KAJ JE DOMOZNANSTVO V KNJIŽNICI · Domoznanstvo - s knjižnico do korenin 3 dnevnike, celo predmete, ki jih še hranijo v družinskih za-puščinah, ob tem pa lahko tudi prispevajo

mes

tna

knjiž

nica

ljub

ljana

· Sekcije za

dom

oznanstvo in kulturno dediščino pri ZDBS ·

20LET

1997-2017

2 Domoznanstvo - s knjižnico do korenin

UVOD

Ob domoznanskem jubileju smo v Mestni knjižnici Ljublja-na pripravili informativno knjižico, namenjeno starejšim osnovnošolcem. Z njo predstavljamo dejavnost knjižnic, ki je morda širši javnosti manj znana, vendar za knjižnico in njene uporabnike toliko bolj dragocena. Pogosto v knji-žnicah gostimo skupine šolarjev ali dijakov na ogledu in izvenšolski učni uri – vodenem ogledu razstav, posebnih zbirk, učenju uporabe knjižnice ali seznanjanju s kulturno dediščino in pomembno vlogo, ki jo ima v slovenskih splo-šnih knjižnicah. Slednjemu namenjamo to knjižico z nekaj osnovnimi informacijami o domoznanstvu.

KAJ JE DOMOZNANSTVO V KNJIŽNICI

Strokovni termin »domoznanstvo« pogosto ponazorimo z besedno zvezo »znanje o domu«, pri čemer mislimo na naš domači kraj, mesto, ožje okolje, ki ga videvamo vsak dan, pa morda vseeno ne vemo, kako se je razvilo do današnje podobe in kakšno je bilo pred recimo stotimi leti. Kako so ljudje takrat živeli in ustvarjali ter od kod izvira neka dana-šnja krajevna posebnost, lahko izvemo v knjigah in časo-pisih, ki jih skrbno hranijo knjižnice, pa seveda tudi arhivi in deloma muzeji, da bi lahko z njihovo pomočjo pokukali v preteklost in jih ohranjali kot možnost učenja in razisko-vanja. Domoznanski knjižničarji ta gradiva ne le hranimo, ampak jih tudi obdelujemo tako, da bi bila čimbolj najdlji-va, jih digitaliziramo, da si jih lahko vsakdo ogleda na sple-tu, in jih predstavljamo tako, da iz njih oblikujemo razstave, o njih objavljamo članke, prirejamo dogodke in predava-nja. Gradivo zbiramo tudi tako, da prirejamo tematske do-godke, na katere lahko občani prinesejo stare fotografije,

3Domoznanstvo - s knjižnico do korenin

dnevnike, celo predmete, ki jih še hranijo v družinskih za-puščinah, ob tem pa lahko tudi prispevajo svoja pričevanja in spomine, ki jih zabeležimo. Na ta način digitaliziramo mnoga zanimiva gradiva in osveščamo ljudi, da v njih pre-poznavajo njihovo veliko vrednost.

Stare razglednice s slikami in vpisi pričajo o nekdanjih časih. Primer vojaškega koledarja iz prve svetovne vojne,

pridobljenega na prireditvi Dan zbiranja spominov. Vir: Digitalne zbirke MKL – Slovanske knjižnice,

razglednica iz zbirke Milene Žnideršič.


Knjižničar in obiskovalka, ki prispeva svoje gradivo v knjižnično domoznansko digitalno zbirko. Foto: Mestna knjižnica Ljubljana.

