Kako postati ustvarjalen kot leonardo

001-003 novo.pm65 01/04/03, 13:223

POSTANITE USTVARJALNI KOT LEONARDO DA VINCI4

Naslov izvirnikaMichael J. Gelb:

How to think like Leonardo da Vinci. Seven steps to genius every day

Copyright Ÿ 1998 Michael J. GelbFirst published by Delacorte Press 1998

Pravice za slovenski jezik Ÿ Zaloæba Tangram

Prevod:Elza Bellich Potrata, Barbara Potrata

Glavna urednica:Bojana Hudnik Rutar

Redaktorica:Slavica Jesenovec PetroviÊ

Jezikovni pregled:Eva Blumauer, Reno Svan

Tisk:Ljubljana 2003

Vse pravice pridræane. Noben del te publikacije se ne sme brez vnaprejπnjega pisnega soglasja zaloæbena noben naËin in v nobeni obliki kopirati, reproducirati, razmnoæevati ali razπirjati.

CIP - Kataloæni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjiænica, Ljubljana

159.928

GELB, Michael Postanite ustvarjalni kot Leonardo da Vinci : sedem korakovdo genialnosti / Michael J. Gelb ; [prevod Elza Bellich Potrata,Barbara Potrata]. - Ljubljana : Zaloæba Tangram, 2003

Prevod dela: How to think like Leonardo da Vinci

ISBN 961-6239-20-1I. Gelb, Michael J. glej Gelb, Michael

116143872

LEONARDO predgovor 31/3/03, 13:364

PREDGOVOR 5

Ta knjiga je posvečena

da Vincijevemu duhu, ki je preveval

življenje in delo Charlesa Denta.


PREDGOVOR 7

Z A H VA L E

Grazie ‡ hvala vsem, ki so sodelovali pri razvoju davincijevskih vaj, in

vsem bralcem, ki so mi bili v dragoceno pomoË pri nastanku te knjige:

Ann-Marie Botton, Jolie Barbiere, dr. Rudy Bauer, Stacy Forsythe, Michaelu

Fredericku, Ruth Kissane, Cathy Raines, Johnu Ramoju in dr. Daleu

Schustermanu.

Grazie ‡ hvala vsem “cognoscenti” ‡ poznavalcem glasbe: Audrey

Elizabeth Ellzey, dr. Royu S. Ellzeyju, Joshui Habermannu, Murrayu

Horwitzu, dr. Elain Jerdine in Stacy Forsythe.

Grazie ‡ hvala profesorju Rogerju Padenu, ki je v mojem imenu

neutrudno obiskoval univerzitetno knjiænico.

Grazie ‡ hvala mojim strankam in prijateljem, ki v svojih organizacijah

ohranjajo da Vincijevega duha. To so: Ed Bassett, Charlie Bacon, Bob

Ginsberg, Dave Chu, Peter Cocoziello, Jim D’Agostino, Marv Damsma,

Doug Durand, Gerry Kirk, Delano Lewis, Nina Le Savoy, Joseph Rende,

dr. Raj Sisodia in sodelavci podjetja Lucent Idea Verse.

Grazie molto ‡ hvala lepa mojima starπema, Joan in Sandyju Gelbu,

ki sta bila navdih za moj davincijevski odnos do æivljenja, Joan Arnold za

njeno prodorno urednikovanje in konstruktivne povratne informacije,

gospodu Brianu Toveyju, da je z mano delil svoje mnenje o Firencah in

renesansi. Moji Ëudoviti zaloænici Muriel Nellis in njenim sodelavcem, πe

posebej Jane Roberts. Zlasti se zahvaljujem Tomu Spainu za njegovo

davincijevsko vizijo in izjemno uredniπko delo, njegovim sodelavcem pri

zaloæbi Delacorte, πe posebej Mitchu Hoffmanu in Ellen Cipriano.

Grazie mille ‡ tisoËkrat hvala πtirim ljudem, ki so zelo pripomogli k

nastanku te knjige:

ZAHVALE



Nusi Maal za njene prispevke k teËaju risanja, njene sijajne ilustracije

in povzdigovanje naËel o veËzaznavni inteligenci.

Modernemu, vsestranskemu Tonyju Buzanu, ki je res Ëlovek uomouniversale, za ustvarjanje miselnih vzorcev, davincijevskega pripomoËka za

razmiπljanje.

