Kiparni socialno anemičen inpolitično nevtralen

KAJA CENCEUfinanceiafinance.si AKADEMSKI KIPAR ALEN OŽBOLT BO RAZSTAVLJAL

V GALERIJI MIKLOVA HIŠA V RIBNICI.V _ST '*f* " ipa r Alen Ožbolt se bo z nekajIJI**! svojimi najboljšimi deli pred-Spiti. stav il na tradicionalni de-

„,jr_K i_>;.« H cembrski razstavi iz likovnezbirke Rika v galeriji Miklova hiša v Rib-nici. Zbirka nosi osebni pečat Rikovegaustanovitelja Janeza Skrabca ter šte-je že okoli 300 slikarskih in kiparskihdel nekaterih naših najpomembnejšihumetnikov 20. stoletja. Z zavezanostjosistematičnemu zbiratelj stvu, jasni zbi-rateljski politiki in mecenski drži podje-tje omogoča razvoj sodobne umetniškeustvarjalnosti, z dostopnostjo zbirkejavnosti pa estetsko doživetje občinstvu.

Vlaganje v kulturo in umetnost je v podjetjuRiko že dolgo enakovredno dopolnilo nji-hovega gospodarskega poslanstva. V Rikurazumejo, da ima umetniško ustvarjanjevečplasten družbeni pomen, zato umetni-ke tako radi vabijo k sodelovanju. V svojoizbrano likovno zbirko so uvrstili tudi vašadela, ki jih boste decembra predstavili narazstavi.Razstava je posledica odkupa za Rikovo zbirko,s katerim sem bil zelo zadovoljen, saj so izbralires izjemna, kakovostna dela. To je nekakšna»korporativna« zbirka, zasebna, a se vsakoleto predstavi javnosti v galeriji Miklova hišav Ribnici.

Kdo je izbral dela?Izbirala jih je Polona Lovšin, kustosinja Rikovezbirke in rezidenčnega projekta Pariz-Hrovača.

Ali ste, ker prostor že poznate, takoj vedeli, ka-kšna bo nova razstava?Seveda ne. Priprava razstave je dolgotrajenproces in vsaka razstava je vedno tudi nova indrugačna postavitev, druga umestitev in novakonstelacija. Če že selim razstave, jih vednoumestim drugače, glede na nov prostor in kon-tekst. Tokrat galerijski prostor dobro poznam,vendar se je galerija razširila, dodali so še en

zanimiv prostor, odprt z »verandnimi« okni.Zanimiv je tudi hodnik, ki prek stopnic vo-di do knjižnice. Tako bom poleg izbranih deldodal še besedila, ki bodo verjetno na večjihnatisnjenih povečavah na steni hodnika, kotnekakšen zidni tekst.

Ob projektih vedno napišete tudi dodatna be-sedila. So to pojasnila, kažipoti oziroma navo-dila, kako razumeti vaša razstavljena dela" 1

Besede tu niso razlaga niti opis, ampak dopol-nilo izjave, nekakšen »artisfs statement«. Kopripravljam razstavo, vzporedno tudi pišem.Jezik je zame vzporedni medij in prek pisanjavsebino kontekstualiziram, kar pa ni razlagaali opis, temveč širitev izjave in enakovredendel širše vsebinske konstelacije razstave aliprojekta. Beseda pove nekaj, česar slika nepove. In nasprotno. Vsaka umetnina je plodrazličnih specifičnih razmerij do okolja, človekain sveta, umetniška forma pa je razlika. Tudiumetniška oblika govori, torej je lahko orodjekomunikacije.

Nova razstava bo predstavitev izbora vaših del.Kako boste povezali posamezne projekte, kiN

aroč

nik:

RIK

OO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.

m^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^mmw^^n\<^mw^^^^^^^^^^^^^^^^^^^m

"*** i_____________________________________B■■■■■■■■(■m ilHH^^^^^^^^^^^^I

*BE_______________________________________________________________________________________________________& "~'*^1U_____ !___________________________________________________________________________________l

_-_------------------------------------------------------------P^^^--_-----v ■'I^^PBBbBbBbBbBbBbBBh_^__ra________________________________B_____________B

imajo vsak svojo zgodbo, v eno reprezentativ-no razstavo?Poskušal bom ustvariti neko celoto, ki bozgrajena iz različnih delov. Umetniška delaso vedno v nekem dialogu - v dialogu s se-boj, prostorom in gledalcem. Že kot študent,ko sem imel prvo razstavo v drugem letniku,sem se spraševal o pomembnosti prezentacije.Zame namreč umetniško delo ni dokončanov ateljeju, ampak v galeriji - ko je umeščenoin postavljeno. Moje postavitve so specifičnein jih gledalec doživlja zelo fizično. Seveda niisto, kot to, kar gledamo na fotografiji ali re-produkciji. To so le informacije o delu. Zameso galerijske razstave tudi dogodki, ki imajoizrazito moč in vplivajo na različne človeškečute.