KAKO DOMOZNANSTVO V KNJIŽNICAH DELUJE

Za to dejavnost je pomemben teritorialni vidik, saj se v skrbi za kulturno dediščino svojega okolja vsaka knjižnica omejuje na svoje geografsko območje, ki ga pokriva. Splošne knjižni-ce za svoja območja zbirajo, obdelujejo in hranijo gradiva, ki odražajo ustvarjalnost, kulturo, posebnosti in identiteto tega območja. Tako gradijo vsaka svojo domoznansko zbirko, s pomočjo katere lahko oblikujejo storitve, ki so za prebival-ce območja neprecenljivega pomena. Delo vseh splošnih knjižnic pa koordinirajo večje, osrednje območne knjižnice (OOK), ki jih je deset in skrbijo vsaka za svojo regijo oz. knji-žnično območje. Koordinacijsko delo OOK s strokovnimi iz-hodišči podpira Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK).

ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE IN SEKCIJA ZA DOMO-ZNANSTVO IN KULTURNO DEDIŠČINO

Čeprav vsaka OOK skrbi za svoje območje, pa se knjižnice pri svo-jih delovnih ciljih in prizadevanjih seveda povezujejo med sabo in si izmenjujejo znanje in iz-kušnje. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS) je kot


nacionalna stanovska organizacija slovenskih knjižničarjev začela delovati maja 1983, na podlagi starejšega Društva bi-bliotekarjev Slovenije, ki je bilo ustanovljeno že kmalu po 2. svetovni vojni. ZBDS je vsebinsko delovala tako, da je za po-samezna strokovna področja oblikovala posamezne sekcije. S časom in z oblikovanjem novih potreb se je število sekcij povečevalo, tako da jih danes deluje že deset. Ena izmed njih je tudi Sekcija za domoznanstvo in kulturno dediščino, ki je bila ustanovljena leta 1997. Pobudnik ustanovitve in prvi predsednik sekcije je bil mag. Branko Goropevšek (1966 – 2012). Namen sekcije je bil vzpostavitev sodelovanja med domoznanskimi knjižničarji v različnih knjižnicah, iskanje skupnih rešitev glede problemov in vprašanj, ki se pri tem delu pojavljajo, ter tudi posvečanje možnostim sodelovanja s sorodnimi institucijami – muzeji, arhivi, galerijami.

Slovenske osrednje območne knjižnice.Vir: Spletna stran NUK http://www.nuk.uni-lj.si/sites/

default/files/pictures/2016/zemljevid.jpg


Knjižničarji domoznanci svoje delo opravljajo v knjižnicah za uporabnike, obenem pa svoja dognanja in napredek tudi stro-kovno razvijajo za podporo delu svojih stanovskih kolegov. Od leta 2009 naprej Sekcija za domoznanstvo približno vsako drugo leto organizira festival domoznanstva z imenom Domfest, vsakič ga gosti druga osrednja območna knjižnica in vsakič se Dom-fest posveča posebej izbrani strokovni temi, ki dobi svoje mesto v obsežnem zborniku. Od prvega srečanja v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru, ki je poskrbel za začetni popis stanja do-moznanske dejavnosti po OOK, so domoznanski knjižničarji nato pripravili Domfest v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika na Ravnah na Koroškem (2012), ki je prinesel popis in oceno sta-nja depojev za hranjenje domoznanskega gradiva v OOK in Uni-verzitetni knjižnici Maribor. Tretji Domfest je potekal leta 2014 v Goriški knjižnici Franceta Bevka in z njim so slovenski domoznanci dobili bibliografijo novejših domoznanskih serijskih publikacij (časopisov, revij) po območjih OOK. Četrti Domfest je leta 2016 gostila in pripravila Knjižnica Ivana Potrča Ptuj in zbornik, ki je izšel ob tej priložnosti, prinaša nove prispevke domoznanskih knjižničarjev o učinkih sodobne informacijske tehnologije na do-moznansko dejavnost v slovenskih splošnih knjižnicah, ki ji danes rečemo tudi e-domoznanstvo.

Do sedaj so v okviru festivala Domfest izšli štirje strokovni domoznanski zborniki.


