Judo - zmajcki.sizmajcki.si/wordpress/wp-content/uploads/2013/09/judo_sport_in... · Hvale`na sva tudi Olimpijskemu muzeju v Lozani, [vica, Patricii Cholley in Davidu Ollierju de

Judo

Najprej se zahvaljujeva predsedniku Yong Sung Parku in izvr{ilnemu od-boru Mednarodne judo federacije za zaupanje in spodbude pri pripravi te-ga dela. Za pomo~ in podporo se zahvaljujeva tudi Françoisu Bessonu,Jimu Kojimi in Ryozu Nakamuri. Za tehni~no pomo~ se zahvaljujeva tudiosebju sekretariata Mednarodne judo federacije, predvsem pa JohnuMoonu in Davidu Yooju.Ta knjiga ne bi bila tako bogata in razgibana, ~e ne bi fotografij prispevalfotograf Bob Willingham. Pri snovanju, pripravi, izvedbi in finalizaciji te-ga zahtevnega in zanimivega dela sta nama neizmerno pomagala tudiAndré J. Ertel in Richard Bowen. Za posredovanje podatkov o Kodokanu se zahvaljujeva Kodokan JudoIn{titutu iz Tokia, prevsem pa Yukimitsuju Kanu in Naokiju Murati.Hvale`na sva tudi Olimpijskemu muzeju v Lozani, [vica, Patricii Cholleyin Davidu Ollierju de Marichard. Zahvaljujeva se tudi osebjuRaziskovalnega centra za preu~evanje kulture emocij pri Univerzi v SanFrancisku, ZDA. Zahvaljujeva se tudi Suniti Paul in ~lanom zdruènjaShiki no Kai. Veliko drugih ljudi je {e prispevalo k nastanku te knjige, nekateri so namazaupali svoje spomine, nekateri s svojimi osebnimi zapisi o dogodkih,nekateri so nama dali fotografije ipd. [e posebej so za nastanek tega delazaslu`ni najini judoisti~ni prijatelji : Ichiro Abe, Osamu Abe, John Barnes,Daniel Bonét-Maury, Bob Brink, Jean-Claude Bourguet, Pierre Brousse,Ben N. Campbell, Roméo Carréga, Nuno da Camara Pereira, JaimeCasanova, Lætitia Casta, Henri Courtine, Elisabeth Emery, TakaoFujitani, Keiko Fukuda, Jean Gailhat, Geoff Gleeson, Brian Goodger, JohnGough, Jerry Hays, Dennis Helm, Jean-François Hernandez, Eio Lida,Judo Kanada, Norikazu Kawaishi, Rusty Kanokogi, Trevor Leggett,António Lopes Aleixo, Jan Malmstedt, Atsuo Miki, Takeshi Nakajima,Hayward Nishioka, Jacobus Nauwelaerts de Age, Charles Palmer, GiselaPreuss, António Ramalho Eanes, Kjell Salling, Erwin Schön, Michel Silice-Feldenkrais, Robert Smith, Joseph Svinth, Masayuki Takeuchi, RayTinaza, Yosh Uchida, Michel Vial, Miguel Villamón Herrera, DavidWaterhouse in William Wood.Pri pripravi in finalizaciji knjige so nama pomagali tudi Véronique Zonca,Yann Le Chevalier, Marjorie Deschaux in Françoise Brousse, za kar se jimiskreno zahvaljujeva.Opravi~ujeva se, da se ne moreva osebno zahvaliti {tevilnim prvakom,strokovnjakom, vodjem ekip, trenerjem in drugim posameznikom, ki soogromno prispevali k razvoju juda. Hvala vsem.Sr~no upava, da ta knjiga prikazuje dostojanstvo, integriteto, tradicijo inpredstavlja na{ judo kot celoten sistem vadbe telesa in duha.

Michel Brousse, Bordeaux, FrancijaDavid Matsumoto, San Francisko, Kalifornia, ZDA

Avgust, 19992

Judo - {port in na~in ìvljenja

ZahvalaTa knjiga jeposve~enaAndréu J. Ertelu,Robertu Fukudiin vsempionirjemter ljubiteljemjuda po svetu.

Najprej se zahvaljujeva predsedniku Yong Sung Parku in izvr{ilnemu od-boru Mednarodne judo federacije za zaupanje in spodbude pri pripravi te-ga dela. Za pomo~ in podporo se zahvaljujeva tudi Françoisu Bessonu,Jimu Kojimi in Ryozu Nakamuri. Za tehni~no pomo~ se zahvaljujeva tudiosebju sekretariata Mednarodne judo federacije, predvsem pa JohnuMoonu in Davidu Yooju.Ta knjiga ne bi bila tako bogata in razgibana, ~e ne bi fotografij prispevalfotograf Bob Willingham. Pri snovanju, pripravi, izvedbi in finalizaciji te-ga zahtevnega in zanimivega dela sta nama neizmerno pomagala tudiAndré J. Ertel in Richard Bowen. Za posredovanje podatkov o Kodokanu se zahvaljujeva Kodokan JudoIn{titutu iz Tokia, prevsem pa Yukimitsuju Kanu in Naokiju Murati.Hvale`na sva tudi Olimpijskemu muzeju v Lozani, [vica, Patricii Cholleyin Davidu Ollierju de Marichard. Zahvaljujeva se tudi osebjuRaziskovalnega centra za preu~evanje kulture emocij pri Univerzi v SanFrancisku, ZDA. Zahvaljujeva se tudi Suniti Paul in ~lanom zdruènjaShiki no Kai. Veliko drugih ljudi je {e prispevalo k nastanku te knjige, nekateri so namazaupali svoje spomine, nekateri s svojimi osebnimi zapisi o dogodkih,nekateri so nama dali fotografije ipd. [e posebej so za nastanek tega delazaslu`ni najini judoisti~ni prijatelji : Ichiro Abe, Osamu Abe, John Barnes,Daniel Bonét-Maury, Bob Brink, Jean-Claude Bourguet, Pierre Brousse,Ben N. Campbell, Roméo Carréga, Nuno da Camara Pereira, JaimeCasanova, Lætitia Casta, Henri Courtine, Elisabeth Emery, TakaoFujitani, Keiko Fukuda, Jean Gailhat, Geoff Gleeson, Brian Goodger, JohnGough, Jerry Hays, Dennis Helm, Jean-François Hernandez, Eio Lida,Judo Kanada, Norikazu Kawaishi, Rusty Kanokogi, Trevor Leggett,António Lopes Aleixo, Jan Malmstedt, Atsuo Miki, Takeshi Nakajima,Hayward Nishioka, Jacobus Nauwelaerts de Age, Charles Palmer, GiselaPreuss, António Ramalho Eanes, Kjell Salling, Erwin Schön, Michel Silice-Feldenkrais, Robert Smith, Joseph Svinth, Masayuki Takeuchi, RayTinaza, Yosh Uchida, Michel Vial, Miguel Villamón Herrera, DavidWaterhouse in William Wood.Pri pripravi in finalizaciji knjige so nama pomagali tudi Véronique Zonca,Yann Le Chevalier, Marjorie Deschaux in Françoise Brousse, za kar se jimiskreno zahvaljujeva.Opravi~ujeva se, da se ne moreva osebno zahvaliti {tevilnim prvakom,strokovnjakom, vodjem ekip, trenerjem in drugim posameznikom, ki soogromno prispevali k razvoju juda. Hvala vsem.Sr~no upava, da ta knjiga prikazuje dostojanstvo, integriteto, tradicijo inpredstavlja na{ judo kot celoten sistem vadbe telesa in duha.

Michel Brousse, Bordeaux, FrancijaDavid Matsumoto, San Francisko, Kalifornia, ZDA

Avgust, 19992


ZahvalaTa knjiga jeposve~enaAndréu J. Ertelu,Robertu Fukudiin vsempionirjemter ljubiteljemjuda po svetu.

3

Predgovor prevajalcaPredgovor predsednika IJFUvod1. poglavje: Tehnike juda2. poglavje: Pravila judo borbe2. poglavje: Pravila vedenja4. poglavje. Kano in za~etek judoisti~nega gibanja5. poglavje: Raz{irjanje juda po svetu6. poglavje: Vklju~itev ènsk v judo7. poglavje: Judo, kultura in dru`ba

Sklepne misli

Dodatki

Rezultati svetovnih prvenstevSlovar~ek japonskih izrazovMednarodna judo federacijaAvtorjaFotografPrevejalec


Vsebina

Stik z Michelom Broussom leta 1999 na SP v Birminghamu, pogovorz Davidom Matsumotojem med sojenjem A turnirja v Rimu leta 2000in sodelovanje z Jimom Kojimo pri prevajanju Priro~nika za sodnikeiz angle{~ine v sloven{~ino 1999 ter priprava fraz za sodnike, so vpli-vali na mojo odlo~itev za prevod tega dela.

Branje tega dela, navdih in mi{ljenje, da bi vsak u~itelj telovadbe v{oli, {tudent fakultete za {port, vsak trener juda, judoisti~ni sodnik,idr. morali nekaj vedeti o tem olimpijskem borilnem {portu. Judo je{port in ve{~ina, s pomo~jo katere si posameznik krepi telesno mo~,pridobiva spretnost, samokontrolo in pozitivno samopodobo. Vsi tirazlogi so me vodili k odlo~itvi, da prevedem to delo, saj kot trener insodnik v svojem judo klubu in strokovnjak na podro~ju kriminologijepojmujem judo kot {port in na~in ìvljenja, ki nam lahko pomaga kvi{ji kakovosti ìvljenja in soìtja. Kljub temu, da je tekmovalni judo"sebi~ni judo", usmerjen v vrhunske rezultate, kjer {teje le zmaga, paje treba vedeti, da je {tevilo vrhunskih judoistov majhno. Ve~ina judo-istov je ljudi, ki se z judom ukvarja z ljubeznijo in z èljo, da se sre~ujes svojimi klubskimi prijatelji, s katerimi preìvijo nekaj svojega pro-stega ~asa na na~in, ki ga je zasnoval Jigoro Kano pred ve~ kot 110leti.

To delo sem v ve~ini prevedel v ~asu, ko sem bil na trimese~nem po-doktorskem {tudiju na Univerzi v Cambridgu v Veliki Britaniji. Polegprevajanja tega dela sem nekaj prostega ~asa preìvel z judoisti cam-bridskega univerzitetnega kluba. V ~asu bivanja v Veliki Britaniji semobiskal tudi druge klube in londonski Budokwai, kjer je mogo~e ~uti-ti pravi duh juda. Upam, da bo bralec knjige "Judo - {port in na~inìvljenja" za~util prizadevanja Michela Broussa in Davida Matsumota,ki sta na izjemen na~in predstavila razvoj in pomen juda kot sistemavadbe telesa in duha.

Za pomo~ pri finalizaciji prevoda se zahvaljujem Joètu [krabi, Gre-gorju Ranklu, Rajku Faturju, Petru [ubicu, Rafaelu Viltu`niku,Slavku Pulji~u in Petri Helbl.

Prevod posve~am prijatelju Slavku Boì~u-Paliju in Zmagu [au-perlu, mojemu prvemu u~itelju juda.

4


Beseda prevajalca:

Stik z Michelom Broussom leta 1999 na SP v Birminghamu, pogovorz Davidom Matsumotojem med sojenjem A turnirja v Rimu leta 2000in sodelovanje z Jimom Kojimo pri prevajanju Priro~nika za sodnikeiz angle{~ine v sloven{~ino 1999 ter priprava fraz za sodnike, so vpli-vali na mojo odlo~itev za prevod tega dela.

Branje tega dela, navdih in mi{ljenje, da bi vsak u~itelj telovadbe v{oli, {tudent fakultete za {port, vsak trener juda, judoisti~ni sodnik,idr. morali nekaj vedeti o tem olimpijskem borilnem {portu. Judo je{port in ve{~ina, s pomo~jo katere si posameznik krepi telesno mo~,pridobiva spretnost, samokontrolo in pozitivno samopodobo. Vsi tirazlogi so me vodili k odlo~itvi, da prevedem to delo, saj kot trener insodnik v svojem judo klubu in strokovnjak na podro~ju kriminologijepojmujem judo kot {port in na~in ìvljenja, ki nam lahko pomaga kvi{ji kakovosti ìvljenja in soìtja. Kljub temu, da je tekmovalni judo"sebi~ni judo", usmerjen v vrhunske rezultate, kjer {teje le zmaga, paje treba vedeti, da je {tevilo vrhunskih judoistov majhno. Ve~ina judo-istov je ljudi, ki se z judom ukvarja z ljubeznijo in z èljo, da se sre~ujes svojimi klubskimi prijatelji, s katerimi preìvijo nekaj svojega pro-stega ~asa na na~in, ki ga je zasnoval Jigoro Kano pred ve~ kot 110leti.

To delo sem v ve~ini prevedel v ~asu, ko sem bil na trimese~nem po-doktorskem {tudiju na Univerzi v Cambridgu v Veliki Britaniji. Polegprevajanja tega dela sem nekaj prostega ~asa preìvel z judoisti cam-bridskega univerzitetnega kluba. V ~asu bivanja v Veliki Britaniji semobiskal tudi druge klube in londonski Budokwai, kjer je mogo~e ~uti-ti pravi duh juda. Upam, da bo bralec knjige "Judo - {port in na~inìvljenja" za~util prizadevanja Michela Broussa in Davida Matsumota,ki sta na izjemen na~in predstavila razvoj in pomen juda kot sistemavadbe telesa in duha.

Za pomo~ pri finalizaciji prevoda se zahvaljujem Joètu [krabi, Gre-gorju Ranklu, Rajku Faturju, Petru [ubicu, Rafaelu Viltu`niku,Slavku Pulji~u in Petri Helbl.

Prevod posve~am prijatelju Slavku Boì~u-Paliju in Zmagu [au-perlu, mojemu prvemu u~itelju juda.

4


Beseda prevajalca:

5

Mednarodna judo federacija (IJF) je vodilna svetovnajudoisti~na organizacija, ki je sprejeta v Mednarodniolimpijski komite in je med olimpijskimi igrami odgo-vorna za izvedbo in organizacijo tekmovanja v judu.Mednarodno judo federacijo sestavlja pet kontinental-nih zvez in 180 nacionalnih federacij.

Od ustanovitve Mednarodne judo federacije leta 1951,se je mednarodni judo neizmerno razvil in raz{iril pocelem svetu. êprav je judo danes najbolj raz{irjen bo-rilni {port na svetu, pa so njegove korenine v borilnive{~ini, ki se je preobrazila v mednarodno in olimpij-sko priznani {port. [tevilo publikacij, ~lankov in knjigje v primerjavi z drugimi borilnimi ve{~inami dale~ naprvem mestu.

V sodobni informacijski dobi je pretok informacij {eposebej pomemben, zato menim, da je ravno pravi ~asza predstavitev dela, ki zdruùje informacije o judu,njegovi zgodovini, vzgojnih in izobraèvalnih vplivihtega {porta, vsem federacijam, judoistom in ljubiteljemjuda. Z branjem dela Judo kot {port in na~in ìvljenjasi bodo bralci pridobili pomembne informacije, kidokazujejo pomembne prispevke k razvoju in raz{irja-nju juda po svetu.

Ob tej prilo`nosti bi se posebej zahvalil raziskovalcemaMednarodne judo federacije dr. Davidu Matsomotu izZDA in profesorju Michelu Brousseju iz Francije zanjun ~as, predanost in prizadevanje, ki sta ga vloìla vraziskovanje, pisanje in urejanje tega pomembnega de-la. Poleg njiju bi se zahvalil tudi trem tehni~nim direk-torjem Mednarodne judo federacije. Zahvaljujem se{portnemu direktorju Francoisu Bessonu iz Francije,direktorju sodni{ke komisije Jimu Kojimi iz Kanade indirektorju izobraèvalne komisije Ryozu Nakamuri izJaponske za njihove napotke in predloge pri nastajanju

Predgovor predsednika Mednarodne judo federacije (IJF), Yong Sung Parka



6

tega dela. Na koncu bi se rad zahvalil tudi nacionalnimin kontinentalnim federacijam, ki so posredovale po-datke in omogo~ile uresni~itev na{e ideje.

Upam, da bo knjiga vreden vir podatkov za ljubiteljejuda po svetu. @elim si, da bo knjiga dala nekaj nove-ga vsem ljubiteljem juda in judoistom, ne glede na to,ali so za~etniki ali pa è vrhunski tekmovalci, konti-nentalni, svetovni ali olimpijski prvaki.

Yong Sung Park

Judo


6

tega dela. Na koncu bi se rad zahvalil tudi nacionalnimin kontinentalnim federacijam, ki so posredovale po-datke in omogo~ile uresni~itev na{e ideje.

Upam, da bo knjiga vreden vir podatkov za ljubiteljejuda po svetu. @elim si, da bo knjiga dala nekaj nove-ga vsem ljubiteljem juda in judoistom, ne glede na to,ali so za~etniki ali pa è vrhunski tekmovalci, konti-nentalni, svetovni ali olimpijski prvaki.

Yong Sung Park

Judo

7

Kaj je judo? Judo je mogo~na in dinami~naborilna ve{~ina in {port, ki od ~loveka terjaveliko telesno sposobnost, znanje, samoob-

vladovanje in disciplino. Judo tehnike se izvajajo stoje in v parterju,torej na tleh. Stoje se najve~krat izvajajo meti, medtem ko se na tlehizvaja kon~ni prijemi, katerih cilj je v dolo~enem poloàju obdràtinasprotnika na hrbtu, izvajati kontrolo nad njim. Poleg tega se v par-terju izvajajo tudi davljenja in vzvodni prijemi, to pa toliko ~asa, dase nasprotnik preda.

Judo izvira iz Japonske in je nastal kot me{anicatehnik drugih borilnih ve{~in, ki so jih uporabljalisamuraji in fevdalni bojevniki ve~ sto let. êprav ju-do izvira iz borilnih, voja{kih ve{~in, katerih namenje bil ubiti, po{kodovati ali onemogo~iti nasprotnikana bojnem polju, se ta danes mo~no razlikuje od iz-virnih ve{~in, katere tehnike vsebuje {e dandanes.Tehnike juda so danes prilagojene tako, da tisti, kise z judom ukvarja, lahko vadi varno in brez nevar-nosti, da bi po{kodoval svojega nasprotnika. Judo zarazliko od karateja ne vsebuje brc in udarcev s sto-palom ali kolenom. Za razliko od aikida ne uporablja vzvodov za me-tanje nasprotnika na tla. Za razliko od kenda ne uporablja oro`ja.Namesto tega judo temelji na sposobnosti posameznika, ki s prijemomnasprotnika za kimono ru{i nasprotniku ravnote`je, uporablja izklju~-no fizi~no silo in izvaja tehnike, da bi obvladal nasprotnika. Zaraditega je judo preprost in bazi~en {port. Kljub temu pa v njegovi prepro-stosti leì zapletenost, zato je za mojstrsko izvedbo najpreprostej{ihtehnik treba vaditi dalj ~asa, vloìti veliko truda, energije in biti vztra-jen pri telesni vadbi in krepitvi duha.

Izraz judo vsebuje dve japonski besedi. Ju pomeni biti neèn, uglajen,do pa pomeni pot. Judo torej pomeni ne`no (mehko), torej uglajenopot. êprav uglajenosti in ne`nosti novinci ne zaznajo takoj, saj pridoìvljanju prvih padcev in tehnik metov doìvijo obi~ajno vse kajdrugega kot ne`nost. Poleg tega judo za gledalca v primeru izvajanjaatraktivnih tehnike metov ne daje vtisa ne`nosti in uglajenosti. Na~elouglajene, ne`ne poti se v bistvu bolj kaè v umikanju nasprotniku kot


Aurelio Miguel(Brazilija)napada PawlaNastulo (Poljska),Pariz, 1997

UVOD

pa surovem upiranju njegovi sili ali napadu. Na~elo popu{~anja -uglajenosti, ki ga imenujemo tudi yawara (po japonsko pomeni istokot ju), je na~elo, na katerem temeljijo vse judoisti~ne tehnike.

Judo je ve~ kot le golo u~enje in uporaba borbenih tehnik. Celostnogledano je judo izreden sistem telesnega, intelektualnega in moralne-ga u~enja. Judo ima svojo kulturo, sistem, dedi{~ino, obi~aje in tradi-cijo. [e ve~, na~elo uglajenosti judoisti prena{ajo iz blazin v vsakdanjeìvljenje, v interakcije z drugimi ljudmi, druìnskimi ~lani, sodelavciin drugimi. Judo daje judoistom tudi eti~ni kodeks, na~in ìvljenja inìvljenjsko filozofijo. Danes judo vadi milijone posameznikov in je za-gotovo najbolj popularen borilni {port na svetu. Glede mnoì~nostivade~ih je judo na drugem mestu glede popularnosti, saj se nahaja

8


JUDO JE ÛDOVIT SISTEM

ZA VZGOJO DUHA IN TELESA.

pa surovem upiranju njegovi sili ali napadu. Na~elo popu{~anja -uglajenosti, ki ga imenujemo tudi yawara (po japonsko pomeni istokot ju), je na~elo, na katerem temeljijo vse judoisti~ne tehnike.

Judo je ve~ kot le golo u~enje in uporaba borbenih tehnik. Celostnogledano je judo izreden sistem telesnega, intelektualnega in moralne-ga u~enja. Judo ima svojo kulturo, sistem, dedi{~ino, obi~aje in tradi-cijo. [e ve~, na~elo uglajenosti judoisti prena{ajo iz blazin v vsakdanjeìvljenje, v interakcije z drugimi ljudmi, druìnskimi ~lani, sodelavciin drugimi. Judo daje judoistom tudi eti~ni kodeks, na~in ìvljenja inìvljenjsko filozofijo. Danes judo vadi milijone posameznikov in je za-gotovo najbolj popularen borilni {port na svetu. Glede mnoì~nostivade~ih je judo na drugem mestu glede popularnosti, saj se nahaja

8


JUDO JE ÛDOVIT SISTEM

ZA VZGOJO DUHA IN TELESA.

9

takoj za nogometom. V smislu mednarodne organiziranosti pa je judonajmnoì~nej{i in najbolje organiziran {port na svetu z velikim {tevi-lom nacionalnih in mednarodnih zvez, ki se zdruùjejo v Mednarodnojudo federacijo (angl. International Judo Federation, fr. FederationInternacional de Judo). Judo predstavlja sestavni del {portnega izo-braèvanja v {tevilnih dràvah po svetu, saj judo vadijo v lokalnihklubih, v osnovnih in srednjih {olah, na univerzah, v regionalnih innacionalnih trena`nih centrih in drugje.

Judo je natan~na in zahtevna ve{~ina. Vadba judoisti~nih tehnik po-maga ljudem dose~i splo{no telesno pripravljenost, kot so mo~,gib~nost, hitrost, dinami~no in stati~no ravnote`je, vzdr`ljivost idr.Vadba obrambe in napada pomaga razviti ob~utek za ustrezno odzi-vanje, koordinacijo in samozavest. Judoist se z vadbo krepi in postajamo~nej{i ter hitrej{i. Judoisti tudi postajajo mojstri dolo~enih tehnik,s katerimi zmagujejo na tekmovanjih. U~ijo se mo~ne, hitre in kon-trolirane izvedbe tehnik. Nadarjenost, vztrajnost in zavzetost pri-peljejo do vrhunskih rezultatov in mojstrske izvedbe tehnik, ki soprivla~ne za vsakega gledalca judoisti~nih tekmovanj. Z vadbo juda sijudoisti pove~ajo repertoar tehnik, ki jih uporabljajo. Razvijajo si no-ve spretnosti, {irijo znanje in sposobnosti. V procesu vadbe postanejo


dobro telesno pripravljeni {portniki, ki dobro poznajo in znajo upora-bljati tehnike, kar je predpogoj za kakovostno tekmovalno kariero.

Poleg prizadevanj za tekmovalne uspehe judoistov pa moramo gleda-ti {e na druge vidike juda, ki se jih morajo zavedati vsi, ki u~ijo judo.To so u~enje samoobvladovanja, obvladovanja ~ustev in skromno, za-dràno vedenje. Judo vsebuje u~enje vztrajnosti, spo{tovanja, preda-

nosti in zvestobe. Judoisti si z delom prido-bijo izredno delovno etiko, socialne ve{~inein navzven opazno pojavnost, ki se kaè vsamozavesti in skromnosti. Judoisti se u~ijopremagovati svoje strahove in kazati po-gum, ko so pod mo~nim pritiskom. Na tek-movanjih, treningih in v vsakdanjemìvljenju si prizadevajo za po{tenost in pra-vi~nost. Nau~ijo se biti vljudni, skromni, po-leg tega pa cenijo in spo{tujejo {e druge

dru`beno priznane vrednote, kar jim pomaga na poti k cilju - biti do-ber dràvljan. Judo spodbuja razvoj moralnih vrednot in si prizadeva

10


Vandenhende (Francija) proti Vandecavaye (Belgija) Paris, 1997.

POLEG RAZVOJA TELESNIH

SPOSOBNOSTI SE JUDOISTI

UÎJO TUDI

SAMOOBVLADOVANJA.

dobro telesno pripravljeni {portniki, ki dobro poznajo in znajo upora-bljati tehnike, kar je predpogoj za kakovostno tekmovalno kariero.

Poleg prizadevanj za tekmovalne uspehe judoistov pa moramo gleda-ti {e na druge vidike juda, ki se jih morajo zavedati vsi, ki u~ijo judo.To so u~enje samoobvladovanja, obvladovanja ~ustev in skromno, za-dràno vedenje. Judo vsebuje u~enje vztrajnosti, spo{tovanja, preda-

nosti in zvestobe. Judoisti si z delom prido-bijo izredno delovno etiko, socialne ve{~inein navzven opazno pojavnost, ki se kaè vsamozavesti in skromnosti. Judoisti se u~ijopremagovati svoje strahove in kazati po-gum, ko so pod mo~nim pritiskom. Na tek-movanjih, treningih in v vsakdanjemìvljenju si prizadevajo za po{tenost in pra-vi~nost. Nau~ijo se biti vljudni, skromni, po-leg tega pa cenijo in spo{tujejo {e druge

dru`beno priznane vrednote, kar jim pomaga na poti k cilju - biti do-ber dràvljan. Judo spodbuja razvoj moralnih vrednot in si prizadeva

10


Vandenhende (Francija) proti Vandecavaye (Belgija) Paris, 1997.

POLEG RAZVOJA TELESNIH

SPOSOBNOSTI SE JUDOISTI

UÎJO TUDI

SAMOOBVLADOVANJA.

11

narediti ljudi koristne za skupnost, v kateri ìvijo. V tem kontekstuima torej judo vlogo vplivanja na razvoj ljudi, ki bodo naredili dru`bobolj{o in vplivali na bolj{e med~love{ke odnose.

Judoisti se pri vadbi juda u~ijo tudisocialnih ve{~in in gradijo trajne inpomembne odnose z drugimi ljudmi.[portno prijateljstvo, kolegialnost invezi, ki se rodijo med posamezniki, kiskupaj premagujejo napore telesno indu{evno naporne {portne dejavnosti,so temelj trajnega prijateljstva in do-brih odnosov. Z judom se ljudje u~imobiti prijatelji in sklepati prijateljstvain se zaradi te sposobnosti judoisti nepojavljajo kot dru`beno izoliraniljudje. Kdor se v tujini predstavi kotjudoist in sre~a prijatelja judoista, gata po pravilu povabi v svoj judo klubin mu izrazi dobrodo{lico. Judo ni letelesna dejavnost, je mednarodni jezik, ki presega nacionalne meje,kulturne bariere in jezikovne ovire. Judo torej povezuje ljudi in sku-pnosti in ne igra pomembne vloge le v posameznikovem ìvljenju, am-pak vpliva na splo{no blagostanje v dru`bi in na manj{anje sveta terrazlik med ljudmi.


12


12


13


Poznamo tri glavne skupine tehnik juda. Imenujemo jih nage waza alitehnike metov, katame waza ali tehnike kon~nih prijemov in atemiwaza ali tehnike udarcev. Kot smo è omenili, sodobna vadba juda nevsebuje tehnik udarcev z roko ali nogo ali kakr{ne koli druge tehnikeudarjanja nasprotnika. Tehnike udarcev se vadijo in u~ijo izklju~no zaritualne namene in jih izvajajo v zapletenih in tehni~no zahtevnih ka-tah za vi{je mojstrske pasove.

Najbolj zna~ilne tehnike v judu so tehnike metov. Kadar omenimo be-sedo judo, ljudje najprej pomislijo na metanje nasprotnika. Za de-monstracijo juda je zato najprimernej{i prikaz tehnik metov, saj so zagledalce najprivla~nej{e in najbolj atraktivne.

14


Klasi~en pristop k razumevanju tehnik juda

Tehnike juda

Najbolj{i na~inrabe energije.Vir: Kodokan In{titut

U~itelj Kano (desno) kaè jigo tais Kyuzom Mifunejom.

Risbe znanegafrancoskega slikarja

Pierra Roussela

Poznamo tri glavne skupine tehnik juda. Imenujemo jih nage waza alitehnike metov, katame waza ali tehnike kon~nih prijemov in atemiwaza ali tehnike udarcev. Kot smo è omenili, sodobna vadba juda nevsebuje tehnik udarcev z roko ali nogo ali kakr{ne koli druge tehnikeudarjanja nasprotnika. Tehnike udarcev se vadijo in u~ijo izklju~no zaritualne namene in jih izvajajo v zapletenih in tehni~no zahtevnih ka-tah za vi{je mojstrske pasove.

Najbolj zna~ilne tehnike v judu so tehnike metov. Kadar omenimo be-sedo judo, ljudje najprej pomislijo na metanje nasprotnika. Za de-monstracijo juda je zato najprimernej{i prikaz tehnik metov, saj so zagledalce najprivla~nej{e in najbolj atraktivne.

14


Klasi~en pristop k razumevanju tehnik juda

Tehnike juda

Najbolj{i na~inrabe energije.Vir: Kodokan In{titut

U~itelj Kano (desno) kaè jigo tais Kyuzom Mifunejom.

Risbe znanegafrancoskega slikarja

Pierra Roussela 15

Mete razvrstimo v {tiri glavne skupine. Ro~ne mete imenujemo te wa-za, bo~ne mete koshi waza, no`ne tehnike se imenujejo ashi waza intelesni meti, pri katerih izvajalec pade pred nasprotnikom, imenuje-mo sutemi waza.

Pri vadbi tehnik judoist uporablja celotno telo, vendar je ta klasifika-cija osnovana na tem, kateri del telesa v teku izvajanja dolo~ene teh-nike najbolj izstopa.


Razvr{~anje tehnik metov (nage waza)

Tehnike metov

Uchi mata.Michael Brousseproti RamazuKharsiladzeju,Neapelj, 1972.

Tehniko meta je mogo~e izvesti, ~e ob pravem ~asu usmerimo mo~ vpravo smer in nasprotnika spravimo iz ravnote`ja in kontroliranoizvedemo nau~eno tehniko. Izvajanje tehnik metov se za~ne z

ru{enjem ravnote`ja(kuzushi). To je mo-go~e dose~i na ve~na~inov. Na primer,ko napadalec (tori)spravi iz ravnote`jatistega, ki ga ima na-men metati (uke) alise ta nahaja v {ibkej-{em ali nestabilnempoloàju so zagotov-ljeni vsi pogoji za iz-vedbo tehnike meta.Ta del tehnike metaimenujemo vstop alitsukuri. Povezavaprvega ru{enja rav-note`ja in vstopa senadaljuje s kon~nokontrolirano izvedbometa, ki se imenujekake. Celotna, pove-zana izvedba vsehtreh komponent seimenuje met ali na-ge. Pa vendar {e nikonec, tehniko meta

je treba izvesti do konca in nasprotnika vre~i mo~no, kontrolirano inprete`no na hrbet. Finalna faza meta, kjer tori kontrolira ukeja seimenuje kime. Zanimivo je, da se pet elementov tehnike meta - kuzu-shi - tsukuri - kake - nage in kime - zgodi najve~krat v sekundi alidveh. ê se tehnike izvajajo dinami~no in se upo{teva vsa na~ela dob-re in u~inkovite tehnike, potem smo lahko presene~eni nad hitrostjoin tehni~no dovr{enostjo izvedbe tehnik. Nasprotniku se v~asih zgodi,da zaradi ustreznega zaporedja in ustrezne reakcije sploh ne ve, kakoje padel in kaj se mu je zgodilo. Zaradi dinami~nosti in spektakular-nosti je judo postal eden izmed najbolj treniranih {portov dana{njega~asa.

16


Dinamika tehnik metov

K.-Y. Jeon proti M. Spittki,Paris, 1997

Tehniko meta je mogo~e izvesti, ~e ob pravem ~asu usmerimo mo~ vpravo smer in nasprotnika spravimo iz ravnote`ja in kontroliranoizvedemo nau~eno tehniko. Izvajanje tehnik metov se za~ne z

ru{enjem ravnote`ja(kuzushi). To je mo-go~e dose~i na ve~na~inov. Na primer,ko napadalec (tori)spravi iz ravnote`jatistega, ki ga ima na-men metati (uke) alise ta nahaja v {ibkej-{em ali nestabilnempoloàju so zagotov-ljeni vsi pogoji za iz-vedbo tehnike meta.Ta del tehnike metaimenujemo vstop alitsukuri. Povezavaprvega ru{enja rav-note`ja in vstopa senadaljuje s kon~nokontrolirano izvedbometa, ki se imenujekake. Celotna, pove-zana izvedba vsehtreh komponent seimenuje met ali na-ge. Pa vendar {e nikonec, tehniko meta

je treba izvesti do konca in nasprotnika vre~i mo~no, kontrolirano inprete`no na hrbet. Finalna faza meta, kjer tori kontrolira ukeja seimenuje kime. Zanimivo je, da se pet elementov tehnike meta - kuzu-shi - tsukuri - kake - nage in kime - zgodi najve~krat v sekundi alidveh. ê se tehnike izvajajo dinami~no in se upo{teva vsa na~ela dob-re in u~inkovite tehnike, potem smo lahko presene~eni nad hitrostjoin tehni~no dovr{enostjo izvedbe tehnik. Nasprotniku se v~asih zgodi,da zaradi ustreznega zaporedja in ustrezne reakcije sploh ne ve, kakoje padel in kaj se mu je zgodilo. Zaradi dinami~nosti in spektakular-nosti je judo postal eden izmed najbolj treniranih {portov dana{njega~asa.

16


Dinamika tehnik metov

K.-Y. Jeon proti M. Spittki,Paris, 1997

17

Katame waza

Katame waza so tehnike kon~nih prijemov, ki se izvajajo na tleh, natatamiju. Poznamo tri skupine tehnik, ki so tehnike kon~nih prijemovali osae waza, tehnike vzvodnih prijemov ali kansetsu waza in tehnikedavljenj, ki jih imenujemo shime waza. Glede osae waza je podobnokot v sodobni rokoborbi, kjer ni treba nasprotnika pritiskati na tla zobema ramama, ampak je bolj pomemb-no to, da ga imamo pod kontrolo in da sene more obrniti na trebuh, pri tem pa jetreba paziti, da uke torija ne objame znogami. Druga skupina tehnik se ime-nuje shime waza ali tehnike davljenja, kijih razlikujemo glede na mesto pritiskana vratu. Moèn je pritisk na sapnik alina vratno arterijo. Zadnja skupina teh-nik katame waza se imenuje kansetsuwaza, kar pomeni tehnike vzvodnihprijemov. Vzvodi se izvajajo izklju~no nakomolec. Druge borilne ve{~ine upora-bljajo tudi vzvode na drugih sklepih, vendar je Jigoro Kano ob izbiritehnik vzvodov izbral le tiste, ki so najmanj nevarni in ki nimajo na-mena nasprotnika po{kodovati, ampak le onemogo~iti. Pri vadbi judase judoisti u~ijo izvedbe teh tehnik na tak na~in, da se ima nasprotnikzmeraj mo`nost predati. Znak za predajo je izraz maitta ali trikratenudarec z roko ali nogo po blazini.

Atemi waza

Tretja ve~ja skupina tehnik juda se imenuje atemi waza, ki sestoji izrazli~nih udarcev z roko in nogo. Tehnike udarcev izvirajo iz {ol voja-{kega bojevanja v fevdalni Japonski, iz katerih se je kasneje tudi raz-vil judo. Tehnike udarcev so se v sodobnem judu ohranile izklju~no vritualne namene in za vadbo zahtevnej{ih kat. Kate, ki vsebujejoudarce, so namenjene le najbolj izku{enim mojstrom juda, nosilcemvisokih mojstrskih pasov in sluìjo predvsem razumevanju zgodo-vinskega razvoja juda in arhai~nih ve{~in in tehnik, iz katerih se jerazvil sodobni judo. Sodobni in tekmovalni judo ne vsebuje tehnikudarcev, {e ve~, prepovedano je uporabljati tak{ne tehnike zaradi pri-zadevanj po ~im bolj varni in u~inkoviti vadbi.


Charapov(Belorusija),Minsk, 1998

Naju~inkovitej{e tehnike sodobnega juda

Poznamo {tevilne tehnike nage waza in katame waza. Za primer na-vajamo, da je Mednarodna judo federacija, ki je svetovna krovna ju-doisti~na organizacija, uradno naredila seznam 66 tehnik nage waza,29 tehnik katame waza (9 osae waza, 11 shime waza in 9 kansetsuwaza). V dejanski vadbi juda je idealisti~no pri~akovati, da bi vsakdoznal izvajati vse te tehnike. V resni~nosti se dogaja to, da se posa-meznik zelo dobro nau~i nekaj tehnik, jih vztrajno vadi, izpopolnjujein jih prilagodi velikosti, teì in stilom borbe nasprotnikov. Judoisti seu~ijo temeljnih tehnik, pri ~emer jih u~itelj ali sensei u~i tehni~no pra-vilne izvedbe tehnike. S ~asom pa vsak judoist tehnike nekoliko prik-roji in izvaja svojo ina~ico dolo~ene tehnike glede na svojo velikost,mo~, vrsto gibanja in sposobnosti. Gre za majhne razlike v gibanju,potiskanju, vle~enju, postavljanju nog, ipd. Ko se posameznik tehnikenau~i tako dobro, da to postane njegova specialnost in je pri tem iz-redno u~inkovit, govorimo o tokui waza, kar v neposrednem prevoduiz japon{~ine pomeni posebna, priljubljena osebna tehnika.

Od {tevilnih tehnik metov, kon~nihprijemov, davljenj in vzvodov, jenekaj tehnik postalo izredno popu-larnih in jih tekmovalci na tekmo-vanjih u~inkovito izvajajo ter prispe-vajo v ve~ji atraktivnosti juda. V na-daljevanju predstavljamo tehnike, kiso v zadnjih letih bile najbolj obi~aj-ne in atraktivne na kontinentalnih insvetovnih prvenstvih in na olimpij-skih igrah.

18


Izjemna akcija

Naju~inkovitej{e tehnike sodobnega juda

Poznamo {tevilne tehnike nage waza in katame waza. Za primer na-vajamo, da je Mednarodna judo federacija, ki je svetovna krovna ju-doisti~na organizacija, uradno naredila seznam 66 tehnik nage waza,29 tehnik katame waza (9 osae waza, 11 shime waza in 9 kansetsuwaza). V dejanski vadbi juda je idealisti~no pri~akovati, da bi vsakdoznal izvajati vse te tehnike. V resni~nosti se dogaja to, da se posa-meznik zelo dobro nau~i nekaj tehnik, jih vztrajno vadi, izpopolnjujein jih prilagodi velikosti, teì in stilom borbe nasprotnikov. Judoisti seu~ijo temeljnih tehnik, pri ~emer jih u~itelj ali sensei u~i tehni~no pra-vilne izvedbe tehnike. S ~asom pa vsak judoist tehnike nekoliko prik-roji in izvaja svojo ina~ico dolo~ene tehnike glede na svojo velikost,mo~, vrsto gibanja in sposobnosti. Gre za majhne razlike v gibanju,potiskanju, vle~enju, postavljanju nog, ipd. Ko se posameznik tehnikenau~i tako dobro, da to postane njegova specialnost in je pri tem iz-redno u~inkovit, govorimo o tokui waza, kar v neposrednem prevoduiz japon{~ine pomeni posebna, priljubljena osebna tehnika.

Od {tevilnih tehnik metov, kon~nihprijemov, davljenj in vzvodov, jenekaj tehnik postalo izredno popu-larnih in jih tekmovalci na tekmo-vanjih u~inkovito izvajajo ter prispe-vajo v ve~ji atraktivnosti juda. V na-daljevanju predstavljamo tehnike, kiso v zadnjih letih bile najbolj obi~aj-ne in atraktivne na kontinentalnih insvetovnih prvenstvih in na olimpij-skih igrah.

18


Izjemna akcija

19


Spektakularen met

Seoi nage ali ramenski met je najbolj zna~ilna tehnika meta med mno-gimi judoisti~nimi tehnikami. Tori izvede seoi nage tako, da potegnenasprotnika naprej na prste nog in ga s tem spravi iz ravnote`ja.Potem se obrne in stopi pred nasprotnika ter ga preko ramena vle~enaprej, naloì ga na hrbet in ga na spektakularen na~in vrè predsebe.

20


Seoi nage

Koga (Japonska),Makuhari, 1995

Tori - napadalec; uke - branilec

Seoi nage ali ramenski met je najbolj zna~ilna tehnika meta med mno-gimi judoisti~nimi tehnikami. Tori izvede seoi nage tako, da potegnenasprotnika naprej na prste nog in ga s tem spravi iz ravnote`ja.Potem se obrne in stopi pred nasprotnika ter ga preko ramena vle~enaprej, naloì ga na hrbet in ga na spektakularen na~in vrè predsebe.

20


Seoi nage

Koga (Japonska),Makuhari, 1995

Tori - napadalec; uke - branilec

21


Uchi mata ali met s stegnom je ena izmed naju~inkovitej{ih metov.Tori napada tako, da nasprotniku ru{i ravnote`je naprej. Ob tem se zboki obrne proti njemu in z nogo zamahne med njegovimi nogamitako, da s stegnom dvigne nasprotnika. Z rokami mo~no vle~e naprejin nasprotnika vrè preko svojega stegna na hrbet. Ta met izvajajo{tevilni judoisti~ni prvaki, vendar je za vsakega zna~ilen nekolikodruga~en slog.

22


Uchi mata

Sonnemans(Nizozemska),

Pariz, 1999

Uchi mata ali met s stegnom je ena izmed naju~inkovitej{ih metov.Tori napada tako, da nasprotniku ru{i ravnote`je naprej. Ob tem se zboki obrne proti njemu in z nogo zamahne med njegovimi nogamitako, da s stegnom dvigne nasprotnika. Z rokami mo~no vle~e naprejin nasprotnika vrè preko svojega stegna na hrbet. Ta met izvajajo{tevilni judoisti~ni prvaki, vendar je za vsakega zna~ilen nekolikodruga~en slog.

22


Uchi mata

Sonnemans(Nizozemska),

Pariz, 1999Laats (Belgija),Ostend, 1997

23

Tomoe nage ali met preko glave se izvaja tako, da tori potegne na-sprotnika za seboj in ga spravi v gibanje, da ta stopi za njim. Tedaj to-ri po~epne, z rokami mo~no vle~e, se zavali na hrbet, z nogo se uprev bo~ni predel trebuha nasprotnika in ga vrè preko svoje glave.Tomoe nage je met, ki ga je mogo~e videti tudi na televiziji ali v gle-dali{~ih po svetu. Tomoe nage ponazarja vsa na~ela dinami~nega ju-da.


Tomoe nage

Ru{enje ravnote`ja pri izvajanju ouchi gari je nazaj. Tori mo~no poti-sne nasprotnika nazaj in ga pri tem s kro`nim gibanjem noge poànjenasprotnikovo nogo. Tori nadaljuje napad s potiskanjem nasprotnikanazaj, da ta pade na hrbet. Ouchi gari je met, ki ga vrhunski judosti izvajajo na ve{~ na~in.Obi~ajno se uporablja v kombinaciji z drugimi tehnikami, {e posebejz meti naprej, kot sta uchi mata ali seoi nage, to pa zaradi tega, kernasprotnik pri tovrstnih napadih reagira tako, da je za izvedbo tehni-ke ouchi gari treba uporabiti malo sile oz. uporabiti na~elo akcije inreakcije. Izvedba kombinacije ouchi garija z drugimi tehnikami kaèna veliko spretnost in poznavanje na~el in tehnik juda.

24


O uchi gari

Roberts (VelikaBritanija),Cali, 1998

Ru{enje ravnote`ja pri izvajanju ouchi gari je nazaj. Tori mo~no poti-sne nasprotnika nazaj in ga pri tem s kro`nim gibanjem noge poànjenasprotnikovo nogo. Tori nadaljuje napad s potiskanjem nasprotnikanazaj, da ta pade na hrbet. Ouchi gari je met, ki ga vrhunski judosti izvajajo na ve{~ na~in.Obi~ajno se uporablja v kombinaciji z drugimi tehnikami, {e posebejz meti naprej, kot sta uchi mata ali seoi nage, to pa zaradi tega, kernasprotnik pri tovrstnih napadih reagira tako, da je za izvedbo tehni-ke ouchi gari treba uporabiti malo sile oz. uporabiti na~elo akcije inreakcije. Izvedba kombinacije ouchi garija z drugimi tehnikami kaèna veliko spretnost in poznavanje na~el in tehnik juda.

24


O uchi gari

Roberts (VelikaBritanija),Cali, 1998

Traineau (Francija),Pariz, 1998.

25


O soto gari ali veliko zunanje ko{enje je atraktiven in u~inkovit met.Tori ru{i ravnote`je nasprotniku nazaj, stopi korak naprej, z nogo za-mahne in pokosi nasprotnikovo nogo.

O soto gari

26


Kata guruma

Kata guruma ali ramensko kolo je izredno u~inkovita tehnika meta.Vadba klasi~ne kata gurume je najbolj{e prikazana v kati, kjer torinasprotniku poru{i ravnote`je naprej in ga spravi v poloàj, da ta stojina prstih. Tedaj tori z roko objame nasprotnikovo nogo, se znià, sto-pi med nasprotnikove noge in se z ramo dotika njegovega trebuha. Te-daj tori dvigne nasprotnika, se vzravna in ga preko ramena vrè natla. V zaklju~nem delu meta mora tori kontrolirati padec nasprotnika,da ta pade na hrbet.

Maltsev (Rusija)Pariz, 1994.

26


Kata guruma

Kata guruma ali ramensko kolo je izredno u~inkovita tehnika meta.Vadba klasi~ne kata gurume je najbolj{e prikazana v kati, kjer torinasprotniku poru{i ravnote`je naprej in ga spravi v poloàj, da ta stojina prstih. Tedaj tori z roko objame nasprotnikovo nogo, se znià, sto-pi med nasprotnikove noge in se z ramo dotika njegovega trebuha. Te-daj tori dvigne nasprotnika, se vzravna in ga preko ramena vrè natla. V zaklju~nem delu meta mora tori kontrolirati padec nasprotnika,da ta pade na hrbet.

Maltsev (Rusija)Pariz, 1994.

Tataroglu (Tur~ija), Ostend, 1997

27


Ura nage je najbolj u~inkovita in atraktivna tehnika protimetov alikaeshi waza, ki v najve~ji meri uporablja silo nasprotnikovega napa-da. Pri izvajanju ura nage nasprotnik napade torija z bo~nim metom,tori z boki blokira napad npr. uchi mate, sledi objem nasprotnika oko-li pasu. Tedaj tori dvigne nasprotnika in ga vrè na spektakularenna~in nazaj preko svojega ramena.

Ura nage

Tmenov (Rusija), Minsk, 1998

28


V zadnjih letih se je razvilo nekaj tehnik, ki so jih izna{li in razvili tre-nerji vrhunskih tekmovalcev. Gre za ina~ice nekaterih izvirnih tehnikali pa popolnoma nove kombinacije, ki vsebujejo objemanje telesa,enoro~ne tehnike, tehnike znane v judoisti~nem slengu kot ruske teh-nike.

Lovljenje nog

Tmenov (Rusija), Minsk, 1998

28


V zadnjih letih se je razvilo nekaj tehnik, ki so jih izna{li in razvili tre-nerji vrhunskih tekmovalcev. Gre za ina~ice nekaterih izvirnih tehnikali pa popolnoma nove kombinacije, ki vsebujejo objemanje telesa,enoro~ne tehnike, tehnike znane v judoisti~nem slengu kot ruske teh-nike.

Lovljenje nog

Yoshida (Japan), Hamilton, 1993Van Barneveld (Belgija), Oviedo, 1998.

Kot ve~ina drugih prvakov dojemam judo kot resni~no bi-stvo ìvljenja, sredstvo za premagovanje teàv in iskanje

pravega pomena bivanja. Moja strategija je bila druga~na medtekmovanjem ali med randorijem. Randori sem izklju~no upo-

rabljal za preu~evanje nasprotnikov, zato tedaj nisem nikoli izrabljal njihovihslabosti. Tudi, ko sem ugotovil nasprotnikovo slabost, sem raj{i uporabil dru-go tehniko in ne tiste, ki bi bila najbolj ustrezna. V obdobju priprave na tek-movanje ne sme{ nikoli trenirati s svojim najljub{im partnerjem, mora{ izbratitistega, ki bi se mu najraj{i izognil, tistega, pri katerem se bo{ moral najboljdokazovati in ti predstavlja najve~jo oviro. Kot {tudentu mi ni bilo nikolidolg~as, nikoli nisem bil sam. @e v za~etku svoje judoisti~ne kariere sem si za-stavil cilj postati prvak Japonske, zato sem vadil vsak dan in vse druge dejav-nosti podredil svojemu cilju.

29

Isao Okano, je bil ena izmed zvezd japon-skega juda v {estdesetih in sedemdesetihletih. Ustanovil je {olo Seiki Juku, kjer sotrenirali {tevilni najbolj{i svetovni judoisti.Bil je tudi nacionalni trener japonske re-prezentance. Znan je bil po svoji trdi me-todi treninga, ki jo je povzel v naslednjemodstavku za ~asopis francoske judo zveze.


Isao Okano

Moller (Nem~ija), Pariz, 1994

Osae waza

Od treh tehnik katame waza, je najbolj osnovna tehnika kon~nihprijemov ali osae waza. Tehnika kon~nih prijemov je najbolj temeljnatehnika, ki se je u~i judoist novinec. Pri izvajanju kon~nih prijemovgre zato, da tori izvaja nadzor nad nasprotnikom, ko je ta leì na tlehna hrbtu. Izvor teh tehnik je v bojnih tehnikah obvladovanja nasprot-nika do prihoda zaveznika, ko je ta v smrtonosnem boju pokon~al {ene do konca obvladanega nasprotnika.

