Rok­Ciglič:ana­li­za­narav­nih­pokra­jin­skih­tipov­slo­ve­ni­je­z Gis-omGeo­gra­fi­ja­slo­ve­ni­je 28Ljub lja na 2014: Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU, Založ ba ZRC, 156 stra ni, 48 slik,57 pre gled nic, ISBN 978-961-254-723-3

103

Geografski vestnik 86-2, 2014, 103–119 Književnost

KNJIŽEVNOST

V zbir ki Geo gra fi ja Slo ve ni je je pod zapo red no šte vil ko 28 izš la knji ga ‘Ana li za narav nih pokra jin -skih tipov Slo ve ni je z GIS-om’, ki v de se tih vse bin skih poglav jih, na 156 stra neh, pred stav lja edins tve nogeo graf sko lite ra tu ro na temo tipi za ci je pokra jin z upo ra bo geo graf skih infor ma cij skih siste mov. Negre za ponov ni poskus regio na li za ci je ali tipi za ci je Slo ve ni je ampak za poskus uva ja nja novo dob nih geoin -for ma cij skih oro dij v pro ce se obli ko va nja pokra jin skih tipov. Sodob na raču nal niš ka opre ma in podat kiv di gi tal ni obli ki namreč omo go ča jo upo ra bo raz lič nih geoin for ma cij skih oro dij, s ka te ri mi lah ko omilimoneka te re prob le me pri dolo ča nju ozi ro ma pre ver ja nju dolo če nih narav nih pokra jin skih tipov, pred vsemna področ ju objek tiv no sti in pre gled no sti.

V mo no gra fi ji je pred stav lje na ana li za dveh obsto je čih narav no po kra jin skih tipi za cij Slo ve ni je z različ -ni mi kvan ti ta tiv ni mi meto da mi in digi tal ni mi podat kov ni mi slo ji. Glav ni namen mono gra fi je je neka te reobsto je če zem lje vi de narav nih pokra jin skih tipov Slo ve ni je ponov no izde la ti ozi ro ma potr di ti z raz lič ni -mi geoin for ma cij ski mi orod ji ter s tem pre ve ri ti, v ko lik šni meri lah ko obsto je če, roč no zari sane izvir netipi za ci je Slo ve ni je potr di mo s pred vi do ma bolj objek tiv ni mi (kvan ti ta tiv ni mi) meto da mi. Naj več ji pou -da rek je na območ jih uje ma nja med izvir no in mode li ra ni mi tipi za ci ja mi ter na območ jih naj več jih raz ha janj.

Sklad no s teo ret ski mi nedo re če nost mi v geo graf ski stro ki so pred stav lje na raz lič na spoz na nja s po -droč ja pokra jin ske kla si fi ka ci je, s ka te ri mi je zaob jet več ji del odpr tih prob le mov, raz no li kost pogle dov

ANALIZA NARAVNIHPOKRAJINSKIH TIPOVSLOVENIJE Z GIS-OM

ROK CIGLI�

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 28

in meto do loš kih pri sto pov. Pred stav lje ni so raz lič ni pri me ri kla si fi ka cij slo ven ske ga ozem lja, kakor tudipri me ri upo ra be GIS-a pri izde la vi kla si fi ka cij teme lje čih na tuji lite ra tu ri. V po seb nem (če tr tem) poglav -ju sta natanč no pred stav lje ni izbra ni narav no po kra jin ski tipi za ci ji Slo ve ni je, ki sta pred met mode li ra njaozi ro ma izvedb metod nad zo ro va ne kla si fi ka ci je:• raz de li tev Slo ve ni je na pokra jin skoe ko loš ke tipe (Špes s so de lav ci 2002),• raz de li tev Slo ve ni je na pokra jin ske tipe (Per ko 1998a, 1998b in 2007b).

Obe kla si fi ka ci ji opre de lju je ta pokra jin ske tipe in sta dostop ni v di gi tal nem zapi su, zato sta pri merniza mode li ra nje.

Peto poglav je je name nje no pred sta vi tvi geoin for ma cij skih oro dij. Vsa ko geoin for ma cij sko orodjeima svo je pred no sti in sla bo sti, ki so odvi sne tudi od last no sti podat kov. Preiz ku še na geoin for ma cijskaorod ja so raz no li ka in omo go ča jo izde la vo raz lič nih mode lov za izbra ni narav no po kra jin ski tipi za ci jiSlo ve ni je. V ra zi ska vi je bilo upo rab lje nih sedem izbra nih geoin for ma cij skih metod nad zo ro va ne kla -si fi ka ci je:• naj več ja ver jet nost,• odlo či tve no dre vo, raz li či ca CT (raz li či ca, ki jo upo rab lja pro gram SPSS),• naj manj ša raz da lja,• najb liž ji sose di,• odlo či tve no dre vo, raz li či ca CTR (raz li či ca, ki jo upo rab lja pro gram Idri si z na či nom deli tve gle de

na raz mer je infor ma cij ske ga pris pev ka),• odlo či tve no dre vo, raz li či ca CTG (raz li či ca, ki jo upo rab lja pro gram Idri si z na či nom deli tve gle de

na Gini jev koe fi cient),• odlo či tve no dre vo, raz li či ca CTE (raz li či ca, ki jo upo rab lja pro gram Idri si z na či nom deli tve gle de

na infor ma cij ski pris pe vek).V še stem poglav ju so pred stav lje ni ključ ni podat kov ni slo ji o na rav no geo graf skih prvi nah kot kla -

si fi ka cij skih dejav ni kih, v sed mem poglav ju pa vred no te nje sled njih s po moč jo obsto je čih kla si fi ka cij,gle de na meri lo kla si fi ka ci je, vred no te nje z vi di ka med se boj ne pove za no sti podat kov nih slo jev, vred -no te nje podat kov nih slo jev z vi di ka izsto pa jo čih vred no sti ter izbor podat kov nih slo jev za nadalj njemode li ra nje, kakor tudi nji ho ve zna čil no sti.

Na teme lju pred stav lje nih izbra nih podat kov nih slo jev, učnih vzor cev in geoin for ma cij skih oro dijso bile izde la ne raz lič ne mode li ra ne narav no po kra jin ske tipi za ci je, ki so osred nji del pri ču jo če razi -ska ve in jih spoz na mo v de ve tem poglav ju. S šti ri mi izbra ni mi podat kov ni mi slo ji (nad mor ska viši na,naklon, pre pust nost, pada vin ski režim) in raz lič ni mi geoin for ma cij ski mi orod ji na pod la gi dveh obsto -je čih, roč no začr ta nih tipi za cij je nasta lo več mode li ra nih narav no po kra jin skih tipi za cij. Osred nji delana li ze je osre do to čen na preu če va nje uskla je no sti mode li ra nih in izvir nih narav no po kra jin skih tipi -za cij ozi ro ma na vpra ša nje, kako uspe šno lah ko izde la vo izvir nih tipi za cij pono vi mo s šte vil ski mi mode li.S pri mer ja vo mode lov in izvir ni kov lah ko ugo tav lja mo tudi, kje v Slo ve ni ji so območ ja posa mez nihtipov, ki so po raz lič nih meto dah kla si fi ci ra na (po tr je na) ena ko, in kje so območ ja tipov, ki jih ni potr -dil noben model.

Av tor, na pri me ru dveh tipi za cij Slo ve ni je ugo tav lja, da je mogo če izde la ti mode le z raz lič ni mi geoin -for ma cij ski mi orod ji, kate rih uspe šnost je raz lič no veli ka – mode li so dali rezul ta te, ki so se z iz vir ni komuje ma li do 75%. Na kon cu so nave de ne tudi ugo to vi tve o upo ra bi GIS-a za dolo ča nje narav nih pokrajin -skih tipov Slo ve ni je ter pred la ga ni kon kret ni postop ki tipi za ci je Slo ve ni je na narav ne pokra jin ske tipeter postop ki za nji ho vo vred no te nje.