In kaj je tisto, kar nastane v ateljeju?Atelje ali studio je zame ustvarjalni laboratorij,a šele ko umetniško delo postane javno dosto-pno, vidno, rečem, daje dokončano. Zanimivodebato o tem sva imela z Žigo Karižem, s ka-terim sva sodelovala pri projektu Ljubezen jebojno polje. Kariž se s to mojo izjavo ni strinjalin je trdil, daje umetniško delo končano šeletakrat, ko je prodano.

. , �čin*. , .,<}<.» ti I s f ,. * i *. « 0 ■ T N f »it*. < J,- ~,.i, K| < j ,- ->

i . l _! i \V *'' JI r ' .t."- ' -C H • i l

r .• i J < " ' _! rit.' -t I ,t ,tr 3 t" 'if-l. '

> I ' ,u >U . , >*1 . > fjf Mi vj , . V t j, 0l ,„„ j jr, ( ,

VEČPLASTNIUMETNIKAlen Ožboltseje rodilleta 1966 na Ptuju. Zasvoje delo je prejel večnagrad in štipendij,udeležil seje več takoimenovanih rezidenc vEvropi in ZDA, zadnjihšest let pa je tudi pre-davatelj na Akademijiza likovno umetnost inoblikovanje Univerzev Ljubljani. V obdobju1986-1996 je z Jane-zom Jordanom delovalv skupini Veš, slikar,svoj dolg (V5SD), natopa nadaljeval samo-stojno pot in razstavljalv različnih galerijahpo Sloveniji, pa tudi vpariški Galerie Le Lys,zagrebški galeriji Miro-slava Kraljeviča, v SanFranciscu, NewYorku,Kansasu. Sodeloval jena številnih skupinskihrazstavah. Objavil je ne-kaj avtorskih »vizualnihesejev«, člankov, daljšihteoretskih besedil oumetnosti, umetniškihprostorih in pojavih ternekaj svojih misli izdalv knjižni obliki (Besedaslike, Ljubezen je bojnopolje, VSSD, 20 let predtem, Ensembles - pro-storski rebusi).

tov -ji unaijcvcga Sejalca, Je umetnost denar indenar umetnost?Je in ni. Namreč umetnina je vedno nekaj več.Omenjeno besedilo je sicer nastalo ob projektuSejalec/1.000.000 iz leta 2001, to je bila talnapostavitev oziroma prostorska slika, sestavljenaiz milijona tolarskih kovancev, kjer je denarbil oboje: podoba in hkrati material umetni-ne, umetniške izjave. Močan simbolni vidikinstalacije sta podvajala še iz kovancev zloženastilizirana lika, podobi Sejalca, kultnega motivaz začetka slovenskega likovnega modernizma.Projekt je nastal delno pod vplivom takratnegabivanja v Ne w Yorku, kjer sem spoznaval, kakoizrazito je današnja umetnost skomercializira-na. Včasih so se umetnine naročale iz cerkve aliz dvora, zdaj pa umetnost nima več naročnika,temveč je na trgu. Umetniki se bojujemo zapreživetje in neizogibna posledica tega je tudikomercializacija.

Zdaj so zelo pomembna, morda celo odločilnafigura postali kuratorji in kustosi.Se povsem strinjam, to seje zgodilo v zadnjih15 letih. Posebej pri večjih dogodkih, kot soManifesta, Dokumenta ali Beneški bienale,se danes sprašujemo, kaj nam sporoča kustos,včasih pa smo se spraševali, kaj je hotel pove-dati umetnik. Zdaj imajo kustosi izjemno moč,izbirajo in predstavljajo, pripravljajo razstave,hkrati svetujejo zbirateljem, muzejem, torejso povezani s kapitalom, kot selektorji so tudicenzorji, saj določajo, kaj je na ogled in kaj ne.Kaj je vidno in kaj ostane nevidno.

Nar

očni

k: R

IKO

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Obstaja povezanost med kapitalom in materia-lom v likovni umetnosti? Kakšna?Res je hrbtna stran vsake umetnine tudi ma-terialna, je ekonomija, način produkcije, kise meri in izraža v stroških, v denarju. Daneslahko hitro ugotovimo, ali je neko delo stvaritevumetnika z vzhoda ali zahoda. Meje se zdaj si-cer zelo hitro brišejo, pa vendar še vedno lahkoprepoznavamo, kje in v kakšnih produkcijskihrazmerah je nastalo neko delo - ali so to velikistudii in dragi materiali ali pa gre za vzhodnega,morda afriškega umetnika, ki ustvarja sam inv zelo skromnih razmerah.

