JUTRI BO LEPŠEsigledal.org/w/images/7/7e/Jutri_bo_lepše.pdf · NI@INSKI: (skozi razkre~ene noge) Slabo sem spal. REMBRANDT: (se vzravna) Jaz pa sploh nisem. Mu~ile so me ... MIŠKIN:

105

JUTRI BO LEPŠE

3d_JUTRI BO LEPSE.pmd 21.3.2006, 0:02105

Black

106

Osebe

ALEKSEJ IVANOVI^ MIŠKINNIKOLAJ NIKOLAJEVI^ REMBRANDTIVAN ALEKSEJEVI^ NI@INSKIIVAN PETROVI^ JESENIN

Radijska verzija drame Jutri bo lep{e (Tomorrow) je doìvela krstnoizvedbo v reìji Briana Millerja na Tretjem programu Radia BBC vLondonu 31. avgusta 1980 v naslednji zasedbi:

MIŠKIN Jonathan NewthREMBRANDT John BarronNI@INSKI Trevor MartinJESENIN Andrew Hilton

Krstna predstava odrske verzije je bila 23. novembra 1992 v Vodniko-vi doma~iji v Ljubljani v avtorjevi reìji in v produkciji Slovenskegakomornega gledali{~a. Igrali so:

MIŠKIN Bojan Emer{i~REMBRANDT Sre~o ŠpikNI@INSKI Boris Ker~JESENIN Iztok Jereb


Black

107

Prvo dejanje

1.

Lu~i. Soba na podeèlskem sodi{~u znotraj polarnega kroga v Sibiriji naza~etku stoletja. Vrata. Okno. Miza. Klop. Stoli. Na steni portret carjaNikolaja. Slikarsko stojalo. Na njem akvarelna slika sodni{ke zgradbe.

(Vstopi Rembrandt, ki ima oble~en debel zimski pla{~.)

REMBRANDT: (si mane rake) Dober dan, soba … Dober dan,ogenj v kaminu … Ki bi bil krasen ogenj, ~e bi imeli kurjavo …In ~e bi imeli kamin … (Se ustavi pred sliko na stojalu.) Doberdan pti~ki …

NI@INSKI: (pogleda skozi vrata) Dober dan roìce …REMBRANDT: Dober dan roìce …NI@INSKI: (vstopi) Dober dan sonce …

(Priple{e v sredino sobe. Tudi on je oble~en v debel zimski pla{~.)

REMBRANDT: Dober dan sonce … Nikolaj Nikolajevi~ vam èliprekrasen pomladni dan.

(Se skloni, da bi pobral ~opi~ in barvice.)


Black

108

NI@INSKI: (se skloni tako kot Rembrandt) Dober dan, NikolajNikolajevi~.

REMBRANDT: (skozi razkre~ene noge) Dober dan, Ivan Alekse-jevi~. Zakaj se pa tako kislo drìte?

NI@INSKI: (skozi razkre~ene noge) Slabo sem spal.REMBRANDT: (se vzravna) Jaz pa sploh nisem. Mu~ile so me

grozne sanje.NI@INSKI: (se vzravna) Moje so bile stokrat huj{e. Sanjal sem, da

se je v obzorju pojavila ~rna pika in se po~asi priblièvala. Bilaje vse ve~ja, vse ve~ja –

(Vstopi Jesenin v debelem pla{~u, zami{ljen. Obstane v sredinisobe. Niìnski in Rembrandt ga ne vidita.)

REMBRANDT: Za njo pa je prihajal stra{en vihar!NI@INSKI: Kako veste?REMBRANDT: Prek sne`ne planote je izza obzorja prihajala ~rna

stvar, najprej pika, potem gmota, potem oblak, zadaj pa jevr{alo, treskalo in se podiralo!

NI@INSKI: In ko je vihar pri{el, me je dvignil, me vrgel v zrakkot … kot …

REMBRANDT: Star ~asopis.NI@INSKI: Kot navadno smet – in me vrtin~il kot … kot …REMBRANDT: Jesenski list.NI@INSKI: Kot … kot … Dobro, jesenski list.REMBRANDT: In ko me je nehal vrtin~iti, nisem padel na tla,

obvisel sem v praznem ~rnem prostoru –NI@INSKI: In v tem ~rnem prostoru … (Se prekine.) Ukradli ste mi

sanje, Nikolaj Nikolajevi~.REMBRANDT: Vi pa meni, Ivan Aleksejevi~.

(Po~asi ju prevzame spoznanje, da to ne pomeni ni~ dobrega. Sezamislita. Se po~asi obrneta in zagledata Jesenina. Se prestra{ita.)

JESENIN: Dober dan, Ivan Aleksejevi~. Nikolaj Nikolajevi~.REMBRANDT: Ob~utek imam, da niste najbolj{e volje.JESENIN: Bil sem zunaj. Od obzorja prihaja proti nam ~rna pika.


Black

109

(Ti{ina. Rembrandt in Niìnski se spogledata.)

REMBRANDT: Opti~na iluzija.NI@INSKI: V belini snega se to rado zgodi.REMBRANDT: Lisica.NI@INSKI: Ali pa zajec.JESENIN: Ne prihaja po {tirih. Po dveh.NI@INSKI: Medved.REMBRANDT: Bo è Nikita opravil z njim, saj komaj ~aka, da

lahko ustreli medveda.NI@INSKI: Za sibirske medvede je zna~ilno, da radi hodijo pokonci.JESENIN: Ni pa zna~ilno zanje, da bi nosili kov~ke.

(Rembrandt in Niìnski se spogledata.)

REMBRANDT: Kako dale~ je bila ta pika, ko ste jo videli, IvanPetrovi~?

JESENIN: Dale~, komaj opazna.NI@INSKI: Kljub temu pa ste videli, da nese kov~ek?JESENIN: To sem opazil, ko je pri{la nekoliko bliè.REMBRANDT: Ivan Petrovi~, glede na razdaljo in ~as, ob katerem

ste nazadnje videli prihajajo~o piko s kov~kom, kje bi lahkobila ta trenutek?

(Zasli{i se ropotanje po vratih. Jesenin, Rembrandt in Niìnskiotrpnejo in se po~asi obrnejo proti vratom. Ropotanje se ponovi.)

JESENIN: Nikolaj Nikolajevi~, boste vi?REMBRANDT: (se obrne k Niìnskemu) Ivan Aleksejevi~?NI@INSKI: Ne bi raje vi, Ivan Petrovi~?JESENIN: Ne.

(Niìnski se vzravna, globoko vdihne in gre proti vratom. Se obrne.Ropotanje se ponovi. Niìnski se obotavlja. Jesenin in Rembrandtga spodbudita s kretnjami. Niìnski odide. Jesenin in Rembrandt~akata, si grizeta nohte, pokata s ~lenki. Niìnski se vrne.)


Black

110

JESENIN: No?REMBRANDT: No?NI@INSKI: Nekdo je zunaj.JESENIN: In?REMBRANDT: In?NI@INSKI: Pravi, da je sodnik.JESENIN: Pa?REMBRANDT: Pa?NI@INSKI: Pri{el je sodit.

(Vsi trije se hrupno zasmejejo. Niìnski se pridruì Rembrandtuin Jeseninu. Smeh se utrga. Vsi trije se obrnejo proti vratom.)

JESENIN: (zavpije) Naj vstopi!

(Mi{kin vstopi z velikim kov~kom v roki, utrujen, za~uden,nezaupljiv.)

MIŠKIN: Dober dan.JESENIN, REMBRANDT, NI@INSKI: Dober dan.MIŠKIN: Aleksej Ivanovi~ Mi{kin. Prihajam iz Petrograda. Ime-

novan sem bil za sodnika na tem sodi{~u.JESENIN: Nemogo~e.REMBRANDT: Pomota.NI@INSKI: Napa~en naslov.MIŠKIN: (seè v èp pla{~a) Imam papirje …JESENIN: Ni treba, bo è dràlo.MIŠKIN: Rad bi se najavil pri vrhovnem sodniku.JESENIN, REMBRANDT, NI@INSKI: Zakaj?MIŠKIN: Rad bi za~el z opravljanjem svojih dol`nosti.JESENIN: Še preden ste spoznali svoje nove kolege?MIŠKIN: Mi jih bo kdo predstavil?REMBRANDT: (iztegne roko, vendar ostane na mestu) Nikolaj

Nikolajevi~ Rembrandt.

(Mi{kin izproì roko in ostane na mestu. Opazi, da drì Rem-brandt v roki ~opi~, potem opazi sliko na stojalu.)


Black

111

MIŠKIN: Rembrandt … Nenavadno ime za ruskega sodnika.REMBRANDT: O privatnem ìvljenju svoje matere ne mislim raz-

pravljati!NI@INSKI: (pohiti k Mi{kinu, mu ponudi roko in se prikloni) Ivan

Aleksejevi~ Niìnski.

(Niìnski in Mi{kin se rokujeta.)

MIŠKIN: Niìnski … To sem pa è nekje sli{al.

(Niìnski naredi plesni gib.)

JESENIN: In jaz sem Ivan Petrovi~ Jesenin.

(Izproì roko, ostane na mestu.)

MIŠKIN: (ostane na mestu) Veseli me. Zdaj je pa skrajni ~as, da sepredstavim vrhovnemu sodniku. Kje ga bom na{el?

(Jesenin, Rembrandt in Niìnski se spogledajo.)

REMBRANDT: Ne po~uti se dobro.NI@INSKI: Na slu`benem potovanju je.JESENIN: Te`ko se je pogovarjati z njim.NI@INSKI: Mi se ga izogibamo.REMBRANDT: Ne vzdrùjemo rednih stikov.MIŠKIN: Kaj pa delovni red, sistem dela, koordinacija? Za to je

vendar odgovoren vrhovni sodnik. Rad bi ga ~imprej videl.JESENIN: Preutrujeni ste.REMBRANDT: Pregazili ste najmanj deset kilometrov.NI@INSKI: Stavim, da komaj stojite pokonci.MIŠKIN: Res je, da nisem najbolj spo~it –JESENIN: Potem pa ~imprej v posteljo, pa vro~ ~aj, da ne dobite

plju~nice. (Mu za~ne sla~iti pla{~.)NI@INSKI: (ga prime za roko) Saj ste vendar povsem premraèni!REMBRANDT: (mu za~ne odvijati {al) Najprej po~itek, delo bo è

po~akalo.


Black

112

MIŠKIN: (se mla~no upira) Vseeno bi se rad prej najavil …JESENIN: Kar lepo spat.REMBRANDT: Še hvale`ni nam boste.

(Obrnejo Mi{kina in ga porinejo proti vratom.)

NI@INSKI: Lahko no~, Aleksej Ivanovi~.

(Ga porinejo skozi vrata. Vrèjo za njim kov~ek in pla{~. Seobrnejo. Se pomenljivo spogledajo.)

NI@INSKI: “Kaj pa delovni red, sistem dela, koordinacija?”

(Se hrupno zasmejejo. Jesenin dvigne prst. Smeh se utrga.)

(Lu~i ugasnejo.)

2.

(Lu~i. Jesenin, Rembrandt, Niìnski in Mi{kin sedijo pri mizi inpijejo ~aj.)

NI@INSKI: Kako se po~utite, Aleksej Ivanovi~?REMBRANDT: Ste se najedli?JESENIN: V Petrogradu seveda je zajtrk bolj sofisticirana stvar.MIŠKIN: Moram priznati, da sem prvi~ jedel medvedje zrezke. Sploh

pa za zajtrk. Drugega nimate?REMBRANDT: Izbire ne manjka.JESENIN: S tem ho~emo re~i, da imamo poleg medvedjih zrezkov

na voljo tudi krompir.NI@INSKI: Ki ga je ve~ kot dovolj.REMBRANDT: êprav seveda kopni.NI@INSKI: In gnije.JESENIN: Gnilega nam zaenkrat {e ni treba jesti.


Black

113

NI@INSKI: Kolikor vem, imamo tudi nekaj vre~ moke.REMBRANDT: Ki je polna mi{jih iztrebkov.NI@INSKI: Imeli smo mi{jo kugo.JESENIN: Predvsem pa imamo {e dovolj ~aja. Dobrega ruskega

~aja. (Dolije nekaj ~aja v Mi{kinovo skodelico.) Pijte, AleksejIvanovi~.

REMBRANDT: V~asih se Nikiti nasmehne sre~a in ustreli polarnegazajca.

NI@INSKI: Ampak to bolj poredko.MIŠKIN: Ustreliti medveda verjetno tudi ni enostavno.JESENIN: Ta, ki smo ga jedli za zajtrk, je bil ustreljen nekaj metrov

od mize.REMBRANDT: Nekako mu je uspelo priti v zgradbo –NI@INSKI: Zunaj je bila stra{na burja –REMBRANDT: Stopimo na hodnik in ga zagledamo –NI@INSKI: Stal je pred vrati kuhinje, v{e~ mu je bila toplota z

ognji{~a –REMBRANDT: Kar noter je rinil, mrha kosmata.JESENIN: Prijateljski tip medveda, {koda, da smo ga morali ustreliti.NI@INSKI: Imel pa je so~no meso.REMBRANDT: In debel, topel koùh.NI@INSKI: Ki ga poznate, Aleksej Ivanovi~, saj vas je grel pono~i.MIŠKIN: Kljub temu sem potreboval eno uro, preden sem lahko

zamigal s prsti na nogah.JESENIN: Ivan Aleksejevi~, zmenili smo se, da boste poskrbeli za

Alekseja Ivanovi~a.NI@INSKI: Dal sem mu pet odej, tri medvedje koùhe in svoj lastni

pla{~!

(Jesenin, Rembrandt in Niìnski pogledajo Mi{kina.)

MIŠKIN: Nisem vajen tak{nega mraza.JESENIN: Jaz spim zelo dobro z eno odejo in enim koùhom. ê

ho~ete, vam koùh posodim.REMBRANDT: Tudi mojega lahko imate.MIŠKIN: Hvala, ne … no~em bili izjema.JESENIN: Bravo, Aleksej Ivanovi~. (Zaploska.)


Black

114

REMBRANDT, NI@INSKI: (zaploskata) Bravo, Aleksej Ivanovi~,bravo.

MIŠKIN: Sicer pa upam, da me bo kmalu pogrela kak{na razburljivaobravnava v sodni dvorani; kdaj se nam kaj obeta?

(Jesenin, Niìnski in Rembrandt se sunkovito dvignejo.)

REMBRANDT: Skrajni ~as, da se vrnem k delu. Napol dokon~anodrevo ni lepa re~.

JESENIN: Tudi mene ~aka tiso~ stvari. Veseli me, da se privajate,Aleksej Ivanovi~.

(Odide.)

NI@INSKI: Dovolj lenarjenja.

(Za~ne vaditi plesne gibe.)

MIŠKIN: (osupel) A sem koga uàlil?NI@INSKI: Zakaj? Navada je, da se po zajtrku vsak posveti svojemu

delu.REMBRANDT: (samemu sebi) O tem ni nobenega dvoma … Napol

dokon~ano drevo ni lepa re~ …MIŠKIN: Kdaj bom pa jaz dobil kak{no delo?NI@INSKI: Trenutno vlada zimsko zati{je.MIŠKIN: Kaj ni nobenih tatvin v polarnem krogu, nobenih umorov,

nobenih sporov?REMBRANDT: Ne da bi vedeli.MIŠKIN: To je vendar pokrajinsko sodi{~e.NI@INSKI: Zaradi snega smo nekoliko odrezani od sveta.REMBRANDT: ê ste upali, da boste lahko è prvi dan poslali

kak{nega sibirskega nepridiprava na vislice, ste se u{teli.NI@INSKI: Na ta uìtek boste morali malo po~akati.MIŠKIN: Upam, da ne predolgo.NI@INSKI: ê nimate kaj po~eti, me lahko gledate, kako vadim.

(Demonstrira nekaj plesnih gibov.)


Black

115

MIŠKIN: Pravzaprav bi rad kon~al svoje pismo.

(Iz èpa potegne list papirja in svin~nik. Rembrandt in Niìnskise spogledata.)

NI@INSKI: Pismo?MIŠKIN: Pismo.REMBRANDT: Enemu od nas?MIŠKIN: Ne, pismo materi, ki stanuje v Petrogradu.

(Rembrandt in Niìnski se spogledata in se zasmejeta.)

MIŠKIN: (uàljen) Ne spomnim se, da bi rekel kaj sme{nega.NI@INSKI: Rekli ste, da bi radi napisali pismo materi.MIŠKIN: A je to prepovedano?NI@INSKI: Ne. Vse je dovoljeno.REMBRANDT: Edini problem je ta, da bo trajalo kar nekaj ~asa,

preden ga boste lahko odposlali.

(Rembrandt in Niìnski se zasmejeta. Lu~i ugasnejo.)

(@arek na Mi{kina, ki sedi pri mizi in pi{e.)

MIŠKIN: (posnetek, po zvo~niku) Draga mama … Samotno je tu-kaj … Sonce visi nad obzorjem nekaj ur dnevno, vse ostalo jeno~ … Moji kolegi sodniki … no, morda je prezgodaj, da bikarkoli rekel … Še zmeraj nisem bil pri vrhovnem sodniku …Stari Nikita, sluàbnik, je gluhonem … Sino~i je z lovskopu{ko eno uro stal na hodniku in strmel v steno … Vsepovsodsneg, nobenega dela … Konice mojih prstov so pomodrele …Moje srce, neko~ tako toplo, je prekrito z ledenimi sve~ami …

(Tema.)


Black

116

3.

(Lu~i. Jesenin, Rembrandt, Niìnski, Mi{kin.)

JESENIN: Gospodje!NI@INSKI: In dame!JESENIN: Zbrali smo se, da sprejmemo v na{o sredino Alekseja

Ivanovi~a Mi{kina.REMBRANDT: Ki trdi, da bi rad postal na{ kolega.JESENIN: Nismo ga pri~akovali. Glede na razmere, v katerih ̀ ivimo,

nam je –NI@INSKI: Vse prej kot potreben.REMBRANDT: Vendar je tukaj.JESENIN: Ne preostane nam drugega, kot da hlinimo kar najbolj

pristno veselje in mu izre~emo dobrodo{lico, kot da nam prihajaiz globine srca.

REMBRANDT: Naj se po~uti med nami kot doma.NI@INSKI: Ljubo doma, kdor ga ima.JESENIN: V njegovo zabavo smo pripravili kulturni program. Li-

kovni razstavi bo sledil balet, potem bo na vrsti predstavitevmoje najnovej{e poezije. Za zaklju~ek pa nas bo Aleksej Ivano-vi~ presenetil s svojim lastnim prispevkom.