Velemojstru Raymondu Keenu, ki mi je posredoval svoje poglobljeno

znanje o zgodovini in genialnosti.

Audrey Elizabeth Ellzey za njeno neprecenljivo pomoË pri raziskavah

in administrativnem delu ter njeno davincijevsko vero v resnico.


PREDGOVOR 9

Kazalo

Predgovor: Iz sonca rojeni 11

PRVI DEL

Uvod: Vaπi moægani so veliko bolj zmogljivi,

kot si mislite 16

UËimo se od Leonarda 20

PraktiËen pristop h genialnosti 22

Renesansa nekoË in danes 26

Æivljenje Leonarda da Vincija 34

NajveËji doseæki 54

DRUGI DEL

Sedem da Vincijevih naËel 61

Curiosità ‡ radovednost 62

Dimostrazione ‡ preizkuπanje 90

Sensazione ‡ ostritev Ëutov 108

KAZALO



Sfumato ‡ nejasnost 156

Arte/scienza ‡ umetnost/znanost 178

Corporalità ‡ odnos do telesa 206

Connessione ‡ povezanost 234

Sklep: Leonardova zapuπËina 272

TRETJI DEL

Leonardov teËaj risanja za zaËetnike 276

Il Cavallo ‡ konj: Obuditev sanj 320

Kronologija: æivljenje in Ëas

Leonarda da Vincija 323

PriporoËljiva literatura 324

Seznam slik in ilustracij 332


PREDGOVOR 11

P R E D G OV O R : I Z S O N C A R O J E N I

Pomislite na svoje velike vzornike, tiste, ki so vas navduπevali in pokaterih ste se zgledovali. »e ste imeli veliko sreËe, sta bila med njimi vaπamama ali oËe. Morda so vas πe najbolj navduπevali ljudje iz preteklosti. Spoglabljanjem v æivljenje in delo velikih umetnikov, voditeljev, uËenjakovin duhovnih uËiteljev bogatite svoje telo in duπo. Verjetno ste to knjigoizbrali zato, ker mislite, da je Leonardo arhetip razvijanja Ëloveπkihzmogljivosti, in ker se vam zdi moænost, da se podrobno seznanite znjegovim æivljenjem in delom, zanimiva.

Ko sem bil πe otrok, sta bila moja junaka Superman in Leonardo daVinci. Toda jekleni moæ je postajal vedno manj pomemben, moje ob-Ëudovanje da Vincija pa je raslo. Spomladi leta 1994 sem prejel vabilo,naj obiπËem Firence in predavam prestiænemu ter zelo zahtevnemuzdruæenju direktorjev podjetij. Predsednik zdruæenja me je vpraπal: “Alibi lahko pripravili za naπe Ëlane nekaj o tem, kako postati bolj ustvarjalenin uravnoteæen, tako v osebnem æivljenju kot pri delu? Nekaj, kar bi jihusmerilo k razmiπljanju, kako postati renesanËni Ëlovek?” Brez oklevanjasem mu odgovoril v skladu s svojimi sanjami:

“Kaj pa, Ëe bi pripravil nekaj s temo, kako postati ustvarjalen kotLeonardo da Vinci?”

To ni bila naloga, ki bi jo lahko jemal zlahka. Moji sluπatelji somorali plaËali precejπnjo vsoto denarja, da so se lahko udeleæili πestdnevne“univerze”, ene od mnogih priloænosti, ki jih to zdruæenje vsako letoponudi svojim Ëlanom, da med poklicnim in osebnim razvojem obiπËejovelika mesta ter raziskujejo zgodovino in kulturo ter se poslovno



izobraæujejo. »lani zdruæenja direktorjev so lahko izbirali med veË

predavanji. Moje je potekalo hkrati s petimi drugimi, vkljuËno s pre-

davanjem Giovannija Agnellija, nekdanjega predsednika Fiata. Vsakegagovornika so povabljenci ocenjevali po lestvici z ocenami od ena do desetin Ëe jim kakπna predstavitev ni bila vπeË, so lahko predavalnico zapustili.»e jim nisi bil vπeË, so te preæveËili in izpljunili!