Ma te ja Breg Valja vec

104

Književnost Geografski vestnik 86-2, 2014

aleš­smre­kar,­Mate­ja­Šmid­Hri­bar,­jer­nej­tiran,­Bojan­erhar­tič:in­ter­pre­ta­ci­ja­oko­lja­na­pri­me­ru­Ljub­ljan­ske­ga­bar­jaGeo­ri­tem 24Ljub lja na 2014: Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU, Založ ba ZRC, 134 stra ni, 52 slik,12 pregled nic, ISBN 978-961-254-712-7

105

Geografski vestnik 86-2, 2014 Književnost

GEORITEM 24

ALE[ SMREKARMATEJA [MID HRIBAR

JERNEJ TIRANBOJAN ERHARTI^

INTERPRETACIJAOKOLJA NA

PRIMERULJUBLJANSKEGA

BARJA

V zbir ki Geo ri tem je pod zapo red no šte vil ko 24 izš la knji ga Inter pre ta ci ja oko lja na pri me ru Ljubljan -ske ga bar ja, ki v os mih poglav jih, na 134 stra neh, pred stav lja temelj no in edins tve no geo graf sko lite ra tu rona področ ju inter pre ta ci je oko lja. Knji ga iz raz lič nih vidi kov osvet li ti odnos med člo ve kom in nara vona Ljub ljan skem bar ju ter pred sta vi možen pri stop inter pre ta ci je tam kajš nje kul tur ne pokra ji ne.»… V nas prot ju z obi čaj ni mi pred sta vi tva mi vse bin na zava ro va nih območ jih, za kate re se nema lo krat zdi,da je bis tve no poda ja nje kopi ce podat kov, je temelj ni namen inter pre ta ci je oko lja, da lju dem na pri ja zennačin prib li ža dolo če no vse bi no in jim poma ga k ra zu me va nju pokra ji ne …« Namreč, učin ko vi to lah kovaru je mo le tisto, kar poz na mo in razu me mo, s či mer sle di mo geslu »SOS: Spoz na vaj, Opa zuj, Spo štuj!«

Po celost ni pred sta vi tvi Ljub ljan ske ga bar ja je podrob no pred stav ljen raz voj inter pre ta ci je, in sicernje no uve ljav lja nje in raba sko zi čas v raz lič nih oko ljih ter obsto je če inter pre ta cij ske teh ni ke in metode.Inter pre ta ci ja se v zad njih letih pojav lja v po ve za vi z raz lič ni mi tipi zava ro va nih obmo čij, zato ni pre -se net lji vo, da so avtor ji za pri mer štu di je izbra li nedav no usta nov lje ni Kra jin ski park Ljub ljan sko bar je.

Mo no gra fi ja pose ga v za va ro va na območ ja, zato ima mo oprav ka z nad pov preč ni mi narav ni mi inkul tur ni mi zna me ni tost mi. V slo ven ski zako no da ji vla da jo ter mi no loš ka nes klad ja v poi me no va nju narav -nih in kul tur nih zna me ni to sti, zato so avtor ji celot no poglav je pos ve ti li pred sta vi tvi te prob le ma ti ke.Od zakon sko dolo če nih narav nih zna me ni to sti do narav nih vred not, od kul tur nih spo me ni kov do kul -tur ne dediš či ne prei de jo h kon cep tu pove zo va nja narav nih in kul tur nih zna me ni to sti. V evrop skempro sto ru se tež nje po zdru že va nju narav ne in kul tur ne dediš či ne že pojav lja jo, pred vsem zara di tež njepo celost nem uprav lja nju zava ro va nih obmo čij kot so kra jin ski, regij ski in narod ni par ki.

Sklad no s tem je v pe tem poglav ju, ki je name nje no pred sta vi tvi dediš či ne na območ ju Kra jin skegapar ka Ljub ljan sko bar je, upo rab ljen eno ten ter min – dediš či na. Kul tur na pokra ji na Ljub ljan ske ga bar -ja s pe stro geo loš ko pod la go in več tisoč let no pose li tvi jo je boga to pre pre de na z raz no vrst no dediš či no.

V še stem poglav ju je pred stav ljen izbor pet naj stih bar jan skih obmo čij, pri mer nih za inter pre ta ci -jo oko lja. Za podrob nej šo ana li zo in štu di jo pri me ra je izbra no poreč je Iške. Pred stav lje no je z raz lič ni miinter pre ta cij ski mi orod ji. Rde ča nit inter pre ta ci je oko lja je reka. Iška z edins tve ni mi hidro loš ki mi zna -čil nost mi ter pokra jin sko pestrost jo poreč ja ponu ja zelo širok nabor inter pre ta tiv nih in izo bra že val nihvse bin, ki obi sko val cem doslej še niso bile ustrez no pred stav lje ne. »… Glav na zna čil nost Iške je nje natroj nost, saj na svo ji krat ki, vse ga 29 km dol gi poti teče sko zi glo bok Iški vint gar s sko raj pre pad ni mi ste -na mi, po rodo vit nem in s pit no vodo boga tem Iškem vrša ju ter urav na nem in moč vir nem Ljub ljan skembar ju, torej po treh povsem raz lič nih pokra ji nah …« Povsem na novo so avtor ji raz vi li ozi ro ma nad gra -di li več inter pre ta cij skih oro dij, bodi si kla sič nih, bodi si raču nal niš ko pod pr tih. Med glav ni mi so: učnapot, infor ma tiv na tab la, e-lek ci ja, ban ka teren skih nalog, učil ni ca na pro stem in bro šu ra.

Vse bi ne so pred stav lje ne z be se di li, foto gra fi ja mi, ilu stra ci ja mi, sta ri mi in novej ši mi zem lje vi di tersli kov ni mi in zvoč ni mi posnet ki. Inter pre ta cij ska orod ja so name nje na raz lič nim cilj nim sku pi nam.Učna pot z bro šu ro in infor ma tiv ni mi tab la mi je zara di dol ži ne name nje na pred vsem kole sar jem, šepose bej dru ži nam. Po raz lič nih e-lek ci jah naj po go ste je pose ga jo osnov no šol ci, sred nje šol ci in tudi študen -ti. Didak tič na navo di la, pri lo že na e-lek ci jam, so name nje na nji ho ve mu vklju če va nju v pe da goš ki pro ces.Ban ka teren skih nalog je zasno va na tako, da si pred odho dom na teren sko delo pri pra vi te naloge, kijih rešu je te po poti. V pro ce su nasta ja nja je tudi učil ni ca na pro stem, ki bo prvens tve no name nje našol skim sku pi nam in dru ži nam z otro ki.

Knji go je na pot med bral ce pos pre mil pred go vor direk to ri ce Kra jin ske ga par ka Ljub ljan sko bar -je, gos pe Bar ba re Zupanc, ki pou dar ja, da je konč ni rezul tat inter pre ta ci je »… spo ro či lo, ki ga bo pre jem nikz lah ko to razu mel, si ga zapom nil in upo šte val v svo jih nadalj njih deja njih …«, zato je »… pri ču jo ča mono -gra fi ja pomem ben korak, da se tega zač ne mo zave da ti …«.

Ma te ja Breg Valja vec

Rok­Ciglič,­Dra­go­Per­ko,­Mati­ja­Zorn­(ured­ni­ki):Di­gi­tal­ni­pro­storGis­v slo­ve­ni­ji 12Ljub lja na 2014: Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU, Založ ba ZRC, 226 stra ni,ISBN 978-961-254-714-1

30. sep tem bra 2014 je Znans tve no ra zi sko val ni cen ter Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no stiozi ro ma nje go va inšti tu ta Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka in Inšti tut za antro po loš ke in pro stor skeštu di je v so de lo va nju z Od del kom za geo gra fi jo Filo zof ske fakul te te Uni ver ze v Ljub lja ni, Zve zo geo -gra fov Slo ve ni je in Zve zo geo de tov Slo ve ni je orga ni zi ral dva naj sti bie nal ni sim po zij ‘Geo graf skiinfor ma cij ski siste mi v Slo ve ni ji’ (več v ru bri ki Zbo ro va nja). Ob tej pri lož no sti je pri Založ bi ZRC izš -la mono gra fi ja z na slo vom ‘Di gi tal ni pro stor’, kot dva naj sta šte vil ka mono graf ske zbir ke ‘GIS v Slo ve ni ji’.Dose da nje knji ge v zbir ki so ime le tak šen naslov kot sprem lja jo či sim po zij, od tokrat ne šte vil ke pa bodoime le knji ge raz lič ne naslo ve, sklad ne z no sil no temo. Zakaj rav no »di gi tal ni pro stor«? Vzrok je v raz -vo ju teh no lo gi je in pestre ponud be digi tal nih podat kov, zara di kate rih lah ko upo rab ni ki z GIS-i razi sku je jotako ime no van digi tal ni pro stor čeda lje bolj podrob no in z več vidi kov.