REMBRANDT: Bravo, Aleksej Ivanovi~! (Zaploska.)JESENIN: Prva to~ka na{ega festivala: sve~ana otvoritev petindvaj-

sete razstave na{ega hi{nega genija –NI@INSKI: (zaploska) Bravo, Nikolaj Nikolajevi~!REMBRANDT: (uàljen) Sedemindvajsete. (Stopi k Jeseninu.) Sve-

~ana otvoritev sedemindvajsete neodvisne razstave na{ega hi{-nega genija.

JESENIN: Neodpustljiva napaka. Opravi~ujem se.NI@INSKI: Kot da prihaja iz globine srca.

(Jesenin stopi k Niìnskemu in mu pripelje zau{nico.)

NI@INSKI: Saj sem samo ponovil, kar ste malo prej rekli vi!JESENIN: (pripelje Niìnskemu {e eno zau{nico) Iskreno se opra-

vi~ujem, Ivan Aleksejevi~. Iz globine srca.


Black

117

NI@INSKI: Hvala, Ivan Petrovi~. Edini ste, ki me znate v trenutkupostaviti na realna tla. Bi lahko dobil {e eno, da se popolnomastreznim? (Jesenin mu pripelje {e eno zau{nico.) Hvala, IvanPetrovi~, iz srca hvala. (Se priblià Rembrandtu.) Nikolaj Niko-lajevi~, ali smem upati tudi na va{o uslugo? (Rembrandt mupripelje tako silovito zau{nico, da ga zanese.) O, kak{na sre~a,da imam kolege, ki me razumejo. (Se obrne k Mi{kinu.) AleksejIvanovi~, prosim. (Mu nastavi lice.)

MIŠKIN: (v zadregi in osupel nad tem, kar je videl) Morda kdajpozneje.

NI@INSKI: Kako ste lahko ravnodu{ni do kolega, ki je v neznosnistiski? (Se priblià Rembrandtu.) Nikolaj Nikolajevi~? (Rem-brandt porine roke v ̀ epe pla{~a in odkima. Niìnski se pribliàJeseninu.) Ivan Petrovi~, prosim. (Jesenin porine roke v èpepla{~a in odkima.) Zakaj mi odrekate moje edino zdravilo?(Pade na kolena pred Jeseninom.) Izbijte mi zobe. Pohoditeme. Primite me za glavo in butajte z njo ob steno. (Skloni se inza~ne z glavo ritmi~no tol~i ob mizo.)

JESENIN, REMBRANDT: Ena, dve, tri, {tiri, pet, {est, sedem,osem, devet, deset …

(Niìnski obmiruje in se nasloni ob mizo. Na obrazu ima na-smehljan izraz olaj{anja.)

JESENIN: Zdaj pa sve~ana otvoritev sedemindvajsete neodvisne raz-stave na{ega hi{nega genija, Nikolaja Nikolajevi~a Rembrandta.

REMBRANDT: (se postavi pred svojo sliko) Gospodje. Odkar semzadnji~ razstavljal, se je v mojem delu, kot ste gotovo èopazili, pojavila stilna sprememba. Gre seveda za moj è znaniposkus, da bi se pribliàl duhu svoje ìvljenjske teme. Kotvidite, sem tukaj sku{al ublaìti zeleno, da bi dosegel ve~jeravnote`je z rjavimi stenami zgradbe. Ta zelena tukaj, na primer,je videti skoraj ìva, a ne? Kar vate sko~i, ko jo pogleda{, a ne?@al sem, kot vidite, u~inek zabrisal, ~e ne povsem uni~il, s temipti~i, s katerimi sem natrpal nebo. Za zaklju~ek bi rekel: boljevrabec v roki kot dva na strehi, kaj? – ha ha ha …

JESENIN: Bravo, Nikolaj Nikolajevi~.


Black

118

NI@INSKI: Nisem vedel, da so to vrabci, mislil sem, da so netopirji.REMBRANDT: Nisem rekel vrabci, rekel sem pti~i!JESENIN: Tudi vrabci so pti~i, bravo, Nikolaj Nikolajevi~.

(Jesenin in Niìnski ploskata.)

NI@INSKI: Se nam ne boste pridruìli, Aleksej Ivanovi~?MIŠKIN: Bom … Bom … (Štirikrat vljudno zaploska.) Zakaj …?JESENIN: Poslu{amo.MIŠKIN: Upam, da me ne boste napak razumeli, a zakaj so njegove

slike vse enake? Najmanj trideset jih ima v svoji sobi in vseprikazujejo sodi{~e, obdano z gredami in pomladnimi jasami.

(Molk. Zadrega.)

NI@INSKI: Jaz bi rekel, da gre za pomanjkanje domi{ljije.

(Rembrandt uàljen odkoraka v kot in vsem obrne hrbet. Jeseninstopi k Niìnskemu in mu pripelje zau{nico.)

JESENIN: Ravno nasprotno. Kolega Rembrandt je v svojem ustvar-jalnem iskanju podlegel, da tako re~em, edinstvenosti vizije. Vzgodovini slikarstva poznamo ni~ koliko takih primerov. VanGogh in son~nice. Rafael in angeli.

MIŠKIN: Vpra{al sem iz radovednosti, ne zato, da bi kritiziral.JESENIN: (zaka{lja, da bi pritegnil Rembrandtovo pozornost) Da

zaklju~imo: kot je razvidno iz dana{nje zelo uspe{ne razstave,je na{ umetnik, na{ (poudari) hi{ni genij tako izostril izrazneelemente svoje osrednje preokupacije –

REMBRANDT: (ne da bi se obrnil) Me ne zanima. Me sploh nezanima.

Jesenin brezmo~no razprostre roke. Pomigne Niìnskemu, najse loti Rembrandta.)

NI@INSKI: (malo potuhta, se priblià sliki) Nemogo~e. (Rembrandtse ozre.) Kako da nisem tega è prej opazil? (Rembrandt se


Black

119

obrne in pride k sliki.) ̂ estitam, Nikolaj Nikolajevi~. Ta odtenekrjave barve v spodnjem levem kotu vhodnih vrat – (pogleda odblizu, da bi preveril) – to je vendar napoved izjemno pomembnestilne preusmeritve –

REMBRANDT: Kateri odtenek rjave barve?NI@INSKI: Ta. (Pokaè s prstom.)REMBRANDT: To je zelena barva!NI@INSKI: ({e enkrat pogleda) To je odtenek zelene barve, ki vle~e

na rjavo. Ki pa se mu nekako posre~i ostati skoraj povsemzelen. To je, skratka, zelenkast odtenek rjave barve, ki je takozelenkast, da je skoraj povsem zelen. (Se za~ne ritensko umikati,Rembrandt ga zasleduje s ~opi~em.) êstitam. Ne samo, davam je uspelo ustvariti doslej neobstojno barvo, kar je è samopo sebi zgodovinski dogodek, uspelo vam je – (se obrne kJeseninu) – pomagajte mi, Ivan Petrovi~ –

JESENIN: Uspelo vam je, Nikolaj Nikolajevi~, obogatiti na{o zavestz novimi spoznanji o na{i vsakdanjosti in potrditi staro, premalospo{tovano resnico, da nobena sneìnka nikoli ne pade nanapa~no mesto. Velik doseèk, za katerega si zasluìte burenaplavz. (Zaploska.)

NI@INSKI: (zaploska) Bravo, Nikolaj Nikolajevi~. (Se obrne k Mi-{kinu.) Se nam ne boste pridruìli, Aleksej Ivanovi~?

(Mi{kin brez besed trikrat zaploska.)

JESENIN: Zdaj pa naslednja to~ka sporeda: Ivan Aleksejevi~ Ni-ìnski bo izvedel svoj novi balet. Bravo, Ivan Aleksejevi~.(Zaploska. Pogleda Rembrandta.)

REMBRANDT: (ubogljivo) Bravo, Ivan Aleksejevi~. (Pogleda Mi-{kina.) Se nam ne boste pridruìli, Aleksej Ivanovi~?

(Mi{kin brez besed dvakrat zaploska.)

JESENIN: (za spoznanje nestrpno) Ivan Aleksejevi~. Prosim.NI@INSKI: Trenutek … Saj veste … Prvi~ nastopam pred Aleksejem

Ivanovi~em. (Zapre o~i.) En … dva … tri …

(Dvigne roko in tlesne s prsti.)


Black

120

(Glasba: Brahmsov “Madàrski ples {t. 3”. Niìnski zaple{e.Zaprtih o~i se zaleti proti Mi{kinu, ki se umakne ravno obpravem ~asu; potem se zaleti proti Jeseninu, ki prav tako sko~ipro~; potem se zaleti proti Rembrandtu, ki se ritensko pritisneob mizo. Vsi trije ga prestra{eno gledajo. Ples je skrajno nespre-ten in amaterski; nazadnje se Niìnski zaplete samemu sebi vnoge in kon~a na tleh z zavozlanimi udi. Glasba utihne. Niìnskise sku{a razvozlati. Jesenin in Rembrandt mu prisko~ita napomo~ in ga postavita na noge.)

NI@INSKI: Kak{na sramota …Tega ne bom preìvel …

(Jesenin in Rembrandt mu pomagata do stola, na kateremob~epi napol osupel napol zgroèn.)

JESENIN: (sku{a re{iti situacijo) Gospodje … Priznajmo, da smo silnoprivilegirani. Bilo nam je dano, da smo pri~e izjemno pogumnemuposkusu umetnika, da preseè limitacije telesnih zmogljivosti. Nesvojih osebnih, ampak limitacije, ki jih je ~loveku dolo~ila narava.Za ta poskus, ki se je seveda moral kon~ati s fiaskom, si IvanAleksejevi~ zasluì ne samo spo{tovanje, ampak tudi ob~udovanje.Bravo, Ivan Aleksejevi~. (Zaploska.)

REMBRANDT: Bravo, bravo. (Zaploska.) Aleksej Ivanovi~, se namne boste pridruìli?

MIŠKIN: Tokrat mislim da ne.NI@INSKI: O blamaà … O mizerere …JESENIN: (se priblià Mi{kinu) Aleksej Ivanovi~, ponuja se vam

prilo`nost, da nam pokaète, kako radodarni znate biti v raz-merah, ko vas to ni~ ne stane. Pridobili si boste nekaj prijateljev.Ne samo to – pokazali boste, da se zavedate, kje ste in kaj se odvas pri~akuje. In da je na{a zaskrbljenost odve~.

MIŠKIN: Va{a zaskrbljenost je odve~. Vem, kje sem. Vem, kaj sepri~akuje od mene.

JESENIN: (prijetno presene~en) Potem se razumeva!MIŠKIN: Bojim se, da ne. Ostaja namre~ {e moja zaskrbljenost. Tej

pa ni videti konca.


Black

121

NI@INSKI: Ivan Petrovi~, predlagam, da se mi dovoli ponovitevto~ke. Ustvaril sem napa~en vtis, Aleksej Ivanovi~ misli, dasploh ne znam plesati.

MIŠKIN: Za ples potrebujete glasbo.NI@INSKI: (pogleda po vrsti Jesenina, Rembrandta, Mi{kina) Glasbo?MIŠKIN: Kaj pa, glasbo.

(Niìnski dvigne roko in tlesne s prsti. Za~etni akordi Brahm-sovega “Madàrskega plesa {t. 3”, ki se odsekano kon~ajo, koNiìnski tlesne s prsti druge roke.)

NI@INSKI: Glasbo.MIŠKIN: Saj ni mogo~e plesati na pamet.

(Niìnski dvigne roko in tlesne s prsti. Ponovijo se isti akordi.)

JESENIN: Vi ne sli{ite glasbe, Aleksej Ivanovi~?

(Dvigne roko in tlesne s prsti. Uvodni akordi Brahmsovega“Madàrskega plesa {t. 5”. Odsekano se kon~ajo.)

MIŠKIN: O~itno sem brez posluha.REMBRANDT: Kaj pa to?

(Dvigne roko in tlesne s prsti. Uvodni akordi Brahmsovega“Madàrskega plesa {t. 1”. Odsekano se kon~ajo.)

MIŠKIN: O~itno sem popolnoma gluh.

(Jesenin, Rembrandt in Niìnski se spogledajo. Niìnski dvigneroko in tlesne s prsti. Brahmsov “Madàrski ples {t. 6”. Niìnski,Rembrandt in Jesenin se primejo ~ez ramena in zaple{ejo vpolkrogu. Pograbijo Mi{kina in ga vklju~ijo v kolo. Mi{kin senajprej upira, potem se prepusti drugim trem, da ga vodijo,vendar se ne more sprostiti in ostane skrajno neroden. Nazadnjenasilno odrine soplesalce. Glasba se ustavi.)


Black

122

MIŠKIN: Protestiram zaradi grobega napada na moje dostojanstvo!Zahtevam opravi~ilo!

(Izbruh silovitega smeha, ki se pretrga tako nenadoma, kot seje sproìl.)

JESENIN: Bravo, Aleksej Ivanovi~.NI@INSKI: “Zahtevam opravi~ilo. Protestiram, zaradi grobega na-

pada na moje dostojanstvo.” êstitam, Aleksej Ivanovi~.JESENIN: Veseli nas, da niste povsem brez ob~utka za vsebino

trenutka.REMBRANDT: Jaz osebno sem si globoko oddahnil.JESENIN: Hkrati pa je to lepa prilo`nost, da nadaljujemo z na{im

sporedom.REMBRANDT: Gospodje. Prosim za popolno ti{ino. Pred nami je

nepozaben in neponovljiv estetski dogodek.JESENIN: (pride v sredino) Kot veste, se è dolgo ukvarjam s

premi{ljevanjem o naravi stvari in o na~inih preseganja iluzij.Napisal sem pesem, za katero upam, da nam bo v na{ih redkihtrenutkih dvoma v tola`bo. Imenuje se “Arkti~na elegija”.

REMBRANDT: O, prekrasno, Ivan Petrovi~, prekrasno!NI@INSKI: Pssst! Tiho.JESENIN: (potegne iz èpa list papirja, se odka{lja, bere):

Udobje je to, kar imamo,ne tisto, kar si èlimo.Ple{emo kot sneìnke,sploh se ne dotikamo tal,efemeroni smo –na{a edina smerje smer vetra.Veter vdihuje ìvljenjetrenutkom. Veter je udobje.Udobje pa je, kar imamo.

(Rembrandt in Niìnski burno zaploskata.)


Black

123

REMBRANDT: Nisem si mislil, da bom doìvel dan, ko me bo kaj takosilno prevzelo. Impresivno – se vam ne zdi, Aleksej Ivanovi~?

MIŠKIN: @al to ni moje podro~je.NI@INSKI: Po~utim se kot prerojen. Pre~i{~en. Na novo sestavljen!JESENIN: In kot je to ̀ e navada, sem pripravil za vsakega eno kopijo,

da lahko “Arkti~na elegija” postane del na{e kolektivne zavesti.

(Izro~i vsakemu kopijo pesmi, tudi Mi{kinu. Jesenin, Rembrandtin Niìnski stopijo ob Mi{kina in dru`no recitirajo “Arkti~noelegijo”. Mi{kin trmasto mol~i in zavija z o~mi proti stropu. Kokon~ajo, stopi iz vrste, se postavi pred njih in suho zaploska.Gre proti mizi in se nasloni obnjo.)

JESENIN: Hvala, Aleksej Ivanovi~.NI@INSKI: “Efemeroni smo …”REMBRANDT: “Na{a smer je smer vetra …”JESENIN: Gospodje, aplavz za Alekseja Ivanovi~a Mi{kina.

(Aplavz. Jesenin, Rembrandt in Niìnski pokleknejo in se obrnejoproti Mi{kinu.)

JESENIN: Aleksej Ivanovi~, prosim.MIŠKIN: Jaz –JESENIN, REMBRANDT, NI@INSKI: Bravo, bravo! (Zaploskajo.)MIŠKIN: – nimam pravzaprav kaj povedati.JESENIN: Kulturni ve~er je.MIŠKIN: @al niti ne slikam niti ne ple{em niti ne pesnim.

(Molk. Poka{ljevanje.)

JESENIN: Nimate nobenega hobija?MIŠKIN: Berem. Pravosodne stvari.JESENIN: Kako pa se uresni~ujete?MIŠKIN: Sodnik sem.

(Poka{ljevanje.)


Black

124

JESENIN: Zimski meseci so zelo dolgi.MIŠKIN: Zato pa je treba ohraniti dobro kondicijo!JESENIN: Nih~e se tega ne zaveda bolj kot mi.MIŠKIN: (za mizo, didakti~no) Zakaj ne re{ujete kriànk? Tako bi

vsaj ohranjali miselno disciplino. V Petrogradu mogo~e, tam silahko dovolite trenutek neresnosti. Delo vas bo postavilo nazajna noge, preden se pregloboko pogreznete. Tukaj, kjer po ve~tednov ni nobenega dela, pa je treba stati na straì {tiriindvajsetur na dan.

JESENIN: (po kraj{em molku) Kaj pa je treba straìti?MIŠKIN: Sodnika v sebi.

(Izbruh smeha. Jesenin, Rembrandt in Niìnski se odpravijoproti izhodu.)

MIŠKIN: Kam pa greste?

(Sodniki se nehajo smejati in se, nagneteni pri izhodu, obrnejo.)

JESENIN, REMBRANDT, NI@INSKI: Spat! (Odidejo.)

(Lu~i ugasnejo. @arek na Mi{kina, ki sedi pri mizi in pi{e pismomateri.)

MIŠKIN: (posnetek, po zvo~niku) Draga mama. Nisem se motil osvojih kolegih. Podlegli so eroziji notranje discipline. Se pootro-~ili, postali iracionalni, neodgovorni. Samo napol se zavedajosvoje zablode. Pomo~ potrebujejo …

(Tema.)


Black

125

4.

(Lu~i. Mi{kin za mizo. Vstopi Niìnski in se postavi pred njega. Dvignelevo roko in tlesne s prsti. Dvigne desno roko in tlesne s prsti.)

NI@INSKI: Bova zaplesala, Aleksej Ivanovi~?MIŠKIN: (vstane) Pripravljen sem vam pomagati, Ivan Aleksejevi~.

(Pride pred mizo.)NI@INSKI: To me zelo veseli. Postavite levo nogo pred desno.MIŠKIN: Niste ve~ sami, Ivan Aleksejevi~.NI@INSKI: (se ozre) Kdo pa je {e?MIŠKIN: Odslej sva dva.NI@INSKI: Aha. Midva.MIŠKIN: Ni vam ve~ treba zatirati dvomov.NI@INSKI: Vedel sem, da ste radodarni, ampak to presega vsa moja

pri~akovanja.MIŠKIN: Ni se vam treba ve~ delati, da uìvate v tem, kar z vami

po~nejo.NI@INSKI: (prestra{en) Kaj pa po~nejo z mano?MIŠKIN: Klofutajo vas. Poniùjejo vas. Kdaj boste potegnili ~rto?NI@INSKI: Preve~ je snega.MIŠKIN: Kdaj boste rekli: tako dale~, naprej pa ne?NI@INSKI: Strah me je. Zato se smejim – (Se zasmeje.) Bojim se

ledu. Odrevenelosti. Zato moram plesati –

(Dvigne roko, da bi tlesnil s prsti, a Mi{kin mu jo potegne nazajob telo.)