DOMOZNANSTVO V DESETIH SLOVENSKIH OSREDNJIH OBMOČNIH KNJIŽNICAH

Osrednje območne knjižnice ali OOK nastopajo v vlogi koordi-natoric in svetovalk pri nekaterih posebnih knjižničnih na-logah za manjše splošne knjižnice. Ena od teh nalog je tudi koordinacija domoznanske dejavnosti. Tako OOK povezu-jejo in usmerjajo delo splošnih knjižnic v regijah, ustvarjajo pogoje za medsebojno delo in izmenjavo primerov dobre prakse, spodbujajo razvoj novih praks in izvajajo strokovna izobraževanja. S tem aktivno ustvarjajo pogoje za čim boljše delo vseh splošnih knjižnic.

OOK Celje pokriva celotno celjsko območje in tako vključuje še enajst osrednjih knjižnic: Hrastnik, Laško, Mozirje, Rogaška Slati-na, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Trbo-vlje, Velenje, Zagorje ob Savi in Žalec.


Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje kot poseben oddelek knjižnice deluje od leta 1976. Knjižnica je izdala vrsto ponatisov redkih in zanimivih del iz svojih zbirk, pa tudi izvirna dela, ki so plod strokovne in raziskovalne dejavnosti zaposle-nih, dela o zgodovini in dejavnosti knjižnice ter več priročni-kov za sodelavce in uporabnike. Nekaj domoznanskih zbirk: celjski avtorji, celjski tiski, raziskovalne naloge, slikovno in kartografsko gradivo. Na spletni stani knjižnice je na ogled katalog izbranih starih in redkih tiskov, hranijo tudi obsežno zbirko starih razglednic Celja. Knjižnica Celje upravlja spletni regijski portal Kamra in podpira več zanimivih domoznan-skih projektov: spletni biografski leksikon Celjskozasavski.si s podatki o pomembnih osebnostih celjskega območja, virtualno domovanje Alme Karlin, spletni koledar za Celje pomembnih datumov in dogodkov Zgodilo se je ... v Celju.

OOK Koper pokriva obalno-kraško območje in vključuje še pet osrednjih knjižnic: Ilirska Bistrica, Izola, Piran, Postojna in Sežana.


Korenine domoznanske dejavnosti v Kopru segajo v leto 1808, ko je bila ustanovljena prva javna knjižnica Bibliote-cha Civicha. Leta 1975 so ustanovili domoznanski oddelek v sklopu Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper, z na-logo, da zbira, hrani in preučuje gradivo s celotnega obmo-čja Primorske. Knjig in serijskih publikacij (revij, časopisov), skupaj z neknjižnim gradivom (zemljevidi, fotografije, raz-glednice, muzikalije, avdio, video gradivo), in digitalizira-nega gradiva imajo danes okoli 30.000 enot. Domoznanski oddelek skrbi tudi za promocijo svojega gradiva: prireja razstave, organizira številne letne cikluse predavanj, ki iz-hajajo tudi v knjižnični reviji Studia iustinopolitana, red-ka knjižna dela pa so predstavljena v knjižnični zbirki Bibli-otheca iustinopolitana. Domoznanski oddelek koprske knjižnice hrani in vključuje tudi zelo dragocene in redke osebne knjižnice in zapuščine (knjižnica grofov Grisonijev, knjižnica kapucinskega samostana sv. Marte in druge).

OOK Kranj pokriva gorenjsko območje in vključuje še štiri osrednje knjižnice: Jesenice, Radovljica, Škofja Loka, Tržič.


Mestna knjižnica Kranj hrani domoznansko gradivo z razni-mi vsebinami o Gorenjcih in Gorenjski, Gorenjsko zbirko, ki jo obravnavajo z različnih vidikov: geografskega, zgodovin-skega, glasbenega, literarnega, naravoslovnega, tehničnega, umetnostnega, etnografskega ..., od Rateč do Moravč in od Žiri do Motnika. Zbirka, ki nastaja že od leta 1975, obsega skoraj 5.000 enot knjig, časnikov in časopisov, zemljevidov, razgle-dnic, koledarjev, brošur, letakov, turističnih in gospodarskih prospektov, v novejšem času pa tudi glasbe in filmov na CD-jih in DVD-jih ter poučnih CD-ROM-ov. Pesniku Francetu Prešernu je posvečena posebna zbirka Prešerniana, ki nastaja že vse od začetkov kranjske študijske knjižnice sredi prejšnjega sto-letja. Danes šteje nad 600 enot in si prizadeva na enem mestu zbrati vse (knjižne) izdaje Prešernovih pesmi ter dela, ki govo-rijo o njegovem ustvarjanju in življenju.