To krat na mono gra fi ja vse bu je 19 znans tve nih in stro kov nih pogla vij ter je že dva naj sta v zbir ki mono -gra fij, ki od leta 1992 bie nal no pred stav lja jo vsa ko krat ni pre sek dve let ne ga znans tve ne ga, stro kov ne gain peda goš ke ga dela na področ ju raz vo ja ter upo ra be geo graf skih infor ma cij skih siste mov (GIS) v Slo -ve ni ji. Šte vi lo avtor jev (bli zu pet de set) in nji ho va poklic na raz no li kost daje ta vpo gled v raz mah tovrst nih

106

Književnost Geografski vestnik 86-2, 2014

razi skav in raz šir je nost, lah ko bi rekli celo nepo greš lji vost nji ho ve upo ra be. V vseh knji gah je bilo skupajobjav lje nih že bli zu tri sto pet de set pris pev kov. V to krat ni so pri ka za ni rezul ta ti pro jek tov in izsled kirazi skav s po dro čij, kot so: geo gra fi ja, vodars tvo, varo va nje pred narav ni mi nesre ča mi, zgo do vi na,literarne vede, ure ja nje pro me ta in mobil no sti, kme tijs tvo, arheo lo gi ja, daljin sko zaz na va nje, ener getikain dru ga.

Na sli kah 1–3 je krat ka ana li za spre mi nja nja struk tu re pris pev kov s treh vidi kov: raz mer ja med ‘teo -re tič ni mi’ in ‘a pli ka tiv ni mi’ pris pev ki, raz mer ja med ‘znans tve ni mi’ in ‘stro kov ni mi’ pris pev ki ter raz mer jimed pris pev ki z raz lič nih geoin for ma cij skih podro čij. Raz mer je med ‘teo re tič ni mi’ in ‘a pli ka tiv ni mi’pris pev ki (sli ka 1) je bilo do leta 2004 veči no ma urav no te že no, nato pa (z iz je mo dese te knji ge) opa -ža mo stop nje va nje pre vla de ‘a pli ka tiv nih’ del. Letoš nja knji ga je topo gled no zopet urav no te že na. V to krat niknji gi ponov no bele ži mo raz ko rak med znans tve ni mi in stro kov ni mi pris pev ki (sli ka 2), gle de zastopa -no sti posa mez nih geoin for ma cij skih podro čij (sli ka 3), pa tudi v to krat ni knji gi pre vla du je jo pris pev kio pro stor sko-ča sov nih ana li zah in mode li ra nju.

V uvod nem pris pev ku Rok Ciglič (Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU) in osta li opre -de li jo digi tal ni pro stor kot »na vi dez no resnič nost«, ki pa z vse splo šnej šo upo ra bo posta ja vse bolj tudi»de jan ska resnič nost« današ nje ga »di gi tal ne ga sve ta«. V po glav ju so pred stav lje ni raz lič ni viri digi tal -nih pro stor skih podat kov, ki so na voljo za območ je Slo ve ni je, ana li zi ra na pa je tudi nji ho va vlo ga prinarav no po kra jin ski kla si fi ka ci ji. Sle di čla nek Roka Cigli ča in Dra ga Per ka (oba Geo graf ski inšti tut Anto -na Meli ka ZRC SAZU) o mo de li ra nju geo graf skih tipi za cij z me to da mi nad zo ro va nih kla si fi ka cij. Sle di tadva pris pev ka pove za na z hi dro-geo morf ni mi pro ce si. V pr vem Dejan Gri gil lo (Fa kul te ta za grad be -niš tvo in geo de zi jo Uni ver ze v Ljub lja ni) in osta li piše jo o upo ra bi lidar ske ga DMR pri mode li ra njuvod ne ga toka v hu dour niš ki gra pi, v dru gem pa Mau ro Hrva tin (Geo graf ski inšti tut Anto na Meli kaZRC SAZU) in osta li piše jo o upo rab no sti GIS-ov pri izra ču nu posa mez nih čla nov Gavri lo vićeve erozijskeenač be. Prav tako dva član ka govo ri ta o upo rab no sti letal skih posnet kov. Žiga Kokalj in Tat ja na Velja -nov ski (oba Inšti tut za antro po loš ke in pro stor ske štu di je ZRC SAZU) piše ta o iz de la vi tri raz sež ne ga

107

Geografski vestnik 86-2, 2014 Književnost

DIGITALNI PROSTOR

ROK CIGLI^DRAGO PERKOMATIJA ZORN

12

GIS V SLOVENIJI

108

Književnost Geografski vestnik 86-2, 2014

0

5

10

15

20

25

30

35

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

knjiga

teoreti ni prispevkič aplikativni prispevki

št e

v ilo

pr i

s pe v

ko

v

Sli ka 1: Spre mi nja nje raz mer ja med ‘teo re tič ni mi’ in ‘a pli ka tiv ni mi’ pris pev ki.

0

5

10

15

20

25

30

35

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

knjiga

znanstveni prispevki strokovni/pregledni prispevki

št e

v ilo

pr i

s pe v

ko

v

Sli ka 2: Spre mi nja nje raz mer ja med ‘znans tve ni mi’ in ‘strokovnimi’ pris pev ki.

mode la nase lja Bre ginj iz arhiv skih letal skih posnet kov, Mate ja Breg Valja vec in Danie la Ribei ro (obeGeo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU) pa o upo rab no sti arhiv skih letal skih posnet kov za preu -če va nje pokra jin skih spre memb. David Bole (Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU) pišeo pri mer no sti upo ra be zem ljiš ke ga kata stra in letal skih posnet kov za dolo če va nje kme tij ske rabe, JanezBer gant in Borut Vrš čaj (oba Kme tij ski inšti tut Slo ve ni je) pa pred stav lja ta zem lje vid poten cial nih narav -nih rastišč polet ne gomo lji ke in vlo go GIS-a pri tem. Nika Mesner (Geo det ski inšti tut Slo ve ni je) in osta lipiše jo o upo ra bi meto de objek tiv ne kla si fi ka ci je pri dolo ča nju upra vi če no sti pašni kov do kme tij skihsub ven cij. Dimi trij Mle kuž (Od de lek za arheo lo gi jo Filo zof ske fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni) in Gaš -per Rutar piše ta o  po memb no sti gosto te točk zrač ne ga laser ske ga ske ni ra nja za pre poz na va njearheo loš kih sle dov. Sle di več pris pev kov, ki se ukvar ja jo z mo bil nost jo. Samo Drob ne (Fa kul te ta za gradbe -niš tvo in geo de zi jo Uni ver ze v Ljub lja ni) in osta li ana li zi ra jo funk cio nal ne regi je notra njih seli tev Slo ve ni je,Samo Drob ne in Mit ja Lak ner (oba Fakul te ta za grad be niš tvo in geo de zi jo Uni ver ze v Ljub lja ni) pišetao mo de li ra nju vpli vov raz dalj delav ne mobil no sti v re gio nal na sre diš ča Slo ve ni je, Jer nej Tiran (Geo -graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU) in osta li o upo ra bi meto de PTAL za mode li ranje dostop no stido jav ne ga pot niš ke ga pro me ta, Dejan Jen ko in Samo Drob ne pa o mo de li ra nju pro stor skih vzor cevdelav ne mobil no sti. Sle di pris pe vek Jer ne je Fridl (Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU) in osta -lih o pri me ru pro stor ske ana li ze na področ ju lite rar ne zgo do vi ne. Urša Kanjir (In šti tut za antro po loš kein pro stor ske štu di je ZRC SAZU) in osta li piše jo o me to di zaz na va nja plo vil s po moč jo viso ko-loč lji -vih sate lit skih posnet kov, Nino Moho rič in Blaž Repe (Od de lek za geo gra fi jo Filo zof ske fakul te ta Uni ver zev Ljub lja ni) piše ta o ge oin for ma cij skem vred no te nju loka cij za posta vi tev sonč nih celic, Kri štof Oštir(In šti tut za antro po loš ke in pro stor ske štu di je ZRC SAZU) in osta li pa pred stav lja jo ino va tiv no meto -do za samo dej no obde la vo sate lit skih posnet kov. V zad njem pris pev ku Mar ko Komac in Jasna Šini goj(Geo loš ki zavod Slo ve ni je) piše ta o splet ni a pli ka ci ji za zgod nje opo zar ja nje o ne varno sti pro že nja zemelj -skih pla zov.