MIŠKIN: Pretepajo vas. Norce brijejo. Kaj pa vi?NI@INSKI: Kaj pa jaz?MIŠKIN: Vi pa ni~.NI@INSKI: Jaz pa ni~.MIŠKIN: Se kdaj pritoìte?NI@INSKI: Komu?MIŠKIN: Vrhovnemu sodniku.NI@INSKI: A …


Black

126

MIŠKIN: Zakaj ne?NI@INSKI: Ker je na slu`benem potovanju.MIŠKIN: Ga nikoli ni? Je zmeraj na slu`benem potovanju?NI@INSKI: Na to vpra{anje vam bo dal zanimivej{i odgovor Ivan

Petrovi~. To namre~ hvala bogu ni moje podro~je. Jaz semplesalec.

(Dvigne roko, da bi tlesnil s prsti. Mi{kin mu jo sunkovitopotegne nazaj ob telo.)

MIŠKIN: Kdaj se bo vrnil vrhovni sodnik?NI@INSKI: Ko bo konec te zime. Konec zametov. Ko ne bo ve~

sneìlo.MIŠKIN: Ampak tukaj smo v arkti~nem krogu.NI@INSKI: Seveda.MIŠKIN: Tukaj so zime zelo dolgotrajne.NI@INSKI: Zelo dolgotrajne.MIŠKIN: Tukaj lahko sneì vsak dan in vse leto.NI@INSKI: Zakaj potem ne zaple{eva?

(Dvigne roko, da bi tlesnil s prsti. Mi{kin mu jo potegne nazajob telo.)

MIŠKIN: Red je potreben ne glede na to, da je vrhovni sodnikodsoten.

NI@INSKI: Tukaj vlada prekrasen red.MIŠKIN: Kdo pravi?NI@INSKI: Ivan Petrovi~.MIŠKIN: In vi mu verjamete?NI@INSKI: On je tisti, ki se ukvarja s premi{ljevanjem, s koncepti, z

razlaganjem –MIŠKIN: Zato mu verjamete?NI@INSKI: Seveda.MIŠKIN: Jaz pa mislim, da ne.NI@INSKI: Zakaj ne?MIŠKIN: Verjamete mu iz dveh povsem druga~nih razlogov.NI@INSKI: Katerih?


Black

127

MIŠKIN: Prvi~, ker ste preleni, da bi vpregli mo`gane in se dokopalido lastnega mnenja.

NI@INSKI: Kaj pa drugi~?MIŠKIN: Drugi~ pa zato. (Mu pripelje zau{nico.)NI@INSKI: Ni res.

(Mi{kin mu pripelje zau{nico.)

MIŠKIN: Ni res?

(Mu pripelje zau{nico.)

NI@INSKI: Res je, da nisem povsem stabilen. Da sem precej omah-ljiv in … in …

MIŠKIN: Prestrahopeten, da bi ugovarjal.NI@INSKI: To pa ni res. Ugovarjam, kadar koli se mi ponudi pri-

lo`nost. Ugovarjam toliko, da è skoraj te~narim. Res je tudi,da sem edini na tem sodi{~u, ki ugovarja.

MIŠKIN: (mu pripelje zau{nico) In hkrati edini, ki redno dobivaklofute.

NI@INSKI: Hvala bogu. Ker druga~e bi se razlezel.MIŠKIN: Saj niste testo.NI@INSKI: Nisem, a tako se po~utim.MIŠKIN: In klofute vas oblikujejo v nekaj bolj trdnega, v hlebec, v

{truco, ali nemara v èmljo?

(Mu pripelje zau{nico.)

NI@INSKI: Klofute so opomin, da ìvljenje ni praznik, ampak de-lovni dan.

MIŠKIN: Potem ne razumem, kaj je narobe z lopato.NI@INSKI: (zmeden) Katero lopato?MIŠKIN: Tisto, s katero bi lahko skidali sneg z dvori{~a, da bi imeli

prostor za jutranje vaje. Pa okoli zgradbe, da bi lahko vsak dannekajkrat tekli okoli nje in se nauìli sveèga zraka.

NI@INSKI: Sve` zrak je mrzel.MIŠKIN: Toliko bolje.


Black

128

NI@INSKI: Sve` zrak nam piha skozi reè v oknih.MIŠKIN: Greva?NI@INSKI: Sve` zrak – (Mi{kin mu pripelje zau{nico.) Sve` zrak.MIŠKIN: Lopata.NI@INSKI: Lopata.MIŠKIN: (zakoraka na mestu) En dva, en dva.NI@INSKI: (se obrne in odkoraka proti izhodu) En dva, en dva.

(Mi{kin odkoraka za njim.)

(Lu~i ugasnejo.)

5.

(Lu~i. Jesenin in Rembrandt. Prislu{kujeta zvokom od zunaj, kjerNiìnski in Mi{kin kidata sneg.)

JESENIN: Kdo mu je dal lopato?REMBRANDT: Na{el jo je.JESENIN: Sploh nisem vedel, da jo imamo.REMBRANDT: Ne samo ene. Pet.JESENIN: Pet lopat?! Za kaj?REMBRANDT: Za kidanje snega.JESENIN: Nikoli nismo kidali snega.REMBRANDT: Drugi pred nami so ga. Ni bilo zmeraj tako, kot je

zdaj. Drugi ~asi.JESENIN: Ne spominjam se jih, in tudi za vas je najbolje, da jih

takoj pozabite.REMBRANDT: Zgodovina je zgodovina.JESENIN: Kaj prihaja iz va{ih ust, Nikolaj Nikolajevi~?REMBRANDT: Dobro je vedeti.JESENIN: (strmi) To sploh niso va{e besede.REMBRANDT: Seveda ne. Od vas sem jih sli{al.JESENIN: Zakaj nismo lopat poskrili?REMBRANDT: Zaradi globoke àlosti. (Vzneseno.) Zame je vsak

pogreb nekaj nepozabnega.


Black

129

JESENIN: Ste pozabili, da o pogrebih pod to streho ne govorimo!REMBRANDT: Saj ne govorim o pogrebu. Govorim o lopatah, ki

smo jih zadnji~ uporabili, ko smo zagrebli nesre~nega –

(Jesenin mu z dlanjo pokrije usta.)

JESENIN: O lopatah, ki bi jih morali poskriti, da se ne bi zna{le vrokah ljudi, ki bi radi zavrteli kolo zgodovine nazaj.

REMBRANDT: @al jih nismo in kolo zgodovine se je za~elo vrtetinazaj.

JESENIN: Neumnost. Mi{kin je na{el svoj modus vivendi. Odslejbomo sre~na mala skupina zadovoljnih sodnikov. Vi boste slika-li, Niìnski bo plesal, jaz bom filozofiral o pomenu ìvljenja,Mi{kin bo kidal sneg.

REMBRANDT: ê bi samo Mi{kin kidal sneg, me to ne bi motilo.JESENIN: (pohiti k oknu in pogleda ven) Zakaj mi niste povedali?

ê izgubimo Niìnskega, imamo skrajno nezdravo razmerje:dva proti dva! Takoj je treba nekaj ukreniti.

REMBRANDT: Strinjam se.JESENIN: Zakaj se potem obotavljate?REMBRANDT: Stvar prepu{~am va{i superiorni modrosti.JESENIN: Po~akali bomo. Niìnski se bo utrudil, Mi{kina pa bo

sre~ala pamet. Treba mu je pomagati. Zakaj ga ne nau~ite slikati?REMBRANDT: Imam samo en ~opi~.JESENIN: Ve~ kot dovolj za dva prijatelja.REMBRANDT: (presene~en) Najve~, kar bi lahko rekel za Mi{kina,

je to, da se mi smili.JESENIN: (si povrta po u{esih) Upam, da nisem prav sli{al.REMBRANDT: Smili se mi tako kot Niìnski. In vi, Ivan Petrovi~.

In jaz, samemu sebi.JESENIN: Zakaj imajo sloni velika u{esa?REMBRANDT: Zato, da se lahko pahljajo, ko jim je vro~e! Zato, da

se lahko zavijejo vanje, ko jih zebe! Zato, da lahko plahutajo pozraku in trobentajo z rilci!

JESENIN: Mislim, da vas je malo zaneslo, Nikolaj Nikolajevi~.REMBRANDT: Res tako mislite?JESENIN: Kaj se je pravkar zgodilo?


Black

130

REMBRANDT: Zaneslo me je. Opravi~ujem se.JESENIN: Bi pomagalo zdravilo, ki smo ga doslej rezervirali za

Niìnskega?REMBRANDT: Ne vem.JESENIN: (pripelje Rembrandtu zau{nico) Kako se po~utite?REMBRANDT: (si pestuje lice) Zelo dobro. Zelo zelo dobro.JESENIN: Ste prepri~ani?REMBRANDT: Stodesetodstotno.JESENIN: Bi poskusili dvojno dozo, za vsak primer?REMBRANDT: (se umika) To bi lahko imelo negativne posledice.

(Jesenin mu sledi.) To bi lahko imelo nepredvidljive, katastrofalneposledice! Lahko bi na primer pograbil lopato in za~el kidati sneg!

(Skozi vrata se opote~e Niìnski, sklju~en, z rokami na kriù.Zru{i se na stol in zasoplo diha.)

JESENIN: Ivan Aleksejevi~!REMBRANDT: Boste zaplesali?

(Niìnski zasoplo odkima.)

JESENIN: Seveda boste.

(Dvigne roko in tlesne s prsti. Brahmsov “Madàrski ples {t. 3”.)

(Jesenin in Rembrandt pograbita Niìnskega, ga potegneta kvi-{ku in z njim zaple{eta. Niìnski se zru{i na kolena. Jesenin inRembrandt ga vla~ita sem ter tja. Vstopi Mi{kin. Konec glasbe.Konec plesa. Niìnski obleì na tleh med Mi{kinom in Je-seninom ter Rembrandtom.)

MIŠKIN: Zakaj mi no~e segreti vode?JESENIN: Kdo?MIŠKIN: Nikita. Sam sem odnesel {kaf na dvori{~e, rekel sem, naj

ga napolni s snegom in ga postavi na ogenj. On pa kar stoji in seneumno hahlja.

REMBRANDT: To je edini zvok, ki ga je zmoèn.


Black

131

MIŠKIN: Rad bi se skopal. Saj bi sam segrel vodo, pa stoji pred vratikuhinje s pu{ko v rokah in me ne pusti noter.

REMBRANDT: Mu bom jaz povedal. (Odide.)MIŠKIN: Vrhunska nesramnost. Ne bom dovolil, da se sluàbnik

nor~uje iz mene.JESENIN: Nikita pa res ni sluàbnik.MIŠKIN: Pere, kuha, pospravlja, drva seka, kuri, hodi na lov, to je

zame sluàbnik.JESENIN: Oskrbnik, bi se lep{e reklo.MIŠKIN: Naziv ni vaèn. Zaveda naj se svojega mesta v hierarhiji in

se obna{a temu primerno.REMBRANDT: (se vrne) Saj se bo. Va{e kidanje ga je spravilo v

slabo voljo.JESENIN: Pridite k oknu, Aleksej Ivanovi~. (Stopi ~ez Niìnskega.

Mi{kin se mu pridruì pri oknu. Jesenin ga pokroviteljsko obja-me okrog ramen.) Dve uri ste potrebovali, da odstranite zdvori{~a deset kubi~nih metrov snega. Veter pa je potrebovalpet minut, da ga je napihal nazaj.

MIŠKIN: (se po~asi obrne) Saj to ni res … To je mora … Kdaj sebom zbudil?

(Za~ne z glavo butati ob mizo. Niìnski, ki {e zmeraj leì natleh, dvigne roko in {teje na prste.)

JESENIN: (pomaga Mi{kinu na noge) Prosim, Aleksej Ivanovi~ …Po~ivat. (Ga odpelje.)

REMBRANDT: (se priblià stojalu, seè po ~opi~u) Dober dan,pti~ki. Dober dan, roìce.

NI@INSKI: (se nenadoma dvigne na komolec) Dober dan, sonce.REMBRANDT: Dober dan, sonce … (Stopi k Niìnskemu in mu

prijazno pomaga na noge. Potem mu pripelje zau{nico.) Doberdan, odpadnik. (Mu pripelje {e eno.) Dober dan, izdajalec. (Mupripelje {e eno.) To pa je tista, ki sem jo dobil jaz, ~eprav je bilanamenjena vam.

NI@INSKI: Hvala, Nikolaj Nikolajevi~.REMBRANDT: Ni za kaj. (Mu pripelje {e eno.)

(Lu~i ugasnejo.)


Black

132

6.

(Lu~i. Sodniki sedijo pri mizi.)

REMBRANDT: (kolcne) Hvala bogu, da je konec medveda. Nikolisi nisem mislil, da bom kdaj hrepenel po navadnem krompirju.(Se dvigne in gre k stojalu. Seè po barvah in ~opi~u.) Dobrojutro, pti~ki golobi~ki . . .

MIŠKIN: (vstane) Kdaj je bilo to sodi{~e nazadnje podobno sodi{~u?(Premor. Vsi ga gledajo.) Kdaj ste nazadnje imeli obravnavo?

JESENIN: Se kaj spomnite, Nikolaj Nikolajevi~?

(Rembrandt skomigne.)

NI@INSKI: A ni bil to primer … ukradenega zimskega pla{~a?JESENIN: Tako dolgo je è tega?MIŠKIN: Mesec? Dva? Eno leto? Kako dolgo pa ste sploh tu?JESENIN: Kar en lep ~as.MIŠKIN: In kaj to pomeni konkretno?JESENIN: âs ni konkretna stvar, Mi{kin. Vse je odvisno od tega,

kako ga doìvljate.MIŠKIN: Pustimo filozofijo za bolj sre~ne ~ase. Kdaj ste bili imenovani?JESENIN: Jaz osebno è kar nekje v ~asih, ki so minili.REMBRANDT: V~asih te imenujejo in potem pozabijo nate. Preve~

vodke pijejo v Petrogradu.MIŠKIN: Kako dale~ je najbli`je naselje?JESENIN: Zapu{~eno.MIŠKIN: Naslednje najbli`je naselje?JESENIN: Nikdar ga ne boste dosegli.REMBRANDT: In tudi ~e ga – kaj boste tam po~eli?NI@INSKI: Na koncu se boste morali vrniti sem.MIŠKIN: Ne razumem, kako lahko ̀ ivite tukaj, ne da bi kar koli po~eli!REMBRANDT: Jaz slikam.NI@INSKI: Jaz ple{em.JESENIN: Jaz pi{em pesmi.MIŠKIN: Ampak mi nismo slikarji, plesalci, pesniki. Ste pozabili,

zakaj ste tukaj?


Black

133

REMBRANDT: Na{e ̀ ivljenje je silno, da ne re~em skrajno, zabavno.MIŠKIN: Kako naj bo ìvljenje brez ciljev zabavno? Poglejte se. Vi

niste sre~ni. Najbolj mizerna skupina mo` ste, kar sem jihdoslej videl.

(Izbruh silovitega smeha. Vsi trije se smejejo, kot da ne bodonikoli nehali. Jesenin naredi znamenje z roko in smeh se utrga.)

JESENIN: Ubogi Mi{kin.REMBRANDT: Ubogi Aleksej Ivanovi~.NI@INSKI: Ubogi Aleksej.JESENIN: Ivan Aleksejevi~, prosim.

(Niìnski odple{e do stola, ga dvigne, odple{e do Mi{kina, mupoloì stol za hrbet.)

JESENIN: Sedite, Aleksej Ivanovi~ Mi{kin.NI@INSKI: Sedite, Aleksej Ivanovi~.REMBRANDT: Sedite, Aleksej.NI@INSKI: Sedite vendar.MIŠKIN: (sede) Nimate me pravice zasli{evati. Imenovan sem bil v

Petrogradu.JESENIN: Nekaj vpra{anj bi vam radi zastavili.REMBRANDT: Pa ne, da vas je tega strah?MIŠKIN: Vpra{anja mi lahko zastavlja samo vrhovni sodnik. (Vsta-

ne.) Kdaj mi bo dovoljeno, da ga vidim?JESENIN: Sedite.REMBRANDT: Sedite.NI@INSKI: Sedite.

(Z roko pobri{e prah s stola. Mi{kin se nenadoma odlo~i in sede.)

JESENIN: Vstanite.MIŠKIN: (vstane) Pravkar ste rekli, naj sedem.JESENIN: Mislim, da ne.REMBRANDT: Jaz tudi mislim, da ne.NI@INSKI: Mislim, da ste pravkar rekli, naj Mi{kin vstane.


Black

134

MIŠKIN: Rekli ste, vsi trije, naj sedem.JESENIN: Zakaj potem ne sedite?MIŠKIN: (po kraj{em premisleku) Ker ste mi rekli, naj vstanem.JESENIN: Potem pa sedite.REMBRANDT: Sedite.NI@INSKI: Vstanite.

(Mi{kin sede.)

JESENIN: Sedite.REMBRANDT: Vstanite.NI@INSKI: Sedite.

(Mi{kin vstane.)

JESENIN: Sedite vstanite.REMBRANDT: Vstanite sedite.

(Mi{kin vstane, sede, vstane, sede.)

NI@INSKI: En, dva, en, dva, en, dva …

(Mi{kin trmasto obsedi.)

JESENIN: Sedite.

(Mi{kin vstane.)

REMBRANDT: Vstanite.

(Mi{kin sede.)

JESENIN, REMBRANDT, NI@INSKI: S e d i t e !

(Mi{kin vstane.)

JESENIN: Povejte stolu, naj sede. (Mi{kin ga gleda.) Povejte stolu,naj sede.


Black

135

REMBRANDT: Povejte stolu, naj sede.MIŠKIN: Nima u{es.JESENIN: Kaj pa vi, jih imate?MIŠKIN: Imam, ~eprav si ta trenutek èlim, da jih ne bi imel. Na

sre~o si jih lahko zatisnem.

(Si zatisne u{esa.)

JESENIN: Kak{na u{esa imate?REMBRANDT: Velika?NI@INSKI: Ali majhna?

(Rembrandt in Niìnski primeta Mi{kina vsak za eno roko in mujih potegneta od u{es.)