êprav Mednarodna judo zveza priznava devet razli~nih tehnik osaewaza, je teh tehnik dejansko na stotine. Modifikacije izhajajo iz osnov-nih tehnik in so najbolje prikazane na velikih tekmovanjih. V na-daljevanju vam predstavljamo tehnike, ki so najbolj pogoste, u~inko-vite in privla~ne.

30


Kon~ni prijem kesa gatame ali prijem okoli vratu je eden izmed naj-osnovnej{ih kon~nih prijemov in ena izmed najpogosteje uporabljenihtehnik v parterju.

Kesa gatame

Moller (Nem~ija), Pariz, 1994

Osae waza

Od treh tehnik katame waza, je najbolj osnovna tehnika kon~nihprijemov ali osae waza. Tehnika kon~nih prijemov je najbolj temeljnatehnika, ki se je u~i judoist novinec. Pri izvajanju kon~nih prijemovgre zato, da tori izvaja nadzor nad nasprotnikom, ko je ta leì na tlehna hrbtu. Izvor teh tehnik je v bojnih tehnikah obvladovanja nasprot-nika do prihoda zaveznika, ko je ta v smrtonosnem boju pokon~al {ene do konca obvladanega nasprotnika.

êprav Mednarodna judo zveza priznava devet razli~nih tehnik osaewaza, je teh tehnik dejansko na stotine. Modifikacije izhajajo iz osnov-nih tehnik in so najbolje prikazane na velikih tekmovanjih. V na-daljevanju vam predstavljamo tehnike, ki so najbolj pogoste, u~inko-vite in privla~ne.

30


Kon~ni prijem kesa gatame ali prijem okoli vratu je eden izmed naj-osnovnej{ih kon~nih prijemov in ena izmed najpogosteje uporabljenihtehnik v parterju.

Kesa gatame

31


Kon~ni prijem kami shiho gatame tori izvaja tako, da ukeja napade izsmeri njegovih ramen proti telesu in z glavo gleda proti ukejevim no-gam. Ena ali obe torijevi roki sta pod ukejevim telesom, pri ~emer to-ri drì ukeja za pas in s telesom pritiska na njega. S tem onesposobioziroma onemogo~i ukeja, da bi se obrnil na trebuh ali vstal. Da biprijem bil u~inkovitej{i, tori raz{iri noge, se upre na prste in s telesompritisne na ukeja.

Kami shiho gatame

Kon~ni prijem yoko shiho ga-tame ali stranski prijem se iz-vaja tako, da tori napada sstrani. Z roko, ki je ob ukejeviglavi, tori ~vrsto prime za rameter s pritiskom navzdol kontro-lira ukejevo gibanje, da ta nemore premakniti ramena zblazine. Roka, s katero ne drìramena, je prosta in z njo kon-trolira nasprotnikovo gibanjenog, poskuse obra~anja ali na-sprotnika prime za njegov pas.

Yoko shiho gatame

Briggs(Velika Britanija),Barcelona, 1991.

Rigos (Gr~ija),Barcelona, 1991.

Izvedba tehnik kon~nega prijema ni tako preprosta kot to izgleda na prvi pogled. Privadbi tehnike uke obi~ajno pomaga toriju, da se ta postopno nau~i ustreznega izvajanjatehnike. Na judoisti~nih tekmovanjih ali pri vadbi tekmovalnega juda se pokaè, da obvla-dovanje nasprotnika s tehniko kon~nega prijema terja veliko napora, mo~i in vzdr`ljivosti.

Naslednja vrsta katame waza so shime waza ali tehnike davljenja.Izvajanje tehnik davljenja na manj izku{enih judoistih obi~ajno izzo-ve paniko. Tehnike davljenja izvirajo iz predhodnika juda. Njihovosnovni namen je bil onesvestiti ali ubiti nasprotnika. Z razvojem ju-da je pri{lo tudi do sprememb v izvajanju tehnik davljenja, ki omo-go~ajo varno vadbo in uporabo tehnik davljenj na tekmovanjih.

32


Okuri eri jime ali davljenje z reverjem se izvaja tako, da tori z enoroko prime ukeja za zgornji del reverja z drugo pa prime spodnji delreverja in ga pri tem obrne na hrbet ali ga potisne naprej na trebuh.Pri izvedbi okuri eri jime (razli~ne ina~ice) lahko uke gleda v tla ali vzrak. Kro`no gibanje torija pomaga pri u~inkovitosti izvedbe tehnike,saj na ta na~in doseè ve~ji pritisk na ukejev vrat. Uke trikrat udatiob blazino, ko ugotovi, da je tori u~inkovito izvedel tehniko davljenjain ne more pobegniti iz prijema.

Okuri eri jime

Quellmalz (Nem~ija)Munchen, 1996

Shime waza

Naslednja vrsta katame waza so shime waza ali tehnike davljenja.Izvajanje tehnik davljenja na manj izku{enih judoistih obi~ajno izzo-ve paniko. Tehnike davljenja izvirajo iz predhodnika juda. Njihovosnovni namen je bil onesvestiti ali ubiti nasprotnika. Z razvojem ju-da je pri{lo tudi do sprememb v izvajanju tehnik davljenja, ki omo-go~ajo varno vadbo in uporabo tehnik davljenj na tekmovanjih.

32


Okuri eri jime ali davljenje z reverjem se izvaja tako, da tori z enoroko prime ukeja za zgornji del reverja z drugo pa prime spodnji delreverja in ga pri tem obrne na hrbet ali ga potisne naprej na trebuh.Pri izvedbi okuri eri jime (razli~ne ina~ice) lahko uke gleda v tla ali vzrak. Kro`no gibanje torija pomaga pri u~inkovitosti izvedbe tehnike,saj na ta na~in doseè ve~ji pritisk na ukejev vrat. Uke trikrat udatiob blazino, ko ugotovi, da je tori u~inkovito izvedel tehniko davljenjain ne more pobegniti iz prijema.

Okuri eri jime

Quellmalz (Nem~ija)Munchen, 1996

Shime waza

33


Sankaku jime ali trikotno davljenje je ena izmed najbolj u~inkovitihtehnik davljenja. Tori izvede sankaku jime tako, da ukeja objame podpazduho in okoli vratu ter na ta na~innaredi trikotnik, ki ga sklene tako, da znogami fiksira prijem s stopalom pod dru-gim kolenom. Tori stisne noge skupaj inpritisne na ukejev vrat. Davljenje je zelou~inkovito in ima takoj{nji u~inek zaradimo~i in trikotnega poloàja nog, ki dejan-sko "zaklenejo" ukejev vrat. Sankakujime je mogo~e izvesti od spredaj, s straniali od zadaj kot tudi v poloàju na tre-buhu ali na hrbtu.

Sankaku jime

Hadaka jime pomeni "golo davljenje" in se ga izvedetako, da tori od zadaj objema ukejev vrat. Pri temmo~no stisne roke in davi nasprotnika.

Hadaka jime

Nakamura (Japonska), Atlanta, 1996

Quellmalz(Nem~ija),

Munchen, 1997

Ude gatame je tehnika vzvoda na komolec, pri kateri tori z obemarokama objema ukejevo roko in izvaja pritisk na komolec. Tori pribo~nem obra~anju ukeja pri~ne izvajati tehniko ude gatame. Naj-ugodnej{i poloàj je tedaj, ko uke iztegne roko. Tedaj tori z obema ro-kama mo~no objame ukejev komolec in izvede pritisk proti sebi. Priizvajanju ude gatame mora tori biti sposoben kontrolirati celotno uke-jevo telo, saj se v nasprotnem primeru uke lahko izmakne iz prijema.

Kansetsu waza

Kansetsu waza ali tehnike vzvodov so tretja skupina tehnik katamewaza. Predhodnik juda je vseboval tehnike vzvodov, ki jih je bilo mo-go~e izvajati na vseh mogo~ih sklepih od prstov, do ramena, vratu, ko-lena ipd. Z razvojem juda se kansetsu waza ali tehnike vzvodov se iz-vajajo izklju~no na komol~nem sklepu. V nadaljevanju predstavljamonajbolj u~inkovite in atraktivne tehnike vzvodov na komolcu.

34


Juji gatame je najpogosteje izvedena vzvodna tehnika, ki jo poznamotudi pod imenom hishigi juji gatame. Celotno skupino kri`nih vzvo-dov poimenujemo juji gatame. Pri izvajanju tehnike juji gatame tori zrokami drì iztegnjeno ukejevo roko med svojimi stegni in izvaja vz-vod na komolcu. Tori leì pravokotno na ukeja in oba leìta na hrbtu.Poleg kontrole s stegni tori mo~no drì ukejevo zapestje in izvaja vz-vod proti svoji pazduhi, pri ~emer mora biti ukejev mezinec obrnjen visti smeri. Med izvajanjem tehnike juji gatame tori dvigne trebuh in stem pove~a pritisk na ukejev komolec tako, da ta za~uti bole~ino v ko-molcu in se preda. [tevilni vrhunski judoisti na najve~jih tekmovanjihpogosto zmagujejo s tehniko juji gatame.

Birch(Velika Britanija),Pariz, 1999

Juji gatame

Ude gatame

Ude gatame je tehnika vzvoda na komolec, pri kateri tori z obemarokama objema ukejevo roko in izvaja pritisk na komolec. Tori pribo~nem obra~anju ukeja pri~ne izvajati tehniko ude gatame. Naj-ugodnej{i poloàj je tedaj, ko uke iztegne roko. Tedaj tori z obema ro-kama mo~no objame ukejev komolec in izvede pritisk proti sebi. Priizvajanju ude gatame mora tori biti sposoben kontrolirati celotno uke-jevo telo, saj se v nasprotnem primeru uke lahko izmakne iz prijema.

Kansetsu waza

Kansetsu waza ali tehnike vzvodov so tretja skupina tehnik katamewaza. Predhodnik juda je vseboval tehnike vzvodov, ki jih je bilo mo-go~e izvajati na vseh mogo~ih sklepih od prstov, do ramena, vratu, ko-lena ipd. Z razvojem juda se kansetsu waza ali tehnike vzvodov se iz-vajajo izklju~no na komol~nem sklepu. V nadaljevanju predstavljamonajbolj u~inkovite in atraktivne tehnike vzvodov na komolcu.

34


Juji gatame je najpogosteje izvedena vzvodna tehnika, ki jo poznamotudi pod imenom hishigi juji gatame. Celotno skupino kri`nih vzvo-dov poimenujemo juji gatame. Pri izvajanju tehnike juji gatame tori zrokami drì iztegnjeno ukejevo roko med svojimi stegni in izvaja vz-vod na komolcu. Tori leì pravokotno na ukeja in oba leìta na hrbtu.Poleg kontrole s stegni tori mo~no drì ukejevo zapestje in izvaja vz-vod proti svoji pazduhi, pri ~emer mora biti ukejev mezinec obrnjen visti smeri. Med izvajanjem tehnike juji gatame tori dvigne trebuh in stem pove~a pritisk na ukejev komolec tako, da ta za~uti bole~ino v ko-molcu in se preda. [tevilni vrhunski judoisti na najve~jih tekmovanjihpogosto zmagujejo s tehniko juji gatame.

Birch(Velika Britanija),Pariz, 1999

Juji gatame

Ude gatame

35

Schmidt (Nem~ija), Birmingham, 1995


Temeljna judoisti~na taktika

Na tekmovanju je najpomembnej{a taktika borbe. Dobro je vedeti,kako premagati nasprotnika z ustreznim spodbujanjem èlene reak-cije. Predstavljamo primer uspe{ne uporabe na~ela akcije in reakcije,ki ga prikazujejo fotografije Hidetoshija Nakanishija. Nekdanji sve-tovni prvak najprej napada ouchi gari, izrabi reakcijo nasprotnika inbliskovito izvede ippon seoi nage.

36


Temeljna judoisti~na taktika

Na tekmovanju je najpomembnej{a taktika borbe. Dobro je vedeti,kako premagati nasprotnika z ustreznim spodbujanjem èlene reak-cije. Predstavljamo primer uspe{ne uporabe na~ela akcije in reakcije,ki ga prikazujejo fotografije Hidetoshija Nakanishija. Nekdanji sve-tovni prvak najprej napada ouchi gari, izrabi reakcijo nasprotnika inbliskovito izvede ippon seoi nage.

36


37


Razvoj tehnik juda

Ena izmed stvari, ki dela judo izredno dinami~en {port je neprestanirazvoj tehnik. Tekmovalci na razli~nih ravneh - od svetovnih prven-stev in olimpijskih iger pa do vsakdanjega treninga juda v klubu ne-prestano preu~ujejo svoje nasprotnike, analizirajo poloàje za izvedbotehnike, spoznavajo svoje vrline in slabosti, odkrivajo in uporabljajonove tehnike napada in obrambe. Tako so se v zadnjem ~asu pojavilenove tehnike prijemanja kimona, gibanja poloàjev za napad inobrambo, kar kaè na razvoj sodobnega juda.

Poleg tega je zanimivo tudi to, da se nekatera na~ela kljub {tevilnimspremembam {e niso spremenila in je metoda vadbe klub ve~ kot sto-letni ~asovni razliki {e zmeraj ista. Vzemimo kot primer met tomoenage, kjer gre {e zmeraj za ista na~ela, saj je nasprotnika treba spra-viti v gibanje, mu poru{iti ravnote`je in izvesti met. Ve~ina teh na~elpa je seveda veljala pred za~etkom juda v arhai~nih borilnih ve{~inahstare Japonske.

Razvijajo in spreminjajo pa se predvsem oblike razli~nih tehnik.Izvedba meta seoi nage lahko zahteva uporabo druga~nega prijema zakimono, v druga~nem poloàju in z druga~nim vstopom kot je to vosnovnem programu metov. Tehnike so na nek na~in povezane s tek-moval~evo kulturo, spolom, telesno postavo in s stilom juda ali kate-gorijo po teì. Torej, ni nenavadno, da dolo~ene dràve ali deli svetarazvijajo svoj specifi~en judo ter pristope in stile pri vadbi juda. Kljubrazli~nim metodam in pristopom k vadbi juda na~elo ravnote`ja inuporabe mo~i ostaja stalnica.

Celo novej{e tehnike kot so lovljenje nog, ina~ice kata gurume ipd. ni-so nove tehnike kot bi si slab{i poznavalec juda to mislil. Te spre-menjene tehnike je mogo~e zaslediti v ju-jitsu, iz katerega judo izhaja,pa tudi v mnogih drugih borilnih ve{~inah. Te tehnike so stare, ven-dar pa so nove v sodobnem tekmovalnemjudu. Nekatere od njih pa obstajajo èstoletja. Z razvojem juda pa so za~asnoizginile zaradi pravil tekmovalnega juda.

V judu se sre~ujemo s pojavljanjem in iz-ginevanjem dolo~enih tehnik juda. Kot sespreminja kultura, se tudi judo spreminjaskozi ~as, to pa vpliva na uporabo do-lo~enih tehnik, taktik, strategij. Torej edi-na stalnica v judu je neprestano spre-minjanje, kar dela judo dinami~en, vzne-mirljiv in zanimiv {port.

Tomoe nage

38


38


39


40


Novela Sanshiro Shugata (Saga o judu), ki jo jenapisal Tsuneo Tomita, govori o tekmovanju le-ta 1886, ki ga je organizirala tokijska policija

med ju-jitsu borci in prista{i nove Kanove metode - juda. Popolnozmago so slavili Kanovi varovanci. Pravila borbe pa tedaj {e niso biladolo~ena, niti ni bilo poenotenih meril tako, da je odlo~anje o zmago-valcu bilo v pristojnosti najvi{jih mojstrov ve{~in. Sodniki so torej bi-

li najve~ji mojstri ve{~in. Od japonskega prvenstva leta1930 dalje pa lahko govorimo o pravilih borbe v judu.Borba je trajala toliko ~asa, dokler ni eden izmed tekmo-valcev dosegel dveh ipponov. Dovoljeno je bilopodalj{evati borbe za toliko ~asa, de je eden izmed tek-movalcev uspe{no izvedel tehniko in dokazal svojo pre-mo~ nad nasprotnikom.

Sodobna pravila judo borbe, kjer je bilo za zmago trebadose~i le en ippon, so se razvila po drugi svetovni vojni, {ebolj pa so se razvila z razmahom juda po svetu po letu1950 in ponovnim za~etkom dela Evropske judo unije(evropsko prvenstvo 1951 v Parizu in svetovno prvenstvov Tokiu leta 1956). Pravila borbe, ki so jih napisali vKodokanu v poznih {tiridesetih letih, so prevedli v ve~svetovnih jezikov, kar je mo~no vplivalo na razvoj juda navseh kontinentih. Prvim pravilom so sledila dopolnila inspremembe (1951, 1955, 1961…). Spremembe pravil pa

so se nana{ale predvsem na naslednje:· varnost tekmovalcev· enake mo`nosti za oba tekmovalca· ohranjanje tradicije juda in tehnik juda· izbolj{anje napadalnega juda.

Pravila judo borbe

Razlog, da je Jigoro Kano je odpravil nevarne tehnike jujutsa, je bil vprizadevanju za varno vadbo juda. Prepovedal je izvajanje tveganih innevarnih tehnik. Izvajanje vzvodov je dovolil le na komol~nem sklepuin ne ve~ na prstih, zapestju, vratu, nogah. Sledila je prepoved tehnikkot je do jime, kjer gre za stiskanje nasprotnikovega telesa ali glave znogami v obliki {karij. Prepovedane so tudi tehnike kot so kawazugake (ovijanje noge), kani basami ({karjasti met), waki gatame z me-

Varnost tekmovalcev

Nem{ka pravila(1922)

40


Novela Sanshiro Shugata (Saga o judu), ki jo jenapisal Tsuneo Tomita, govori o tekmovanju le-ta 1886, ki ga je organizirala tokijska policija

med ju-jitsu borci in prista{i nove Kanove metode - juda. Popolnozmago so slavili Kanovi varovanci. Pravila borbe pa tedaj {e niso biladolo~ena, niti ni bilo poenotenih meril tako, da je odlo~anje o zmago-valcu bilo v pristojnosti najvi{jih mojstrov ve{~in. Sodniki so torej bi-

li najve~ji mojstri ve{~in. Od japonskega prvenstva leta1930 dalje pa lahko govorimo o pravilih borbe v judu.Borba je trajala toliko ~asa, dokler ni eden izmed tekmo-valcev dosegel dveh ipponov. Dovoljeno je bilopodalj{evati borbe za toliko ~asa, de je eden izmed tek-movalcev uspe{no izvedel tehniko in dokazal svojo pre-mo~ nad nasprotnikom.

Sodobna pravila judo borbe, kjer je bilo za zmago trebadose~i le en ippon, so se razvila po drugi svetovni vojni, {ebolj pa so se razvila z razmahom juda po svetu po letu1950 in ponovnim za~etkom dela Evropske judo unije(evropsko prvenstvo 1951 v Parizu in svetovno prvenstvov Tokiu leta 1956). Pravila borbe, ki so jih napisali vKodokanu v poznih {tiridesetih letih, so prevedli v ve~svetovnih jezikov, kar je mo~no vplivalo na razvoj juda navseh kontinentih. Prvim pravilom so sledila dopolnila inspremembe (1951, 1955, 1961…). Spremembe pravil pa

so se nana{ale predvsem na naslednje:· varnost tekmovalcev· enake mo`nosti za oba tekmovalca· ohranjanje tradicije juda in tehnik juda· izbolj{anje napadalnega juda.

Pravila judo borbe

Razlog, da je Jigoro Kano je odpravil nevarne tehnike jujutsa, je bil vprizadevanju za varno vadbo juda. Prepovedal je izvajanje tveganih innevarnih tehnik. Izvajanje vzvodov je dovolil le na komol~nem sklepuin ne ve~ na prstih, zapestju, vratu, nogah. Sledila je prepoved tehnikkot je do jime, kjer gre za stiskanje nasprotnikovega telesa ali glave znogami v obliki {karij. Prepovedane so tudi tehnike kot so kawazugake (ovijanje noge), kani basami ({karjasti met), waki gatame z me-

Varnost tekmovalcev

Nem{ka pravila(1922)

41


tanjem na blazino, izvajanje metov na glavo s "potapljanjem". Tudiuporaba mosta za re{evanje je bila na nek na~in kaznovana, saj se jeza tak{no re{evanje za~elo dosojati tekmovalne to~ke. Tak{nore{evanje se je pokazalo kot nevarno za po{kodbe glave in vratu.

Skrb za tekmovalce se je z leti ve~ala. To se je kazalo v vse ve~jem var-nostnem obmo~ju okoli borilnega prostora, elasti~ni podlagi za tatamiin {tevilnih drugih izbolj{avah.

Vsejaponskoprvenstvo, Tokio,1964

42


Prizadevanje za enake mo`nosti za oba tekmovalca se je najbolj poka-zalo z dolo~itvijo kategorij glede na teò tekmovalcev. Navajamo pri-mer dolo~itve kategorij, ko je judo postal olimpijski {port. Dolo~ili sokategorije do 68 kilogramov, do 80 kilogramov, nad 80 kilogramov inodprto kategorijo. Kasneje so dodali {e dve kategoriji: do 63 kilogra-mov, do 70 kilogramov, do 80 kilogramov, do 93 kilogramov, nad 93kilogramov in odprta kategorija. Leta 1979 so bili mo{ki tekmovalcirazdeljeni na 8 kategorij (upo{tevajo~ tudi odprto kategorijo).Nazadnje pa so za mo{ke sprejeli kategorije do 60 kilogramov, do 66kilogramov, do 73 kilogramov, do 81 kilogramov, do 90 kilogramov,do 100 kilogramov, preko 100 kilogramov in odprta kategorija. Zaènske pa veljajo naslednje kategorije: do 48 kilogramov, do 52 kilo-gramov, do 57 kilogramov, do 63 kilogramov, do 70 kilogramov, do78 kilogramov in preko 78 kilogramov.

Razvoj kategorij glede na teò tekmovalcev je prizadevanje za ve~joobjektivnost in ~im manj{e razlike (vsaj po teì) med tekmovalci. Po-leg teè tekmovalcev pa je prizadevanje za ve~je mo`nosti tekmoval-cev tudi sistem dvojnega repesaà na tekmovanjih, ki dovoljuje po-

Enake mo`nosti za oba tekmovalca

Rendle (Velika Britanija), Makuhari, 1995.

42


Prizadevanje za enake mo`nosti za oba tekmovalca se je najbolj poka-zalo z dolo~itvijo kategorij glede na teò tekmovalcev. Navajamo pri-mer dolo~itve kategorij, ko je judo postal olimpijski {port. Dolo~ili sokategorije do 68 kilogramov, do 80 kilogramov, nad 80 kilogramov inodprto kategorijo. Kasneje so dodali {e dve kategoriji: do 63 kilogra-mov, do 70 kilogramov, do 80 kilogramov, do 93 kilogramov, nad 93kilogramov in odprta kategorija. Leta 1979 so bili mo{ki tekmovalcirazdeljeni na 8 kategorij (upo{tevajo~ tudi odprto kategorijo).Nazadnje pa so za mo{ke sprejeli kategorije do 60 kilogramov, do 66kilogramov, do 73 kilogramov, do 81 kilogramov, do 90 kilogramov,do 100 kilogramov, preko 100 kilogramov in odprta kategorija. Zaènske pa veljajo naslednje kategorije: do 48 kilogramov, do 52 kilo-gramov, do 57 kilogramov, do 63 kilogramov, do 70 kilogramov, do78 kilogramov in preko 78 kilogramov.

Razvoj kategorij glede na teò tekmovalcev je prizadevanje za ve~joobjektivnost in ~im manj{e razlike (vsaj po teì) med tekmovalci. Po-leg teè tekmovalcev pa je prizadevanje za ve~je mo`nosti tekmoval-cev tudi sistem dvojnega repesaà na tekmovanjih, ki dovoljuje po-

Enake mo`nosti za oba tekmovalca

Rendle (Velika Britanija), Makuhari, 1995.

43

raèncu iz prvega kola, po zmagah v repesaù zasesti tretje mesto.Naslednji primer je to~kovanje izvedenih tehnik s to~kami pod vred-nostjo wazaari, torej z yuko in koka ter z uvedbo kazni kot so shidoin chui, kar je bilo sprejeto leta 1973 v Lozani. Od tega leta naprej jevloga stranskih sodnikov vse bolj pomembna, saj so dobili pravico na-sprotovanja glavnemu sodniku v primeru o~itnih napak in ne-strinjanja z dosojenimi to~kami. Prav tako je od tedaj v veljavi ve~in-sko pravilo. Registratorji so postali sodobni, na njih tekmovalec lahkospremlja ~as borbe kot tudi gledalci in seveda sodniki. Pred tem ob-dobjem pa si je glavni sodnik moral zapomniti vse akcije in izvedenetehnike in neredko se je zgodilo, da je pri{lo do velikih napak prisojenju. Poleg tega pa je pomemben dejavnik enakih mo`nosti tudi vpravilih, ki dolo~ajo velikost, material in dimenzije kimona.


Pravila judo borbe imajo namen ohranjati tradicijo in tehniko juda.Zato so sestavni del teh pravil tudi pravila priklanjanja oz. poz-dravljanja, ki predpisujejo priklon ob vsakem prihodu in odhodu stekmovalne povr{ine in ob za~etku in koncu vsake borbe. Po pozdra-vu na robu borilnega prostora tekmovalec vstopi vanj na z znakomdolo~eno mesto, tedaj oba tekmovalca isto~asno pozdravita drug dru-

gega in stopita korak naprej.

Judoisti se morajo med borbodosledno dràti pravil judoborbe in upo{tevati kodeks ju-doisti~ne etike. Primer za to sotehnike prijemanja za noge inmetanja. Pravila velevajo, daso tak{ne tehnike dovoljene le,~e je u~inek napada takoj{en.Tekmovalci uporabljajo tudinekatere "neortodoksne" teh-nike. Vse bolj pogosto pa sedogaja da tak{ne nove tehnike,s katerimi tekmovalci zma-gujejo na velikih tekmovanjihtudi dobijo ime po njih.Neortodoksne tehnike so do-voljene, ~e izpolnjujejo kriterijeza varno izvajanje tehnike inne ogroàjo enega ali drugegatekmovalca.

Tradicija in tehnike

Matsiev (Rusija)Minsk, 1998.

Da bi judo bil ~im bolj dinami~en in da bi tekmovalci izvedli ~im ve~tehnike, so najprej skraj{ali ~as borbe, da bi pove~ali intenziteto pri-zadevanj tekmovalcev. Dvajset minutno finale z nekaj podalj{ki v tri-desetih letih prej{njega stoletja ni bila nobena posebnost. Nato so tek-movanje skraj{ali na deset minut in na koncu na pet minut dejanske-ga ~asa borbe za mo{ke tekmovalce.

Dolo~itev prepovedanih akcij kot je npr. zapu{~anje borilnega prosto-ra, obrambna drà, neustrezno prijemanje za kimono, la`no napa-danje, pasivnost, beànje na rde~i rob oz. opozorilno povr{ino. Tak{nein podobne akcije so imenovane negativni judo, ki me~e slabo lu~ najudo in jih sodniki morajo dosledno kaznovati. Objava rezultatov naregistratorju ima namen, da tekmovalca obvesti o rezultatu in da pre-pre~uje neborbenost.

Sodni{ka komisija pri Mednarodni judo federaciji si prizadeva, da bipravila judo borbe bila razumljiva tako za judoiste kot za druge gle-dalce tega atraktivnega {porta. Ena izmed novej{ih sprememb pa jetudi uvedba modrih kimon, da la`je razlikujemo tekmovalce.

Ko je Kano ustanavljal judo je imel v mislih tudi kulturne, gospodar-ske in druge spremembe tistega ~asa ter mo`nosti za umestitev juda vobstoje~o dru`beno okolje. Tudi dana{nja pravila judo borbe kaèjona podobno prizadevanje sodni{ke komisije pri Mednarodni judo fe-deraciji. Inovacije so v tesni v zvezi z internacionalizacijo in rastjo ju-da, izbolj{avami pri treningu, politi~nimi in gospodarskimi spremem-bami. Vse to pa ~lani komisije upo{tevajo tudi pri spreminjanju judain judoisti~ne kulture, seveda pa v tesni zvezi z zgodovinskimi oko-li{~inami in tradicijo.

V nadaljevanju besedila bomo predstavili merila za dosojanje to~k vjudo borbi. Predstavljena bodo merila za dosojanje ippona, wazaarija,yuka in koke ter kazni, ki so shido, chui, keikoku in hansoku make.

44


Dinami~ni judo

Kaznovanjenegativnega juda

Da bi judo bil ~im bolj dinami~en in da bi tekmovalci izvedli ~im ve~tehnike, so najprej skraj{ali ~as borbe, da bi pove~ali intenziteto pri-zadevanj tekmovalcev. Dvajset minutno finale z nekaj podalj{ki v tri-desetih letih prej{njega stoletja ni bila nobena posebnost. Nato so tek-movanje skraj{ali na deset minut in na koncu na pet minut dejanske-ga ~asa borbe za mo{ke tekmovalce.

Dolo~itev prepovedanih akcij kot je npr. zapu{~anje borilnega prosto-ra, obrambna drà, neustrezno prijemanje za kimono, la`no napa-danje, pasivnost, beànje na rde~i rob oz. opozorilno povr{ino. Tak{nein podobne akcije so imenovane negativni judo, ki me~e slabo lu~ najudo in jih sodniki morajo dosledno kaznovati. Objava rezultatov naregistratorju ima namen, da tekmovalca obvesti o rezultatu in da pre-pre~uje neborbenost.

Sodni{ka komisija pri Mednarodni judo federaciji si prizadeva, da bipravila judo borbe bila razumljiva tako za judoiste kot za druge gle-dalce tega atraktivnega {porta. Ena izmed novej{ih sprememb pa jetudi uvedba modrih kimon, da la`je razlikujemo tekmovalce.

Ko je Kano ustanavljal judo je imel v mislih tudi kulturne, gospodar-ske in druge spremembe tistega ~asa ter mo`nosti za umestitev juda vobstoje~o dru`beno okolje. Tudi dana{nja pravila judo borbe kaèjona podobno prizadevanje sodni{ke komisije pri Mednarodni judo fe-deraciji. Inovacije so v tesni v zvezi z internacionalizacijo in rastjo ju-da, izbolj{avami pri treningu, politi~nimi in gospodarskimi spremem-bami. Vse to pa ~lani komisije upo{tevajo tudi pri spreminjanju judain judoisti~ne kulture, seveda pa v tesni zvezi z zgodovinskimi oko-li{~inami in tradicijo.

V nadaljevanju besedila bomo predstavili merila za dosojanje to~k vjudo borbi. Predstavljena bodo merila za dosojanje ippona, wazaarija,yuka in koke ter kazni, ki so shido, chui, keikoku in hansoku make.

44


Dinami~ni judo

Kaznovanjenegativnega juda

45


Glavni sodnik na blazinah objavi ippon, kadar po njegovem mnenjuizvedena tehnika ustreza naslednjim kriterijem:· kadar tekmovalec kontrolirano vrè nasprotnika na hrbet z znatno

silo in hitrostjo;· kadar drì tekmovalec nasprotnika v kon~nem prijemu - osaekomi

waza in se ta 25 sekund od objave osaekomi ne re{i iz prijema;· kadar se tekmovalec preda z dva ali ve~kratnim udarcem roke ali

noge ali re~e maitta, obi~ajno kot rezultat tehnike uspe{negakon~nega prijema (osae waza), tehnike davljenja (shime waza) alivzvoda (kansetsu waza);

· kadar je tekmovalec onesposobljen zaradi shime-waza ali kansetsu-waza.

Enakovrednost: ~e je en tekmovalec kaznovan s hansoku make (disk-valifikacija), je drugi tekmovalec progla{en za zmagovalca.

ê en tekmovalec doseè drugi wazaari v borbi, mora glavni sodnikna blazinah dosoditi wazaari awasete ippon.

Sodnik dosodi sogo gachi v primerih, ko en tekmovalec osvoji waza-ari in njegov nasprotnik nato dobi kazen keikoku in (ali) ko tekmo-valec, katerega nasprotnik je è bil kaznovan s keikoku, nato izvedetehniko za wazaari.

To~kovanje v judu - Ippon Hajime - za~niMatte - ustavi seSore made - to jevseBorba se za~ne z ukazom sodnikahajime.

Borba se ustavi zukazom matte

Ippon-prete`nona hrbet,hitrost inkontrola

Borbe je konec z ukazom sore

made.

46


Glavni sodnik na blazinah mora dosoditi wazaari, kadar izvedena teh-nika po njegovem mnenju ustreza naslednjim kriterijem:· kadar tekmovalec kontrolirano vrè drugega tekmovalca, vendar v

izvedeni tehniki delno manjka eden od {tirih elementov, potrebnihza ippon;

· kadar en tekmovalec z osaekomi waza drì svojega nasprotnika, kise 20 sekund ali ve~, vendar manj kot 25 sekund ne more re{iti izprijema.

ê je en tekmovalec kaznovan s keikoku, mora drugi tekmovalectakoj dobiti wazaari.

Wazaari

Kje sem se pa zdaj zna{el?

Wazzari

Koka

46


Glavni sodnik na blazinah mora dosoditi wazaari, kadar izvedena teh-nika po njegovem mnenju ustreza naslednjim kriterijem:· kadar tekmovalec kontrolirano vrè drugega tekmovalca, vendar v

izvedeni tehniki delno manjka eden od {tirih elementov, potrebnihza ippon;

· kadar en tekmovalec z osaekomi waza drì svojega nasprotnika, kise 20 sekund ali ve~, vendar manj kot 25 sekund ne more re{iti izprijema.

ê je en tekmovalec kaznovan s keikoku, mora drugi tekmovalectakoj dobiti wazaari.

Wazaari

Kje sem se pa zdaj zna{el?

Wazzari

Koka 47


Glavni sodnik na blazinah mora objaviti yuko, kadarizvedena tehnika po njegovem mnenju ustreza na-slednjim kriterijem: · kadar tekmovalec kontrolirano vrè nasprotnika,

vendar v tehniki deloma manjkajo dva ali trije ele-menti, potrebni za ippon;

· kadar deloma manjka element "prete`no na hrbet",ravno tako tudi deloma eden ali dva elementa iz "hi-trosti" ali "sile";

· kadar tekmovalec pade prete`no na hrbet, vendar de-loma manjkata oba druga elementa "hitrost" in "si-la";

· kadar en tekmovalec z osaekomi waza drì svojeganasprotnika, ki se 15 sekund ali ve~, vendar manj kot20 sekund ne more re{iti iz prijema.

ê je en tekmovalec kaznovan s chui, drugi tekmovalectakoj dobi yuko.

Yuko

Ni nadzora ob zaklju~ku izvedbe tehnike ?

Glavni sodnik na blazinah mora objaviti koka, kadar izvedena teh-nika po njegovem mnenju ustreza naslednjim kriterijem: · kadar tekmovalec kontrolirano, s hitrostjo in silo vrè nasprotnika

na eno rame, stegno ali zadnjico;· kadar en tekmovalec z osaekomi waza drì svojega nasprotnika, ki

se 10 sekund ali ve~, vendar manj kot 15 sekund ne more re{iti izprijema.

ê je en tekmovalec kaznovan s shido, mora drugi tekmovalec takojdobiti koko.

Koka

Yuko

Prekinitev kon~negaprijema

Za~etek kon~negaprijema

Shido se prisodi tekmovalcu, ki stori la`ji prekr{ek:· tekmovalec se namerno izmika prijemu, da prepre~i akcije v borbi;· tekmovalec v stoje~em poloàju zavzame pretirano defenzivno drò (obi~ajno ve~ kot 5

sekund);· tekmovalec izvede akcijo, katere namen je samo dati vtis napada, vendar jasno pokaè,

da ni imel namena vre~i nasprotnika (la`ni napad);· tekmovalec stoji z obema nogama popolnoma v nevarni coni (opozorilni povr{ini), razen

~e ne pri~akuje napada, izvaja napad, se odzivana nasprotnikov napad ali se brani proti na-sprotnikovemu napadu (obi~ajno ve~ kot 5sekund);

· tekmovalec je v stoje~em poloàju in iz obramb-nih namenov neprestano drì robove nasprot-nikovih rokavov (obi~ajno ve~ kot 5 sekund) aliprime nasprotnika tako, da "ovije" rokav;

· tekmovalec v stoje~em poloàju neprestano drìprepletene prste nasprotnikove roke, da bi pre-pre~il akcijo v borbi (obi~ajno ve~ kot 5 sekund);

· tekmovalec si namerno razmakne svoj kimonoali pa si brez sodnikovega dovoljenja razveè alizaveè pas;

· tekmovalec potegne nasprotnika na neustrezenna~in na tla, da pri~ne ne-waza,

· tekmovalec potisne prst ali prste v nasprotnikovrokav ali spodnji rob hla~nice ali se oprime z"ovijanjem" nasprotnikovega rokava;

· tekmovalec je v stoje~em poloàju in uporabi kakr{enkoli druga~enprijem od "normalnega", ne da bi pri tem napadel (obi~ajno 3 do 5 sekund);

· ko prime kumi kato, in v stoje~em poloàju ne naredi nobenega napadalnega giba;· tekmovalec, ki iz stoje~ega poloàja zgrabi nasprotnikovo stopalo ali nogo z roko, razen

kadar isto~asno posku{a izvesti tehniko metanja;· tekmovalec ovije konec pasu ali zgornjega dela kimona okoli dela nasprotnikovega tele-

sa;· tekmovalec z usti ugrizne v kimono;· tekmovalec poloì dlan, roko, stopalo ali nogo neposredno na nasprotnikov obraz;· tekmovalec zatakne stopalo ali nogo za pas, ovratnik ali zavihek nasprotnikovega

zgornjega dela kimona.

Chui se prisodi vsakemu tekmovalcu, ki zagre{i hud prekr{ek (ali po-tem, ko je è bil kaznovan s shido, stori drugi la`ji prekr{ek):· tekmovalec izvaja shime-waza, pri ~emer uporablja spodnji del zgornjega dela kimona ali

pas ali pa samo prste;· tekmovalec z nogama {karjasto oklene nasprotnikovo telo, vrat ali glavo (z nogama na-

redi {karje, potem ko nogi potiska navzven);· tekmovalec s kolenom ali nogo potisne na nasprotnikovo roko ali komolec, da bi le-ta po-

pustil prijem;· tekmovalec zvija nasprotnikove prste, da bi zlomil njegov prijem;· tekmovalec se iz tachi waza premakne ven iz borilne povr{ine ali namerno prisili na-

sprotnika, da stopi iz borilne povr{ine.

Keikoku se prisodi vsakemu tekmovalcu, ki zagre{i hud prekr{ek (alipotem, ko je è bil kaznovan s chui, stori nadaljnji la`ji ali huj{iprekr{ek):· tekmovalec posku{a vre~i nasprotnika tako, da ovije eno nogo okrog nasprotnikove noge,

medtem ko je obrnjen bolj ali manj v isto smer kot nasprotnik in s hrbtom pade nanj(kawazu gake);

· tekmovalec izvaja kansetsu waza kjerkoli drugje kot na komol~nem sklepu;· tekmovalec nasprotnika, ki leì na tleh, dvigne z blazine in ga ponovno vrè nanjo;· tekmovalec od znotraj spodbije nasprotnikovo oporno nogo, ko nasprotnik izvaja tehniko

kot na primer harai goshi ipd.;· tekmovalec ne upo{teva navodil sodnika na blazinah;· tekmovalec med borbo in po njej po nepotrebnem vzklika, daje opazke in kretnje, ki po-

niùjejo nasprotnika in sodnika na blazinah.

Hansoku make se dosodi vsakemu tekmovalcu, ki stori zelo hudprekr{ek (ali potem, ko je è bil kaznovan s keikoku, stori nadaljnjiprekr{ek katerekoli stopnje):· tekmovalec izvaja akcijo, ki ogroà ali po{koduje nasprotnika, predvsem njegov vrat ali

hrbtenico, ali je v nasprotju z duhom juda;48


âs za kon~niprijem:Koka- ve~ kot 10 inmanj kot 15 sekundYuko - ve~ kot 15in manj kot 20sekundWazaari - ve~ kot20 in manj kot 25sekundIppon - 25 sekund

Kazni v judu

Osae komi

Toketa

Manj{a kr{itev

Prekinitev kon~negaprijema

Za~etek kon~negaprijema

Shido se prisodi tekmovalcu, ki stori la`ji prekr{ek:· tekmovalec se namerno izmika prijemu, da prepre~i akcije v borbi;· tekmovalec v stoje~em poloàju zavzame pretirano defenzivno drò (obi~ajno ve~ kot 5

sekund);· tekmovalec izvede akcijo, katere namen je samo dati vtis napada, vendar jasno pokaè,

da ni imel namena vre~i nasprotnika (la`ni napad);· tekmovalec stoji z obema nogama popolnoma v nevarni coni (opozorilni povr{ini), razen

~e ne pri~akuje napada, izvaja napad, se odzivana nasprotnikov napad ali se brani proti na-sprotnikovemu napadu (obi~ajno ve~ kot 5sekund);

· tekmovalec je v stoje~em poloàju in iz obramb-nih namenov neprestano drì robove nasprot-nikovih rokavov (obi~ajno ve~ kot 5 sekund) aliprime nasprotnika tako, da "ovije" rokav;

· tekmovalec v stoje~em poloàju neprestano drìprepletene prste nasprotnikove roke, da bi pre-pre~il akcijo v borbi (obi~ajno ve~ kot 5 sekund);

· tekmovalec si namerno razmakne svoj kimonoali pa si brez sodnikovega dovoljenja razveè alizaveè pas;

· tekmovalec potegne nasprotnika na neustrezenna~in na tla, da pri~ne ne-waza,

· tekmovalec potisne prst ali prste v nasprotnikovrokav ali spodnji rob hla~nice ali se oprime z"ovijanjem" nasprotnikovega rokava;

· tekmovalec je v stoje~em poloàju in uporabi kakr{enkoli druga~enprijem od "normalnega", ne da bi pri tem napadel (obi~ajno 3 do 5 sekund);

· ko prime kumi kato, in v stoje~em poloàju ne naredi nobenega napadalnega giba;· tekmovalec, ki iz stoje~ega poloàja zgrabi nasprotnikovo stopalo ali nogo z roko, razen

kadar isto~asno posku{a izvesti tehniko metanja;· tekmovalec ovije konec pasu ali zgornjega dela kimona okoli dela nasprotnikovega tele-

sa;· tekmovalec z usti ugrizne v kimono;· tekmovalec poloì dlan, roko, stopalo ali nogo neposredno na nasprotnikov obraz;· tekmovalec zatakne stopalo ali nogo za pas, ovratnik ali zavihek nasprotnikovega

zgornjega dela kimona.

Chui se prisodi vsakemu tekmovalcu, ki zagre{i hud prekr{ek (ali po-tem, ko je è bil kaznovan s shido, stori drugi la`ji prekr{ek):· tekmovalec izvaja shime-waza, pri ~emer uporablja spodnji del zgornjega dela kimona ali

pas ali pa samo prste;· tekmovalec z nogama {karjasto oklene nasprotnikovo telo, vrat ali glavo (z nogama na-

redi {karje, potem ko nogi potiska navzven);· tekmovalec s kolenom ali nogo potisne na nasprotnikovo roko ali komolec, da bi le-ta po-

pustil prijem;· tekmovalec zvija nasprotnikove prste, da bi zlomil njegov prijem;· tekmovalec se iz tachi waza premakne ven iz borilne povr{ine ali namerno prisili na-

sprotnika, da stopi iz borilne povr{ine.

Keikoku se prisodi vsakemu tekmovalcu, ki zagre{i hud prekr{ek (alipotem, ko je è bil kaznovan s chui, stori nadaljnji la`ji ali huj{iprekr{ek):· tekmovalec posku{a vre~i nasprotnika tako, da ovije eno nogo okrog nasprotnikove noge,

medtem ko je obrnjen bolj ali manj v isto smer kot nasprotnik in s hrbtom pade nanj(kawazu gake);

· tekmovalec izvaja kansetsu waza kjerkoli drugje kot na komol~nem sklepu;· tekmovalec nasprotnika, ki leì na tleh, dvigne z blazine in ga ponovno vrè nanjo;· tekmovalec od znotraj spodbije nasprotnikovo oporno nogo, ko nasprotnik izvaja tehniko

kot na primer harai goshi ipd.;· tekmovalec ne upo{teva navodil sodnika na blazinah;· tekmovalec med borbo in po njej po nepotrebnem vzklika, daje opazke in kretnje, ki po-

niùjejo nasprotnika in sodnika na blazinah.

Hansoku make se dosodi vsakemu tekmovalcu, ki stori zelo hudprekr{ek (ali potem, ko je è bil kaznovan s keikoku, stori nadaljnjiprekr{ek katerekoli stopnje):· tekmovalec izvaja akcijo, ki ogroà ali po{koduje nasprotnika, predvsem njegov vrat ali

hrbtenico, ali je v nasprotju z duhom juda;48


âs za kon~niprijem:Koka- ve~ kot 10 inmanj kot 15 sekundYuko - ve~ kot 15in manj kot 20sekundWazaari - ve~ kot20 in manj kot 25sekundIppon - 25 sekund

Kazni v judu

Osae komi

Toketa

Manj{a kr{itev

49

· tekmovalec pade neposredno na blazino, medtem ko izvaja ali posku{a izvajati tehnike, kot je waki ga-tame;

· tekmovalec "zakoplje" naprej z glavo na blazino, ko se upogne naprej in navzdol ali posku{a izvajatitehnike, kot so uchi mata, harai goshi ipd.;

· tekmovalec namerno pade nazaj, ko se mu nasprotnik obesi na hrbet in kadar eden od tekmovalcev obv-laduje gibanje drugega;

· tekmovalec nosi trd ali kovinski predmet (pokrit ali ne).Vloga in poloàj stranskih sodnikovStranska sodnika morata pomagati glavnemu sodniku soditi borbo. Sedita v na-sprotnih vogalih borilnega prostora. Stranski sodnik je dolàn pokazati z ustreznimznakom, ~e ima druga~no mnenje kot glavni sodnik glede dolo~ene odlo~itve.Stranski sodnik je dolàn pokazati z znakom, ali je tekmovalec izvedel tehniko me-ta znotraj ali zunaj borilnega prostora, saj se na osnovi njegovega znaka glavni sod-nik odlo~a o priznavanju izvedene tehnike. Stranski sodnik mora borbo spremljatitudi, ko ta poteka v parterju in dati znak za prekinitev borbe, ~e predolgo ni nobe-nega u~inka akcije. Poleg tega je treba vedeti da borba v parterju poteka toliko~asa, dokler se kateri koli del telesa katerega koli tekmovalca {e dotika borilnegaprostora.

Na svetovnih prvenstvih in na olimpijskih igrah je ~as borbe za mo{ke 5 minut inza ènske 4 minute dejanske borbe. Registrator kaè rezultat za oba tekmovalca inpreostali ~as do konca borbe.

Tekmovalni prostor je razdeljen na dve obmo~ji in sicer na borilni prostor in naza{~itno povr{ino. Obmo~je med borilnim prostorom in za{~itno povr{ino je oz-na~eno z rde~im robom, ki najve~krat zna{a osem krat osem metrov. Za{~itna po-vr{ina mora zna{ati najmanj 3 metre od opozorilne povr{ine (rde~ega roba).


âs trajanja borbe

Tekmovalni prostor

Clare Hargrave je pri~ela soditi po letu 1970. Tedaj je prevlado-valo mi{ljenje, da so sodniki lahko le mo{ki in da ènske ne so-dijo v sodni{ke vrste, predvsem pa ne na tekmovanjih za

mo{ke. Leta 1974 je prenehala aktivno tekmovati in se posvetila u~enjuza sojenje na mednarodni ravni. Leta 1981 je opravila izpit za medna-rodno A sodnico in njena uspe{na mednarodna sodni{ka kariera se jepri~ela, saj je kot ènska sodila na svetovnem prvenstvu za mo{ke vEssnu 1987. V ~asu sodni{ke kariere je imela izredno podporo gospo-

da Larwieja Hargrava, ki je spodbujal sojenje ènskih sodnic v Avstraliji in na Novi Zelandiji. Njenpristop k delu je bil sestavljen iz stalnega u~enja pravil in nabiranja izku{enj, da bi si pridobila zau-panje drugih in dosegla visoko raven samozavesti. Ko je sodila svetovno prvenstvo za ènske vParizu leta 1982 kronala svojo sodni{ko kariero, saj je izredno dobro sodila in prenesla vse priti-ske tako velikega tekmovanja. Nabiranje izku{enj in predhodni preizkusi so jo kalili, da je postala iz-redna sodnica.Mednarodna judo federacija izredno podpira sodnice, da bi dosegle ~im vi{je sodni{ke licence. Toprizadevanje se je za~elo ve~ati s seminarjem za sodnice v Berlinu leta 1998.

Clare Hargrave Njen moto je bil: Prizadevnou~enje in biti ~im bolj{a sodnica.

50


Na svetovnih prvenstvih in na olimpijskihigrah je dejanski ~as borbe 5 minut zamo{ke in 4 minute za ènske. Registratorkaè rezultat in ~as borbe.

Tekmovalni prostor je razdeljen na borilniprostor in za{~itno povr{ino. Mejo med bo-rilno in za{~itno povr{ino ozna~uje obmo~jerde~ih blazin. Borilni prostor vsebuje tudiopozorilno povr{ino, ki predstavlja rob bo-rilnega prostora. Velikost borilnega prostoraje najmanj 8x8 metrov in najve~ 10x10 me-trov. Za{~itna povr{ina mora zna{ati tri me-tre okoli borilnega prostora.

Tekmovalni prostor

Dvojni repesa`

Metoda tekmovanja oz. eliminacijskega sistema v judu jesistem dvojnega repesaà. Kategorija tekmovalcev se raz-deli v dve skupini, pri ~emer imamo v isti kategoriji fina-lista is dveh razli~nih skupin. Kon~na uvrstitev omogo~adve tretji, peti in sedmi mesti. Tretja sta zmagovalca repe-saà, peta poraènca v finalu repesaà in sedma sta tek-movalca, ki v repesaù nista zmagala nobene borbe.

âs trajanja borbe - registrator

50


Na svetovnih prvenstvih in na olimpijskihigrah je dejanski ~as borbe 5 minut zamo{ke in 4 minute za ènske. Registratorkaè rezultat in ~as borbe.

Tekmovalni prostor je razdeljen na borilniprostor in za{~itno povr{ino. Mejo med bo-rilno in za{~itno povr{ino ozna~uje obmo~jerde~ih blazin. Borilni prostor vsebuje tudiopozorilno povr{ino, ki predstavlja rob bo-rilnega prostora. Velikost borilnega prostoraje najmanj 8x8 metrov in najve~ 10x10 me-trov. Za{~itna povr{ina mora zna{ati tri me-tre okoli borilnega prostora.