OOK Ljubljana pokriva osrednjeslo-vensko območje in vključuje še osem osrednjih knjižnic: Cerknica, Domžale, Grosuplje, Kamnik, Litija, Logatec, Med-vode, Vrhnika.


V Mestni knjižnici Ljubljana (MKL) domoznansko dejavnost opravlja Slovanska knjižnica – center za domoznansko dejav-nost in specialne humanistične zbirke, in sicer za območje pre-stolnice s širšo okolico primestnih občin. Domoznanske publi-kacije in dejavnosti MKL označuje z enotnim imenom in logo-tipom Ljubljanske zgodbe iz Slovanske knjižnice. Z zbirko deluje kot referenčna točka o Ljubljani tako za njene domače prebivalce kot tudi za tujce ter tako ohranja kulturno dediščino in identiteto lokalnega oko-lja. MKL s prireditvami in razstavami razširja vedenje o Ljubljani, krepi raziskovanje in promocijo lo-kalnega prostora. Spletne vsebine in virtualne razstave se na-pajajo iz fonda Slovanske knjižnice, ki sega še v čas predhodne Mestne oz. magistratne knjižnice iz leta 1901. Pripravljajo in iz-dajajo revijo za domoznanske vsebine Ljubljana med nostal-gijo in sanjami, cikel filmskih prireditev Ljubljana v gibljivih slikah, zbirko Kulturna dediščina za družine.

OOK Maribor pokriva štajersko območje in vključuje še dve osrednji knjižnici: Lenart in Slovenska Bistrica.


Mariborska knjižnica je kot splošna knjižnica zaradi zgodovine in tradicije domoznanske dejavnosti na Štajerskem opravlja-nje te dejavnosti prepustila Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM). Ta dejavnost ima namreč globoke korenine, ki segajo v leto 1903, ko je bila ustanovljena predhodnica UKM, Knjižnica Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko, in vse od ta-krat naprej do danes UKM načrtno gradi bogat domoznanski fond vseh vrst knjižničnega gradiva za SV Slovenijo in tudi nacionalno pomembno kulturno dediščino. Ta fond nudi upo-rabniku na enem mestu informacijo in gradivo, kar mu omo-goča raziskovalno delo. Knjižnica hrani veliko posebnih zbirk in zapuščin, ki so organizirane v glasbeno in filmsko zbirko, obsežno rokopisno zbirko, ki hrani preko 5.000 enot, zbirko drobnih tiskov, raritet in periodike. Skrbijo za Mariborski biografski leksikon, pripravljajo digitalne zbirke in Časopis za zgodovino in narodopisje. Kot zaključeno celoto hranijo tudi knjižnico generala Rudolfa Maistra, ki velja za eno največjih in najlepših zasebnih knjižnic na Slovenskem.

OOK Murska Sobota pokriva pomur-sko območje in vključuje še tri osrednje knjižnice: Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer.