REMBRANDT, NI@INSKI: (zavpijeta) Velika ali majhna?MIŠKIN: Najodlo~neje protestiram!JESENIN: (razo~aran) Mi{kin, Mi{kin …NI@INSKI: “Najodlo~neje protestiram!”REMBRANDT: Si ne znate izmisliti ~esa novega?JESENIN: Ne kaè dobro.REMBRANDT: Brez trohice humorja.NI@INSKI: Zmrznili boste.MIŠKIN: Kar toplo mi je v tem pla{~u.JESENIN: Vsak tepec si lahko oble~e pla{~ in mu je toplo. Govorim

o va{em duhu, Aleksej Ivanovi~. Tam, prijatelj, se arkti~ni ledneizprosno {iri proti jugu.

REMBRANDT: Samo s humorjem ga lahko sproti topite.NI@INSKI: ê ga nimate, boste kon~ali tako kot Nikita.REMBRANDT: Zamrznjeni.JESENIN: Nemi.MIŠKIN: Bom è poskrbel zase.JESENIN: Aha. Brez humorja, imate pa drug na~in. Morda ste dober

skakalec. Lahko sko~ite vi{e od mize?REMBRANDT: Iz nevarnosti?NI@INSKI: Iz sebe?JESENIN: Lahko sko~ite vi{e od mize?


Black

136

MIŠKIN: Vi lahko?JESENIN: Ne samo jaz, vsi. Ivan Aleksejevi~?

(Niìnski posko~i pet centimetrov od tal.)

MIŠKIN: Saj ni sko~il vi{e od mize! Pet centimetrov od tal, to jevse!

JESENIN: Kako visoko pa je sko~ila miza?MIŠKIN: (po premoru) ̂ udim se, da ogenj va{e duhovitosti ne stopi

snega, ki nas obdaja.JESENIN: Zakaj imajo sloni velika u{esa?MIŠKIN: Zakaj jih ne vpra{ate?JESENIN: Mi vemo, vas spra{ujemo.REMBRANDT: Zakaj?NI@INSKI: Zakaj?MIŠKIN: (eksplodira) Zato, ker jih imajo! Zato, prekleto! (Osupel

nad svojim izbruhom, mirno.) Zato. Prekleto.

(Odide k mizi, sede nanjo in vsem obrne hrbet.)

JESENIN: Kaj bomo rekli, gospodje?REMBRANDT: Ni~ dobrega.NI@INSKI: Zastra{ujo~ primer pomanjkanja … ne vem to~no ~esa,

ampak zanesljivo zastra{ujo~ primer.REMBRANDT: Tako potenciran, da ne more biti resni~en.JESENIN: Gospodje, zakaj imamo velika u{esa?JESENIN, REMBRANDT, NI@INSKI: Zato, da lahko frfotamo s

cveta na cvet!

(Mi{kin se odpravi k izhodu.)

REMBRANDT: Vas ne zanima diagnoza?MIŠKIN: (se obrne) Va{e bolezni?REMBRANDT: Na{e gotovo ne.JESENIN: Nikolaj Nikolajevi~?REMBRANDT: Atrofija dveh temeljnih ~love{kih organov. Centra

za ha ha ha in centra za domi{ljijo.


Black

137

NI@INSKI: Niste skakalec, Aleksej Ivanovi~, ne znate sko~iti vi{eod mize.

REMBRANDT: Majhna u{esa imate, frfotati ne znate.JESENIN: Zelo mi je àl, Aleksej Ivanovi~, a ~e mislite, da ste

primerni za poloàj sodnika na tem sodi{~u, si to iluzijo ~imprejizbijte iz glave.

MIŠKIN: (globoko zaskrbljen, stopi pred tri sodnike) Kaj se jezgodilo z vami, Ivan Petrovi~? (Pogleda Rembrandta.) NikolajNikolajevi~? (Pogleda Niìnskega.) Ivan Aleksejevi~? Kje sovzroki tragedije, ki vas je doletela?

(Izbruh silovitega smeha. Mi{kina vrè vznak. Odide. Kakorhitro se vrata za njim zapro, se smeh pretrga.)

NI@INSKI: Kaj pa … (Premor. Jesenin in Rembrandt ga gledata.)Kaj pa, ~e ima Mi{kin prav? In je z nami nekaj narobe?

REMBRANDT: (pogleda Jesenina) Boste vi ali jaz?JESENIN: Kar dajte.

(Rembrandt si odvije {al, ga ovije Niìnskemu okrog vratu in gaza~ne daviti. Niìnski, vse bolj zaripel, se smeje, kot da bi gakdo {~egetal. Zru{i se na kolena, napol lovi sapo, napol sesmeje. Potem izbulji o~i. Jesenin si hitro odvije {al, ga ovijeRembrandtu okrog vratu in ga za~ne daviti. Rembrandt prenehadaviti Niìnskega in najprej z eno, potem pa z obema rokamapograbi Jeseninov {al. Jesenin popusti.)

REMBRANDT: Malo me je zaneslo. Hvala, Ivan Petrovi~.NI@INSKI: (si pestuje vrat) Z Mi{kinom je nekaj narobe. Mi smo

normalni.

(Lu~i ugasnejo.)


Black

138

7.

(Lu~i. Jesenin stoji za mizo, Niìnski se pozibava poleg mize, Mi{kinstoji ob vratih. Rembrandt vstopi in gre k stojalu, ne da bi koga opazil.)

REMBRANDT: Dobro jutro, soba. Dobro jutro, ogenj v kaminu. Kibi bil krasen ogenj, ~e bi imeli kamin in dovolj kurjave, dazakurimo ogenj. Dobro jutro pti~ki golobi~ki, roìce – (Sipomane roke.)

JESENIN: Dobro jutro, Nikolaj Nikolajevi~.REMBRANDT: (prestra{en posko~i) Oh! … Ivan Petrovi~! … Tako

zgodaj pokonci? (Opazi druga dva.) Vsi! Kaj se dogaja?JESENIN: Kolega Mi{kin bi nam rad nekaj povedal.REMBRANDT: @e spet?JESENIN: Poslu{amo, Aleksej Ivanovi~.MIŠKIN: (po kraj{em molku) Rad bi predlagal majhne spremembe.

Moramo se prebuditi. Moramo za~eti znova ìveti.REMBRANDT: Joj! A sem mrtev? Zakaj mi nih~e ni povedal? To pa

moram takoj preveriti. (Se potegne za uho.) Aaaaa … AleksejIvanovi~, lahko vas razveselim z novico, da mrtvi ne ~utijobole~in, kar pomeni, da sem ìv. Kar pomeni, da smo vsi ìvi.Kar pomeni, da se nam ni treba prebuditi in znova ìveti.

JESENIN: Bravo, Nikolaj Nikolajevi~.NI@INSKI: Kaj pa jaz? Kako vem, da nisem mrtev? (Se potegne za

uho.) Ni~ ne boli … mrtev sem. Ivan Petrovi~?

(Rembrandt stopi k njemu in mu pripelje krepko zau{nico.)

NI@INSKI: Kak{no olaj{anje! … Hvala, Nikolaj Nikolajevi~.MIŠKIN: Ivan Petrovi~, tako ne gre ve~ naprej. Vem, da piha burja,

vem, da to ni obi~ajna zima, a ravno zato, zaradi tega tolikobolj! Boriti se moramo. Treba je udariti nazaj.

NI@INSKI: Treba je udariti nazaj?MIŠKIN: împrej in ~imbolj odlo~no.

(Niìnski stopi k Rembrandtu in mu pripelje strahovito zau{nico.)


Black

139

NI@INSKI: (Jeseninu, opravi~ujo~e) Treba je udariti nazaj.JESENIN: Aleksej Ivanovi~. V na{ blagoslovljeni svet idealnega

ravnote`ja ste vnesli nemir in konfuzijo. V imenu na{e skupneprihodnosti apeliram na vas pred pri~ami, da temeljito pre-mislite, preden nadaljujete s tak{nim vedenjem.

MIŠKIN: Tukaj se ni~ ne zgodi! Vse … plava mimo. Nimam ob~utka,da sem resni~en.

JESENIN: Kaj pa je v tak{nem ob~utku tako pozitivnega, da bi gamorali za vsako ceno imeti?

MIŠKIN: Nobenih ciljev ni tukaj. Ni~esar ni mogo~e pri~akovati. Ni~e-sar se ne moremo veseliti.

JESENIN: Mi{kin, lepo vas prosim.MIŠKIN: Ne moremo ̀ iveti brez ciljev – ~esa naj se sicer oprimemo?JESENIN: Trenutka. Sedanjosti.MIŠKIN: Prehitro mine.JESENIN: Ponavlja se. V nedogled. Ve~no traja.MIŠKIN: Vzgojili so me v prepri~anju, da je treba verjeti v prihod-

nost. Brez te vere bi izgubil tla pod nogami. Znorel bi.JESENIN: Gotovo ne, ~e bi se lotili, recimo, slikanja.MIŠKIN: Nimam talenta.JESENIN: Ivan Aleksejevi~ vas bo nau~il plesati.

(Niìnski tlesne s prsti. Uvodni akordi Brahmsovega “Madàrske-ga plesa {t. 3”. Niìnski naredi nekaj plesnih korakov. Mi{kindvigne roko in tlesne s prsti. Glasba se “odzove” in utihne.)

MIŠKIN: Neroden sem. Brez ob~utka za ritem.JESENIN: Ni~ hudega. Ideja popolnosti v popolnem okolju je brez

pomena.MIŠKIN: Temu pravite popolno okolje?JESENIN: Vsakemu, v katerem je stvarem dovoljeno, da so.MIŠKIN: Ampak stvarem ne sme biti dovoljeno, da so! Najpo-

membnej{i dan ni danes, ampak jutri. … Jutri se bo za~ela odjuga,znova bomo za~eli delati … Zakaj me no~ete razumeti? … @ivetije treba za jutri … Predlagam pravosodne debate … telovadbo …kepanje, ~e ni~ drugega … Preveriti, urediti, predebatirati je


Black

140

treba zapisnike preteklih razprav … @ivljenje je pred nami, kajres ne vidite?

(Premor. Poka{ljevanje.)

JESENIN: Nikolaj Nikolajevi~?REMBRANDT: Jaz bi raje nadaljeval s slikanjem, ~e nima nih~e ni~

proti. Pravosodne stvari so mi stra{no zoprne.

(Jesenin pogleda Niìnskega.)

NI@INSKI: Jaz ple{em. A to ni telovadba?JESENIN: Kar se pa mene ti~e –MIŠKIN: Slepi ste! … Vsi! … Nekaj se je zgodilo z vami … Ta

zima … Moram dose~i, da znova spregledate … Tudi ~e vamiztaknem o~i …

(Izbruh silovitega smeha. Mi{kin odide.)

REMBRANDT: “Slepi ste.”NI@INSKI: “Nekaj se je zgodilo z vami.”

(Smeh. Vstopi Mi{kin s pu{ko. Smeh poneha.)

MIŠKIN: Zakaj vas je kar naenkrat minila dobra volja?JESENIN: Skrbi nas.MIŠKIN: Lepo. Dokaz, da se niste povsem izgubili stika z realnostjo.JESENIN: Skrbi nas, da boste po nerodnosti pritisnili na sproìlec in

si odstrelili palec na nogi.

(Mi{kin se zave, da mu cev pu{ke meri proti nogam, nato jobliskovito obrne proti stropu.)

REMBRANDT: Ali da boste po nerodnosti preluknjali strop in nambo za~elo sneìti na glave.

(Mi{kin se zave, da cev pu{ke moli proti stropu, in jo bliskovitoobrne v vodoravni poloàj, tako da meri v Niìnskega.)


Black

141

NI@INSKI: Mene pa skrbi, da mi bo za~elo sneìti v glavo.

(Mi{kin obrne pu{ko, tako da cev moli proti Rembrandtovi slikina stojalu.)

JESENIN: Se odpravljate na lov, Aleksej Ivanovi~?REMBRANDT: Vam je Nikita dal pu{ko ali ste jo ukradli?NI@INSKI: Nikita ne bi dal svoje pu{ke nikomur.REMBRANDT: Med nas je pri{el sodnik, ki krade.MIŠKIN: Nikomur ne èlim ni~ àlega. Nasprotno. Vodi me ena

sama èlja: da bi vam pomagal.JESENIN: Doslej smo si pomagali sami, ta trenutek pa kaè, da nam

lahko pomaga le Bog.MIŠKIN: Kako se pi{e vrhovni sodnik? Kako se obla~i? Kje se

zadrùje?JESENIN: Kako èlite, da odgovorimo na ta vpra{anja? Vsak na

eno, vsi skupaj na vse po vrsti?MIŠKIN: Vpra{anje je samo eno. Kje je vrhovni sodnik? Kdo je

vrhovni sodnik? Kak{en je vrhovni sodnik?

(Niìnski, ki je {tel vpra{anja, dvigne tri prste.)

MIŠKIN: (Rembrandtu) Naredite mi uslugo, Nikolaj Nikolajevi~.Tresnite ga. Mahnite ga, preden izgubim oblast nad seboj in mus kopitom predelam fizionomijo.

(Rembrandt pogleda Jesenina. Jesenin prikima. Rembrandt sto-pi k Niìnskemu in mu pripelje zau{nico.)

NI@INSKI: Zmeraj moram bili jaz tisti, ki ga nih~e ne mara.MIŠKIN: Razumite vendar, da sem va{ prijatelj. In da èlim to

ostati. Kateri od vas me bo odpeljal k vrhovnemu sodniku?JESENIN: Se zavedate, kaj zahtevate?MIŠKIN: Zmenite se med sabo. Eno minuto imate.REMBRANDT: Mar ne veste, kaj se zgodi z ljudmi, ki se nepoklicani

znajdejo pred vrhovnim sodnikom?MIŠKIN: Petdeset sekund.


Black

142

JESENIN: To je resna zadeva, Mi{kin, o tem se moramo najprejposvetovati.

MIŠKIN: Dajem vam pol minute.

(Jesenin, Rembrandt in Niìnski staknejo glave in mrzli~no{epetajo. Prenehajo in se vzravnajo.)

JESENIN: @al nismo dosegli soglasja.MIŠKIN: Potem pa vi. (Uperi pu{ko v Jesenina.)JESENIN: ̂ akajte. Gre za primer poklicne neposlu{nosti. Kolega Rem-

brandt bi vas moral predati vrhovnemu sodniku, vendar no~e.MIŠKIN: Še enkrat mu povejte.JESENIN: Nikolaj Nikolajevi~, ukazujem vam, da odpeljete Mi{kina

k vrhovnemu sodniku in ga prijavite zaradi neupravi~ene upo-rabe strelnega oro`ja.

REMBRANDT: Ne bom, Ivan Petrovi~, ker mi je Mi{kin preve~ prisrcu.

JESENIN: Nikolaj Nikolajevi~, to ni {ala, to je ukaz.REMBRANDT: Nasprotuje mojim na~elom.JESENIN: Se zavedate, da vas lahko predam vrhovnemu sodniku

skupaj z Mi{kinom?REMBRANDT: Pa dajte.JESENIN: Kakor ho~ete. Odpeljite Mi{kina in se skupaj z njim

izro~ite vrhovnemu sodniku.REMBRANDT: Zakaj pa sebe?JESENIN: Zaradi neposlu{nosti.REMBRANDT: Ampak ~e odpeljem Mi{kina, nisem neposlu{en.JESENIN: Zakaj ga potem ne odpeljete?REMBRANDT: Saj sem è povedal: ker no~em.JESENIN: Torej ste neposlu{ni.REMBRANDT: Sem.JESENIN: V redu! Izro~am vas vrhovnemu sodniku. Vzemite Mi{ki-

na in se skupaj z njim predajte –REMBRANDT: No~em vzeti Mi{kina.JESENIN: Torej ste spet neposlu{ni?REMBRANDT: Zakaj spet, to je {e zmeraj isti ukaz.


Black

143

JESENIN: Za bo`jo voljo, Rembrandt. Stopite tja, poleg Mi{kina. Tatrenutek boste izro~eni vrhovnemu sodniku.

(Rembrandt se postavi poleg Mi{kina. Jesenin se priblià Niìn-skemu.)

JESENIN: Ivan Aleksejevi~, nekaj bi vas rad vpra{al.NI@INSKI: A res? Zakaj pa mene?JESENIN: Vi ste pred kratkim videli vrhovnega sodnika. Bi mi

lahko nakazali, kje se zadrùje?NI@INSKI: Jaz da sem ga videl?JESENIN: Mogo~e ga niste ravno videli, zagotovo pa ste imeli z

njim tak{ne ali druga~ne stike.NI@INSKI: Zakaj pa naj bi jih imel?JESENIN: Ker ste na tem sodi{~u na najni`jem rangu! Se razumeva?

ê mi ne boste povedali, kje se zadrùje vrhovni sodnik, vasbom … vas bom …

NI@INSKI: Predal vrhovnemu sodniku? (Stopi k Mi{kinu.)JESENIN: Veste kaj, to je pa … to je pa … (Se prime za glavo.) … O

Bog … glavo mi bo razneslo. (Se globoko zamisli. Stopi kRembrandtu.) Kolega Rembrandt. Odpovedujem se poloàjupredstojnika. Od tega trenutka ste vi na{ predstojnik. Va{adol`nost je, da nas vse tri predate vrhovnemu sodniku.

REMBRANDT: (stopi pro~ od Mi{kina) A tako je to?JESENIN: (se postavi ob Mi{kina) Tako, àl.REMBRANDT: Ampak ~e sem zdaj jaz predstojnik, se lahko sam

odlo~im, komu bom ukazal, naj vas preda vrhovnemu sodniku.Je tako ali ni tako?

JESENIN: Prav gotovo.REMBRANDT: (se obrne k Mi{kinu) Aleksej Ivanovi~ Mi{kin. Kot

najmlaj{emu ~lanu na{e sodni{ke ekipe vam ukazujem, da izro-~ite Jesenina, Niìnskega in sebe vrhovnemu sodniku. (Z uìt-kom.) Imate eno minuto.

(Mi{kin se opote~e naprej in se zru{i na tla. Obraz zagrebe vroke in za~ne tiho jokati. Pu{ka mu zdrsne iz rok. Niìnski


Black

144

tlesne s prsti. Brahmsov “Madàrski ples {t. 1”. Niìnski zaple{ev krogu okoli Mi{kina. Jesenin pobere pu{ko. Niìnski nehaplesati, konec glasbe. Ti{ina. Jesenin dvigne pu{ko in ustreli vzrak. Mi{kin se tako silno prestra{i, da ga vrè pokonci.)

(Izbruh silovitega smeha.)

(Lu~i ugasnejo.)

8.

(Lu~i. Rembrandt pred stojalom. Slika. Jesenin sedi pri mizi, tuhta,si nekaj zapisuje.)