Tekmovalni prostor

Dvojni repesa`

Metoda tekmovanja oz. eliminacijskega sistema v judu jesistem dvojnega repesaà. Kategorija tekmovalcev se raz-deli v dve skupini, pri ~emer imamo v isti kategoriji fina-lista is dveh razli~nih skupin. Kon~na uvrstitev omogo~adve tretji, peti in sedmi mesti. Tretja sta zmagovalca repe-saà, peta poraènca v finalu repesaà in sedma sta tek-movalca, ki v repesaù nista zmagala nobene borbe.

âs trajanja borbe - registrator

51


Naloga sodni{ke ko-misije pri Medna-rodni judo federa-

ciji je ustvariti skladen inenoten sistem sojenja po

celem svetu. V ta namen komi-sija organizira letne seminarje, kise jih udeleùjejo direktorji kon-tinentalnih sodni{kih komisij, ki

nato novosti pre-nesejo na svoje~lanice. Izbor inocenjevanje sod-nikov za olimpij-ske igre in svetov-na prvenstva jeposebna nalogakomisije. Ocenje-vanje in rangi-ranje najbolj{ihsodnikov jihpravzaprav pri-pelje do najvi{je-ga zastavljenegacilja, ki ga imalahko sodnik, to

pa je sojenje na svetovnem pr-venstvu in na olimpijskih igrah.Cilj sodni{ke komisije je tudi iz-delava borbenih pravil, ki omo-go~ajo aktiven in vznemirljiv terzanimiv judo.

Prizadevanje komisije je usme-rjeno tudi k poenostavitvi pravilin pove~anju razumevanja pravilpri gledalcih, ki se z judom neukvarjajo, kot tudi za televizijoin druge medije. Posledi~no gre

razvoj pravil in vloge sodnikov vsmer zmanj{anja gest in poeno-stavitve pravil. Sodni{ka komi-sija tudi upa na bolj{e sodelo-vanje s trenerji, uradnim osebamiin drugimi, ki se dejavno uk-varjajo z organizacijo tekmovanj,pripravo tekmovalcev.

@elja ~lanov komisije je pridobiti~im ve~ judoistov, ki so sklenilitekmovalno kariero, v svoje vr-ste. Pomembno je tudi, da imavsaka dràva mednarodnegasodnika in da spodbuja mlaj{ejudoiste, da si prizadevajo za so-jenje na mednarodnem nivoju.

Sodni{ka pravila mednarodne ju-do federacije so se od petdesetihlet zelo spremenila. [tevilo ~lanicMednarodne judo federacije se jeizredno pove~alo, kar je prineslotudi spremembe v pravilih. Pri-zadevanja komisije pa gredo tudiv smer pove~anja dinami~nostijuda, prepre~evanja negativnegain obrambnega juda. Za neaktiv-nost tekmovalec dobi kazen ponekaj sekundah, kar prepre~ujedolgo~asno podobo juda in neza-nimivost za gledalce. Varnosttekmovalcev mora biti zmeraj naprvem mestu, ne glede na spre-membe pravil.

Jim Kojima, Na{e upanje je, da se bomo ljudjebolje razumeli in sodelovali ter si prizadevali zaskupne uspehe, blagostanje in napredek juda.

Jim Kojima, sedanji direktor sodni{kekomisije pri Mednarodni judo fede-

raciji, je nosilec mojstrskega pasu 6.dan. Je mednarodni sodnik od leta1974, ko je opravil izpit v Santa Do-mingu. Sodil je na dveh olimpijskihigrah (1976 v Montrealu in 1984 vLos Angelesu) in na {tirih svetovnihprvenstvih (1975 na Dunaju, 1979 vParizu, 1980 v New Yorku in 1983 vMaastrichtu). Od leta 1985 do 1995je bil predstavnik Panameri{ke judofederacije pri Mednarodni judo fede-raciji. Leta 1995 je bil izvoljen za di-rektorja sodni{ke komisije pri Medna-rodni judo federaciji.

52


52


53


Judoisti~na kultura

Judoisti~ne ve{~ine in spretnosti se ne razvijejo ~ez no~, ampak vadbajuda terja ve~ let te`kega in predanega dela, da bi posameznik postalve{~ judoisti~nih ve{~in. Veliko kontinentalnih, svetovnih in olimpij-skih prvakov dejansko preìvi deset do dvajset let na tatamiju. Judoza~nejo najve~krat trenirati kot otroci, tekmovalne kariere pazaklju~ujejo v poznih dvajsetih in zgodnjih tridesetih letih ìvljenja.Veliko judoistov preìvi svoje ìvljenje na tatamiju, nekateri vztrajajona tatamiju {e vrsto let po zaklju~ku svoje {portne kariere in se uk-varjajo s podmladkom in prena{ajo svoje znanje in izku{nje na mlaj{ejudoiste. Tako za vrhunske judoiste kot za rekreativce velja judoi-sti~na kultura, ki se kaè v ornamentih-posebnih znakih, ritualih, ob-na{anju, ponosu in etiki. Ker ima judo svojo kulturo ni le izredno po-pularen {port, ampak je tudi sistem za izobraèvanje in razvoj etike.Pomembno je, da se judoisti nau~ijo in upo{tevajo judoisti~na pravi-la, navade in obi~aje ter spo{tljivega in lepega vedenja kot tudi èle-nih {portnih ve{~in in spretnosti.

54


Zen

Judoisti~na kultura

Judoisti~ne ve{~ine in spretnosti se ne razvijejo ~ez no~, ampak vadbajuda terja ve~ let te`kega in predanega dela, da bi posameznik postalve{~ judoisti~nih ve{~in. Veliko kontinentalnih, svetovnih in olimpij-skih prvakov dejansko preìvi deset do dvajset let na tatamiju. Judoza~nejo najve~krat trenirati kot otroci, tekmovalne kariere pazaklju~ujejo v poznih dvajsetih in zgodnjih tridesetih letih ìvljenja.Veliko judoistov preìvi svoje ìvljenje na tatamiju, nekateri vztrajajona tatamiju {e vrsto let po zaklju~ku svoje {portne kariere in se uk-varjajo s podmladkom in prena{ajo svoje znanje in izku{nje na mlaj{ejudoiste. Tako za vrhunske judoiste kot za rekreativce velja judoi-sti~na kultura, ki se kaè v ornamentih-posebnih znakih, ritualih, ob-na{anju, ponosu in etiki. Ker ima judo svojo kulturo ni le izredno po-pularen {port, ampak je tudi sistem za izobraèvanje in razvoj etike.Pomembno je, da se judoisti nau~ijo in upo{tevajo judoisti~na pravi-la, navade in obi~aje ter spo{tljivega in lepega vedenja kot tudi èle-nih {portnih ve{~in in spretnosti.

54


Zen

55

Prostor za vadbo - dojo

Prostor, v katerem se vadi judo imenujemo dojo, kar po japonsko po-meni kraj, kjer se u~imo (prave) poti, kjer se u~imo ne`ne (mehke)poti, torej juda. Tradicionalni dojo je prekrit z blazinami, ki jih ime-nujemo tatami. Blazine so obi~ajno pravokotne oblike, velikosti dvakrat en meter ali en krat en meter, izdelane iz bambusove slame.Dandanes prevladujejo blazine, izdelane iz umetnih mas, ki so obstoj-nej{e in pro`nej{e. V tak{nem prostoru je tudi mesto za fotografije,priznanja, kaligrafsko napisane reke, slike trenerjev, uspe{nih tekmo-valcev, ipd.

Velikosti prostorov za vadbo so razli~ne. Najmanj{e so le za dva do tripare vade~ih, ve~je pa za vadbo sto ali ve~ judoistov. K prostoru zavadbo spada tudi prostor za preobla~enje, za osebno higieno (toaletniprostori in kopalnica). Zaèleno je imeti tudiprostor za vadbo mo~i, dviganje uteì, plezanjepo vrvi, idr.

Prostor za vadbo mora bit zmeraj ~ist. Tatamije treba redno ~istiti kot tudi druge dele prosto-ra za vadbo juda. Ker se judo vadi z bosimi no-gami, je pomembno vzdrèvati ~isto~o na vsehpovr{inah v dojo. Skrb za ~isto~o v prostoru zavadbo krepi tudi vrednote ~istosti in skrbi za~isto in zdravo telo.

Prostor za vadbo ni le mesto, kjer se u~imo ju-doisti~nih tehnik, ampak je mesto, kjer seu~imo juda kot celote - u~imo se tudi samoobv-ladovanja, spo{tovanja partnerjev, starej{ih,nadrejenih in manj usposobljenih. Pozdrav oz.priklon ima poseben pomen. Priklonimo se, kostopimo v dojo ali ga zapustimo, priklonimo setudi, da pokaèmo svoje spo{tovanje do drugihin hvale`nost za u~enje in nabiranje izku{enj. Dojo ali prostor za vad-bo juda je treba spo{tovati, mu pripisovati svetost in ga z ustreznimodnosom ~astiti.


Judo

Napis v judu klubuv Lucernu, [vica

Pravila vedenja, olikanost in etika

Pri vadbi juda obstaja veliko pravil, ki senana{ajo na vedenje judoistov, njihovo ob-na{anje in spo{tovanje etike. Judoisti seu~ijo pomembnih vrednot, spo{tovanja dou~itelja (sensei), svojih partnerjev, takostarej{ih kot mlaj{ih, uradnih oseb na tek-movanjih in sodnikov, star{ev in prija-teljev vade~ih in seveda na koncu tudispo{tovanja samega sebe. Vsak dojo imasvoja pravila, zaèlene in nezaèleneoblike vedenja. Judoisti se nau~ijo biti po-zorni in si razvijejo mo~no delovno etiko,

ki jih spremlja celo ìvljenje. U~ijo se tudi skromnosti inpo{tenosti. U~ijo se sprejemanja vrednot kot so iskrenost,pogum, in predanost, ki se utrjujejo z vadbo napada inobrambe. Arogantnost je prepovedana, judoisti pa se u~ijopremagati napore in postati vztrajni pri telesno in psihi~nozahtevni vadbi, ki jim pomaga razviti ~ustveno samokon-trolo in izredno prizadevnost. Priklon na treningu je znakspo{tovanja do trenerja in drugih vade~ih. Na kratko, ju-doisti se u~ijo veliko tega, kar je v dru`bi zaèleno insprejeto kot spo{tovanja vredno. Torej se u~ijo biti dobri inspo{tovani ljudje.

56


Eti~ni kodeks francoskih judoistov:VljudnostPogumIskrenostSamoobvladovanjeâstSkromnostPrijateljstvoSpo{tovanje

Pravila JU-JITSU kluba Francije, kjerpoudarjajo etiko in lepo vedenje

Pravila vedenja, olikanost in etika

Pri vadbi juda obstaja veliko pravil, ki senana{ajo na vedenje judoistov, njihovo ob-na{anje in spo{tovanje etike. Judoisti seu~ijo pomembnih vrednot, spo{tovanja dou~itelja (sensei), svojih partnerjev, takostarej{ih kot mlaj{ih, uradnih oseb na tek-movanjih in sodnikov, star{ev in prija-teljev vade~ih in seveda na koncu tudispo{tovanja samega sebe. Vsak dojo imasvoja pravila, zaèlene in nezaèleneoblike vedenja. Judoisti se nau~ijo biti po-zorni in si razvijejo mo~no delovno etiko,

ki jih spremlja celo ìvljenje. U~ijo se tudi skromnosti inpo{tenosti. U~ijo se sprejemanja vrednot kot so iskrenost,pogum, in predanost, ki se utrjujejo z vadbo napada inobrambe. Arogantnost je prepovedana, judoisti pa se u~ijopremagati napore in postati vztrajni pri telesno in psihi~nozahtevni vadbi, ki jim pomaga razviti ~ustveno samokon-trolo in izredno prizadevnost. Priklon na treningu je znakspo{tovanja do trenerja in drugih vade~ih. Na kratko, ju-doisti se u~ijo veliko tega, kar je v dru`bi zaèleno insprejeto kot spo{tovanja vredno. Torej se u~ijo biti dobri inspo{tovani ljudje.

56


Eti~ni kodeks francoskih judoistov:VljudnostPogumIskrenostSamoobvladovanjeâstSkromnostPrijateljstvoSpo{tovanje

Pravila JU-JITSU kluba Francije, kjerpoudarjajo etiko in lepo vedenje

57


Med vsemi judoisti~nimi rituali je najbolj prepoznaven priklon. V ju-du ima priklon pomen spo{tovanja. Judoisti pozdravijo ob vstopu vdojo, prav tako tudi, ko ga zapu{~ajo. Ob za~etku in koncu vsake vad-be se v vrsti priklonijo u~itelju/trenerju v znak zahvale za nau~ene no-ve tehnike in pridobivanje novih izku{enj. Ponekod, kjer imajo v dojoposebno mesto, ki je namenjeno slikam tekmovalcev, predhodnih tre-nerjev, Jigora Kana in japonskih rekov, vsi skupaj z u~iteljem pozdra-vijo na koncu vadbe. Med vadbo judoisti pozdravijo drug drugegapred za~etkom vadbe tehnike v parih, pred in po randoriju. Na tek-movanjih se tekmovalci priklonijo drug drugemu pred in po borbi ins tem izkazujejo spo{tovanje in vljudnost do nasprotnika kot tudi dojuda kot borilnega {porta, ki temelji na "fair playu" in na medseboj-nem spo{tovanju med vsemi, ki se ukvarjajo s tem {portom.

Priklon je tudi poloàj, s katerim se izkazuje poni`nost, hvale`nost inspo{tovanje. Med vadbo juda se judoisti priklonijo drug drugemu natiso~e krat. Po nekaj letih postane priklon sestavni del posamezniko-vega na~ina ìvljenja, pogleda na druge in na sebe. Vrline, ki jih pri-dobivajo z vadbo juda in izkazovanjem spo{tovanja drug drugemuvplivajo na to, da jih velika ve~ina postane ob~udovanja vrednih lju-di.

Rituali - prikloni

Pozdrav/priklon sodnikov

Kimono - judogi

Judoisti uporabljajo za vadbo juda obla~ilo, ki ga imenujemo judogi.Izdelano je iz mo~nega bombaà in sestoji iz hla~, suknji~a in pasu. V

za~etku juda so Kanovi u~en-ci uporabljali tradicionalnejaponske obleke, {ele kasnejeso za~eli uporabljati judogi,ki je bil sestavljen iz hla~, ze-lo dolgega suknji~a in pasu. Zrazvojem pravil juda pa se jespreminjal tudi judogi. Pra-vila dolo~ajo velikost hla~,velikost suknji~a, debelinoreverja in dolìno rokavovkot tudi trdnost materiala, izkaterega je izdelan suknji~.Ve~ kot sto let je bil v rabi lebeli judogi, dandanes pa sepojavljajo tudi druge barve.Pred kratkim je Mednarodnajudo federacija sprejela pra-vilo o uporabi modrega kimo-

na na tekmovanjih, da bi lahko la`je razlikovali med tekmovalcema.Kaèjo pa se tudi druge spremembe glede barv kimona, saj nekatereekipe na ekipnih tekmovanjih v ekshibicijske namene uporabljajo tu-di kimona drugih barv, nekateri pa tudi kimona, ki so poslikana z raz-li~nimi motivi. Z rastjo juda jemogo~e pri~akovati {e novespremembe judogija.

58


V za~etku je bilote`ko dobitiobleko za judo.Zaradi tega so bilena posodo v judoklubih. GeorgeKerr (9.dan) vsvoji knjigi o judugovori o tovrstnihproblemih v VelikiBritaniji: “Danes jenekaj povsem nor-malnega, da judoi-st kupi kimono. Vmojih ~asih je tobil bistveno ve~jiproblem, saj mi jemama se{ila kimo-no iz platnenespalne vre~e.”

[panska reklama zaposami~no uporabooblek za judo. To naj bibilo bolj higieni~no inzato manj drago za{portnika.

Kanovo kimono iz ~asa,ko je vadil ju-jitsuv {oli Tenjin Yo.

Kimono - judogi

Judoisti uporabljajo za vadbo juda obla~ilo, ki ga imenujemo judogi.Izdelano je iz mo~nega bombaà in sestoji iz hla~, suknji~a in pasu. V

za~etku juda so Kanovi u~en-ci uporabljali tradicionalnejaponske obleke, {ele kasnejeso za~eli uporabljati judogi,ki je bil sestavljen iz hla~, ze-lo dolgega suknji~a in pasu. Zrazvojem pravil juda pa se jespreminjal tudi judogi. Pra-vila dolo~ajo velikost hla~,velikost suknji~a, debelinoreverja in dolìno rokavovkot tudi trdnost materiala, izkaterega je izdelan suknji~.Ve~ kot sto let je bil v rabi lebeli judogi, dandanes pa sepojavljajo tudi druge barve.Pred kratkim je Mednarodnajudo federacija sprejela pra-vilo o uporabi modrega kimo-

na na tekmovanjih, da bi lahko la`je razlikovali med tekmovalcema.Kaèjo pa se tudi druge spremembe glede barv kimona, saj nekatereekipe na ekipnih tekmovanjih v ekshibicijske namene uporabljajo tu-di kimona drugih barv, nekateri pa tudi kimona, ki so poslikana z raz-li~nimi motivi. Z rastjo juda jemogo~e pri~akovati {e novespremembe judogija.

58


V za~etku je bilote`ko dobitiobleko za judo.Zaradi tega so bilena posodo v judoklubih. GeorgeKerr (9.dan) vsvoji knjigi o judugovori o tovrstnihproblemih v VelikiBritaniji: “Danes jenekaj povsem nor-malnega, da judoi-st kupi kimono. Vmojih ~asih je tobil bistveno ve~jiproblem, saj mi jemama se{ila kimo-no iz platnenespalne vre~e.”

[panska reklama zaposami~no uporabooblek za judo. To naj bibilo bolj higieni~no inzato manj drago za{portnika.

Kanovo kimono iz ~asa,ko je vadil ju-jitsuv {oli Tenjin Yo. 59

Sistem pasov

Pomemben vidik juda po svetu je sistem pasov ali sistem rangiranjajudoistov. Sistem pasov je na~in, s katerim organizacije, zveze prizna-vajo posameznikom njihovo znanje juda in njihov prispevek k razvojujuda kot {porta in discipline.Podeljevanje razli~nih stopenj pa-sov pomeni za posameznika pose-ben dogodek, ki se odraà na vsehpodro~jih njegovega ìvljenja.Napredovanje po pasovih pomenitudi motivacijski dejavnik, ve~jopripravljenost judoistov za priza-devanje na vsakodnevni vadbi vdojo, prispevek pri organizacijijudoisti~nih tekmovanj ipd. Barvapasu simbolizira posameznikovoznanje in izku{nje v judo {portu.

V judu poznamo dve vrsti pasov.Govorimo o {olskih ali kyu paso-vih in o mojstrskih ali dan paso-vih. Doseganje dan stopnje pasuse navzven obi~ajno vidi tako, daposameznik nosi ~rn pas. Nosilcivisokih mojstrskih pasov, od sto-pnje 6. dan do 8. dan, lahko no-sijo ~rne pasove ali rde~e-bele pa-sove. Nosilci najvi{jih pasov 9. in10. dan pa lahko nosijo ~rne alirde~e pasove.

[olski pasovi so razvr{~eni na ve~na~inov. Originalni japonski si-stem je vseboval {est {olskih alikyu pasov. Danes ima vsakadràva svoj sistem pasov in svojamerila za napredovanje. Nekateredràve ve~ druge manj {olskih pa-sov, razlikujejo pa se tudi po razli~nih barvah pasov za otroke in odra-sle. Edini skupni imenovalec za vse dràve je ta, da za~etniki nosijopas bele barve. Poimenovanje kyu pasov ali {olskih pasov se za~neobratno, torej posameznik najprej opravlja izpit za {esti kyu, katere-mu sledijo peti, ~etrti, tretji, drugi in prvi kyu. Pri mojstrskih dan pa-sovih je obratno, najprej je prvi dan, zadnji oziroma najvi{ji pas pa jedeseti dan.


Kodokan sistem pasov

6. kyu beli pas

5. kyu rumeni pas

4. kyu oran`ni pas

3. kyu zeleni pas

2. kyu modri pas

1. kyu vijoli~asti za mlaj{e,

rjavi pas za starej{e

1.- 5. dan ~rni pas

6. - 8. dan ~rni ali rde~e-beli pas

9. - 10. dan ~rni ali rde~i pas

V rabi je ve~ sistemov delitve {olskih pasov vjudu (kyu pasovi).Slika prikazujefrancoski pasovnisistem.

Kljub {tevilnim razlikam v merilih za podeljevanje pasov, pa je med~lanicami Mednarodne judo federacije enotno stali{~e, da je najpo-membnej{i prehod med {olskim pasom 1. kyu in mojstrskim pasom 1.dan. Judoist mora dokazati izredno kakovost in napredek na vi{jo ra-ven znanja in razumevanja juda. Podelitev mojstrskega pasu 1. dan {ene pomeni, da judoist popolnoma obvlada judo. To je pravzaprav tre-nutek, ko se pravo u~enje juda {ele pri~ne. Judoist napreduje pri ra-zumevanju tehnik in razvija specialno, svojo priljubljeno tehniko alitokui waza. To je tudi obdobje, ko judoist dozori, ponotranji nekaterevrednote, etiko in sistem juda. Medtem ko nepoznavalci juda menijo,da je nekdo, ki je osvojil mojstrski pas 1. dan oseba, ki popolnomaobvlada judo, je resnica popolnoma druga~na. To je {ele za~eteku~enja resni~nega juda.

60


Bushido Budokwai, London,najstarej{i judo klub v Evropi.Vir: Richard Bowen

Kljub {tevilnim razlikam v merilih za podeljevanje pasov, pa je med~lanicami Mednarodne judo federacije enotno stali{~e, da je najpo-membnej{i prehod med {olskim pasom 1. kyu in mojstrskim pasom 1.dan. Judoist mora dokazati izredno kakovost in napredek na vi{jo ra-ven znanja in razumevanja juda. Podelitev mojstrskega pasu 1. dan {ene pomeni, da judoist popolnoma obvlada judo. To je pravzaprav tre-nutek, ko se pravo u~enje juda {ele pri~ne. Judoist napreduje pri ra-zumevanju tehnik in razvija specialno, svojo priljubljeno tehniko alitokui waza. To je tudi obdobje, ko judoist dozori, ponotranji nekaterevrednote, etiko in sistem juda. Medtem ko nepoznavalci juda menijo,da je nekdo, ki je osvojil mojstrski pas 1. dan oseba, ki popolnomaobvlada judo, je resnica popolnoma druga~na. To je {ele za~eteku~enja resni~nega juda.

60


Bushido Budokwai, London,najstarej{i judo klub v Evropi.Vir: Richard Bowen

61

Vadba juda

Povsod po svetu se za~etek vadbe pri~ne s postavitvijo v vrsto gledena stopnjo pasu. Judoisti so obrnjeni proti sredini tatamija, kjer stojieden ali ve~ u~iteljev. Vadbo pri~nejo in kon~ajo s pozdravom stoje alikle~e. Po uvodnem pozdravu sledi ogrevanje, zatem pa vadba tehnike.

Na~rtovanje vadbe, zaporedje vaj in {tevilo ponavljanj tehnik se zelorazlikujejo. Obstajajo tudi velike regionalne razlike v na~inu treni-ranja juda med azijsko, panameri{ko in evropsko {olo juda, za katereso zna~ilni tudi razli~ni slogi. Za~etniki obi~ajno porabijo ve~ ~asa zavadbo tehnike padanja, ukemi waze. U~ijo se tudi nekaj tehnik osaewaza in temeljnih tehnik nage waza. Nekoliko bolj izku{eni judoistinadaljujejo z u~enjem nage waza in katame waza. Pri~nejo tudi z vad-bo vstopov - uchi komi ali ponavljanja tehnike v predpisanem zapo-redju, kar pomaga judoistu usvojiti dolo~eno tehniko ter dose~i ravenavtomatizacije gibanja. Z uchi komijem se judoist nau~i hitrega, pra-vilnega in elegantnega izvajanja tehnike. V velikem {tevilu prostorovza vadbo juda (dojo) po svetu judoisti naredijo sto ali ve~ uchi ko-mijev na treningu. Judoisti izvajajo tudi nage komi ali ponavljajo~e sehitro izvajanje metov, s ~emer enkrat izvaja eden, drugi~ pa drugi ju-doist. S tem judoisti izbolj{ujejo svojo tehniko in razvija sposobnosthitrej{ega reagiranja.


V prostoru za vadbo juda (dojo)

Treningv Budokwaiu leta1954,Stojijo Taio Ono,Teizo Kawamura,Chikashi Nakanishi.Na tleh WarwickStevens, ki drìRicharda Bowena vkon~nem prijemuushiro kesa gatame.Vir: Richard Bowen.

Kata je tradicionalna oblika vadbe tehnik v naprej dolo~enem zapo-redju. Gre za ritual in natan~no dolo~itev gibanja ter izvajanja tehnikjuda. V judu obstaja sedem formalnih kat in vsako tehniko v vsaki ka-ti je treba vaditi na poseben na~in. Dve kati, nage no kata in katameno kata prikazujeta veliko temeljnih na~el juda, predvsem tehnik me-tov in parternih tehnik, ki jih judoisti vadijo {e dandanes. Ti dve katista znani tudi kot randori no kati, ali borbeni kati zaradi uporabnosti

Najbolj pomemben na~in treninga se imenuje randori. Randori dobe-sedno pomeni "ujeti kaos" in je pravzaprav vrsta vadbe v judu. Med

randorijem judoist prime nasprotnika, segiblje po blazini, napada in se brani prednapadom z uporabo razli~nih tehnik na-ge waza, ki se jih je nau~il med vadbo.Cilj randorija je vre~i nasprotnika, ne dabi pri tem nasprotniku uspelo uspe{noizvesti tehniko meta. ê te nasprotnikkljub temu vrè na blazino, je treba izve-sti ustrezno tehniko padanja, takoj vsta-ti in nadaljevati borbo. Judoisti vadijo zve~ razli~nimi partnerji, da bi se nau~iliprilagoditi slog borbe, porazdelitev mo~iin hitro izvajati ustrezne in u~inkovitetehnike. Randori je najbolj vznemirljiv,zanimiv, spodbuden, v premagovanjeovir usmerjen in dinami~en del vadbe ju-da, saj tekmovalec z njim utrjuje borbe-no in osebno tehniko - tokui-waza. Nekoliko bolj in zelo izku{eni judoisti seu~ijo tudi tehnik shime waza in kansetsu

waza. Vadijo tudi ne waza randori, ki je dejansko vadba v parterju,kjer si oba partnerja prizadevata izvesti tehnike osae waza, shime wa-za ali kansetsu waza. Randori je mogo~e vaditi tudi tako, da se enk-rat eden, drugi~ drugi, branita ali vadita napad. Za vsakega u~itelja juda in tudi za vsak klub je zna~ilen druga~en pri-stop k vadbi juda. Razlike se pojavljajo predvsem glede na to, katerimtehnikam dajejo ve~ poudarka, ali se bolj usmerjajo v vadbo tehnikmetov (nage waza) ali parternih tehnik (ne waza), ali izvajajo ve~randorija kot uchi komija idr. Te razlike delajo judo zanimiv in dina-mi~en {port. Dinami~nost, zanimivost in raznolikost pa so tiste last-nosti, ki delajo judo tako popularen {port po celem svetu.

62


Randori

Kata

Vadba randorija vKodokanu.Vir: Kodokan in{titut

Kata je tradicionalna oblika vadbe tehnik v naprej dolo~enem zapo-redju. Gre za ritual in natan~no dolo~itev gibanja ter izvajanja tehnikjuda. V judu obstaja sedem formalnih kat in vsako tehniko v vsaki ka-ti je treba vaditi na poseben na~in. Dve kati, nage no kata in katameno kata prikazujeta veliko temeljnih na~el juda, predvsem tehnik me-tov in parternih tehnik, ki jih judoisti vadijo {e dandanes. Ti dve katista znani tudi kot randori no kati, ali borbeni kati zaradi uporabnosti

Najbolj pomemben na~in treninga se imenuje randori. Randori dobe-sedno pomeni "ujeti kaos" in je pravzaprav vrsta vadbe v judu. Med

randorijem judoist prime nasprotnika, segiblje po blazini, napada in se brani prednapadom z uporabo razli~nih tehnik na-ge waza, ki se jih je nau~il med vadbo.Cilj randorija je vre~i nasprotnika, ne dabi pri tem nasprotniku uspelo uspe{noizvesti tehniko meta. ê te nasprotnikkljub temu vrè na blazino, je treba izve-sti ustrezno tehniko padanja, takoj vsta-ti in nadaljevati borbo. Judoisti vadijo zve~ razli~nimi partnerji, da bi se nau~iliprilagoditi slog borbe, porazdelitev mo~iin hitro izvajati ustrezne in u~inkovitetehnike. Randori je najbolj vznemirljiv,zanimiv, spodbuden, v premagovanjeovir usmerjen in dinami~en del vadbe ju-da, saj tekmovalec z njim utrjuje borbe-no in osebno tehniko - tokui-waza. Nekoliko bolj in zelo izku{eni judoisti seu~ijo tudi tehnik shime waza in kansetsu

waza. Vadijo tudi ne waza randori, ki je dejansko vadba v parterju,kjer si oba partnerja prizadevata izvesti tehnike osae waza, shime wa-za ali kansetsu waza. Randori je mogo~e vaditi tudi tako, da se enk-rat eden, drugi~ drugi, branita ali vadita napad. Za vsakega u~itelja juda in tudi za vsak klub je zna~ilen druga~en pri-stop k vadbi juda. Razlike se pojavljajo predvsem glede na to, katerimtehnikam dajejo ve~ poudarka, ali se bolj usmerjajo v vadbo tehnikmetov (nage waza) ali parternih tehnik (ne waza), ali izvajajo ve~randorija kot uchi komija idr. Te razlike delajo judo zanimiv in dina-mi~en {port. Dinami~nost, zanimivost in raznolikost pa so tiste last-nosti, ki delajo judo tako popularen {port po celem svetu.

62


Randori

Kata

Vadba randorija vKodokanu.Vir: Kodokan in{titut

63

tehnik metov in parternihtehnik v randoriju in v tek-movalnem judu. Druge katevsebujejo tehnike, ki niso delvsakdanje vadbe juda. Kimeno kata na primer vsebujetehnike udarjanja z roko in znogo ter tehnike, ki se iz-vajajo z oro`jem (dolgi inkratki me~). Podobno koshikino kata, bojevni{ka kata, kjerse izvajajo napadi in obram-be, prikazuje razli~ne tehni-ke, izvajalec pa nosi posebenoklep.

Vrhunski tekmovalci ne na-menjajo veliko svojega ~asavadbi kate, ampak vadijopredvsem tehniko in ve~ino~asa vadbe namenijo rando-riju, ki je simulacija pravegatekmovanja. Dobro znanjekat, ponavadi nage no kate, jezahteva ve~ine nacionalnihjudo federacij po svetu za po-delitev mojstrskega pasu 1.dan. Druge kate, posebej {ekatame no kata, ju no kata inkime no kata so kate za vi{jemojstrske pasove. Vse katezahtevajo dolgotrajno in vz-trajno u~enje, ki poteka {edolgo potem, ko je nekdo pre-nehal biti aktiven tekmovalec, kar pome-ni, da je judo primeren tudi za ljudi vsehstarosti in obeh spolov, saj pri izvajanjukat ni poudarek izklju~no na telesni mo~i,ampak na zbranosti, modrosti, pozna-vanju na~el in usmerjenosti misli.


Mifune in Shirai izvajata itsutsu no kato.Vir: Kodokan in{titut

Jigoro Kano izvajanage no kato.Vir: Kodokan in{titut

64


V {tevilnih delih sveta organizirajo trening tekmovanja za ve~ klubov,ki so namenjeni nabiranju tekmovalnih izku{enj in spoznavanju raz-

li~nih nasprotnikov. Namen tak{nihtekmovanj (shiai) ni usmerjen k uk-varjanju samo s perspektivnimi tek-movalci, ampak je namenjen predv-sem razvoju ravni juda pri ve~ini va-de~ih. Pravila na tak{nih tekmo-vanjih so prilagojena stopnji, znanjuin starosti judoistov, saj si na takna~in pridobivajo izku{nje, preizku-sijo svoje znanje in primerjajo svojnapredek z drugimi. Znan je rek:"Eno tekmovanje je kot {est mesecevtreninga."

Vsaka dràva na svetu ima svoja nacionalna prvenstva, kot so ~lan-sko prvenstvo, mladinsko prvenstvo, srednje{olsko prvenstvo in po-dobno. Nekatere dràve imajo tudi regionalna ali pokrajinska tekmo-vanja.

Tekmovanja ne nudijo mo`nosti napredovanja le za tekmovalce, am-pak tudi za uradne osebe na tekmovanju, merilce ~asa, vodje ìrije indruge, ki pomagajo pri organizaciji in vodenju tekmovanja. Starej{ijudoisti neredko pomagajo kot sodniki in uradne osebe na tekmo-vanjih. Vsaka zadolìtev na judoisti~nem tekmovanju zahtevadolo~eno stopnjo znanja, predanost in odrekanje, zato predstavljamo`nost in prilo`nost za napredovanje in osebno rast sodelujo~ih ju-doistov.

Judoisti se z judom dnevno ukvarjajo v doju, poleg tega pa se velikodejavnosti dogaja izven doja, prostora za vadbo juda ali telovadnice.To so prilo`nosti, ko judoisti napredujejo in dopolnjujejo svojo vsak-danjo vadbo. Tako se judoist lahko znajde v vlogi tekmovalca, urad-ne osebe ali prostovoljca, ki pomaga pri organizaciji tekmovanja v ju-du in s tem prispeva k razvoju judoisti~ne skupnosti. Seveda pa tek-movanja niso edina oblika sre~anj in druènj izven klubskih prosto-rov. Judoisti se druìjo tudi ob razli~nih praznovanjih, na razli~nih se-minarjih, izpitih za pasove, judo {olah, pripravah ipd.

Izven doja

Tekmovanja

Nagrade za vse

64


V {tevilnih delih sveta organizirajo trening tekmovanja za ve~ klubov,ki so namenjeni nabiranju tekmovalnih izku{enj in spoznavanju raz-

li~nih nasprotnikov. Namen tak{nihtekmovanj (shiai) ni usmerjen k uk-varjanju samo s perspektivnimi tek-movalci, ampak je namenjen predv-sem razvoju ravni juda pri ve~ini va-de~ih. Pravila na tak{nih tekmo-vanjih so prilagojena stopnji, znanjuin starosti judoistov, saj si na takna~in pridobivajo izku{nje, preizku-sijo svoje znanje in primerjajo svojnapredek z drugimi. Znan je rek:"Eno tekmovanje je kot {est mesecevtreninga."

Vsaka dràva na svetu ima svoja nacionalna prvenstva, kot so ~lan-sko prvenstvo, mladinsko prvenstvo, srednje{olsko prvenstvo in po-dobno. Nekatere dràve imajo tudi regionalna ali pokrajinska tekmo-vanja.

Tekmovanja ne nudijo mo`nosti napredovanja le za tekmovalce, am-pak tudi za uradne osebe na tekmovanju, merilce ~asa, vodje ìrije indruge, ki pomagajo pri organizaciji in vodenju tekmovanja. Starej{ijudoisti neredko pomagajo kot sodniki in uradne osebe na tekmo-vanjih. Vsaka zadolìtev na judoisti~nem tekmovanju zahtevadolo~eno stopnjo znanja, predanost in odrekanje, zato predstavljamo`nost in prilo`nost za napredovanje in osebno rast sodelujo~ih ju-doistov.

Judoisti se z judom dnevno ukvarjajo v doju, poleg tega pa se velikodejavnosti dogaja izven doja, prostora za vadbo juda ali telovadnice.To so prilo`nosti, ko judoisti napredujejo in dopolnjujejo svojo vsak-danjo vadbo. Tako se judoist lahko znajde v vlogi tekmovalca, urad-ne osebe ali prostovoljca, ki pomaga pri organizaciji tekmovanja v ju-du in s tem prispeva k razvoju judoisti~ne skupnosti. Seveda pa tek-movanja niso edina oblika sre~anj in druènj izven klubskih prosto-rov. Judoisti se druìjo tudi ob razli~nih praznovanjih, na razli~nih se-minarjih, izpitih za pasove, judo {olah, pripravah ipd.

Izven doja

Tekmovanja

Nagrade za vse

65


Vsak dojo je enkraten in predstavlja dolo~eno skupnost judoistov.Odnosi in medosebne interakcije v doju ponavadi presegajo le golo so-delovanje na tekmovanjih in tekmovalne ambicije posameznikov. Vmarsikaterem judo klubu dejavnosti presegajo le vadbo v doju, ampakse judoisti druìjo {e na skupnih piknikih, ekskurzijah, na izmenjavah~lanov z drugimi klubi in podobno. Regionalne innacionalne zveze organizirajo tudi te~aje, semi-narje in judo {ole, posvete za trenerje, sodnike indruge. Poleg tega organizirajo tudi druge aktivno-sti, katerih se udeleùjejo judoisti iz razli~nih klu-bov, pri ~emer skupaj vadijo, delajo in se zabavajo.

Vezi med judoisti so neprecenljive vrednosti in po-navadi trajajo celo ìvljenje. Judoisti na tatamijupredano in trdo delajo, si prizadevajo za ~im ve~jinapredek. To jih spremlja tudi iz-ven doja, saj preìvijo veliko ~asaskupaj drug z drugim. Judozdruùje ljudi iz vsega sveta, od-pravlja kulturne, verske, etni~ne,spolne in druge ovire, ki pogostoprepre~ujejo ljudem ustvariti po-membne odnose in vezi. Judoisti~natekmovanja, pa naj bodo lokalnaali mednarodna, krepijo staraprijateljstva in ustvarjajo novaprijateljstva med judoisti inprivrènci tega {porta. Svet izvendoja je svet ~udovitih mo`nosti inbogatitve izku{enj vseh judoistov,ne glede na to ali je to za~etnik ali vrhunski judoist. Spo{tovanje inugled, prijateljstvo in predanost so vrednote, ki jih gojijo v vseh judoklubih, zato je judo {port in na~in ìvljenja brez primere.

Druge dejavnosti

Judo trening vrhunskih judoistov se pomembno razlikuje od vadbe ju-da za~etnikov ali splo{ne rekreativne vadbe juda. Treningih, ki so na-menjeni tekmovalcem, ponavadi trajajo dalj ~asa in so bolj intenziv-ni. Trening vsebuje zelo dosleden reìm vadbe in tekmovalnost judoi-stov med vadbo je lahko tak{na, da dosega skrajne meje posamez-nikove telesne in psihi~ne sposobnosti. V tak{nem treningu prevladujerandori visoke intenzitete, kjer se tekmovalci borijo stoje in v parterju,

Trening za tekmovanje in splo{na rekreativna vadba

Praznovanje rojstne-ga dne na tatamiju,San Francisco, ZDA.

Prodaja lososovv judo klubu na Aljaski.

66


Od za~etka vadbe judami je judo pomenil po-

sebno strast, ki je z leti na-ra{~ala. Po srednji {oli innekaj letih {tudija na uni-verzi sem postal ~lan na-cionalnega mo{tva. Od{el

sem na Japonsko na Meiji univer-zo in v Kodokan, da bi izbolj{alsvoj judo. Poleg tega sem treniral{e na nekaj drugih univerzah po

Japonski kot staTenri, Nishidai,poleg tega pa semse udeleìl {tevil-nih judo {ol in pri-prav. Tam sempreìvel skoraj dvenepozabni leti.Imel sem mo`nostsre~ati izjemneljudi kot so profe-sor Hamano, pro-fesor Matsumotoin profesor Kami-

naga in {e {tevilne druge. Vsi tiso mi krepili mojo strast do juda. Moje bivanje na Japonskem mi jetudi omogo~ilo bolje spoznati ja-ponsko kulturo. Vsak dan se boljzavedam tega, da sem izkusiltak{no veliko izku{njo. Poleg tega pa sem imel v ìv-ljenju tudi sre~o glede zaposlitve,saj sem zaposlen na francoskemministrstvu za {port, kjer so miomogo~ili vsakdanji stik z ju-dom, poleg tega pa sem tudidejavni ~lan Mednarodne judofederacije. Zame je obveznost in~ast, da lahko sluìm judu. Judo

zame ni le olimpijski {port, am-pak je tudi vzgojni {port in {e kajve~. Judo je ìvljenjska {ola in tu-di na~in ìvljenja. Judo moramoohraniti in zagotavljati njegovointegriteto, njegovo posebnost inpravo tradicijo, ne le po tehni~niplati, ampak tudi v eti~nem smi-slu. Na tehni~nem podro~ju najprevladuje kakovost, zmage z ip-ponom je treba spodbujati samo,~e so izvedene ~iste in za tekmo-valce varne tehnike. Na eti~nempodro~ju je treba nadaljevati spredstavljanjem "duha juda" inrazlagati, v ~em je judo bolj{i oddrugih {portov. Duh juda namre~s poudarjanjem vzajemnegaprijateljstva prispeva k razsve-tljevanju sveta. Cilj {portne komisije pri Medna-rodni judo federaciji je:- izbolj{ati popularnost in priv-

la~nost juda za gledalce, spon-zorje in mladino

- preu~evati in razvijati metodeza razumljiva pravila, ki jih bolahko razumel vsak gledalec inda bo judo postal bolj dina-mi~en {port

- spodbujati razvoj in udele`bomlaj{ih judoistov v tem {portuz razli~nimi kampanjami inpredstavitvijo razvojnih pro-gramov za mlade

- vzdrèvati tradicije in pred-stavljati duh juda pri u~enjujuda kot metodo za vadbo tele-sa kot tudi duha in pozitivnovplivati na mlaj{e generacije

François Besson, "Duh juda s poudarjanjem vza-jemnega prijateljstva prispeva k razsvetljevanju sveta."

François Besson,{portni direktorMednarodnejudo federacije

F. Besson z DangoLoumom (Senegal)in J-M. Oudine

66


Od za~etka vadbe judami je judo pomenil po-

sebno strast, ki je z leti na-ra{~ala. Po srednji {oli innekaj letih {tudija na uni-verzi sem postal ~lan na-cionalnega mo{tva. Od{el

sem na Japonsko na Meiji univer-zo in v Kodokan, da bi izbolj{alsvoj judo. Poleg tega sem treniral{e na nekaj drugih univerzah po

Japonski kot staTenri, Nishidai,poleg tega pa semse udeleìl {tevil-nih judo {ol in pri-prav. Tam sempreìvel skoraj dvenepozabni leti.Imel sem mo`nostsre~ati izjemneljudi kot so profe-sor Hamano, pro-fesor Matsumotoin profesor Kami-

naga in {e {tevilne druge. Vsi tiso mi krepili mojo strast do juda. Moje bivanje na Japonskem mi jetudi omogo~ilo bolje spoznati ja-ponsko kulturo. Vsak dan se boljzavedam tega, da sem izkusiltak{no veliko izku{njo. Poleg tega pa sem imel v ìv-ljenju tudi sre~o glede zaposlitve,saj sem zaposlen na francoskemministrstvu za {port, kjer so miomogo~ili vsakdanji stik z ju-dom, poleg tega pa sem tudidejavni ~lan Mednarodne judofederacije. Zame je obveznost in~ast, da lahko sluìm judu. Judo

zame ni le olimpijski {port, am-pak je tudi vzgojni {port in {e kajve~. Judo je ìvljenjska {ola in tu-di na~in ìvljenja. Judo moramoohraniti in zagotavljati njegovointegriteto, njegovo posebnost inpravo tradicijo, ne le po tehni~niplati, ampak tudi v eti~nem smi-slu. Na tehni~nem podro~ju najprevladuje kakovost, zmage z ip-ponom je treba spodbujati samo,~e so izvedene ~iste in za tekmo-valce varne tehnike. Na eti~nempodro~ju je treba nadaljevati spredstavljanjem "duha juda" inrazlagati, v ~em je judo bolj{i oddrugih {portov. Duh juda namre~s poudarjanjem vzajemnegaprijateljstva prispeva k razsve-tljevanju sveta. Cilj {portne komisije pri Medna-rodni judo federaciji je:- izbolj{ati popularnost in priv-

la~nost juda za gledalce, spon-zorje in mladino

- preu~evati in razvijati metodeza razumljiva pravila, ki jih bolahko razumel vsak gledalec inda bo judo postal bolj dina-mi~en {port

- spodbujati razvoj in udele`bomlaj{ih judoistov v tem {portuz razli~nimi kampanjami inpredstavitvijo razvojnih pro-gramov za mlade

- vzdrèvati tradicije in pred-stavljati duh juda pri u~enjujuda kot metodo za vadbo tele-sa kot tudi duha in pozitivnovplivati na mlaj{e generacije

François Besson, "Duh juda s poudarjanjem vza-jemnega prijateljstva prispeva k razsvetljevanju sveta."

François Besson,{portni direktorMednarodnejudo federacije

F. Besson z DangoLoumom (Senegal)in J-M. Oudine

67


[portna komisija pri Mednarodnijudo federaciji je sestavljena izpredstavnikov vsake kontinen-talne federacije, vodi pa jo{portni direktor. Glavne nalogekomisije so:

- pripraviti koledar za nekaj letoz. eno olimpijsko obdobje

- preu~evati vpra{anja glede{portnih vidikov juda

- je odgovorna za zdravstvenevidika juda in tudi sodeluje zzdravni{kim direktorjem Med-narodnega olimpijskega komi-teja glede vpra{anj, ki so na-na{ajo na protidopin{ko kon-trolo in sodeluje z odgovornoosebo za zdravstvene zadevepri mednarodni judo federaciji

- organizira te~aje, seminarje inpredstavitve ter izobraèvalnasre~anja na kontinentalni insvetovni ravni, da vzdrùjestalnost in trdnost upo{tevanjapravil

- po potrebi dopolnjuje {portnain organizacijska pravila.

[portni direktor je odgovoren za{portno dejavnost in razvoj zno-traj Mednarodne judo federacije.Vodi in izvaja razli~ne dejavnostimednarodne judo federacije inizvaja koordinacijo na podro~juprotidopin{ke kontrole. Je tudiodgovoren za obravnavo predlo-gov za razvoj in spreminjanjepravil in predpisov, ki urejajo{portna tekmovanja kot tudi zaizbolj{anje tekmovalnih sistemov.

Misija {portnega direktorja med-narodne judo federacije ni lenadzirati {portne prireditve, am-pak tudi nadzorovati izvajanje

{portnih predpisov in sklepovkongresa ter odlo~itev izvr{ilnegaodbora Mednarodne judo federa-cije. Direktor svetuje in nadzirapriprave za olimpijske igre, sve-tovna prvenstva in druga tekmo-vanja. Pri tem pa mu pomagajo~lani izvr{nega odbora, ~lanidrugih komisij, posebej pa ~lani{portne komisije.

François Besson je bil rojen 4. julija 1946 na jugozahoduFrancije. Najprej se je ukvarjal z rugbijem in jadranjem. Z

judom se je za~el ukvarjati leta 1961. Leta 1965 je osvojil ~rnipas in je trenutno nosilec mojstrskega pasu 6. dan. Bil je ~lanfrancoske reprezentance v obdobju med 1967 in 1974.Ve~krat je bil nacionalni prvak, osvojil pa je tudi veliko me-dalj na mednarodnih tekmovanjih in sodeloval na svetovnihprvenstvih leta 1971 in 1973. Prejel je dràvno priznanje Vitez za zasluge za narod. Je vi-soki uradnik francoskega ministrstva za {port, diplomiral je nanacionalnem {portnem in{titutu v Parizu. Od leta 1981 daljeje bil namestnik tehni~nega direktorja francoske judo federa-cije. Zadolèn je bil za izobraèvalni oddelek, kasneje za tre-na`ne centre za vrhunske tekmovalce, poleg tega je bil tudikoordinator za tehni~ne zadeve. Od leta 1987 do 1995 je bil{portni direktor pri Evropski judo uniji in od leta 1991 dalje{portni direktor pri Mednarodni judo federaciji. Bil je tehni~nidelegat na olimpijskih igrah v Barceloni leta 1992, v Atlantileta 1996 in v Sydneyu leta 2000.

F. Besson proti M. Shinomakiju na svetovnem prvenstvu leta 1973 v Lozani, Švica.

trening pa lahko traja od dveh do treh, ponekod pa celo {tiri ure nadan.

Judo tekmovanje na najvi{ji ravni zahteva ne le odli~no tehni~noznanje tekmovalcev, ampak tudi atletske sposobnosti. Vrhunski judoi-sti in judoistke potrebujejo veliko vzdr`ljivosti in mo~i. Na mnogih pr-venstvih morajo zmagovalci premagati pet, {est ali celo sedem na-sprotnikov v enem dnevu, kar pomeni, da mnogi od njih na koncutekmovanja posegajo na podro~je meja svojih sposobnosti in zmoglji-vosti. Borbe zahtevajo vzdr`ljivost in telesno pripravljenost, ki omo-go~a tekmovalcu, da vzdrì izjemne napore.

Zato resni trening tekmovalcev vsebuje tudi dodaten trening za po-ve~anje splo{ne telesne pripravljenosti in trening z ute`mi zapove~anje telesne mo~i. Na primer, ~lani reprezentance se udeleùjejokondicijskih priprav, kjer prevladuje tek, da bi si izbolj{ali telesno vz-dr`ljivost. Mnogi izvajajo tudi te`ko-atletske programe dviganja uteì,s ~emer pove~ujejo svojo fizi~no mo~. Temu sledi {e vadba juda, po-gosto dvakrat na dan, en trening za vadbo tehnike in drugi za vadborandorija ali prosto vadbo. Vrhunski judoisti vabijo nekajkrat na dan,zato ni presenetljivo, da so vrhunski judoisti med najbolj mogo~nimiin telesno pripravljenimi {portniki na sploh. Reìm treninga mora bi-ti ustrezen in dovolj intenziven, da bi tekmovalec lahko vzdràl napo-re in pritiske v {portni areni.

Tako intenziven in teèk trening pa je zna~ilen za manj{ino, elito ju-doistov med milijoni judoistov po svetu. Z veliko ve~ino je zna~ilnavadba juda v doju od dvakrat do {tirikrat na teden, kar zadostuje zaohranjanje splo{ne telesne pripravljenosti in znanja tehnike. Judoisti,

68


Judoisti iz Maputa,Mozambik, na potiv Bejo, Portugalska.

trening pa lahko traja od dveh do treh, ponekod pa celo {tiri ure nadan.

