40
Kakšno podnebje se nam obeta v Sloveniji in zakaj je prilagajanje nujna naloga Lučka Kajfeţ Bogataj

Kakšno podnebje se nam obeta v · 2014-02-20 · Ekosistemske izgube Podnebne spremembe Presenečenja Eksponentna rast rabe virov Zgrešen ekonomski model. 6 Globalnih groţenj=

  • Upload
    others

  • View
    2

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Kakšno podnebje se nam obeta v

Sloveniji

in zakaj je prilagajanje nujna naloga

Lučka Kajfeţ Bogataj

Naraščanje in neenakost

prebivalstva

Ekosistemske

izgube

Podnebne

spremembe

Presenečenja

Eksponentna

rast rabe virov

Zgrešen

ekonomski

model

6 Globalnih groţenj = Odpovedi sistema

1. Neobvladljive podnebne spremembe

2. Večkratne druge planetarne meje

3. Naftni vrh , konec nafte “Peak Oil”

4. Nevarnosti eksponentne rasti

5. Netrajnostni, zgrešen ekonomski sistem

6. Črni labodi – neznano, nepričakovano

Povečano povpraševanje

+ 50% do 2030 (IEA)

Energija

Voda+ 30% do 2030

(IFPRI)

Hrana+ 50% do 2030

(FAO)

Podnebne

spremembe

Ključna vprašanja prihodnosti

Beddington, 2009

0.5

0.6

0.7

0.8

0.9

1

1.1

1.2

1.3

1.4

1.5

1980

0.5

0.6

0.7

0.8

0.9

1

1.1

1.2

1.3

1.4

1.5

Svet

0.5

0.6

0.7

0.8

0.9

1

1.1

1.2

1.3

1.4

1.5

1980 1985 1990 1995 2000 2005

F (emissions)

P (population)

g = G/P

h = F/G

Fakto

r (r

ela

tivno g

lede n

a1990)

Emisije TGP

Populacija

Bogastvo GDP/preb

Kaj so gonila podnebnih sprememb?

0

100

200

300

400

500

1850 1900 1950 2000

Pri

ma

ry E

ne

rgy

(E

J)

Biomass

Coal

Oil

Gas

Renewable

NuclearMicrochip

Steammotor

Gasolinetube

Commercial Nuclear

Television

aviation

engine

engineElectric

Vacuum

energy

Svetovna primarna energija

Izpusti zaradi rabe fosilne energije naraščajo

Peters et al. 2011, Nature CC; Data: Boden, Marland, Andres-CDIAC 2011; Marland et al. 2009

Growth rate

1990-1999

1% per year

Growth rate

2000-2010

3.1% per year

Growth rate

2010

5.9% yr

Growth rate

2009

-1.3% per year

Uncertainty (6-10%)

+-

Kako se je planet ogreval po desetletjih

NASA, GISS

Hansen, 2011

V zadnjih 100 letih je na kopnem več sušnih razmer

bolj sušno bolj mokro

Meteorological events

(Storm)

Hydrological events

(Flood, mass movement)

Climatological events

(Extreme temperature,

drought, forest fire)

Geophysical events

(Earthquake, tsunami,

volcanic eruption)

200

400

600

800

1 000

1 200

1980 1982 1984 1986 1988 1990 1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010

Source: Geo Risks Research, NatCatSERVICE. © 2011 Munich Re

Globalne naravne katastrofe 1980 – 2010Število dogodkov s trendom

1971-1980 1981-1990

1991-2000

Leto 2011 je bilo na Kredarici najtoplejše

KREDARICA trend + 0,26 oC/ 10 letR² = 0,354

-3

-2,5

-2

-1,5

-1

-0,5

0

0,5

1950 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015

Po

vp

rečn

a le

tna

T z

raka

(st.

C)

leta

Močna sušaRegijonalna sušaLokalna sušaViški vode

IN KAKŠNA JE PROGNOZA?

BODOČI IZPUSTI TGP IN NARAŠČANJE GLOBALNE TEMPERATURE

Slovenija

Višja T

Source: JRC

Slovenija

Source: JRC

Manj padavin

Več padavin

danes

2070

Acidofilna bukovja

Acidofilna rdečeborovja

Predgorska bukovja

Gorska bukovja

(Visoko)gorska bukovja v (pred)alpskem območju

(Visoko)gorska bukovja v (pred)dinarskem območju

Termofilna bukovja

Kolinska hrastova-belogabrovja

Nižinska vrbovja, jelševja in dobovja

Termofilna črnogabrovja, hrastovja, rdečeborovja in črnoborovja

Jelovja

Smrekovja

Ruševja

Poročilo JRC DG Regio„s 2020

„THE CLIMATE CHANGE CHALLENGE FOR EUROPEAN REGIONS“

INDEKS RANLJIVOSTI ZARADI PODNEBNIH SPREMEMB

Od 0 do 1

Upošteva

Tveganje suš, poplav, prizadetost kmetijstva, turizma

NAMEN PRILAGAJANJA

Namen prilagajanja je zmanjšati tveganje in škodo zaradi

sedanjih in prihodnjih škodljivihučinkov podnebnih sprememb,

in sicer na način, ki je stroškovno učinkovit ali

izkorišča možne koristi.

Prilagajanje… na kaj?

Na višje temperature zraka v vseh letnih časih

Višje temperature tal, rek, jezer, morja

Vročinske valove poleti

Bolj pogoste suše in bolj intenzivne poplave

Pogostejše zelene zime

Spremenjen rečni reţim, gladina podtalnice

Intenzivnejša neurja z močnim vetrom in točo

Neobičajne vremenske vzorce

• klimatskim spremembam se ne moremo

več izogniti

• podnebne spremembe bodo morda hitrejše

in izrazitejše kot kaţejo trenutne ocene

• pravočasne prilagoditve so učinkovitejše in

cenejše, kot prilagajanje v zadnjem hipu

• ekstremno vreme UBIJA

Zakaj začeti takoj?