REMBRANDT: (se obrne, pogleda Jesenina) Ne po~utim se dobro.JESENIN: To ni res, Nikolaj Nikolajevi~. Vsi se po~utimo dobro.

Zmeraj smo se. In zmeraj se bomo.REMBRANDT: Ivan Petrovi~, so trenutki, ko tudi odrasel mo{ki

za~uti potrebo, da bi se pogovoril z nekom iz o~i v o~i. A je to{e mogo~e?

JESENIN: Zakaj imajo sloni velika u{esa?REMBRANDT: Ob~utek imam, da stojimo na pragu katastrofe.JESENIN: Taki ob~utki so priznan privilegij umetni{ke domi{ljije.

Ni treba skrbeti, Nikolaj Nikolajevi~. Mi{kin je preìvel vsekrize, ki so bile mogo~e. Kaj mu {e preostane drugega, kot dase vda in se ukloni edino mogo~emu redu?

REMBRANDT: ê zaprem o~i, vidim … (Zapre o~i.) … O, kak{negrozote … Zaprite o~i, Ivan Petrovi~, in mi povejte, kaj vidite.

JESENIN: (zapre o~i) Ni~.

(Skozi vrata pride Niìnski po vseh {tirih, za njim pa Mi{kin spu{ko.)

JESENIN: (zaprtih o~i) Poleg tega pa Mi{kin nima dovolj domi{ljije,da bi si izmislil kaj novega.


Black

145

(Niìnski se po vseh {tirih sprehaja po sobi, Mi{kin pa mu zvanj uperjeno pu{ko sledi.)

REMBRANDT: (zaprtih o~i) O groza … Zapisani smo pogubi, IvanPetrovi~ … Kaj vidite?

JESENIN: Še zmeraj ni~. (Odpre o~i, zagleda Mi{kina in Niìnskega.)Vidim nekaj, a mislim, da je opti~na iluzija … (Si pomane o~i.)

REMBRANDT: (odpre o~i, zagleda Mi{kina in Niìnskega) Tudi jazmislim tako. (Se obrne nazaj k stojalu.) Dobro jutro pti~ki …Dobro jutro roìce …

MIŠKIN: Dobro jutro, sonce …REMBRANDT: Dobro jutro, sonce …MIŠKIN: Dobro jutro, Nikolaj Nikolajevi~.REMBRANDT: Dobro jutro, Aleksej Ivanovi~.MIŠKIN: Dobro jutro, Ivan Petrovi~.JESENIN: Dobro jutro, Aleksej Ivanovi~. Zakaj ste pa tako resni?MIŠKIN: Skrbi me.JESENIN: (vstane) Lepo. Dokaz, da {e niste povsem izgubili stikov

z realnostjo.MIŠKIN: Skrbi me, da bom po nerodnosti pritisnil na sproìlec in

vam odstrelil palec na nogi.(Jesenin opazi, da mu cev pu{ke moli k nogam in hitro stopi zamizo.)

MIŠKIN: (obrne pu{ko proti stropu) Ali da bom preluknjal strop innam bo za~elo sneìti na glavo.

REMBRANDT: To {e ne bi bilo tako grozno.MIŠKIN: Ne. Huje bi bilo, ~e bi po nerodnosti preluknjal ̀ ivljenjsko

delo na{ega hi{nega genija.

(Rembrandt sko~i pred stojalo, a si premisli in se umakne.)

JESENIN: Jaz pa mislim, da Aleksej Ivanovi~ nikomur ne èli ni~àlega. Nasprotno. Rad bi nam pomagal.

MIŠKIN: Samo na en na~in vam lahko pomagam. Tako da vi po-magate meni.

JESENIN: Naredili bomo, kar je v na{ih mo~eh.MIŠKIN: (Rembrandtu) Sedite.


Black

146

REMBRANDT: Zakaj?NI@INSKI: Sedite, Nikolaj Nikolajevi~.REMBRANDT: Zelo nerad sedim. Razen ~e gre za vi{je cilje …

(Se napoti proti stolu.)MIŠKIN: Na tla.REMBRANDT: (pogleda Mi{kina, se ozre k Jeseninu) Naj mi kdo

pove, da gre za pomoto.JESENIN: Sedite, Nikolaj Nikolajevi~.REMBRANDT: Zdi se mi, da sem mrtev. Zakaj mi nih~e ni povedal?

(Se potegne za uho.) Ni~ ne boli. Aleksej Ivanovi~, àl vammoram povedati, da mrtvi ne ~utijo bole~in, kar pomeni, dasem mrtev, kar pomeni, da smo verjetno vsi mrtvi, kar pomeni,da nam ne more nih~e ve~ pomagati, niti vi ne.

MIŠKIN: Ivan Aleksejevi~, prosim.

(Niìnski vstane, stopi k Rembrandtu in mu pripelje zau{nico.)

REMBRANDT: Kar pomeni, da navsezadnje nisem mrtev.

(Rembrandt sede na tla. Mi{kin pogleda Niìnskega. Niìnskisede na tla poleg Rembrandta. Mi{kin pogleda Jesenina. Jeseninsede na tla poleg Rembrandta.)

MIŠKIN: Ponavljajte za mano. Mi smo sodniki.JESENIN, REMBRANDT, NI@INSKI: Mi smo sodniki.MIŠKIN: Doslej smo ìveli v veliki zmoti.JESENIN, REMBRANDT, NI@INSKI: Doslej smo ìveli v veliki

zmoti.MIŠKIN: Danes je zgodovinski dan.JESENIN, REMBRANDT, NI@INSKI: Danes je zgodovinski dan.MIŠKIN: Nereda je konec, za~eli se bomo obna{ati svojemu poklicu

primerno.JESENIN, REMBRANDT, NI@INSKI: Nereda je konec, odslej je

resnica to, kar trdi Aleksej Ivanovi~ Mi{kin.

(Mi{kin jih gleda. Kljubovalno strmijo nazaj.)


Black

147

MIŠKIN: Upam, da se zavedate resnosti poloàja.JESENIN, REMBRANDT, NI@INSKI: Upam, da se zavedate res-

nosti poloàja.MIŠKIN: Nehajte.JESENIN, REMBRANDT, NI@INSKI: Nehajte.MIŠKIN: Vstanite!JESENIN, REMBRANDT, NI@INSKI: Vstanite!MIŠKIN: Zaplesali bomo.

(Jesenin, Rembrandt in Niìnski bliskovito vstanejo. Niìnskidvigne roko in tlesne s prsti. Brahmsov “Madàrski ples {t. 5”.Trije sodniki se primejo ~ez ramena in zaple{ejo kolo. Mi{kindvigne roko in tlesne s prsti. Konec glasbe. Sodniki se ustavijo.)

MIŠKIN: Ta glasba je zastarela.

(Dvigne roko in tlesne s prsti. Kora~nica. Trije sodniki sespogledajo, se postavijo v vrsto in za~no korakati v krogu.Mi{kin jih opazuje z rasto~im izrazom blaènosti. Odkorakajoskozi vrata, Mi{kin s pu{ko za njimi. Prikorakajo nazaj, Mi{kins pu{ko za njimi. Korakajo v krogu in odkorakajo skozi vrata.Prikorakajo nazaj z lopatami na ramenih, Mi{kin s pu{ko zanjimi. Korakajo v krogu in odkorakajo skozi vrata. Lu~i ugas-nejo. Konec kora~nice.)

(V temi, “zunaj”, sli{imo sodnike pri vajah.)

MIŠKIN: (off) Vstanite. Sedite. Vstanite. Sedite. Vstanisedite. Se-divstanite. Kateri lahko sko~i vi{e od lopate? Dajmo. Hop hop.Hop hop. Zakaj imajo lopate tako velike ro~aje?

NI@INSKI: Zato, da jih laè primemo.MIŠKIN: Vsi skupaj.JESENIN, REMBRANDT, NI@INSKI: Zato, da jih laè primemo.MIŠKIN: Smo veseli?JESENIN, REMBRANDT, NI@INSKI: Zelo veseli.MIŠKIN: Dobre volje?JESENIN, REMBRANDT, NI@INSKI: Nikoli bolj{e.


Black

148

MIŠKIN: Kaj nam manjka?JESENIN, REMBRANDT, NI@INSKI: Delo.MIŠKIN: Kaj {e?JESENIN, REMBRANDT, NI@INSKI: Cilji.MIŠKIN: Bo kdaj lep{e?JESENIN, REMBRANDT, NI@INSKI: Seveda bo.MIŠKIN: Kdaj bo lep{e?JESENIN, REMBRANDT, NI@INSKI: Jutri.MIŠKIN: Smo utrujeni?JESENIN, REMBRANDT, NI@INSKI: Nismo.MIŠKIN: Kaj bomo zdaj po~eli? JESENIN, REMBRANDT, NI@INSKI: Kidali sneg.

(V temi sli{imo kidanje snega. Potem kora~nica. Lu~i. Sodnikiprikorakajo skozi vrata, Mi{kin s pu{ko za njimi. Sklju~eni so,prijemajo se za ledja, stokajo, se spotikajo, se naslanjajo drugna drugega, se zaletavajo itd. V rokah drìjo {ope orumenelihsodnih aktov. Posedejo za mizo. Kora~nica utihne.)

REMBRANDT: Pri tisti obravnavi, ~e me spomin ne vara, je bilsporen 333. ~len zakonika –

JESENIN: Ne, ne, ~len sam ni bil sporen, kajti poddolo~ilo tega~lena pravi zelo jasno, da se dolo~be tega ~lena tega zakonauporabljajo smiselno tudi glede uporabe tega ~lena –

REMBRANDT: Problem je nastal zaradi interpretacije besede smi-selno. Kajti po nekem drugem poddolo~ilu tega ~lena, mislimda {tevilka {est –

NI@INSKI: Sedem.REMBRANDT: Mislim, da {tevilka sedem –JESENIN: Beseda smiselno ne bi smela povzro~iti problema, saj se

v pravosodnem smislu uporablja povsem eksaktno, ne gre zasmisel v filozofskem smislu, ali za smisel kot zdravo pamet,recimo, kak{en smisel ima, da po~enjamo to, kar po~enjamo …

(Pomenljivo pogledajo Mi{kina. Mi{kin poudarjeno preloì pu-{ko iz roke v roko.)


Black

149

REMBRANDT: ê je na truplu ve~ po{kodb, je treba ugotoviti, aliso bile vse prizadejane z istim sredstvom.

NI@INSKI: Lahko se na primer zgodi, da je ena po{kodba prizadejanaz noèm ali ostrim kamnom, druga pa s strelnim oro`jem,recimo s pu{ko, pri tem pa ni jasno, ali je po{kodba posledicapadca ali je rano prizadejal zlo~inec –

(Niìnski se prekine. Vsi se po~asi ozrejo proti pu{ki v Mi{kino-vem naro~ju. Tudi Mi{kin se zave ironije trenutka in po~asiobrne cev pu{ke proti stropu. Sodniki ga gledajo. Rembrandtvstane in gre k stojalu.)

REMBRANDT: Dobro jutro, pti~ki …NI@INSKI: (dobrovoljno) Dobro jutro, roìce …REMBRANDT: Dobro jutro, roìce …JESENIN: (dobrovoljno) Dobro jutro, sonce …REMBRANDT: Dobro jutro, sonce. Nikolaj Nikolajevi~ se opra-

vi~uje, ker vas je zanemarjal. (Seè po ~opi~u.) Tukaj bomododali malo zelene …

MIŠKIN: Ni~ ne bomo dodali.NI@INSKI: (vstane) Jaz pa è dolgo nisem zaplesal.

(Dvigne roko in tlesne s prsti. Brahmsov “Madàrski ples {t. 1”.Zaple{e.)

(Mi{kin dvigne roko in tlesne s prsti. Glasba se spremeni vkora~nico. Niìnski se avtomati~no prilagodi in za~ne korakativ krogu. Mi{kin dvigne roko in tlesne s prsti. Konec kora~nice.Niìnski se ustavi, zmeden.)

JESENIN: (vstane in kljubovalno zdeklamira):Udobje je to, kar imamo,ne tisto, kar si èlimo.

REMBRANDT, NI@INSKI: (sijo~ih obrazov)Ple{emo kot sneìnke,Sploh se ne dotikamo tal.


Black

150

JESENIN:Efemeroni smo –na{a edina smerje smer vetra.

REMBRANDT:Veter vdihuje ìvljenje trenutkom.

NI@INSKI:Veter je udobje.

JESENIN, REMBRANDT, NI@INSKI:In udobje je to, kar imamo.

(Vsi trije se kljubovalno zazrejo v Mi{kina. Mi{kin seè v èp inizro~i vsakemu list papirja.)

MIŠKIN: Za~nite, Nikolaj Nikolajevi~.REMBRANDT: (bere)

Udobje ni to, kar imamo,ampak tisto, kar si èlimo?

NI@INSKI: (bere)Hodimo v ravni ~rti,trdno se dotikamo tal?

JESENIN: (bere)Na{a edina smer jesmer na{ih dol`nosti?

NI@INSKI: (bere)Dol`nost navdihuje prihodnost?Brrrrr …

REMBRANDT: (bere)Prihodnost posve~uje sedanjost?Ojoj.

JESENIN: (bere)Dol`nost osvobaja.(Se zasmeje.)

MIŠKIN: No? (Jih vse po vrsti pogleda.)REMBRANDT: No?NI@INSKI: No?JESENIN: No?


Black

151

MIŠKIN: Ne boste zaploskali?JESENIN: Vsekakor, ~e tako èlite, Aleksej Ivanovi~.MIŠKIN: Ne zato, ker tako èlim, ampak zato, ker prihaja iz

globine srca.REMBRANDT: Mislite, zaploskali in rekli “Bravo, bravo, Aleksej

Ivanovi~”, kot da je to va{ prispevek za kulturni program?MIŠKIN: Recimo.JESENIN: Mislim, da to lahko naredimo. Gospoda?NI@INSKI: Kot da prihaja iz globine srca.JESENIN, REMBRANDT, NI@INSKI: (zaploskajo) Bravo, bravo,

Aleksej Ivanovi~.MIŠKIN: Postavite se v vrsto! (Jesenin, Rembrandt in Niìnski se

postavijo v vrsto.) Skupaj bomo ponavljali nove maksime, do-kler ne postanejo del na{e kolektivne podzavesti. (Sodniki sidvignejo vsak svoj list pred o~i.) Udobje …

JESENIN, REMBRANDT, NI@INSKI: (kot da berejo)Udobje je to, kar imamo,ne tisto, kar si èlimo.Ple{emo kot sneìnke,sploh se ne dotikamo tal,efemeroni smo –

MIŠKIN: Stop! (Stopi k Rembrandtu in mu iztrga papir iz rok.) Kajpi{e tukaj? Zakaj se nor~ujete iz mene?

JESENIN: Videti je, da so stare resnice premo~ne, kar same seprebijajo iz podzavesti in nam silijo v usta.

REMBRANDT: Nekatere stvari so neuni~ljive.NI@INSKI: Razen mene. Jaz sem skoraj uni~en. Tako sem utrujen,

tako utrujen.REMBRANDT: Jaz sem pa sit krompirja. Kdaj bomo dobili kak{nega

zajca ali vsaj majhnega medvedka? Aleksej Ivanovi~, kdaj boNikita dobil nazaj svojo pu{ko, da bo lahko {el na lov?

MIŠKIN: (trmasto) Najprej je treba vzpostaviti red.JESENIN: Red ste vzpostavili, Aleksej Ivanovi~. Kaj zdaj, to je

vpra{anje.MIŠKIN: (po premoru, globoko zami{ljen) Pustite me samega.REMBRANDT: Pomo~ potrebujete.


Black

152

NI@INSKI: Pomo~ in dobro kosilo, po mo`nosti nekaj medvedjihzrezkov.

MIŠKIN: Pustite me.

(Sodniki ga gledajo in se smehljajo. Zagrozi jim s pu{ko. Še sesmehljajo. Dvigne roko in tlesne s prsti. Kora~nica. Sodnikidrug za drugim odkorakajo skozi vrata. Mi{kin tlesne s prsti,konec kora~nice.)

(Po premoru za zaprtimi vrati izbruh silovitega smeha.)

(Mi{kin sede za mizo in za~ne pisati.)

MIŠKIN: (posnetek) Draga mama … (razmi{lja) Draga mama …(razmi{lja) Kon~no mi je uspelo vzpostaviti red.

(Razmi{lja. Zme~ka papir in ga poène v kot. Vstane, seè popu{ki in si pritisne cev ob glavo. Skozi vrata ga opazujejoJesenin, Rembrandt in Niìnski. Mi{kin si premisli, odloì pu{ko,obsedi na tleh in za~ne hlipati. Izvle~e velikanski robec in siza~ne brisati o~i. Lu~i temnijo. )

(V temi za{kripajo vrata. Siloviti zvoki sibirskega vetra. Hitrikoraki po zmrznjenem snegu.)

NI@INSKI: (off, sku{a prekri~ati burjo) Aleksej Ivanovi~ … Po-~akajte … Kam beìte? (Dvojni koraki po zamrznjenem snegu,se oddaljujejo.) Aleksej Ivanovi~ …

(Koraki in veter zamrejo.)


Black

153

Drugo dejanje

1.

(Lu~i. Rembrandt in Jesenin.)

JESENIN: Nekam àlostni ste, Nikolaj Nikolajevi~.REMBRANDT: Jaz sem è po naravi bolj àlosten tip.JESENIN: Kaj vas mu~i?REMBRANDT: Tudi vi ste àlostni, Ivan Petrovi~.JESENIN: To me presene~a. Ker pravzaprav imava ravno toliko

vzrokov za veselje.REMBRANDT: Brez dvoma. êprav jih ta trenutek ne vidim.JESENIN: Ostala sva sama.REMBRANDT: To je gotovo vzrok, samo ne morem se odlo~iti ali

za veselje ali za àlost.JESENIN: Nih~e ve~ se ne bo nor~eval iz va{ega … iz va{e …

genialnosti.REMBRANDT: Nikogar ve~ ne bo treba klofutati.JESENIN: Nikita bo imel pol manj dela.REMBRANDT: Bojim se, da mu to ne bo ravno v{e~.JESENIN: Privadil se bo.REMBRANDT: Kaj pa midva?JESENIN: Udobje je to, kar imamo.


Black

154

REMBRANDT: Ple{emo kot sneìnke, sploh se ne dotikamo tal?JESENIN: No?REMBRANDT: Ampak to ne velja ve~, Ivan Petrovi~. Odslej bi

moralo biti “Ple{eva kot sneìnki, sploh se ne dotikava tal.”JESENIN: Saj res. To pa zveni precej ~udno.REMBRANDT: Ne samo ~udno, neresni~no. Jaz se dotikam tal,

Ivan Petrovi~, jaz se zelo zelo dotikam tal.JESENIN: Prehodno obdobje, Nikolaj Nikolajevi~.REMBRANDT: Pa {e plesal ne bo nih~e ve~.JESENIN: Se vam zdi to velika {koda?REMBRANDT: @ivahno je bilo, dokler smo imeli Ivana Aleksejevi~a.JESENIN: @ivahno bo tudi vnaprej, bova pa~ midva plesala.