Judo tekmovanje na najvi{ji ravni zahteva ne le odli~no tehni~noznanje tekmovalcev, ampak tudi atletske sposobnosti. Vrhunski judoi-sti in judoistke potrebujejo veliko vzdr`ljivosti in mo~i. Na mnogih pr-venstvih morajo zmagovalci premagati pet, {est ali celo sedem na-sprotnikov v enem dnevu, kar pomeni, da mnogi od njih na koncutekmovanja posegajo na podro~je meja svojih sposobnosti in zmoglji-vosti. Borbe zahtevajo vzdr`ljivost in telesno pripravljenost, ki omo-go~a tekmovalcu, da vzdrì izjemne napore.

Zato resni trening tekmovalcev vsebuje tudi dodaten trening za po-ve~anje splo{ne telesne pripravljenosti in trening z ute`mi zapove~anje telesne mo~i. Na primer, ~lani reprezentance se udeleùjejokondicijskih priprav, kjer prevladuje tek, da bi si izbolj{ali telesno vz-dr`ljivost. Mnogi izvajajo tudi te`ko-atletske programe dviganja uteì,s ~emer pove~ujejo svojo fizi~no mo~. Temu sledi {e vadba juda, po-gosto dvakrat na dan, en trening za vadbo tehnike in drugi za vadborandorija ali prosto vadbo. Vrhunski judoisti vabijo nekajkrat na dan,zato ni presenetljivo, da so vrhunski judoisti med najbolj mogo~nimiin telesno pripravljenimi {portniki na sploh. Reìm treninga mora bi-ti ustrezen in dovolj intenziven, da bi tekmovalec lahko vzdràl napo-re in pritiske v {portni areni.

Tako intenziven in teèk trening pa je zna~ilen za manj{ino, elito ju-doistov med milijoni judoistov po svetu. Z veliko ve~ino je zna~ilnavadba juda v doju od dvakrat do {tirikrat na teden, kar zadostuje zaohranjanje splo{ne telesne pripravljenosti in znanja tehnike. Judoisti,

68


Judoisti iz Maputa,Mozambik, na potiv Bejo, Portugalska.

69

ki ne tekmujejo, ne potrebujejo tak{ne mo~i invzdr`ljivosti, zato je tudi trening zanje bistvenodruga~en kot trening vrhunskih tekmovalcev.Veliko judoistov, ki redno vadi judo, ne tek-muje, ampak na druga~ne na~ine prispeva krazvoju juda in skupnosti, v kateri ìvijo in de-lajo. êprav je tekmovalni judo pomemben ele-ment, pa je rekreativna vadba juda ve~ine ju-doistov prav tako pomembna, saj je namen ju-do vadbe enak, ne glede na raven znanja alitekmovalne uspehe posameznika.

Ne glede na to, ali se nekdo z judom ukvarjakot vrhunski {portnik ali ne, veljata za vse ju-doiste temeljni na~eli seiryoku zenyo(naju~inkovitej{a raba telesne in du{evne ener-gije) in jita kyoei (ìvljenje v harmoniji in blagostanju z drugimi), kiju je utemeljil Jigoro Kano pred ve~ kot sto leti.

Judoisti, tekmovalci in netekmovalci, mo{ki in ènske, otroci in drugivadijo judo, da bi uresni~ili ti dve na~eli. U~ijo se prizadevno delati(vaditi), vzdrèvati disciplino in uporabljati energijo, ki jo zberejo, dabi lahko sodelovali in skupaj dosegali zastavljene cilje in sluìli sku-pnosti. To je pravi in resni~ni namen vadbe juda in milijoni ljudi posvetu sledijo tema dvema Kanovima na~eloma.

Judoisti imajo od juda korist tako v smislu razvijanja telesnih kotpsihi~nih sposobnosti. Napredek na telesnem podro~ju se kaè v po-ve~anju telesne mo~i, bolj{i telesni pripravljenosti in znanju dolo~enihtehnik, ki lahko sluìjo za samoobrambo. Psihi~no ali du{evno pa ju-doisti napredujejo tako, da ponotranjijo dolo~ene vrednote, etiko, karjim omogo~a bolj kakovostno ìveti, delati in prispevati k bolj{idru`bi.

[portni in vzgojni pomen juda se je razvil iz borilnega sistema, ki jenastal pred ve~ kot sto leti na Japonskem. Mnoga temeljna na~ela,tehnike in cilji juda so se ohranili {e do danes kljub razvoju in spre-minjajo~im se dru`benim razmeram ter internacionalizaciji juda.


Brian Olson na treningu v olimpijskem centruv KoloradoSpringsu, ZDA.

70


70


71


Sodobne ve{~ine so se pojavile leta 1886 z mo-dernizacijo Japonske, njihove korenine so bile

mo~no utrjene v zgodovini. Naj navedemo nekajprimerov ve{~in in njihovih opredelitev. Bujutsu

(bu, bushi, voja{ka, ju-jitsu umetnost) ve{~ina je vsebovala jutsuobliko, podobno kot sorodne ve{~ine kenjutsu, ninjutsu, ipd. Jitsu jegeneri~en pojem za vse borilne ve{~ine, pri kateri je voj{~ak minimal-no oboroèn. Budo (do, razsvetljenstvo, pot, na~in) pa se uporabljakot pripona borilnih ve{~in kot do kendo, judo, karatedo, aikido, karpomeni ve{~ine za uporabo na boji{~u. Jitsu ve{~ine so se za~ele raz-vijati od desetega stoletja dalje in predstavljajo japonske klasi~nevoja{ke ve{~ine. Budo ni vseboval voja{kega bojevanja, ~eprav se jerazvil iz jitsu ve{~in v sredini osemnajstega stoletja.

Podoba japonskega voj{~aka prevladuje skozi celotno zgodovino bo-rilnih ve{~in. Samuraj je igral pomembno vlogo v japonski dru`bi.Samuraji so prikazani na dva, protislovna na~ina, enkrat kot nasilniprosta{ki pokvarjenci, drugi~ pa kot popolno-ma predani, nepristranski in nesebi~ni borci, kijih je mogo~e le ~astiti in ob~udovati. Samurajje osrednja oseba v zgodovini borilnih(voja{kih) ve{~in na Japonskem. Slu~aj je na-nesel, da je vpliv samurajev in njihov statusvplival na nadaljnji razvoj borilnih ve{~in.

72


Ju-jitsu

Sodobne ve{~ine so se pojavile leta 1886 z mo-dernizacijo Japonske, njihove korenine so bile

mo~no utrjene v zgodovini. Naj navedemo nekajprimerov ve{~in in njihovih opredelitev. Bujutsu

(bu, bushi, voja{ka, ju-jitsu umetnost) ve{~ina je vsebovala jutsuobliko, podobno kot sorodne ve{~ine kenjutsu, ninjutsu, ipd. Jitsu jegeneri~en pojem za vse borilne ve{~ine, pri kateri je voj{~ak minimal-no oboroèn. Budo (do, razsvetljenstvo, pot, na~in) pa se uporabljakot pripona borilnih ve{~in kot do kendo, judo, karatedo, aikido, karpomeni ve{~ine za uporabo na boji{~u. Jitsu ve{~ine so se za~ele raz-vijati od desetega stoletja dalje in predstavljajo japonske klasi~nevoja{ke ve{~ine. Budo ni vseboval voja{kega bojevanja, ~eprav se jerazvil iz jitsu ve{~in v sredini osemnajstega stoletja.

Podoba japonskega voj{~aka prevladuje skozi celotno zgodovino bo-rilnih ve{~in. Samuraj je igral pomembno vlogo v japonski dru`bi.Samuraji so prikazani na dva, protislovna na~ina, enkrat kot nasilniprosta{ki pokvarjenci, drugi~ pa kot popolno-ma predani, nepristranski in nesebi~ni borci, kijih je mogo~e le ~astiti in ob~udovati. Samurajje osrednja oseba v zgodovini borilnih(voja{kih) ve{~in na Japonskem. Slu~aj je na-nesel, da je vpliv samurajev in njihov statusvplival na nadaljnji razvoj borilnih ve{~in.

72


Ju-jitsu

73

Za zgodovino juda je zna~ilen preobrat iz bo-rilne (voja{ke) ve{~ine v moderen {port.Zgodovina govori o tem, kako je mo` po

imenu Jigoro Kano posvetil svoje ìvljenje izobraèvanju otrok in mla-dine na Japonskem, ob tem, da se je zna{el v precepu tradicije in raz-voja borilnih ve{~in v {portni sistem. Pri tem je bil izredno zavzet inprizadeven, o ~emer pri~a sedanji razmah juda po svetu.

Jigoro Kano je v razvoj juda vgradil svojo osebnost, saj je v za~etkusvojih prizadevanj pokazal izredno zagnanost in neomajnost ter trd-

nost ob nasprotovanju zagovornikov tradicional-nih borilnih ve{~in tedanjega ~asa.

Jigoro Kano se je rodil 28. oktobra 1860 v majh-ni vasici Mikage, znano kot Vzhodna Nada, ki jesedaj del mesta Kobe. Njegova rojstna vas je bilaznana po destilarni sakeja, njegovi star{i so bilibogati izdelovalci te `gane pija~e. [e danes jeznamka sakeja Kiku Masamune, ki ga je izdelo-vala njegova druìna, zelo znana. Kano je mladzapustil vas in se odpravil v {olo. Mo~no je padelpod vpliv zahodne miselnosti, ki ji je dodalvzhodnja{ko filozofijo in znanje. Njegov stari o~eje bil znan pesnik in u~enjak, ki je ìvel in delalna Kitajskem. Okoli leta 1860 je Kanov o~e delalkot shogunov uslu`benec. Bil je izreden organiza-

tor z razvitim ob~utkom za odgovornost, kar ga je odlikovalo pri mo-dernizaciji Japonske, saj je odprl pristani{~e Hyogu in s tem odprl potza mednarodno trgovanje. Vladarju je predlagal nakup na zahodu iz-delanih ladij, kar je ta tudi sprejel. Mladega Kana, ki je sledil o~eto-vemu zgledu, sta odlikovala ob~utek za poslovnost in izredna iz-najdljivost.

Leta 1870 je umrla njegova mati. Po materini smrti se je o~e odlo~il,da se bo odselil v Tokio. To je bil ~as velikih kulturnih in dru`benihsprememb, v katerih se je Kano izredno dobro zna{el. Hodil je v kon-fucijansko {olo, kjer se je u~il filozofije. Isto~asno se je na {oliMitsukuri Shuhei u~il tudi angle{kega jezika. Kot odli~en {tudent in


Jigoro Kano in za~etek judoisti~nega gibanja

Jigoro Kano v svojih tridesetih.Vir: Kodokan in{titut

Judo vam omogo~a, da naju~inkoviteje uporabite svojo telesno indu{evno mo~. Pri izvajanju tehnik je pomembno ru{enje ravnote`janasprotnika, ki se imenuje kuzushi, ki je temelj za izvajanje vseh me-tov. Primer za to je {ibkej{ega posameznika potiska zelo mo~an na-sprotnik. ê se mu neposredno upre, je izid jasen. êpa se {ibkej{i posameznik, na-mesto neposrednega upiranja, umaknev stran ali nasprotnika potegne v sme-ri potiskanja, je izrabil njegovo silo inmu poru{il ravnote`je. To je osnovnipogoj za metanje nasprotnika.Ta preprost primer kaè, kakoje mogo~e nasprotnikovo si-lo uporabiti v svojo korist.To je tudi bistvo juda alimehke poti.

Vir: What is judo, Kodokan, 1947.

vplivna osebnost, je sodeloval pri reformi japonskega {olstva. Kano jebil odli~en matematik, izredno pa je bil talentiran za u~enje tujih je-zikov. Znano je, da je ve~ino del napisal v obeh jezikih, v japon{~iniin v angle{~ini.

Jigoro Kano ni bil mo~ne postave, bil je suh mladeni~, ki mu ne bi pri-pisali velike fizi~ne mo~i, imel pa je mo~an zna~aj. Bil je nadarjen zarazli~ne {porte, saj je vadil skupaj z ve~jimi in mo~nej{imi fanti. Ko jebil star 14 let, je za~el {olanje na jezikovni {oli, ~eprav je starost zaza~etek {olanja na tak{ni {oli bila predpisana z zakonom in je zna{ala15 let. Bil je tudi eden izmed prvih Japoncev, ki so igrali baseball.Baseball so ga nau~ili njegovi ameri{ki u~itelji v jezikovni {oli. Kmaluje nadaljeval {olanje na takratni imperialni univerzi Toyo Teikoku,danes znani kot Univerza v Tokiu. Ker se je sre~eval predvsem zve~jimi in mo~nej{imi vrstniki, je èlel izpopolniti znanje ve{~ine, kiomogo~i {ibkej{emu premagati mo~nej{ega. V Tokiu je bilo tedajte`ko najti koga, ki bi ga nau~il ve{~ine ju-jitsu. Tedanje gibanje zamodernizacijo {porta na Japonskem je pregnalo ju-jitsu {ole in mojstriborilnih ve{~in so se umaknili.

74


Judo vam omogo~a, da naju~inkoviteje uporabite svojo telesno indu{evno mo~. Pri izvajanju tehnik je pomembno ru{enje ravnote`janasprotnika, ki se imenuje kuzushi, ki je temelj za izvajanje vseh me-tov. Primer za to je {ibkej{ega posameznika potiska zelo mo~an na-sprotnik. ê se mu neposredno upre, je izid jasen. êpa se {ibkej{i posameznik, na-mesto neposrednega upiranja, umaknev stran ali nasprotnika potegne v sme-ri potiskanja, je izrabil njegovo silo inmu poru{il ravnote`je. To je osnovnipogoj za metanje nasprotnika.Ta preprost primer kaè, kakoje mogo~e nasprotnikovo si-lo uporabiti v svojo korist.To je tudi bistvo juda alimehke poti.

Vir: What is judo, Kodokan, 1947.

vplivna osebnost, je sodeloval pri reformi japonskega {olstva. Kano jebil odli~en matematik, izredno pa je bil talentiran za u~enje tujih je-zikov. Znano je, da je ve~ino del napisal v obeh jezikih, v japon{~iniin v angle{~ini.

Jigoro Kano ni bil mo~ne postave, bil je suh mladeni~, ki mu ne bi pri-pisali velike fizi~ne mo~i, imel pa je mo~an zna~aj. Bil je nadarjen zarazli~ne {porte, saj je vadil skupaj z ve~jimi in mo~nej{imi fanti. Ko jebil star 14 let, je za~el {olanje na jezikovni {oli, ~eprav je starost zaza~etek {olanja na tak{ni {oli bila predpisana z zakonom in je zna{ala15 let. Bil je tudi eden izmed prvih Japoncev, ki so igrali baseball.Baseball so ga nau~ili njegovi ameri{ki u~itelji v jezikovni {oli. Kmaluje nadaljeval {olanje na takratni imperialni univerzi Toyo Teikoku,danes znani kot Univerza v Tokiu. Ker se je sre~eval predvsem zve~jimi in mo~nej{imi vrstniki, je èlel izpopolniti znanje ve{~ine, kiomogo~i {ibkej{emu premagati mo~nej{ega. V Tokiu je bilo tedajte`ko najti koga, ki bi ga nau~il ve{~ine ju-jitsu. Tedanje gibanje zamodernizacijo {porta na Japonskem je pregnalo ju-jitsu {ole in mojstriborilnih ve{~in so se umaknili.

74


75

Kano je èlel vaditi ju-jitsu. Po nekaj mese~nem iskanju je na{el moj-stra Hachinosukeja Fukudo, ki je postal Kanov prvi u~itelj ju-jitsa.Kanov o~e ni mogel sprejeti Fukude, ker je po njegovem mnenju bilpreve~ nazadnja{ki in tradicionalisti~en. Hachinosuke Fukuda je bilpo Kanovem mnenju izreden u~itelj. Kano se je v dveh letih vadbenau~il toliko, da je sodeloval pri demonstraciji za gostujo~ega ame-ri{kega generala Ulyssesa Granta, ki je tedaj obiskal Japonsko. Kanoje prevzel Fukudino {olo po njegovi smrti 1877 leta. Ju-jitsu je na-daljeval z Fukudinim u~iteljem Masamotom Iso, vendar je ob {tudijuju-jutsa vztrajno {tudiral {e filozofijo, politi~ne vede in ekonomijo.

Leta je Kano 1881 v {oli Kito pri~el {tudirati ju-jitsu predvsem s spi-ritualnega zornega kota. Pri tem mu je pomagal Tsunetoshi Iikubo, kije postal mojster in vodja {ole po Isovi smrti. Iikubo, najve~ji mojstertehnike metov, ni maral za kate, bil je zagovornik le ene kate - koshikino kate, ki se jo izvaja z oro`jem. Ta kata je bila tudi kata, ki jo je imelKano najraj{i in se je je nau~il do popolnosti. Leta 1929 je Kano iz-vedel to kato pred japonskim cesarjem. Kitova {ola ju-jitsa je za Kanapredstavljala izhodi{~e za ustanovitev juda. Poleg tega pa Kano ninikoli pozabil na pomembnost moralnih vrednot v borilnih ve{~inah.Leto 1882 je bilo zanj prelomnica. Postal je predavatelj politi~nihznanosti in ekonomije na zasebni {oli Gakushuuin, kjer se je {olala ja-ponska elita. Na {oli je bil najprej u~itelj, vendar je kmalu postal di-rektor. Kasneje je sam ustanovil zasebno {olo z imenom Kano Juku,poleg tega pa {e {olo angle{kega jezika.


Pred vhodom vtempelj Eshioi, kjerje bil ustanovljenKodokan.Vir: Kodokan in{titut.

[tevilo njegovih u~encev se je naglo ve~alo, poleg u~enja omenjenihpredmetov, pa je Kano vodil vadbo ju-jitsa. Zgodilo se je to, da sou~enci za~eli zapu{~ati stare mojstre in se odpravili v {olo h Kanu intam poleg {tudija vadili {e ju-jitsu. K njemu so prihajali {tudenti iz ce-le Japonske. Zaradi pove~anja {tevila u~encev je moral ve~krat za-menjati zgradbo. Tega leta se je preselil na sedanje mesto Kodokan{ole. Tudi policija in vojska, predvsem mornarica, sta pri~eli z organi-zirano vadbo Kanove ve{~ine. Kmalu pa je bila njegova ve{~ina opa-èna izven Japonske. Kano je prvi~ potoval v Evropo leta 1889. Tamsi je ogledal {portne objekte in {ole v Evropi. Po vrnitvi na Japonskose je poro~il in imel osem otrok.

Kano je bil brilijanten u~itelj. Bil je u~itelj na ve~ {olah in direktornekaj {ol in tokijske {ole za u~itelje. Bil je znan kot najbolj{i pozna-valec izobraèvanja na Japonskem. Kano je bil genij, ki je videl judov tesni zvezi z izobraèvalnim sistemom, za kar si je tudi prizadeval inpri tem uspel. Izhajajo~ iz ju-jitsa je razvil na~ela juda in opredelil te-meljni cilj vadbe juda - najbolj u~inkovito uporabo mentalne in fizi~nemo~i posameznika.

Zavra~al je tehnike, ki so bile v nasprotju z moralnimi na~eli in nje-govim pojmovanjem ~love{kega ìvljenja. Razmi{ljal je o ve~ vidikihjuda - o vedenjskih pravilih, estetiki v judu in njegovih razse`nostih,vplivu na druga podro~ja ìvljenja. Judo je bil è v svojem za~etku za-radi Kanove miselnosti izklju~no {port in ne borilna (voja{ka) ve{~ina.To je bilo tudi pogojeno z njegovo naravo, saj je bil znan kot po{ten intekmovalen posameznik, ki je zmeraj spo{toval svoje tekmece.

76


Kano u~i uki goshiVir: Kodokan in{titut

[tevilo njegovih u~encev se je naglo ve~alo, poleg u~enja omenjenihpredmetov, pa je Kano vodil vadbo ju-jitsa. Zgodilo se je to, da sou~enci za~eli zapu{~ati stare mojstre in se odpravili v {olo h Kanu intam poleg {tudija vadili {e ju-jitsu. K njemu so prihajali {tudenti iz ce-le Japonske. Zaradi pove~anja {tevila u~encev je moral ve~krat za-menjati zgradbo. Tega leta se je preselil na sedanje mesto Kodokan{ole. Tudi policija in vojska, predvsem mornarica, sta pri~eli z organi-zirano vadbo Kanove ve{~ine. Kmalu pa je bila njegova ve{~ina opa-èna izven Japonske. Kano je prvi~ potoval v Evropo leta 1889. Tamsi je ogledal {portne objekte in {ole v Evropi. Po vrnitvi na Japonskose je poro~il in imel osem otrok.

Kano je bil brilijanten u~itelj. Bil je u~itelj na ve~ {olah in direktornekaj {ol in tokijske {ole za u~itelje. Bil je znan kot najbolj{i pozna-valec izobraèvanja na Japonskem. Kano je bil genij, ki je videl judov tesni zvezi z izobraèvalnim sistemom, za kar si je tudi prizadeval inpri tem uspel. Izhajajo~ iz ju-jitsa je razvil na~ela juda in opredelil te-meljni cilj vadbe juda - najbolj u~inkovito uporabo mentalne in fizi~nemo~i posameznika.

Zavra~al je tehnike, ki so bile v nasprotju z moralnimi na~eli in nje-govim pojmovanjem ~love{kega ìvljenja. Razmi{ljal je o ve~ vidikihjuda - o vedenjskih pravilih, estetiki v judu in njegovih razse`nostih,vplivu na druga podro~ja ìvljenja. Judo je bil è v svojem za~etku za-radi Kanove miselnosti izklju~no {port in ne borilna (voja{ka) ve{~ina.To je bilo tudi pogojeno z njegovo naravo, saj je bil znan kot po{ten intekmovalen posameznik, ki je zmeraj spo{toval svoje tekmece.

76


Kano u~i uki goshiVir: Kodokan in{titut

77

U~enje juda je sluìlo odpravi sovra`nosti, uli~nega pretepanja, nega-tivnih misli in jeze. Judo naj bi torej bilo izhodi{~e za pozitivno gle-danje na svet in samoobvladovanja ter prispevek k bolj{emu ìvljenjuv skupnosti.

Na~ela juda je mogo~e uporabiti v telovadnici, na delovnem mestu, v{oli, na politi~nem prizori{~u, pravzaprav vsepovsod. Najbolj nav-du{ujo~e glede Kanovega ìvljenja pa je, poleg ustanovitve juda seve-da, prizadevanje za raz{irjanje juda po svetu. Leta 1919 je Kanospoznal Johna Deweya, o~eta ameri{kega izobraèvalnega sistema, kije bil njegov gost na Imperialni Univerzi v Tokiu. Izmenjala sta po-glede na izobraèvanje. Kljub razli~nih kulturam sta si bila edina vnekaterih filozofskih izhodi{~ih. Neke nedelje je Kano povabil Deweyav Kodokan, kjer mu je demonstriral uporabo pedago{kih na~el na bla-zini. Dewey je bil navdu{en in dejal: "To je res umetnost." Navdu{enje bil nad prepletenostjo filozofije z telesno vadbo in skladnostjo z Zenbudizmom. Po Kanovi prakti~ni predstavitvi na~el in filozofije juda seje Dewey zavedel tudi du{evnega pomena vadbe juda. Po njegovi oce-ni je du{evna komponenta u~enja pri judu bistveno mo~neje izraènakot v katerem koli drugem {portu. Predlagal je {tudijo razlik juda zdrugimi {porti, vendar ni podatkov, ali je do tega tudi pri{lo.


To, kar se lahko zahodni um nau~i iz te nenavadne ve{~ine, je to, dase nikoli s silo ne upiraj goli sili, ampak izrabi silo nasprotnikoveganapada. Zahodni um funkcionira v ravnih ~rtah, medtem ko vzhodnium funkcionira v krogih in krivuljah. Analogija pri opisovanju obehumov kaè tudi na filozofijo upiranja goli sili. Zaradi tega je judo fi-lozofski, eti~ni in ekonomski sistem.

Lafcadio Hearn, Out of the East, 1895.

Leta 1891 je Jigoro Kano postal ravnatelj visoke {ole Kumamoto.Tedaj je tudi zaprosil Lafcadia Hearna, da bi postal u~itelj angle{keliterature na njegovi {oli. Lafcadio Hearn se mu je pridruìl in se pri-~el u~iti juda.

Lafcadio Hearn

Kanova metoda je izhajala iz starih metod pou~evanja jujutsa, vendarjih je sam glede na svoje znanje in izku{nje pomembno spremenil. Izjujitsa je izlo~il vse nevarne tehnike ali tehnike, s katerimi je bilo mo-go~e nasprotnika ubiti. Za razliko od jujitsa je dolo~il, da se moratanasprotnika prijeti za kimono (kumi kata). Prepovedal je nasilje inkot obvezni sestavni del vadbe uvedel tehniko padanja, ki jo je trebastalno vaditi. Zmaga kot cilj je sedaj postala sredstvo za gradnjo ~lo-vekove osebnosti in dobrega zna~aja. Kano je pri u~enju tehnik judauporabljal znanstveni pristop in vse tehnike preu~il z vidika fizike,kar se kaè v ru{enju ravnote`ja ipd. Leta 1895 je Kano izdelal sistempetih skupin tehnik metov, ki ga je poimenoval go kyo no waza.

David Waterhouse v Kanovi biografiji poudarja zapletenost in razno-likost njegove izobraèvalne filozofije. Nanj so vplivali {tevilni filozo-fi in filozofske {ole. Najpomembnej{i zaklju~ek njegovega preu~evanjapa je na~elo - kar znam tudi pokaèm. To na~elo je Kano uporabljalvsakodnevno in sluìl kot zgled svojim u~encem. Njegovo pou~evanjeje bilo sestavljeno iz treh pomembnih delov: pridobivanje znanja,u~enje moralnosti in telesna vadba. Na~elo san iku shugi ali na~elotreh izobraèvanj, ki ga je Kano prenesel iz angle{kega prostora, odenega izmed najvplivnej{ih viktorijanskih mislecev HerbertaSpencerja.

78


Jigoro Kano

Kanova metoda je izhajala iz starih metod pou~evanja jujutsa, vendarjih je sam glede na svoje znanje in izku{nje pomembno spremenil. Izjujitsa je izlo~il vse nevarne tehnike ali tehnike, s katerimi je bilo mo-go~e nasprotnika ubiti. Za razliko od jujitsa je dolo~il, da se moratanasprotnika prijeti za kimono (kumi kata). Prepovedal je nasilje inkot obvezni sestavni del vadbe uvedel tehniko padanja, ki jo je trebastalno vaditi. Zmaga kot cilj je sedaj postala sredstvo za gradnjo ~lo-vekove osebnosti in dobrega zna~aja. Kano je pri u~enju tehnik judauporabljal znanstveni pristop in vse tehnike preu~il z vidika fizike,kar se kaè v ru{enju ravnote`ja ipd. Leta 1895 je Kano izdelal sistempetih skupin tehnik metov, ki ga je poimenoval go kyo no waza.

David Waterhouse v Kanovi biografiji poudarja zapletenost in razno-likost njegove izobraèvalne filozofije. Nanj so vplivali {tevilni filozo-fi in filozofske {ole. Najpomembnej{i zaklju~ek njegovega preu~evanjapa je na~elo - kar znam tudi pokaèm. To na~elo je Kano uporabljalvsakodnevno in sluìl kot zgled svojim u~encem. Njegovo pou~evanjeje bilo sestavljeno iz treh pomembnih delov: pridobivanje znanja,u~enje moralnosti in telesna vadba. Na~elo san iku shugi ali na~elotreh izobraèvanj, ki ga je Kano prenesel iz angle{kega prostora, odenega izmed najvplivnej{ih viktorijanskih mislecev HerbertaSpencerja.

78


Jigoro Kano79


"Bistvo juda je v razvijanju telesnih spretnosti,ob~utkov, s katerimi judoist celo v popolni temi vstiku z nasprotnikom najde sredi{~e njegovega rav-note`ja"Vir: Pierre de Coubertin, Pedagogie Sportive, 1921.

Med Olimpijskimi igrami 1912 v Stockholmu je Kanoustanovitelju modernih olimpijskih iger, Pierru deCoubertinu, razloìl svojo metodo - judo.

Pierre de Coubertin

Leta 1936 je na olimpijskih igrah v BerlinuJigoro Kano stal ob podiju,ko so podelili medaljoJesseju Owensu.

Kanova potovanja po svetu

1889 Obisk izobraèvalnih institucij v Parizu, Bruslju,Amsterdamu, Berlinu…

1912 5. Olimpiada v Stockholmu. Obi{~e {e Dunaj, Pariz,London…

1920 7. Olimpiada v Antwerpnu. Obi{~e {e Pariz in London…

1928 9. Olimpiada v Amsterdamu. Obi{~e {e Berlin, Pariz,Rim in odpotuje na Kitajsko.

1932 10. Olimpiada v Los Angelesu. Odpotuje {e vVancouver in na Havaje…

1933 Kano obi{~e Evropo, kjer predstavi mo`nosti za izvedbo olimpijskih iger v Tokiu. Obi{~e {e Moskvo,Stuttgart, Berlin, Pariz in Madrid.

1934 Obi{~e Moskvo, Var{avo, Dunaj, Beograd, Pariz,London, Neapelj, Singapur, Hong Kong, Shanghai…

1936 Olimpiada v Berlinu. Obi{~e {e Seattle, Vancouver,New York, Bukare{to, Pariz, London…

1938 Obi{~e Singapur, Vancouver in Kairo.

80


Kot u~itelj se je zavzemal tudi za na~elo treh kultur. Pri tem je bil ze-lo jasen: "Zdravo telo ni le pogoj za obstoj, ampak je temelj za du{ev-ne in duhovne dejavnosti." Vztrajal je pri telesni vadbi ne glede na to,kako je oseba telesno zdrava. Zavzemal se je tudi za telesno vadbobolnih, saj je menil, da ~e posameznik ne koristi dru`bi, je njegov ob-stoj zaman. Taiiku, telesna vadba, je tudi pomemben dejavnikKodokan juda. V revijah Kokushi in Judo, ki so jo izdajali vKodokanu v letih od 1888 do 1903, so prispevki o telesni vadbi in nje-nem vplivu na zdravje ljudi zasedali najpomembnej{e mesto. Poleg te-ga je Kano menil, da je za u~itelje telesne vzgoje temeljna lastna tele-sna vzgoja in skrb za dobro telesno pripravljenost. Ko je Kano postaldirektor {ole za u~itelje v Tokiu, je zahteval, da se vsi u~itelji ukvarjajos telesnimi aktivnostmi in jim omogo~il ukvarjanje s {tevilnimi {porti. Kano kot ustanovitelj juda si je prizadeval za borilni {port, v katerembi bili harmoni~no zdruèni intelektualni, moralni in telesnovzgojnividiki izobraèvanja mladih ljudi. Kano je neprestano poudarjal po-men soodvisnosti telesa in duha za posameznikovo samouresni~itev -doseganje èlenih ciljev. Temu je dodal {e konfucijanski koncept ob-veze posameznika do dru`be in posledi~no pomo~i drugim u~iti se aliu~iti druge. Kanova na~ela so bila povzeta v dveh temeljnih na~elihkodokanske kulture, ki so ju predstavili leta 1922, ko so ustanoviliZdruènje za kulturo Kodokana. Ti dve na~eli sta Seiryoku Zenyo inJita Kyoei, ki posredujeta sporo~ilo, da posameznik mora uporabitidu{evno in telesno mo~ za skupno dobrobit in za doseganje lastnihciljev, torej za samorealizacijo.

Kano in Sasaki objezeru Louise,Alberta. Kano je tedaj bil na poti nasre~anjemednarodnegaolimpijskegakomiteja v Berlinuv ~asu olimpijskihiger v Berlinu leta1936.Vir: Judo Kanada

80


Kot u~itelj se je zavzemal tudi za na~elo treh kultur. Pri tem je bil ze-lo jasen: "Zdravo telo ni le pogoj za obstoj, ampak je temelj za du{ev-ne in duhovne dejavnosti." Vztrajal je pri telesni vadbi ne glede na to,kako je oseba telesno zdrava. Zavzemal se je tudi za telesno vadbobolnih, saj je menil, da ~e posameznik ne koristi dru`bi, je njegov ob-stoj zaman. Taiiku, telesna vadba, je tudi pomemben dejavnikKodokan juda. V revijah Kokushi in Judo, ki so jo izdajali vKodokanu v letih od 1888 do 1903, so prispevki o telesni vadbi in nje-nem vplivu na zdravje ljudi zasedali najpomembnej{e mesto. Poleg te-ga je Kano menil, da je za u~itelje telesne vzgoje temeljna lastna tele-sna vzgoja in skrb za dobro telesno pripravljenost. Ko je Kano postaldirektor {ole za u~itelje v Tokiu, je zahteval, da se vsi u~itelji ukvarjajos telesnimi aktivnostmi in jim omogo~il ukvarjanje s {tevilnimi {porti. Kano kot ustanovitelj juda si je prizadeval za borilni {port, v katerembi bili harmoni~no zdruèni intelektualni, moralni in telesnovzgojnividiki izobraèvanja mladih ljudi. Kano je neprestano poudarjal po-men soodvisnosti telesa in duha za posameznikovo samouresni~itev -doseganje èlenih ciljev. Temu je dodal {e konfucijanski koncept ob-veze posameznika do dru`be in posledi~no pomo~i drugim u~iti se aliu~iti druge. Kanova na~ela so bila povzeta v dveh temeljnih na~elihkodokanske kulture, ki so ju predstavili leta 1922, ko so ustanoviliZdruènje za kulturo Kodokana. Ti dve na~eli sta Seiryoku Zenyo inJita Kyoei, ki posredujeta sporo~ilo, da posameznik mora uporabitidu{evno in telesno mo~ za skupno dobrobit in za doseganje lastnihciljev, torej za samorealizacijo.

Kano in Sasaki objezeru Louise,Alberta. Kano je tedaj bil na poti nasre~anjemednarodnegaolimpijskegakomiteja v Berlinuv ~asu olimpijskihiger v Berlinu leta1936.Vir: Judo Kanada 81

Leta 1909 je Jigora Kana na se-stanek mednarodnega olimpij-skega komiteja povabil ustano-vitelj sodobnega olimpijskegagibanja baron Pierre deCoubertin. Trinajst let po prviholimpijskih igrah nove dobe seje mednarodnemu olimpijske-mu komiteju pridruìl tudiJigoro Kano. Kano je bil prvi~lan mednarodnega olimpijske-ga komiteja iz Azije. Tedaj naJaponskem {e ni bilo {portnezveze. Leta 1911 so ustanoviliamatersko atletsko zvezo Japo-nske, katere prvi predsednik jebil Kano. To je bil pravzapravpogoj za udele`bo Japonske naolimpijskih igrah leta 1912 v Stockholmu na [vedskem. Kano je kot ~lan mednarodnega olimpijskega komiteja potoval po sve-tu. Nabiral je izku{nje in si prizadeval za razvoj {porta na Japonskem.Leta 1938, so med sestankom Mednarodnega olimpijskega komiteja vKairu, sprejeli njegov predlog, da bodo olimpijske igre v prihodnostiorganizirali na Japonskem. To so bile njegove sanje, ki so se uresni~ileleta 1964 in ko je judo postal olimpijski {port in so se olimpijske igrezgodile v Tokiu. Veliki u~itelj, filozof in ustanovitelj juda Jigoro Kanoje umrl v starosti 79 let, ko se je vra~al z ladjo domov iz Kaira.


Jigoro Kano,avtor slike je Heizo KanayamaVir: Kodokan in{titut

Kodokan in{titut v TokiuVir: Kodokan in{titut

82


Yoshiaki Yamashita (1865 - 1935) je bil Kanov asistent od ustanovitve Kodokana. Je edenizmed redkih, ki mu je Kano osebno podelil 10. dan. Mojster juda 10. dan je postal leta1935.Hajime Isogai (1871 - 1947). Kodokanu se je pridruìl leta 1891. Vrsto let je usposabljalu~itelje juda v Butoko Kai v Kyotu. 10. dan so mu podelili leta 1937.Hidekazu Nagaoka (1876 - 1952). ^lan Kodokana je postal leta 1893. 10. dan so mu po-delili leta 1937.Kyuzo Mifune (1884 - 1965). ^lan Kodokana jepostal 1893. 10. dan so mu podelili leta 1945.Leta 1965 mu je japonska vlada podelila presti`nopriznanje "Red vzhajajo~ega sonca". Kunisaburo Iizuka (1875-1958) ^lan Kodo-kana je postal leta 1891. Bil je tudi u~itelj juda naUniverzi Keio (najstarej{a zasebna univerza naJaponskem). 10. dan so mu podelili leta 1946. Kaichiro Samura (1880 - 1964) ^lan Kodokanaje postal leta 1898. Leta 1889 je postal vodja u~i-teljev judo v Butoku Kai. 10. dan so mu podelilileta 1947.Shotaro Tabata (1884 - 1950) ^lan Kodokana jepostal leta 1900. U~il je v Butoku Kai v Kyotu. Bil je vodilna osebnost Kansai juda. 10. danso mu podelili leta 1948. Kotaro Okano (1885 - 1967) ^lan Kodokana je postal leta 1893. 10. dan so mu podelilileta 1967.Matsutaro Shoriki (1885 - 1969) Presednik Yomiuri Shimbunsha. ^lan japonskega parla-menta in svetovalec predsednika japonske vlade. 10. dan so mu podelili leta 1969.Shozo Nakano (1888 - 1977) 10. dan so mu podelili leta 1977.Tamio Kurihara (1896 - 1979) Diplomiral je na Budo Semnon Gakko v Kyotu. 10. dan somu podelili leta 1979. Sumiuyki Kotani (1903 - 1991) Bil je izredno dejavnen pri promiciji judo po svetu. 10.dan so mu podelili leta 1984.Anton Geesink (Nizozemska) Svetovni in olimpijski prvak, ~lan Mednarodnega olimpijske-ga komiteja. 10. dan so mu podelili leta 1997.Charles Palmers (Velika Britanija) Nosilec visokega reda britanskega imperija, predsednikMednarodne judo federacije v letih 1965-1979. 10. dan so mu podelili leta 1997.

NOSILCI MOJSTRSKEGA PASU 10. DAN

Diploma Kyuza Mifuneja ob podelitvimojstrskega pasu 10. DanVir: Kodokan in{titut

82


Yoshiaki Yamashita (1865 - 1935) je bil Kanov asistent od ustanovitve Kodokana. Je edenizmed redkih, ki mu je Kano osebno podelil 10. dan. Mojster juda 10. dan je postal leta1935.Hajime Isogai (1871 - 1947). Kodokanu se je pridruìl leta 1891. Vrsto let je usposabljalu~itelje juda v Butoko Kai v Kyotu. 10. dan so mu podelili leta 1937.Hidekazu Nagaoka (1876 - 1952). ^lan Kodokana je postal leta 1893. 10. dan so mu po-delili leta 1937.Kyuzo Mifune (1884 - 1965). ^lan Kodokana jepostal 1893. 10. dan so mu podelili leta 1945.Leta 1965 mu je japonska vlada podelila presti`nopriznanje "Red vzhajajo~ega sonca". Kunisaburo Iizuka (1875-1958) ^lan Kodo-kana je postal leta 1891. Bil je tudi u~itelj juda naUniverzi Keio (najstarej{a zasebna univerza naJaponskem). 10. dan so mu podelili leta 1946. Kaichiro Samura (1880 - 1964) ^lan Kodokanaje postal leta 1898. Leta 1889 je postal vodja u~i-teljev judo v Butoku Kai. 10. dan so mu podelilileta 1947.Shotaro Tabata (1884 - 1950) ^lan Kodokana jepostal leta 1900. U~il je v Butoku Kai v Kyotu. Bil je vodilna osebnost Kansai juda. 10. danso mu podelili leta 1948. Kotaro Okano (1885 - 1967) ^lan Kodokana je postal leta 1893. 10. dan so mu podelilileta 1967.Matsutaro Shoriki (1885 - 1969) Presednik Yomiuri Shimbunsha. ^lan japonskega parla-menta in svetovalec predsednika japonske vlade. 10. dan so mu podelili leta 1969.Shozo Nakano (1888 - 1977) 10. dan so mu podelili leta 1977.Tamio Kurihara (1896 - 1979) Diplomiral je na Budo Semnon Gakko v Kyotu. 10. dan somu podelili leta 1979. Sumiuyki Kotani (1903 - 1991) Bil je izredno dejavnen pri promiciji judo po svetu. 10.dan so mu podelili leta 1984.Anton Geesink (Nizozemska) Svetovni in olimpijski prvak, ~lan Mednarodnega olimpijske-ga komiteja. 10. dan so mu podelili leta 1997.Charles Palmers (Velika Britanija) Nosilec visokega reda britanskega imperija, predsednikMednarodne judo federacije v letih 1965-1979. 10. dan so mu podelili leta 1997.

NOSILCI MOJSTRSKEGA PASU 10. DAN

Diploma Kyuza Mifuneja ob podelitvimojstrskega pasu 10. DanVir: Kodokan in{titut

83


Leto [tevilo ~lanov

1882 91886 1791896 38881906 82751916 159261926 366011936 788741946 2254971956 3551381960 490157

Podatki o ~lanstvu v Kodokan in-{titutu, ki kaèjo rast u~encevKanove metode na Japonskem

Kanov odgovor na pismo Pierra Coubertina.

Vskladu s Kanovo miselnostjo ima judo dva konotativna po-mena. Eno je judo v {ir{em, drugo pa je judo v o`jem smislu

besede. Judo v o`jem pomenu besede kaè njegov razvoj iz jujutsa kotvoja{ke ve{~ine in umetnosti bojevanja. Kano je trdil, da judo izvira izjujutsa in se vadba za~enja z randorijem in vadbo kate, pa se vendarrazlikuje od jujutsa v na~elih telesnega izobraèvanja in vzgoje, kipoudarja harmoni~en razvoj telesa. Na~elo razlaga tudi pot u~inkovi-te uporabe telesa in duha za doseganje vi{je ravni ~love~nosti. To jemoralna doktrina. To pa je judo v {ir{em pomenu besede.

84


JITA KYOEIKanov ideal juda in izobraèvanja je temeljil na prizadevanjih na po-sameznikovem doseganju popolnosti in na koristi dru`bi kot celoti.Kano je zapisal: "Ko gradim samega sebe niti za trenutek ne pomi-slim, da ne bi nesebi~no pomagal tudi drugim"… in … "Svoje priza-devanje bom usmeril v sluènje dru`bi in zato si bom prizadeval izo-blikovati ~im bolj{i zna~aj, ki bo temelj za moje ìvljenje."

SERYOKU ZENYODrugo na~elo Kanove izobraèvalne fi-lozofije je "najve~ja uporaba energije",oz. doseganje maksimalne u~inkovito-sti. Kano z energijo ni menil le fizi~neenergije ali fizi~no mo~, temve~ je upo-rabljal tudi pojem "ìvljenjska mo~", kije vsebovala tako fizi~no kot psihi~nokomponento.

Vir: M. Maekawa, Y. Hasegawa, "Studies on Jigoro Kano,Significance of his Ideals of Physical Education and Judo",Bulletin of the Association for the Scientific Study of Judo,Kodokan, 1963.

Vskladu s Kanovo miselnostjo ima judo dva konotativna po-mena. Eno je judo v {ir{em, drugo pa je judo v o`jem smislu

besede. Judo v o`jem pomenu besede kaè njegov razvoj iz jujutsa kotvoja{ke ve{~ine in umetnosti bojevanja. Kano je trdil, da judo izvira izjujutsa in se vadba za~enja z randorijem in vadbo kate, pa se vendarrazlikuje od jujutsa v na~elih telesnega izobraèvanja in vzgoje, kipoudarja harmoni~en razvoj telesa. Na~elo razlaga tudi pot u~inkovi-te uporabe telesa in duha za doseganje vi{je ravni ~love~nosti. To jemoralna doktrina. To pa je judo v {ir{em pomenu besede.

84


JITA KYOEIKanov ideal juda in izobraèvanja je temeljil na prizadevanjih na po-sameznikovem doseganju popolnosti in na koristi dru`bi kot celoti.Kano je zapisal: "Ko gradim samega sebe niti za trenutek ne pomi-slim, da ne bi nesebi~no pomagal tudi drugim"… in … "Svoje priza-devanje bom usmeril v sluènje dru`bi in zato si bom prizadeval izo-blikovati ~im bolj{i zna~aj, ki bo temelj za moje ìvljenje."

SERYOKU ZENYODrugo na~elo Kanove izobraèvalne fi-lozofije je "najve~ja uporaba energije",oz. doseganje maksimalne u~inkovito-sti. Kano z energijo ni menil le fizi~neenergije ali fizi~no mo~, temve~ je upo-rabljal tudi pojem "ìvljenjska mo~", kije vsebovala tako fizi~no kot psihi~nokomponento.

Vir: M. Maekawa, Y. Hasegawa, "Studies on Jigoro Kano,Significance of his Ideals of Physical Education and Judo",Bulletin of the Association for the Scientific Study of Judo,Kodokan, 1963.

85


êprav so mi podelilimojstrski pas osmidan, {e nimam na-

mena prenehati vaditi inpreu~evati juda, ker ga nepojmujem izklju~no kot

{port, v katerem se zmaguje inizgublja. Seveda sem si kot tek-movalec prizadeval dose~i dobrerezultate. Veliko ~asa sempreìvel s svojimi u~enci inmlaj{imi kolegi, da bi skupaj do-segli ~im bolj{e rezultate. Todavedno sem verjel, da je smiselvadbe juda v prizadevanju zaoblikovanje ~im bolj{ih ljudi, kibodo sluìli dru`bi. Beseda ju izhaja iz na~ela yawara- gibkosti ali pro`nosti, ki pome-ni na~in kontrole nasprotnika zuporabo njegove mo~i. Dr. JigoroKano je uporabil to na~elo zarazlago juda, vendar je ugotovil,da ne zadostuje. Ugotovil je, da siz vadbo juda krepimo telo induha. Kon~no, pa je cilj juda tu-di, da z vadbo juda naredimo izsebe ~im bolj{e ljudi, ki prispe-vajo h kakovosti ìvljenja vdru`bi.Da bi dosegli te cilje, je trebauporabiti tri na~ine vadbe, ki sobili znani è v starih japonskihborilnih ve{~inah. Vadba morabiti organizirana tako, da je pri-lagojena znanju nasprotnika, obtem, da imamo zmeraj v mislihnamen in cilj, ki ga je treba do-se~i. Vadbo z nasprotniki delimov tri skupine: vadba z mo~nej{i-mi, bolj izku{enimi nasprotniki:

Mo~no si prizadeva{ izvajatisvoje tehnike in ne izvaja{ ob-rambe. Edina obramba je lahkotai sabaki ali uporaba telesa zablokade, izmikanje ipd. Pri tempa ne sme{ biti jezen, ~e napadbolj izku{enega presega tvojosposobnost obrambe; vadba znasprotniki pribli`no enakegaznanja: Po najbolj{ih mo~eh siprizadeva{ izbolj{ati svoje spret-nosti in mo~; vadba z manjizku{enimi nasprotniki: Pri vadbis tak{nimi nasprotniki mora{imeti v mislih na~ela juda in iz-vajanja tehnik. Pri tem gre zaminimalno rabo fizi~ne mo~i inmaksimalno uporabo tehni~negaznanja, torej uporabo primernihtehnik v razli~nih poloàjih.Nasprotniku pa mora{ dati do-volj mo`nosti, da se pri vadbi tu-di on kaj nau~i in napreduje v ju-du.Pri vadbi z u~iteljem je najpo-membnej{e, da se u~i{ na~el judabrez pretirane obrambne drè inbrezobzirnosti, nepopustljivosti,saj le tako lahko napreduje{. Kovadi{ z otroki, mora{ biti previ-den in jim dati mo`nost za upo-rabo nau~enih tehnik in izkusitipadanje, ~e so tehnike pravilnoizvedene, saj je to pot za napre-dovanje in razvijanje spretnostiin sposobnosti.

Upam, da se bo judo po svetu {ebolj raz{iril in da bodo ljudjeimeli korist od tega ~udovitega{porta in na~ina ìvljenja.

Ryozo Nakamura , Kon~ni cilj vadbe juda jeoblikovati najbolj{e ljudi za dru`bo.

86


86


87


Od za~etka obdobja Meiji (1860-1912) do dana{njih dni delimozgodovino juda na pomembni dve obdobji. Prvo je obdobje dodruge svetovne vojne, drugo je obdobje po njej.

Prvo obdobje, od ustanovitve Kodokana do 1950 razdelimo na na-slednji obdobji:- Pojav juda v japonski dru`bi. V tem ~asu je bil v zahodnih dru`bah

ju-jitsu predstavljen kot del voja{kega ali policijskega usposa-bljanja. "Japonska metoda" je postala tudi popularna med dru`be-no elito.

- Kasneje pride do raz{irjanja Kanove metode izven Japonske. Teh-nike jujitsa so prilagodili za judoisti~ne potrebe in izlo~ili nevarnetehnike.

Drugo obdobje se za~ne v ~asu po drugi svetovni vojni, ko pride doza~etka mednarodnih tekmovanj in ustanavljanja razli~nih kontinen-talnih judo zvez. Po letu 1950 pa je judo sprejet tudi v dru`bo drugihmednarodnih {portov. To so dosegli prizadevni evropski judoisti, ki soèleli ohraniti in nadaljevati Kanovo delo. Z uvedbo juda na olimpij-ske igre leta 1964 so se odprle tudi nove poti razvijajo~emu se judu.Ta dogodek je pomembna prelomnica v zgodovini juda.

88


Raz{irjanje juda po svetu

Prezentacija D.Matsumota in M. Brousseja nasvetovni judoisti~nikonferenci o razvoju juda vBirminghamu 1999.

Od za~etka obdobja Meiji (1860-1912) do dana{njih dni delimozgodovino juda na pomembni dve obdobji. Prvo je obdobje dodruge svetovne vojne, drugo je obdobje po njej.

Prvo obdobje, od ustanovitve Kodokana do 1950 razdelimo na na-slednji obdobji:- Pojav juda v japonski dru`bi. V tem ~asu je bil v zahodnih dru`bah

ju-jitsu predstavljen kot del voja{kega ali policijskega usposa-bljanja. "Japonska metoda" je postala tudi popularna med dru`be-no elito.

- Kasneje pride do raz{irjanja Kanove metode izven Japonske. Teh-nike jujitsa so prilagodili za judoisti~ne potrebe in izlo~ili nevarnetehnike.