109

Geografski vestnik 86-2, 2014 Književnost

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11

knjiga

prostorski podatki in geoinformacijski projekti

prostorske in prostorsko- asovne analize,modeliranje, simulacije

č

prostorska vizualizacija, kartografija

daljinsko zaznavanje, naravni viri, vplivi na okolje

prostorsko planiranje, vrednotenje nepremi ninč

aplikacije GIS-ov, navigacija, lokacijske storitve

GIS in e-upravljanje, e-poslovanje

izobra evanjež

št e

v ilo

pr i

s pe v

ko

v

12

Sli ka 3: Spre mi nja nje raz mer ja med pris pev ki gle de na obrav na va no področ je geoin fo ma ti ke.

Bra lec bo v knji gi tako našel neka te re novo sti v upo rab no sti GIS-ov, hkra ti pa se bo lah ko sez nanilz za ni mi vi mi rezul ta ti, do kate rih bi brez GIS-ov le s tež ka priš li. Vabi mo vas, da si knji go ogle da te v tiska -ni ali jo pre li sta te digi tal ni obli ki. Sled nja je v ce lo ti dostop na na splet ni stra ni: http://giam2.zrc-sazu.si/si tes/de fault/fi les/9789612547141.pdf. Več o os ta lih knji gah iz knjiž ne zbir ke GIS v Slovniji pa naj de te na splet -nem naslovu: http://za loz ba.zrc-sazu.si/sl/publikacije/gis-v-sloveniji#v, kjer so med dru gim v ce lo tidostopne elek tron ske knji ge od osme šte vil ke naprej.

Ma ti ja Zorn

ja­nez­Nared,­Nika­Raz­pot­nik­visko­vić­(ured­ni­ka):Uprav­lja­nje­obmo­čij­s kul­tur­no­dediš­či­noCaPaC­ities 2Ljub lja na 2014: Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU, Založ ba ZRC, 208 stra ni,ISBN 978-961-254-708-0

ja­nez­Nared,­Nika­Raz­pot­nik­visko­vić­(ured­ni­ka):Ma­na­ging­Cul­tu­ral­Heri­ta­ge­sites­in­sout­hea­stern­euro­peLjub lja na 2014: Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU, Založ ba ZRC, 128 stra ni,ISBN 978-961-254-707-3

ja­nez­Nared,­Nika­Raz­pot­nik­visko­vić­(ured­ni­ka):iz­bra­ni­pri­me­ri­uprav­lja­nja­obmo­čij­s kul­tur­no­dediš­či­noCaPaC­ities­3Ljub lja na 2014: Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU, Založ ba ZRC, 157 stra ni,ISBN 978-961-254-715-8

Vse tri mono gra fi je so nasta le v ok vi ru pro jek ta CHERPLAN (Enc ha ce ment of Cul tu ral Heri ta gethrough Envi ron men tal Plan ning and Mana ge ment), ki je name njen raz vo ju in upo ra bi oko lju pri jaznihpri sto pov ter novih teh nik v na čr to va nju in uprav lja nju z zgo do vin ski mi urba ni mi in rural ni mi naseljiv Ju govz hod ni Evro pi.

Prva mono gra fi ja z na slo vom »Uprav lja nje obmo čij s kul tur no dediš či no« obse ga enaind vaj set pris -pev kov pet naj stih avtor jev iz Slo ve ni je in tuji ne, v ka te rih so pred stav lje ne teme, pove za ne z uprav lja njemkul tur ne dediš či ne. Izho diš če pris pev kov je, da je za učin ko vi to uprav lja nje obmo čij kul tur ne dediš -či ne ključ ne ga pome na vklju če va nje delež ni kov, še pose bej lokal ne ga pre bi vals tva. V tako ime no va nempar ti ci pa tiv nem pri sto pu so vred no te in ide je pre bi val cev upo šte va ne ter upo rab lje ne kot osno va zavklju či tev okolj skih vidi kov v kon ven cio na len način uprav lja nja kul tur ne dediš či ne.

Uvod ni pris pev ki govo ri jo o ti po lo gi ji dediš či ne, ohra nja nju kul tur ne dediš či ne in vlo gi ter smer -ni cah UNESCA pri tem. Pla ner ski del knji ge pred stav lja celo vit, okolj ski pri stop k na čr to va nju obmo čijkul tur ne dediš či ne ter teme o vlo gi in vars tvu kul tur ne pokra ji ne, revi ta li za ci ji sta rih mest nih jeder,obnav lja nju zgo do vin skih zgradb in sre dišč ter obno vi zgo do vin skih objek tov z vi di ka grad be nih projek -tov in siste mov. Avtor ji v na da lje va nju obrav na va jo vlo go jav no-za seb ne ga part ners tva pri zaš či ti kul tur nedediš či ne, raz prav lja jo o raz voj nih poten cia lih kul tur ne dediš či ne in vlo gi social ne ga pod jet niš tva prinje ni revi ta li za ci ji, rabi dediš či ne na področ ju bla gov nih znamk, trže nju dediš či ne ter opo zar ja njo navlo go kul tu re in kul tur ne dediš či ne pri raz vo ju turiz ma na pode že lju. V zad njih petih pris pev kih je pred -stav lje na obrav na va pro met nih ure di tev v ob moč jih s kul tur no dediš či no, geoin forma cij ska pod po rakul tur ni dediš či ni, uprav lja nje čez mej ne in med dr žav ne kul tur ne dediš či ne, izpo stav lje ne so narav nenesre če kot grož nja kul tur ni dediš či ni, zad nje poglav je pa govo ri o sprem lja nju in vred no te nju, dvehpomemb nih sesta vi nah pri uprav lja nju s kul tur no dediš či no.

110

Književnost Geografski vestnik 86-2, 2014

111

Geografski vestnik 86-2, 2014 Književnost

UPRAVLJANJE OBMOČIJS KULTURNO DEDIŠČINO

2

CAPAC ities 2

IZBRANI PRIMERIUPRAVLJANJA OBMOČIJS KULTURNO DEDIŠČINO

3

CAPAC ities 3

CHERPLANEnhancement of Cultural Heritage through Environmental Planning and Management

MANAGING CULTURAL HERITAGE SITESIN SOUTHEASTERN EUROPE

M

www.cherplan.eu

Dru ga mono gra fi ja z na slo vom Mana ging Cul tu ral Heri ta ge Sites in Sout hea stern Euro pe je vse bin -sko nada lje va nje prejš nje; sku paj opo zar ja ta na to, da ima kul tur na dediš či na pomemb no vlo go pri raz vo juobmo čij, še pose bej, če z njo rav na mo pre miš lje no in se zave da mo nje nih raz voj nih poten cia lov.

