15
K K i i p p a a r r s s t t v v o o a a l l i i P P l l a a s s t t i i k k a a o o b b l l i i k k u u j j e e t t e e l l e e s s n n o o s s t t , , o o b b l l i i k k o o , , p p r r o o s s t t o o r r delitev 1 OBLO RELIEFNO (figura) (izbočeno) delitev 2 SAMOSTOJNO ARHITEKTURNO (okrašujejo parke… - samostoječi) kip F. Prešerna (okrašujejo zgradbe) Vlada RS Način obdelave materiala: 1. DODAJANJE MATERIALA (npr. žica ali glina, plastelin) 2. z ODVZEMANJEM MATERIALA (npr. kosti, les, kamen) 3. VLIVANJE MATERIALA (npr. beton, mavec, kovine) 4. s TOLČENJEM PLOČEVINE (npr. baker lahko dobimo relief) 5. MONTAŽNA PLASTIKA (različni materiali sestavljeni skupaj) 6. VARJENJE ŽELEZA

Kiparstvo - IRCR.iNFO UMETNOST/1.letnik... · 2008. 6. 21. · Mezopotamija: tipična brada; SARGON I. (bronasti kip) Babilon: Hamurabijeva stela (upodobljen Hamurabi, ko sprejema

  • Upload
    others

  • View
    5

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

  • KKiippaarrssttvvoo aallii

    PPllaassttiikkaa oobblliikkuujjee tteelleessnnoosstt,, oobblliikkoo,, pprroossttoorr

    delitev 1

    OBLO RELIEFNO (figura)

    (izbočeno)

    delitev 2

    SAMOSTOJNO ARHITEKTURNO

    (okrašujejo parke… - samostoječi) kip F. Prešerna

    (okrašujejo zgradbe) Vlada RS

    Način obdelave materiala:

    1. DODAJANJE MATERIALA (npr. žica ali glina, plastelin)

    2. z ODVZEMANJEM MATERIALA (npr. kosti, les, kamen)

    3. VLIVANJE MATERIALA (npr. beton, mavec, kovine)

    4. s TOLČENJEM PLOČEVINE (npr. baker lahko dobimo relief)

    5. MONTAŽNA PLASTIKA (različni materiali sestavljeni skupaj)

    6. VARJENJE ŽELEZA

  • RRaazzvvoojj kkiippaarrssttvvaa

    PPrraazzggooddoovviinnaa Pojavilo se je v starejši kameni dobi, delali so jih iz kosti in kamna. Delali so živali in ženske figure bile so simbol plodnosti imajo poudarjene prsi, so debele V mlajši kameni dobi je bil abstraktna umetnost, ženski kipi so se ohranili. V kovinskih dobah so veliko upodabljali živali iz broma npr. fibula iz Zagorja, delali so vojščake V železni dobi so delali situle (vaška situla – obredna posoda)

  • SSttaarrii vveekk Kiparstvo zelo razvito, zelo pomembno, doseglo vrhunec

    Sumerske države: kipi sklenjene roke v molilni položaj, velike oči Mezopotamija: tipična brada; SARGON I. (bronasti kip)

  • Babilon: Hamurabijeva stela (upodobljen Hamurabi, ko sprejema zakone) Asirci: delali zelo lepe reliefe (Kraljevi lov na leve; vojne) delali so nizke reliefe, malo izbočeni (Krilati bik – pet nog, človeška glava)

  • Novobabilonska država: 4 vhodi; Ištarina vrata – iz barvnih opek, živali reliefno izbočene (naravna velikost) Mesto Perzepolis: upodobljeni vojaki (10.000 nepremagljivih); podobni asirskim reliefom le da so nizki.

  • Egipt: spreminjala se je malo, ogromno kipov, največji kip Sfinga (70 m) za kipe značilna nerazgibanost (ena noga naprej, roke ob telesu), gledajo v daljavo – pogled v posmrtno življenje, največ upodabljali faraone, svete živali, pisarje. Delali iz kamnov (apnenec, alabaster) Mikerin z ženo, Tutankamonova grobnica edina neizropana grobnica, Nefreteta žena kralja Ehnatona eden najlepših portretov, svetišče RAMZESA II. 20 m kipi, ki sedijo, prežagali so kipe na pol in jih prestavili na drugo vzpetino, ker bi jih Nil zalil.

  • Grčija: delimo na 3 obdobja ARHAJSKA DOBA (6.-8.stol.) značilno da so poze pobirali od Egipčanov

    Kourus Kora KLASIČNA DOBA (5.-4.stol.) vrhunec kiparstva; kipi so se razgibali, izredno natančna obdelava, častili so človeško telo

  • Miron – Metalec diska (na olimp.igrah so nastopali goli) Fidias – Reliefi na Partenonu Prezijci so podrli svetišče in so Atenci zbrali za novo svetišče- dela je vodil Fidias

  • Praksitele – Afrodite (začel delati gole ženske kipe) HELENISTIČNA DOBA (3.,2.,1.stol.) Še večja razgibanost, pretirane mišice, čustva na obrazih Laookona skupina

  • Rimljani doma so imeli kopije grških kipov. Doma so hoteli imeti portrete svojih prednkov (marmor) Konjeniški portret Marka Avrelija

  • SSrreeddnnjjii vveekk Po propadu Rima je kipasrtvo nazadovalo. Kipe so delali le za cerkve. Kiparstvo se je spet razvilo v romaniki Romanika figure so popačene, kamniti kipi, upodabljali so pošasti, Kristusovo sodbo, kipi so okraševali vhod v cerkev. Gotika kipi nerazgibani; obvezno oblečeni, vse gre proti nebu (razvilo se je v Franciji) Ptujska Marija zavetnica Renesansa Donatello: David Michelangelo: David Michelangelo: Pieta (prvi bronasti kip) (visok 5m simbol Firenc) (Marija z Jezusom)

  • Barok Kipi bolj razgibani, čustva se kažejo na obrazih.

    Bernini Zamaknjenje sv. Tereze Bernini Apolon in Dafne

  • Vodnjak štirih rek (štirje možje predstavljajo 4 reke) Gianlorenzo Bernini - David Francesco Robba –

    Vodnjak treh kranjskih rek

  • Leseni pozlačeni oltar Neoklasicizem kipi si so podobni grškim in rimskim Impresionizem August Rodin - Mislec 20. stol. nefiguralni kipi.