Drugo obdobje se za~ne v ~asu po drugi svetovni vojni, ko pride doza~etka mednarodnih tekmovanj in ustanavljanja razli~nih kontinen-talnih judo zvez. Po letu 1950 pa je judo sprejet tudi v dru`bo drugihmednarodnih {portov. To so dosegli prizadevni evropski judoisti, ki soèleli ohraniti in nadaljevati Kanovo delo. Z uvedbo juda na olimpij-ske igre leta 1964 so se odprle tudi nove poti razvijajo~emu se judu.Ta dogodek je pomembna prelomnica v zgodovini juda.

88


Raz{irjanje juda po svetu

Prezentacija D.Matsumota in M. Brousseja nasvetovni judoisti~nikonferenci o razvoju juda vBirminghamu 1999. 89

V obdobju Meiji je pri{lo do korenitihsprememb v japonski dru`bi, posebejpa {e v izobraèvalnemu sistemu, kjerso na prvo mesto postavili vrednotediscipline in etike. Arimoto Yama-gata, najvi{ji voja{ki poveljnik, jesprejel stari bushido kodeks samu-rajev kot temelj morale v novi japon-ski vojski in si prizadeval za usposo-bitev vsakega vojaka v samuraja. Po-gum in patriotizem sta bili najvi{jivrednoti. Vadba ve{~in (kombinacijabujutsa in buda) je imela namen kre-piti samoodrekanje in samozatajevanje ter ustvarjati mit o neprema-gljivem bojevniku. V za~etku dvajsetega stoletja so tehnike japonskih borilnih ve{~in pro-drle tudi izven Japonske in postale vse bolj popularne. Ponekod pa jepri{lo do konfliktov in so se pojavili protesti, gibanja in ma{~evanja(npr. ma{~evanje boksarjev proti tujim vplivom leta 1900). Leta 1905se je mit o japonski nepremagljivosti mo~no okrepil z zmago japonskenad rusko vojsko. Zmaga generala Toga, ki je pregnal ruske vojake, jebila zaklju~ek rusko-japonskega voja{kega konflikta. Razvoj in raz-mah japonskih ve{~in, ki se je za~el s prihodom japonskih imigrantovv druge deèle, je bil neizmeren. Nekateri so si denar sluìli z dvoboji,


Ju-jitsu izven Japonske in korenine razvoja juda

Ju-jitsu v policiji invojski v za~etku 20.stoletja

Voja{ka akademijaJoinville, Francija,okoli 1910

drugi z u~enjem juda. Primeri porazov velikanov v goloroki borbi zmajhnimi Japonci so bili izredna reklama za razmah japonskih boril-nih ve{~in. Poznavanje juda in obvladovanje tehnik je pomenilo "sk-rito oro`je", ki ga je mogo~e uporabiti v razli~nih situacijah. [tudija kronologije pojava ju-jitsa izven Japonske

Dràva Profesor InstitucijaZDA Yamashita mornari{ka akademija, Annapolis, 1903Velika Britanija Tani admiralstvo v Portsmouthu, 1905Francija Regnier pari{ka policija, 1905Nem~ija Ono voja{ka {ola v Berlinu, 1906

90


Vojska in policija

Od leta 1900 so se u~itelji ju-jitsa pojavljali v razli~nih voja{kih in po-licijskih {olah. Najbolje prodajani "japonski izdelek" so bili u~itelji ju-jitsa. Najprej so se pojavili v ZDA in v Evrope, predvsem v VelikiBritaniji, Franciji, Nem~iji, Avstriji, Nizozemski, [paniji, Portugalski,itd. "Japonsko metodo" so najve~krat predstavili kar na odru in de-monstrirali tehnike. Leta 1906 so sidnejski policiji v Avstraliji pred-stavili ju-jitsu kar na odru. Vse bolj pogosta praksa potujo~ih japon-skih gledali{~nikov je bila, da so v predstave vnesli elemente ju-jitsa.

Dai Nohon Butoku Kai so ustanovili apri-la 1895, da bi obudili idejo bushida,zbudili patriotska ~ustva in japonskiduh. Cilj delovanja te institucije je bilusposobiti vojake v duhu bujutsa in iznjih narediti pogumne borce japonskegaimperija. Deset let po ustanovitvi je bilo vButoku Kai okoli en milijon ~lanov. Leta1909 je ~lanstvo obsegalo skoraj milijonin pol Japoncev. Med borilnimi ve{~inamije bilo pribli`no 20% judoistov. Borilneve{~ine na japonskem so se naglo razraslepo letu 1910. Leta 1943 so postaledel japonskega {olskega sistema inobvezni predmet tudi na univerzah, da bi raz{irjali samurajski duh med ljudmi.Borilne ve{~ine so uporabljali kot ideo-

Butoku Kai

lo{ke smernice. Zaradi militaristi~neusmeritve japonskih borilnih ve{~in sojih po drugi svetovni vojni zaveznikiprepovedali. Vadbo borilnih ve{~in soprepovedali tudi v Nem~iji. Po ukinitviprepovedi vadbe borilnih ve{~in so se teza~ele razvijati na drugi osnovi - kotizobraèvalna metoda in razvoj {portnediscipline.

drugi z u~enjem juda. Primeri porazov velikanov v goloroki borbi zmajhnimi Japonci so bili izredna reklama za razmah japonskih boril-nih ve{~in. Poznavanje juda in obvladovanje tehnik je pomenilo "sk-rito oro`je", ki ga je mogo~e uporabiti v razli~nih situacijah. [tudija kronologije pojava ju-jitsa izven Japonske

Dràva Profesor InstitucijaZDA Yamashita mornari{ka akademija, Annapolis, 1903Velika Britanija Tani admiralstvo v Portsmouthu, 1905Francija Regnier pari{ka policija, 1905Nem~ija Ono voja{ka {ola v Berlinu, 1906

90


Vojska in policija

Od leta 1900 so se u~itelji ju-jitsa pojavljali v razli~nih voja{kih in po-licijskih {olah. Najbolje prodajani "japonski izdelek" so bili u~itelji ju-jitsa. Najprej so se pojavili v ZDA in v Evrope, predvsem v VelikiBritaniji, Franciji, Nem~iji, Avstriji, Nizozemski, [paniji, Portugalski,itd. "Japonsko metodo" so najve~krat predstavili kar na odru in de-monstrirali tehnike. Leta 1906 so sidnejski policiji v Avstraliji pred-stavili ju-jitsu kar na odru. Vse bolj pogosta praksa potujo~ih japon-skih gledali{~nikov je bila, da so v predstave vnesli elemente ju-jitsa.

Dai Nohon Butoku Kai so ustanovili apri-la 1895, da bi obudili idejo bushida,zbudili patriotska ~ustva in japonskiduh. Cilj delovanja te institucije je bilusposobiti vojake v duhu bujutsa in iznjih narediti pogumne borce japonskegaimperija. Deset let po ustanovitvi je bilo vButoku Kai okoli en milijon ~lanov. Leta1909 je ~lanstvo obsegalo skoraj milijonin pol Japoncev. Med borilnimi ve{~inamije bilo pribli`no 20% judoistov. Borilneve{~ine na japonskem so se naglo razraslepo letu 1910. Leta 1943 so postaledel japonskega {olskega sistema inobvezni predmet tudi na univerzah, da bi raz{irjali samurajski duh med ljudmi.Borilne ve{~ine so uporabljali kot ideo-

Butoku Kai

lo{ke smernice. Zaradi militaristi~neusmeritve japonskih borilnih ve{~in sojih po drugi svetovni vojni zaveznikiprepovedali. Vadbo borilnih ve{~in soprepovedali tudi v Nem~iji. Po ukinitviprepovedi vadbe borilnih ve{~in so se teza~ele razvijati na drugi osnovi - kotizobraèvalna metoda in razvoj {portnediscipline.

91

Ju-jitsu se je razvijal predv-sem v vojski in policiji in {edanes sta ti dve dràvni insti-tuciji med najpomembnej-{imi silami za razvoj juda posvetu. U~inkovita borba meddvema nasprotnikoma brezoro`ja je sluìla za ohranitevtelesne pripravljenosti inspodbujanja vrednot prizade-vanja, delavnosti in discipli-ne. Japonsko metodo so kma-lu vklju~ili v u~ne na~rte inpredmetnike za ~astnike in~lane posebnih enot. Med drugo svetovno vojno se je veliko ljudi u~iloju-jitsa ali juda po celem svetu. Judo in ju-jitsu sta bila sestavni delìvljenja v nekaterih voja{kih tabori{~ih v ZDA in Evropi.

Aggula Gibbs Didrell, voja{ki oficir ameri{ke vojske je po drugi sve-tovni vojni uvajal programe, ki so vsebovali judo. Organiziral je vad-bo juda, ki so ga okoli leta 1950 za~eli izvajati pripadniki zra~nih sil.Judo se je v ameri{ki vojski mo~no uveljavil, saj je ameri{ki generalThomas Power leta 1952 poslal dva razreda oficirjev v Kodokan na


Skupina ameri{kihjudoistov na potina tekmovanje naJaponsko leta1937.Vir: Mel Bruno,ustanovitelj ameri{kega juda

Ishiguro se spominja dneva v Parizu v sredini dvajsetih letdvajsetega stoletja."Nekega dne sem pil pivo v kavarni "La Rotonde" v Mont-parnasu. K meni je pristopil Dimitrescu in me vpra{al, ~e bi {elv Romunijo u~it judo. Vpra{al sem ga, koga in kam. Odgovorilmi je, da me bo zaposlila njihova vojska. Vpra{al me je, ali jerazlog za zmagovalne pohode japonskih vojakov njihovo znanjejuda. Odgovoril sem pritrdilno. Potem mi je dejal, da èli narediti romunsko vojsko in policijo{e mo~nej{o. Takoj sem sprejel njegovo povabilo. Kupil nama jevozovnice in v Romunijo sva potovala preko [vice, Avstrije inMadàrske. Prispela sva v Bukare{to, glavno mesto Romunije.Ob prihodu na èlezni{ko postajo sem videl mnoìco generalov,ki so bili oble~eni v sve~ana obla~ila. Medalje so se svetile nanjihovih prsih. Mislil sem si, da tak odnos do uniforme verjetnokaè na njihov temperament. Ko sem izstopal z vlaka, semvpra{al predstavnike japonskega konzulata, zakaj je tam tolikogeneralov in ali se kaj sve~anega dogaja. Odgovoril mi je, da jeto sprejem zame in da vsi ~akajo, da me pospremijo."

nekajtedenski trening. êz leto pa so v ZDA povabili deset najve~jihjaponskih mojstrov juda, karateja in aikida (6 mojstrov juda, tri moj-stre karateja in enega mojstra aikida), ki so izvedli 88 demonstracij vobdobju treh mesecev v ve~ kot 70 voja{kih baz po ZDA. Namen de-monstracij je bil usposobiti u~itelje juda in borbene skupine posebnihenot. Ena izmed demonstracij se je 22. julija 1953 odvijala tudi v Belihi{i.

Judo in ju-jitsu sta postala sestavni del policijskega in voja{kega izo-braèvanja, usposabljanja in izpopolnjevanja tudi na Filipinih, vBurmi, Kambodì, na Tajskem, Egiptu, v Romuniji, Nem~iji, Italiji,Argentini, Braziliji, Ju`ni Afriki in drugod.

Judo kot del voja{kega usposabljanja je zasedal vodilno mesto, poja-vili pa so se tudi prvi voja{ki judo klubi na Japonskem, v Franciji innjenih kolonijah in v Veliki Britaniji in njenih kolonijah. Pojav insprejetost japonske metode v izobraèvalne namene v vojski in policijije bil odvisen tudi od politi~nih, gospodarskih in kulturnih razmer.Naj navedemo primer Koreje, kjer so judo predstavili leta 1907. Judoje bil najprej zanimiv policistom in dràvnim uradnikom. Potem pa jejudo postal bolj {port {ir{e javnosti, kar kaè na prehod iz voja{ke, bo-rilne ve{~ine v {port in ìvljenjsko filozofijo.

Naslednji mo~an impulz zaraz{irjanja juda je bil danposredno s pojavom boril-nih ve{~in v plesnih dvora-nah in zasebnih telovadni-cah. Z ju-jitsum je v tistem~asu bilo mogo~e zasluìtiveliko denarja. Kano je tr-dil, da so na Japonskem zustanovitvijo juda to imeza~eli takoj in doslednouporabljati, po svetu pa jeostal v rabi termin ju-jitsu,kljub temu, da so ljudje va-dili judo. Kano je menil, daje temu bilo tako, ker si jeju-jitsu prilastila angle{kaaristokracija in anglofilskapari{ka elita, torej ljudje, kiso imeli vpliv na razvoj92


Telesna kultura in plesne dvorane

Ju-jitsu na Švedskem leta 1904Vir: Jan Malmsted

nekajtedenski trening. êz leto pa so v ZDA povabili deset najve~jihjaponskih mojstrov juda, karateja in aikida (6 mojstrov juda, tri moj-stre karateja in enega mojstra aikida), ki so izvedli 88 demonstracij vobdobju treh mesecev v ve~ kot 70 voja{kih baz po ZDA. Namen de-monstracij je bil usposobiti u~itelje juda in borbene skupine posebnihenot. Ena izmed demonstracij se je 22. julija 1953 odvijala tudi v Belihi{i.

Judo in ju-jitsu sta postala sestavni del policijskega in voja{kega izo-braèvanja, usposabljanja in izpopolnjevanja tudi na Filipinih, vBurmi, Kambodì, na Tajskem, Egiptu, v Romuniji, Nem~iji, Italiji,Argentini, Braziliji, Ju`ni Afriki in drugod.

Judo kot del voja{kega usposabljanja je zasedal vodilno mesto, poja-vili pa so se tudi prvi voja{ki judo klubi na Japonskem, v Franciji innjenih kolonijah in v Veliki Britaniji in njenih kolonijah. Pojav insprejetost japonske metode v izobraèvalne namene v vojski in policijije bil odvisen tudi od politi~nih, gospodarskih in kulturnih razmer.Naj navedemo primer Koreje, kjer so judo predstavili leta 1907. Judoje bil najprej zanimiv policistom in dràvnim uradnikom. Potem pa jejudo postal bolj {port {ir{e javnosti, kar kaè na prehod iz voja{ke, bo-rilne ve{~ine v {port in ìvljenjsko filozofijo.

Naslednji mo~an impulz zaraz{irjanja juda je bil danposredno s pojavom boril-nih ve{~in v plesnih dvora-nah in zasebnih telovadni-cah. Z ju-jitsum je v tistem~asu bilo mogo~e zasluìtiveliko denarja. Kano je tr-dil, da so na Japonskem zustanovitvijo juda to imeza~eli takoj in doslednouporabljati, po svetu pa jeostal v rabi termin ju-jitsu,kljub temu, da so ljudje va-dili judo. Kano je menil, daje temu bilo tako, ker si jeju-jitsu prilastila angle{kaaristokracija in anglofilskapari{ka elita, torej ljudje, kiso imeli vpliv na razvoj92


Telesna kultura in plesne dvorane

Ju-jitsu na Švedskem leta 1904Vir: Jan Malmsted

93

{porta, uporabo simbolov, ki kaèjo na pripadnost dolo~enemu statu-su. Namesto uporabe gole fizi~ne mo~i so se vade~i u~ili tehnik estet-sko zavidljive borilne ve{~ine, s katero je bilo mogo~e obvladati gro-bost in brutalnost. Ju-jitsu je v teh dveh velikih evropskih dràvah po-menil nekaj ve~ kot le rokoborbo, pomenil je tudi pripadnost dru`be-ni eliti. Ju-jitsu je tako bil tudi sredstvo telesno obrambo {ibkih protimo~nim ter sredstvo doseganja pravice za {ibkej{e. Ju-jitsu kot po-sebna oblika samoobrambe je sluìla za obrambo pred vsiljivci, hudo-delci v urbanih in drugih okoljih, pred roparji in huligani, ki so jihimenovali Apa~i. V tem ~asu je bil glavni moto pari{kih prista{ev teborilne ve{~ine: "Udari, obvladaj Apa~a z ju-jitsom."

Prvi zagovorniki ju-jitsa so bili apostoli telesne vzgoje Edmond Des-bonnet v Franciji, William Appollo Bankier v Londonu in Bernarr Mc-fadden v Chicagu. Na~ela japonske metode so v gradili v programe za"zdravo dru`bo". Zaposlili so u~itelje ju-jitsa, da bi ti u~ili premo`-nej{e ljudi. Telesnokulturno gibanje so uporabili tudi za promocijo ju-jitsa in pritegnili tiste, ki so jih zanimale orientalske borilne ve{~ine.K popularizaciji ju-jitsa pa je pripomogel tudi mit, ki je nastal po po-razu Rusov v vojni z Japonci. Prirejali so ekshibicije, kjer so majhni


Udari, obvladaj Apa~a z ju-jitsum.

japonski borci z lahkoto premagovali silake. Poleg tega pa je bilo vgledali{~ih in v razli~nih drugih dvoranah na sporedu veliko predstavdemonstratorjev ju-jitsa in japonske metode, najprej v velikih evrop-skih mestih, kasneje pa tudi v manj{ih. To pa je bil tudi za~etek slo-vesa in mita o judu in nosilcih ~rnih pasov.

94


Japonski {portnikiv ZDA, 1912

japonski borci z lahkoto premagovali silake. Poleg tega pa je bilo vgledali{~ih in v razli~nih drugih dvoranah na sporedu veliko predstavdemonstratorjev ju-jitsa in japonske metode, najprej v velikih evrop-skih mestih, kasneje pa tudi v manj{ih. To pa je bil tudi za~etek slo-vesa in mita o judu in nosilcih ~rnih pasov.

94


Japonski {portnikiv ZDA, 1912

95

Judo se je {iril z enako hitrostjo kot so Japonci zapu{~ali Japonsko inemigrirali v druge dràve. V obdobju Meiji, obdobju ekonomskih pri-tiskov, so se manj{i kmetje selili v industrijske predele Japonske, kjerso si sluìli kruh. Nekateri so na{li delo v rudnikih, drugi v tovarnahali v industriji svilenih izdelkov. Selitev v tuje deèle je bila zaradiekonomskih teàv sama po sebi umevna, poleg tega je japonska poli-tika dopu{~ala selitev Japoncev v druge dràve, saj je imela t.i. poli-tiko odprtih vrat za trgovino in kulturno komunikacijo s tujci.Pomembna oseba v tem obdobju je bil ComdeKomo, znan tudi kot Kosei Maeda. Svetovni po-potnik, u~itelj juda in pisatelj Keishichi Ishiguraje dejal: "Okoli leta 1915 je revija Svet avanturpredstavila zgodbo gospoda Maede in njegove ju-doisti~ne avanture po svetu. Branje tega pri-spevka je povzro~ilo zasvojenost z idejo o dogo-div{~inah na zahodu in odhodom mnogih japon-skih mojstrov juda v zahodne dràve."

Zgodovina juda je tudi zgodovina teh posamez-nikov, ki so od{li z Japonske in prodajali svoj ju-do v razli~nih dràvah po svetu. Kanovi poslanciso potovali po morju, po cestah in najbolj slavni inuspe{ni so bili: Gunji Koizumi, Keishichi Ishiguro,Mikinosuke Kawaishi, Shigetaka Sasaki, ShinzoTagaki, Minoru Mochizuki, Ichiro Abe, MakuMichigami, Shozu Awazu, Kioshi Kobayashi,Tokio Hirano, Teizo Wakamura, Han-Ho Rhi,Han Ho-San in mnogi drugi imajo u~ence po vsehkontinentih, ki {e danes u~ijo ista na~ela juda.

Poleg tega je poleg pobude posameznikov za raz{irjanje juda po svetupomembno vlogo odigral val japonskih emigrantov v ZDA in drugedràve. Nekateri med njimi so bili tudi mojstri juda. Leta 1925 sta pr-vi judo klub na Havajih ustanovila Shigemi Teshima in NaomatsuKaneshige. Leta 1924 je bila v Vancouvru v Kanadi ustanovljena TaiIku Dojo. Shigetaka Sasaki je najprej imel dojo v svojem stanovanju,potem pa je vodil vadbo v objektu, kjer je bila ustanovljena Tai IkuDojo. Podobno je bilo tudi v Braziliji, kjer so japonski priseljenci usta-novili judo klub v Sao Paulu. Tam je pionir ju`noameri{kega judaTatsuo Okoshi zasnoval temelje za razvoj juda v ju`noameri{kihdràvah, pri tem pa so mu pomagali Tokuzo Terazaki, KatsutoshiNaito in drugi.


Izvaànje japonske kulture

Predstavitev razvoja juda v Evropi je pomembna zato, ker so vodilneosebe na podro~ju juda odigrale izredno pomembno vlogo priraz{irjanju juda po svetu in razvoju juda na sploh. V tem poglavju bo-mo spoznali, kako je "japonska metoda" postala del {portne kulturevelike Britanije, Nem~ije in Francije. Prizadevanja vseh treh dràv soimela za posledico razvoj juda in postavitev juda med druge po-membne mednarodne {portne discipline. Za Veliko Britanijo je zna~il-no podpiranje metod in dela Kodokan in{tituta, njegovega duha intehnik, medtem ko je Nem~ija predlagala ustanovitev mednarodnegapovezovanja in organizacijske strukture, prispevek francoskih judoi-stov pa se kaè v uporabi "zahodnih" metod pri u~enju in "pro-dajanju" juda. Francoski model je postal tudi alternativa Kanovemujudu in prilagajanje juda evropski kulturi.

96


Med drugo svetov-no vojno so po

napadu na Pearl Harborleta 1941 ameri{ke inkanadske oblasti izdaleukaz o namestitvi japon-skih priseljencev z za-hodne obale ZDA inKanade v posebne cen-tre. Najprej so jih posla-li v zbirne centre, potempa so jih premestili v po-sebne centre. Namen omejitve gibanja japonskihpriseljencev je bil prepre~iti morebitne sabotaè aliponovitev napada japonske vojske na ZDA. Tudi vBritanski Kolumbiji v Kanadi so v 24 urah morali ja-ponski priseljenci zapustiti obmo~je pacifi{ke obale.22.000 japonskih priseljencev je bilo prisiljenih v ze-lo kratkem ~asu zapustiti svoje domove in se na-staniti v tabori{~ih, ki jih je zanje postavila kanadskaoblast. [tevilo japonskih priseljencev v ZDA pa jebilo {e ve~je. V posebnih centrih za japonske pri-seljence v ZDA in v Kanadi je bil judo del njihove-ga ìvljenja. Priseljenci so vadili judo in ohranjali

Kanova na~ela, disciplino,spo{tovanje do drugih,potrpe`ljivost. Tak odnosdo ìvljenja in drugih jimje pomagal pri premago-vanju naporov v zvezi zomejitvijo gibanja inìvljenja v voja{kih ba-rakah. Tak{ni centri so bi-li v ve~ ameri{kihdràvah, v Idahu, vWyomingu, Utahu in

drugje. Judo je bil del njihovega ìvljenja,izobraèvanja in prosto~asnih aktivnosti. Vadbamojstrov juda je potekala dnevno, vodili pa jo soizku{eni u~itelji, nosilci visokih mojstrskih pasov. Najomenimo primer centra Manzanar v Kaliforniji, kjerje bil izgrajen dojo za 350 ljudi. Tam je vadilo 100mojstrov juda, veliko pa jih je imelo ni`je pasove.Po drugi svetovni vojni, ko so zaprli te centre, so ja-ponski priseljenci v ZDA in Kanadi imeli mo`nostizbirati kraj bivanja. To pa je pomenilo tudi na nekna~in raz{irjanje juda po celotnem obmo~juSeverne Amerike.

Judo v posebnih centrih za japonske priseljence v ZDA in Kanadi

Od ju-jitsa do juda v Evropi

Predstavitev razvoja juda v Evropi je pomembna zato, ker so vodilneosebe na podro~ju juda odigrale izredno pomembno vlogo priraz{irjanju juda po svetu in razvoju juda na sploh. V tem poglavju bo-mo spoznali, kako je "japonska metoda" postala del {portne kulturevelike Britanije, Nem~ije in Francije. Prizadevanja vseh treh dràv soimela za posledico razvoj juda in postavitev juda med druge po-membne mednarodne {portne discipline. Za Veliko Britanijo je zna~il-no podpiranje metod in dela Kodokan in{tituta, njegovega duha intehnik, medtem ko je Nem~ija predlagala ustanovitev mednarodnegapovezovanja in organizacijske strukture, prispevek francoskih judoi-stov pa se kaè v uporabi "zahodnih" metod pri u~enju in "pro-dajanju" juda. Francoski model je postal tudi alternativa Kanovemujudu in prilagajanje juda evropski kulturi.

96


Med drugo svetov-no vojno so po

napadu na Pearl Harborleta 1941 ameri{ke inkanadske oblasti izdaleukaz o namestitvi japon-skih priseljencev z za-hodne obale ZDA inKanade v posebne cen-tre. Najprej so jih posla-li v zbirne centre, potempa so jih premestili v po-sebne centre. Namen omejitve gibanja japonskihpriseljencev je bil prepre~iti morebitne sabotaè aliponovitev napada japonske vojske na ZDA. Tudi vBritanski Kolumbiji v Kanadi so v 24 urah morali ja-ponski priseljenci zapustiti obmo~je pacifi{ke obale.22.000 japonskih priseljencev je bilo prisiljenih v ze-lo kratkem ~asu zapustiti svoje domove in se na-staniti v tabori{~ih, ki jih je zanje postavila kanadskaoblast. [tevilo japonskih priseljencev v ZDA pa jebilo {e ve~je. V posebnih centrih za japonske pri-seljence v ZDA in v Kanadi je bil judo del njihove-ga ìvljenja. Priseljenci so vadili judo in ohranjali

Kanova na~ela, disciplino,spo{tovanje do drugih,potrpe`ljivost. Tak odnosdo ìvljenja in drugih jimje pomagal pri premago-vanju naporov v zvezi zomejitvijo gibanja inìvljenja v voja{kih ba-rakah. Tak{ni centri so bi-li v ve~ ameri{kihdràvah, v Idahu, vWyomingu, Utahu in

drugje. Judo je bil del njihovega ìvljenja,izobraèvanja in prosto~asnih aktivnosti. Vadbamojstrov juda je potekala dnevno, vodili pa jo soizku{eni u~itelji, nosilci visokih mojstrskih pasov. Najomenimo primer centra Manzanar v Kaliforniji, kjerje bil izgrajen dojo za 350 ljudi. Tam je vadilo 100mojstrov juda, veliko pa jih je imelo ni`je pasove.Po drugi svetovni vojni, ko so zaprli te centre, so ja-ponski priseljenci v ZDA in Kanadi imeli mo`nostizbirati kraj bivanja. To pa je pomenilo tudi na nekna~in raz{irjanje juda po celotnem obmo~juSeverne Amerike.

Judo v posebnih centrih za japonske priseljence v ZDA in Kanadi

Od ju-jitsa do juda v Evropi

97

Velika Britanija

Britanski judo ima posebno mesto v svetovnem razvoju in zgodovinijuda. Posebno mesto pri tem ima Gunji Koizumi, ki je leta 1906 pri{elv Veliko Britanijo in za~el z vadbo ju-jitsa. Klubi so se vrstili odLondona do Liverpoola. Od poznih devetdesetih let devetnajstega sto-letja so v Veliki Britaniji prirejali dvoboje rokoborcev. Rokoborci soprihajali s celega sveta: iz Rusije, z Danske, Tur~ije, Indije, Francije,Ju`ne Afrike in {e iz {tevilnih drugih dràv. Barton Wright, Angle`, kise je u~il ju-jitsa na Japonskem, je povabil Yukija Tanija, da bi v Lon-donu pri~el s promocijo ju-jitsa po glasbenih dvoranah po deèli.Bartonov projekt ni najbolj uspel, vendar je Tanijevo ime ostalo kot si-nonim za nepremagljivost.

Tri leta kasneje je bil Gunji Koizumi zelo dejaven v ve~ {olah ju-jitsav Londonu. Pisanje dveh angle{kih judoistov o Kodokanu, E.J.Harrisona in W.E. Steersa, je bil izreden prispevek za seznanjanje inpoznavanje Kodokan juda pri Angleìh. Januarja 1918 je Koizumiodprl Budokwai v Londonu, da bi pomagal Japoncem, ki so ìveli vte`kih razmerah, pa tudi za to, da razvijal japonske borilne ve{~ine vVeliki Britaniji. Leta 1918 je predstava ob otvoritvi Budokwai {ole vLondonu vsebovala {tevilne nastope z japonsko helebardo, izvajali sotehnike nabebuta (uporaba kuhinjske posode za samoobrambo), ku-sarigama (srp in veriga), ia no jitsu (umetnost potega in uporabe me-~a). Budokwai pomeni bolj {olo zdruènja borilnih ve{~in, kjer prevla-dujeta kendo in ju-jitsu. Klub so vodili vplivni mo{ki in je imel statusmo{kega kluba. Leta 1920 je Jigoro Kano obiskal Budokwai. Od te-daj naprej so v Budokwai {oli izvajali vadbo v skladu s Kanovimi na-~eli judo borbe. Koizumi in Yukiu Tani, ki je bil tedaj glavni trener,sta oba postala ~lana Kodokana. Budokwai judo je tako vrsto let bilcenter pravega japonskega juda. Poleg juda so tam predavali tudi ja-ponsko kulturo. Dojo v Budokwai {oli je gostil {tevilna velika imenajaponskega Kodokan juda, poleg tega pa je Jigoro Kano nadziral delo


Portret GunjijaKuizumija.Avtor:J. Hicks 7. dan

Japonska {ola ju-jitsa v Oxfordskiulici, London, 1905.

in razvoj kluba. Vsa leta je bil Budokwai vodil-na {ola juda v Veliki Britaniji. Leta 1926 je napredstavi za japonskega princa Chichiba bilpredstavljen tudi pasovni sistem za {olskepasove razli~nih barv. To inovacijo so ka-sneje po svoje uredili francoski judoisti.Koizumi je postal vodilni strokovnjak napodro~ju orientalskega lakiranja in fi-nan~no podpiral Budokwai pred in meddrugo svetovno vojno. Judo je postal sestav-ni del {portne vzgoje na vodilnih angle{kihuniverzah, angle{ki judoisti so potovali napoletne {ole v Nem~ijo, kjer so tekmovali tu-di v judu. Komisija za mojstrske pasove, yu-danshakai Velike Britanije, je bila ustanovlje-na leta 1934. ^lani Budokwai {ole so bilipredani in stalni ~lani te komisije, ki somenili, da je judo ìvljenjsko na~elo. Vzgodnjih tridesetih letih je bil TrevorLeggett, ena izmed najvplivnej{ihBritancev na podro~ju juda v tedanjem~asu, ki je pred obiskom Kodokana prepotoval Evropo in obiskovaljudo klube in tam u~il juda. John Barnes pa je imel zasluge, da se jejudo prvi~ pojavil na britanski televiziji leta 1938.

Med drugo svetovno vojno, ko je bila ve~ina prostorov za vadbo judapo svetu zaprta, pa je bilo v Veliki Britaniji izvedenih okoli 400

prikazov juda. Nekaj misti~nosti juda je kljub te`kim ~asomostalo. Pomemben je tudi podatek, da so T.P. Leggettu, ki je

delal na britanski ambasadi v Tokiu, ko je bil interniran vtabori{~e, dovolili trenirati judo z vojaki, ki so ~uvali ta-

bori{~e. Po drugi svetovni vojni je delal za BBC kotvodja oddelka za Japonsko. V knjigah in prispevkih,ki jih je napisal, je predstavil judo kot sistem etike inkot sredstvo za samoizpopolnjevanje.

V poznih {tiridesetih letih se je zanimanje za judomo~no pove~alo in nastalo je veliko novih klubovpo celi Veliki Britaniji. Ko je leta 1948 bila usta-novljena Britanska judo zveza, je Gunji Koizumiposodil denar za za~etek delovanja zveze. V vsehnadaljnjih sestankih in dogovorih za ustanovitevEvropske judo unije je imel on klju~no vlogo.Dolgo ~asa je bil britanski judo odsko~na deskaza Kodokan judo v Evropi. Tesni stiki medKoizumijem in Kanom so se kazali na ve~98


Yukio Tani, èpniHerkules, ki je bilzvezda dvobojev vza~etku dvajsetegastoletja.

in razvoj kluba. Vsa leta je bil Budokwai vodil-na {ola juda v Veliki Britaniji. Leta 1926 je napredstavi za japonskega princa Chichiba bilpredstavljen tudi pasovni sistem za {olskepasove razli~nih barv. To inovacijo so ka-sneje po svoje uredili francoski judoisti.Koizumi je postal vodilni strokovnjak napodro~ju orientalskega lakiranja in fi-nan~no podpiral Budokwai pred in meddrugo svetovno vojno. Judo je postal sestav-ni del {portne vzgoje na vodilnih angle{kihuniverzah, angle{ki judoisti so potovali napoletne {ole v Nem~ijo, kjer so tekmovali tu-di v judu. Komisija za mojstrske pasove, yu-danshakai Velike Britanije, je bila ustanovlje-na leta 1934. ^lani Budokwai {ole so bilipredani in stalni ~lani te komisije, ki somenili, da je judo ìvljenjsko na~elo. Vzgodnjih tridesetih letih je bil TrevorLeggett, ena izmed najvplivnej{ihBritancev na podro~ju juda v tedanjem~asu, ki je pred obiskom Kodokana prepotoval Evropo in obiskovaljudo klube in tam u~il juda. John Barnes pa je imel zasluge, da se jejudo prvi~ pojavil na britanski televiziji leta 1938.

Med drugo svetovno vojno, ko je bila ve~ina prostorov za vadbo judapo svetu zaprta, pa je bilo v Veliki Britaniji izvedenih okoli 400

prikazov juda. Nekaj misti~nosti juda je kljub te`kim ~asomostalo. Pomemben je tudi podatek, da so T.P. Leggettu, ki je

delal na britanski ambasadi v Tokiu, ko je bil interniran vtabori{~e, dovolili trenirati judo z vojaki, ki so ~uvali ta-

bori{~e. Po drugi svetovni vojni je delal za BBC kotvodja oddelka za Japonsko. V knjigah in prispevkih,ki jih je napisal, je predstavil judo kot sistem etike inkot sredstvo za samoizpopolnjevanje.

V poznih {tiridesetih letih se je zanimanje za judomo~no pove~alo in nastalo je veliko novih klubovpo celi Veliki Britaniji. Ko je leta 1948 bila usta-novljena Britanska judo zveza, je Gunji Koizumiposodil denar za za~etek delovanja zveze. V vsehnadaljnjih sestankih in dogovorih za ustanovitevEvropske judo unije je imel on klju~no vlogo.Dolgo ~asa je bil britanski judo odsko~na deskaza Kodokan judo v Evropi. Tesni stiki medKoizumijem in Kanom so se kazali na ve~98


Yukio Tani, èpniHerkules, ki je bilzvezda dvobojev vza~etku dvajsetegastoletja.

99

na~inov. Do {estdesetih let dvajsetega stoletja je podelitev mojstrskihpasov do stopnje tretji dan bila v pristojnosti Britanske judo zveze,medtem ko so vi{je pasove podeljevali le v Kodokanu v Tokiu.Koizumi je umrl aprila 1965. V njegov spomin so posadili ~e{njo, kiraste na nabre`ju Chelsea v Londonu.

Nem~ija

V Nem~iji je pojav "japonske metode" povezan, kot v ve~ini drugihdràv, z odkritjem japonske kulture in voja{kega juna{tva in ve{~in. Vletu 1906 so se na pobudo Ericha Rahna v Berlinu in kasneje AlfredaRhodeja iz Frankfurta na Maini, za~eli pojavljati ju-jitsu klubi vve~jih mestih po dràvi.

V tridesetih letih dvajsetega stoletja je telesna in {portna vzgoja po-stala prioritetna naloga nem{ke politike. Postavljanje {portnih organi-zacij je bila prioritetna dejavnost. Prav tako so ustanovili posebnestrukture za nadzor nacionalnih {portnih institucij.

Razvoj japonske metode je bil podprt na vseh ravneh. Dr. ShigeyoshiMatsumae, predsednik Mednarodne judo federacije v obdobju med1979 do 1987 se je spominjal leta 1933, ki ga je preìvel v Nem~iji. VBerlinu je sre~al znanca s tatamija, Kyoshina Kitabatakeja, ki je tedajbil nosilec mojstrskega pasu 5. dan. Ko sta se sre~ala na tatamiju, jebil Matsumae presene~en, da je Kitabatake v izredno dobri formi inda je v judu izredno napredoval. Kitabatake se je specializiral na po-dro~ju indijske filozofije in je pri{el v Nem~ijo predvsem zato, da bipreu~il nem{ko filozofsko {olo. Poleg {tudija pa je pogovor s sodelav-ci in {tudenti nanesel na judo, ki je bil tedaj v Nem~iji è precej po-


pularen. Kot drugi japonski mojstri juda, je tudi on v prostem ~asuvadil judo z Nemci.

Dinami~nost razvoja juda pa je prikazana tudi z naslednjim prime-rom. Petnajstega novembra 1929 so v Frankfurt na Maini pripotova-li judoisti iz Budokwaija iz Londona, kjer so se udeleìli ekipnega tek-movanja. Sedemnajstega novembra je bilo tekmovanje, na kateremsta se sre~ali ekipi Budokwaija in ju-jitsu kluba Weisbaden. Nem~ijaje bila osrednja dràva, kjer je judo imel posebno mesto. Avgusta1932 so organizirali poletno {olo juda. [olo so vodili vodilni japonskimojstri juda: Koizumi, Tani, Ishiguro, Kitabatake in Rhi. Poletno {oloje organiziral Alfred Rhode, ki je zbral judoiste iz Nem~ije, VelikeBritanije, [vice in Madàrske. Enajstega avgusta leta 1932 so Rhode(Nem~ija), Koizumi (Japonska), Kaye (Velika Britanija) in Bartschi([vica) podpisali protokol za ustanovitev Evropske judo unije. Statut

so napisali dva dni kasneje. Od tri-desetega novembra do drugega de-cembra 1934 je potekalo prvo ev-ropsko prvenstvo v Dresdnu, Nem-~ija. Leta 1937 se je Evropska judounija za~ela {iriti in stiki med klu-bi iz razli~nih dràv so se za~elikrepiti. Povezave med klubi izDanske, Nem~ije, Francije, Italije,Norve{ke, Avstrije, Romunije,[vedske, ê{koslova{ke, Madàr-ske so se za~ele krepiti. Naj omeni-mo, da je bil na seznamu tudi klubNew York Dojo iz ZDA. Najprej so~lanice Evropske judo unije biliklubi, kasneje pa so se za~ele obli-kovati nacionalne zveze, ki so prev-zele vlogo ~lanic v uniji, to pa jepomenilo tudi prekinitev stikov

med klubi. Koizumi je pogosto dejal, da je Evropska judo unija bilaustanovljena, vendar ni nikoli dovolj dozorela.

Zaradi vrlin poguma in discipline so judo vklju~evali v usposabljanjepoliti~no usmerjenih zdruènj. Po drugi svetovni vojni so zaveznikiprepovedali vadbo juda v Nem~iji do leta 1948, ko je nem{ki judo po-novno za~el svoj po~asen vzpon. Judo po drugi svetovni vojni ni imellastne zveze, ampak je bil del te`ko atletske ali rokoborske zveze.Nekaj regionalnih zvez so ustanovili leta 1952. Neodvisno nem{ko ju-do federacijo pa so ustanovili avgusta leta 1953 v Hamburgu. Leta1957 je Nem{ka judo federacija postala ~lanica Evropske judo unije.V sredini {estdesetih let pa so uspe{ni nem{ki judoisti Wolfgang100


Ju jitsu klub ErichaRahna v Berlinu vza~etku dvajsetegastoletja.

pularen. Kot drugi japonski mojstri juda, je tudi on v prostem ~asuvadil judo z Nemci.

Dinami~nost razvoja juda pa je prikazana tudi z naslednjim prime-rom. Petnajstega novembra 1929 so v Frankfurt na Maini pripotova-li judoisti iz Budokwaija iz Londona, kjer so se udeleìli ekipnega tek-movanja. Sedemnajstega novembra je bilo tekmovanje, na kateremsta se sre~ali ekipi Budokwaija in ju-jitsu kluba Weisbaden. Nem~ijaje bila osrednja dràva, kjer je judo imel posebno mesto. Avgusta1932 so organizirali poletno {olo juda. [olo so vodili vodilni japonskimojstri juda: Koizumi, Tani, Ishiguro, Kitabatake in Rhi. Poletno {oloje organiziral Alfred Rhode, ki je zbral judoiste iz Nem~ije, VelikeBritanije, [vice in Madàrske. Enajstega avgusta leta 1932 so Rhode(Nem~ija), Koizumi (Japonska), Kaye (Velika Britanija) in Bartschi([vica) podpisali protokol za ustanovitev Evropske judo unije. Statut

so napisali dva dni kasneje. Od tri-desetega novembra do drugega de-cembra 1934 je potekalo prvo ev-ropsko prvenstvo v Dresdnu, Nem-~ija. Leta 1937 se je Evropska judounija za~ela {iriti in stiki med klu-bi iz razli~nih dràv so se za~elikrepiti. Povezave med klubi izDanske, Nem~ije, Francije, Italije,Norve{ke, Avstrije, Romunije,[vedske, ê{koslova{ke, Madàr-ske so se za~ele krepiti. Naj omeni-mo, da je bil na seznamu tudi klubNew York Dojo iz ZDA. Najprej so~lanice Evropske judo unije biliklubi, kasneje pa so se za~ele obli-kovati nacionalne zveze, ki so prev-zele vlogo ~lanic v uniji, to pa jepomenilo tudi prekinitev stikov

med klubi. Koizumi je pogosto dejal, da je Evropska judo unija bilaustanovljena, vendar ni nikoli dovolj dozorela.

Zaradi vrlin poguma in discipline so judo vklju~evali v usposabljanjepoliti~no usmerjenih zdruènj. Po drugi svetovni vojni so zaveznikiprepovedali vadbo juda v Nem~iji do leta 1948, ko je nem{ki judo po-novno za~el svoj po~asen vzpon. Judo po drugi svetovni vojni ni imellastne zveze, ampak je bil del te`ko atletske ali rokoborske zveze.Nekaj regionalnih zvez so ustanovili leta 1952. Neodvisno nem{ko ju-do federacijo pa so ustanovili avgusta leta 1953 v Hamburgu. Leta1957 je Nem{ka judo federacija postala ~lanica Evropske judo unije.V sredini {estdesetih let pa so uspe{ni nem{ki judoisti Wolfgang100


Ju jitsu klub ErichaRahna v Berlinu vza~etku dvajsetegastoletja.

101

Hoffmann, Peter Herrmann, Klaus Glahn in drugi dokazali, da si jenem{ki judo opomogel in si ponovno pridobil mesto med judoisti~ni-mi velesilami. S padcem Berlinskega zidu se je {tevilo judoistov mo~nopove~alo. Judo je najbolj zastopan borilni {port v Nem~iji, saj Nem{kajudo federacija {teje okoli 220.000 registriranih judoistov in judoistk,okoli 200.000 ljudi pa judo trenira v zasebnih klubih.

Francija

Edmond Desbonnet je bil gost demonstracije Yukija Tanija v Barto-novem klubu v Londonu. Mo~no je èlel prenesti "japonsko metodo"v Francijo. Septembra 1905 je francoski apostol body buildinga odprldvorano na Elizejskih poljanah. Pari{ka elita je takoj za~ela zahajatik njemu. Sklenil je pogodbo s prvim u~iteljem ju-jitsa v Franciji,Ernestom Reignierjem, ki pa je kmalu prekinil pogodbo in moda ju-jitsa je usahnila. Preproste tehnike samoobrambe so bile del policij-skega in voja{kega usposabljanja. [ele okoli 1920 se je ju-jitsu poja-vil kot del izobraèvalnega sistema v nekaj pari{kih {olah. Vadbo jevodil Moshe Feldenkrais.

Feldenkrais, ki je bil rojen v Rusiji, je {el leta 1917za kraj{i ~as v Palestino. Bil je eden izmed prvih gra-diteljev Izraela. Leta 1929 je postal asistent pri pro-fesorju Federicu Jolietu Currieju, Nobelovemu na-grajencu za kemijo leta 1935. Ju-jitsu klub je bil vlatinski ~etrti in ~lani so bili {tudenti, znanstvenikiin intelektualci iz inènirskih {ol in univerz kot jeSorbona. Celo profesorji s College de Francija so seudeleèvali vadbe ju-jitsa. Vadba, ki jo je vodil Fel-denkrais, je bila usmerjena v u~enje obrambnih teh-nik. Pri tem je uporabljal znanje anatomije in fizike,posebno pozornost je namenjal analizi psihomoto-rike. Leta 1933 je Feldenkrais sre~al Jigora Kana, kije bil na obisku v Franciji. Feldenkrais je bil nav-du{en nad Kanom. Leta 1936 je Feldenkrais v ~asuKanovega obiska v Parizu ustanovil Ju-jitsu klubFrancije. Kano je sprejel ~astno mesto v klubu. Letopred tem pa je Feldenkrais spoznal Japonca Miki-nosukeja Kawaishija, strokovnjaka za judo, ki ga je potreboval za de-lovanje svojega kluba. Podobno kot v Veliki Britaniji japonskih moj-strov juda ni bilo na pretek. Japonska skupnost v Franciji je leta 1911zna{ala vsega skupaj 174 Japoncev, leta 1921 pa jih je bilo 453.

Mikinosuke Kawaishi je po diplomi na univerzi v Wasedi kot mojsterjuda 4. dan od{el v ZDA. Opravil je potovanje po vzoru njegovih pred-hodnikov. Najprej je {el v San Diego, potem v Brazilijo. Nekaj ~asa je


ostal v New Yorku in se potem odpravil v Veliko Britanijo. V Londonje prispel pred letom 1930, kjer je preìvel {tiri leta. Najprej je u~il jeBudokwaiju, kasneje pa je judo pou~eval sam. Novembra 1935 je pri-

spel v Pariz in preìvljal te`ke ~ase dokler ni sre~alFeldenkraisa. Pridruìl se je Feldenkraisu kot teh-ni~ni direktor njegove ju-jitsu sekcije. Sodelovanjemed Feldenkraisom in Kawaishijem je bilo kmaluprekinjeno z vojno. Vsekakor pa je sodelovanje medznanstvenikom in izku{enim judoistom dalo dobrerezultate. Kar so kasneje imenovali "Kawaishijevametoda", je bil program, ki sta ga natan~no napisa-la Kawaishi in Feldenkrais. To je bil program, se-stavljen iz ve~ stopenj. Napisan je bil v francoskemjeziku, da bi bil bolj razumljiv za Francoze, poleg te-ga so bile tehnike nekoliko druga~ne od izvirnihKanovih. Za razliko od Kanovega u~enja jeKawaishi bil zagovornik u~enja gibanja in ponovne-ga premisleka v skladu z zahodno filozofijo.

Kawaishi je uporabil isto zaporedje barv pasov kot so to leta 1924 do-lo~ili v Budokwaiju. Program je zasnoval tako, da je bil napredek na

vi{jo raven moèn v ~im kraj{em~asu in z minimalno koli~ino vad-be. V tistem ~asu pa so bili korakiza doseganje mojstrstva v judonatan~no dolo~eni in kakr{ne ko-li spremembe niso bile najboljsprejemljive.

Kawaishijeva metoda je bila po-gojena tudi z zunanjimi dejav-niki. V {tiridesetih se je Francijazna{la v nezavidljivem poloàju,po Evropi pa je è divjala vojna.Poleg tega je francoska vlada zelotogo ravnala na podro~ju {porta,saj so se vsi klubi morali zdruìtipod eno nacionalno organizacijo.^lani Francoskega jiujitsu klubaso bili vsi nosilci mojstrskih pa-sov. Zaradi Kawaishijevega pro-grama je bila njegova metoda in{portna politika sprejeta v ne-pri~akovanih razse`nostih. To je

bil tudi eden izmed dejavnikov, zakaj se je francoski judo uspel pre-biti skozi vse tehni~ne in administrativne ovire. Primer uveljavitve ju-da v francoski dru`bi je tudi sprejem zakona, ki dolo~a, da je poklic102


Jigoro Kano inMoshe Feldenkrais,Pariz, 1936.

Judo - Moja metoda,MikinosukeKawaishi

Mikinosuke Kawaishi,ustanovitelj francoskega juda

ostal v New Yorku in se potem odpravil v Veliko Britanijo. V Londonje prispel pred letom 1930, kjer je preìvel {tiri leta. Najprej je u~il jeBudokwaiju, kasneje pa je judo pou~eval sam. Novembra 1935 je pri-

spel v Pariz in preìvljal te`ke ~ase dokler ni sre~alFeldenkraisa. Pridruìl se je Feldenkraisu kot teh-ni~ni direktor njegove ju-jitsu sekcije. Sodelovanjemed Feldenkraisom in Kawaishijem je bilo kmaluprekinjeno z vojno. Vsekakor pa je sodelovanje medznanstvenikom in izku{enim judoistom dalo dobrerezultate. Kar so kasneje imenovali "Kawaishijevametoda", je bil program, ki sta ga natan~no napisa-la Kawaishi in Feldenkrais. To je bil program, se-stavljen iz ve~ stopenj. Napisan je bil v francoskemjeziku, da bi bil bolj razumljiv za Francoze, poleg te-ga so bile tehnike nekoliko druga~ne od izvirnihKanovih. Za razliko od Kanovega u~enja jeKawaishi bil zagovornik u~enja gibanja in ponovne-ga premisleka v skladu z zahodno filozofijo.

Kawaishi je uporabil isto zaporedje barv pasov kot so to leta 1924 do-lo~ili v Budokwaiju. Program je zasnoval tako, da je bil napredek na

vi{jo raven moèn v ~im kraj{em~asu in z minimalno koli~ino vad-be. V tistem ~asu pa so bili korakiza doseganje mojstrstva v judonatan~no dolo~eni in kakr{ne ko-li spremembe niso bile najboljsprejemljive.

Kawaishijeva metoda je bila po-gojena tudi z zunanjimi dejav-niki. V {tiridesetih se je Francijazna{la v nezavidljivem poloàju,po Evropi pa je è divjala vojna.Poleg tega je francoska vlada zelotogo ravnala na podro~ju {porta,saj so se vsi klubi morali zdruìtipod eno nacionalno organizacijo.^lani Francoskega jiujitsu klubaso bili vsi nosilci mojstrskih pa-sov. Zaradi Kawaishijevega pro-grama je bila njegova metoda in{portna politika sprejeta v ne-pri~akovanih razse`nostih. To je

bil tudi eden izmed dejavnikov, zakaj se je francoski judo uspel pre-biti skozi vse tehni~ne in administrativne ovire. Primer uveljavitve ju-da v francoski dru`bi je tudi sprejem zakona, ki dolo~a, da je poklic102


Jigoro Kano inMoshe Feldenkrais,Pariz, 1936.