Po leg uvod ne ga dela mono gra fi jo sestav lja jo štir je vse bin ski sklo pi deve tind vaj se tih doma čih in tujihavtor jev. V knji gi je pred stav ljen osnov ni okvir, ki sta ga na področ ju uprav lja nja obmo čij s kul tur nodediš či no izob li ko va la UNESCO in ICOMOS (In ter na tio nal Coun cil on Monu ments and Sites). Najob -sež nej ši sklop obse ga dvaj set pogla vij, kjer so pred stav lje ne usme ri tve za dvaj set raz lič nih izzi vovuprav lja nja: pri pra vo načr ta okolj ske ga pla ni ra nja, par ti ci pa tiv no načr to va nje, vode nje par ti ci pa tiv ne -ga pro ce sa, izzi ve z os kr bo z vodo, uprav lja nje z od pad no vodo in rav na nje z od pad ki na območ jih kul tur nedediš či ne, celost no ohra nja nje kul tur ne dediš či ne, revi ta li za ci jo sta rih mest nih jeder, resta vri ra nje zgodo -vin skih objek tov, traj nost no uprav lja nje kul tur ne pokra ji ne, kul tur no dediš či no kot bla gov no znam ko,kul tur no dediš či no in pri prav lje nost na narav ne nesre če, upo ra bo geoin for ma ti ke v uprav lja nju kul -tur ne dediš či ne, traj nost ni pro met in kul tur no dediš či no, vlo go social ne ga pod jet niš tva pri oživ lja njukul tur ne dediš či ne, jav no-za seb no part ners tvo na področ ju vars tva kul tur ne dediš či ne, trže nje kul tur -ne dediš či ne, nosil nost, raz vi ja nje odgo vor ne ga turiz ma na pode že lju z upo ra bo lokal ne kul tu re in kul tur nedediš či ne ter sprem lja nje in vred no te nje pri uprav lja nju s kul tur no dediš či no. Vsak izziv je pred stav -ljen z uvo dom, nato sle di jo pri po ro či la in pri me ri dobrih praks, ki pred stav lja jo pre ver je na lokal na zna nja.

Knji ga je dra go ce na pomoč uprav ljav cem obmo čij s kul tur no dediš či no, saj s teh nič nim zna njemin prak tič ni mi nas ve ti kaže, kako se odzva ti v dani situa ci ji.

Tret ja mono gra fi ja »Iz bra ni pri me ri uprav lja nja obmo čij s kul tur no dediš či no« vse bin sko zaključu -je ome nje ni mono gra fi ji. Dva najst doma čih in tujih avtor jev siste ma tič no pred sta vi pri me re uprav lja njaobmo čij kul tur ne dediš či ne. Prvo poglav je pri na ša dediš či no, ki je z ob moč ja Jugovz hod ne Evro pe uvrš -če na na UNESCO-v sez nam sve tov ne dediš či ne, nasled nji dve pa govo ri ta o va ro va nju kul tur ne dediš či nein med vlad nem sode lo va nju na področ ju varo va nja kul tur ne dediš či ne v Ju govz hod ni Evro pi. Sle di jopris pev ki, ki govo ri jo o več plast no sti in več funk cio nal no sti kul tur ne dediš či ne ter ško di, ki so jo kulturnidediš či ni pov zro či li voj ni spo pa di.

Sle di posa mič na obrav na va deve tih pri me rov kul tur ne dediš či ne: Kotor ja kot pri me ra uprav lja njas sve tov no dediš či no v Čr ni gori, Gam zi gra da, spo me ni ka, ki je bil na območ ju Srbi je in Koso va kotzad nji uvrš čen na UNESCO-v Sez nam, Sta ro grad ske ga polja kot pri me ra dediš či ne pode že lja, ki je polegobli ke ohra ni la tudi pri mar no vlo go – kme to va nje, Ohrid ske regi je, mosta Meh med paše Soko lo vića,Neži der ske ga jeze ra, Sem me rinš ke želez ni ce, ki je na UNESCO-vem sez na mu kot prva gor ska železni -ca na sve tu, zunaj pro gram ske ga območ ja Jugovz hod na Evro pa pa sta obrav na va na pri me ra mesta Bil baoin Retij ske želez ni ce.

Vse bi na knji ge kaže na raz lič ne teža ve obmo čij s kul tur no dediš či no in raz lič ne nači ne soo ča njaz le-temi. Ker je tre ba pri raz vo ju obmo čij stal no skr be ti za ohra nja nje celo vi to sti in prist no sti tamkajš -nje dediš či ne, se je potreb no zave da ti, da je tre ba ukre pe ved no pri la go di ti oko lju, v ka te rem jih izva ja mo.

Ob moč ja s kul tur no dediš či no so za načr to val ce velik izziv, saj mora jo ti poleg sicerš njih raz voj -nih dejav ni kov upo šte va ti tudi pri lož no sti in ome ji tve, ki jih pri tem daje kul tur na dediš či na. Knji gepro jek ta CHERPLAN bodo pri uprav lja nju tovrst nih obmo čij kori sten pri po mo ček, saj nudi jo šte vil -ne infor ma ci je o tem, kako te oko liš či ne upo šte va ti in kako dediš či no čim bolje upo ra bi ti za nji hovtraj nost ni raz voj.

Mimi Urbanc

112

Književnost Geografski vestnik 86-2, 2014

Mar­jan­Dol­gan,­jer­ne­ja­Fridl,­Man­ca­volk:Li­te­rar­ni­atlas­Ljub­lja­neLjub lja na 2014: Založ ba ZRC, 295 stra ni, 11 zem lje vi dov, ISBN 978-961-254-711-0

113

Geografski vestnik 86-2, 2014 Književnost

Prvi atlas tak šne vrste v Slo ve ni ji je sad sode lo va nja Inšti tu ta za slo ven sko lite ra tu ro in lite rar ne vedeter Geo graf ske ga inšti tu ta Anto na Meli ka ZRC SAZU. V njem so objav lje ni neka te ri rezul ta ti razi skoval -ne ga pro jek ta »Pro stor slo ven ske lite rar ne kul tu re: lite rar na zgo do vi na in pro stor ska ana li za z geo graf skiminfor ma cij skim siste mom«, ki ga je vodil Mar ko Juvan.

At las s pod na slo vom »Zgo de in nez go de 94 slo ven skih knji žev ni kov v Ljub lja ni« sestav lja jo tri je deli.Prvi, naj kraj ši del obse ga 18 stra ni in ima naslov »Po ja sni la«, kjer naj de mo navo di la za upo ra bo Atlasa.V ok vi ru tega uvod ne ga dela je tudi kraj ši pris pe vek Sil va Tor kar ja o ime nu Ljub lja na.

Dru gi del atla sa je z 228 stran mi najob sež nej ši. Avtor tega dela je Mar jan Dol gan. Vse bu je član keo 94 iz bra nih slo ven skih knji žev ni kih in nji ho vi pove za no sti z Ljub lja no. Raz vrš če ni so po abe ced nemzapo red ju nji ho vih priim kov od »Aš kerc« do »Žu pan čič«. Nave de no je veli ko podat kov, na pri mer:• ime in prii mek knji žev ni ka z raz li či ca mi nje go ve ga oseb ne ga ime na,• rojst na in smrt na let ni ca knji žev ni ka ter pri pa da jo ča kra ja,• šte vil ka zem lje vi da, na kate rem so zaz na mo va ne knji žev ni ko ve ljub ljan ske loka ci je,• področ je nje go ve ga lite rar ne ga in poklic ne ga delo va nja ter knji žev ni ko va najz na čil nej ša ali naj po -

memb nej ša lite rar na dela,• knji žev ni ko vi pre vo di del kake ga pomemb ne ga tuje ga knji žev ni ka v slo venš či no,• podat ki o  ljub ljan skih pre bi va liš čih knji žev ni kov ter o  šo lah, kul tur nih zavo dih, dru žab nih in

gostin skih loka lih, v ka te re so zaha ja li, zapo rih in bol ni šni cah, v ka te rih so bili, in poko pa liš čih, nakate rih so poko pa ni,

• sez nam naj po memb nej ših nagrad, ki jih je knji žev nik dobil v Ljub lja ni, ter spo min skih zna menj inpoi me no vanj, s ka te ri mi je mesto poča sti lo knji žev ni ka.

