slovenskih knjižnic pridobili osnovna znanja s področja računalništva v knjižničarstvu . Ta skupina bibliotekarjev je bila tudi kasneje vodilna pri uvajanju nove tehnologije v knjižničarstvo na območju Slovenije.

Problem pri Spectrumu je bila skromna zunanja pomnilniška enota s pomočjo zvoč­nih kaset. Pojav Atarija na tržišču je obljubljal večje pomnilniške kapacitete na diske­tah, najprej 360 K, nato 720 K, kar je takrat predstavljalo pravo razkošje. Avtor Ines­Denis urejevalnika besedil in podatkovnih zbirk je še le zače nj a l razvijati podobno

- 39-

in razširjeno programsko opremo za potrebe knjižničnih postopkov, ki bi deloval na enouporabniškem Atariju.

V KJM je načrt uvajanja računalniške podpore vključeval uporabo računalnika naj­prej za potrebe izpisov kataložnih listkov (abecedno-imenskega, naslovnega, UDK, tematskega) . Ideja knjižničarjev je bila, da naj bi zapis o novi publikaciji vnesli prvič že v postopku nabave, nato bi ji dodali še podatke, ki so potrebni za potrebe statisti­ke prirasta in mesečne sezname novosti. S pridobitvijo zunanje pomnilniške enote s kapaciteto 10MB in kasneje 20 MB in z urejevalnikom besedil in podatkovnih zbirk STEVE, avtorja dr. Primoža Jakopina, smo menili, da smo na konju .

KJM je bila prisotna pri vseh slovenskih strokovnih skupinah, ki so se ukvarjale z uvaja­njem računalnika v delo knjižnic.

Leta 1992 je KJM prešla tudi na evidenco izposoje knjižničnega gradiva v program­skem produktu VIR in pri tem uporabila bibliografsko zbirko STEVE zapisov, prav tako avtorja dr. Primoža Jakopina ..

V tistih časih je Računalniški center Univerze v Mariboru deloval kot nosilec znan­stvenih in tehniških informacij za področje celotne Jugoslavije. Iz te ustanove nastali Institut informacijskih znanosti univerze v Mariboru je z razpadom Jugoslavije 1991. leta začel vzpostavljati sistem vzajemne katalogizacije COBISS (Cooperative online bibliographic system and services), v katerega se je KJM vključila 1. 1993, potem ko je bila opravljena konverzija bibliografskih zapisov celotne zaloge KJM, vključujoč vse notranje knjižnične enote, iz programa STEVE v COBIB.

Ljubljanske splošnoizobraževalne knjižnice smo pri Inštitutu Jožef Štefan naročile pro­gram za evidenco izposoje in inventuro knjižničnega gradiva VIR, ki smo ga v knjižnici uporabljali do prehoda na COBISS z vsemi moduli.

Končni cilj digitalizacije knjižničnih postopkov v KJM je bil integrirani računalniški knjižnični sistem, ki omogoča uporabo enkratno vnešenega podatka o knjižničnem gradivu za najrazličnejše namene: nabavo, strokovno obdelavo, evidenco uporabe gradiva, računalniški katalog, statistiko, sezname novosti in najrazličnejše izpise, in-

~40~

venturo knjižnične zaloge kot osnovnih sredstev in seveda kot vrata v množico global­nih informacijskih virov za potrebe uporabnikov, ki so cilj vseh prizadevanj KJM.

V knjižnici uporabljamo zadnjo verzijo programskega paketa COBISS 3, razen modu­la za izposojo, ki ga IZUM še pripravlja.

Zlatka Rabzelj , bibliotekarka specialistka

Z uvajanjem knjižnice kot informacijskega središča, ki mora članu omogočiti dostop in uporabo splošno dostopnih elektronskih virov javnih oblasti, dostop in uporabo zakupljenih podatkovnih zbirk in drugih informacijskih virov, brezplačno uporabo elektronske pošte

(Uredba o osnovnih storitvah knjižnic, U.L. RS 29/2003 ), smo v delovni skupini z zu­nanjim sodelavcem Neosystems d.o.o. pričeli oblikovati programsko orodje

Comett - Internet Cafe

Sistem za upravljanje in nadzor nad računalniki v javni uporabi

Dostopnost interneta in globalnih informacij na vsakem koraku postaja dandanes ved­no večja tendenca, zato je pomembno, da se tisti, ki se odločijo ponujati dostop do interneta v obliki internetne kavarne, oziroma ponujajo možnost dostopa do inter­neta naključnim posameznikom, zavedajo vseh prednosti in nevarnosti, ki jih slednji ponuja. Pomembna je vzpostavitev funkcionalnega sistema dela.