Judo - Moja metoda,MikinosukeKawaishi

Mikinosuke Kawaishi,ustanovitelj francoskega juda

103

u~itelja juda ali ju-jitsa dràvnega pomena.Haku Michigami in Shozo Awazu sta prispe-la v Francijo v zgodnjih petdesetih letih.Njuno prizadevanje je bilo usmerjeno predv-sem v izobraèvanje francoskih u~iteljev ju-da.

Mo~ Kawaishijeve metode je v preprostostiza u~itelja kot za u~enca. To je bila lahkorazumljiva in za u~enca in u~itelja prijaznametoda. Zaradi vpliva francoske judo {olepo svetu se je raz{irila tudi v Belgijo,Nizozemsko, v Skandinavske dràve, [pa-nijo, Maroko, Alìrijo in {e nekatere drugeafri{ke dràve, Indokino, Kanado in vZdruène dràve. [e danes obstaja rivalstvomed Kawaishijevo metodo in Kodokan siste-mom. Kljub temu pa je Kawaishijeva meto-da zelo pripomogla k razvoju juda po svetuin njegovi popularizaciji.

Kawaishi je imel navado re~i "Judo je kot riàli koruza. Posaditi ga mora{ v zemljo." VFranciji se je judo naglo {iril. Leta 1945 jebilo 600 judoistov, leta 1950 jih je bilo è 7500, leta 1955 se je {te-vilka pove~ala na 25.000, leta 1960 pa je bilo v Franciji 45.000 ju-doistov. Decembra leta1946 je Francoska fede-racija za judo in ju-jitsupostala samostojna fede-racija. Kljub nasproto-vanjem Kodokana in pri-sta{ev Kanove metode seje pokazalo, da je bil Ka-waishi sposoben vgraditikoncept juda v francoskokulturo. Uspehi franco-skih judoistov so veliki.Kawaishi je prispeval ve-liko k francoskemu po-nosu. Francoska judo in ju-jitsu federacija ima danes ve~ kot 560.000~lanov in {tevilne prvake z najve~jih svetovnih prvenstev in olimpiad.Francoski judo je dokazal, da je treba, ~e obstajajo upravi~eni razlo-gi, temeljne ideje prilagoditi spreminjajo~i se dru`bi in da se spre-minjajo tudi tehnike, etika in tradicija.


Leta 1956 je ClaudeFradet, novinar inilustrator narisalhumoristi~no risbo,ki ponazarja spravomed privrènciKawaishija inKodokan juda.Ichiro Abe je bilpredstavnikKodokan in{titutaza Evropo.

Slab duh, prijatelj,zelo slab duh.

Pred drugo svetovno vojno je bilo razlikovanje med judom in ju-jit-sum delo izklju~no za dobre poznavalce ve{~in. Slovarji in enciklope-dije so pri~eli razli~no opredeljevati obe ve{~ini {ele pred drugo sve-tovno vojno. Pri tem je bila pomembna Kanova vloga. Ko je nemirnopotoval po Evropi in Zdruènih dràvah Amerike, je jasno razlagal te-meljna na~ela svoje metode. Njegovo prizadevanje za uveljavitev judain njegovo internacionalizacijo je bilo neizmerno. Glavne spremembeso se zgodile {ele po drugi svetovni vojni. Ljudje so za~eli na velikoodkrivati vzhodnja{ko kulturo. Zen in akupunktura, odkrita v tride-setih letih, sta spodbudila izredno zanimanje. Judo je torej tudi v te-sni zvezi z modo po odkrivanju "vzhodnja{ke misti~nosti".

Duh juda pomeni posebno kulturo. Je elitizem, vendar ne dru`benielitizem. Je intelektualni in kulturni elitizem, ki temelji na povezano-sti misli in dejanj, preudarnosti, bistrosti, zrelosti in u~inkovitosti. Zarazliko od telesne kulture zahodne civilizacije, sta gib~nost in pro`no-st temeljni vrlini za u~enje ~love~nosti in pridobivanja izku{enj terkvalitet za ìvljenje v dru`bi. Trener prevzame vlogo mojstra, ki po-vezuje du{evnost z pou~evanjem tehnik. Kanova metoda tudi simbo-lizira samozavest in samoodlo~anje.

Velik razkol v judoisti~nem svetu se je pojavil glede {portne usmerit-ve juda in kategorij glede na teò tekmovalcev, saj so nekateri pojmo-vali to kot prestopek proti temeljnim na~elom juda, kot oddaljevanjeod njegovega bistva, ko {ibkej{i z uporabo tehnike obvladamo~nej{ega. Predstavitev razvoja v Veliki Britaniji je mogo~e po-splo{iti na {tevilne druge dràve. To pomaga razumeti "duh juda" se-

104


Internacionalizacija juda

Pred drugo svetovno vojno je bilo razlikovanje med judom in ju-jit-sum delo izklju~no za dobre poznavalce ve{~in. Slovarji in enciklope-dije so pri~eli razli~no opredeljevati obe ve{~ini {ele pred drugo sve-tovno vojno. Pri tem je bila pomembna Kanova vloga. Ko je nemirnopotoval po Evropi in Zdruènih dràvah Amerike, je jasno razlagal te-meljna na~ela svoje metode. Njegovo prizadevanje za uveljavitev judain njegovo internacionalizacijo je bilo neizmerno. Glavne spremembeso se zgodile {ele po drugi svetovni vojni. Ljudje so za~eli na velikoodkrivati vzhodnja{ko kulturo. Zen in akupunktura, odkrita v tride-setih letih, sta spodbudila izredno zanimanje. Judo je torej tudi v te-sni zvezi z modo po odkrivanju "vzhodnja{ke misti~nosti".

Duh juda pomeni posebno kulturo. Je elitizem, vendar ne dru`benielitizem. Je intelektualni in kulturni elitizem, ki temelji na povezano-sti misli in dejanj, preudarnosti, bistrosti, zrelosti in u~inkovitosti. Zarazliko od telesne kulture zahodne civilizacije, sta gib~nost in pro`no-st temeljni vrlini za u~enje ~love~nosti in pridobivanja izku{enj terkvalitet za ìvljenje v dru`bi. Trener prevzame vlogo mojstra, ki po-vezuje du{evnost z pou~evanjem tehnik. Kanova metoda tudi simbo-lizira samozavest in samoodlo~anje.

Velik razkol v judoisti~nem svetu se je pojavil glede {portne usmerit-ve juda in kategorij glede na teò tekmovalcev, saj so nekateri pojmo-vali to kot prestopek proti temeljnim na~elom juda, kot oddaljevanjeod njegovega bistva, ko {ibkej{i z uporabo tehnike obvladamo~nej{ega. Predstavitev razvoja v Veliki Britaniji je mogo~e po-splo{iti na {tevilne druge dràve. To pomaga razumeti "duh juda" se-

104


Internacionalizacija juda

105

danjih dni. John in Brian Dodger navajata, da je bil v obdobju okolileta 1950 ali v zgodnjih {estdesetih letih judoistov svet sestavljen izve~ernih treningov, druènj s prijatelji, ob~asnih tekmovanj z relativ-no preprostimi pravili, napredovanja po pasovih v dolo~enih ~asovnihintervalih, zanosa in borbenega duha. Tako kot dolo~anje zmagoval-ca na tekmovanjih je bilo tudi ocenjevanje znanja za pasove zelosubjektivno. Vadili so pod vodstvom japonskih u~iteljev ali u~iteljev,ki so se na Japonskem nau~ili juda, poleg tega so brali literaturo o ja-ponskem judu. Poloàj posameznika v klubu je bil odvisen izklju~nood stopnje pasu, metode vadbe so bile tradicionalne in usmerjene vdelo s skupino. Tekmovanje so pojmovali kot neke vrste preizkus od-li~nosti in moralnih vrlin. Pomembne spremembe pa so se zgodile zvklju~itvijo juda v olimpijski program. To pa je bil uspeh dolgoletnihprizadevanj vodilnih evropskih judoistov.


Zgodovina juda pri~a o Jigoro Kanovih prizadevanjih za mednarodnirazvoj juda. Richard Bowen v Zgodovini britanskega juda navaja ene-ga izmed petih Kanovih obiskov v Budokwaiju, kjer se je pogovarjal sKoizumijem. Koizumi je po drugi svetovni vojni predlagal ustanovitevevropske judoisti~ne organizacije. Leta 1948 se je odlo~il zauresni~itev ideje. John Barnes, predsednik Budokwaija, je poslal vabi-lo za sestanek vseh ju-jitsu klubov v Veliki Britaniji. Naslednje vabiloso poslali vsem znanim klubom po Evropi. Predstavniki klubov so sezbrali v ~asu prvih povojnih olimpijskih iger v Londonu, 24. julija1948. Na sestanek je pri{lo 28 delegatov izVelike Britanije, prisotni pa so bili tudi de-legati iz Avstrije, Nizozemske in Italije, kiso ponovno ustanovili Evropsko judo unijo.Leggett je sodeloval pri organizaciji in teh-ni~nih zadevah s Koizumijem,Feldenkraisom, Mosumom in Bonet-Maurijem), prvi predsednik Evropske judounije (EJU) pa je postal John Barnes.

Naslednje leto so v Bloemendaalu naNizozemskem sprejeli v ~lanstvo Dansko.Francija je tega leta bila opazovalka zaradipopolnoma druga~nih stali{~ glede amate-rizma in profesionalizma v judu od ostalih~lanic. Tretje sre~anje EJU je bilo vBenetkah 12. julija 1951. Zasedanje je vo-dil novi predsednik dr. Aldo Torti. ^lanstvose je tokrat vidno pove~alo. ^lanice so bilenaslednje dràve: Velika Britanija, Italija,

Mednarodna judo federacija

Zapomni si: "Uporabi nasprotnikovo silo, dabo{ dosegel maksimalni u~inek."

Francija, Belgija, Nizozemska, Nem~ija, Avstrija, [vica. Zaradi èljeArgentine, da bi postala ~lanica Evropske judo unije, so se odlo~ili, dajo sprejmejo v ~lanstvo in zvezo ~lanic preimenujejo v Mednarodno ju-do federacijo (IJF), Evropsko judo unijo pa razpustijo. O tem so se od-lo~ili v eni izmed kitajskih restavracij v Londonu. Aldo Torti je postalprvi predsednik Mednarodne judo federacije. Evropska judo unija paje bila ponovno ustanovljena 30. avgusta 1952 v Zurichu. Med se-stankom vodstva Mednarodne judo federacije tega dne so za predsed-nika predlagali Riseija Kana, predsednika Kodokana v Tokiju, ki jebil soglasno izvoljen. Prvo povojno evropsko prvenstvo je bilo v Parizuleta 1951.

V sporo~ilu o delu marca 1952 je tedanji predsednik Mednarodne ju-do federacije, Aldo Torti predstavil prve teàve, ki bi jih bilo trebare{iti. Poudaril je, da nara{~ajo~e zanimanje za judo po svetu terja or-ganiziranost federacije in njeno intenzivno dejavnost. Poudaril je tudidejstvo, da je zaradi poloàja Japonske med drugo svetovno vojno inèlje po zdruèvanju ideja o zdruèvanju nastala izven Japonske inbrez njenega sodelovanja. Aldo Torti je zaprosil predsednikaKodokana, Riseija Kana za mnenje o tem, kaj meni glede juda kotizklju~no {porta ali kot izklju~no borilne ve{~ine. Tortija je zanimaltudi pogled Kana na delovanje Mednarodne judo federacije in oh-ranjanja tradicije Jigora Kana. Risei Kano je Tortiju odgovoril, da jejudo tudi {port, ni pa izklju~no {port in da nasprotuje prizadevanjemza uvrstitev juda med druge {porte. ê pojmujemo judo izklju~no kot{port, potem je mednarodna judo federacija upravi~ena oblika orga-nizacije, v nasprotnem primeru pa ne. To je pomenilo za~etek kon-flikta med evropskim in japonskim pojmovanjem juda. Kljubrazli~nim gledanjem na razvoj juda se je Torti na razmi{ljanje Kanaodzval z mislijo, da je Jigoro Kano dal svetu veli~astno in edinstveno106


^lani evropske judo zveze, Nizozemska 1954Prva vrsta: Ernest Callier (Belgija)Jacubus Nauwelaerts de Age (Nizozemska)Paul Bonet-Maury (Francija)Gunji Koizumi (Velika Britanija)Druga vrsta: John Barnes (Velika Britanija)Jules Laane (Nizozemska)Franz Nimfurt (Avstrija)Edgar Schaeffer (Nem~ija)Ichiro Abe (Belgija)

Francija, Belgija, Nizozemska, Nem~ija, Avstrija, [vica. Zaradi èljeArgentine, da bi postala ~lanica Evropske judo unije, so se odlo~ili, dajo sprejmejo v ~lanstvo in zvezo ~lanic preimenujejo v Mednarodno ju-do federacijo (IJF), Evropsko judo unijo pa razpustijo. O tem so se od-lo~ili v eni izmed kitajskih restavracij v Londonu. Aldo Torti je postalprvi predsednik Mednarodne judo federacije. Evropska judo unija paje bila ponovno ustanovljena 30. avgusta 1952 v Zurichu. Med se-stankom vodstva Mednarodne judo federacije tega dne so za predsed-nika predlagali Riseija Kana, predsednika Kodokana v Tokiju, ki jebil soglasno izvoljen. Prvo povojno evropsko prvenstvo je bilo v Parizuleta 1951.

V sporo~ilu o delu marca 1952 je tedanji predsednik Mednarodne ju-do federacije, Aldo Torti predstavil prve teàve, ki bi jih bilo trebare{iti. Poudaril je, da nara{~ajo~e zanimanje za judo po svetu terja or-ganiziranost federacije in njeno intenzivno dejavnost. Poudaril je tudidejstvo, da je zaradi poloàja Japonske med drugo svetovno vojno inèlje po zdruèvanju ideja o zdruèvanju nastala izven Japonske inbrez njenega sodelovanja. Aldo Torti je zaprosil predsednikaKodokana, Riseija Kana za mnenje o tem, kaj meni glede juda kotizklju~no {porta ali kot izklju~no borilne ve{~ine. Tortija je zanimaltudi pogled Kana na delovanje Mednarodne judo federacije in oh-ranjanja tradicije Jigora Kana. Risei Kano je Tortiju odgovoril, da jejudo tudi {port, ni pa izklju~no {port in da nasprotuje prizadevanjemza uvrstitev juda med druge {porte. ê pojmujemo judo izklju~no kot{port, potem je mednarodna judo federacija upravi~ena oblika orga-nizacije, v nasprotnem primeru pa ne. To je pomenilo za~etek kon-flikta med evropskim in japonskim pojmovanjem juda. Kljubrazli~nim gledanjem na razvoj juda se je Torti na razmi{ljanje Kanaodzval z mislijo, da je Jigoro Kano dal svetu veli~astno in edinstveno106


^lani evropske judo zveze, Nizozemska 1954Prva vrsta: Ernest Callier (Belgija)Jacubus Nauwelaerts de Age (Nizozemska)Paul Bonet-Maury (Francija)Gunji Koizumi (Velika Britanija)Druga vrsta: John Barnes (Velika Britanija)Jules Laane (Nizozemska)Franz Nimfurt (Avstrija)Edgar Schaeffer (Nem~ija)Ichiro Abe (Belgija)

107

disciplino za telesno in du{evno vadbo in je èlel, da naj bo "{port" ju-da za vse ljudi na svetu.

Od tedaj naprej je bila Evropska judo unija gonilna sila mednarodne-ga juda. Jacubus Nauwerlaerts de Age iz Nizozemske je nasledil AldaTortija na ~elu Evropske judo unije. Leta 1960 je predsedni{ko mestopredal Andreu Ertelu iz Francije. Andre J. Ertel in Paul Bonet-Maury(tedaj predsednik francoske zveze) sta bila snovalca ideje o vklju~itvijuda v program olimpijskih iger.


Judo - olimpijski {port

Izvor prizadevanj za umestitev juda med {portne discipline izhaja izpovojnega obdobja, ki ga ozna~uje opu{~anje mode samoobrambnihve{~in in kot reakcija na zlorabo borilnih ve{~in v politi~ne in ideo-lo{ke namene v tridesetih in {tiridesetih letih. Leta 1948 je v novem-brski {tevilki revije Judo, ki jo je izdajal Kodokan, Yoshido Matsumotozapisal, da je judo ponovno oìvel in da je na poti izrednega razcveta.Rezultati te usmeritve so bili kmalu vidni, saj je bilo prvo svetovno pr-venstvo leta 1956 v Tokiu, v istem kraju pa tudi drugo svetovno pr-venstvo leta 1958. V tem ~asu so v Evropi prista{i dveh smeri, "tra-dicionalisti" in "modernisti", bili trd boj na pogovorih o uvedbi teìn-skih kategorij. Prvi predlog glede uvedbe teìnskih kategorij je dalpredsednik Evropske judo unije Andre J. Ertel. Predlagal je uvedbotreh kategorij (do 68 kg, do 80 kg in nad 80 kg). Spominja se, da seje izvr{ni odbor Evropske judo unije zavedal, da judo nima niti naj-manj{ih mo`nosti postati olimpijski {port brez uvedbe teh kategorij.Japonska federacija je njegov predlog zavrnila zaradi potrebe po resni

Anton Geesink protiAkio Kaminagi,Pariz, 1961.

Nadaljevanjena strani 110.

108


Spremembe sodobnedru`be narekujejo tudispremembe v razli~nih

{portih. Da bi lahko nadalje-vali raz{irjanje in razvoj judapo svetu se je treba prila-

gajati in neprestano ocenjevati pri-mernost {porta in ga spreminjatiglede na pri~akovanja in zahtevenovih razmer. V preteklosti so sespremembe pojavljale manj pogo-sto. S hitrim razvojem dru`be, teh-nologije in komunikacijskih sred-stev, se danes spremembe dogajajodnevno. Upo{tevajo~ na~ela olim-pijskega gibanja je treba novim raz-meram prilagoditi tudi judo in gapostaviti v kontekst novih dru`be-nih razmer.

Odkar sem leta 1995 postal pred-sednik Mednarodne judo federa-cije, sem si neprestano prizadevalza doseganje harmonije v ob~utlji-vem ravnovesju med tradicijo inzahtevami glede prilagajanja {portasodobnim dru`benim razmeram.Na sre~o sem imel veliko mo`nostiza izmenjavo idej s {portniki, urad-nimi osebami in judoisti~nimistrokovnjaki s celega sveta. Izvirniprispevki in èlje teh ljudi so menavdu{ili, da sem si za uresni~itev

tega {e bolj prizadeval. V{e~ mi jebil njihov odnos do juda in na-predka, ki se je kazal v ideji, da jetreba veliko storiti za razvoj judapo svetu in ne le za Mednarodnojudo federacijo. Strastno prizade-vanje za razvoj juda in z njim pove-zane duhovnosti, je prizadevanje ininspiracija za vse nas, ki se ukvarja-mo z judom.

Da bi dosegli vi{jo raven razvoja ju-da, je izvr{ilni odbor Mednarodnejudo federacije osnoval projekt znaslovom Vizija juda 2000. Ta vse-buje iskanje metod za dvig kakovo-sti glavnih podro~ij juda. Glavna po-dro~ja so sojenje, organizacija, izo-braèvanje, mediji in finan~ne zade-ve. Preprosto povedano je na{ ciljzbrati ideje in ljudi, da bi judo nare-dili najbolj popularen in dinami~enborilni {port na svetu ter u~inkovitsistem za vadbo telesa in duha.Projekt Vizija juda 2000 smo za~eliizvajati leta 1997. Od tedaj smo odjudoistov {irom po svetu sprejeli{tevilne predloge in ideje. Predlogein ideje smo obravnavali na sestan-kih izvr{ilnega odbora Mednarodnejudo federacije. Pobude za spre-membe so bile v zvezi z zapleteno-stjo pravil borbe za povpre~nega

Yong Sung Park , "Judo je univerzalen na~inìvljenja, vadbe telesa in duha."

Yong Sung Park,Predsednikmednarodne judozveze

108


Spremembe sodobnedru`be narekujejo tudispremembe v razli~nih

{portih. Da bi lahko nadalje-vali raz{irjanje in razvoj judapo svetu se je treba prila-

gajati in neprestano ocenjevati pri-mernost {porta in ga spreminjatiglede na pri~akovanja in zahtevenovih razmer. V preteklosti so sespremembe pojavljale manj pogo-sto. S hitrim razvojem dru`be, teh-nologije in komunikacijskih sred-stev, se danes spremembe dogajajodnevno. Upo{tevajo~ na~ela olim-pijskega gibanja je treba novim raz-meram prilagoditi tudi judo in gapostaviti v kontekst novih dru`be-nih razmer.

Odkar sem leta 1995 postal pred-sednik Mednarodne judo federa-cije, sem si neprestano prizadevalza doseganje harmonije v ob~utlji-vem ravnovesju med tradicijo inzahtevami glede prilagajanja {portasodobnim dru`benim razmeram.Na sre~o sem imel veliko mo`nostiza izmenjavo idej s {portniki, urad-nimi osebami in judoisti~nimistrokovnjaki s celega sveta. Izvirniprispevki in èlje teh ljudi so menavdu{ili, da sem si za uresni~itev

tega {e bolj prizadeval. V{e~ mi jebil njihov odnos do juda in na-predka, ki se je kazal v ideji, da jetreba veliko storiti za razvoj judapo svetu in ne le za Mednarodnojudo federacijo. Strastno prizade-vanje za razvoj juda in z njim pove-zane duhovnosti, je prizadevanje ininspiracija za vse nas, ki se ukvarja-mo z judom.

Da bi dosegli vi{jo raven razvoja ju-da, je izvr{ilni odbor Mednarodnejudo federacije osnoval projekt znaslovom Vizija juda 2000. Ta vse-buje iskanje metod za dvig kakovo-sti glavnih podro~ij juda. Glavna po-dro~ja so sojenje, organizacija, izo-braèvanje, mediji in finan~ne zade-ve. Preprosto povedano je na{ ciljzbrati ideje in ljudi, da bi judo nare-dili najbolj popularen in dinami~enborilni {port na svetu ter u~inkovitsistem za vadbo telesa in duha.Projekt Vizija juda 2000 smo za~eliizvajati leta 1997. Od tedaj smo odjudoistov {irom po svetu sprejeli{tevilne predloge in ideje. Predlogein ideje smo obravnavali na sestan-kih izvr{ilnega odbora Mednarodnejudo federacije. Pobude za spre-membe so bile v zvezi z zapleteno-stjo pravil borbe za povpre~nega

Yong Sung Park , "Judo je univerzalen na~inìvljenja, vadbe telesa in duha."

Yong Sung Park,Predsednikmednarodne judozveze

109

gledalca, pomanjkanjem odnosov zmediji, razlikami v kakovosti judamed razli~nimi celinami in po-manjkanjem judoisti~nih superz-vezd.

Nekatere pobu-de so postale re-sni~nost. Na red-nem kongresuMednarodne ju-do federacije vParizu 1997 smoza~eli spreminjatipravilnike.Spremembe soimele namen ak-

tualizacije in modernizacije juda terpoenostavitev zapletenih tekmoval-nih pravil.

Poleg tega smo sprejeli tudi pred-log o podelitvi nagrade za naj-bolj{ega judoista in judoistke leta. Tinagradi smo prvi~ podelili na sve-tovnem mladinskem prvenstvu vKaliju, Kolumbija. Nagrada za naj-bolj{ega judoista in judoistko je na{korak k ustvarjanju zvezd na{ega{porta. Najve~ji izziv projekta Vizijajuda 2000 je za~etek uporabe mo-drega kimona leta 1997. Obstanekjuda v skupini olimpijskih {portovje zahteval drasti~ne spremembeglede tekmovalnih pravil in medij-ske pokritosti. Zaradi pomembno-sti televizijskih prenosov je uvedbamodrih kimon na najve~jih judoi-sti~nih tekmovanjih pomembenprispevek k ve~ji gledanosti juda nateleviziji.

Pomemben vidik prizadevanj za ju-do na vi{ji ravni je tudi borba protidopingu. Doping je goljufanje.Uspeh na svetovnih prvenstvih ali

na olimpijskih igrah je pri nekaterih{portnikih pomembnej{i kot po{te-no tekmovanje. Zaradi tega sempopolnoma proti dopingu. Judo nile {port, kjer so v ospredju hitrost,vzdr`ljivost, mo~, ampak tudi enk-ratna tehnika ter duhovnost.Mednarodna judo federacija si bo{e naprej prizadevala za borbo pro-ti dopingu.

Pomembno podro~je razvoja judaje tudi pove~anje {tevila judoistk inènsk, ki sodelujejo v judoisti~ni{portni stroki in politiki. Zavedatise moramo dejstva, da je ènski ju-do pomemben del juda in da polo-vico medalj na najve~jih prvenstvihdobijo ènske.

Mednarodna judo federacija se jehitro razvijala v zadnjih letih.Prizadevati si moramo tudi za na-daljevanje razvoja in dopu{~anjaidej za spremembe, ki vodijo k boljdinami~nemu in privla~nemu juduza vse vrste publike. Seveda nesmemo pozabiti na tradicijo in glo-boko filozofijo juda, ki predstavljatasmernice za na~in ìvljenja in vadbetelesa in duha. Zaradi tega se lahkoz judom ukvarja kdorkoli in kjerko-li na svetu. Za {tevilne posamez-nike, ki ne vadimo juda na vrhunskiravni, je to resni~na lepota juda,mehke poti.


Yong Sung Park zJuan AntoniomSamaranchom,predsednikom med-narodnega olimpij-skega komiteja

preu~itvi predloga. Odlo~itev o sprejemu juda med olimpijske {porteje padla v Rimu, julija 1960, ko so glasovali delegati Mednarodnegaolimpijskega komiteja. Rezultat je bil 32:2. Ta odlo~itev je pomemb-no zaznamovala razvoj judu v prihodnosti. Tokijske olimpijske igre sobile prve olimpijske igre, ki jih je v celoti prena{ala tudi televizija. Zave~ino gledalcev je bilo jasno, da so Japonci nepremagljivi, vendar je

gledalce presenetil Nizozemec AntonGeesink, ki je tudi na svetovnem pr-venstvu v Parizu premagoval japon-ske borce. Njegove zmage so prekini-le japonsko vladanje na tatamiju.Geesing je dal upanje mnogim evro-pskim judoistom. Judo ni bil ni~ ve~izklju~no japonska ve{~ina. êprav jeGeesink podrl mit o nepremagljivihJaponcih, je bil njegov rezultat posle-dica vadbe na tradicionalen japonskina~in. Bil je le "mo~nej{i" in bolj teh-ni~no usposobljen kot njegovi na-sprotniki. Geesink je tudi tlakoval pot

za naslednjega nizozemskega judoisti~nega prvaka, Wilhelma Rusko.To pa je le za~etek viharnih dni japonskega juda. [e ve~je spremem-be v razmerju sil pa so nastale s pojavom ruskih prvakov na medna-rodnem prizori{~u.

Ju-jitsu je bil v Rusiji znan è na za~etku dvajsetega stoletja. Judo sopri~eli vaditi v tridesetih letih. Prevladovala je rokoborba, poznanapod imenom "sambo". Sambo je kratica za ruski pojem "samoo-bramba brez oro`ja". Sambo je sestavljen iz ve~ kot dvajset razli~nihtehnik prijemov in je bil sestavnidel sovjetskih specialnih enot.Leta 1938 je sambo dobil pravi-la borbe in je bil prepoznan kotnacionalni rokoborski stilSovjetske zveze. Judo so v temobdobju prezirali. Pogovori ovklju~itvi juda v olimpijski pro-gram so na sovjete delovali bla-godejno. Sovjetski rokoborci sovadili predvsem telo in manj duha. Njihovi treningi so bili usmerjenipredvsem v doseganje vrhunskih rezultatov. Judo so videli kot {e sa-mo en {port ve~, kot mo`nost za dokazovanje. Aprila leta 1962 jefrancoska ekipa, ki je zmagala na evropskem prvenstvu, doìvela ka-tastrofalen poraz na pripravah v Sovjetski zvezi. Izid dvoboja medsovjetsko in japonsko prvo postavo pa je bil tesen. Japonci so zmaga-li za las. Premagali so ekipo sovjetskih judoistov, o katerih do tedaj ni110


Andre J. Ertel inCharles Palmer

preu~itvi predloga. Odlo~itev o sprejemu juda med olimpijske {porteje padla v Rimu, julija 1960, ko so glasovali delegati Mednarodnegaolimpijskega komiteja. Rezultat je bil 32:2. Ta odlo~itev je pomemb-no zaznamovala razvoj judu v prihodnosti. Tokijske olimpijske igre sobile prve olimpijske igre, ki jih je v celoti prena{ala tudi televizija. Zave~ino gledalcev je bilo jasno, da so Japonci nepremagljivi, vendar je

gledalce presenetil Nizozemec AntonGeesink, ki je tudi na svetovnem pr-venstvu v Parizu premagoval japon-ske borce. Njegove zmage so prekini-le japonsko vladanje na tatamiju.Geesing je dal upanje mnogim evro-pskim judoistom. Judo ni bil ni~ ve~izklju~no japonska ve{~ina. êprav jeGeesink podrl mit o nepremagljivihJaponcih, je bil njegov rezultat posle-dica vadbe na tradicionalen japonskina~in. Bil je le "mo~nej{i" in bolj teh-ni~no usposobljen kot njegovi na-sprotniki. Geesink je tudi tlakoval pot

za naslednjega nizozemskega judoisti~nega prvaka, Wilhelma Rusko.To pa je le za~etek viharnih dni japonskega juda. [e ve~je spremem-be v razmerju sil pa so nastale s pojavom ruskih prvakov na medna-rodnem prizori{~u.

Ju-jitsu je bil v Rusiji znan è na za~etku dvajsetega stoletja. Judo sopri~eli vaditi v tridesetih letih. Prevladovala je rokoborba, poznanapod imenom "sambo". Sambo je kratica za ruski pojem "samoo-bramba brez oro`ja". Sambo je sestavljen iz ve~ kot dvajset razli~nihtehnik prijemov in je bil sestavnidel sovjetskih specialnih enot.Leta 1938 je sambo dobil pravi-la borbe in je bil prepoznan kotnacionalni rokoborski stilSovjetske zveze. Judo so v temobdobju prezirali. Pogovori ovklju~itvi juda v olimpijski pro-gram so na sovjete delovali bla-godejno. Sovjetski rokoborci sovadili predvsem telo in manj duha. Njihovi treningi so bili usmerjenipredvsem v doseganje vrhunskih rezultatov. Judo so videli kot {e sa-mo en {port ve~, kot mo`nost za dokazovanje. Aprila leta 1962 jefrancoska ekipa, ki je zmagala na evropskem prvenstvu, doìvela ka-tastrofalen poraz na pripravah v Sovjetski zvezi. Izid dvoboja medsovjetsko in japonsko prvo postavo pa je bil tesen. Japonci so zmaga-li za las. Premagali so ekipo sovjetskih judoistov, o katerih do tedaj ni110


Andre J. Ertel inCharles Palmer

111

bilo kaj dosti sli{ati. Zmage sovjetske ekipe v dvobojih z drugimi ja-ponskimi selekcijami pa so spremenile razmerje sil in hierarhijo v sve-tovnem judu.

Priznana prvaka samba Anzor Kibrozasvilli in Anzor Kiknadze sta le-ta 1962 postala prva evropska prvaka iz Sovjetske zveze. Dve leti ka-sneje je Sovjetska zveza osvojila {tiri bronaste medalje na olimpiadi vTokiu. Prvo prvenstvo Sovjetske zveze v judo je bilo v Kijevu leta1973. Leta 1975 pa je na najvi{ji stopni~ki svetovnega prvenstva naDunaju stal Vladimir Nevrozov. Poleg zlata so predstavniki Sovjetskezveze osvojili {e dve srebrni medalji. Izku{nje na tekmovanjih v sam-bu v Sovjetski zvezi so vplivale na strm razvoj sovjetskega juda. VMunchnu leta 1972 je v finalu dvaindvajsetletni Chota Chochosvilipremagal dvakratnega svetovnega prvaka Fumia Sasaharo. Na olim-pijskih igrah v Montrealu je borba za najvi{je medalje potekala predv-sem med borci iz Japonske in Sovjetske zveze. Vladimir Nevrozov inSergei Novikov sta postala olimpijska prvaka. Sovjetska zveza je pre-tresla judoisti~ni svet do temeljev. Kar nekaj ~asa je trajalo, da so seJaponci in zahodnoevropski judoisti navadili na neortodoksne teh-nike, ki izvirajo iz samba in dosegli raven telesne pripravljenostisovjetskih tekmovalcev. Sovjetski judo je predstavil nove koncepte indolo~il metode u~enja ter treniranja juda. Vsako leto organizirajomednarodni turnir v Tbilisiju, Gruzija, kjer se iskri od bu~nih na-vija~ev.

Mesto juda med olimpijskimi {porti je vplivalo tudi na razvoj juda vdràvah, kjer se je judo razvijal po druga~nem zaporedju kot v judoi-


SestanekMednarodne judozveze v Tokiu v novembru 1962Prva vrsta:Nauwelaerts de Age(Nizozemska)Kano (Japonska)Bonet-Maury(Francija)Delforge (Belgija)Ertel (Francija)Stojijo: Hirota(Japonska)Kawamura(Japonska)Suk (Koreja)Hatashita (Kanada)Porter (ZDA)Hayakawa(Japonska)

sti~nih velesilah Zahodne Evrope in na Japonskem. Razvoj borilnihve{~in in vklju~itev v izobraèvalne sisteme dràv je bilo mogo~e tudi

razumeti kot del zunanje politikedolo~ene dràve. Zmage na tata-miju, doseganje visokih mest namednarodnih tekmovanjih, sopokazatelj razvoja juda v manjrazvitih dràvah. Zaradi tega soprizadevanja za vrhunski judo{port bila {e posebej izrazita vVzhodni Evropi. Veliko energije intruda so vloìli v pripravo nacio-nalnih reprezentanc. Po {estdese-tem letu je pri{lo v judu do posto-pnega opu{~anja Kanove temeljneideje in v ospredje so stopila priza-devanja za oblikovanje in pripra-vo vrhunskih judoistov, kidràvam prina{ajo predvsem me-dalje z velikih prvenstev. Judo je

postal del javne predstave. Tudi v judu se poznajo stranski u~inkiizklju~ne {portne usmerjenosti in masovnosti z namenom dobiti nekajvrhunskih tekmovalcev. [tevilo tekmovalcev se je izredno pove~alo, zjudom pa se ukvarjajo ljudje z vseh vetrov. Na organizacijski ravni staMednarodna judo federacija in Evropska judo unija pod vodstvomCharlesa Palmerja in Andreja J. Ertela postavili judo v areno moder-nih {portov z natan~no in funkcionalno organizacijsko strukturo.Izbolj{ave in spremembe pa so sluìle tudi kot model za druge konti-nentalne in nacionalne judoisti~ne zveze.

Internacionalizacija juda je povzro~ila mnoge izzive in konflikte medrazli~nimi dràvami in {olami juda. Posledica rivalstva med japonski-mi univerzami je bolj{a telesna, tehni~na in psiholo{ka pripravljenosttekmovalcev. Japonski prvaki kot npr. Daigo in Sone, Kaminaga,Okano, Inokuma, Shinomaki, Kawaguchi, Sekine, Matsuda, Fujii,Nomura, Sasahara, Sato, Kashiwazaki, Yamashita in drugi so podob-no kot Kanovi u~enci potovali v daljne deèle, kjer so u~ili tehnik ju-da in judoisti~ne etike. Od zgodnjih osemdesetih let dalje so pri~elipresene~ati korejski judoisti, ki so za~eli osvajati svetovne in olimpij-ske medalje. Zanimivo je to, da sta bili glavni odliki korejskih judoi-stov izredna telesna in tehni~na pripravljenost. Majhno {tevilo vrhun-skih tekmovalcev, kot je to zna~ilno za Korejo, ni nujno pogojeno z iz-redno velikim judoistov v dolo~eni dràvi. George Kerr v svoji knjigio judu ugotavlja, da je splo{na prednost Japoncev v mnoì~nosti inpripadnosti judoisti~ni kulturi, medtem ko v Evropi proizvajamo in-dividualne prvake kot so Rouge, Van de Valle, Adams, Parisi in112


PredsednikMednarodne judofederacije Y.S. Parkuìva ob gledanjutekmovanja v judu.

sti~nih velesilah Zahodne Evrope in na Japonskem. Razvoj borilnihve{~in in vklju~itev v izobraèvalne sisteme dràv je bilo mogo~e tudi

razumeti kot del zunanje politikedolo~ene dràve. Zmage na tata-miju, doseganje visokih mest namednarodnih tekmovanjih, sopokazatelj razvoja juda v manjrazvitih dràvah. Zaradi tega soprizadevanja za vrhunski judo{port bila {e posebej izrazita vVzhodni Evropi. Veliko energije intruda so vloìli v pripravo nacio-nalnih reprezentanc. Po {estdese-tem letu je pri{lo v judu do posto-pnega opu{~anja Kanove temeljneideje in v ospredje so stopila priza-devanja za oblikovanje in pripra-vo vrhunskih judoistov, kidràvam prina{ajo predvsem me-dalje z velikih prvenstev. Judo je

postal del javne predstave. Tudi v judu se poznajo stranski u~inkiizklju~ne {portne usmerjenosti in masovnosti z namenom dobiti nekajvrhunskih tekmovalcev. [tevilo tekmovalcev se je izredno pove~alo, zjudom pa se ukvarjajo ljudje z vseh vetrov. Na organizacijski ravni staMednarodna judo federacija in Evropska judo unija pod vodstvomCharlesa Palmerja in Andreja J. Ertela postavili judo v areno moder-nih {portov z natan~no in funkcionalno organizacijsko strukturo.Izbolj{ave in spremembe pa so sluìle tudi kot model za druge konti-nentalne in nacionalne judoisti~ne zveze.

Internacionalizacija juda je povzro~ila mnoge izzive in konflikte medrazli~nimi dràvami in {olami juda. Posledica rivalstva med japonski-mi univerzami je bolj{a telesna, tehni~na in psiholo{ka pripravljenosttekmovalcev. Japonski prvaki kot npr. Daigo in Sone, Kaminaga,Okano, Inokuma, Shinomaki, Kawaguchi, Sekine, Matsuda, Fujii,Nomura, Sasahara, Sato, Kashiwazaki, Yamashita in drugi so podob-no kot Kanovi u~enci potovali v daljne deèle, kjer so u~ili tehnik ju-da in judoisti~ne etike. Od zgodnjih osemdesetih let dalje so pri~elipresene~ati korejski judoisti, ki so za~eli osvajati svetovne in olimpij-ske medalje. Zanimivo je to, da sta bili glavni odliki korejskih judoi-stov izredna telesna in tehni~na pripravljenost. Majhno {tevilo vrhun-skih tekmovalcev, kot je to zna~ilno za Korejo, ni nujno pogojeno z iz-redno velikim judoistov v dolo~eni dràvi. George Kerr v svoji knjigio judu ugotavlja, da je splo{na prednost Japoncev v mnoì~nosti inpripadnosti judoisti~ni kulturi, medtem ko v Evropi proizvajamo in-dividualne prvake kot so Rouge, Van de Valle, Adams, Parisi in112


PredsednikMednarodne judofederacije Y.S. Parkuìva ob gledanjutekmovanja v judu.

Saisenbacher. Ti posamezniki predstavljajo vrh piramide, ki je boljpodobna igli kot pa pravi piramidi. Za Japonce je zna~ilno, da je

njihova piramida veliko ve~ja in temeljina {ir{i bazi. To analizo je mogo~e upo-rabiti tudi kot analogijo za obstoje~eprobleme v Judo zvezo Oceanije in Judozvezi Afrike, kjer se pojavlja veliko pro-blemov povezanih z nepremostljivimirazdaljami in pomanjkanja finan~nihsredstev. Rezultati Suzanne Williams izAvstralije in Soleil Rasoafanary izMadagaskarja so primerljivi s tistimi, kiizhajajo iz najbolj ugodnih okolij.

Danes je judo è zrel {port in slabosti{portne usmerjenosti juda se blaìjo zna~elom enakih interesov inizobraèvalnimi in vzgojnimi vidiki ju-da. V devetdesetih letih so nastale po-sebne metode za u~enje otrok, ki so pri-lagojene njihovi psiholo{ki in telesnizrelosti. Te metode è s pridom upora-bljalo v {tevilnih dràvah po svetu.

Judo kot {port je za~el tudi svojo medij-sko revolucijo. Prizadevanja na tem po-dro~ju gredo v smeri razlage bistva ju-da in na~el, ki jih je razvil Jigoro Kano.Z uvedbo modrih kimon sodniki in gle-

dalci la`je razlikujejo med tekmovalcema. Judoisti se vse ve~pojavljajo v ~asopisih in drugih tiskanih medijih. Mednarodna tekmo-vanja sluìjo ideji o univerzalnosti Kanove metode. Danes imaMednarodna judo federacija 180 ~lanic. [tevilo oseb, ki se ukvarjajoz judom presega osem milijonov. In tudi ~e tekmovalci predvsemusmerjajo svoja prizadevanja na doseganje {portnih rezultatov, so po-nosni na tradicijo in etiko juda.

Ko je Jigoro Kano ustanovil Kodokan je judo odseval zna~ilnosti Meijiobdobja in vplive zahodne miselnosti in sodobnih idej tedanjega ~asa.Zgodovina kaè na razvoj in oblikovanje Kanove ideje ob upo{tevanjudejavnikov okolja, v katerem se je pojavila. Razvoj juda in Kanoveblage, uglajene in mehke poti je treba gledati skozi prizmo dru`benihrazmer in obdobja, v katerem se je judo pojavil v dolo~eni dru`bi alikulturi.

113


Ky-Yong Jeon(Koreja),Atlanta 1996

114


Yasuhiro Jamashita, najuspe{nej{i judoist vseh ~asov.

114


Yasuhiro Jamashita, najuspe{nej{i judoist vseh ~asov. 115


1882 - Jigoro Kano ustanovi Kodokan in{titut.

1918 - Ustanovitev prvega evropskega judo kluba Budokwai v Londonu, Velika Britanija.

1925 - Han-Ho Rhi za~ne vadbo juda v [vici.

1934 - Prvo evropsko prvenstvo za posemeznike v Dresdnu, Nem~ija.

1948 - Ustanovitev Evropske judo unije v Londonu. Evropski izseljenci za~nejo vaditi 1948 - judo na Novi Zelandiji.1948 - Poleg ostalih je zelo dejaven Lawry Hargrawe (mornari{ki ~astnik).

1951 - Ustanovitev Mednarodne judo federacije. Prvo povojno evropsko prvenstvo v Parizu.

1956 - Prvo svetovno prvenstvo na Japonskem.

1964 - Judo je postal olimpijski {port na olimpiadi v Tokiu.

1975 - Prvo evropsko prvenstvo za ènske v Münchnu, Nem~ija.

1980 - Prvo svetovno prvenstov za ènske v New Yorku, ZDA.

1985 - Razgovori o vklju~itvi ènskega juda na olimpijske igre.

1988 - Vklju~itev ènskega juda na olimpijske igre v Seulu, Koreja.

Mejniki v razvoju Mednarodne judo federacije

116


116


117


Na olimpijskih igrah dobijo ènske popolnomaenake medalje kot mo{ki in njihovi rezultati{tejejo enako {tevilo to~k kot rezultati mo{kih.

Tako pa ni bilo od zmeraj. Japonka Ryoko Tamura, FrancozinjaMarie-Claire Restoux, Izraelka Yael Arad, in {e {tevilne druge ènske

zvezde juda niso znane le v svoji domovini,temve~ {irom po svetu. Njihova kakovost jeizredna in na najvi{ji mo`ni ravni tako, dasluì za zgled. Kljub temu pa so si svoj po-loàj ènske v mo{kem {portu morale utira-ti dolgo ~asa. Poloàj ènske v tipi~nemmo{kem {portu, kjer veljajo mo{ka pravilain vrednote, je nezavidljiv. Zgodovina namgovori, da so se ènske po~asi uveljavljale vjudu. To pa je pogojeno tudi s spre-minjanjem miselnosti, stali{~ in prilagajanjemo{kim vrednotam. V razvoju ènskega ju-da sta bili zna~ilni dve obdobji. Od za~etkadvajsetega stoletja pa do sredine {estdesetihlet so ènske imele manj pomembno vlogo vjudu. V tem obdobju so uspele le redke èn-ske, ki pa so bile bolj izjema kot pravilo.Vadbo juda je bilo treba prilagoditi èn-skam in njihovemu na~inu ìvljenja. Od{estdesetih let dalje pa se je zgodil preobratv ènskem judu, ki je bil posledica moderni-zacije juda, pojmovanja spolnih vlog terzahtev po enakih pravicah za ènske inmo{ke. Poleg tega pa so se za~ela pojavljatitudi tekmovanja za ènske. Razvoj juda v

zahodnih dru`bah in njegova raz{irjenost po celem svetu pa ni omejenle na mo{ke, temve~ se {tevilo judoistk pomembno ve~a iz leta v letov vseh dràvah.

V za~etku dvajsetega stoletja so borilne tehnike japonskih ve{~in po-stale popularne po celem svetu. Presenetljiva spretnost neoboroènihjaponskih mojstrov borilnih ve{~in je navdu{evala tako mo{ke kotènske. Japonska metoda, kot so tedaj imenovali judo, je temeljila napo{tenem dvoboju. V tistem ~asu se je z borilnimi ve{~inami ukvarja-lo le malo ènsk. Za tiste, ki so vadile judo, so zanje bile to bolj pri-lo`nosti za druènje kot pa za resno vadbo. Poleg tega je izvajanje do-118


@enske in judo

Gospe, nau~ite seudariti nazaj.

Desno: Marie-ClaireRestoux in DavidDouillet (Francija).Uspehi francoskejudoistke so poka-zali na prodor èn-skega juda, ki se jepribližal kakovostimo{kega juda.

Na olimpijskih igrah dobijo ènske popolnomaenake medalje kot mo{ki in njihovi rezultati{tejejo enako {tevilo to~k kot rezultati mo{kih.

Tako pa ni bilo od zmeraj. Japonka Ryoko Tamura, FrancozinjaMarie-Claire Restoux, Izraelka Yael Arad, in {e {tevilne druge ènske

zvezde juda niso znane le v svoji domovini,temve~ {irom po svetu. Njihova kakovost jeizredna in na najvi{ji mo`ni ravni tako, dasluì za zgled. Kljub temu pa so si svoj po-loàj ènske v mo{kem {portu morale utira-ti dolgo ~asa. Poloàj ènske v tipi~nemmo{kem {portu, kjer veljajo mo{ka pravilain vrednote, je nezavidljiv. Zgodovina namgovori, da so se ènske po~asi uveljavljale vjudu. To pa je pogojeno tudi s spre-minjanjem miselnosti, stali{~ in prilagajanjemo{kim vrednotam. V razvoju ènskega ju-da sta bili zna~ilni dve obdobji. Od za~etkadvajsetega stoletja pa do sredine {estdesetihlet so ènske imele manj pomembno vlogo vjudu. V tem obdobju so uspele le redke èn-ske, ki pa so bile bolj izjema kot pravilo.Vadbo juda je bilo treba prilagoditi èn-skam in njihovemu na~inu ìvljenja. Od{estdesetih let dalje pa se je zgodil preobratv ènskem judu, ki je bil posledica moderni-zacije juda, pojmovanja spolnih vlog terzahtev po enakih pravicah za ènske inmo{ke. Poleg tega pa so se za~ela pojavljatitudi tekmovanja za ènske. Razvoj juda v

zahodnih dru`bah in njegova raz{irjenost po celem svetu pa ni omejenle na mo{ke, temve~ se {tevilo judoistk pomembno ve~a iz leta v letov vseh dràvah.

V za~etku dvajsetega stoletja so borilne tehnike japonskih ve{~in po-stale popularne po celem svetu. Presenetljiva spretnost neoboroènihjaponskih mojstrov borilnih ve{~in je navdu{evala tako mo{ke kotènske. Japonska metoda, kot so tedaj imenovali judo, je temeljila napo{tenem dvoboju. V tistem ~asu se je z borilnimi ve{~inami ukvarja-lo le malo ènsk. Za tiste, ki so vadile judo, so zanje bile to bolj pri-lo`nosti za druènje kot pa za resno vadbo. Poleg tega je izvajanje do-118


@enske in judo

Gospe, nau~ite seudariti nazaj.

Desno: Marie-ClaireRestoux in DavidDouillet (Francija).Uspehi francoskejudoistke so poka-zali na prodor èn-skega juda, ki se jepribližal kakovostimo{kega juda.

119


lo~enih tehnik bilo omejeno zaradi pravil spodobnega vedenja. Privadbi juda so dolo~ili tudi posebna pravila obna{anja in obla~enja.Razli~ni strokovnjaki, predvsem zdravniki, pa so si prizadevali prepo-vedati vadbo juda za ènske, ker naj bi to ogroàlo njihovo reproduk-cijsko sposobnost. Zaradi tak{nih kritik so vadbo prilagodili tako, daso ènske predvsem delale vaje, skrbele za splo{no telesno pripravlje-nost in zdravje. Na~in vadbe se je zelo razlikoval od mo{kih, predv-sem pa od vojakov in policistov.

Za~etek resne vadbe ènskega juda sovpada s prizadevanji za avtono-mijo ènsk in enakopravnost. V za~etku stoletja je prvi val feministk,ki so se odlo~ile upreti mo{kemu nasilju, za~el z vadbo ju-jitsa v VelikiBritaniji. Angle{ke feministke so uporabljale ju-jitsu za obrambo predposredovanjem policije. To pa je razbilo mit o ènski ne`nosti in ne-mo~nosti. Leta 1912 je v predgovoru francoske knjige Defendez-vousMesmadames Abza{ka grofica pozvala ènske, naj si z vadbo ju-jitsapridobijo mo~ in svobodo. @enskam je predlagala, naj se nau~ijo sa-moobrambe. Tak apel pa ni bil omejen le na Veliko Britanijo inFrancijo, ampak se je raz{iril po celem svetu. Leta 1906 je yor{ka voj-vodinja napisala predgovor v knjigi o ju-jitsu z naslovom Fine art ofJu-jitsu (Fina umetnost Ju-jitsa), ki jo je napisala Emily Watts. VZdruènih dràvah Amerike sta se z judom za~eli ukvarjati èna te-danjega senatorja Leeja in gospa Wadsworth. Njun u~itelj je bilYoshiaki Yamashita. [e mnogi podobni primeri obstajajo v [vici,Nem~iji, [vedski... Pojav japonskih borilnih tehnik za samoobramboènsk se je raz{iril po celem svetu, pa najsi bo znan pod imenom judoali ju-jitsu.