(Dvigne levo roko in tlesne s prsti. Ti{ina. Dvigne desno roko intlesne s prsti. Ti{ina. Rembrandt dvigne roko in tlesne s prsti.Ni~. Dvigne obe roki in izmeni~no tleska s prsti. Ni~.)

JESENIN: Še zmeraj imate umetnost.REMBRANDT: (vstane in stopi pred sliko) Sovraìm to sliko. Sovra-

ìm vse svoje slike. Sovraìm svoj ~opi~. Sovraìm ta kraj, tosodi{~e, ta ~as, to ìvljenje, samega sebe. Sovraìm ves svet.(Jesenin mol~i.) Kaj pa vi?

JESENIN: Jaz tudi.REMBRANDT: (prizadet) Tudi vi sovraìte moje slike?JESENIN: Nisem rekel slike, rekel sem svet.

(Sedita in strmita v prazno.)

REMBRANDT: Kaj mislite, kje sta zdaj?JESENIN: Kdaj sta od{la?REMBRANDT: Pred desetimi urami.JESENIN: Bojim se, da ju ni ve~ med ìvimi.REMBRANDT: (po premoru) Ivan Petrovi~, vas lahko nekaj vpra{am?JESENIN: Prosim.REMBRANDT: Mi boste dali odgovor, ki ne bo splo{en, filozofski,

pesni{ki, ampak konkreten?JESENIN: Tudi to ni izklju~eno.


Black

155

(Izvle~e svin~nik in list papirja in za~ne pisati.)

REMBRANDT: (gre k oknu) Tam zunaj, za tisto belo praznino, zavsemi zameti, ki jim ni konca, za tisto zaveso sneìnk, za vetrom,ki prihaja bog ve od kod, tam, za vsem, kar nas obdaja … ali …

JESENIN: Ali kaj?REMBRANDT: Ali se tam, za vsem tistim, za~enja svet, ki ni bela

praznina?JESENIN: Mogo~e.REMBRANDT: Ki ni zavesa sneìnk?JESENIN: Morda.REMBRANDT: Ki ni veter?JESENIN: Morebiti.REMBRANDT: Prosil sem vas za konkreten odgovor.JESENIN: Kot nanese, sem v ta namen è improviziral majhno

pesmico.

(Izro~i list Rembrandtu. Stopita skupaj, se obrneta proti ob-~instvu, se priklonita in dru`no recitirata.)

REMBRANDT, JESENIN:

Udobje je to, kar imamo,ne tisto, kar si èlimo –

(Se spogledata, se zarotni{ko nasmehneta, za~neta znova.)

Udobje je to, kar imava,ne tisto, kar si èliva.Ple{eva kot sneìnki,sploh se ne dotikava tal –

(Skozi vrata se opote~e Niìnski, grozno izmu~en, zasopel, sku-{tran, treso~ se. Zgrudi se na tla sredi sobe.)

(Jesenin in Rembrandt strmita vanj. Se spogledata. Pomanetasi o~i. Potem se potegneta za u{esa. Potem izmenjata zau{nici.)


Black

156

JESENIN, REMBRANDT: (veselo) Ivan Aleksejevi~!REMBRANDT: Niso vas snedli volkovi.JESENIN: Kje ste pustili Mi{kina?REMBRANDT: Kako dale~ ste pri{li?JESENIN: Kaj ste videli?REMBRANDT: Se blià odjuga?NI@INSKI: (odkima in zamahne z roko) Zima, zima, zima, zima …REMBRANDT: Kaj to pomeni?NI@INSKI: (se z naporom dvigne na kolena in razprostre roke) Zima.

(Se znova zru{i in obleì.)

REMBRANDT: Kaj to pomeni, Ivan Petrovi~? Da se blià odjuga?JESENIN: Kaj je rekel?REMBRANDT: Zima, zima, zima.JESENIN: In kaj to pomeni? Da se blià odjuga?REMBRANDT: Prej nasprotno, bi rekel.JESENIN: No?REMBRANDT: (si vidno oddahne) Ah … Znova smo trije.

(Skozi vrata po~asi pride Mi{kin, prezebel, otrpel, skoraj kata-toni~en. Nobeden od sodnikov ga ne vidi.)

JESENIN: Efemeroni smo –REMBRANDT: Na{a edina smer je smer vetra.JESENIN: Veter je udobje.REMBRANDT: In udobje je to, kar imamo. Ah … (Seè po ~opi~u

in stopi pred stojalo.) Dober dan, pti~ki … Dober dan, roìce …Dober dan, sonce …Nikolaj Nikolajevi~ vam èli –

JESENIN: (dobrovoljno) Zelo lep pomladni dan.

(Mi{kin se zru{i na tla sredi sobe. Jesenin in Rembrandt gaosupla in prestra{ena gledata. Se z grozo spogledata. Niìnskise splazi k Mi{kinu.)

NI@INSKI: Aleksej Ivanovi~ … Hitel sem za vami …Klical semvas … Hitel sem za vami in vpil: Aleksej Ivanovi~, zakaj beìte


Black

157

v pogubo, vrnite se … Vi pa ni~ … In potem sneg, veter …Izginili ste.

JESENIN: Aleksej Ivanovi~, kako dale~ ste pri{li?REMBRANDT: Kaj ste videli?MIŠKIN: (postane luciden in pograbi Niìnskega za pla{~) Ivan Alekse-

jevi~, se vas lahko dotaknem? (Prime Niìnskega za lice, potem zanos, potem za uho, povle~e ga za lase.) Da vidim, ali ste resni~ni.

NI@INSKI: Sem? Povejte mi.MIŠKIN: Kaj pa to, zaboli, ~e vas …

(U{~ipne Niìnskega v lice.)

NI@INSKI: Au!MIŠKIN: Ne vem ve~ … Enostavno ne vem … Ali ni mogo~e pobegniti?JESENIN: Beìte v napa~no smer.REMBRANDT: Ne smete beàti od tukaj, beàti morate sem.MIŠKIN: Izpuhtel bom …REMBRANDT: Nau~iti se morate na{e pesmi “Ple{emo kot sne-

ìnke, sploh se ne dotikamo tal.”JESENIN, REMBRANDT, NI@INSKI: Ple{emo kot sneìnke …MIŠKIN: Ple{emo kot sneìnke …JESENIN, REMBRANDT, NI@INSKI: Sploh se ne dotikamo tal …MIŠKIN: Sploh se ne dotikamo tal …JESENIN, REMBRANDT, NI@INSKI: Na{a edina smer je smer

vetra …MIŠKIN: Na{a edina smer … (Zatrese ga mrzlica. Zavije se v pla{~

in se iztegne po tleh.) Drugi~ …NI@INSKI: Ubogi Aleksej Ivanovi~.

(Trije sodniki primejo Mi{kina za roke in noge in ga dvignejona mizo. Niìnski si sle~e pla{~ in z njim pokrije Mi{kina.Jesenin doda {e svojega. Potem si tudi Rembrandt sle~e pla{~in ga poloì na Mi{kina. Niìnski dvigne Rembrandtov pla{~,ga zvije in poloì Mi{kinu pod glavo. Jesenin in Rembrandt musezujeta {kornje in mu za~neta masirati noge. Niìnski muza~ne masirati roke. Lu~i za~nejo temneti. Glasba, Brahms,“Uspavanka”.)


Black

158

2.

(Jesenin, Mi{kin, Rembrandt, Niìnski. Slikarsko stojalo stoji v ospred-ju, prekriva ga Mi{kinov pla{~.)

JESENIN: Gospodje. Zbrali smo se, da sprejmemo v na{o sredinoAlekseja Ivanovi~a Mi{kina. V na{o zabavo in nam na ~ast jepripravil kulturni ve~er. Likovni razstavi bo sledil balet, potempa bo na vrsti predstavitev Mi{kinovega prvega vzpona naParnas. (Zaploska.)

REMBRANDT: (zaploska) Bravo, Aleksej Ivanovi~, bravo.NI@INSKI: Na{ novi kolega, Aleksej Ivanovi~.JESENIN: Umetnina, ki jo je Aleksej Ivanovi~ ustvaril v popolni

tajnosti –REMBRANDT: Z mojim ~opi~em.JESENIN: Tako reko~ pod okriljem no~i –REMBRANDT: Z mojim ~opi~em.JESENIN: Kako prosim?REMBRANDT: (stopi k Jeseninu) Bi lahko, prosim, rekli: umetnina,

ki jo je Aleksej Ivanovi~ ustvaril s ~opi~em in ob prijaznihnesebi~nih nasvetih na{ega hi{nega genija?

JESENIN: Bi bili zelo nesre~ni, ~e tega ne bi rekel?REMBRANDT: (odlo~no) O tem ne more biti debate.JESENIN: Saj je tudi ne bo.REMBRANDT: Pa {e nekaj. Kako lahko re~ete umetnina, preden ste

sliko videli?JESENIN: (stopi k Rembrandtu in ga pokroviteljsko prime ~ez

ramena) Se zavedate, kako pomemben je ta trenutek za vzpo-stavitev ravnote`ja na tem sodi{~u? Podlegli ste napadu ne-~imrnosti.

REMBRANDT: (se zave svoje napake) Izgubil sem ob~utek zamero.

JESENIN: Ste pozabili, kako ravnamo s saboterji?REMBRANDT: (se postavi pred Niìnskega in mu nastavi lice)

Prosim, Ivan Aleksejevi~.


Black

159

(Niìnski pogleda Jesenina. Jesenin prikima. Niìnski primaèRembrandtu dve krepki klofuti in se zadovoljno zareì.)

REMBRANDT: Hvala. (Jeseninu) Nadaljujte, prosim.JESENIN: Umetnina, oziroma, da tako re~em, slika, ki jo je Aleksej

Ivanovi~ ustvaril s ~opi~em in ob prijaznih nasvetih na{egahi{nega genija, nas bo vse, o tem ne dvomim, ne le o~arala,ampak tudi vsestransko osupnila. Aleksej Ivanovi~, prosim.

(Mi{kin stopi k stojalu in z njega odstrani pla{~. Slika prikazujebele madeè na sivi podlagi. Trije sodniki jo gledajo. Niìnski inRembrandt se ozreta k Jeseninu po navodila, kako naj reagirata.)

JESENIN: Nam ne boste predstavili svoje … svoje … svojega dela,Aleksej Ivanovi~?

MIŠKIN: Predstavljam vam sliko, ki sem jo naslikal s ~opi~em in obprijaznih nesebi~nih nasvetih na{ega hi{nega genija.

JESENIN: Nam ne boste pojasnili estetskih posebnosti tega … tesvoje … tega, kar je pred nami?

MIŠKIN: Estetske posebnosti tega, kar je pred nami, so te, da je to,kar je pred nami, povsem zani~.

JESENIN: Lepo vas prosim. S tem se ne moremo strinjati, kajpravite, gospodje?

(S pogledom posvari Rembrandta in Niìnskega.)

NI@INSKI: Nikakor, prej bi rekel nasprotno.REMBRANDT: Mislim, da ta … da to, kar je pred nami, kljub

vsemu nekaj predstavlja, res tako mislim.MIŠKIN: (izzivalno) No, kaj predstavlja?REMBRANDT: Sledove v snegu. Sledove pijanega medveda, ki je

{el malo naprej, malo nazaj, malo levo, malo desno.NI@INSKI: Zame je to abstraktna izpoved du{e, ki sku{a najti center

opore v praznini sivine. Du{e, ki je povsem fragmentirana, ki jeprepu{~ena, tako kot sneìnke, na milost in nemilost vetru.

JESENIN: Zame je ta likovna izpoved dokaz, da se njen avtor èliprepustiti usodi, da èli vzplavati in zaplesati kot sneìnke –


Black

160

NI@INSKI: Efemeroni smo –JESENIN, REMBRANDT, NI@INSKI: Na{a edina smer je smer

vetra.JESENIN: Kajti motiv snega, motiv brezskrbnega frfotanja je v tej

izpovedi dokaj v ospredju. Kako pa se imenuje ta va{a stvar,Aleksej Ivanovi~?

MIŠKIN: Majhne bele packe na veliki sivi packi. Ali, preprosto re~eno:Aleksej Ivanovi~ Mi{kin ima pribli`no toliko slikarskega talenta,kot ga ima àba za jodlanje. To pa je celo ve~, kot je AleksejIvanovi~ Mi{kin pri~akoval. Aplavz, gospodje. (Zaploska.)

(Trije sodniki se mu avtomati~no pridruìjo.)

NI@INSKI: Bravo, Aleksej Ivanovi~, bravo.MIŠKIN: (se priklanja) Hvala, gospodje, hvala za iskreno priznanje,

ob katerem sem ganjen, da ne re~em vzhi~en.JESENIN: Aleksej Ivanovi~, jaz sem kratko malo ostal brez besed.NI@INSKI: Jaz pa sploh.MIŠKIN: Jaz jih pa nekaj {e premorem, in ~e mi dovolite, vam jih

bom zdajle povedal. Dokazal sem, da nimam ni~ ve~ talenta,kot ga imate vi –

JESENIN: Kar pomeni, da smo vsi enako nadarjeni, ali ni to lepo?REMBRANDT: Vsi enako, jaz pa {e posebej kot slikar in umetnik.NI@INSKI: In jaz {e bolj posebej kot umetnik plesalec.

(Naredi nekaj gibov.)

MIŠKIN: (Niìnskemu, hladno, destruktivno) Temu pavjemu stopi-canju, pijanskemu zaletavanju, temu miganju z zadnjico, kivam je med plesom tako odve~, da sploh ne veste, kaj bi po~eliz njo, tej nesinhroni motori~ni trzavici, temu pateti~nemu ziba-nju, kot da bi polno vime breje koze poskakovalo brez koze,temu vi pravite ples?

JESENIN, REMBRANDT, NI@INSKI: (zaploskajo) Briljantno, Alek-sej Ivanovi~!

MIŠKIN: (Jeseninu) In vi, Ivan Petrovi~? Tem svojim epigramskimpuhlicam, tem verbalnim ekvivalentom kolcanja, tem


Black

161

povzdignjenim banalnostim, tem globokoumarskim izjavam,ki imajo okus po surovem krompirju, temu vi pravite poezija?

JESENIN, REMBRANDT, NI@INSKI: (zaploskajo) Bravo, bravo,Aleksej Ivanovi~, ~estitamo!

MIŠKIN: (Rembrandtu) In vi, Nikolaj Nikolajevi~?REMBRANDT: Sama u{esa so me.MIŠKIN: Va{e packarije so pod vsako kritiko, zato o njih ne bom

izgubljal besed.JESENIN: Nadaljujte, Aleksej Ivanovi~.NI@INSKI: @e dolgo se nisem tako zabaval.MIŠKIN: (jih gleda) Ali vam res ni mogo~e do ìvega?JESENIN: Mene je va{a kritika zadela v srce.REMBRANDT: Mene je spodnesla.NI@INSKI: Mene je globoko in trajno vznemirila.JESENIN: Nobenega dvoma ni, da ste na{li svojo dejavnost. Si

lahko zdaj oddahnemo? (Mi{kin mol~i.) Jaz mislim, da si lahko.Vsak ima nekaj, kar ga veseli. Mi se bomo uresni~evali sslikanjem, plesanjem in filozofiranjem, vi, Aleksej Ivanovi~, panas boste zabavali s kritiziranjem na{ih naporov.

MIŠKIN: Niti najmanj{ega namena nimam kritizirati va{ih naporov.JESENIN: Ta vloga se vam vendar idealno prilega.MIŠKIN: Ho~ete re~i, da jo moram sprejeti?JESENIN: Nasprotno. Na tem sodi{~u ste absolutno svobodni.MIŠKIN: S tem seveda mislite, da sem ujetnik.JESENIN: Svobodni ste v tem, da si lahko izberete katero koli

dejavnost ali nobene.MIŠKIN: Sem lahko sodnik? Ne. To pomeni, da sem ujetnik.JESENIN: ê se vam celica zdi premajhna, ste ujetnik. ê se vam

zdi premajhno to sodi{~e, prav tako. ê vam ni dovolj na tiso~ekvadratnih kilometrov Rusije, kaj ste drugega kot ujetnik?

MIŠKIN: ê smo tukaj svobodni, ~e smo lahko kar koli, potem jeo~itno le eno, kar ho~emo biti. (Premolk. Gledajo ga.) Sodniki.

JESENIN: (zavzdihne) Saj to smo, Aleksej Ivanovi~.MIŠKIN: Kako, dokler ne razsojamo, zagotavljamo pravi~nosti?JESENIN: Saj ne moremo govoriti o pravi~nosti, dokler se ne zgodi

kaj krivi~nega.MIŠKIN: Nekaj se mora zgoditi. (Se zave pomena svojih besed.)

Tako je. Nekaj se mora zgoditi!


Black

162

JESENIN: (ga prijazno prime ~ez ramena) Aleksej Ivanovi~. Za~eliste se obna{ati kot va{ kolega Niìnski. Za take probleme smobili prisiljeni izumiti korektivne mehanizme. In zdaj smo jihprisiljeni uporabiti tudi v va{e dobro. (Se umakne.) NikolajNikolajevi~? (Rembrandt stopi k Mi{kinu in mu z zadovoljstvompripelje dve siloviti zau{nici.) Ivan Aleksejevi~? (Niìnski narediisto. Nazadnje stopi k osuplemu Mi{kinu {e Jesenin in mupripelje dve zau{nici hkrati, vsako z ene strani.)

REMBRANDT, JESENIN, NI@INSKI: (se zberejo Mi{kinu za hrb-tom) Kako se po~utite, Aleksej Ivanovi~?

(Lu~i ugasnejo.)

3.

(Lu~i. Prazen oder. Vstopi Rembrandt in se napoti k stojalu.)

REMBRANDT: (si mane roke) Dobro jutro, soba … Dobro jutro,ogenj v kaminu … Dobro jutro, pti~ki … Dobro jutro, roìce …(Ugotovi, da njegove slike ni ve~ na stojalu.) Ooooo! … So tosanje? (Se potegne za obe u{esi. Si pripelje dve zau{nici. Sepoène proti vratom in tr~i v Jesenina, ki pravkar prihaja.) IvanPetrovi~, moje slike ni ve~!

JESENIN: Zmeraj jo odnesete v svojo sobo, ko jo kon~ate.REMBRANDT: Ampak te {e nisem kon~al! Ali pa sem? … Saj ne

vem … (Odhiti.)