Kako hitro lahko uvedemo nove načine kmetovanja?

30 do 50 letGradnja vodnih zajetij in

novih namakalnih površin

20 do 25 letOprema za namakanje

10 do 12 letSpremenjen način obdelave tal

10 letSpremenjena gnojilna praksa

8 do 15 letRazvoj nove sorte

3 do 14 letUvedba nove sorte

3 do 10 letNova kmetijska zemljišča

Čas, da se kmetijstvo povsem prilagodi

Prilagoditveni ukrep

Uspešno prilagajanje gospodarstva

1. Priprave na prilagajanje

Raziskave

Ozaveščanje

Politike

Monitoring

2. Sprememba obstoječih načrtov za

obvladovanje klimatskih tveganj in za

izkoriščanje novih priložnosti

Nujno z visokoko prioriteto

Win-win, nizki stroški

Obstoječi okvirji

Upoštevanje

naravnih nesreč3. Izvedba prilagoditvenih akcij

Cost-effective/Cost benefit analiza

Novi okvirji dejavnosti

Sprememba infrastrukture

Sprememba razvoja in postopkov

Tudi še tako nizko ogljična družba se bo

morala hkrati prilagajati

Podnebnespremembe

Vplivi

Razvojnicilji

Političnikriteriji

Blaženje

Prilagajanje

MonitoringOcena

Vremenskaspremenljivost

Drugistresi

Obstoječapraksa

InformacijeZavest

Planiranje,načrti

Izvedba

Podnebnespremembe

Vplivi

Razvojnicilji

Političnikriteriji

Razvojnicilji

Političnikriteriji

Blaženje

Prilagajanje

MonitoringOcena

MonitoringOcena

Vremenskaspremenljivost

Drugistresi

Obstoječapraksa

InformacijeZavest

InformacijeZavest

InformacijeZavest

Planiranje,načrti

Planiranje,načrti

IzvedbaIzvedba

Prilagajanje in blaţenje morata poleg podnebnih sprememb upoštevati

tudi druge pretrese in okoliščine ter imeti jasne politične in razvojne cilje

Primer: prilagajanje smučarskega turizma klimatskim spremembam

Vk

lju

če

va

nje

de

ležn

iko

v

Po

večan

je p

rilag

od

itven

e z

mo

žn

os

ti

1. Zasnova

projekta

2. Ocena zdajšnje

ranljivosti

3. Opis prihodnjih tveganj povezanih

s podnebjem

4. Razvoj strategije

prilagajanja

5. Proces

prilagajanja

KORAKI ZA PRILAGAJANJE

Problematika podnebnih

sprememb

prepoznavanje

Strategije

prilagajanja

Raziskave podnebnih

sprememb, monitoring

Politika

podnebnih

sprememb

Socio-ekonomski

scenariji

Scenariji podnebnih

sprememb

Ocena

vplivov

Politika

podnebnih

sprememb

prepoznaj

problem

Izvršitev odločitve

Postavi kriterije za

odločanjeMonitoring

Cilji

doseženi?

Ocena

tveganja

Pretehtaj

opcije

Določi

opcije

Ugotavljanje

ranljivosti

Problem ustrezno

definiran?

Zbiranje

podatkov

DA

DA

NENE

Odločitev

PRILAGAJANJE JE LAHKO

(DOLGOTRAJEN) KROŢEN PROCES

Metode orodja

Podatki opazovanja

Modeli,scenariji,

down-scaling

Tveganje,ekstremni dogodkiNačrtovanje

prilagajanja razvoj praks

Raziskave

Raznoličnost gospodarstva

Tehnologije za

prilagajanje

Socio-ekonomskeinformacije

Boljše razumevanje vplivov podnebnih sprememb in ranljivosti

Povečati možnosti za dobre odločitve kako se sprilagoditi

Elementi strategije prilagajanja

8 elementov

strategije

prilagajanja

Informacije in

kakovostna

znanost

Izobraževanje

in komunikacija

Odgovornost za

razvoj

Načrti

obvladovanja

tveganj Povezanost z

procesi ostalega

planiranja

Zakonodaja in

izvrševanje

Podporne

mrežeFinanciranje

prilagajanja

Težave našega obnašanja

• Preveliko teţo dajemo preteklim prepričanjem

• Verjamemo v “čudeţne” rešitve

• Zavlačujemo

• Smo iracionalno pridobitniški, poveličujemo materializem in podcenjujemo resnične stroške

• Oglaševanje spodbuja nerazumno potrošnjo

• Kam vodi nenehna zapoved konkurenčnosti (=tekmovalnost)?

Ali bodo podnebne

spremembe

neposredno vplivale

na moje poslovanje?

Ali niso podnebne

spremembe

dolgoročna zadeva?

Jaz poslujem na

kratek rok!

Preveč je še

negotovosti! Zakaj bi

zapravljal moj čas in

denar za zaščito pred

nečem, kar se morda

ne bo zgodilo...

Imam druge

prioritete!

Zakaj se ne bi

odzval šele, ko se

bodo spremembe

zares zgodile?

Globalna odgovornost

• V Zemljini zgodovini je človek na planetu –prisoten le zadnjih 0,01% časa (100000 let)

• To pomeni pribljiţno 4000 generacij

• Zadnjih 500 generacij začne postopoma vplivati na planet

• Zadnjih 8 generacij masovno koristi fosilna goriva in spreminja ekosisteme

• Naša generacija odloča o prihodnosti

SMO PRIPRAVLJENI?