Na Japonskem so umetnost bojevanja in bo-rilne ve{~ine bile izklju~en privilegijmo{kih. Telesna vzgoja za ènske se je po-membno razlikovala od tiste za mo{ke.@enska telesna vzgoja je poudarjala vaje zaohranjanje zdravja in lepote in materinstvo.Mnogi u~itelji so trdili: "@enske nisovoj{~aki, ampak so vzgojiteljice otrok."Jigoro Kano je prilagodil vadbo juda za èn-ske in upo{teval razlike med spoloma v sk-ladu s tedanjo znanstveno in medicinskoteorijo. Moto ènske sekcije v Kodokanu je

bil: "Razviti harmonijo med posameznikovo du{evnostjo in tehniko."Poudarjeno je bilo prefinjeno in blago izvajanje tehnik. Posebej po-membna je bila {ola padanja. Randori za ènske je bil omejen in pre-tirana fizi~na dejavnost je bila odsvetovana. Vadba kat je bila po-memben del vadbe judoistk v Kodokanu.

120


Japonska metodakot oblika gimnastike za ènske (1905)

Kano nadzorujeizvajanje ènske kate.Vir: Kodokan in{tituta

lo~enih tehnik bilo omejeno zaradi pravil spodobnega vedenja. Privadbi juda so dolo~ili tudi posebna pravila obna{anja in obla~enja.Razli~ni strokovnjaki, predvsem zdravniki, pa so si prizadevali prepo-vedati vadbo juda za ènske, ker naj bi to ogroàlo njihovo reproduk-cijsko sposobnost. Zaradi tak{nih kritik so vadbo prilagodili tako, daso ènske predvsem delale vaje, skrbele za splo{no telesno pripravlje-nost in zdravje. Na~in vadbe se je zelo razlikoval od mo{kih, predv-sem pa od vojakov in policistov.

Za~etek resne vadbe ènskega juda sovpada s prizadevanji za avtono-mijo ènsk in enakopravnost. V za~etku stoletja je prvi val feministk,ki so se odlo~ile upreti mo{kemu nasilju, za~el z vadbo ju-jitsa v VelikiBritaniji. Angle{ke feministke so uporabljale ju-jitsu za obrambo predposredovanjem policije. To pa je razbilo mit o ènski ne`nosti in ne-mo~nosti. Leta 1912 je v predgovoru francoske knjige Defendez-vousMesmadames Abza{ka grofica pozvala ènske, naj si z vadbo ju-jitsapridobijo mo~ in svobodo. @enskam je predlagala, naj se nau~ijo sa-moobrambe. Tak apel pa ni bil omejen le na Veliko Britanijo inFrancijo, ampak se je raz{iril po celem svetu. Leta 1906 je yor{ka voj-vodinja napisala predgovor v knjigi o ju-jitsu z naslovom Fine art ofJu-jitsu (Fina umetnost Ju-jitsa), ki jo je napisala Emily Watts. VZdruènih dràvah Amerike sta se z judom za~eli ukvarjati èna te-danjega senatorja Leeja in gospa Wadsworth. Njun u~itelj je bilYoshiaki Yamashita. [e mnogi podobni primeri obstajajo v [vici,Nem~iji, [vedski... Pojav japonskih borilnih tehnik za samoobramboènsk se je raz{iril po celem svetu, pa najsi bo znan pod imenom judoali ju-jitsu.

Na Japonskem so umetnost bojevanja in bo-rilne ve{~ine bile izklju~en privilegijmo{kih. Telesna vzgoja za ènske se je po-membno razlikovala od tiste za mo{ke.@enska telesna vzgoja je poudarjala vaje zaohranjanje zdravja in lepote in materinstvo.Mnogi u~itelji so trdili: "@enske nisovoj{~aki, ampak so vzgojiteljice otrok."Jigoro Kano je prilagodil vadbo juda za èn-ske in upo{teval razlike med spoloma v sk-ladu s tedanjo znanstveno in medicinskoteorijo. Moto ènske sekcije v Kodokanu je

bil: "Razviti harmonijo med posameznikovo du{evnostjo in tehniko."Poudarjeno je bilo prefinjeno in blago izvajanje tehnik. Posebej po-membna je bila {ola padanja. Randori za ènske je bil omejen in pre-tirana fizi~na dejavnost je bila odsvetovana. Vadba kat je bila po-memben del vadbe judoistk v Kodokanu.

120


Japonska metodakot oblika gimnastike za ènske (1905)

Kano nadzorujeizvajanje ènske kate.Vir: Kodokan in{tituta

121

V arhivu Kodokana je razvidno, da se je prva ènska vpi-sala leta 1893. Njeno ime je bilo Sueko Ashiya. Kano jeu~il tudi svojo èno Sumako in njene prijateljice. [ele le-ta 1926 je bila v Kodokanu formalno odprta sekcija zaènske. Prva ènska, ki je osvojila ~rni pas leta 1933, jebila Katsuko Osaki. Noriko Watanuki, Kanova najsta-rej{a h~i, je bila vrsto let vodja ènske sekcije vKodokanu.

Kano si je zelo prizadeval za internacionalizacijo juda.Sam je potoval in po{iljal svoje u~ence po svetu. Tako jepo~asi judo postal bolj raz{irjen kot ju-jitsu. Kanova teo-rije nove japonske borilne ve{~ine je posegla tudi v znan-stveno in izobraèvalno podro~je. Razvoj juda pa je pri-nesel s seboj tudi vklju~itev ènsk v judo. Vadba juda je vza~etku potekala po metodi, ki jo je predpisal Kano. Leta1934 je na Japonsko pripotovala Sarah Benedict, ~lanicalondonskega Budokwaija. V Kodokanu je judo vadila le-to dni. Iz Tokia je pisala ve~ pisem svojemu u~iteljuGunjiju Koizumiju, v katerih je opisovala vadbo juda in tehnike zaènske. Sre~ala je Kana in se u~ila juda pri mojstru Mifuneju. @enskijudo se je uveljavil {ele v poznih {tiridesetih letih, ko so vse ve~ moj-strskih pasov podelili ènskam. Po drugi svetovni vojni leta 1949 jeRuth Gardner iz Chicaga bila prva nejaponska {tudentka juda v


Seoi nage protiuli~nimrazbojnikom.Vir: Jan Malmsted

Ob {estih so se zvrstili roparski napadi na trgovine na Regentskiulici. Petnajst minut kasneje so roparji napadli trgovine na Oxfordskiulici. Ju-jitsu {ola gospe Garrud je bila ob Oxfordski ulici na trguArgyle. Ravno tedaj je vodila vadbo za {est sufraètk, ki so tekmovalev metanju kamnov… Telovadnica gospe Garrud je bila skromna, tlaso bila pokrita s tatamijem, luknje v steni so bile prekrite z deskami inz blazinami.

"Pri{le so v telovadnico, se pripravile za vadbo in za~ele vaditi me-tanje kamenja. Oble~ene so bile v obla~ila za vadbo ju-jitsa in vadileso ju-jistu. Nenadoma je nekdo mo~no potrkal na vhodna vrata.Vpra{ala sem jih, kaj se dogaja in dejali so, da lovijo roparje. Eden jevpra{al, ~e smejo vstopiti. Odvrnila sem mu, da {est dam vadi ju-jitsuin da to ni primeren trenutek, da bi jih videl kak{en gospod. Potem jevpra{al, ~e so u~enke. Odgovorila sem mu, da so to moje u~enke.Dogovorila sva se, da je vstopil najstarej{i policist in pregledal telo-vadnico. Ni~esar ni na{el, videl je le dekleta, ki so vadila ju-jitsu. Natoje od{el."

Vir: Antonia Raeburn, Militant Suffragettes, London, NEL, 1974.

Samoobramba zaènske je bila popularna v tridesetih letihdvajsetega stoletja.Vir: Jan Malmsted

Kodokanu. Na isto pot se je kmalu podala Marie-Rose Collet izFrancije. V Avstraliji je Betty Huxley ustanovila prvo ènsko zvezo znamenom propagiranja Kodokan judo {ole za ènske. Japonski vzor jeokrepil mi{ljenje tistih, ki so menili, da je mo~ odlika mo{kih in daestetika pripada ènskam. V ve~ini primerov so bilo u~itelji judamo{ki, s~asoma pa so se tega dela nau~ile tudi ènske. V Kaliforniji jebila v za~etku vadba ènsk skladna s Kanovo metodo za ènske, ven-dar se je v {estdesetih letih z dejavnostjo Phyllis Harper, pojmovanjeènskega juda spremenilo. V svojih dveh prispevkih je opisovala vad-bo juda in poudarila, da judo poudarja bolj ènske zna~ilnosti kotmo{ke, saj gre pri judu za mehko, blago pot, ne pa le golo, robustnosilo.

Judo razvija ènskost in ga je kot tak{nega tudi treba pojmovati, sajje ènski na~in bistvo juda - popusti, da zmaga{. Preprostost tehnik,samoobramba in izbolj{anje telesne pripravljenosti so klju~ni elemen-ti za interes za vadbo juda pri ènskah. Med drugo svetovno vojno sona primer tudi ènske vadile judo v centrih, kamor so nastanili ja-ponsko prebivalstvo po napadu na Pearl Harbor. Nagel razvoj èn-skega juda pa se je za~el {ele po {estdesetih letih dvajsetega stoletja,

122


Rojena sem bila leta 1871, bila sem {ibke postave in odlo~ila semse, da se pridruìm judoistkam v doju, ki je bil v bliìni moje hi{e.

U~itelja sem izgubila v rusko-japonski vojni. Imelasem sre~o, da me je priporo~il u~itelju po imenuJigoro Kano. Ta me je u~il yawara no kato (staraoblika samoobrambe) in nekaj tehnik samoobrambe.Po nekaj mesecih sem se za~ela u~iti padce in jih va-dila kak{en mesec. Potem je mojster Kano predlagalvzpon na goro Fuji, da bi ocenil moj pogum. Na go-ro Fuji se nas je odpravilo 5 ènsk in 6 mo{kih. Poleg

enega mo{kega sem jaz bila edina, ki sem bila v dobri formi. Ostali sopodlegli silnim naporom med vzponom na najvi{jo japonsko goro.Naslednji dan smo se sre~ali v doju. Mojster me je povabil k vadbi inkljub utrujenosti od vzpona na Fuji in mojemu nasprotovanju, je z me-noj vadil tehnike mo~no in natan~no, kot da se prej{nji dan ne bi ni~zgodilo. Na koncu treninga sem bila popolnoma utrujena. Dejal mi je,naj si privo{~im kopel in masaò. Ta preizkus vzdr`ljivosti in volje mije dokazal, da tudi krepi tudi ènske v vseh pogledih, tako telesno kotmoralno. V svojem ìvljenju sem re{ila ve~ ~love{kih ìvljenj in menim,da se za tak{no mo~ moram zahvaliti judu. Oìvila sem tesarja, ki jepadel s strehe. Zdravniki so obupali, jaz pa sem vztrajala in uspela.@ivljenje sem re{ila tudi enemu izmed svojih prijateljev, ki je skorajutonil in z golimi rokami obvladala oboroènega roparja…

Jigoro Kano jepogosto poma-gal v ènskisekcijiKodokana.Vir: Kodokan in{titut

Belgijska spomin-ska znamka oènskem judu.Vir: Kokodan in{titut

Kodokanu. Na isto pot se je kmalu podala Marie-Rose Collet izFrancije. V Avstraliji je Betty Huxley ustanovila prvo ènsko zvezo znamenom propagiranja Kodokan judo {ole za ènske. Japonski vzor jeokrepil mi{ljenje tistih, ki so menili, da je mo~ odlika mo{kih in daestetika pripada ènskam. V ve~ini primerov so bilo u~itelji judamo{ki, s~asoma pa so se tega dela nau~ile tudi ènske. V Kaliforniji jebila v za~etku vadba ènsk skladna s Kanovo metodo za ènske, ven-dar se je v {estdesetih letih z dejavnostjo Phyllis Harper, pojmovanjeènskega juda spremenilo. V svojih dveh prispevkih je opisovala vad-bo juda in poudarila, da judo poudarja bolj ènske zna~ilnosti kotmo{ke, saj gre pri judu za mehko, blago pot, ne pa le golo, robustnosilo.

Judo razvija ènskost in ga je kot tak{nega tudi treba pojmovati, sajje ènski na~in bistvo juda - popusti, da zmaga{. Preprostost tehnik,samoobramba in izbolj{anje telesne pripravljenosti so klju~ni elemen-ti za interes za vadbo juda pri ènskah. Med drugo svetovno vojno sona primer tudi ènske vadile judo v centrih, kamor so nastanili ja-ponsko prebivalstvo po napadu na Pearl Harbor. Nagel razvoj èn-skega juda pa se je za~el {ele po {estdesetih letih dvajsetega stoletja,

122


Rojena sem bila leta 1871, bila sem {ibke postave in odlo~ila semse, da se pridruìm judoistkam v doju, ki je bil v bliìni moje hi{e.

U~itelja sem izgubila v rusko-japonski vojni. Imelasem sre~o, da me je priporo~il u~itelju po imenuJigoro Kano. Ta me je u~il yawara no kato (staraoblika samoobrambe) in nekaj tehnik samoobrambe.Po nekaj mesecih sem se za~ela u~iti padce in jih va-dila kak{en mesec. Potem je mojster Kano predlagalvzpon na goro Fuji, da bi ocenil moj pogum. Na go-ro Fuji se nas je odpravilo 5 ènsk in 6 mo{kih. Poleg

enega mo{kega sem jaz bila edina, ki sem bila v dobri formi. Ostali sopodlegli silnim naporom med vzponom na najvi{jo japonsko goro.Naslednji dan smo se sre~ali v doju. Mojster me je povabil k vadbi inkljub utrujenosti od vzpona na Fuji in mojemu nasprotovanju, je z me-noj vadil tehnike mo~no in natan~no, kot da se prej{nji dan ne bi ni~zgodilo. Na koncu treninga sem bila popolnoma utrujena. Dejal mi je,naj si privo{~im kopel in masaò. Ta preizkus vzdr`ljivosti in volje mije dokazal, da tudi krepi tudi ènske v vseh pogledih, tako telesno kotmoralno. V svojem ìvljenju sem re{ila ve~ ~love{kih ìvljenj in menim,da se za tak{no mo~ moram zahvaliti judu. Oìvila sem tesarja, ki jepadel s strehe. Zdravniki so obupali, jaz pa sem vztrajala in uspela.@ivljenje sem re{ila tudi enemu izmed svojih prijateljev, ki je skorajutonil in z golimi rokami obvladala oboroènega roparja…

Jigoro Kano jepogosto poma-gal v ènskisekcijiKodokana.Vir: Kodokan in{titut

Belgijska spomin-ska znamka oènskem judu.Vir: Kokodan in{titut

123

ko je judo postal mednarodna {portna disciplina in se je poloàj èn-sk v dru`bi za~el spreminjati.

Rusty Kanokogi je bila prva ènska, ki je bila mo~na nasprotnica de-litve na mo{ki in ènski judo. Bila je izredna ènska kratkih ~rnih las,ki se je borila kot mo{ki. Leta 1961 se je udeleìla prvenstva v NewYorku in osvojila medaljo, ki so ji jo odvzeli zaradi konzervativne mi-selnosti, da je judo izklju~na pravica mo{kih. Primer Rusty Kanonogini bil osamljen in predstavlja tipi~no miselnost glede ènsk in juda v{estdesetih letih, ki je bil bolj ali manj mo{ki {port. @enske so sepri~ele boriti za pravico do tekmovanj in borb. êprav so v zgodnjihpetdesetih letih dovolili tekmovanja za ènske v nekaterih dràvah(Francija, 1950; Maroko, 1951…), so tekmovanja sluìla bolj zabavi


V enem izmed zadnjih pogovorov z Jigoro Kanom mi je veliki moj-ster dejal: "Upam, da mi bo po svetu uspelo raz{iriti ènski judo v to-lik{ni meri kot mo{ki judo. Gospodi~na Fukuda vi morate nadaljevati{tudij juda in imeti v mislih to mojo èljo." Te besede ustanovitelja ju-da so naredile mo~an vtis name in {e vedno so zelo ìve v mojih mislih.Od tedaj sem si prizadevala popularizirati in raz{irjati judo. ProfesorKano je pogosto dejal judoistom, da se morajo zgledovati po metodah,ki jih uporabljajo v joshi bu, ènski sekciji Kodokana. Kanovo pojmo-vanje ènskega juda je postalo legendarno zaradi mota o harmoni~ne-mu razvoju duha in tehnike, ki je bil vodilo ènske sekcije Kodokan ju-da. Ta moto je kmalu postal pomemben tudi pri vadbi juda za mo{ke.Profesor Kano je menil, da je za ènski judo pomembna vzporednavadba randorija in kate. Randori mora potekati med ènskami. Kanome je na ta na~in u~il prvih deset let. Judoisti preìvijo veliko ~asamed vadbo randorija. ê namenjamo veliko pozornosti randoriju, pane smemo pozabiti na vadbo kate. Kombinacija vadbe randorija inkate vodi do prave metode samoobrambe in vpliva na pove~anje ju-doistovega samozavesti in samopodobe. Judosti, ki resno vadijo judoin doseèjo visoko raven znanja kate, lahko doseèjo satori, ki je pri-merljiv s pojmom "duhovnega razsvetljenstva" iz Zen Budizma.

Fukuda Keiko, Born for the Mat, A Kodokan Kata Textbook for Women, 1973.

Kano je bil u~enec Keiko Fukudinega starega o~eta HachinusukejaFukude. Keiko Fukuda in Masako Noritomi sta demonstrirali ju nokato med olimpijskimi igrami v Tokiu

Gospa KeikoFukuda, prav-nukinja u~iteljaJigora Kana, jevadila judo vKodokanu. Kotmojstrica juda5.dan je od{la vKalifornijo. Judo jepou~evala {e naHavajih, v Sidneju,na Filipinih in sepotem vrnila vZDA, kjer je ìvelado smrti.

124


124


125

Za~elo se je jeseni leta 1942. Bila sem debelu{asta mladenka majh-ne postave, ki se je za~ela ukvarjati s samoobrambo. Minilo je è pri-bli`no leto, odkar sem pri~ela vaditi v ~ika{kem judo klubu in v tem

~asu izgubila celih deset kilogramov. Ve~ino na{ih ~la-nov so vpoklicali v vojsko ali pa so se sami prijavili kotprostovoljci.Tudi sama sem naredila korak v tej smeri inse pridruìla ènskim voja{kih silam Zdruènih dràvAmerike. Kasneje, v Franciji, je mojega predpostavlje-nega oficirja zanimal judo. Tam ni bilo blazin. Kmalusmo ustanovili manj{o skupino vade~ih in è 10 ènsk jevadilo judo na blazinah, ki so jih pripeljali iz Anglije.Vadili smo {est ve~erov na teden. U~ila sem jih le to, karsem znala in kmalu ugotovila da tretji {olski pas (zele-ni pas) ne zagotavlja dovolj znanja za kakovostno vo-denje treningov. Trudila sem se, moji u~enci pa niso ve-deli za moje skrbi. Judo smo vadili dokler niso na{e eno-te premestili v Nem~ijo. Ruth Gardner, Woman's-Eye View of Judo, V: Robert W. Smith (ur.), A CompleteGuide to Judo, Its Story and Practice, Rutland, Charles Turtle, 1958.


in posmehu ter osamljenim primerom poskusov oìvitve ènskega tek-movalnega juda. Od {estdesetih let dalje so ènske za~ele udeleèvatipasovnih tekmovanj, vendar neredko so jim prepovedali tekmovati alipa jim niso priznali vi{je stopnje pasu. V Evropi se je v {estdesetih le-tih pojavila nova smer - intenzivna dejavnost judoistk, predvsem vNem~iji, Angliji, [vici, Avstriji, Italiji, kjer judo ni bil ve~ izklju~nadomena mo{kih. @enska tekmovanja so se za~ela ocenjevati na enakna~in kot mo{ka in miselnost, da bi se ènske udeleèvale le tekmo-

Po drugi svetovnivojni je RuthGardner bila prvatuja {tudentka vKodokanu.

Kate Howey,(velika Britanija),Pariz, 1997.

Kano vodi vadbo ènskega juda.Vir. Kodokan Institut.

Rusty je bila razo~arana, ker je menila, da v tistem ~asu na prijav-nicah za ~lanstvo v judo klubu ni pisalo "samo za mo{ke". Vedela je innormalno je bilo, da so tekmovalci v judo le mo{ki. Vedela pa je, da njenpodpis na prijavnici "Rusty Glickman" ne bo prepri~al mo{kih, da bo-do spremenili svoje mnenje o judu kot izklju~no mo{kem {portu.Odlo~na in resna je stala med svojimi judoisti~nimi kolegi in ~akala nasvoj trenutek za borbo na blazini. Ko je stopila v borilni prostor, se jenekaj glav obrnilo, toda nih~e ni rekel besede. Nih~e ni rekel besede tu-di, ko je zmagala na tekmovanju. Ob podelitvi medalj pa se je zatak-nilo. K sebi jo je poklical direktor tekmovanja. Klubski kolegi so ji od-svetovali pogovor z njim in ji svetovali, da ostane v vrsti s preostalimizmagovalci. Razmi{ljala je o dveh mo`nostih - biti poniàna zasebnoali javno. Odlo~ila se je za slednje. Stopila je iz vrste. Direktor je pobe-snel. Njegov odziv ni bil prav ni~ {porten. Rusty se spominja: "Tak{ne poteze ni pri~akoval od mene. Prepri~an jebil, da tega nisem sposobna - toda moje vedenje dokazuje, da sem semu bila sposobna postaviti po robu. Mislil je, da ènske ne zmorejotak{nega poguma. @enska ̀ al tedaj ni imela mesta na judoisti~nem pri-zori{~u - in on ni mogel razumeti, da sem jaz bila popolnoma pre-pri~ana v nasprotno."Rusty se ni imela namena opravi~evati za svoje dejanje. Strah jo je bi-lo le tega, da jo bodo izklju~ili s tekmovanja. Ko se je prijavila za tek-movanje, na prijavnici ni bilo rubrike za spol. ê bi prijavnica imela torubriko, se tekmovanja ne bi udeleìla. Od tedaj so v prijavnice za tek-movanje vnesli rubriko "mo{ki". Zmagovalka Rusty je po incidentu z di-rektorjem tekmovanja ostala brez medalje. Linda Atkinson, Women in Martial Arts, Dodd, Mead and Co., New York, 1983.

126


Rusty Kanokogi jezaradi svojegaprispevka pri razvoju ènskegajuda leta 1994postala ~lanicadvorane slavnihjudoistov.

Nicola Fairbrother(Velika Britanija),Hamilton, 1993

Rusty je bila razo~arana, ker je menila, da v tistem ~asu na prijav-nicah za ~lanstvo v judo klubu ni pisalo "samo za mo{ke". Vedela je innormalno je bilo, da so tekmovalci v judo le mo{ki. Vedela pa je, da njenpodpis na prijavnici "Rusty Glickman" ne bo prepri~al mo{kih, da bo-do spremenili svoje mnenje o judu kot izklju~no mo{kem {portu.Odlo~na in resna je stala med svojimi judoisti~nimi kolegi in ~akala nasvoj trenutek za borbo na blazini. Ko je stopila v borilni prostor, se jenekaj glav obrnilo, toda nih~e ni rekel besede. Nih~e ni rekel besede tu-di, ko je zmagala na tekmovanju. Ob podelitvi medalj pa se je zatak-nilo. K sebi jo je poklical direktor tekmovanja. Klubski kolegi so ji od-svetovali pogovor z njim in ji svetovali, da ostane v vrsti s preostalimizmagovalci. Razmi{ljala je o dveh mo`nostih - biti poniàna zasebnoali javno. Odlo~ila se je za slednje. Stopila je iz vrste. Direktor je pobe-snel. Njegov odziv ni bil prav ni~ {porten. Rusty se spominja: "Tak{ne poteze ni pri~akoval od mene. Prepri~an jebil, da tega nisem sposobna - toda moje vedenje dokazuje, da sem semu bila sposobna postaviti po robu. Mislil je, da ènske ne zmorejotak{nega poguma. @enska ̀ al tedaj ni imela mesta na judoisti~nem pri-zori{~u - in on ni mogel razumeti, da sem jaz bila popolnoma pre-pri~ana v nasprotno."Rusty se ni imela namena opravi~evati za svoje dejanje. Strah jo je bi-lo le tega, da jo bodo izklju~ili s tekmovanja. Ko se je prijavila za tek-movanje, na prijavnici ni bilo rubrike za spol. ê bi prijavnica imela torubriko, se tekmovanja ne bi udeleìla. Od tedaj so v prijavnice za tek-movanje vnesli rubriko "mo{ki". Zmagovalka Rusty je po incidentu z di-rektorjem tekmovanja ostala brez medalje. Linda Atkinson, Women in Martial Arts, Dodd, Mead and Co., New York, 1983.

126


Rusty Kanokogi jezaradi svojegaprispevka pri razvoju ènskegajuda leta 1994postala ~lanicadvorane slavnihjudoistov.

Nicola Fairbrother(Velika Britanija),Hamilton, 1993

127

vanj v prikazu tehnik in v kat, je za~ela usihati. V sedemdesetih se je{tevilo ènsk v judu pove~alo in ostro so odreagirale na mo{ki {ovini-zem, saj niso priznale, da so bile le manj{ina v mo{kem {portu, kot sotrdili konzervativno usmerjeni mo{ki. Zahtevale so tekmovanja poenakih pravilih kot za mo{ke.

Razmere v odnosu med mo{kim in ènskim judom so se spreminjale.Na spremembe so vplivali dru`beni in ekonomski tokovi, pa tudi {te-vilne medalje, ki so jih dosegle ènske na mednarodnih tekmovanjihza razliko od mo{kih, kjer je bilo bistveno te`je dose~i zavidljivo uvr-stitev. Dvig ènskega juda je tudi posledica mo~nega dru`benega gi-banja za pravice ènsk v sedemdesetih letih. Poleg tega je poloàj{porta v nacionalnem okviru postal vse bolj odvisen od medalj namednarodni sceni, kar je povzro~ilo prizadevanje za doseganje rezul-tatov na mednarodni ravni in vklju~itvi ènsk v vrhunsko vadbo juda.


Ryoko Tamura(Japonska),Minsk 1998.Ryoko Tamura jeznana kot kultnaosebnost in idolènskega juda naJaponskem.

Mednarodni olimpijski komite je sprejel odlo~itev o tekmovanju zamo{ke v program olimpijskih iger v Tokiu 1964, kar je imelo tudi zaposledico raz{irjanje, popularizacijo juda in prizadevanje za enakost.Trenerji so po~asi vplivali na odpravo predsodkov glede ènskega tek-movalnega juda. Poleg tega pa je treba poudariti {e elemente po-tro{ni{ke dru`be, ki je vplivala tudi na vadbo juda. Potro{ni{ka mi-selnost je vdrla tudi v okolja, za katera je bila prej zna~ilna podporajaponski tradiciji in konzervativnim vrednotam. Zaradi tega jeEvropska judo unija leta 1974 organizirala poskusno mednarodnotekmovanje za ènske v Genovi v Italiji. Temu tekmovanju je leta1975 sledilo prvo evropsko prvenstvo v Munchnu v Nem~iji. Leto1975 so izbrali tudi zato, ker je bilo to leto ènsk in je simboliziralopomemben korak ènsk na podro~ju juda v Evropi in po svetu.Podoben razvoj ènskega tekmovalnega juda je bil zna~ilen tudi zadruge celine po svetu. Prvo prvenstvo Oceanije je bilo leta 1974, prvopanameri{ko prvenstvo je bilo leta 1976 in prvo prvenstvo Japonskeje bilo 1978. Prvo ènsko svetovno v judu je bilo leta 1980 v New128


Druidis Gonzales(Kuba), Pariz, 1997.

Mednarodni olimpijski komite je sprejel odlo~itev o tekmovanju zamo{ke v program olimpijskih iger v Tokiu 1964, kar je imelo tudi zaposledico raz{irjanje, popularizacijo juda in prizadevanje za enakost.Trenerji so po~asi vplivali na odpravo predsodkov glede ènskega tek-movalnega juda. Poleg tega pa je treba poudariti {e elemente po-tro{ni{ke dru`be, ki je vplivala tudi na vadbo juda. Potro{ni{ka mi-selnost je vdrla tudi v okolja, za katera je bila prej zna~ilna podporajaponski tradiciji in konzervativnim vrednotam. Zaradi tega jeEvropska judo unija leta 1974 organizirala poskusno mednarodnotekmovanje za ènske v Genovi v Italiji. Temu tekmovanju je leta1975 sledilo prvo evropsko prvenstvo v Munchnu v Nem~iji. Leto1975 so izbrali tudi zato, ker je bilo to leto ènsk in je simboliziralopomemben korak ènsk na podro~ju juda v Evropi in po svetu.Podoben razvoj ènskega tekmovalnega juda je bil zna~ilen tudi zadruge celine po svetu. Prvo prvenstvo Oceanije je bilo leta 1974, prvopanameri{ko prvenstvo je bilo leta 1976 in prvo prvenstvo Japonskeje bilo 1978. Prvo ènsko svetovno v judu je bilo leta 1980 v New128


Druidis Gonzales(Kuba), Pariz, 1997.

129

Yorku, za kar je bila zaslu`naRusty Kanonogi. Popoln sprejemènsk v tekmovalni judo pa se jeza~el leta 1982 s svetovnim prven-stvom v Parizu. Od tedaj naprej soprvenstva ènsk stalnica v svetov-nem judu. Popolna zmaga ènsk natekmovalnem podro~ju pa je biladoseèna na olimpijskih igrah vBarceloni. Od tedaj dalje se je {tevi-lo ènsk v judu pomembnopove~alo. ê predstavimo nekajstatisti~nih podatkov, je pomemb-no povedati, da so ènske nosilkeokoli 20% {olskih pasov in okoli10% mojstrskih pasov. ClareHargrave je bila leta 1981 prvaènska, ki je postala mednarodnasodnica najvi{je kategorije. Junija 1998 jeMednarodna judo federacija organizirala sodni{kiseminar za sodnice, ki se ga je udeleìlo 34 sodnics celega sveta.

Nekatere judoistke imajo svoje dvojnice v muzejuMadame Tussaud v Londonu in v pari{kem mu-zeju vo{~enih lutk in zavzemajo pomembna mestapoleg svetovnih nogometnih zvezd. Stoletje potem, ko je gospodi~na Yasuda s svojimi prijatelji-cami vadila judo, se je judo razvil v tak{ni meri,da so izjemne judoistke, kot Ingrid Berghams izBelgije, Cecile Nowak iz Francije, KoariYamaguchi iz Japonske, Driulus Gonzales iz Kubeidr. dokazale, da lahko stojijo z ramo ob rami znajbolj{imi mo{kimi tekmovalci. To se je zgodilopredvsem zaradi poguma za~etnikov ideje o èn-skem judu in njihovega upora proti tradicional-nem arhai~nem pojmovanju juda kot izklju~nomo{ke borilne ve{~ine.

Enakopravnost ènsk na tatamiju in v dru`bi pa je {e vedno kamenspotike in {tevilnih nasprotovanj v razli~nih kulturah. [tevilne me-dalje na mednarodnih tekmovanjih, kontinentalnih in svetovnih pr-venstvih ter olimpijskih igrah pa so omajale {e tako konzervativnedru`be, da so dovolile ènskam vaditi tekmovalni judo, ki sepomembno razlikuje od klasi~nega ènskega juda, ki je sluìl pred-vsem rekreaciji, ohranjanju lepote in gib~nosti.


Ronaldo VeitiaValdivie, trenerkubanske ènske reprezentance.

V japonskem judoi-sti~nem tisku stapomembni mestizasedli belgijska ju-doistka IngridBerghmans in ja-ponska judoistkaKaori Jamaguchi.

130


130


131


Pojmovanje juda je danes ve~plastno, saj judo igrave~ pomembnih vlog v sodobni dru`bi. Zatolahko govorimo o socialnem judu, rekreativnem

judu, ki sta prav tako pomembna kot tekmovalni judo. Elemente ju-da je mogo~e najti v vseh med~love{kih interakcijah, predvsem patakrat, ko popustimo, da doseèmo neki cilj. Gre za sposobnost gibko-sti, voljnosti in obvladovanja poloàjev v socialnih interakcijah.

132


Judo, kultura in dru`ba

Veliko ljudi, ki so se ukvarjali z judom so imeli tudi ustvarjalnoìvljenje in so veliko prispevali v dru`bo. Veliko pomembnim osebamje judo pomagal dose~i visoke cilje in sposobnost, da so za seboj pu-stili pomemben pe~at. Ameri{ki predsednik Theodore Roosevelt je bilu~enec Kanovega u~enca Yoshiakija Yamashite. Elliot Trudeau, ka-nadski premier je osvojil mojstrski pas 2. dan. Nekdanji japonski pre-mier Noboru Takeshita je tudi nosilec mojstrskega pasu. V svojih go-vorih je ve~krat omenjal, da je pri svojem delu uporabljal na~ela judain pri tem bil zelo uspe{en. Ameri{ki senator Ben NighthorseCampbell je bil ~lan ameri{ke reprezentance na olimpiadi leta 1964 vTokiu. Vinicio Cerezo, predsednik Gvatemale, je tako kot {tevilni dru-gi politiki tudi nosilec mojstrskega pasu. Predsednik PortugalskeAntonio Ramalho Eanes je vadil judo pod vodstvom KiyoshijaKobayashija in napisal nekaj prispevkov o vlogi juda v dru`bi, predv-sem v smislu povezovanja ljudi in spodbujanja medsebojnega spo{to-vanja.

Tudi svetovno znani znanstveniki so se ukvarjali z judom.Moshe Feldenkrais je k vadbi juda povabil Frederica Joliota-Currieja, Nobelovega nagrajenca za kemijo leta 1935.Skupaj z profesorjem Biquartom iz College de Francija se jev ~asopisih pojavil na slikah, ki kaèjo vadbo juda. PaulBonet-Maury, ustanovitelj francoske judoisti~ne federacije jebil sodelavec Marie Currie na In{titutu za radiologijo vParizu. Kasneje so ga priznali za pionirja na podro~ju za{~itemedicinskih delavcev pred rentgenskim sevanjem.

Predstavljeni posamezniki in njihove zgodbe so le nekatereizmed mnogih. Podobne posameznike in posameznice lahko najdemona podro~ju literarnih del in umetnosti. Rabindranaht Tagore,Nobelov nagrajenec za literaturo leta 1913, je napisal pesem o judu.Kot profesor na Univerzi v Kalkuti je vodil tudi treninge juda. CamilioJose Cela, Nobelov nagrajenec za literaturo leta 1989, je vadil judo na

Judo in pomembni ljudje v dru`bi

Profesorju Y.Yamashiti odu~enca TheodoraRoosevelta.Vir: Kodokan in{titut

Elliot Trudeau(na desni).Vir: Judo Kanada

Pojmovanje juda je danes ve~plastno, saj judo igrave~ pomembnih vlog v sodobni dru`bi. Zatolahko govorimo o socialnem judu, rekreativnem

judu, ki sta prav tako pomembna kot tekmovalni judo. Elemente ju-da je mogo~e najti v vseh med~love{kih interakcijah, predvsem patakrat, ko popustimo, da doseèmo neki cilj. Gre za sposobnost gibko-sti, voljnosti in obvladovanja poloàjev v socialnih interakcijah.

132


Judo, kultura in dru`ba

Veliko ljudi, ki so se ukvarjali z judom so imeli tudi ustvarjalnoìvljenje in so veliko prispevali v dru`bo. Veliko pomembnim osebamje judo pomagal dose~i visoke cilje in sposobnost, da so za seboj pu-stili pomemben pe~at. Ameri{ki predsednik Theodore Roosevelt je bilu~enec Kanovega u~enca Yoshiakija Yamashite. Elliot Trudeau, ka-nadski premier je osvojil mojstrski pas 2. dan. Nekdanji japonski pre-mier Noboru Takeshita je tudi nosilec mojstrskega pasu. V svojih go-vorih je ve~krat omenjal, da je pri svojem delu uporabljal na~ela judain pri tem bil zelo uspe{en. Ameri{ki senator Ben NighthorseCampbell je bil ~lan ameri{ke reprezentance na olimpiadi leta 1964 vTokiu. Vinicio Cerezo, predsednik Gvatemale, je tako kot {tevilni dru-gi politiki tudi nosilec mojstrskega pasu. Predsednik PortugalskeAntonio Ramalho Eanes je vadil judo pod vodstvom KiyoshijaKobayashija in napisal nekaj prispevkov o vlogi juda v dru`bi, predv-sem v smislu povezovanja ljudi in spodbujanja medsebojnega spo{to-vanja.

Tudi svetovno znani znanstveniki so se ukvarjali z judom.Moshe Feldenkrais je k vadbi juda povabil Frederica Joliota-Currieja, Nobelovega nagrajenca za kemijo leta 1935.Skupaj z profesorjem Biquartom iz College de Francija se jev ~asopisih pojavil na slikah, ki kaèjo vadbo juda. PaulBonet-Maury, ustanovitelj francoske judoisti~ne federacije jebil sodelavec Marie Currie na In{titutu za radiologijo vParizu. Kasneje so ga priznali za pionirja na podro~ju za{~itemedicinskih delavcev pred rentgenskim sevanjem.

Predstavljeni posamezniki in njihove zgodbe so le nekatereizmed mnogih. Podobne posameznike in posameznice lahko najdemona podro~ju literarnih del in umetnosti. Rabindranaht Tagore,Nobelov nagrajenec za literaturo leta 1913, je napisal pesem o judu.Kot profesor na Univerzi v Kalkuti je vodil tudi treninge juda. CamilioJose Cela, Nobelov nagrajenec za literaturo leta 1989, je vadil judo na

Judo in pomembni ljudje v dru`bi

Profesorju Y.Yamashiti odu~enca TheodoraRoosevelta.Vir: Kodokan in{titut

Elliot Trudeau(na desni).Vir: Judo Kanada

133

Palmi de Mallorci. Thor Vilhjalmson, sve-tovno znani islandski pisec in dobitnikNordijske nagrade za literaturo, je tudi nosi-lec ~rnega pasu v judu. Randori je zagnanovadil do poznih {estdesetih let. StevenBarnes, ameri{ki pisec knjig in scenarijev zafilme, je judoisti~ni navdu{enec. [panski pr-vak v tenisu Alex Coretja se je najprej u~iljuda, potem pa za~el strmo teni{ko kariero.Juda ga je u~il njegov o~e. V intervjujih jeve~krat izjavil, da se je vztrajnosti, ki ga jepripeljala do naslova prvaka v tenisu, nau~il z judom. Podobno zgod-bo ima tudi Santiago Canizares, vratar {panske nogometne reprezen-tance.V predhodnem poglavju smo predstavili zaslu`ne posameznike izdru`benega ìvljenja, ki so ve{~ine, spretnosti in vrline, ki so jih pri-dobili z vadbo juda ve{~e uporabljali tudi v svoji poklicni karieri insluìli dobrobiti dru`be. To pri~a o tem, da je judo naredil veliko do-brega za ljudi po svetu, da ìvijo bolj u~inkovito in bolj produktivnoìvljenje in prispevajo k blagostanju in koristijo dru`bi na najbolj{ina~in, ki so ga sposobni.


Ameri{ki senatorBen NighthorseCampbell (na levi)

Paul Bonet-Maury

Veliko umetni{kih del je imelo vsebino v zvezi z judom. Kar nekajumetni{kih slik je nastalo z motivi juda in judoistov. Prav tako je vsakplakat za kontinentalno ali svetovno prvenstvo mojstrovina posebnevrste. Judo se je na japonskem pojavljal tudi v stripih. Prikazovan jebil v kriminalkah, avanturisti~nih, detektivskih in vohunskih filmih.Nekaj filmov pa je bilo posve~enih tudi judoistom in njihovemìvljenju.Od druge polovice devetnajstega stoletja dalje je odkritje japonskekulture vplivalo na umetnost in obrt Zahodne civilizacije. Evropskaimpresionista Manet in Degas in kasneje Whistler ter skupin evro-pskih in ameri{kih umetnikov je prevzela japonska estetika. Ti umet-niki so v svojih delih slikali pisane japonske predmete, ki so poìvilinjihove slike. Vincent Van Gogh je neko~ pisal svojemu bratu Theu:"Vse moje delo je posledica doìvljanja japonske kulture." Ta vpliv jebil prisoten tudi pri Monetu, Mary Cassatt, Toulouse-Latrecu,Gauguinu, Van Goghu, Georgiji O'Keeffe, idr.Umetnost ju-jitsa in juda sta dali navdih tudi drugim slikarjem. [tu-dija o francoskem slikarju Yvesu Kleinu (Yves Klein, 1928-1962,International Klein Blue), ki jo je izvedla Hannah Weitermeier, razla-ga njegovo pojmovanje ravnote`ja, intuitivne komunikacije in obvla-dovanja telesa, ki izvirajo iz temeljne filozofije juda. Klein je vadil ju-

Judo, umetnost in popularna kultura

do v Kodokanu med leti 1952 in 1954 in je osvojil mojstrski pas 4.dan.Ljubitelji filma lahko na platnu takoj prepoznajo tehnike juda. V eniizmed scen v filmu Smrtonosno oro`je detektiv Riggs (Mel Gibson)uspe{no izvede sankaku jime (trikotno davljenje z nogami) in obvla-da kriminalca. V nanizanki Zvezdne poti je kapitan Kirk (WilliamShatner) izvedel {tevilne tehnike juda v borbi s Klingoni in drugimizlobnimi bitji v svojih popotovanjih po vesolju. Steven Seagal inChuck Norris, znana igralca v akcijskih filmih, sta se ukvarjala z ju-dom. [tevilni akrobati in kaskaderji se poleg drugih ve{~in u~ijo tudijuda.Veliko znanih igralcev in igralk je judoistov. James Cagney, u~enecKennetha Kuniyukija, pionirja ameri{kega juda, je nosilec mojstrske-ga pasu. Peter Sellers, glavni igralec v filmu Ro`nati Panter, se je z ju-dom ukvarjal vrsto let. Bil je tudi podpredsednik judo kluba vLondonu. Sean Connery in Roger Moore, ki sta igrala Jamesa Bonda,134


David Bomberg(1890-1957).Ju-jitsu (okoli 1913).Olje na deskiv velikosti 619 x 619mm. Galerija Tate,London.

do v Kodokanu med leti 1952 in 1954 in je osvojil mojstrski pas 4.dan.Ljubitelji filma lahko na platnu takoj prepoznajo tehnike juda. V eniizmed scen v filmu Smrtonosno oro`je detektiv Riggs (Mel Gibson)uspe{no izvede sankaku jime (trikotno davljenje z nogami) in obvla-da kriminalca. V nanizanki Zvezdne poti je kapitan Kirk (WilliamShatner) izvedel {tevilne tehnike juda v borbi s Klingoni in drugimizlobnimi bitji v svojih popotovanjih po vesolju. Steven Seagal inChuck Norris, znana igralca v akcijskih filmih, sta se ukvarjala z ju-dom. [tevilni akrobati in kaskaderji se poleg drugih ve{~in u~ijo tudijuda.Veliko znanih igralcev in igralk je judoistov. James Cagney, u~enecKennetha Kuniyukija, pionirja ameri{kega juda, je nosilec mojstrske-ga pasu. Peter Sellers, glavni igralec v filmu Ro`nati Panter, se je z ju-dom ukvarjal vrsto let. Bil je tudi podpredsednik judo kluba vLondonu. Sean Connery in Roger Moore, ki sta igrala Jamesa Bonda,134


David Bomberg(1890-1957).Ju-jitsu (okoli 1913).Olje na deskiv velikosti 619 x 619mm. Galerija Tate,London.

135

sta se tudi ukvarjala z judom. Holiwoodska igralka Hilary Wolf je bi-la ~lanica ameri{ke olimpijske judoisti~ne ekipe leta 1996 in ekipe, kise je udeleìla svetovnega mladinskega prvenstva v judu leta 1994.Hilary Wolf je igrala Megan - Macauley Caulkinovo sestro v filmihSam doma 1 in 2.

Prispevek juda za bolj{e dru`beno ìvljenje

Pravzaprav je ~udovito razmi{ljati o vlogi juda v dru`bi, ne le {port-nih dose`kih in pomembnih posameznikih, ki so ustvarjalno delovalina razli~nih podro~jih, vodili politiko in skrbeli za znanstveni razvoj,ampak tudi povezanost juda z medicino, izobraèvanjem, psihologijo,ekonomijo in podobno. Rezultati raziskave, ki jo je opravil uradni ra-ziskovalec Mednarodne judo federacije, prof dr.David Matsumoto, kaèjo, da smo lahko z rezultatiizredno zadovoljni. Na podro~ju medicine se je pokazalo, da je uk-varjanje z judom imelo pozitivne u~inke na bolnike,ki so imeli astmo, teàve z vidom, slepoto in so utr-peli telesne po{kodbe. Nem{ka {tudija je pokazala,da je petnajst astmatikov v starosti sedem do {tiri-najst let vadilo judo. Rezultati so bili zavidanja vred-ni. Zmanj{alo se je {tevilo astmati~nih napadov, po-samezniki pa so izredno napredovali na motivacij-skem podro~ju, pove~ala se jim je koordinacija inorientacija v prostoru, postali so bolj spretni, polegtega pa so se zmanj{ali konflikti tudi z okolico in sa-mozavest otrok se je pove~ala. Judo so kot dopolnil-no obliko obravnave uporabljali tudi v rehabilitacij-skih programih.


Ovitek za knjigo.Avtor: GeorgesMathieu, 1964.

V {portih zahodne civilizacije se "tiger" ne bo igral z "zajcem". V ju-du, kjer prevladuje skupinski duh, pripadnost nacionalnemu, regio-nalnemu ali lokalnemu timu, bodo vrhunski {portniki po naporni vad-bi zmeraj namenili nekaj ~asa za u~enje manj ve{~ih judoistov.Vrhunski judoist bo pomagal za~etniku pri razvoju temeljnih ve{~in inspretnosti. Namen juda ni le v razvoju {portnih zvezd, ki jih ljudjeob~udujejo, temve~ v doseganju harmonije in sloge.Leggett Trevor, The Dragon Mask and Other Stories, London, Ippon Books,1995.

V zgodnjih petdesetih letih dvajsetega stoletja je bil judo popularenmed igralci in umetniki. Laetitia Casta, slavna manekenka, je v in-tervju za francoski judo magazin izjavila: "Ko mi je bilo sedem let,sem z bratom za~ela vaditi judo. Judo mi je bil tako v{e~, da semza~ela tekmovati na lokalnih tekmovanjih in {e sedaj se spominjam

prvega priznanja." Dodala je {e:"@al mi je, da sem dosegla le stopnjorjavega pasu. Pri vadbi juda sem senau~ila samoobvladovanja in spo-{tovanja drugih." Nuno da CamaraPereira, svetovno znani pevec, ki jeprodal na milijone plo{~ po celemsvetu, je ostal predan ljubitelj juda.Verjame, da judo krepi zbranost inmu daje energijo za ve~jo borbenostv vsakdanjem ìvljenju.

Judo je tudi del popularne kulture.Na Japonskem je Yawara strip, v ka-terem je glavna junakinja oseba, ka-tere ime je tesno povezano z judom.Zgodbe temeljijo na popularnostijudoisti~ne superzvezde Ryoko136


Peter Sellers, Strel v temi,1964.

James Cagney, Kri na soncu,1942

Vir: Pro-action Pub, The Original MartialArts Encyclopedia.

Nuno da CamaraPereira, slavnipevec in judoist.

Laetitia Casta izFrancije je

vrhunski model inzagnana judoistka.

V zgodnjih petdesetih letih dvajsetega stoletja je bil judo popularenmed igralci in umetniki. Laetitia Casta, slavna manekenka, je v in-tervju za francoski judo magazin izjavila: "Ko mi je bilo sedem let,sem z bratom za~ela vaditi judo. Judo mi je bil tako v{e~, da semza~ela tekmovati na lokalnih tekmovanjih in {e sedaj se spominjam

prvega priznanja." Dodala je {e:"@al mi je, da sem dosegla le stopnjorjavega pasu. Pri vadbi juda sem senau~ila samoobvladovanja in spo-{tovanja drugih." Nuno da CamaraPereira, svetovno znani pevec, ki jeprodal na milijone plo{~ po celemsvetu, je ostal predan ljubitelj juda.Verjame, da judo krepi zbranost inmu daje energijo za ve~jo borbenostv vsakdanjem ìvljenju.

Judo je tudi del popularne kulture.Na Japonskem je Yawara strip, v ka-terem je glavna junakinja oseba, ka-tere ime je tesno povezano z judom.Zgodbe temeljijo na popularnostijudoisti~ne superzvezde Ryoko136


Peter Sellers, Strel v temi,1964.

James Cagney, Kri na soncu,1942

Vir: Pro-action Pub, The Original MartialArts Encyclopedia.

Nuno da CamaraPereira, slavnipevec in judoist.

Laetitia Casta izFrancije je

vrhunski model inzagnana judoistka. 137

Tamure, ki je osvojila srca ve~ine Japoncev, ko je stara komaj 14 let,zmagala na mednarodnem turnirju v Fukuoki. Od tedaj je osvojila trizlata odli~ja na svetovnih prvenstvih in dve medalji na olimpijskihigrah.

Judoisti~na filozofija in na~ela so bili pogosto predstavljeni v ~asopi-sih in v revijah za v analizah in razlagah vsakodnevnih dogodkov.Uspe{na pogajanja med egip~anskim predsednikom, Yaserjem Arafa-tom in izraelskim predsednikom vlade Yitzakon Shamirjem so v revijiThe Economist analizirali po judoisti~nih na~elih.

Neizmerno {irjenje juda po svetu in ve~anje njegove popularnosti sopripeljali do velikega vplivna juda na popularno kulturo v {tevilnihdràvah {irom po svetu. Postati mojster juda so {e vedno sanje mno-gih de~kov in deklic. Legenda ju-da se kaè kot boj dobrih sil pro-ti temnim zlim silam v filmih, vpopularnem tisku in na televiziji.