(Jesenin sede za mizo in razgrne svoje papirje. Zunaj se sli{itreskanje z vrati, potem Rembrandtov glas.)

REMBRANDT: (zunaj) O moj bog! … O moj bog! … (Divje ropotanjepo vratih.) Niìnski … Mi{kin … Ven … Vsi ven … (Pridrvinazaj na oder.) Moja soba je prazna … Mojih slik ni ve~!

(Premor. Vstopi Niìnski. Za njim se pojavi Mi{kin.)


Black

163

JESENIN: Kako jih ni ve~?REMBRANDT: Tako, da jih ni, Ivan Petrovi~!JESENIN: Kaj pa se je zgodilo z njimi?MIŠKIN: (mirno) Se`gal sem jih. (Vsi ga pogledajo.) Vseh petin-

{tirideset zmazkov na{ega hi{nega genija sem vrgel na ogenj.(Premor. Rembrandt zaje~i.) To pa zdaj ni ve~ igra. Morate mekaznovati. Po~akal bom v svoji sobi.

(Odide. Niìnski se obrne, da bi mu sledil.)

JESENIN: Ne, Ivan Aleksejevi~. Moramo ga pustiti samega.

(Rembrandt zaje~i.)

(Lu~i ugasnejo. @arek na Mi{kina, ki sedi pri mizi in pi{e pismomateri.)

MIŠKIN: (posnetek) Draga mama … Sne`ni meteì so vse huj{i …dnevi ~edalje kraj{i … kmalu se bo za~ela dolga polarna no~ …Mraz, veter, lete~i sneg – ìvimo v peklu … Kljub temu sepo~utim mnogo bolje … Kon~no mi je uspelo na sodi{~u vzpo-staviti red … (Se zadovoljno smehlja.)

(Tema.)

4.

(Lu~i. Jesenin sedi za mizo in bere, Niìnski vadi plesne gibe. Rem-brandt stoji pred stojalom in se ukvarja z novo sliko, ki je na laspodobna vsem prej{njim. Mi{kin vstopi in jih vse po vrsti pogleda.)

REMBRANDT: Zaprite vrata, Aleksej Ivanovi~, è dva dni mi zmr-zujejo plju~ni me{i~ki.


Black

164

(Mi{kin zapre vrata in se enkrat pogleda vse tri sodnike po vrsti.)

MIŠKIN: Zakaj me pustite tako dolgo ~akati?JESENIN: Kako to mislite, Aleksej Ivanovi~?MIŠKIN: Kaznovati me morate!JESENIN: Zakaj? Nikolaj Nikolajevi~ ni vloìl nobene prijave. Od-

pustil vam je. Ob~udovanja vredno.JESENIN, NI@INSKI: (zaploskata) Bravo, Nikolaj Nikolajevi~.REMBRANDT: Krasna prilo`nost, da razvijem nov stil.

(Trije sodniki se silovito zasmejejo. Mi{kin jih skozi solze obu-pano gleda. Lu~i ugasnejo, hkrati se utrga smeh.)

5.

(Lu~i. Mi{kin, sku{tran, vidno vznemirjen, obupan, stoji v kotu zavrati. V rokah ima Nikitovo pu{ko. Vrata se odpro, vstopi Rembrandtin se napoti k stojalu.)

REMBRANDT: Dobro jutro, soba … Dobro jutro, ogenj v kaminu,ki ga ni, ker ni ne kamina ne kurjave … Dobro jutro, moja novaslika …

(Seè po ~opi~u in zagleda Mi{kina. Otrpne v pozi.)

MIŠKIN: Dobro jutro, Nikolaj Nikolajevi~ Rembrandt.REMBRANDT: Dobro jutro, Aleksej Ivanovi~ Mi{kin. Kaj pa delate?MIŠKIN: âkam na zajtrk.

(Vstopita Jesenin in Niìnski.)

MIŠKIN: Dobro jutro, Ivan Petrovi~ Jesenin.JESENIN: (se obrne in zagleda Mi{kina s pu{ko) Dobro jutro, Aleksej

Ivanovi~. Kaj vam pa grozi, da ste tako dobro oboroèni?NI@INSKI: Dobro jutro, Aleksej Ivanovi~.


Black

165

MIŠKIN: Dobro jutro, Ivan Aleksejevi~ Niìnski. Bi bili tako pri-jazni, da bi mi naredili uslugo?

NI@INSKI: To pa zmeraj, Aleksej Ivanovi~, saj smo prijatelji, anismo?

MIŠKIN: Bi se prosim postavili tamle pred steno?NI@INSKI: Zakaj?MIŠKIN: Imam na~rt, ki bi ga rad izpeljal.NI@INSKI: Zmeraj sem pripravljen pomagati. (Se postavi pred ste-

no.) êprav se takole pred steno ne po~utim ravno najbolje.Pred steno ponavadi postavijo tiste, ki so jih obsodili na smrt zustrelitvijo. (Se zasmeje.)

MIŠKIN: Nikolaj Nikolajevi~, tudi vas bi prosil za majhno uslugo.REMBRANDT: Ne vem, ~e je to pravi trenutek, Aleksej Ivanovi~.

Kadar koli drugi~ pa rade volje.MIŠKIN: Za majhno stvar gre. (Mu sname {al in mu ga stisne v roko.)

Bodite prijazni in na{emu plesnemu mojstru zaveìte o~i.REMBRANDT: (si ovije {al nazaj okoli vratu) Paziti moram, da se

ne prehladim.MIŠKIN: (mu sname {al, mu ga stisne v roke, mu pritisne cev pu{ke

ob rebra) Prosim, Nikolaj Nikolajevi~.REMBRANDT: Pravzaprav nisem nikoli imel namena, da bi vam

odrekel to majhno uslugo, Aleksej Ivanovi~. (Stopi k Niìnskemuin mu za~ne zavezovati o~i.)

JESENIN: Aleksej Ivanovi~, gotovost va{ih simetri~nih fantazij jepovsem iluzorna.

MIŠKIN: (suho) A res.JESENIN: Slepa vera v prihodnost vodi k brezplodnim `rtvam.MIŠKIN: (suho) Ne da bi vedel.JESENIN: Ker niste ~isto prisebni, predlagam, da preloìte name-

ravano dejanje na jutri.MIŠKIN: Jutri je pojem, ki ga vi ne priznavate.JESENIN: Ne pozabite, da ste sodnik.MIŠKIN: Razmere so tak{ne, da ne morem biti sodnik, dokler ne

postanem rabelj. Ivan Aleksejevi~. Navada je, da se ~loveku vva{i situaciji izpolni zadnja èlja.

NI@INSKI: Hvala, Aleksej Ivanovi~. Moja zadnja èlja je –MIŠKIN: Da {e enkrat zaple{ete. Prosim.


Black

166

(Dvigne roko in tlesne s prsti. Zasli{imo zvoke àlne kora~nice.Niìnski zavezanih o~i koraka od stene v ospredje, se obrne insve~ano koraka nazaj, se obrne in obstoji pred steno. Dvigneroko in tlesne s prsti. Konec glasbe.)

NI@INSKI: Hvala, Aleksej Ivanovi~.MIŠKIN: Verjetno bi radi vedeli, zakaj sem izbral ravno vas.NI@INSKI: Bolj me zanima, kako se bom po~util ~ez pet minut.MIŠKIN: Tako dobro, kot {e nikoli, zagotavljam vam, Ivan Aleksejevi~.

(Dvigne pu{ko, pomeri v Niìnskega in ustreli.)

NI@INSKI: Kaj je bit ta zvok?MIŠKIN: Zakaj niste mrtvi?!NI@INSKI: Mogo~e pa sem. Moram se potegniti za uho. (Se potegne

za levo uho, potem za desno uho.) Av! Moram vas razo~arati,Aleksej Ivanovi~.

(Mi{kin {e enkrat ustreli proti njemu.)

REMBRANDT: Slabo streljate, Aleksej Ivanovi~. Kaj ne znate ciljati?

(Mi{kin obrne pu{ko proti Rembrandtu in ustreli.)

REMBRANDT: Pa res ne znate, celo za slikanje ste pokazali ve~talenta.

JESENIN: Aleksej Ivanovi~ –

(Mi{kin obrne pu{ko proti Jeseninu in ustreli.)

JESENIN: No, vse po vrsti ste nas obsodili na smrt in lastnoro~noizvr{ili obsodbo, ste zdaj potolaèni?

(Mi{kin si pritisne cev k ~elu in poloì prst na sproìlec.)

REMBRANDT: En, dva, tri –NI@INSKI: (si odveè {al) Kaj se dogaja?


Black

167

JESENIN: Kolega Mi{kin se sku{a znebiti svojih mo`ganov.REMBRANDT: No, Aleksej Ivanovi~? Ne pu{~ajte nas v napetosti.JESENIN, REMBRANDT, NI@INSKI: En, dva, tri –

(Mi{kin pritisne na sproìlec. Nobenega zvoka.)

JESENIN, REMBRANDT, NI@INSKI: (razo~arano) Ooooo …MIŠKIN: (vrè pu{ko od sebe, zagrebe obraz v dlani in zahlipa) O

moj bog … Naj nekdo pomaga …

(Lu~i ugasnejo.)

6.

(Lu~i. Jesenin, Rembrandt in Niìnski kle~ijo pred oknom.)

JESENIN: Na{a edina smer je smer vetra.REMBRANDT, NI@INSKI: Na{a edina smer je smer vetra.JESENIN: Veter vdihuje ìvljenje trenutkom.REMBRANDT, NI@INSKI: Veter vdihuje ìvljenje trenutkom.JESENIN: Veter je udobje.JESENIN, REMBRANDT, NI@INSKI: In udobje je to, kar imamo.

(Vstanejo, pote{eni, nasmehljani.)

JESENIN: (izraz olaj{anja) Aaaaaahhhh …REMBRANDT: Kon~no spet vse po starem … (Seè po ~opi~u.)NI@INSKI: Ali ni skrajni ~as, da spet enkrat zaple{emo?JESENIN: Tudi jaz mislim, da je. Nikolaj Nikolajevi~?REMBRANDT: Jaz sem pravzaprav nameraval doslikati nekaj pti-

~ev … Ampak saj pti~i lahko po~akajo.

(Odloì ~opi~. Primejo se ~ez ramena. Niìnski dvigne roko intlesne s prsti. Brahmsov “Madàrski pIes {t. 3”. Odple{ejokolo. Niìnski dvigne roko in tlesne s prsti. Konec glasbe.)


Black

168

JESENIN: (izraz olaj{anja) Aaaaahhhh … (Sede za mizo in razgrnesvoje papirje.)

NI@INSKI: Mir … ljubi mir … (Se loti urjenja novih gibov.)REMBRANDT: (seè po ~opi~u in stopi pred stojalo) Dober dan,

pti~ki … Dober dan, sonce … (Za~ne slikati.)

(Zunaj se sli{i strel.)

MIŠKIN: (zunaj) O moj bog … Kaj sem naredil …

(Trije sodniki se obrnejo proti vratom. Skoznje po~asi prideMi{kin s pu{ko v roki. Videti je osupel, skesan. Pogleda vse trisodnike po vrsti.)

JESENIN: Dober dan, Aleksej Ivanovi~.MIŠKIN: Dober dan, Ivan Petrovi~. Dober dan, Nikolaj Nikolajevi~.REMBRANDT: Dober dan, dober dan.NI@INSKI: Dober dan, Aleksej Ivanovi~.MIŠKIN: Dober dan.JESENIN: Se odpravljate na lov?MIŠKIN: Nisem imel namena … Kar zgodilo se je.JESENIN: (mu prijazno poloì roko ~ez rame) Nameni so eno,

ìvljenje je drugo, to naj vas ne skrbi. Zmeraj se zgodi kajnepredvidenega.

REMBRANDT: Kaj pa se je zgodilo?MIŠKIN: Pu{ka se je sproìla kar sama od sebe.REMBRANDT: Pa ne, da ste si odstrelili palec na nogi?MIŠKIN: Nekaj mnogo huj{ega.NI@INSKI: Naredili ste luknjo v stropu.MIŠKIN: Ne, ne, nekaj tiso~krat, milijonkrat huj{ega!JESENIN: Ne moremo si predstavljati, kaj bi to lahko bilo.NI@INSKI: êsa huj{ega od luknje v stropu skoraj ne more biti.REMBRANDT: Mene osebno bi bolj prizadel odstreljeni palec.MIŠKIN: Sploh ne razumete … Zgodilo se je nekaj nezasli{anega,

in meni je grozno, grozno àl … Tam … (Pokaè skozi vrata.)JESENIN: Nikolaj Nikolajevi~, prosim.

(Rembrandt odloì ~opi~ in gre ven.)


Black

169

REMBRANDT: (zunaj) O moj bog … (Se vrne, zgroèn.)JESENIN: Kaj ste videli?REMBRANDT: O moj bog … (Zagrebe obraz v dlani.)JESENIN: Ivan Aleksejevi~, prosim.

(Niìnski gre ven.)

NI@INSKI: (zunaj) O moj bog … (Se vrne, zgroèn.)JESENIN: Kaj ste videli?NI@INSKI: (pomigne proti vratom) Ivan Petrovi~, prosim …

(Jesenin gre ven. Ti{ina. Rembrandt, Niìnski in tudi Mi{kin seozrejo proti vratom in napeto ~akajo.)

JESENIN: (zunaj) O moj bog …

(Rembrandt in Niìnski stopita k Mi{kinu, mu potegneta pu{koiz rok, mu zvijeta roke za hrbet in mu jih zveèta z Rem-brandtovim {alom. )

(Lu~i ugasnejo.)

7.

(Lu~i. Sodna obravnava. Niìnski sedi na stolu na mizi in igra vlogosodnika. Mi{kin sedi na stolu pred mizo, {e vedno z zvezanimirokami. Rembrandt in Jesenin stojita vsak na eni strani mize, prviigra vlogo zagovornika, drugi vlogo toìlca.)

NI@INSKI: Naj obtoènec vstane.JESENIN: Aleksej Ivanovi~, vstanite.NI@INSKI: Naj toìlec prebere obto`nico.REMBRANDT: Ugovarjam. Obtoènec ni dolàn poslu{ati obto`-

nice z zvezanimi rokami.


Black

170

NI@INSKI: Kaj bi pa radi? Da sodi{~e poslu{a obto`nico brez ob-toènca?

REMBRANDT: Zagotavljam sodi{~u, da obtoènec nima namenapobegniti.

NI@INSKI: Ugovor zavrnjen. Naj toìlec prebere obto`nico.JESENIN: (za{u{lja s papirji) Aleksej Ivanovi~ Mi{kin, obtoèni

ste, da ste –REMBRANDT: Ugovarjam. Aleksej Ivanovi~, sedite.

(Mi{kin sede.)

NI@INSKI: Nikolaj Nikolajevi~, opozarjam vas, da ste na sodi{~u inda nameravam zahtevati dosledno spo{tovanje procedure.

REMBRANDT: Procedura zahteva, da se obrambi ne smejo odre~iugodnosti, ki jih uìva toìlstvo.

NI@INSKI: Tega se sodi{~e v celoti zaveda.REMBRANDT: Potem naj sodi{~e zagotovi, da se procedura v

celoti spo{tuje.NI@INSKI: Nikolaj Nikolajevi~ … Sodi{~e nima ~asa za slepo-

mi{enje. Povejte, po doma~e, kaj bi radi.REMBRANDT: Obravnava poteka v neogrevanem prostoru v raz-

merah ekstremno nizke temperature.NI@INSKI: Tega se sodi{~e v celoti zaveda.REMBRANDT: Sodi{~e ima okrog vratu ovito svoj {al! Tudi toìlstvo

je za{~iteno na podoben na~in. Obramba pa je izpostavljena mrazu,kar pomeni, da se lahko prehladi, postane hripava, izgubi glas.

NI@INSKI: (po premoru) Ugovor obrambe je upravi~en, obtoèncunaj se snamejo vezi.

(Rembrandt stopi k Mi{kinu, mu razveè roke, si ovije {al okrogvratu.)

NI@INSKI: Obravnava se nadaljuje.JESENIN: Aleksej Ivanovi~ Mi{kin. (Obkroà Mi{kina in ga vsake

toliko ~asa potreplja po ramenu.) Obtoèni ste, da ste si 24.februarja ob trinajsti uri petindvajset minut v prostorih sodi{~a,na katerem zdaj proti vam poteka sodni postopek, nezakonito


Black

171

prisvojili strelno oro`je, namenjeno izklju~no oskrbovanju sodi-{~a z mesom, in z njim ravnali tako neprevidno in neodgovorno,da ste povzro~ili strelne rane, ki so terjale smrtno ̀ rtev. Obto`bavas bremeni zlonamerne malomarnosti, zaradi katere je v naj-lep{ih letih in v nepopravljivo {kodo na{i skupnosti preminilNikolaj Sergejevi~ Dobronosov, po doma~e znan kot Nikita,vrhovni sodnik tega sodi{~a.

MIŠKIN: (plane pokonci) To ni res!NI@INSKI: Opozarjam obtoènca, da sodi{~e ne bo toleriralo tak{nih

izpadov.MIŠKIN: To ni res! Nikita je bil sluàbnik. Dobro, ni bil sluàbnik,

bil je oskrbnik, bil je … Nikita ni bil sodnik!NI@INSKI: Identiteta `rtve ne spreminja narave zlo~ina, tega se

mora zavedati tudi obtoènec, ~e ima vsaj osnove pravosodnegaznanja. Nadaljujte, Ivan Petrovi~.

JESENIN: Obto`ba vas bremeni –REMBRANDT: Ugovarjam.NI@INSKI: Kaj spet, Nikolaj Nikolajevi~?REMBRANDT: ̂ eprav velja, da identiteta ̀ rtve ne spremeni narave

zlo~ina, ima to pravilo tudi izjeme. ê bi obtoèni vedel, da jeNikita vrhovni sodnik tega sodi{~a, gotovo ne bi v njegovinavzo~nosti malomarno ravnal s strelnim oro`jem, pravzapravsi tega oro`ja niti ne bi upal vzeti v roke.

NI@INSKI: (po premisleku) Sodi{~e ne more zanikati, da je v temnekaj resnice. Nadaljujte, Nikolaj Nikolajevi~.

REMBRANDT: Obtoèni je bil prepri~an, in mi, njegovi kolegi,smo naredili vse, da bi ga v tem prepri~anju okrepili –

JESENIN. Ugovarjam.NI@INSKI: Ugovor zavrnjen.JESENIN: Ugovor ne more biti zavrnjen, preden sem ga navedel.NI@INSKI: Ugovor sprejet.JESENIN: Tudi sprejet ne more biti, dokler ga ne navedem.NI@INSKI: Navedite ga.JESENIN: Obtoèni bi moral vedeti, da je Nikita vrhovni sodnik, saj

je bilo to ve~ kot o~itno –MIŠKIN: Ugovarjam!NI@INSKI: Ugovor zavrnjen.