V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota je več zbirk domoznanskega gradiva. Domoznansko območje knjižnice obsega področje na obeh straneh reke Mure: Pr-lekijo, Prekmurje in Porabje. V knjižnici zbirajo gradiva tega območja, da bi osvetlili njegove različne vidike (zgodovin-ski, geografski, arheološki, literarni, jezikovni, sociološki, etnološki), pri čemer sta za nabavo in zbiranje domoznan-skega gradiva upoštevana predvsem dva kriterija: bodisi avtor gradiva izhaja iz Prekmurja, Porabja ali Prlekije, ali pa vsebina gradiva obravnava ta območja, pa čeprav avtor prihaja od drugod. Najpomembnejša med domoznanski-mi je zbirka dragocenih starih in redkih knjig, večinoma iz 18. in 19. stoletja. Njihova značilnost je, da so pisane v prekmurskem narečju z madžarskim črkopisom. Zani-miva je tudi zbirka rokopisov prekmurskih pisateljev in ro-kopisnih pesmaric.

OOK Nova Gorica pokriva goriško območje in vključuje še tri osrednje knjižnice: Ajdovščina, Idrija in Tolmin.


Domoznansko območje Goriške knjižnice Franceta Bevka predstavlja Severna Primorska in severni del Furlanije - Julij-ske krajine, zato so v domoznanski zbirki knjižnice gradiva, ki se po vsebini ali kakšni drugi lastnosti vežejo na to ob-močje. Oddelek skrbi za promocijo in popularizacijo lokalne kulturne dediščine in s tem domoznanstva na Goriškem. V posebnih zbirkah hranijo številne stare in redke tiske, razne predmete, dokumente, miniaturke, rokopise, faksimilira-ne izdaje, prve izdaje, likovna dela, razglednice, fotografije in osebne fonde. Ponosni so na inkunabulo, ki nosi letnico 1488, ter na originalen izvod Dalmatinove Biblije (1584). V okviru domoznanskega oddelka se nahaja tudi Bevko-va spominska soba, kjer so razstavljeni pisateljevi osebni predmeti ter hranjeni njegovi rokopisi in korespondenca.

OOK Novo mesto pokriva dolenjsko območje in vključuje še osem osrednjih knjižnic: Brežice, Črnomelj, Kočevje, Kr-ško, Metlika, Ribnica, Sevnica, Trebnje.

V posebnih zbirkah Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto se nahaja več kot 100.000 kosov redkega, dragocenega in starejšega gradiva, z namenom zbiranja in hranjenja gradiva


o Dolenjski in njenih ljudeh in dokumentiranja tega prosto-ra skozi različna časovna obdobja. Tu se nahajajo rokopisi in tipkopisi mnogih znamenitih Slovencev, prve in poseb-ne, bibliofilske knjižne izdaje, faksimili, knjižne ilustracije, umetniške slike, grafični listi, razni dokumenti, predmeti, fotografije, razglednice, ekslibrisi, podobice, tisk med NOB, nadalje muzikalije, zemljevidi ter drobni tiski. Domoznanski oddelek knjižnice se imenuje po prvem upravniku knjižnice, Bogu Komelju, ki je načrtno zbiral in urejal tudi t. i. neknji-žno gradivo ter osnoval in vodil ta oddelek. Starejše in redko gradivo iz posebnih zbirk se predstavlja navzven v obliki raz-stav in predavanj za šolske in ostale skupine.

OOK Ptuj pokriva spodnjepodravsko območje in vključuje še osrednjo knjižnico v Ormožu.

Domoznanski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je sa-mostojna enota znotraj knjižnice, ki pridobiva, hrani, obde-luje domoznansko gradivo in posreduje domoznanske in-formacije za šestnajst občin na območju Spodnjega Podrav-ja. Domoznansko gradivo se nahaja v prostorih oddelka, v dveh ločenih depojih in v posebnih zbirkah. Oddelek hrani tudi zbirko raritet, zbirko stare periodike in dragocene


osebne zapuščine dr. Štefke Cobelj, Iva Arharja, Ivana Potr-ča in drugih ustvarjalcev s tega območja. Zapuščine so for-mirane v posebne zbirke in obsegajo tako knjižno kot drugo arhivsko gradivo (rokopisi, osebni dokumenti, fotografije, korespondenca ipd.). Knjižno zapuščino Ivana Potrča so leta 2007 preuredili in preselili v študijsko sobo v drugem nadstropju knjižnice. Ob otvoritvi Potrčeve spominske sobe istega leta je knjižnica izdala tudi posebno publikacijo.