Z G O D E I N N E Z G O D E 9 4 S L O V E N S K I H K N J I Ž E V N I KO V V L J U B L J A N I

M DJ FM V

Tret ji del Atla sa sestav lja jo zem lje vi di z naj po memb nej ši mi mest ni mi loka ci ja mi, pove za ni mi z izbra -ni mi slo ven ski mi knji žev ni ki in nave de ni mi v član kih dru ge ga dela Atla sa. Zem lje vi di avto ric Jer ne je Fridlin Man ce Volk Bahun, ki so nazor ni in estet sko dovr še ni, so nasta li s pre no som lite rar ne podatkov ne zbirkev geo graf ski infor ma cij ski sistem. Raz vrš če ni so kro no loš ko, po glav nih lite rar nih obdob jih, toko vih in smereh:• Zem lje vid I: Sred nji vek, refor ma ci ja in pro ti re for ma ci ja,• Zem lje vid II: Barok in raz svet ljens tvo,• Zem lje vid III: Roman ti ka in vzpo red ne sme ri,• Zem lje vid IV: Med roman ti ko in rea liz mom,• Zem lje vid V: »Mo der na«,• Zem lje vid VI: Sodob ni ki »mo der ne«,• Zem lje vid VII: Eks pre sio ni zem, futu ri zem, in kon struk ti vi zem• Zem lje vid VIII: Nova stvar nost in nje ni sodob ni ki,• Zem lje vid IX: Social ni in socia li stič ni rea li zem,• Zem lje vid X: Psi ho loš ki rea li zem in inti mi zem,• Zem lje vid XI: Moder ni zem.

At las je mogo če upo rab lja ti dvo smer no ozi ro ma na dva nači na:• Naj prej v be se dil nem delu pre be re mo čla nek o knji žev ni ku in naj de mo v njem ozna ke ljub ljan skih

kra jev, pove za nih z nje go vim živ lje njem in delom. Potem poiš če mo te ozna ke na enem izmed zemlje -vi dov in nato z nje go vo pomoč jo te kra je še v sami Ljub lja ni.

• Obrat no si naj prej v kar to graf skem delu ogle da mo zem lje vid, naj de mo na njem ozna ke ljub ljan skihkra jev, pove za nih s kak šnim knji žev ni kom, nato pa s po moč jo teh oznak naj de mo v be se dil nem delučla nek o tem knji žev ni ku ter v njem kra je in opi se, kaj se je z njim doga ja lo.

At las torej v član kih opi su je obdob ja, ki so jih izbra ni slo ven ski knji žev ni ki od pro te stan tiz ma dosodob no sti pre ži ve li v Ljub lja ni. Pri ka zu je pale to nas pro tu jo čih si lite rar nih in nazor skih usme ri tev terbur no druž be no doga ja nje v slo ven ski pre stol ni ci. Šte vilč ne ozna ke kra jev, ki so ome nje ni v član kih,pa bral cu omo go ča jo, da na pri lo že nih zem lje vi dih Ljub lja ne naj de kra je, kjer so knji žev ni ki pre bi vali,se šola li, dela li, umi ra li in kjer so jih poko pa li. Ne manj ka jo niti loka li, v ka te rih so se zaba va li, niti zapo -ri, v ka te re so jih tla či li oblast ni ki. Nave de ni so tudi mno gi kra ji lju be zen skih romanc in polo mov, jav nihškan da lov, dru žab nih spek ta klov; ome nje na so skriv nost na izgi not ja. Ljub lja na je pri ka za na kot prizo -riš če fars, dram, tra ge dij, kri mi nalk in groz ljivk, ki so jih doživ lja li slo ven ski knji žev ni ki.

Ob sež na knji ga je infor ma tiv na, pouč na, zabav na in srh lji va. Vse bu je veli ko podat kov, ki doslej šeniso bili nik jer objav lje ni. Bral cem omo go ča vpo gled v ti ste pla sti slo ven ske knji žev no sti, ki jih šole izraz lič nih raz lo gov zane mar ja jo ali zamol ču je jo, in to na lite rar ni in geo graf ski način.

Če boste atlas vze li v roke, se boste nau či li veli ko nove ga, hkra ti pa zelo zaba va li in nasme ja li, smehpa je pol zdrav ja.

Dra go Per ko

al­bert­ein­stein:teo­ri­ja­rela­tiv­no­stiZbir­ka­Histo­ria­scien­ti­aeLjub lja na 2014: Založ ba ZRC, 228 stra ni, ISBN 978-961-254-722-6

Delo nemš ke ga fizi ka Alber ta Ein stei na Über die Spe ziel le und die all ge mei ne Rela ti vitätstheo rie‘O poseb ni in splo šni teo ri ji rela tiv no sti’ je prvič izš lo leta 1917 pri založ bi Frie drich Vie weg & Sohnv Braunsch wei gu. Nemš ki izvir nik je za časa Ein stei no ve ga živ lje nja doži vel kar 16 izdaj (zad njo leta 1954)ter šte vil ne bese dil ne spre mem be in kasnej še dodat ke, ki so upo šte va ni tudi v pr vem slo ven skem pre -vo du tega izjem ne ga znans tve ne ga dela.

114

Književnost Geografski vestnik 86-2, 2014

Po mem ben del vse bi ne je pove zan s pro sto rom in narav ni mi zako ni tost mi, ki delu je jo na Zem ljiin v ve so lju, zato je bese di lo pomemb no tudi za geo gra fi jo in zani mi vo za geo gra fe.

Knji go sestav lja jo tri je glav ni deli. Prvi del je pre vod Ein stei no ve knji ge »O po seb ni in splo šni teo -ri ji rela tiv no sti« s pod na slo vom »Splo šno ra zum lji vi pri kaz« in obse ga 90 stra ni. Pre ve del ga je fizik Mat jažLičer.

Ein stein je delo napi sal leta 1915, ko je dokon čal splo šno teo ri jo rela tiv no sti. Želel je, da bi knji gaposre do va la »…kar se da natan čen vpo gled v teo ri jo rela tiv no sti tistim bral cem, ki se zanjo zani ma jo z znans -tve ne ga in filo zof ske ga sta liš ča, pa ne obvla da jo mate ma tič ne ga apa ra ta teo re tič ne fizi ke …«. Knji ga nipomemb na le zato, ker ponu ja nepo sre den vpo gled v poj mov no obli ko va nje rela tiv nost ne teo ri je, ampaktudi zato, ker se umeš ča v šir ši zgo do vin ski okvir in nave zu je na zgod nje razu me va nje rela tiv ne ga giba -nja pri Gali le ju. Ein stein v ja snem slo gu in na raz me ro ma neteh ni čen način bral ca naj prej uve de v teo ri jo.Pou dar ja temelj na izho diš ča, kot sta na pri mer nara va pro ce sov mer je nja časa in raz da lje s po moč jour in svet lob nih sig na lov ter vlo ga geo me tri je v fi zi kal ni zna no sti. Pose bej nazor no pred sta vi kon ceptrefe renč ne ga siste ma z ilu stra ci jo giba jo če ga se vla ka, ki je posta la stan dard na pona zo ri tev za samo zami -sel rela tiv no sti v mno gih popu la ri za ci jah.

Dru gi del vse bu je sprem no štu di jo Mat ja ža Ličer ja na 32 stra neh z na slo vom »Al bert Ein stein in rojs -tvo sodob ne rela ti vi stič ne fizi ke«, ki neka ko dopol nju je in olaj ša razu me va nje Ein stei no ve ga izvir ni ka.

Tret ji del, ki je pre vo du dodan kot histo rič ni uvod v epi ste mo loš ko pers pek ti vo raz vo ja rela ti vi stič -ne prob le ma ti ke v zgo do vi ni zna no sti, pred vsem fizi ke, je delo Galilée, New ton lus par Ein stein: Espa ceet rela ti vité ‘Ein stei no vo bra nje Gali le ja in New to na: Pro stor in rela tiv nost’ fran co ske fizi čar ke Fran -çoi se Bali bar. Obse ga 84 stra ni bese di la, ki ga dopol nju je jo tudi gra fič ni pri ka zi. Pre vod in opom be jepris pe val filo zof Voji slav Likar.

Ba li bar je va v treh poglav jih pri na ša naj prej str njen pre gled poj mov ne zgo do vi ne nače la rela tiv no -sti pri Gali le ju, nato pri kaz nje go ve ga nadalj nje ga raz vo ja in modi fi ka ci je pri New to nu, v zad njem poglav jupa avto ri ca jedr na to pred sta vi Ein stei no vo »od pra vo« poj mov kla sič ne meha ni ke abso lut ne ga pro sto -

115

Geografski vestnik 86-2, 2014 Književnost

ra in časa ter vzpo sta vi tev šti ri di men zio nal ne fizi kal ne kate go ri je pro sto ra-ča sa kot temelj ne ga okvi -ra, ki omo go či vzpo sta vi tev in ute me lji tev sodob ne rela tiv nost ne teo ri je.