Je Damien Hirst za vas velik umetnik?Hm, je eden najbolj priljubljenih in hkratinajbolj osovraženih umetnikov. Res je večinaumetnikov do njega kritična, ga ne mara, so-vraži, trg ga namreč ljubi, ampak menim, daje Hirst kljub vsemu dober umetnik. Je velikrežiser in zelo dober trgovec. Pa saj sta bilatakšna tudi Picasso in Michelangelo.

'■>■■' ., * ' . \» • ■.

*■.,.'. _■ •

> <* >

«.«_.

' I*" <U,.y._,_' .■

'" ,'.**' _-.

a • ■ - -*•■ ' ■ " • .

Pred 11 leti ste se v projektu Igra (ženska indenar) ukvarjali z denarjem kot objektom želje.Ta projekt sva pripravila skupaj z Bojanom Sa-lajem, fotografom. Nastale so - dobesedno - napodlagi ali na tleh razstave, projekta Sejalec.Fotografije gole ženske na denarju so bile nekatematizacija današnjega komercialnega oglaše-vanja s podobo popolne ženske, ki z nasmehomprodaja vse, avtomobile, zavarovanja, posojila,hiše, ne samo kozmetiko, čevlje, gospodinjskeaparate.

Ena vaših zadnjih razstav je bila Življenje oblik(Vie des formes) lani v galeriji Loža v Kopru.Kaj pravzaprav Je oblika? Ali zdaj nekaj šteje le,če ima funkcijo ali uporabno vrednost?S tem vprašanjem o vsebinah, funkcijah, vlo-gi oblike sem se ukvarjal več let in razstavaje nastajala s presledki od leta 1998 do 2011.Materialno in izvedbeno je bila to resničnozahtevna in kompleksna razstava. Umetniškeoblike so pomembne miselne oblike, oblike

Nar

očni

k: R

IKO

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

za misliti in za videti, kar ni isto kot gledati.Ne privolim samo v utilitarne, komercialne,»hranljive« oblike. V oblikah vidimo sebe, to-rej človeka, vidimo in razumemo svet in svojčas. analiziramo in globlje razumemo družbo.Umetnost sicer gledamo in doživljamo, hkratipa nas uči videti in razumeti, pripravi nas dogledanja in nam pokaže to, česar s svojimi očmine vidimo, kot pravi VVnjcman, ali pa nam, poHeglu, vidno šele naredi za vidno.

Koliko jo kip lahko kritika, umetniški m konceptuaini odsev nekih (družbenih) razmer-*Kip je absolutno lahko tudi kritika. Kipar nemore bit i.socialno anemičen in politično nev-tralen, ne more se ukvarjati le z estetizacijopovršine in forme. Ponavadi umetniški projek-ti, zlasti v likovni umetnosti, ne dobijo tolikopozornosti. Ta projekt pa je bil načrtovan zeloproblemsko in kritično, a brez estetskih, uti-litarnih ali tradicionalnih omejitev, tudi brezdoločil, kaj je kiparski material ali kiparskoorodje. Ustvaril sem različne prostorske odnose

znotraj kiparske instalacije ter do zunanjihprostorskih dejavnikov in do obiskovalca. Zu-nanja prostorska postavitev je namreč vednospecifična in ultimativno prostor dialoga, ko-munikacije in menjave. Seveda tudi konflikta.

Kdo pa je ;.a vas ume t. m..-'Danes je dober umetnik zelo živ, radoveden,izobražen in analitičen, kritičen in včasih osteropazovalec. Mora biti tudi zelo ustvarjalen inširokčlovek zunaj utrjenih horizontov, okvirjev.Hkrati pa natančen, študiozen in marljiv de-lavec, povsem nasprotno, kot mislijo nekateri,da so, smo umetniki lenuhi, pijanci, paraziti.Vedeti moramo tako rekoč vse ali vsaj nekajo vsem in delati vse, od A do /,. postali smo

tajnice, gospodinje, ročni mojstri, raziskovalci,inovatorji, komuriikatorji in voditelji hkra-ti. Umetnik »sanja« podnevi in dela pogostoponoči, podobno kot čistilci ulic, novinarji,poštarji, gasilci, reševalci, policija, da lahkodrugi mirno spijo. Nekdo v družbi pač moraopraviti »umazano delo«.

__^-r*s>f=^^_H^' '■ *-

.. }./ iiif _ rhM.I U;U i ;. _.

!

' .___k__*k&£J!h

Nar

očni

k: R

IKO

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.