OOK Ravne na Koroškem pokriva ko-roško območje in vključuje še tri osre-dnje knjižnice: Dravograd, Radlje ob Dravi in Slovenj Gradec.

Začetki domoznanske dejavnosti v Koroški osrednji knjižni-ci dr. Franca Sušnika segajo v leto njenega nastanka, 1949. Samostojni domoznanski oddelek obstaja od leta 1994, prej je deloval v okviru drugih oddelkov. Od takrat poteka tudi av-tomatizirano vnašanje člankov in prispevkov v skupno bazo. Domoznanska dejavnost geografsko pokriva koroško krajino in slovensko Koroško v Avstriji. Domoznansko gradivo je zelo raznovrstno. Obdelujejo monografije, članke, sivo literatu-

KorošKa osrednja Knjižnica dr. Franca Sušnika


ro, zajemajo in delno obdelujejo drobne tiske, kartografsko gradivo, avdiovizualno gradivo in rokopise. Ustvarili so okrog trideset sekundarnih domoznanskih dokumentov. Knjižnica je izdelala in izdala veliko bibliografij (posvečenih delom dr. Franca Sušnika, Marjana Kolarja, Leopolda Suhodolčana, Karla Prušnika-Gašperja, Pavla Žaucerja-Matjaža, pa tudi bibliografi-jo Vestnika koroških partizanov in fašističnega nasilja na Koro-škem ter več manjših bibliografij). Knjižnica na ogled ponuja Prežihovo, Suhodolčanovo in Kotnikovo spominsko sobo.

KAJ LAHKO VIDIM IN IZVEM NA DOMOZNANSKEM ODDELKU SPLOŠNE KNJIŽNICE

V domoznansko zbirko praviloma uvrščamo knjižna in druga gradiva, ki ustrezajo vsaj enemu od dveh kriterijev:

• s svojo vsebino prinašajo informacije o lokalnem okolju, ki ga knjižnica pokriva;

• avtor gradiva je živel in deloval oz. še deluje ali izhaja iz tega lokalnega območja (ta kriterij se običajno upošteva v manjši meri).

Knjižnice zbirajo čimbolj popolne zbirke serijskih publikacij, ki izhajajo na območju knjižnice, in skrbijo za to, da iz njih katalo-gizirajo oz. vnesejo v vzajemni katalog COBISS tiste članke, ki imajo dovolj tehtno domoznansko vsebino.

V domoznanskih oddelkih knjižnic najdemo:

• zelo stara gradiva, raritete – redka in dragocena gradiva, rokopise, zapuščine raznih ustanov;

• posebne zbirke (razglednice, ekslibrise, drobne tiske, itd.);

• osebne knjižnice pomembnih oseb v lokalnem okolju, ki so jih te osebe ali svojci zapustile ali predale knjižnici;


• spominske sobe pomemb-nih oseb v lokalnem oko-lju, ki običajno vsebujejo ne le knjige, temveč tudi pohištvo ali druge osebne predmete v spomin na to osebo;

• zbirke biografskih podat-kov o pomembnih oseb-nostih, ustvarjalcih lokal-nega okolja;

• videotečne zbirke, zbirke fotografij, zbirke likovnih del itd. Domoznanski oddelek

Knjižnice Ivana Potrča Ptuj.

Knjižnico grofov Grisoni hranijo v domoznanski čitalnici Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper.


Spletni koledar za Celje pomembnih zgodovinskih datumov, ki ga je izdelala Osrednja knjižnica Celje.

Srednjeveška inkunabula v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto.


Del zbirke ekslibrisov v Mestni knjižnici Ljubljana.

Spominska soba Prežihovega Voranca v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem.