Knji ga je izš la v knjiž ni zbir ki Histo ria scien ti ae, ki jo ure ja Mat jaž Vesel, izda ja pa Založ ba ZRC,kate re glav ni ured nik je Aleš Pogač nik. V tej zbir ki je izš lo že več pre vo dov izjem nih znans tve nih del,ki so moč no vpli va la na nadalj nji znans tve ni raz voj, na pri mer leta 2009 (po na tis leta 2013) knji ga O na -stan ku vrst Char le sa Dar wi na, ki je prvič izš la leta 1859, ali pa leta 2013 obsež no delo Natu ra lis histo ria‘Na ra vo slov je’, ki ga je napi sal Gaius Cae ci lius Secun dus Pli nius maior ‘Pli nij Sta rej ši’ in je bila veli kaenci klo pe di ja antič ne dobe.

Za lož bi ZRC želim, da bi kljub tež kim finanč nim raz me ram lah ko nada lje va la z raz me ro ma dra -gim, a za našo zna nost izjem no pomemb nim pro jek tom izda ja nja pre vo dov zgo do vin sko pomemb nihznans tve nih del v slo ven ski jezik.

Dra go Per ko

Miha­Pav­šek,­jaka­ortar,­Man­ca­volk­Bahun,­kle­men­volon­tar,­janez­Mar­ko­šek,­aleš­Pore­doš:snež­na­sezo­na­2012/2013­v slo­ve­ni­jiLjub lja na 2014: Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU, Založ ba ZRC, 60 stra ni, 135 fo to grafij,15 gra fi ko nov, 3 pre gled ni ce, ISBN 978-961-254-696-0 (pdf)

116

Književnost Geografski vestnik 86-2, 2014

V alp skih drža vah pri prav lja jo celo vi te pre gle de snež nih sezon pri stoj ne lavin ske služ be. V Slo ve -ni ji, ki tovrst ne služ be še nima orga ni zi ra ne na ustrez ni rav ni, je prvi pre gled nastal v ok vi ru pro jek taNarav ne nesre če brez meja (Na tu ral hazards wit hout fron tiers – NH-WF). Sled nje ga je sofi nan ci ral Evrop -ski sklad za regio nal ni raz voj v ok vi ru Evrop ske ga teri to rial ne ga ozi ro ma čez mej ne ga sode lo va nja Slo ve ni jein Avstri je med leto ma 2007 in 2013. Pub li ka ci jo je pri pra vil »la vin ski troj ček« Miha Pav šek, Jaka Ortar

in Man ca Volk Bahun z Geo graf ske ga inšti tu ta Anto na Meli ka ZRC SAZU, med soav tor ji sta še meteoro -lo ga Janez Mar ko šek in Aleš Pore doš z Agen ci je Repub li ke Slo ve ni je za oko lje ter lavin ski prak tik Kle menVolon tar, član Gor ske reše val ne zve ze Slo ve ni je.

Obrav na va no obdob je je bilo zelo boga to s snež ni mi pada vi na mi. Na Kre da ri ci je v ce lot ni snež nisezo ni pad lo sku paj več kot 13 me trov sne ga, na Voglu več kot 8 me trov in na Krvav cu več kot 5 me -trov. Izjem ne debe li ne snež ne ode je so zabe le ži li tudi na mno gih pada vin skih posta jah po niži nah inv sre do gor ju. Ob tem so se pro ži li šte vil ni pla zo vi, ki so na Idrij skem in Tol min skem zasu li deset lokalnihin regio nal nih cest, zato so bila neka te ra nase lja in nji ho vi deli dlje časa nedo stop ni. Kljub temu, da soceste zapr li šele potem, ko so jih že zasu li snež ni pla zo vi, k sre či ni priš lo do huj še ali celo usod ne nesreče.

Pub li ka ci jo, ki je izš la le v elek tron ski obli ki, sestav lja pet pogla vij. Naj prej so pred stav lje ne vre men -ske raz me re, kate rim sle di pre gled splo šnih zna čil no sti snež ne sezo ne. V na da lje va nju so podrob nopred stav lje ni in ana li zi ra ni lavin ski dogod ki, poseb no poglav je pa je name nje no ana li zi snež nih pla -zov, ki so pov zro či li nesre če s smrt nim izi dom. Na kon cu pub li ka ci je sta še komen tar lavin ske ga prak ti kain krat ka pred sta vi tev pro jek ta Narav ne nesre če brez meja.

Vre men ske raz me re med novem brom 2012 in apri lom 2013 so poda ne po posa mez nih mese cih.Vre me je pred stav lje no s kraj šim opi som in tre mi zem lje vi di, ki pri ka zu je jo skup no koli či no novo za -pad le ga sne ga, odsto pa nje pada vin od pov preč ja ter odsto pa nje tem pe ra tur od pov preč ja. Pred sta vi tevmeseč ne ga vre men ske ga doga ja nja dopol nju je gra fi kon s pa da vin ski mi, tem pe ra tur ni mi in vetrov ni -mi raz me ra mi na Kre da ri ci, Koči pod Košu to in Obir ju.

V snež ni sezo ni 2012/2013 je bila na juž ni stra ni Alp izjem no aktiv na sre do zem ska ciklo ge ne za.Pozi mi je mar sik je pad lo do 150 % pada vin gle de na dol go let no pov preč je, februar ja 2013 je na primerv Kam niš ko-Sa vinj skih Alpah in Kara van kah pad la do tri krat na koli či na obi čaj nih pada vin. Več ji delsezo ne je gore pre kri va la debe la snež na ode ja, ki je mar si ko ga spom ni la na moč no zasne že ne zime izpreddeset le tij.

Gor ni kom, ki so se odprav lja li v Sred nje Kara van ke, je bil na voljo posku sni kra jev ni lavin ski bil -ten. Več krat teden sko so ga pri prav lja li na Geo graf skem inšti tu tu Anto na Meli ka ZRC SAZU v ok vi rupro jek ta Narav ne nesre če brez meja. V bil te nu so bile opi sne ter tudi gra fič no pona zor je ne tre nut nevre men ske, snež ne in lavin ske raz me re ter nji ho va napo ved. Na enak način je bila poda na tudi stop -nja nevar no sti pro že nja snež nih pla zov po enot ni, evrop ski pet sto penj ski les tvi ci.

Snež ni pla zo vi v obrav na va ni snež ni sezo ni so se pro ži li od kon ca decem bra 2012, ko je snež na ode -ja dose ga la pov preč no viši no le v vi so ko gor ju, do sre de apri la 2013, ko se je moč no ogre lo in so se pro ži lital ni pla zo vi tudi na naj viš je leže čih pri so jah. Pla zo vi, ki so ogro zi li lju di v tej sezo ni, so bili veči no maspro že ni ob kon cih ted na, ko je obisk gora naj več ji. V pre gle du so ana li zi ra li tri de set lavin skih nesrečv Slo ve ni ji in še dve v ita li jan skem delu Julij skih Alp, v ka te rih so bili ude le že ni naši gor ni ki. Veči nanesreč se je zgo di la pri raz gla še ni 3. stop nji (znat na nevar nost), med dru gim tudi tri od šti rih smrt nihnesreč. Nepo sred na pri mer ja va zabe le že ne ga šte vi la lavin skih dogod kov s prejš nji mi zima mi ni mogoča,ker za pre te kle zime ni na voljo toli ko infor ma cij. Tre nut no namreč v Slo ve ni ji še ni cen tra li zi ra ne podat -kov ne baze o la vin skih dogod kih, kamor bi lah ko oči vid ci spro ti vna ša li podat ke o opa že nih plazovih.

