•

•

•

mag. M Dobnikar Tehovnik , mag . P.Mihorko, mag.M. Zupan

mag. Mojca Dobnikar Tehovnik * mag. Polonca Mihorko **

M t· Z *** mag. ar ma upan

- 63- EKOLOŠKI PROJEKTI NA PODROČJU VARSTVA VODA

KAKOVOST KRAŠKIH IZVIROV

POVZETEK

Približno polovica prebivalcev Slovenije dobiva vodo iz kraških izvirov. Šibka točka kraških izvirov je velika izpostavljenost onesnaževanju iz zaledja, ki ga ni mogoče v celoti zaščititi . Velik problem predstavljajo deponije odpadkov na nedovoljenih mestih in nekontrolirani izpusti odplak. Najpogostejši mikropolutanti v vodi kraških izvirov so aluminij, baker, svinec, cink, mineralna olja, klorirana organska topila, policiklični aromatski ogljikovodiki, ftalati in fenolne spojine. Izmerjene vsebnosti sicer v glavnem ne presegajo mejnih normativov v Sloveniji veljavnega pravilnika o zdravstveni ustreznosti pitne vode, vendar bi moral biti že sam pojav toksičnih mikropoluantov v vodi opozorilo, da je potrebno ukrepanje. Bolj onesnaženi so sedimenti izvirov, kjer zasledimo težke kovine v koncentracijah nad naravno pogojenim geološkim ozadjem. Analize kažejo tudi prisotnost različnih organskih spojin antropogenega izvora. Bakteriološka slika kraških izvirov je dostikrat slaba, pogosto so prisotne bakterije fekalnega izvora.

UVOD

Na Hidrometeorološkem zavodu RS v okviru monitoringa kakovosti voda spremljamo tudi kakovost večjih kraških izvirov. Analiza obsega analizo vode in sedimenta. V vodi izvirov kvantitativno analiziramo osnovne fizikalno kemijske parametre onesnaženja, težke kovine, pol iklorirane bifenile , pesticide zmetaboliti , policiklične aromatske ogljikovodike in lahkohlapne organske spojine. V vseh vzorcih opravimo tudi bakteriološke analize. S plinsko kromatografijo z masnim detektorjem pa kvalitativno določamo prisotnost organskih spojin. V sedimentu prav tako kvantitativno določamo vsebnost težkih kovin in poli kloriran ih bifenilov, kvalitativno pa prisotnost organskih spojin s plinsko kromatografijo z masnim detektorjem.

OGROŽENOST KRAŠKIH IZVIROV

Okoli 46% ozemlja Slovenije predstavlja kras (1). Na krasu je na površini običajno malo vode, tokovi površinskih vodotokov so razmeroma kratki in ponikajo v podzemlje. Kraške vode običajno zarad i podzemne akumulacije tudi v sušnih obdobjih pomenijo količinsko zanesljiv vodni vir. Polovica Slovencev dobiva pitno vodo iz kraških izvirov. Šibka točka kraških izvirov pa je onesnaževanje iz zaledja izvirov. Ponikalnice in površinske vode marsikje odnašajo oziroma spirajo komunalne, industrijske in kmetijske odplake ali odplake iz nekontroliranih deponij , ki se usedajo ali kop ič ijo v jamah ali vodnih rovih in prihajajo znova na površje v kraških izvirih. Velik problem predstavljajo tudi nekontrolirani direktni izpusti odplak. Za zaščito večjih kraških izvirov, posebno tistih , ki se uporabljajo za oskrbo prebivalstva s pitno vodo ali pa so za ta namen predvideni v bodočnosti , je zelo pomembno, da se s sled ilnimi poskusi natančno določi zaledje izvira in dinamika pretakanja vode. V Sloveniji je bilo doslej izvedenih že precej sled iln ih poskusov [2,3,4), veliko podzemnih vodnih povezav pa je še neznanih .