E-DOMOZNANSTVO IN KAKO LAHKO SODELUJEMKamra in Album Slovenije

https://www.kamra.si/

Spletni regijski portal KAMRA je namenjen prikazovanju digi-talnih domoznanskih vsebin knjižnic in tudi drugih kulturnih ustanov. Namenjen je prikazovanju tega, kar bi sicer ostalo skrito v skladiščih knjižnic, arhivov, muzejev, šol, raznih društev, na portalu pa so te vsebine oblikovane v domoznanske zgod-be, ki jih bogatijo digitalizirani objekti – slike, posnetki. Zgod-be na portalu Kamra nam prikazujejo zanimivosti, poseb-nosti lokalne skupnosti, predstavitve znamenitih oseb, dela lokalnih umetnikov, znamenite stavbe ali pa tudi zgodbe navadnih ljudi, ki nam odstirajo preteklo ali pa tudi sedanjo podobo nekega kraja. Portal Kamra ureja in vodi Osrednja knjižnica Celje, pri čemer sodeluje z ostalimi osrednjimi ob-močnimi knjižnicami in Združenjem splošnih knjižnic.

Na portalu Kamra lahko uporabniki ustvarjalno sodelujejo – lah-ko prispevajo komentarje in si oblikujejo lastne vmesnike z iz-branimi vsebinami. Lahko pa tudi prispevajo svoje domoznan-ske vsebine. Temu je na Kamri namenjen razdelek z nazivom AL-BUM SLOVENIJE. To je mesto, kamor vsak registriran uporabnik naloži digitalne kopije fotografij iz svojih starih albumov, starih pisem s podstrešja, zanimivih dokumentov in jih tudi opremi s podatki in komentarji. Tako se izgrajuje zbirka za celo Slove-nijo, zbrane vsebine je mogoče tudi filtrirati ločeno po sloven-skih mestih in krajih. V Albumu Slovenije se ohranijo in dajo v skupno rabo dragocena pričevanja o jubilejih, šolskih doživlja-


jih, prevoznih sredstvih, kmečkih opravilih in delovnih mestih, vremenskih dogodkih, športu, igrah, vojnih časih, pomembnih osebnostih in še čem, kar bi sicer gotovo utonilo v pozabo.

https://www.kamra.si/album-slovenije.html

Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si

http://www.dlib.si/

Ko omenjamo domoznanstvo in knjižničarstvo nasploh, je nujno opozoriti tudi na portal dLib, kjer lahko uporabniki dostopajo do veliko digitalnih vsebin s področja znanosti, umetnosti in kulture. Danes je uporaba takšnega portala že kar obvezna sestavina sodobnega izobraževalnega pro-cesa, raziskovalnega dela in pogosto tudi običajnega vsak-danjika. DLib vzdržuje in razvija Narodna in univerzitetna knjižnica, zanj prispeva večino gradiva, prav tako pa veliko svojih starih, dragocenih ali kako drugače zanimivih gradiv digitalizirajo v dLib tudi druge slovenske knjižnice in dedi-ščinske ustanove. Založniki, avtorji knjig in Javna agenci-ja RS za raziskovalno dejavnost pa na dLib postavljajo že sprotne izvorno digitalne vsebine (aktualna, pravkar izda-na dela, ki so v digitalni obliki že nastala).

V Digitalni knjižnici Slovenije je na voljo pester nabor raz-ličnih gradiv: knjig, serijskih publikacij, rokopisov, srednje-veških kodeksov, fotografij, razglednic, plakatov, notnega gradiva, zvočnih posnetkov, koncertnih sporedov, zemlje-vidov in atlasov. Na voljo so tudi zanimive tematske zbirke.