Pri zasnovi sistema Comett smo upoštevali predvsem potrebe in izkušnje strokovnih delavcev knjižnic, ki so se vsakodnevno ukvarjali s težavami pri organizaciji in pri nad­zoru nad delom uporabnikov. Iz teh izkušenj smo ugotovili, da so prioritete varnost, enostavna uporaba, stabilnost delovanja, učinkovita tehnična podpora ter dostopna cena. Zato smo sistem Comett izdelali na Linux platformi, kar se je po nekaj manj kot treh letih aktivnega delovanja v petih enotah Knjižnice Jožeta Mazovca pokazalo kot

~ 41 ~

dobra odločitev. Za operacijski sistem Linux, ki ga podpira tudi Cobiss oziroma IZUM, smo se odločili zaradi prednosti, ki jih ima pred drugimi sistemi: operacijski sistem je za javne zavode brezplačen, njegovo geslo je odprtokodni sistem, nosilci operacijske­ga sistema stalno dopolnjujejo programske možnosti, problema virusov ne pozna .... Operacijski sistem se uveljavlja v EU kot standard.

Ob prvi prijavi obiskovalca se na strežniku ustvari njegov osebni profi~~ ki je ve~an ~a številko članske izkaznice. Uporabnik si s tem zagotovi dostop do svoJih nastavitev ln

datotek še 30 dni po zadnjem obisku v katerikoli enoti knjižnice. Ob tem pa tudi:

- uporabo interneta z brskalnikom Firefox, ki v tem primeru uporabnikom omogoča brskanje z zavih ki, upravljanje s spletno e-pošto, shranjevanje internetn!h P?ve­zav, shranjevanje prenesenih datotek in uporabo JAVA™ ter FLASH ™ aplikacIJ;

- uporabo programskega paketa OpenOffice.org, ki uporabnikom ~mogoča pisa­nje, odpiranje in shranjevanje dokumentov ne glede na format zapisa (.doc, .s~w, . .. ), delo s tabelami (.xls, sxc, ... ), odpiranje in obdelavo slik in druge naprednejše funkcije;

- uporabnik ima stalno možnost vpogleda v preostali čas;

- uporabo lokalnega ali omrežnega tiskalnika;

- shranjevanje prenesenih datotek ali kreiranih dokumentov v osebno mapo.

Ob prijavi se obiskovalcu odpre pogovorno okno s »Pravili uporabe«, s katerimi se mora obiskovalec strinjati . S klikom na gumb »Se strinjam« lahko prične z delom. V tem dokumentu se obiskovalca seznani z zmožnostmi sistema; predvsem pa se ga opozori na dejstvo, da ima nadzornik vpogled v njegovo delo.

Strokovni delavci v knjižnici imajo možnost upravljanja sistema na daljavo oz. z delo­vne postaje, na kateri poteka izposoja gradiva (praviloma pri pultu) :

- prijava in odjava uporabnika na katerokoli postajo v sistemu;

- dinamično določanje časa, ki ga daje obiskovalcu na uporabo;

- 42 -

- na željo obiskovalca lahko časovno omejitev poljubno tudi podaljša;

- na zahtevo si ogleda trenutno sliko obiskovalčevega dela;

- po potrebi obiskovalcu nemudoma prekine delo;

- blokira ID uporabnika za uporabo sistema za določen čas ali permanentno;*

- omogoči/onemogoči uporabo tiskalnika, disketne enote, CD pogona, itd ..

*Baza uporabnikov je centralizirana za vse enote knjižnice, tako da v primeru, da obiskovalec krši pravila uporabe, nima možnosti dostopa do sistema v nobeni eno­ti knjižnice. Na zahtevo odgovorne osebe lahko administrator sistema blokado ID-ja odstrani.