Black

172

MIŠKIN: Ugovarjam! Stokrat sem zahteval, da me predstavite vrhov-nemu sodniku, stokrat sem bil zavrnjen. Re~eno mi je bilo, daje vrhovni sodnik na slu`benem potovanju, da je prezaposlen,da se ukvarja z vi{jimi cilji, da se z njim ni mogo~e pogovarjati!

JESENIN: Kako bi se pogovarjali z njim, saj je bil nem!NI@INSKI: Ugovor zavrnjen.REMBRANDT: V imenu svoje stranke najostreje protestiram proti

tak{nemu na~inu vodenja obravnave.NI@INSKI: Ugovor sprejet.REMBRANDT: Ugovor obrambe ali ugovor toìlstva?NI@INSKI: Obrambe. Toìlstva. Obeh. Kaj pa vem. Opozarjam

obrambo in toìlstvo, da ne bom prenesel poigravanja s potrpe`-ljivostjo sodi{~a.

JESENIN: Ivan Aleksejevi~, toìlstvo prosi za dovoljenje, da obto-ènca zasli{i.

NI@INSKI: Prosim.REMBRANDT: Ugovarjam.NI@INSKI: Ugovor zavrnjen, prosim, Ivan Petrovi~.JESENIN: Aleksej Ivanovi~, odgovorite na moja vpra{anja jasno in

precizno. Kaj je po~el Nikita, kadar ga ni bilo v zgradbi?MIŠKIN: Lovil je medvede.JESENIN: Kaj {e?MIŠKIN: Kunce.JESENIN: In?MIŠKIN: Lisice.JESENIN: In?MIŠKIN: Drvaril je.JESENIN: Lahko bi rekli, da je bil na slu`benem potovanju. In kaj je

po~el, ko se je vrnil?MIŠKIN: Kuhal.JESENIN: In?MIŠKIN: Pospravljal.JESENIN: In?MIŠKIN: Sekal drva. Pometal. Pripravljal ~aj.JESENIN: In?MIŠKIN: Krpal odeje.


Black

173

JESENIN: Skratka, ta~as ko smo mi slikali, plesali, filozofirali inrazgrajali, se je on mirno, vztrajno in brez opozarjanja naseukvarjal z vi{jimi, lahko bi rekli najvi{jimi cilji. Ali ni bila na{adol`nost, da mu zagotovimo nemoteno delo?

MIŠKIN: Bila je.JESENIN: Skratka, med nami je ìvel ~lovek, ki si je po`rtvovalno

naloìl najve~je breme odgovornosti za to, da nas ne zametesneg. Ali bi vrhovni sodnik lahko bil vrhovni sodnik, ~e ne bivedel, da je to njegova prva in v razmerah edina dol`nost?

MIŠKIN: Ne.JESENIN: Bi torej morali vedeti, da je Nikita vrhovni sodnik?MIŠKIN: Moral bi.JESENIN: Kaj si torej zasluì sodnik, ki je, ~etudi po nerodnosti,

ustrelil svojega oskrbnika, za{~itnika in predstojnika?MIŠKIN: (po premoru, z nasmehom in upanjem) Najhuj{o kazen, ki

jo dovoljuje zakon.JESENIN: Ivan Aleksejevi~, toìlstvo je kon~alo.NI@INSKI: Nikolaj Nikolajevi~?REMBRANDT: Obramba je ostala brez argumentov.NI@INSKI: Potem preostane sodi{~u samo {e to, da izre~e sodbo.

Ivan Petrovi~, Nikolaj Nikolajevi~, sodi{~e vaju poziva na nujnokonzultacijo.

(Rembrandt in Jesenin se pribliàta Niìnskemu. Vsi trije nekaj~asa zavzeto {epetajo in se dogovarjajo. Rembrandt in Jeseninstopita vsak na svojo stran, Niìnski vstane.)

NI@INSKI: Aleksej Ivanovi~ Mi{kin. Pristopite sodi{~u.JESENIN: Pristopite sodi{~u.

(Mi{kin se priblià.)

NI@INSKI: êprav je res, da mora biti kazen primerna zlo~inu, smosklenili, da mora bili v va{em primeru primerna tudi zlo~incu.Zahtevali ste najhuj{o kazen, ki jo dovoljuje zakon, zato vassodi{~e obsoja na –


Black

174

REMBRANDT, JESENIN, NI@INSKI: Svobodno izbiro lastne pri-hodnosti!

(Mi{kin se skr~i, si pokrije obraz z dlanmi, se po~asi spusti nakolena. Trije sodniki se zadovoljno, zmagoslavno smehljajo.)

JESENIN, REMBRANDT, NI@INSKI: (se sklonijo nadenj) Kajboste naredili, Aleksej Ivanovi~?

(Lu~i ugasnejo.)

8.

(Lu~i. Rembrandt, Jesenin in Niìnski sedijo pri mizi in pijejo ~aj.Vstopi Mi{kin in dvigne pokrov samovarja. Dolije Rembrandtu.)

REMBRANDT: Tako dobrega ~aja pa è dolgo ne.NI@INSKI: Res je nekaj posebnega. Kar pil bi ga.JESENIN: Mo~an. Osveùjo~. Bodrilen.

(Mi{kin gre k vratom in ven.)

REMBRANDT: (za njim) Se nam ne boste pridruìli, Aleksej Ivanovi~?MIŠKIN: (se po~asi vrne) Pe~enko imam na àru.NI@INSKI: Bo è po~akala. Prisedite.JESENIN: Spijte {e vi skodelico svojega izvrstnega ~aja.

(Mi{kin se obotavljaje priblià in sede. Niìnski mu ponudisvojo skodelico.)

NI@INSKI: Srknite, Aleksej Ivanovi~.

(Mi{kin srkne in vrne skodelico Niìnskemu.)

JESENIN: O~itno se vam ne zdi tako dober kot nam.


Black

175

MIŠKIN: Jaz sem svoje è spil. V kuhinji.NI@INSKI: To je va{ privilegij, ni~ naj vas ne bo sram.

(Mi{kin vstane.)

REMBRANDT: Ampak va{e krompirjeve pala~inke, Aleksej Iva-novi~, res jih ne morem prehvaliti … tako …

NI@INSKI: Mehke.JESENIN: In hkrati ~vrste.REMBRANDT: Tako …NI@INSKI: Kot da bi plesale po ustih.JESENIN: Pravi uìtek, prava naslada.REMBRANDT: Kako pa jih naredite? Ali bi raje, da to ostane

skrivnost?MIŠKIN: Malo vode, malo krompirja, malo moke. Potem pa zme{am.JESENIN: Bravo, Aleksej Ivanovi~. (Zaploska.)REMBRANDT, NI@INSKI: (zaploskata) Bravo, bravo, Aleksej

Ivanovi~.MIŠKIN: Zdaj moram pa iti. (Se napoti k vratom.)JESENIN: Seveda. Pe~enka.NI@INSKI: (si oblizne ustnice) Mmmmm … Komaj ~akam.REMBRANDT: Ne vem, ~e sem è povedal, Aleksej Ivanovi~,

ampak to, kar ste naredili v~eraj, je doseèk, na katerega stelahko ponosni.

MIŠKIN: (pri vratih) V~eraj?NI@INSKI: Ste è pozabili?JESENIN: Ustrelili ste medveda.MIŠKIN: Aaa, to. Ni~ posebnega.REMBRANDT: Kak{na skromnost. Povejte nam vendar, kako se

vam je posre~ilo.MIŠKIN: Preprosto. Odgazil sem do roba gozda, da bi na{el mesto,

kjer je Nikita zbiral suhljad. Kar naenkrat se je pred manopojavil medved. Ustrelil sem ga.

JESENIN: Še dobro, da so bili v pu{ki namesto slepih nabojev pravi!

(Rembrandt, Niìnski in Jesenin se zasmejejo. Mi{kin se obo-tavlja, potem se jim pridruì. Lu~i ugasnejo. Smeh se nadaljuje.)


Black

176

9

(Lu~i. Niìnski, zavit v pla{~ in sklju~en, sedi na robu mize. Mi{kinvstopi in ga gleda.)

MIŠKIN: Dober dan, Ivan Aleksejevi~.NI@INSKI: Dober dan, Aleksej Ivanovi~. Ne po~utim se dobro.MIŠKIN: Prehlad?NI@INSKI: V glavi mi brni ~udna ti{ina.

(Mi{kin si sle~e pla{~ in ga ogrne Niìnskemu okrog ramen.Sname si {al in ga ovije Niìnskemu okrog glave.)

NI@INSKI: Predobri ste. Vas ne zebe?MIŠKIN: @e nekaj ~asa se pono~i pokrivam samo z eno odejo in

enim medvedjim koùhom.NI@INSKI: êstitam.MIŠKIN: Veste, kaj se mi zdi? (Prisede.) Ko mi je bilo dvanajst let, sem

bil operiran na slepi~u. Ko sem se prebudil iz narkoze, se mi je svetzdel … druga~en. Stvari ve~ niso bile tako … trdne, tako … zanes-ljivo navzo~e. V~asih pomislim, da sem mogo~e na tisti operacijskimizi umrl in ̀ ivim vsa ta leta v nekem drugem, vzporednem svetu.

NI@INSKI: Sanjskem svetu.MIŠKIN: Zdi se mi, da je vse to, kar se tukaj z nami dogaja, da so

vse to … sanje.NI@INSKI: Škoda, da nimamo budilke.MIŠKIN: Sanje, ki imajo svojo notranjo logiko … in ki se jim

moramo prepustiti.NI@INSKI: Nekaj vam moram priznati, Aleksej Ivanovi~. Preden ste

pri{li, smo imeli teden dni presenetljivo vreme … ni~ ni sneìlo,nekajkrat se je pojavilo celo sonce … Odpravil sem se protiObzorju … Potem pa … ne vem zakaj … sem se obrnil instekel nazaj … (Premor.) Pred mojim prihodom se je to zgodilotudi Nikiti … Nekega dne je sku{al pobegniti in je zagazil vsneg … Naslednji dan se je vrnil … in od tistega ~asa naprej nispregovoril besede …

(Premor.)


Black

177

MIŠKIN: Jutri … (Gre k oknu, pride nazaj.) Jutri bom na dvori{~uodkidal sneg, naredil gredo in posadil krompir.

NI@INSKI: Ooooo! Na to ni pomislil niti Nikita, ki je bil dobervrhovni sodnik.

MIŠKIN: Potrebno je, zaloga bo kmalu skopnela.NI@INSKI: Aleksej Ivanovi~, vas smem nekaj vpra{ati? Še pi{ete

pisma materi?MIŠKIN: Uporabljam jih za priìganje ognja na ognji{~u.NI@INSKI: Aleksej Ivanovi~ …

(Vstane, gre k Mi{kinu.)

MIŠKIN: Da?NI@INSKI: Zakaj imajo sloni velika u{esa?MIŠKIN: En, dva, tri –NI@INSKI, MIŠKIN: (se primeta ~ez ramena) Zato, da lahko frfotajo

s cveta na cvet! (Se zasmejeta.)MIŠKIN: Edino, ~esar se bojim …NI@INSKI: Poslu{am.MIŠKIN: Da bom lepega dne sprevidel, da to niso sanje, ampak

resnica. Ivan Aleksejevi~, bi vas smel prositi za uslugo?

(Mi{kin nastavi Niìnskemu lice. Niìnski mu z otro{kim ve-seljem pripelje zau{nico.)

MIŠKIN: Hvala.NI@INSKI: Kako se po~utite?MIŠKIN: Pomirjen. Glavno je, da imamo vsak svoje veselje. Jaz

imam krompir, ki ga bom jutri za~el razmnoèvati. Na{ hi{nigenij ima svoje barvice … (Se ustavi pred Rembrandtovo sliko.)Dober dan, pti~ki …

NI@INSKI: Dober dan, roìce …MIŠKIN: Dober dan, sonce …MIŠKIN, NI@INSKI: (se primeta ~ez ramena) Nikolaj Nikolajevi~

Rembrandt vam vsem skupaj èli dober dan!

(Se na glas zasmejeta.)


Black

178

MIŠKIN: Ivan Petrovi~ ima svoje stihe –NI@INSKI: Efemeroni smo –MIŠKIN, NI@INSKI: (se primeta ~ez ramena) Na{a edina smer je

smer vetra! (Se zasmejeta.)MIŠKIN: Vi pa imate ritem, lepoto gibov, balet.

(Niìnski skloni glavo in se obrne pro~.)

MIŠKIN: Kaj je, Ivan Aleksejevi~? Ni~ slabega nisem mislil.NI@INSKI: Poglejte. (Tlesne s prsti. Ni~. Tlesne s prsti druge roke. Ni~.)MIŠKIN: âkajte. (Dvigne roko in tlesne s prsti.) Ni~? (Niìnski

turobno odkima.) Kaj pa to? (Tlesne s prsti druge roke. Niìnskiturobno odkima. Mi{kin se zamisli.) Kaj pa tole? (Tlesne sprsti. Zasli{imo Dvoràkov “Slovanski ples {t. 7”.)

NI@INSKI: Oooooooooohhhh … (Konec glasbe.) Tega pa nisem {enikoli sli{al. Kako, da ne sli{im ve~ stare glasbe?

MIŠKIN: Odsluìla je.NI@INSKI: (vznemirjen, navdu{en) Ho~ete re~i … (Dvigne roko in

tlesne s prsti. Ni~.) Prezgodaj sem se veselil.MIŠKIN: Morate se privaditi.

(Tlesne s prsti. Dvoràkov “Slovanski ples {t. 7”. Niìnskiza~ne izvajati plesne gibe. Mi{kin ga spodbuja.)

NI@INSKI: O … Aleksej Ivanovi~ … Aleksej Ivanovi~ … Ple{em …(Iztegne roko proti Mi{kinu.) Aleksej Ivanovi~ …

(Mi{kin se mu pridruì, primeta se ~ez ramena, ple{eta skupaj. Navratih se pojavita Jesenin in Rembrandt, strmita. Niìnski ju zagleda.)

NI@INSKI: Ivan Petrovi~ … Nikolaj Nikolajevi~ … Izumil sem novples …

(Jesenin in Rembrandt se pridruìta Niìnskemu in Mi{kinu; vsi{tirje ple{ejo. Niìnski tlesne s prsti, konec glasbe, konec plesa.)

JESENIN: (zaploska) Bravo, Ivan Aleksejevi~.REMBRANDT, MIŠKIN: (zaploskata) Bravo, bravo, Ivan Aleksejevi~.


Black

179

NI@INSKI: (se priklanja) Hvala, hvala.REMBRANDT: Tudi Ivan Petrovi~ ima novo pesem, in moram re~i,

da je zelo zanimiva!JESENIN: No, druga~na. (Iz èpa vzame {op papirjev) Za vsakega

sem naredil kopijo –MIŠKIN: Tako da lahko nova umetnina ~imprej postane del na{e

kolektivne zavesti, pravilno. (Seè po svoji kopiji.)JESENIN: (izro~i kopije Rembrandtu in Niìnskemu) Posebnost te

pesmi je, da jo moramo recitirati vsi naenkrat, in sicer vsak svojodmerjeni verz, samo tako bo pesem zazvenela v vsej svoji –

MIŠKIN: Osupljivi lepoti, ~estitam. Predlagam, da za~nemo.JESENIN: Pripravljeni?REMBRANDT: En, dva, tri.

(Štirje sodniki dru`no recitirajo pesem.)

JESENIN: Barabumba bimbirumbibarambaba bambirabi

REMBRANDT: Bromborombor brumbigrembibimbi grumbirabi

NI@INSKI: Borebamber jamber kambergrumber mamber gorebamber

MIŠKIN: Paradinga bingaringamingaringa ringaraja

(V zvo~ni kakofoniji postanejo Jesenin, Rembrandt in Niìnskipozorni na besedo “ringaraja”; tako jih prevzame, da jo za~noponavljati, hkrati pa ob njej ritmi~no trzati. Nazadnje se primejo~ez ramena, Niìnski tlesne s prsti, zasli{imo Dvoràkov “Slo-vanski ples {t. 2”, trije sodniki veselo zaringarajajo. Mi{kin sejim pridruì. Naposled Mi{kin tlesne s prsti, konec glasbe,konec plesa.)

REMBRANDT, NI@INSKI, MIŠKIN: (zaploskajo) Bravo, Ivan Pet-rovi~, bravo, genialno, bravo.

MIŠKIN: (stopi na mizo) Gospodje. Preden grem po svojih opravkihoziroma preden se posvetimo vsak svoji dejavnosti, bi radpovedal nekaj besed. Mu~ni predor, v katerem smo bili kot


Black

180

izgubljeni, je za nami. Pred nami je dolgo in plodno obdobje,morda ne udobja in blaènosti, vsekakor pa obdobje miru –

(Ropotanje po vratih. Sodniki se obrnejo proti vratom, se spo-gledajo, se odlo~ijo, da niso prav sli{ali.)

MIŠKIN: V tem obdobju, na katerega smo tako dolgo ~akali in ki siga vsi zasluìmo –

(Ropotanje po vratih. Vsi {tirje po~asi obrnejo glave protivratom.)

MIŠKIN: Nikolaj Nikolajevi~, prosim.

(Rembrandt gre proti vratom, se neodlo~no obrne. Ropotanjese ponovi. Rembrandt se obotavlja. Mi{kin ga spodbudi s kretnjoglave. Rembrandt gre ven, zapre vrata. Ti{ina. Rembrandt sevrne, obstoji pri vratih. Vsi ga gledajo.)

MIŠKIN: No?JESENIN: No?NI@INSKI: No?REMBRANDT: (kot da ne more verjeti) Nekdo je zunaj.MIŠKIN: In?JESENIN: In?NI@INSKI: In?REMBRANDT: Pravi, da je sodnik.MIŠKIN: Pa?JESENIN: Pa?NI@INSKI: Pa?REMBRANDT: Pri{el je sodit.

(Mi{kin, Jesenin, Niìnski in Rembrandt se silovito zasmejejo.Zresnijo se. Se postavijo v vrsto, se obrnejo proti vratom.)

MIŠKIN. Naj vstopi!

(Lu~i po~asi uga{ajo.)


Black

Documents

JUTRI BO LEPŠEsigledal.org/w/images/7/7e/Jutri_bo_lepše.pdf · NI@INSKI: (skozi razkre~ene noge) Slabo sem spal. REMBRANDT: (se vzravna) Jaz pa sploh nisem. Mu~ile so me ... MIŠKIN: