8/14/2019 KCU 97nad

1/13

KCU 97-98 nadeljevanje ze izprintanega

Sinteticna enotnost raznoterja, to je enotnost, ki je izvorno izpostavljena iz danega raznoterja,JE enotnost predmeta; prav je predmet

Enotnost je nujna zahteva predmeta predmet je za nas le nase spoznajne o njem, torej je lahkoenotnost predmeta le nujna enotnost spoznanja, enotnost predstave tega predmeta.Ta enotnostje sinteticna, za razprsenost razoterja je potrebna sinteza, enotnost je torej le nujna enotnostneke sinteze, je formalna enotnost sinteze1.Sinteza je delo upodobitvene moci,2. upodobitvena moc ki deluje v znamenju aprecepcije je razum3.kategorije so izraz sinteticnih operacij razuma, iz tega sledi, da je izvorna sintezaupodobitvene moci, kolikor pelje do enotnost aprecepcije, nujno kategorialna . Kant

poskusa pokazati, da je enotnost aprecepcije korelativna sintezi objekta.Najbolj splosensklep se glasi: ker je enotnost aprecepcije nujna , mozna pa je le skozi sintezo objekta, jetudi sinteza objekta objekta nujna.

Kategorije so izraz sinteticnih operacij razuma.Edino pravilo siteze raznoterja je enotnost objektivnega pojma, pojma objetka. Izvorna enost

je nujno enotnost objekta. Enotnost objekta je pogoj za enotnosti subjekta. Identitasamozavedanja je pogojena z objektivno enotnostjo predmeta, ker pa je identitetasamozavedanja apriori nujna je apriori nujna tudi sinteza objekta.

SHEMATIZEM

Znotraj TD nastopajo kategorije v singularu, kot kategoria nasploh, ne da bi bilo podrobnodoloceno na kaksen nacin omogocajo izkustvo posamezne kategorije, kaksna je njihova

posebna vloga v izgradi izkustva za vsako posebej, kako se povezujejo s cutnostjo, kateri sotisti zakoni, ki jih v naravo vnese razum sam.Po analitiki pojmov pride analitika nacel. V tem delu je vsebovan nauk, kako ciste pojmerazuma aplicirati na pojave, gre torej za posredovanje o medzori oziroma predmeti samimi. Tadel pride pod novo spoznavno zmoznost, presodnost, razsodnost ali razsodno moc, urtleilskraft , ce je razum zmoznost pravil je razsodna moc zmoznost subsumiranja. To je zmoznostrazlikovanja ali neka J stoji pod danim pravilom ali ne. Razum obikuje pojme = pravila,razsona moc pa je zmoznost presoje ali je predmet pred nami primer tega pravila aline.Zmoznost za izvedbo subsunpcije Kant uvede da bi se izognil neskoncnemu regresu.

Umesna spoznavna zmoznost je potrebna ravno zato, da bi premostila ta prepad med pravilinjihova aplikacija. Kategorije so pojmi, ki apriori merijo na objekte in veljajo za vse predmetemoznega izkustva, so univerzalno aplikabilne, podvrzen jim je vsak predmet sploh. Njihovaapriori nujna aplikabilnost rezultira v univerzalnih trditvah-zakonih. Rezultat kategorij sozakoni oz univerzalne trditve. Transcendentalna doktrina razsodne moci vsebuje dva glavnarazdelka, prvi govori o cutnih pogojih, pod katerimi je ciste pojme razuma edino mogocerabiti to je o shematizmu cistega razuma, drugi pa o tistih sinteticnih sodbah, ki aprioriizhajajo iz cistih pojmov razuma pod temi pogoji in apriori ( = najbolj obci zakoniizkustvenega sveta) utemeljujejo vsa spoznanja, to je o nacelih cistega razuma.

Transcedentalni shematizem more utemeljiti monost zdruitve dve heterogenih elementov,

kot so isti pojmi razuma in empirine danosti utov; torej kako premostiti lonice:- estetika analitika.

1

8/14/2019 KCU 97nad

2/13

- receptivnost spontanost- isto emprino.

Kant predstavi problem na dva naina:1. kot problem subsumpcije kako je mogoe empirini predmet sumsumirati pod iste

kategorije (pojem). Kako utemeljiti aplikcijo kategorij (pojma) na empirijo.2. kot problem sinteze; na kaken nain kategorije, pojmi sintetizirajo utno raznoterje.Subsumpcija (Urteilskraft), sinteza (Einbildungskraft) to sta dve razlini zmonostiduha.

Shema je sama po sebi vselej le produkt upodobitvene moi. Je predstava metode, kako vskladu z doloenim pojmom predstaviti neko koliino, predstavo o splonem postopkuupodobitvene moi, kako pojmu priskrbeti njegovo podobo, imenuje Kant SHEMA k temu

pojmu.Pojmi ne temeljijo na podobah, temve na shemah:

1. POJEM analitina enotnost zavesti, poenotena predstava, v kateri so vsebovana

konstitutivna doloila nekega predmeta.2. PODOBA utna upodobitev pojma.3. SHEMA oba predstava o metodi, kako pojmu priskrbeti njegovo podobo.

Pojem je po definiciji abstraktna predstava, tako da ne more priti do skladnosti med pojmomin predmetom neposredno. Podoba je vselej konkretna, pojem pa je vselej obi. Pojmi sofunkcije, so postopki konstrukcije predmetov. Kant: >Pojmi so najprej sheme, so pa v prvivrsti metode, dejanja, kako sintetizirati, kako realizirati v zoru kak predmet in ele potem so

pojmi tudi pojmi kot analitina enotnost zavesti.