• mag. Mojca DOBNIKAR TEHOVNIK, dipl. ing. kem., "mag. Polonca MIHORKO, dipl. ing. kem., ·" Martina ZUPAN, dipl. Ing.

kem. , vse Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, Vojkova 1 b, Ljubljana

MiŠiČEV VaDARSKI DAN '98

mag. M Dobnikar Tehovnik, mag. P.Mihorko, mag.M. Zupan

REZULTATI PREISKAV

Rezultati fizikalno kemijskih analiz

- 64- EKOLOŠKI PROJEKTI NA PODROČJU VARSTVA VODA

V nadaljevanju je prikazana kakovost nekaterih kraških izvirov, ki se uporabljajo za preskrbo prebivalstva s pitno vodo in katerih kakovost že nekaj let spremljamo na Hiqrometeorološkem zavodu. Namen te predstavitve ni prikazati kakovosti vseh kraških izvirov, pač pa le opozoriti na problematiko onesnaževanja.

Izvir Rižane se uporablja za preskrbo Primorske regije s pitno vodo in je močno izpostavljen onesnaževanju iz zaledja. Ponorno območje namreč leži zelo blizu cest Kozina -Podgrad in Dekani -Buzet [4] , zato obstaja nevarnost onesnaževanja zaradi spiranja s cestnih površin ali še huje zaradi izlitja nevarnih snovi na omenjenih cestnih odsekih. V izviru Rižane se stalno pojavljajo fenolne spojine in policiklični aromatski ogljikovodiki (slika 1).

0.25 r---I

0.2 -~ .=, o -< 015 "-5 > o

"o c ~

0.1 r' ~ c I OD 1

~ 005

o

- , 1

1 ) ......

" , ... ---_: ____ ~ ___ I : I

-.,...----r----!. __ 1

1

1, ' , "

, "

1 , , " 1, '

, , , ' 1, '

, " 1

1 1

---~----!----~--- ' I I -r----: __ _ I 1: I

1 1

~----~----~----~----~--

1997

--1-----,

, - ~

1 _ L

Slika 1: Vsebnost fenolnih snovi in policikiičnih aromatskih ogljikovodikov v izviru Rižane v letih 1990 -1997

V letu 1997 smo v izviru Rižane določili tudi sledove bora, stroncija (897jJg Srti) in nizke koncentracije estrov ftalne kisline. Vsebnost težkih kovin v vodi ne presega normativa za pitno vodo [5 ,6] , v sedimentu pa smo določili nikelj (69 mg/kg) in sledove svinca in kadmija. Sediment je močno obremenjen z organskimi spojinami. V posnetku GG/MS (plinska kromatografijaImasna detekcija) se pojavljajo benzaldehid, fenol, višje maščobne kisline in steroli.

Izvir Mlinščice v Malnih se uporablja za preskrbo postojnske regije s pitno vodo. Vodo dobiva iz Javornikov in iz Cerkniškega polja, kjer smo zadnja leta ugotavljali prisotnost povečanih količin dušikovih in fenolnih spojin, mineralnih olj, nekaterih težkih kovin, pesticida atrazina in policikiičnih aromatskih ogljikovodikov. V izviru v Malnih smo v letu 1997 določili sledove organskih halogeniranih spojin in povišano vsebnost železa. Od mikroelementov smo v sledovih določili cink, krom in uran, ostali mikroelementi pa so bili pod mejo detekcije. V letu 1995 so bile v Malnih določene močno povišane vsebnosti organofosfornih spojin , predvsem tris(kloroetil)fosfata in tris(kloropropil)fosfata. V sedimentu Malenščice v Malnih so v nizkih koncentracijah prisotni baker, cink, kadmij, krom, nikelj in svinec.

MiŠiČEV VODARSKI DAN '98

•

..