V ob dob jih, ko so se pro ži li naj več ji snež ni pla zo vi in ob kon cih ted na, ko je obi čaj no v go rah naj -več gor ni kov, je bilo na sre čo vre me pra vi lo ma pre cej sla bo in je mar si ko ga odvr ni lo od obi ska gor ske gasve ta. Nekaj krat pa je bil pre hod med posa mez ni mi obdob ji sla be ga vre me na pre kra tek, da bi zadr žaldoma vse lju bi te lje gora. Med snež no sezo no 2012/2013 so se zgo di le šti ri lavin ske nesre če s smrt nimizi dom: dve sta bili na območ ju Kam niš ko-Sa vinj skih Alp (pod Kam niš kim Ded cem in v Kot liš kemgrab nu), po ena pa v Ju lij skih Alpah (pod Kre da ri co) in Kara van kah (na Begunjš či ci). Kar pri treh nesre -čah je bil žrtev samo ho dec in kar v treh pri me rih so bili usod ni klo ža sti pla zo vi, ki so jih spro ži li gor ni kisami.

Gor ski reše val ci oce nju je jo, da se v Slo ve ni ji zgo di pet ali celo sedem nesreč s snež ni mi pla zo vi naeno nesre čo, pri kate ri posre du je reše val na služ ba. Ker je vsa ka lavin ska nesre ča spe ci fič na zara di šte -vil nih dejav ni kov, ki vpli va jo na njen nasta nek, potek in reše va nje, bi bilo korist no, če bi ude le žen ci ob

117

Geografski vestnik 86-2, 2014 Književnost

nesre čah pisa li krat ka poro či la. Ana li za zbra nih poro čil bi lah ko bis tve no pri po mo gla k več ji var no stiv zim skih gorah, saj se naj la že uči mo iz tujih izku šenj. Po mne nju lavin ske ga prak ti ka, bi šte vi lo nesrečin žrtev v snež nih pla zo vih lah ko bis tve no zmanj ša li, če bi gor ni ki dosled no upo šte va li tri osnov na pra -vi la obi sko va nja zim ske ga gor ske ga sve ta:1. sprem ljaj mo in upo šte vaj mo vre men sko in lavin sko napo ved,2. na turo se niko li ne odprav ljaj mo sami in3. bodi mo oprem lje ni z os nov no lavin sko opre mo.

Snež ni pla zo vi v Slo ve ni ji pov zro či jo v pov preč ju eno do dve žrtvi na sezo no. V pre te klo sti so medžrtva mi pre vla do va li doma či ni, v zad njih deset let jih pa so med nji mi pred vsem gor ni ki ozi ro ma turnismu čar ji. Za pre pre če va nje lavin skih nesreč je izjem no pomemb na pre ven ti va, kate re sestav ni del statudi red ni pre gled in ana li za vsa ko krat ne snež ne sezo ne. Ker pri nas še ni lavin ske služ be, kate re vsakoletnatemelj na nalo ga bi bila tudi pri pra va tak šne ga poro či la, so se odlo či li za pri pra vo le-tega v ok vi ru pro -jek ta Narav ne nesre če brez meja. Nasta la je pri vlač na in boga to ilu stri ra na pub li ka ci ja, ki pri na ša zani mi voin pouč no bra nje. Dostop na je na stal ni splet ni pove za vi http://za loz ba.zrc-sazu.si/p/G01.

Mau ro Hrva tin

to­maž­Hart­man:Pra­gozd:­pra­na­ra­va­kočev­ske/vir­gin­Forest:­kočev­je­Pri­me­val­Natu­reLjub lja na 2014: Založ ba Goz dar ske ga inšti tu ta Slo ve ni je, Založ ba Sil va Slo ve ni ca, Slo ven ska aka de mijazna no sti in umet no sti, 131 stra ni, ISBN 978-961-6425-78-0

118

Književnost Geografski vestnik 86-2, 2014

»Naj tu osta ne pra gozd«, je leta 1892 zapi sal goz dar Leo pold Huf nagl, ko je pri pra vil gozd no gospo -dar ski načrt za kočev ske goz do ve, ki so bili tedaj v la sti kne za Auers per ga. Pri pom ba je velja la za oddel ka38 in 39 ter je pome ni la zače tek načrt ne ga vars tva nara ve pri nas. S to pote zo so bili postav lje ni teme -lji zaš či te neka te rih obmo čij v ko čev skih goz do vih, kjer lah ko danes naj de mo šest pra goz dov: Kro kar,Str mec, Pre le sni ko va koli šev ka, Kopa, Peč ka ter naj bolj poz nan in tudi razi skan Raj he nav ski Rog. Mono -gra fi ja ‘Pra gozd: pra na ra va Kočev ske’ nam je pri ne sla jedr nat in sli ko vit vpo gled v te po povr ši ni majh ne,a edins tve ne in zelo živah ne eko si ste me, ki živi jo svo je živ lje nje brez člo veš ke ga vpli va.

Kljub temu, da knji ga ponu di šte vil ne infor ma ci je o pra goz do vih, goz do vih in goz dars tvu, je naj -prej tre ba ome ni ti izjem no foto graf sko gra di vo, ki pri ka zu je kočev ske pra goz do ve ter nji ho ve pre bi val cev raz lič nih let nih časih in v raz lič nih raz voj nih fazah. Tu nače lo »sli ka pove več kot tisoč besed« zago -to vo drži. Poleg obi li ce sodob nih foto gra fij, ki so jih poleg avtor ja pris pe va li tudi Mar ko Masterl, Stan koPelc, Janez Koneč nik, Hrvo je Teo Orša nič in Vas ja Marinč, je v knji gi tudi nekaj arhiv skih posnet kov,ki pri ka zu je jo, kako je bilo nekoč, in pre gled nih zem lje vi dov. Sicer pa se knji ga prič ne s krat kim ori -som zgo do vi ne, ki je kasne je v be se di lu dopol njen tudi s po seb nim poglav jem o Leo pol du Huf na glu,ki je zasno val ome nje ni gozd no gos po dar ski načrt pred več kot 120 leti na pre pro stih, a ute me lje nihnače lih: naj se opu sti golo sek, naj gozd stal no pre kri va skal na to kraš ko površ je ter naj se doma če dre -ve sne vrste same narav no pom la ju je jo. V ne kaj krat kih poglav jih so pose bej izpo stav lje ni dve daleč naj boljpogo sti dre ve sni vrsti – jel ka in bukev ter pomen (pra)goz dov. V na da lje va nju je vsa ke mu izmed našte -tih šestih pra goz dov pos ve če no po eno poglav je. Sle di pred sta vi tev infor ma tiv nih tabel, ki sto ji jo narobu pra goz dov ter neka te rih dru gih bolj obi ska nih toč kah na Kočev skem. Med nji mi velja izpo sta vi titab li o pra goz du Raj he nav ski Rog in pra goz du Kro kar. Zara di natanč ne ga sprem lja nja sta nja v teh goz -do vih so zelo zani mi vi natanč ni podat ki o gi ba nju šte vi la dre ves, lesne mase in dru gih last no stih. Meddru gim lah ko na pri mer izve mo, kak šna je natanč na sesta va dre ve snih vrst ter kak šne raz voj ne faze sopri sot ne. Za vse, ki se želi jo spre ho di ti sko zi pra gozd ali bliž nje goz do ve, sta ob zem lje vi du opi sa ni tudiRoš ka peš pot ter Borovš ka nara vo slov na pot. V sklep nih poglav jih so pred stav lje ni tudi Goz dar ski inštitutSlo ve ni je, Jav na goz dar ska služ ba, založ niš ka dejav nost ter pro jekt EUFORINNO (Evrop ske razi skavein ino va ci je na področ ju goz dars tva), ki je tudi finanč no pri po mo gel k na stan ku knji ge.

Da knji ga, ki je napi sa na v slo ven skem in vzpo red no tudi angleš kem jezi ku, obrav na va zelo pomembnopodroč je, sta izpo sta vi la tudi pis ca pred go vo ra, Hoj ka Kraig her in aka de mik Mit ja Zupan čič, ki sta meddru gim pra goz do ve ozna či la kot gozd no učil ni co ozi ro ma »ka te dra lo goz dov«.

Rok Ciglič

119

Geografski vestnik 86-2, 2014 Književnost