»eprav me je ta tema navduπevala vse æivljenje, me je Ëakalo πeveliko dela. Poleg tega da sem veliko bral, sem se odpravil tudi na romarskopot in sledil da Vincijevim stopinjam. Najprej sem se ustavil vWashingtonu in si v Narodni galeriji ogledal Portret Ginevre de’Benci. VNew Yorku sem obiskal razstavo Codex Leicester, ki so jo pripravili podpokroviteljstvom Billa Gatesa in Microsofta. Pot me je vodila v London.V Britanskem muzeju sem si ogledal rokopise, v Narodni galeriji pa slikoDevica Marija z Jezusom in sveto Ano. V Parizu sem preæivel nekaj dni insi v Louvru ogledal sliki Mone Lize in Janeza Krstnika. Vrhunec tegaromanja je bil obisk gradu Cloux pri mestu Amboise, v katerem je daVinci preæivel svoja zadnja leta. Grad je danes spremenjen v da Vincijevmuzej. V njem so razstavljene presenetljivo lepe kopije nekaterih Leo-nardovih izumov, ki so jih naredili IBM-ovi inæenirji. Ko sem hodil popoteh, po katerih je hodil on, ko sem sedel v njegovi πtudijski sobi, stalv njegovi spalnici, gledal skozi njegovo okno in vsrkaval enak razgled kotLeonardo, je bilo moje srce preplavljeno s spoπtovanjem, ËaπËenjem,obËudovanjem, æalostjo in hvaleænostjo.

Seveda sem obiskal tudi Firence, mesto, v katerem sem poznejepredaval zdruæenju direktorjev. Takrat je priπlo do πaljive pomote, ko jeoseba, ki me je predstavila, pomeπala moj æivljenjepis z zapiskom o daVinciju. Rekla je (tega si nisem izmislil): “Dame in gospodje, v velikoËast mi je, da vam danes lahko predstavim Ëloveka, Ëigar dosedanji doseækipresegajo vse, kar sem kdaj sreËala: anatoma, arhitekta, botanika,naËrtovalca mest, risarja kostumov in scenografa, kuharja, humorista,inæenirja, jahalca, izumitelja, geografa, geologa, matematika, vojaπkega


PREDGOVOR 13

strokovnjaka, glasbenika, slikarja, filozofa, fizika in pripovedovalca anekdot... Dame in gospodje, dovolite, da vam predstavim ... dr. Michaela Gelba!”

O, ko bi le bil ...Moje predavanje je bilo uspeπno (nihËe ni zapustil dvorane) in je bilo

podlaga za nastanek te knjige.Pred to nepozabno predstavitvijo mi je eden od sodelujoËih rekel:

“Ne verjamem, da bi se lahko Ëlovek nauËil biti kot Leonardo da Vinci,vendar se bom kljub temu udeleæil vaπega predavanja.” MogoËe tudi virazmiπljate podobno: ali ta knjiga trdi, da se vsak otrok rodi s podobnimisposobnostmi in nadarjenostjo kot Leonardo da Vinci? Ali avtor knjige resverjame, da smo lahko vsi geniji da Vincijevih razseænosti? Pravzaprav ne.»eprav si æe desetletja prizadevamo razvozlati vse Ëlovekove zmogljivostiin priti do naËinov, kako jih prebuditi in uresniËiti, se bolj pridruæujemmislim da Vincijevega uËenca Francesca Melzija, ko je ob maestrovi smrtizapisal: “Vsi objokujejo izgubo takega moæa, ker ni v moËi Narave, da biustvarila enakega.” VeË ko vem o da Vinciju, bolj ga spoπtujem in boljskrivnosten se mi zdi. Vsi veliki geniji so neponovljivi; Leonardo pa je bilmogoËe najveËji med vsemi.

Glavno vpraπanje pa ostaja. Ali lahko razvozlamo podlago LeonardovihnaËinov uËenja in razvijanja inteligence ter jo uporabimo kot navdih invodilo pri uresniËevanju naπih zmoænosti?

Moj odgovor na to vpraπanje je: Da! Bistvena naËela Leonardovegapristopa k uËenju in razvijanju inteligence so jasna in jih je mogoËepreuËiti, se jih nauËiti in jih uporabiti. Ali je preveË domiπljavo, Ëe simislimo, da se lahko nauËimo postati taki, kot je bil najveËji izmed vsehgenijev? MogoËe. Naj nam bo vzor in naj nas usmerja, da bomo postaliveË, kot smo zdaj.