•

mag. M Dobnikar Tehovnik , mag. P.Mihorko, mag.M. Zupan

50

45

~ 40 ~ 35 ~ 30 ~ 25 OD

~ 20 15

;; lO

O

20 ~ 18 ~

'" 16 E - 14 OD u 12

~ 10 8

~ 6 4

;; O

300

250

200

150

100

Vipava

Pod ro teja

Vipava 50

O

- 65-

.. ~ S

~ ;;

8

.. ~ 6 ! . I 4 ~

i 3

~ 2

O

140

120

~100 ! il 80 o .:. 60

~ 40 ;;

20

O

EKOLOŠKI PROJEKTI NA PODROČJU VARSTVA VODA

Podroteja

Hubelj

Vipava

Slika 2: Vsebnost težkih kovin v sedimentu izvirov Hubelj , Vipava in Podroteja v letih 1993 - 1997

Hubelj je večji kraški izvir, ki je zajet za oskrbo vipavskih vasi . V izviru Hublja se občasno pojavljajo sledovi mineralnih olj, vendar koncentracije še niso presegle mejne vrednosti za pitno vodo [5). V letu 1997 smo v vodi določili tudi fosfate, železo, estre ftalne kisline , aluminij , cink, krom in uran. Veliko slabša je kakovost sedimenta, kjer smo v letih 1995-1997 vedno določili baker, cink, kadmij , krom , nikelj in svinec, občasno pa tudi živo srebro (slika 2) . Leta 1995 smo v sedimentu določili tudi poliklorirane bifenile (18 mg/kg).

Podobno kot v izviru Hublja je tudi v izviru Vipave problematičen predvsem sediment, kjer so bile v letu 1997 prisotne vse težke kovine, razen živega srebra. Izstopa predvsem vsebnost niklja, ki presega mejno vrednost, ocenjeno za naravno okolje [7). Sediment vsebuje tudi organske spojine benzaldehid ,

MiŠiČEV VODARSKI DAN '98

mag. M Dobnikar Tehovnik, mag. P.Mihorko, mag.M. Zupan

· 66· EKOLOŠKI PROJEKTI NA PODROČJU VARSTVA VODA

benzojsko kislino, benzofuran, estre ftalne kisline, palmitinsko kislino in različne sterole. V vodi je bila v letu 1997 prvič presežena mejna vrednost za vsebnost železa [5] . Ostali parametri niso izstopali, občasno zasledimo pojav halogeniranih ogljikovodikov.

Splošno lahko rečemo, da največji problem izvirov na vznožju Trnovsko - Banjške planote (Hubelj, Mrzlek, Podroteja) in Vipave predstavljajo težke kovine v sedimentu, kar je prikazano na sliki 2.

V kraškem izviru Podroteja smo v letu 1997 določili povišano vrednost KPK s K2Cr207, kar kaže na obremenjenost z organsko maso. Vsebnost železa se je zelo približala normativu za pitno vodo. Za izvir je visoka tudi vsebnost halogeniranih ogljikovodikov (AOX 81-1g CIII). Od mikroelementov smo v vodi določili aluminij, baker, cink, krom, svinec in uran. V sedimentu smo določili visoko vsebnost živega srebra (6,5 mglkg) , pa tudi baker, cink, kadmij, nikelj in svinec.

Kraški izviri na Dolenjskem in v Beli Krajini (Polterica, Tominčev izvir, Globočec , Dobličica) imajo povišano vsebnost totalnega organskega ogljika (TOC). V Dobličici in Globočcu smo v letu 1997 določili tudi halogenirane ogljikovodike in povišano vsebnost železa. Sedimenta omenjenih izvirov vsebujeta težke kovine, sediment Dobličice pa tudi vrsto organskih spojin .

Rezultati bakterioloških analiz

Ob vsakem zajemu smo v vseh preiskanih izvirih izvedli tudi naslednje bakteriološke preiskave: • Skupne koliformne bakterije MPN/100 ml • Koliformne bakterije fekalnega izvora MPN/1 OOml • Skupno število aerobnih mezofilnih bakterij· 22°C • Skupno število aerobnih mezofilnih bakterij - 3rC • Streptokoki fekalnega izvora • Proteus sp. • Sulfitreducirajoči klostridiji • Pseudomonas aeruginosa

Rezultati analiz so zbrani v tabeli 1.

Tabela l' Rezultati bakterioloških analiz nekaterih kraških izvirov v letu 1997 Izvir Datum Preiskani parametri

zajema 1 2 3 4 5 6 7 8

Vipava 13.10.97 28 11 115 < 100 7 O O O Rižana 14.10.97 1500 1500 65 65 220 O + O Pod rot.ej a 13.10.97 120 75 350 230 7 O O O Mrzlek 13.10.97 5 1 < 100 < 100 1 O O + Malni 13.10.97 1 1 < 100 < 100 1 O O O Hubelj 13.10.97 75 15 < 100 < 100 7 O O O Dobličica 16.10.97 16 9 150 < 100 4 O O O Globočec 16.10.97 210 43 430 405 3 O O + NormativI:'! O O 100 100 O - - -Legenda: 1 . Skupne koliformne bakterije MPN/100 ml 2. Koliformne bakterije fekalnega izvora MPN/100ml 3. Skupno število aerobnih mezofilnih bakterij· 22°C 4. Skupno število aerobnih mezofilnih bak1erij . 3JOC 5. Streptokoki fekalnega izvora 6. Proteus sp. 7. Sulfitreducirajoči klostridiji 8. Pseudomonas aeruginosa

Rezultati bakterioloških analiz so slabi in kažejo na onesnaženost s komunalnimi odplakami. V vseh vzorcih , razen v Mrzleku, smo določili koliformne bakterije in bakterije fekalnega izvora. Noben vzorec ne ustreza normativu za pitno vodo. Bakteriološko najmanj onesnažena sta bila izvira Mrzlek in Malni.

MiŠiČEV VODARSKI DAN '98

•

•

..

"

mag. M Dobnikar Tehovnik, mag. P.Mihorko, mag.M. Zupan

ZAKLJUČEK

- 67- EKOLOŠKI PROJEKTI NA PODROČJU VARSTVA VODA

Kraški izviri predstavljajo pomemben vir pitne vode, žal pa so izredno izpostavljeni onesnaževanju. Osnovni pogoj za zaščito kraških izvirov je poznavanje njihovega zaledja. _ Analize kakovosti kraških izvirov opozarjajo, da se v mnogih izvirih pojavljajo substance, ki tam ne bi smele biti prisotne. Predvsem velja opozoriti na analize sedimentov, v katerih na mnogih zajemnih mestih žal ugotavljamo vsebnosti težkih kovin , ki presegajo naravno pogojeno geološko ozadje. Sedimenti nekaterih kraških izvirov so obremenjeni tudi z organskimi spojinami . Problem onesnaženosti sedimentov lahko postane pereč zaradi spremembe pH vrednosti ali zaradi povišane vsebnosti površinsko aktivnih substanc, ki lahko sprožita sproščanje toksičnih snovi iz sedimenta . V kraških izvirih pogosto ugotavljamo slabo bakteriološko sliko, prisotne so tudi bakterije fekalnega izvora .

LITERATURA

1. Dušan Novak, Novejša sledenja kraških voda v Sloveniji po letu 1965, Geologija, 33. knjiga, 461-478,1990

2. Underground Water Tracing Investigations in Slovenia 1972-1975, Third International Symposium of Underground Water Tracing (3.SUWT), Ljubljana - Bled, 1976

3. Karst Hydrogeological Investigations in South - Western Slovenia, Acta Carsologica, XXVI /1, Ljubljana, 1997

4. Primož Krivic, Mihael Bricelj , Martina Zupan, Podzemne vodne zveze na področju Čičarije in osrednjega dela Istre, Acta Carsologica, XVIII, 267 - 295, 1989

5. Pravilnik o zdravstveni ustreznosti pitne vode Uradni list RS, št. 46/97 ter dopolnili Uradni list RS, št. 52/97 in Uradni list RS, št. 54/98

6. Council Directive 801778/EEC of 15 July 1980 relating to the quality of water intended for human consumption

7. Poročilo o kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 1997, Hidrometeorološki zavod RS, Ljubljana, 1998

MiŠiČEV VaDARSKI DAN '98