Vodjem knjižnic je na voljo vmesnik, ki jim omogoča vpogled v statistiko uporabe po­sameznih postaj, predvsem za potrebe sestavljanja letnih poročil.

Sistem beleži tudi vse interventne prekinitve dela uporabnikom. Ob prekinitvi se v poseben del baze shrani tudi slika z uporabnikove postaje, aktualen del sistemskega dnevnika (seznam obiskanih spletnih strani) in čas dogodka tako, da v primeru pritož­be obiskovalca nad ukrepom nadzornika lahko dogodek obravnava odgovorna oseba in tako presodi, če je bila sankcija upravičena .

Administratorji sistema Comett imajo možnost varnega terminalskega priklopa na vse postaje tudi na daljavo prek interneta za potrebe odprave napak pri delovanju. Na ta način se morebitne napake lahko sanirajo hitro in v večini primerov brez prekinitve dela uporabniku .

Marko Kolenko Neosystems d.o.o.

- 43 -

Stara Zaloška cesta

akvare l, D. Erbežnik, 1986

Pregled dejavnosti knjižnice Jožeta Mazovca po desetletjih

Stanje knjižničnega gradiva

250000 '---~~~~---~~~~~~----CI

200000

150000 -

100000 +-~~~-

50000

1976 1986 1996 2005

knjige in serijske publikacije 43250 88252 151748 180971 ~-------r------~------4-----~

~knjižno gradivo O 6453 9787 12106

knjižnično gradivo 43250 94705 161535 193077

Leto

- 45 -

,-------

-+- knjige in serijske publikacije ...... neknjižno gradivo

knjižn ično gradivo

Prirast Člani

12000

25000 10000

8000 · 20000 .. o c: al -+- knjige in serijske publikacije > .2 6000 o

-- neknjižno gradivo c: 15000 '> CII al ;u

-+- člani .. • 1/1 4000 · .2

'> 10000 al .. 2000 · • 1/1

5000 O

2005 1976 1986 1996

-+- knjige in serij ske 1474 5980 10164 10613 O

publikacije 1976 1986 1996 2005 -- neknjižno gradivo O O 978 1685 I

21477 ~član i 6634 12413 19352 leto leto

-46 - - 47-

obisk Izposojeno gradivo

800000

700000 ~ ta ,~

600000 ~ "o -ta ... ol ta 500000 ~ -- -

ol II)

----1 -+- obisk

c 400000 1--- izposojeno gradivo I !!:1

~ c

!!:! '~ 300000 .-- .. --.,~.---------------

::t. II) ... 200000 ~ o / c II)

100000 ~

O 1 2 3 4

1986 1996 2005 ~:to 1976 1986 1996 2005 -

izposojeno gradivo 134135 317647 513798 678572

124993 196182 239026 leto

~ 49 ~

Štepanja vas

akvarel, D. Erbežnik, 1969

Kazalo

Knjižnica Jožeta Mazovca 1946 - 2006 ................................ ....................... ............ 5

Tudi otroci ne žive samo od kruha ................................................................... ..... 27

Prav ljično ustvarjalne delavnice .... .................................................... .... ... ... .... ... ... 30

Zbirka »Španski borci« ..... ... .... .... ..... .... ..... .. .. ............................ ... .... .... .. ......... ..... 33

Računalniška podpora knjižničnih postopkov v Knjižnici Jožeta Mazovca v Ljubljani (KJM) ......................................................... 39

Comett - Internet Cafe ......... ..... ... ............. ............. ................ ..... .. ... ..... .. .... ... ..... . 41

Pregled dejavnosti knjižnice Jožeta Mazovca po desetletjih .. .. ..... ... ..... ... ..... .... ... ... 45

Knjižnica Jožeta Mazovca 1946 - 2006 Prispevki o razvoju in delu knjižnice

Založnik: Knjižnica Jožeta Mazovca

Za izdajatelja Janez Lah, v.d. direktorja

Uredniški odbor: Janez Lah, glavni in odgovorni urednik, Majda Primožič in Simona Prednik Plantev

Lektor Marisa Čebular

Obl ikovanje, postavitev: Grafostik, Stanislav Križ s.p.

Tisk Grafika 3000

Naklada 300 izvodov

SlovansKa Knjižnica 6K M

C 28571 a 1111111111111111111111111111111111111111111111