»udovite besede pesnika Stephena Spenderja so popoln uvod v æivljenjein delo najveËjega uma v zgodovini:



NENEHNO PREMIŠLJUJEM O TISTIH, KI SO BILI RESNI»NO VELIKI

Nenehno premiπljujem o tistih, ki so bili resniËno veliki,ki so se æe v maternici spomnili preteklosti duπe

skozi hodnike luËi, kjer ure so sonca,neskonËna in pojoËa. Vseh tistih, ki so v priËakovanju stremeli za tem,

da bi njihove ustnice, od ognja poljubljene,nekoË govorile o duhu, povsem odetem v pesem,

in o vseh tistih, katerih zakladi so se zaËeli zbirati na novopognalih pomladnih vejicahæelje, ki so kot cvetni listiËi padale po njihovih telesih.Tega, kar nam je drago, ne bi smeli nikoli pozabiti,

radosti krvi, ki se preliva iz veËnih izvirov,skozi skale svetov pred nastankom naπe Zemlje;

ne zanikajmo uæitkov ob tem v preprostem jutranjem svituniti resnih veËernih zahtev po ljubezni.

Nikoli ne smemo dovoliti, da promet postopno zaduπis hrupom in smogom cvetenje duha.

Blizu sonca, blizu snega, na najviπjem travniku,poglej, kako njihova imena Ëastijo valovanje trav,

prapori belih oblakov,πepetanje vetra na nebu, ki posluπa;

imena tistih, ki so se borili za æivljenje,ki so v svojih srcih nosili ogenj.

Iz sonca rojeni so le kratek Ëas potovali proti njemu.In zapustili jasno obzorje, podpisano z lastno Ëastjo.

Æivimo v svetu nezasliπanega hrupa, smoga in prometa. Tudi vi steiz sonca rojeni in se k njemu vraËate. Ta knjiga je vodnik za to potovanje,ki ga je navdihnila ena najveËjih duπ v zgodovini. Je povabilo, da senadihate sveæega zraka, zaËutite ogenj v svojem srcu in da se vaπ duhpopolnoma razcveti.

Michael J. GelbJanuarja 1998


UVOD 15

PRVI DEL

LEONARDO UVOD 31/3/03, 13:4115


Uvod

Vaši možgani so veliko bolj

zmogljivi, kot si mislite.


UVOD 17

Čeprav bi teæko ocenili izjemnost Leonarda da Vincija, panajnovejπa znanstvena dognanja kaæejo, da verjetno pod-cenjujemo svoje sposobnosti. Obdarjeni smo s skoraj neomeje-nimi zmoænostmi za uËenje in ustvarjalnost. Petindevetdeset

odstotkov znanja o delovanju moæganov smo pridobili v zadnjih dvajsetihletih. Naπe πole, univerze in podjetja πele v zadnjem Ëasu zaËenjajo uporab-ljati znanje o Ëloveπkih zmogljivostih. UËenje o tem, kako razmiπljati kotLeonardo da Vinci, zaËnimo s sodobnim pojmovanjem inteligence in prika-zom nekaterih raziskav o naravi, obsegu in zmoænostih Ëloveπkih moæganov.

VeËina nas je zrasla s predstavo o inteligenci, ki temelji na testih zapreverjanje inteligenËnega koliËnika (IQ). InteligenËni test je sestavil Al-fred Binet (1857‡1911), da bi objektivno izmeril razumevanje, logiËnorazmiπljanje in presojanje. MoËni spodbudi za Bineta sta bili komajnastajajoËa psiholoπka disciplina in æelja, da bi presegel kulturne indruæbene predsodke o otrokovih uËnih sposobnostih v Franciji v poznemdevetnajstem stoletju. KlasiËni koncept inteligence je bil v tistem Ëasu,ko je nastal, prelomnica, zdajπnje raziskave pa kaæejo, da ima dve velikipomanjkljivosti.

Prva pomanjkljivost je prepriËanje, da je inteligenca ob rojstvudoloËena danost, ki je ni mogoËe spremeniti. »eprav Ëlovek v veËji alimanjπi meri nadarjenost za doloËeno podroËje podeduje, pa so raziskovalcikot Buzan, Machado, Wenger in mnogi drugi dokazali, da je mogoËe spravimi tehnikami uËenja vrednosti IQ moËno poveËati. V nedavnemstatistiËnem pregledu veË kot 200 raziskav, ki so bile objavljene v revijiNature, je Bernard Devlin ugotovil, da genska danost pojasni do 48odstotkov IQ, na preostalih 52 odstotkov pa vplivajo vzgoja pred rojstvom,okolje in izobrazba.



Druga zmota v sploπnem pojmovanju inteligence je prepriËanje, daso verbalne in matematiËne spretnosti, ki jih merijo inteligenËni testi,bistvo inteligentnosti. To ozko razumevanje inteligence so sodobne psiho-loπke raziskave korenito spremenile. Psiholog Howard Gardner je v svojiklasiËni πtudiji z naslovom Razseænosti uma (Frames of Mind 1983)*predstavil teorijo o veË vrstah inteligence. Teorija sloni na prepriËanju, daima vsak od nas vsaj sedem izmerljivih vrst inteligence, pozneje pa soGardner in njegovi kolegi zabeleæili πe petindvajset razliËnih podvrst.Sedem vrst inteligence in nekaj genijev (razen Leonarda da Vincija, ki jebil genij na vseh sedmih podroËjih) razvrstimo tako:

� logiËno-matematiËna: Stephen Hawking, Isaac Newton, Marie Curie

� verbalno-lingvistiËna: William Shakespeare, Emily Dickinson,

Jorge Luis Borges

� prostorsko-mehanska: Michelangelo, Georgia O’Keeffe,

Buckminster Fuller

� glasbena: W. A. Mozart, George Gershwin, Ella Fitzgerald

� telesno-gibalna: Morihei Ueshiba, Mohamed Ali,

F. M. Alexander

� interpersonalno-socialna: Nelson Mandela, Mahatma Gandhi,

kraljica Elizabeta I.

� intrapersonalna (samospoznavanje): Viktor Frankl, Thich Nhat Hanh,

mati Terezija

Teorija o veË vrstah inteligence je danes sploπno sprejeta. »e polegtega verjamemo, da lahko inteligenco razvijamo vse svoje æivljenje, je to zavse, ki se æelimo pribliæati idealu renesanËnega Ëloveka, moËno spodbudno.

Poleg tega da sodobne psiholoπke raziskave razπirjajo naπe razumevanjenarave in obsega inteligence, so raziskovalci priπli tudi do presenetljivihdejstev o razseænosti Ëloveπkih zmogljivosti. Sklepe teh raziskav lahko

* Izπlo pri Zaloæbi Tangram, 1995.


UVOD 19

zdruæimo v stavek: Naπi moægani so veliko bolj zmogljivi, kot si mislimo.»e cenimo svoje moæganske zmogljivosti, pridemo do izhodiπËa za praktiËnopreuËevanje da Vincijevega naËina razmiπljanja. Razmislite o tem:

Naπi moægani:

� so bolj prilagodljivi in imajo veË razseænosti kot katerikoli

superraËunalnik;

� se lahko vsako sekundo do konca æivljenja nauËijo sedem dejstev

in πe vedno ostanejo neizkoriπËeni;

� Ëe jih pravilno uporabljamo, se njihovo delovanje z leti izboljπa;

� niso samo v naπi glavi; kot je dejala priznana nevrologinja

dr. Candace Pert: “Sedeæ inteligence ni samo v moæganih, ampak

tudi v celicah po vsem telesu ... tradicionalno miπljenje, da so

miselni procesi (to velja tudi za Ëustvovanje) loËeni od telesa,

ne velja veË.”;

� so neponovljivi; med 6 milijardami ljudi, kolikor jih trenutno æivi na

Zemlji, in veË kot 90 milijardami, kolikor jih je doslej æivelo, ni Ëloveka,

ki bi vam bil popolnoma podoben (razen Ëe sta enojajËna dvojËka); vaπa

ustvarjalna nagnjenja, vaπi prstni odtisi, vaπe izraæanje, vaπa DNK in

vaπe sanje so neponovljivi in enkratni;

� so zmoæni narediti neskonËno πtevilo sinaptiËnih povezav ali

miselnih vzorcev.

K aj se zgodi z našimi možgani, ko se staramo? Veliko ljudi misli, da umskein fizične sposobnosti z leti neizogibno slabijo in da po petindvajsetem letu

starosti možganske zmožnosti vsak dan slabijo. V resnici pa se delovanje možganovz leti lahko izboljšuje. Naši nevroni so vse življenje sposobni delati vedno boljzapletene nove povezave. Sposobnosti naših živčnih celic so tako velike, da bi tudi,če bi do konca življenja vsak dan izgubili tisoč možganskih celic, izgubili le odstotekcelotne možganske zmogljivosti. (Pomembno je seveda, da ne izgubimo tistegaodstotka, ki smo ga uporabljali doslej!)



To zadnje je odkril Pjotr Anohin z moskovske univerze, πtudentlegendarnega pionirja psihologije Ivana Pavlova. Anohin je leta 1968osupil celotno znanstveno skupnost, ko je objavil zakljuËke svoje raziskave,ki pravi, da je minimalno πtevilo moænih miselnih vzorcev, ki jih naredijopovpreËni moægani, enako πtevilu 1, ki mu sledi 10,5 kilometra dolgaËrta natipkanih niËel.

Anohin je Ëloveπke moægane primerjal “z veËrazseænostnim glasbeniminstrumentom, ki lahko izvaja neskonËno πtevilo glasbenih del hkrati”.Poudaril je, da je vsak izmed nas æe ob rojstvu obdarjen z neπtetimizmoænostmi in da doslej ni πe nihËe, nobena æenska niti noben moπki, nev preteklosti ne v sedanjosti, popolnoma izrabil svojih moæganskih zmoæ-nosti. Anohin pa bi se verjetno strinjal, da je Leonardo da Vinci najboljπivzor vsem nam, ki æelimo raziskati svoje sposobnosti.

U Č I M O S E O D L E O N A R D A

Mlada raËka se uËi, kako preæiveti, s posnemanjem svoje mame. UËenjes posnemanjem je temeljna oblika uËenja mnogih vrst, tudi Ëloveka. Koodrastemo, imamo veliko prednost, saj se lahko sami odloËimo, koga in

kaj bomo posnemali. Zavestno se lahko odloËimo za novevzornike in pozabimo na tiste, ki smo jih æe prerasli.Smiselno je torej, da se odloËimo za najboljπe vzornike,da nas bodo usmerjali k uresniËitvi naπih zmoænosti.

»e hoËete postati boljπi igralec golfa, preuËitestrategije Bena Hogana, Jacka Nicklausa in TigerjaWoodsa. »e bi radi postali vodja, se poglobite v WinstonaChurchilla, Abrahama Lincolna in kraljico Elizabeto I.»e pa bi bili radi renesanËni Ëlovek, preuËujte LeonaBattisto Albertija, Thomasa Jeffersona, Hildegardo izBingna in seveda najboljπega med najboljπimi, Leonardada Vincija.

Leon BattistaAlberti (1404–

1472) je bil prvivsestranski človek, edenizmed Leonardovihvzornikov. Bil jearhitekt, inženir,matematik, slikar infilozof, pa tudi nadarjenšportnik in glasbenik.


UVOD 21

V knjigi The Book of Genius (Knjiga o genijih) sta Tony Buzan inRaymond Keene poskusila prviË objektivno ovrednotiti najveËje genije vzgodovini in jih razvrstiti. Ocenjevala sta izvirnost, vsestranskost, obvla-dovanje doloËenega podroËja, univerzalnost vizije, moË in energijo. Toleje njuna lestvica:

10. Albert Einstein

9. Fidija (grπki kipar in arhitekt Aten)

8. Aleksander Veliki

7. Thomas Jefferson

6. Isaac Newton

5. Michelangelo

4. Johann Wolfgang von Goethe

3. graditelji velikih piramid

2. William Shakespeare

In kdo je na Buzan-Keenovi lestvici najveËji genij vseh Ëasov?Leonardo da Vinci.

Giorgio Vasari je v svojem delu Æivljenja umetnikov o Leonardu zapisal:“Nebesa nam vËasih poπljejo bitja, ki ne predstavljajo samo Ëloveπtva,temveË tudi nebeπkost samo. Ko se od njih uËimo in jih posnemamo, senaπa duπa in naπ um lahko pribliæata najviπjim boæanskim sferam. Izkuπnjekaæejo, da se tisti, ki so preuËevali te Ëudovite genije in jim sledili, lahkovsaj pribliæajo nadnaravnim doseækom, ki so del njihove nebeπkosti, Ëepravjim je pri tem narava pomagala le malo ali skoraj niË.”

Naπe postopno spoznavanje veË vrst inteligence in sposobnosti, kijih imajo moægani, pa daje slutiti, da nam narava pomaga veliko bolj, kotsi mislimo. V knjigi Postanite ustvarjalni kot Leonardo da Vinci se bomo“uËili in hodili po poteh” najveËjega izmed genijev, njegovo modrost innavdih pa uporabljali vsak dan.



P R A K T I Č E N P R I S TO P H G E N I A L N O S T I

Na naslednjih straneh se boste seznanili s praktiËnimi in preizkuπeniminaËini, kako uporabiti glavne prvine Leonardove genialnosti in obogatitiæivljenje. Ko boste razvijali strategije za ustvarjalno razmiπljanje in novenaËine samoizraæanja, boste odkrili popolnoma nov naËin, kako gledati nasvet in uæivati v njem. S preizkuπenimi tehnikami se boste nauËili izostritiËute, sprostiti inteligenco ter uskladiti telo in um. Naj vam bo Leonardonavdih, da boste iz svojega æivljenja naredili umetnino.

»eprav morda da Vincijevo æivljenje in delo æe poznate, ga boste vtej knjigi spoznali v novi luËi in boste to zanimivo osebo πe bolj spoπtovali.»e pogledate na svet iz njegovega zornega kota, boste morda obËutiliosamljenost, ki je povezana z genialnostjo. Zagotavljam vam, da vas bonjegov duh spodbujal, njegovo iskanje vas bo navdihovalo in z navduπenjemga boste poskuπali posnemati.

Knjiga se zaËenja s povzetkom o renesansi in vzporednicami renesansez danaπnjim Ëasom. Nadaljuje se z Leonardovo biografijo in pregledomnjegovih najveËjih doseækov. Glavna tema knjige je sedem da VincijevihnaËel, do katerih smo priπli, ko smo intenzivno preuËevali Leonarda innjegove metode. Poimenoval sem jih v Leonardovem materinem jeziku,italijanπËini. Leonardova naËela se vam bodo verjetno intuitivno zdeladomaËa in samoumevna. Tako vam jih ne bo treba izumiti na novo in sijih lahko kot naËela zdravega razuma zapomnite, jih razvijate in uporabljate.

Giorgio Vasari (1511—1574), arhitekt palače Uffizi v Firencah in Miche-langelov učenec, je leta 1549 izdal knjigo Življenja umetnikov. Zaradi te

knjige mu priznavajo mesto očeta umetnostne zgodovine. Življenja umetnikovostajajo najpomembnejši vir vedenja o italijanski renesančni umetnosti. Vasaritenkočutno predstavlja življenja in dela skoraj dvesto slikarjev, kiparjev inarhitektov, med katerimi so tudi Giotto, Masaccio, Brunelleschi, Donatello,Botticelli, Verrocchio, Rafael, Michelangelo, Tizian in seveda Leonardo.


UVOD 23

Sedem Leonardovih naËel:

curiosità ‡ radovednost: pomeni, naπo nenasitno æeljo

po spoznavanju æivljenja in nenehnem uËenju;

dimostrazione ‡ preizkuπanje: pomeni pripravljenost, da znanje

nenehno in vztrajno preverjamo in smo se pripravljeni uËiti

iz napak;

sensazione ‡ zaznavanje: pomeni nenehno ostritev Ëutov, posebno

vida, za poæivitev izkuπenj;

sfumato ‡ zamegljenost, nejasnost, zabrisano, mehko: pomeni

pripravljenost, da sprejmemo dvoumnost, protislovje in negotovost;

arte/scienza ‡ umetnost/znanost: pomeni razvijanje ravnovesja

med znanostjo in umetnostjo, razumom in domiπljijo; miπljenje z

obema moæganskima polovicama;

corporalità ‡ odnos do telesa: pomeni ohranjanje miline, telesne

spretnosti in vzdræljivosti ter elegantne dræe;

connessione ‡ povezanost: pomeni priznavanje in spoπtovanje

povezanosti med vsemi stvarmi in pojavi; sistemsko razmiπljanje.

S tem, da ste priπli do te strani knjige, ste æe upoπtevali prvo daVincijevo naËelo. Curiosità ‡ æelja po nenehnem uËenju ‡ se pojavi najprej,ker je æelja po znanju, uËenju in izpopolnjevanju gonilna sila pri prido-bivanju znanja, modrosti in novih odkritij.

»e ste odloËeni, da boste sprejemali lastne odloËitve ter se osvobodiliomejujoËih navad in predsodkov, ste æe na poti k drugemu naËelu, k naËe-lu dimostrazione. Da Vinci je na poti iskanja resnice vztrajal pri staliπËu,da je treba ustaljeno znanje vedno preveriti v praksi. Z besedo dimostrazioneje poudaril pomembnost uËenja na podlagi praktiËnih izkuπenj.

Za nekaj trenutkov se zamislite in se skuπajte spomniti, kdaj ste se vzadnjem letu poËutili najbolj æivi. Verjetno ste takrat svet dojemali predvsems Ëuti. Naπe tretje naËelo ‡ sensazione ‡ se osredotoËa na zavestno ostritevËutov. Leonardo je bil prepriËan, da izostreno Ëutno dojemanje vodi dobogatejπih izkuπenj.



Maestrov portret


UVOD 25

Ko ostrite svoje Ëute, raziskujete globino izkuπenj in prebujate svojootroπko æeljo po spraπevanju, hkrati pa trËite ob negotovost in dvom. “Vztrajanjekljub negotovosti” je najznaËilnejπa lastnost zelo ustvarjalnih oseb. Leonardose je verjetno bolj kot kdorkoli znal sprijazniti z negotovostjo in dvomom.»etrto naËelo ‡ sfumato ‡ vas vodi k laæjemu sprejemanju neznanega inspoprijateljitvi s protislovjem.

Da bi se iz dvoma razvila ravnovesje in ustvarjalnost, potrebujemo petonaËelo ‡ arte/scienza ‡ kot danes imenujemo miπljenje z obema moæganskimapolovicama. Da Vinci je bil prepriËan, da je ravnovesje veË kot samo stvaruma. Sam je poosebljal in dokazoval, kako pomembno je πesto naËelo ‡corporalità ‡ usklajenost telesa in duha. »e iπËete vzorce, odnose, povezave insisteme ter veste, kako lahko v vsakdanje æivljenje vkljuËite svoje sanje, cilje,vrednote in prizadevanja, æe uresniËujete sedmo naËelo ‡ connessione ‡sposobnost za povezovanje vseh stvari v celoto.

Ob opisu vsakega naËela so izvleËki iz maestrovih beleækter skice ali slike, sledijo jim vpraπanja v razmislek in seznamtrditev za samoocenjevanje, ki so prirejeni tako, da spodbujajorazmiπljanje in uresniËevanje naËel. Vpraπanjem sledijopraktiËne vaje, ki so namenjene razvijanju vaπe osebne inpoklicne prenove. Da bi vam knjiga pri tem kar najbolj poma-gala, jo najprej preberite, ne da bi delali vaje. Vpraπanja najprej samo pretehtajte.Po pregledu si preberite razlage za vsako posamezno naËelo, na koncu pa zaËnitedelati vaje. Nekatere vaje so lahke in zabavne, druge zahtevajo veË razmiπljanja,vse pa so prirejene tako, da bo maestrov duh postal del vaπega vsakdanjegaæivljenja. Poleg vaj vas bo k odkrivanju in uresniËevanju posameznih naËelvodil πe seznam literature na koncu knjige. Med priporoËenimi knjigami sotudi dela o renesansi, zgodovini idej, naravi genialnosti in seveda Leonardovæivljenjepis.

V zadnjem delu knjige je Leonardov teËaj risanja za zaËetnike, izvedeli paboste tudi, kako lahko sodelujete pri zgodovinskem projektu, ki zajema bistvodavincijevskega duha.

“Spoštujemo ga tako, da se od

njega učimo.”FREUD O DA VINCIJU



Renesansanekoč in danes

LEONARDO POG 01 renesansa 31/3/03, 13:4426

Documents

Kako postati ustvarjalen kot leonardo