KAKO UKREPATI OB NASILJU NAD UČITELJEM / UČITELJICO

Doroteja Lešnik Mugnaioni

POGOVOR RAVNATELJA Z UČITELJEM, KI JE PREŽIVEL NASILJE

Pogovor naj bo empatičen in podporen.

Naredi se zapis dogodka z vsemi potrebnimi podatki (kdaj, kje, kdo, priče). 

Zapis lahko naredi tudi žrtev sama ali pa nekdo drug, a žrtev ga podpiše.

Cilj pogovora je: pomiritev žrtve, opolnomočenje, razjasnitev dogodka, vzpostavitev zaupanja v šolo in v

delo, ki ga žrtev opravlja.

Učitelju, ki je preživel nasilje mora ravnatelj povedati, da:

sam ni kriv za nasilje, je nasilno vedenje izbira in zato

povzročiteljeva odgovornost, zasluži vsestransko podporo

kolektiva.

POMOČ SVETOVALNE SLUŽBE

Če se žrtev strinja, ji svetovalna služba:

ponudi psihosocialno prvo pomoč, ki jo praviloma potrebujejo vse žrtve nasilja (posebno fizičnega oz. težjega nasilja),

jo informira o zunanjih vladnih in nevladnih oblikah svetovanja in pomoči.

DRUGE OBLIKE PSIHOSOCIALNE POMOČI

Če žrtev ne želi psihosocialne pomoči v svetovalni službi, je dobro, da se obrne na kakšno drugo obliko pomoči ali svetovanja. (SVIZ-ov svetovalni telefon za člane sindikata, SOS telefon 080 11 55 ... ).

ZDRAVNIŠKI PREGLED

Napadeni učitelj gre na zdravniški pregled, posebno ob fizičnem nasilju in če so vidne poškodbe nasilja.

Ravnatelj obvesti o nasilju strokovne delavce, razen, če se z žrtvijo drugače dogovori.

Ob fizičnem nasilju prijava na kriminalistično policijo.

POGOVOR S POVZROČITELJEM NASILJA

Cilj pogovora je, da povzročitelj sprejme odgovornost za storjeno nasilje.

Pogovor izvede ravnatelj ali šolska svetovalna služba (ravnatelj naj bo prisoten).

Naredi se zapisnik pogovora. Obvesti se starše. Ob sumu kaznivega dejanja, prijava na

policijo.

ŽRTVE IN POVZROČITELJA NE SOOČAMO

Žrtve in povzročitelja nasilja v tem pogovoru ne soočamo.

Vedno najprej opravimo ločene pogovore - s tem preprečimo sekundarno viktimizacijo žrtve.

Če žrtev želi in zmore, lahko naknadno sledi soočenje s povzročiteljem.

POGOVOR S STARŠI

V pogovoru s starši obsojamo dejanja, nikakor pa ne osebnosti njihovega otroka.

Prosimo jih za sodelovanje in pomoč pri vzpostavljanju odgovornosti za storjeno dejanje pri povzročitelju.

UKREPI IN SANKCIJE ZOPER POVZROČITELJA NASILJA

Vzgojni ukrepi (dogovor v kolektivu).

Ukrepanje je nujno, sicer je sporočilo vsem vpletenim (predvsem žrtvi) porazno - šola z neukrepanjem pasivno podpre povzročitelja in se ukloni nasilju.

POMEN SPOROČIL V ŠOLSKEM PROSTORU

Ukrepanje šole vpletenim in drugim subjektom na šoli (učenci, učitelji, starši) sporoča, da je šola odločena:

dosledno obravnavati nasilje, zaščititi žrtve, ukrepati zoper povzročitelje.

POMEN SPOROČIL V ŠOLSKEM PROSTORU

Neukrepanje pa sporoča, da je nasilje v tej šoli dovoljeno, da se šola povzročiteljev boji in nasilje ter njegove posledice minimalizira.

Tudi sošolci sami so morda s strani nasilnega dijaka ustrahovani – ukrepanje šole jih lahko vzpodbudi k aktivnemu reševanju tega problema.

NADALJNJI UKREPI ZA ZAŠČITO OŠKODOVANEGA UČITELJA

Prizadeti učitelj lahko odide v bolniški stalež, če se slabo počuti, če potrebuje nekaj dni za umik iz konteksta dogajanja, če ga je strah poučevanja v tem oddelku ...

V tem času naj poišče dodatne oblike psihosocialne pomoči.

UČITELJ PONOVNO POUČUJE

Ob prvi ponovni učni uri, ki jo ima prizadeti učitelj v oddelku, kjer je prišlo do nasilja, mora učitelja v razred spremljati ravnatelj kot uradna oseba šola.

Ravnatelj lahko ta pogovor v razredu opravi že prej, pred prihodom učitelja.

UČITELJ PONOVNO POUČUJE

Ravnatelj z nekaj kratkimi, jasnimi in odločnimi sporočili pove, kaj pričakuje od učencev in kakšne bodo sankcije, če bo ponovno prišlo do kakršnega koli nasilja.

Ravnatelj nastopa kot predstavnik institucije in ne kot branitelj avtoritete učitelja.

BELEŽENJE NASILNIH DEJANJ

Prizadeti učitelj si v naslednjih dneh, tednih sproti zabeleži vse dogodke, ki niso sprejemljivi.

O njih obvešča ravnatelja. O nasilnih dogodkih naj bodo

obveščeni tudi drugi strokovni delavci.

DRUGI UKREPI ŠOLE

Šola razmisli o potrebnosti drugih ukrepov za preprečevanje nasilja v tem oddelku (premestitev kakšnega učenca v drug razred, delavnice za učence na temo nenasilja, sestanek s starši …).

S temi ukrepi poskuša šola vplivati na:

morebitno nasilno dinamiko odnosov med učenci,

opolnomočiti tiho, nezainteresirano ali prestrašeno večino,

spremeniti klimo v oddelku.

PROTOKOL, PRAVILA UKREPANJA

OB NASILNIH DEJANJIH

Šola naredi protokol ravnanja ob primerih nasilja nad učitelji. Cilj je enotno in dosledno odzivanje na kakršno koli nasilje.

Prav tako naredi protokol za obravnavo vrstniškega nasilja. Učencem naj šola ponudi ustrezne delavnice na temo preprečevanja nasilja.

FIZIČNO NASILJE ALI GROŽNJE STARŠEV NAD UČITELJEM

Takojšnja obravnava nasilnega dogodka.

Pogovor ravnatelja z učiteljem, ki je bil napaden.

Pogovor ravnatelja s povzročiteljem nasilja.

Prijava nasilja na kriminalistično policijo.

Ravnatelj o dogodku obvesti strokovne delavce šole.

Sprejmejo se ukrepi za zaščito učitelja in drugih učiteljev.

Po potrebi sodelovanje s pristojno policijo.

VERBALNO NASILJE STARŠEV NAD UČITELJEM

Kadar pride do verbalnega nasilja: učitelj opozori starša na

nesprejemljivost vsakršnega nasilja in prekine pogovor,

predlaga, da se drugič ponovno srečata ob spoštovanju tega pravila.

SLEDI DOGOVOR Z RAVNATELJEM

Učitelj se nato z ravnateljem dogovori, da bo:

v pogovorih s starši razreševal nesoglasja, nestrinjanja, spore,

(verbalnemu) nasilju pa bo postavljal jasne in ostre meje, saj je v komunikaciji nasilje nesprejemljivo.

V primeru žalitev, groženj, izsiljevanj, poniževanj, omalovaževanj, podcenjevanj …, bo učitelj tak pogovor ponovno prekinil.

Če učitelj želi in se tako počuti bolj varnega, naj bo ob ponovnem pogovoru s staršem prisotna tretja oseba.

Komunikacijo z nasilnim staršem lahko v celoti prevzame ravnatelj.