Več o domoznanskih oddelkih osrednjih območnih knjižnic:

• http://www.knjiznica-celje.si/sl/domoznanstvo/iz-zakladnice-knjiznice• http://www.kp.sik.si/oddelek-za-domoznanstvo-in-knjizno-dediscino-216• http://www.mkk.si/ponudba/posebne-zbirke/posebne-zbirke-v-mestni-knjiznici-kranj/• http://www.mklj.si/ljubljanske-zgodbe• http://www.ukm.um.si/splo-no-o-domoznanstvu• http://194.249.1.54/ponudba/domoznanska-zbirka/• http://www.gkfb.si/za-uporabnike/oddelki-in-gradivo/domoznanstvo• http://www.nm.sik.si/si/zbirke/• http://www.knjiznica-ptuj.si/?mdl=page&page_id=27&subpage_id=94• http://www.rav.sik.si/sl/domoznanstvo

Viri in literatura za vedoželjne: • Domfest:smernicedelovnihskupinzadomoznanstvoosrednjihobmočnihknjižniczanalizo

vprašalnikaostanjudomoznanstvavslovenskihsplošnihknjižnicahinUKMzaleto2007/1.festivaldomoznanstvaKoper,15.maj2009;[glavniurednikPeterŠtoka].-[Ljubljana]:NUK,2009.Dostopnotudina:http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CLMMARRZ.

• Materialno varovanje knjižničnega domoznanskega gradiva v Sloveniji : ocena depojev vosrednjihobmočnihknjižnicahinUniverzitetniknjižniciMaribor.Ljubljana:Zvezabibliote-karskihdruštevSlovenije,2012.(ZbirkaDomfest;2)

• Bibliografijaserijskihpublikacijpoobmočjihosrednjihobmočnihknjižnicod1991do2013.-Ljubljana:Narodnainuniverzitetnaknjižnica,2014.(ZbirkaDomfest;3)

• E-domoznanstvo:učineksodobneinformacijsketehnologijenadomoznanskodejavnostvknjižnicahnaSlovenskem.-Ljubljana:ZvezabibliotekarskihdruštevSlovenije,2016.(ZbirkaDomfest;4)

• 60letstrokovnegazdruženjaslovenskihknjižničarjev:spominskizbornik.Ljubljana:Zve-za bibliotekarskih društev Slovenije, 2007. Dostopno tudi na: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BLK5MOOI.

Unescovo kreativno mesto od 2015

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje,

znanost in kulturo

V zbirki Kulturna dediščina za družine Mestne knjižnice Ljubljana so do sedaj izšle naslednje brošure:

1. BaronAntonCodelli(1875-1954)(2012)2. PoznašLjubljanskigrad?(2012)3. Novestareotroškeigre(2012)4. Našigasilci(2012)5. JernejKopitar(1780-1844)(2013)6. LegendeTurjaškegagradu(2013)7. Ljubljanavčasuprvesvetovnevojne(2014)8. MitološkainjunaškabitjavLjubljani(2015)9. 60.obletnicapohodovobžici(2016)10. BlažPotočnikinšentviškačitalnica(2016)11. Leto2017–letoreformacije(2017)

ZahvaljujemosečlanomIOSekcijezadomoznanstvoinkulturnodediščinopriZvezibibliotekarskihdruštevSlovenijeMiriPetrovič,IreniTulinSrečkuMačkuzadobrodošlepripombeinpomoč.Fotografijeosrednjihobmočnihknjižnicinzbirksopridobljenesspletnihvsebinposameznihknjižnic.Slikananaslovnici:razglednicaLjubljane,KavarnaEvropa,izzbirkeMileneŽnideršič.

Pripravila:mag.TejaZorko,Slovanskaknjižnica–centerzadomoznanstvoinspecialnehumanističnezbirkepriMestniknjižniciLjubljana.

Izdala:MestnaknjižnicaLjubljana,2017.

Documents

KAJ JE DOMOZNANSTVO V KNJIŽNICI · Domoznanstvo - s knjižnico do korenin 3 dnevnike, celo predmete, ki jih še hranijo v družinskih za-puščinah, ob tem pa lahko tudi prispevajo