V zadnjih desetletjih je bil judouporabljen kot sredstvo za dvigkakovosti ìvljenja, dobrobiti inzblièvanje ljudi s posebnimi po-trebami. Posebne potrebe je mo-go~e razumeti na razli~ne na~ine,temu pa je prilagojena tudi vad-ba juda. Obstaja {est mednarod-nih organizacij, ki skrbijo za pra-vila in dolo~ajo okvire vadbe zaljudi s posebnimi potrebami, karje seveda odvisno od primanj-kljaja, ki so ga utrpeli. Medna-rodna zveza slepih {portnikov(IBSA) je ene izmed {estih med-narodnih organizacij, ki se uk-


Zgodbe o judu sotudi del kulture japonskega stripa.

O ve{~inah juda indrugih japonskihborilnih ve{~in jemogo~e brati tudiv razlicnih vohun-skih in kriminal-nih romanih.Sherlock Holmesnaj bi premagalzlega Moriartija zjudoisti~nimprijemom.Dejansko pa jeArthur ConanDoyle bil u~enecjuda pri YukioTaniju v Bartitsujudo klubu vLondonu.

varja z vadbo slabovidnih in slepih{portnikov.

Telesni napredek je pri vadbi judapri {portniki s posebnimi potrebami{e posebej opazen. Najbolj je to po-membno pri pri slepih in slabovidnihjudoistih, saj jim dobra telesna pri-pravljenost omogo~a re{evati proble-me in odpravljati vsakdanje ovire.Pokazalo se je, da slepota ali slabo-vidnost nista posebna ovira za vadbojuda, nasprotno, tak{ni {portnikikompenzirajo dolo~ene sposobnostiin imajo izreden ob~utek za izvajanjetehnik in ob~utenje nasprotnika.Stari mojstri so pogosto govorili, danaj na treningu judoist zapre o~i, sajni najpomembnej{e gledanje na-sprotnika, ampak ob~utenje nasprot-nika z rokami. Judo pomaga pri raz-vijanju orientacije v prostoru, raz-vijanju sluha, tipa, in mi{i~ne ob~ut-ljivosti, kar pomeni veliko kompen-zacijo za primanjkljaj - slabovidnostali slepoto.

Poleg telesnih spretnosti in ve{~in papride tudi do pozitivnih psiholo{kihsprememb, ki so najpogosteje v zvezi

z dvigom samospo{tovanja in samozavesti ter obvladovanjem oz.zmanj{evanjem tveganja za nezgodo. Judo je postal sestavni del pro-gramov v {olah za slepe in slabovidne. S pomo~jo juda se slepi in sla-bovidni druìjo, ustvarjajo in gradijo nova prijateljstva, spo{tujejodrug drugega in postajajo sestavni del dru`be.

Slabovidni judoisti se lahko udeleùjejo obi~ajnih tekmovanj in lahkonapredujejo po pasovih. Na tekmovanjih samo za slabovidne in slepepa so pravila juda prilagojena. Mednarodna zveza slepih in slabovid-nih je judoiste razvrstila v tri skupine glede na stopnjo izgube vida.

Priporo~ila ameri{kega psihoterapevtskega zdruènja omenjajo po-men juda pri izvajanju psihoterapije. Ena izmed ameri{kih {tudij, kije bila objavljena v American Journal of Psychotherapy kaè na upo-rabo na~el juda v zdravljenju pacientov in re{evanja konfliktov v ~asu

138


Judo, avtor Urcelay,1932.

varja z vadbo slabovidnih in slepih{portnikov.

Telesni napredek je pri vadbi judapri {portniki s posebnimi potrebami{e posebej opazen. Najbolj je to po-membno pri pri slepih in slabovidnihjudoistih, saj jim dobra telesna pri-pravljenost omogo~a re{evati proble-me in odpravljati vsakdanje ovire.Pokazalo se je, da slepota ali slabo-vidnost nista posebna ovira za vadbojuda, nasprotno, tak{ni {portnikikompenzirajo dolo~ene sposobnostiin imajo izreden ob~utek za izvajanjetehnik in ob~utenje nasprotnika.Stari mojstri so pogosto govorili, danaj na treningu judoist zapre o~i, sajni najpomembnej{e gledanje na-sprotnika, ampak ob~utenje nasprot-nika z rokami. Judo pomaga pri raz-vijanju orientacije v prostoru, raz-vijanju sluha, tipa, in mi{i~ne ob~ut-ljivosti, kar pomeni veliko kompen-zacijo za primanjkljaj - slabovidnostali slepoto.

Poleg telesnih spretnosti in ve{~in papride tudi do pozitivnih psiholo{kihsprememb, ki so najpogosteje v zvezi

z dvigom samospo{tovanja in samozavesti ter obvladovanjem oz.zmanj{evanjem tveganja za nezgodo. Judo je postal sestavni del pro-gramov v {olah za slepe in slabovidne. S pomo~jo juda se slepi in sla-bovidni druìjo, ustvarjajo in gradijo nova prijateljstva, spo{tujejodrug drugega in postajajo sestavni del dru`be.

Slabovidni judoisti se lahko udeleùjejo obi~ajnih tekmovanj in lahkonapredujejo po pasovih. Na tekmovanjih samo za slabovidne in slepepa so pravila juda prilagojena. Mednarodna zveza slepih in slabovid-nih je judoiste razvrstila v tri skupine glede na stopnjo izgube vida.

Priporo~ila ameri{kega psihoterapevtskega zdruènja omenjajo po-men juda pri izvajanju psihoterapije. Ena izmed ameri{kih {tudij, kije bila objavljena v American Journal of Psychotherapy kaè na upo-rabo na~el juda v zdravljenju pacientov in re{evanja konfliktov v ~asu

138


Judo, avtor Urcelay,1932.

139

izvajanja psihoterapije. Tudi druge {tudije kaèjo na pozitivne u~inkevadbe juda predvsem ljudi iz rizi~nih skupin - otrok, mladoletnih pre-

stopnikov, du{evno in telesnoprikraj{anih, ~ustveno motenihposameznikov in drugih ljudi sposebnimi potrebami.

Temeljna na~ela juda so tudipredmet preu~evanja na podro~ji-h psihologije, izobraèvanja, an-tropologije, ekonomije, idr. Naposlovnem podro~ju se sre~amo zizrazom "poslovni judo", ki po-meni taktiko in strategijo izogi-banja neposredni konfrontaciji stekmeci in mo~nem prizadevanjuza doseganje postavljenega cilja,fleksibilno prilagajanje v spre-menjenem poteku dogodkov inuporabo tekme~eve mo~i v svojokorist. Znanstvena analiza prika-zana v Harvard Business Reviewkaè na dobre strani "poslovnegajuda" ali "judo ekonomije". Predkratkim so znanstveniki analizi-rali poslovno tekmovanje medpodjetjema Microsoft in Netscapepo merilih oz. na~elih juda.

V za~etku sedemdesetih let se jeBertrand Cambou, vice prvak nafrancoskem univerzitetnem pr-venstvu, uspel prebiti na ameri{kiprostor vrhunske tehnologije inindustrije. Postal je vodja oddelka

za polprevodnike, kasneje je postal podpredsednik uprave in direktorMotorole. Njegov oddelek je razvil in proizvajal vrhunske izdelke kotso superzmogljivi ra~unalniki in sestavne dele za Apple ra~unalnike.Bertrand Cambou je pogosto zatrjeval, da je spo{tovanje drugih prinjem ohranilo stalno tekmovalnost, kar je bil klju~ni razlog za njegovprofesionalni uspeh. Danes je Cambou spet v Franciji, kjer vodi enoizmed najve~jih podjetij na podro~ju pametnih kartic, brezì~ne te-lefonije in servisa ra~unalni{ke programske opreme, na svetu. Uspe{niposlovne` meni, da mu je judo pomagal ohranjati v ravnote`ju svojezasebno ìvljenje s poklicnimi zahtevami.


Judo poster, avtorAlain Bar, 1997.

140


Besedni judo je znan kot metodatakti~ne komunikacije.

Harai goshi, avtorica Gloria Stetbay, 1997.

Ni treba ponavljati, da je prispevek juda za dru`bo izredno velik.Vadba juda je pri ljudeh igrala pomembno mesto, vplivala je na spre-membo na~ina ìvljenja, kot o tem pri~ajo raziskave s podro~ja psiho-logije, medicine, socialnega dela in izobraèvanja. Resni~na rednostjuda je neizmerna in presega njegove {portne razse`nosti. Je pravza-prav ~udovit prispevek k ìvljenju ljudi, ki spo{tujejo in ohranjajo de-di{~ino skromnega, pa vendar velikega ~loveka, Jigora Kana, ustano-vitelja juda.

Bertrand Cambou

140


Besedni judo je znan kot metodatakti~ne komunikacije.

Harai goshi, avtorica Gloria Stetbay, 1997.

Ni treba ponavljati, da je prispevek juda za dru`bo izredno velik.Vadba juda je pri ljudeh igrala pomembno mesto, vplivala je na spre-membo na~ina ìvljenja, kot o tem pri~ajo raziskave s podro~ja psiho-logije, medicine, socialnega dela in izobraèvanja. Resni~na rednostjuda je neizmerna in presega njegove {portne razse`nosti. Je pravza-prav ~udovit prispevek k ìvljenju ljudi, ki spo{tujejo in ohranjajo de-di{~ino skromnega, pa vendar velikega ~loveka, Jigora Kana, ustano-vitelja juda.

Bertrand Cambou

141


Judo in re{evanje socialne problematike

Filozofija, umetnost in vadba juda so tudi vplivali na pristope k re{e-vanju socialne problematike po svetu. V Zdruènih dràvah Amerikeje najbolj popularna in u~inkovita metoda "verbalni judo", ki jo upo-rabljajo policisti in druge agencije za izvr{evanje zakonodaje. Verbalnijudo je opredeljen kot takti~no komuniciranje in je eden izmed vodil-nih te~ajev za ameri{ke policiste. Do sedaj je te~aj opravilo ve~ kot125.000 policistov iz ve~ kot 700 policijskih enot. Vsebuje ne`no,mehko in uglajeno re{evanje problemov, kar pomaga policistom prizmanj{evanju napetosti in konfliktov pri opravljanju svojega dela.Policistom omogo~a ohranjati red in mir, na drugi strani pa umirjatistranke in graditi pozitivno sliko o policiji, ki varuje in spo{tuje ljudi.Filozofija verbalnega juda pomeni, da morajo biti policisti pripravlje-ni pogovarjati se o problemih, poslu{ati ljudi in u~inkovitej{e komuni-cirati in se vìveti in poskusiti razumeti probleme ljudi. Verbalni judou~i kreativnega re{evanja problemov, u~inkovitih in uporabnih metodza zmanj{evanje napetosti v razli~nih situacijah. Pokazal se je kot naj-bolj priljubljena metoda komuniciranja pri ameri{kih policistih.Verbalnega juda se u~ijo tudi {tudenti na univerzah in v podjetjih, kjerprihaja do napetosti in konfliktov. V zadnjem ~asu pa so s to metodoza~eli usposabljati advokate in sodnike.

Sumi otoshi izvajaKyuzo Mifune.Avtor slike Takeuchi

142


Vodilni ameri{ki judoisti vkampanji proti drogi.

142


Vodilni ameri{ki judoisti vkampanji proti drogi.

143

Prispevek juda se ne ustavi z verbalnim judom za policiste, ampak se-ga {e na druga podro~ja. V Detroitu vodi Paul Singelton treninge ju-da za `rtve nasilni{ke kriminalitete, posilstva, mladoletni{kega pre-stopni{tva in zlorabe drog. V procesu vadbe si pridobijo samozavestin njihov strah pred napori vsakdanjika se zmanj{a. Prav tako RayTinazara v Kaliforniji vodi skupino problemati~nih mladostnikov, kijim s pomo~jo juda posku{a najti pot nazaj v skupnost.Izviren je primer iz Atlante, kjer Judo akademija izvaja program od-vra~anja mladoletnih prestopnikov. Dràv-no sodi{~e da mo`nost izbire mladoletnimprestopnikom - ali v zapor ali za~eti z nad-zorovano vadbo juda. Tisti, ki so se odlo~iliza judo, se jim je spremenilo ìvljenje in po-stali so koristni ~lani dru`be, postali so tudibolj samozavestni in se za~eli dokazovati nadru`beno sprejemljiv na~in. Pri vadbi judaso se u~ili tudi discipline, obvladovanja je-ze, spo{tovanja sebe in drugih. Program seje pokazal kot izredno uspe{en, z izrednonizkim odstotkom povratni{tva.Judo je ne le kot {port, ampak tudi kotna~in ìvljenja, pomagal {tevilnim mladimljudem, rizi~nim skupinam, ljudem s poseb-nimi potrebami ter drugim na na~in, o ka-terem Jigoro Kano, ko je ustanovil judo, {esanjal ni.


Judo - prevzgojna metodaza mladoletneprevzgojnike

144


144


145


Matilda Mwaba, znana tu-di kot Mama Judo za zam-bijske otroke, si prizadevaza reorganizacijo juda vsvoji dràvi, kjer je tudipredsednica judo zveze.

Kanov ideal izobraèvanja je te-melj njenega programa. Dru`benijudo je njena prednostna naloga,kar pomeni prizadevanje za bojproti vandalizmu in nezaposleno-sti. Njena ciljna skupina so zane-marjeni otroci z ulice. Zaradidru`benih razlik poznamo dve vr-sti {portnih sistemov, eden je pro-fesionalni in drugi je dru`beni, kiima namen zaposliti zanemarjenein druge. Program za mlade z uli-ce izvajajo v sodelovanju zRde~im krièm in cerkvijo in pritem uporabljajo temeljna na~elajuda z namenom izobraèvanja,discipliniranja in u~enja osebnehigiene. Majhne {tipendije so za-gotovili za preko 200 otrok (de-nar, ki dejansko zadostuje za 10ljudi). [tipendije so namenjene za{olanje in nadaljevanje izobra-èvanja. Judoisti v vojski, v voja-{kem letalstvu in policiji uìvajoposebno mesto. Vidnost juda vZambiji se je pove~ala, saj je da-nes judo sedmi najve~ji {port vdràvi s 4500 judoisti. Med pred-stavitvijo njenega programa staZambijo obiskala predsednikAfri{ke judo federacije, generalLassana Palenfo in {portni direk-tor Mednarodne judo federacije,Francois Besson. Judo se je raz{iril

v bolni{nice, domove za sirote,tako da so judoisti delali kot pro-stovoljci, zbirali sredstva za revne,nosili napise in prodajali in nosilimajice z judoisti~nimi vsebinami.Tri radijske in televizijske postajeso prena{ale dogodek, ki so ga or-ganizirali zambijski judoisti. Na podro~ju profesionalnega judaso judu najbolj naklonjeni v poli-ciji in vojski, ki judoistom ponuja-ta dobro mo`nost zaposlitve. Vpoliciji u~ijo policiste juda, da bisi ti pridobili samozavest in da bizmanj{ali {tevilo uporabe strelne-ga oro`ja. Blagost, spo{tovanje inuglajenost so temelji juda, kar spridom uporabljajo pri izobraè-vanju policistov. Poleg tega tudivojska namenja sredstva za pro-mocijo juda. Vojaki so v enem pri-meru zbrali 900 ameri{kih dolar-jev. S tem denarjem so kupili ma-jice z napisom judo, ki so jih pro-dajali judoisti in njihovi prijatelji.Matilda Mwaba je prva ènska vzgodovini afri{kega juda, ki so joizvolili za predsednico nacionalnejudo zveze, zato sluì kot vzordrugim.

Prirejeno po reviji World of Judo,poletje 1999.

Matilda Mwaba, Judo je sredstvo za prepre~e-vanje vandalizma in nezaposlenosti

Matilda Mwaba“Mama Judo”

146


146


147


Od za~etkov juda ob koncu devetnajstega stoletja pa do danes, na pre-lomnici novega tiso~letja, se je judo razvil v enega izmed najpomemb-nej{ih in najpopularnej{ih {portov in izobraèvalno metodo v le nekajve~ kot sto letih. Jigoro Kano, ustanovitelj juda, je izhajal iz starih me-tod ju-jitsa s poudarkom na vadbi tehnik obrambe in napada, ki sojih uporabljali na boji{~ih. Te je povezal s posebnimi izobraèvalnimi

cilji in izdelal kolektivni sistemmoralne in telesne vzgoje. Njegovsistem se je raz{iril kakor neukro-tljiv ogenj in postal del vsak-danjika v mestih in dràvah po ce-lem svetu. V dvajsetem stoletju se je judo raz-vil iz borilne ve{~ine v {portno di-sciplino. Medtem ko so se klasi~ni

judoisti bali, da bo judo izgubil svoj izvorni in enkratni sistem moral-ne vzgoje, se je pokazalo, da njihova bojazen ni bila upravi~ena.Vklju~itev juda v dru{~ino drugih {portov se je pokazala kot izrednosredstvo za sprejem juda po celem svetu. Danes judo vadi milijone lju-di, vadijo ga mladi in stari, otroci, ènske in mo{ki, ljudje s posebni-mi potrebami in ljudje razli~nih dru`benih slojev. Ljudje prihajajo zvseh vetrov, da bi se u~ili juda in razumeli njegov pomen v praksi nasvoj na~in. Kot {portna organizacija ima Mednarodna judo federacijanajve~je ~lanstvo med vsemi svetovnimi {portnimi zvezami. Judoistizavzemajo tudi pomembna mesta v Mednarodnem olimpijskem komi-teju.Danes judoisti, tako vade~i kot u~itelji, pojmujejo judo kot sistem te-lesne vadbe in kot moralni sistem vrednot. Povezanost obeh kompo-nent dela judo ve~ kot le {portno disciplino, predstavlja pomembenvzgojni in izobraèvalni sistem, ki pomembno vpliva na posameznike,skupnosti, dru`bo, kulturo. Ta povezanost se dopolnjuje in nadgrajujein postaja celota, ki ji trenutno ni para na svetu. Kot sistem moralne in telesne vzgoje in izobraèvanja, judo pomagaposameznikom razviti mo~an zna~aj, ki ga odlikujejo pogum, prija-teljstvo, spo{tovanje, delovna etika in disciplina. Judo dojo (prostor zavadbo juda) vabi in zdruùje ljudi v lokalni skupnosti in mestih, ust-varja pogoje za "veliko druìno judoistov", ki si deli izku{nje, vrline,svoj ~as, kot tudi {portne uspehe. Judoisti~na organizacija zbliùje inzdruùje skupnosti v mnogih dràvah. In judo ni le eden izmed {por-tov, kot smo è ve~krat omenili, je tudi medij za doseganje moralnihciljev in razumevanje vi{je ìvljenjske filozofije.Judo je pravzaprav ~udovit, ker omogo~a doseganje ciljev na razli~nihravneh: individualnem, skupnem, nacionalnem in mednarodnem po-dro~ju. To se dosega s preseganjem jezikovnih ovir, razlik med raz-

Sklepne misli

"LJUDJE PRIHAJAJO Z RAZLI^NIH

VETROV, DA BI SE UÎLI JUDA IN

PO SVOJIH MOÊH RAZUMELI

NJEGOV POMEN."

148


li~nimi kulturami in pogledi na svet. Ne glede na to, od kod prihaja-te, kako vidite svet, v kak{ni kulturi ìvite, je judo nit, ki druì ljudiv resni~ni svetovni vasi. Naj na tatami stopi judoist iz Evrope, Azije,Amerike ali Oceanije, takoj za~uti ob~utek skupnosti in prijateljstva. [e ve~, judo je pomembna vez med japonsko kulturo in drugimi delisveta. Vpliv japonske kulture je mogo~e zaznati v vseh vidikih juda,spo{tovanju pravil vedenja, normah, tekmovalnih pravilih, tehnikahin podobno. Po celem svetu, v rekreacijskih centrih, {portnih dvoranah, in kar je{e bolj pomembno, v srcih in du{ah judoistov, je prisotna filozofija inizvorno vzgojno sporo~ilo Jigora Kana. Na~eli Seiryoku Zenyo in JitaKyoei in obvladovanja kaosa v telesni konfrontaciji, sledenje pravilomvedenja, posameznikov telesni in du{evni razvoj je mogo~e dose~i zvadbo juda kjerkoli na na{em planetu. Judo je naju~inkovitej{e sred-stvo, ki so ga doslej izumili ljudje, da bi dosegali najbolj spo{tovanevrednote ~love{tva in da bi z njim dosegli vi{jo raven ~love~nosti.Kano je poudaril pomen juda v naslednjem razmi{ljanju: "Judo jena~in, pot za naju~inkovitej{o uporabo posameznikove du{evne in te-lesne mo~i. Z vadbo napada in obrambe se posameznik disciplinira inkultivira, krepi svoje telo in duha ter spoznava in obvladuje bistvo ju-da. Kon~ni cilj juda pa je doseganje popolnosti in tako sluìti svetu."

148


li~nimi kulturami in pogledi na svet. Ne glede na to, od kod prihaja-te, kako vidite svet, v kak{ni kulturi ìvite, je judo nit, ki druì ljudiv resni~ni svetovni vasi. Naj na tatami stopi judoist iz Evrope, Azije,Amerike ali Oceanije, takoj za~uti ob~utek skupnosti in prijateljstva. [e ve~, judo je pomembna vez med japonsko kulturo in drugimi delisveta. Vpliv japonske kulture je mogo~e zaznati v vseh vidikih juda,spo{tovanju pravil vedenja, normah, tekmovalnih pravilih, tehnikahin podobno. Po celem svetu, v rekreacijskih centrih, {portnih dvoranah, in kar je{e bolj pomembno, v srcih in du{ah judoistov, je prisotna filozofija inizvorno vzgojno sporo~ilo Jigora Kana. Na~eli Seiryoku Zenyo in JitaKyoei in obvladovanja kaosa v telesni konfrontaciji, sledenje pravilomvedenja, posameznikov telesni in du{evni razvoj je mogo~e dose~i zvadbo juda kjerkoli na na{em planetu. Judo je naju~inkovitej{e sred-stvo, ki so ga doslej izumili ljudje, da bi dosegali najbolj spo{tovanevrednote ~love{tva in da bi z njim dosegli vi{jo raven ~love~nosti.Kano je poudaril pomen juda v naslednjem razmi{ljanju: "Judo jena~in, pot za naju~inkovitej{o uporabo posameznikove du{evne in te-lesne mo~i. Z vadbo napada in obrambe se posameznik disciplinira inkultivira, krepi svoje telo in duha ter spoznava in obvladuje bistvo ju-da. Kon~ni cilj juda pa je doseganje popolnosti in tako sluìti svetu."

149


Dodatek

150


PREGLED SVETOVNIH PRVENSTEV IN NAJVI[JIH UVRSTITEV

150


PREGLED SVETOVNIH PRVENSTEV IN NAJVI[JIH UVRSTITEV

151


152


152


153


154


154


155


156


156


157


Chui - opozoriloHajime - za~etekHansokumake - diskvalifikacijaHantei - odlo~itevHarai goshi - bo~ni met z zamahomHiki wake - neodlo~enoIppon - deset tehni~nih to~kJoseki - ìrijaJudogi - kimonoKachi - zmagaKami shiho gatame - zgornji {tirismerniprijemKansetsu waza - vzvodne tehnikeKeikoku - resno opozoriloKesa gatame - prijem okoli vratuKoka - tri tehni~ne to~keKo soto gari - malo zunanje ko{enjeKo uchi gari - malo notranje ko{enjeKumi kata - prijem za kimonoMaitta - predam seMatte - ustavi seNage waza - tehnike metovNe waza - tehnike v parterjuOsae komi - kon~ni prijemO uchi gari - veliko notranje ko{enjeRei - pozdrav/priklonShido - manj{a kr{itevShime waza - tehnike davljenjaSogo gachi - sestavljena zmagaSono mama - ustavi se/ v parterjuSore made - to je vseSutemi waza - tehnike telesnih metovTachi waza - tehnika stojeTatami - blazina, tekmovalni prostorToketa - prenehanje kon~nega prijemaTori - izvajalec tehnikeTomoe nage - met preko glaveUchi mata - met s stegnomUke - nasprotnik, na kateremu tori izvajatehniko

Ukemi - padciWazaari - sedem tehni~nih to~kWaza-ari-awasete Ippon - dva wazaarija/ip-ponYoshi - nadaljevanje borbe v parterju poobjavi sono mamaYuko - pet tehni~nih to~k

SLOVARÊK JAPONSKIH IZRAZOV

158


158


159


Mednarodna judo federacija

Abe Ichiro, Souvenirs de judo, Toulouse,Edition Judo, 1953, 96 p.

Abe Ikuo, Yashuhara Kiyohara,Nakajima Ken, " Sport and physical edu-cation under fascistization in Japonska ",Bulletin of Health and Sports Sciences,University of Tsukuba, 1990, (13), str. 25-46.

Amateur Athletic Union of US, 1963Official AAU Judo Handbook, New York,AAU, 1963, 288 str.

Annuaire Officiel du judo international,Paris, A.M.I., 1948, 272 str.

Atkinson Linda, Women in the MartialArts, a New Spirit Rising, New York, Dodd,Mead & Co., 1983, 181 str.

Betti-Berutto Tommaso, Da CinturaBianca a Cintura Nera, Nozioni di Juo,Roma, Centra judoista Sakura, 1976, 1976(1956), 784 str.

Brousse Michel, Le Judo, son Histoire, sesSucces, Geneve, Liber, 1996, 196 str.

Bulletin of the Association for theScientific Studies of Judo, Kodokan,1958, 1963, 1969, 1972, 1978, 1984,1994, 1999.

Corcoran John, Farkas Emil, MartialArts, Traditions, History, People, New York,Gallery Books, 1988, 437 str.

Das Judo ABC, Dreieich, Sport-Rhode,1967, 344 str.

Draeger Donn, The Martial Arts ans Waysof Japonska : Volume 1, Classical Bujitsu,Volume II, Classical Budo, Volume III,Modern Bujitsu & Budo, New York,Weatherhill, 1983 (1974) str.

Feldenkrais Moshe, Manuel pratique duju-jitsu, la défense du faible contre l'agres-seur, Paris, Chiron, 1944 (1938), 159 str.

Fukuda Keiko, Born for the Mat, aKodokan Textbook for Women, Judo, SanFrancisco, Ca., Private edition, 1976(1973), 140 str.

Gardner Ruth B., Judo for the GentleWoman, Rutland, Vermont., Charles E.Tuttle Co., 1971, 141 str.

Godet J. Robert, Le Judo de l'esprit, Paris,Private edition, 1964, 178 str.

Goodger B. C., Goodger J. M., " Judo in thelight of theory and sociological research ",

International Review for the Sociologyof Sport, Vol. 2 (12), 1977, 5-34 str.

Goodger B. C., Goodger J. M., "Organisational and Cultural Change inPost-War British Judo ", InternationalReview for the Sociology of Sport, Vol. 1(15), 1980, str.21-48.

Hancock H. Irving, Higashi Katsukuma,Traité complet de ju-jitsu, méthode Kano,Paris, Berger-Levrault, 1908, 500 str.

Hancock H. Irving, Le ju-jitsu et laFemme. Entraînement Physique auFéminin (transl. of Physical Training forWomen by Japonskaese Methods [1904]),Paris, Berger-Levrault, 1906, 166 str.

Harrington Patricia, Judo, a PictorialManual, Rutland, Vermont, Charles TuttleCo., 1992, 280 str.

Harrison E. J. The Fighting Spirit ofJaponska and Other Stories, London,Foulsham, [1912], 250 str.

Hearn Lafcadio, " ju-jitsu ", Out of theEast, Boston, Houghton, Mifflin & co.1895, str. 183-193.

Helm Dennis et alia, 2 000 Years Ju-jitsuand Kodokan Judo, Rockford, The IllinoisJudo Association, 1991, 116 str.

Judo Kodokan illustré, Tokio, Dai-Nippon Yubenkai Kodansha, 1955, 286 str.

Kawaishi Mikinosuke, Ma Méthode,Paris, Private edition, 1951, 294 str.

Kodokan, Judo, Osaka, Nunoi Shobo Co.Ltd., 1961, 152 str.

Kodokan, Judo by the Kodokan, Osaka,Nunoi Shobo Co., 1961, 152 str.

Kodokan, supervised by, Kano JigoroTaikei, Vo. 12, Collection of Photographs,Hon no Tomo Sha, Tokio, 1988, 221 str.

160


Literatura in viri

Abe Ichiro, Souvenirs de judo, Toulouse,Edition Judo, 1953, 96 p.

Abe Ikuo, Yashuhara Kiyohara,Nakajima Ken, " Sport and physical edu-cation under fascistization in Japonska ",Bulletin of Health and Sports Sciences,University of Tsukuba, 1990, (13), str. 25-46.

Amateur Athletic Union of US, 1963Official AAU Judo Handbook, New York,AAU, 1963, 288 str.

Annuaire Officiel du judo international,Paris, A.M.I., 1948, 272 str.

Atkinson Linda, Women in the MartialArts, a New Spirit Rising, New York, Dodd,Mead & Co., 1983, 181 str.

Betti-Berutto Tommaso, Da CinturaBianca a Cintura Nera, Nozioni di Juo,Roma, Centra judoista Sakura, 1976, 1976(1956), 784 str.

Brousse Michel, Le Judo, son Histoire, sesSucces, Geneve, Liber, 1996, 196 str.

Bulletin of the Association for theScientific Studies of Judo, Kodokan,1958, 1963, 1969, 1972, 1978, 1984,1994, 1999.

Corcoran John, Farkas Emil, MartialArts, Traditions, History, People, New York,Gallery Books, 1988, 437 str.

Das Judo ABC, Dreieich, Sport-Rhode,1967, 344 str.

Draeger Donn, The Martial Arts ans Waysof Japonska : Volume 1, Classical Bujitsu,Volume II, Classical Budo, Volume III,Modern Bujitsu & Budo, New York,Weatherhill, 1983 (1974) str.

Feldenkrais Moshe, Manuel pratique duju-jitsu, la défense du faible contre l'agres-seur, Paris, Chiron, 1944 (1938), 159 str.

Fukuda Keiko, Born for the Mat, aKodokan Textbook for Women, Judo, SanFrancisco, Ca., Private edition, 1976(1973), 140 str.

Gardner Ruth B., Judo for the GentleWoman, Rutland, Vermont., Charles E.Tuttle Co., 1971, 141 str.

Godet J. Robert, Le Judo de l'esprit, Paris,Private edition, 1964, 178 str.

Goodger B. C., Goodger J. M., " Judo in thelight of theory and sociological research ",

International Review for the Sociologyof Sport, Vol. 2 (12), 1977, 5-34 str.

Goodger B. C., Goodger J. M., "Organisational and Cultural Change inPost-War British Judo ", InternationalReview for the Sociology of Sport, Vol. 1(15), 1980, str.21-48.

Hancock H. Irving, Higashi Katsukuma,Traité complet de ju-jitsu, méthode Kano,Paris, Berger-Levrault, 1908, 500 str.

Hancock H. Irving, Le ju-jitsu et laFemme. Entraînement Physique auFéminin (transl. of Physical Training forWomen by Japonskaese Methods [1904]),Paris, Berger-Levrault, 1906, 166 str.

Harrington Patricia, Judo, a PictorialManual, Rutland, Vermont, Charles TuttleCo., 1992, 280 str.

Harrison E. J. The Fighting Spirit ofJaponska and Other Stories, London,Foulsham, [1912], 250 str.

Hearn Lafcadio, " ju-jitsu ", Out of theEast, Boston, Houghton, Mifflin & co.1895, str. 183-193.

Helm Dennis et alia, 2 000 Years Ju-jitsuand Kodokan Judo, Rockford, The IllinoisJudo Association, 1991, 116 str.

Judo Kodokan illustré, Tokio, Dai-Nippon Yubenkai Kodansha, 1955, 286 str.

Kawaishi Mikinosuke, Ma Méthode,Paris, Private edition, 1951, 294 str.

Kodokan, Judo, Osaka, Nunoi Shobo Co.Ltd., 1961, 152 str.

Kodokan, Judo by the Kodokan, Osaka,Nunoi Shobo Co., 1961, 152 str.

Kodokan, supervised by, Kano JigoroTaikei, Vo. 12, Collection of Photographs,Hon no Tomo Sha, Tokio, 1988, 221 str.

160


Literatura in viri

161

Leggett Trevor, The Dragon Mask andOther Stories, London, Ippon Books,[1995], 129 str.

Leyson Glynn A., Judoka, The History ofJudo in Kanada, Gloucester, Judo Kanada,1998, 188 str.

Malmstedt Jan, Ju-jitsuns väg -fransjälvförsvar till idrott, Norbok,Informationförlaget, 1995, 160 str.

Maruyama Sanzo, Dai Nihon Judo Shi,Tokio, Kodokan, 1939, 1170 str.

Matsumae Shigeyoshi, My TurbulentLife in a Turbulent Century, Tokio, TokaiUniversity Press, 1982, 241 str.

Matsumoto David, An Introduction toKodokan Judo, History and Philosophy,Tokio, Hon no Tomosha, 1996, 316 str.

Matsumoto Yoshizo, compiled by, KanoJigoro Chosakushu, Tokio, Ed.Satsukishobo, 1983, vol. I, II, III.

Miyake Taro, Tani Yukio, The Game ofJu-jitsu for the Use of Schools ans Colleges,London, Hazell, Watson & Viney, [1906],86 str.

Monge da Silva D., Costa Branco J.,Martins da Carvalho F., Costa Matos F.,Judo -da Iniciaçao a competiçao, Coimbra,Centelha, 1983, 177 str.

Nelson Randy F., Whitaker Katherine C.,The Martial Arts, An annotated biblio-graphy, New York, Garland Publishing,Inc., 1988, 456 str.

Nishioka Hayward, Judo, Heart andSoul, Santa Clarita, Ohara pub.,1999, 256str.

Oon Oon Yeoh, Great Judo Champi-onships of the World, London, IpponBooks, 1993, 240 str.

Rahn Erich, 50 Jahre ju-jitsu und Judo(Die Unischtbare Waffe), Postdam, Privateedition, [c. 1950], 92 str.

Régnier Ernest, de Montgailhard Guy,Les Secrets du ju-jitsu, Paris, Paul Paclot,s. d. [1906], 180 str.

Richard Bowen, " Short History ofBritish Judo ", British Judo, The OfficialMagazine of the British Judo, March 1985

Saeki Toshio, " The conflict between tra-dition and modernization : a sociologicalstudy of issues surrounding the organiza-tional reformation of the All JaponskaJudo Federation ", International Reviewfor the Sociology of Sport, Vol. 29, 1994,str.301-315.

Seisenbacher Peter, Kerr George,Modern Judo, Techniques of East andWest, Swindon, The Crowood Press, 1991,192 str.

Shortt James G., Hashimoto Katsuharu,Beginning ju-jitsu, London, CromptonLtd., 1979, 133 str.

Smith Robert, A Complete Guide to Judo,Tokio, Charles E. Tuttle Co., 1958, 249 str.

Soames Nicolas, Inman Roy, OlympicJudo, History and Techniques, Swindon,Ippon/Crowood, 1990, 253 str.

Taira Shu, Herguedas Justo, RománFrancisco, Judo, Madrid, Comité OlímpicoEspanol, 1992, 410 str.

Waterhouse David, " Kano Jigoro and thebeginnings of the judo movement ",Proceedings of Toronto symposium,Toronto University, 1982, str. 168-178.

Watts Emily, The Fine Art of ju-jitsu,London,William Heinemann, 1906, 146str.

Yamashita Yashuhiro, The FightingSpirit of Judo, London, Ippon Books,1993, 208 str.


Michel Brousse je nosilec mojstrskega pasu 6. dan.Trenutno u~i judo in zgodovino {porta na Fakulteti za{port na Univerzi v Bourdeauxu, Francija. Od leta 1969 do1981 je bil ~lan francoske reprezentance in bil ~lan petde-setih nacionalnih selekcij v tem obdobju. Njegovi najbolj{i rezultati so: trikrat evropski prvak v ka-detski konkurenci (Berlin 1969, Bourdeaux 1970 inNeapelj 1971), svetovni voja{ki prvak v Rio de Janeiru(kategorija do 93 kg in odprta), osvojil je tudi tretje mestona ~lanskem prvenstvu Francije leta 1973 v kategoriji do93 kg in peto mesto leta 1974 v odprti kategoriji. Zmagalje tudi na A turnirju v Pe~i na Madàrskem leta 1977 inosvojil bron na A turnirju v Parizu leta 1979.Michel Brousse je bil ob~asno tudi trener Evropske judounije in Mednarodne judo federacije. V letih njegovega de-

la je vodil {tevilne seminarje za nacionalne reprezentance in trenerjena Norve{kem, Islandiji, Danski, [paniji in Venezueli. V poznih se-demdesetih letih je v Parizu glavni trener in predstojnik {portnega od-delka na univerzi. Mnogi njegovi {tudenti so postali zvezde svetovne-ga juda, med njimi pa so bili najbolj opazni Bertrand Ammosou (~lanfrancoske judoisti~ne reprezentance, ki je bil tudi ve~kratni svetovniprvak v ju-jitsu), Pascal Tayot (nosilec olimpijske medalje) inChristophe Gagliano (nosilec olimpijske medalje). Bil je tudi ~lan strokovne skupine za pripravo programa splo{negasrednje{olskega izobraèvanja, ki je vseboval tudi judo. Je avtor {te-vilnih del s podro~ja zgodovine juda in judoisti~ne metodike. Imel jevrsto nastopov na strokovnih in znanstvenih sre~anjih v Franciji,Veliki Britaniji, Maroku, [paniji, Portugalski in v ZDA, kjer je govo-ril o zgodovini juda, didaktiki telesne oz. {portne vzgoje v Franciji.

162


Predstavitev avtorjev:

Michel Brousse

Izbrana dela Michel Brousse:Le Judo, son Histoire, ses Succès, preface by Guy Drut, Paris, Liber, 1996.

"Le Judo", v: Patrick Seners, directed by, Enseigner des Activités Physique et Sportives Scolaires, Paris, Vigot, 1997.

"Les Racines du Judo Français", v: Éducation et Politiques Sportives XIXe-XX- Siècles, Paris, CTHS, 1995.

"La Place de la Technique dans l'Enseignement du Judo en EPS", Dossier EPS n° 19, 1994.

"The Westernization of Jujutsu", v: Influences Réciproques en Matière d'Éducation Physique et de Sport au XIXème

et XXème Siècles en Europe, Actes du colloque de Marly-le-Roi, Février 1990.

"Du Samuraï à l'Athlète: l'Essor du Judo en France", Sport-Histoire, Revue Internationale des Sports et des Jeux,

Toulouse, Privat, n° 3, 1989.

Edited by, Bibliographical Notes of the European Society for the Scientific Study of Judo, LAMAPS, Université de

Bordeaux II, Mai 1989, 32 p.

Michel Brousse

Michel Brousse je nosilec mojstrskega pasu 6. dan.Trenutno u~i judo in zgodovino {porta na Fakulteti za{port na Univerzi v Bourdeauxu, Francija. Od leta 1969 do1981 je bil ~lan francoske reprezentance in bil ~lan petde-setih nacionalnih selekcij v tem obdobju. Njegovi najbolj{i rezultati so: trikrat evropski prvak v ka-detski konkurenci (Berlin 1969, Bourdeaux 1970 inNeapelj 1971), svetovni voja{ki prvak v Rio de Janeiru(kategorija do 93 kg in odprta), osvojil je tudi tretje mestona ~lanskem prvenstvu Francije leta 1973 v kategoriji do93 kg in peto mesto leta 1974 v odprti kategoriji. Zmagalje tudi na A turnirju v Pe~i na Madàrskem leta 1977 inosvojil bron na A turnirju v Parizu leta 1979.Michel Brousse je bil ob~asno tudi trener Evropske judounije in Mednarodne judo federacije. V letih njegovega de-

la je vodil {tevilne seminarje za nacionalne reprezentance in trenerjena Norve{kem, Islandiji, Danski, [paniji in Venezueli. V poznih se-demdesetih letih je v Parizu glavni trener in predstojnik {portnega od-delka na univerzi. Mnogi njegovi {tudenti so postali zvezde svetovne-ga juda, med njimi pa so bili najbolj opazni Bertrand Ammosou (~lanfrancoske judoisti~ne reprezentance, ki je bil tudi ve~kratni svetovniprvak v ju-jitsu), Pascal Tayot (nosilec olimpijske medalje) inChristophe Gagliano (nosilec olimpijske medalje). Bil je tudi ~lan strokovne skupine za pripravo programa splo{negasrednje{olskega izobraèvanja, ki je vseboval tudi judo. Je avtor {te-vilnih del s podro~ja zgodovine juda in judoisti~ne metodike. Imel jevrsto nastopov na strokovnih in znanstvenih sre~anjih v Franciji,Veliki Britaniji, Maroku, [paniji, Portugalski in v ZDA, kjer je govo-ril o zgodovini juda, didaktiki telesne oz. {portne vzgoje v Franciji.

162


Predstavitev avtorjev:

Michel Brousse

Izbrana dela Michel Brousse:Le Judo, son Histoire, ses Succès, preface by Guy Drut, Paris, Liber, 1996.

"Le Judo", v: Patrick Seners, directed by, Enseigner des Activités Physique et Sportives Scolaires, Paris, Vigot, 1997.

"Les Racines du Judo Français", v: Éducation et Politiques Sportives XIXe-XX- Siècles, Paris, CTHS, 1995.

"La Place de la Technique dans l'Enseignement du Judo en EPS", Dossier EPS n° 19, 1994.

"The Westernization of Jujutsu", v: Influences Réciproques en Matière d'Éducation Physique et de Sport au XIXème

et XXème Siècles en Europe, Actes du colloque de Marly-le-Roi, Février 1990.

"Du Samuraï à l'Athlète: l'Essor du Judo en France", Sport-Histoire, Revue Internationale des Sports et des Jeux,

Toulouse, Privat, n° 3, 1989.

Edited by, Bibliographical Notes of the European Society for the Scientific Study of Judo, LAMAPS, Université de

Bordeaux II, Mai 1989, 32 p.

Michel Brousse

163


David Matsumoto je nosilec mojstrskega pasu 5. dan in jeglavni trener na Judo in{titutu East Bay v El Cerriotu,Kalifornija, ZDA in direktor programa za razvoj juda vZdruènih dràvah Amerike. Bil je tudi glavni ameri{kitrener in vodja ameri{kih trenerjev juda. Vrsto let pa je biltudi trener reprezentance ZDA, najpomembnej{a tekmo-vanja, kjer je vodil tekmovalce pa so bila: svetovni prven-stvi leta 1995 in 1997, letne olimpijske igre 1996 inPanameri{ko prvenstvo v judu leta 1997 in 1998. DavidMatsumoto je tudi mednarodni sodnik z A licencoMednarodne judo federacije.

Dr. Matsomoto je profesor psihologije in direktor oddelkaza preu~evanje kulture in emocij na San Francisco StateUniversity v Kaliforniji. Diplomiral je na Univerzi v

Michiganu, magistriral in doktoriral pa je na University of California,Berkeley. Kot psiholog è ve~ kot dvajset let preu~uje ~love{ko ~ust-vovanje, med~love{ke interakcije in razli~ne kulture. Je mednarodnopriznan strokovnjak na svojem podro~ju, je pisec ve~ knjig in ve~jega{tevila prispevkov. Kot vrhunskega strokovnjaka ga vabijo na znanst-vena in strokovna sre~anja, poleg tega pa dela {e kot svetovalec zamedkulturne razlike.

David Matsumoto

Izbrana dela David Matsumoto: The Handbook of Culture and Psychology. New York, NY: Oxford University Press. (v pripravi).

Culture and Psychology (2nd edition). Pacific Grove, CA: Brooks Cole Publishing Co. (v tisku).

Culture and Modern Life. Pacific Grove, CA: Brooks Cole Publishing Co. (1997).

Matsumoto, D. in Kudoh, T. (1996). Nihonjin no kanjo sekai (v japon{~ini). Tokyo: Seishin Shobo.

Introduction to Kodokan Judo: History and Philosophy. Tokyo, Japan: Hon no Tomo Sha. (1996).

Unmasking Japan: Myths and Realities about the Emotions of the Japanese. Stanford, CA: Stanford University Press.

(1996).

Cultural Influences on Research Methods and Statistics. Pacific Grove, CA: Brooks Cole Publishing Co. (1994).

People: Psychology from a Cultural Perspective. Pacific Grove, CA: Brooks Cole Publishing Co. Prevedeno tudi v ni-

zozem{~ino. (1994).

164


Bob Wilingham je za~el vaditi judo leta 1978. Bil je tudi~lan britanske reprezentance leta 1982, za kar je hvaleèntrenerju Jerryju Kicksu, 7. dan in njegovi h~erki Kim, 2.Dan, ki je sedaj njegova èna. Bil je reprezentant VelikeBritanije v obdobju med 1984 in 1988. Leta 1988 je pre-nehal tekmovati, vendar se z judom ukvarja vsaj enkrat nateden. Kot poklicni fotograf fotografira vsa ve~ja tekmo-vanja. Bob pa je tudi gonilna sila revije World of Judo. Zasvoj napredek na podro~ju juda in fotografiranje je izred-no hvaleèn Geoffu Gleesonu, 9. dan, ki ga je spodbudil,da je posnel posnetek, na katerem judoista izvajata tai oto-shi. Njegov posnetek je dobil mednarodno nagrado.Njegove fotografije z ve~jih tekmovanj pa so na spletnistrani Mednarodne judo federacije dosegljive vsem.

Bob Willingham

Fotograf:

164


Bob Wilingham je za~el vaditi judo leta 1978. Bil je tudi~lan britanske reprezentance leta 1982, za kar je hvaleèntrenerju Jerryju Kicksu, 7. dan in njegovi h~erki Kim, 2.Dan, ki je sedaj njegova èna. Bil je reprezentant VelikeBritanije v obdobju med 1984 in 1988. Leta 1988 je pre-nehal tekmovati, vendar se z judom ukvarja vsaj enkrat nateden. Kot poklicni fotograf fotografira vsa ve~ja tekmo-vanja. Bob pa je tudi gonilna sila revije World of Judo. Zasvoj napredek na podro~ju juda in fotografiranje je izred-no hvaleèn Geoffu Gleesonu, 9. dan, ki ga je spodbudil,da je posnel posnetek, na katerem judoista izvajata tai oto-shi. Njegov posnetek je dobil mednarodno nagrado.Njegove fotografije z ve~jih tekmovanj pa so na spletnistrani Mednarodne judo federacije dosegljive vsem.

Bob Willingham

Fotograf:

165


Prevajalec

Gorazd Me{ko, mojster juda 3. dan in ju-jitsa 2. dan, je pri~el z vadbo judav v judo klubu Branik v Mariboru leta 1977. Od leta 1980 do 1984 je bil

~lan judo kluba 25. maj v Tacnu. Med 1984 in 1988 je dejavno je sodeloval tu-di v judu klubu Triglav v Kranju. Leta 1988 je pri~el trenersko delo v JK 25. majv Srednji policijski {oli v Tacnu. Od leta 1992 dalje je pomagal pri ponovnioìvitvi JK Triglav, ki je dobil novo ime - Policijski judo klub Triglav. Od leta1998, ko je ustanovil judo klub Zmaj~ki v Ljubljani, je predsednik kluba in voditreninge za mladince in ~lane. Od leta 1997 je ~lan IO Judo zveze Slovenije. Vobdobju od 1997 je za slovensko judo zvezo prevedel Priro~nik za sodnikeMednarodne judo federacije, Pravila juda za osebe s posebnimi potrebami inse kot predstavnik JZS s predsednikom zveze Bogdanom Gabrovcem udeleìlve~ kongresov Evropske judo unije in Mednarodne judo federacije. Njegov naj-ve~ji uspeh na podro~ju {portne politike je zmaga na kandidaturi za evropsko

~lansko prvenstvo 2002 na 51. letnem kongresu EJU v Pragi leta 1999. Leta 2000 se je v Rimu udeleìl or-ganizacijskega seminarja Mednarodne judo federacije in organiziral kraj{i te~aj za uporabo ra~unalni{kegaprograma za `rebanje in za vodenje tekmovanj za slovenske judoiste. Poleg tega je jeseni 2000 izvedel or-ganizacijski seminar za bolgarsko judo zvezo. Od leta 1999 je Gorazd Me{ko tudi mednarodni kontinental-ni sodnik. Sodil je na A turnirjih v Minsku, Budimpe{ti, Rimu in Pragi. Julija 2001 se je kot sodnik udeleìl sve-tovnih Frankofonskih iger v Kanadi in sodil na evropskem mladinskem prvenstvu v Budimpe{ti. Med leti 1998in 2001 je bil tudi ~lan uredni{kega odbora revije Slovenski judo. Od leta 2000 je predsednik sodni{ke ko-misije JZS. Poleg predanosti delu na podro~ju juda je Gorazd Me{ko uspe{en na poklicnem podro~ju, saj jeod policista napredoval do doktorja znanosti. Od jeseni leta 2001 je prodekan za raziskovalno dejavnost naVisoki policijsko-varnostni {oli. V ~asu {tudijskih obiskov in predavanj v tujini je dr. Me{ko obiskal {tevilne ju-do klube in se spoprijateljil z judoisti iz razli~nih dràv.

Izbrana dela Gorazd Me{ko: Druìnske vezi na zato`ni klopi? : o kriminalnem ìvljenjskem stilu in o mo~i in nemo~i obravnavanja kriminalnih pre-

stopnikov. 1. izd. Ljubljana: Educy, 1997. 230 str., ilustr. ISBN 961-6010-12-3.

Uvod v kriminologijo. 1. izd. Ljubljana: Visoka policijsko-varnostna {ola, 1998. 266 str., ISBN 961-6230-12-3.

Prepre~evanje kriminalitete - izhodi{~a in dileme, 1. izd. Ljubljana: Visoka policijsko-varnostna {ola, 2002. v tisku.

Vizija juda 2000 ali judo za naslednje tiso~letje. Slovenski judo, oktober 1998.

Priro~nik za sodnike Mednarodne judo federacije. Slovenska Bistrica: Judo, aikido, ju-jitsu in kendo zveza Slovenije,

1999. 60 str., ilustr. ISBN 961-90723-1-6.

Priro~nik mednarodne judo federacije za sodnike (IJF referee manual). Slovenski judo.

Umetnost sojenja. Slovenski judo, januar-februar 1999.

^lansko EP leta 2002 v Sloveniji. Slovenski judo, maj 1999.

Anketa o sodnikih in sojenju. Slovenski judo, maj 1999.

Avtoriteta. Slovenski judo, maj 1999.

Obisk Univerzitetnega judo kluba v Oxfordu, Velika Britanija. Slovenski judo, maj 1999.

Sodni{ki seminar uspe{en: mednarodni sodni{ki seminar za sodnike iz Srednje in Vzhodne Evrope, Izola, 4.-6. avgu-

st 2000. Slovenski judo, jul./avg. 2000.

166


166


167


Documents

Judo - zmajcki.sizmajcki.si/wordpress/wp-content/uploads/2013/09/judo_sport_in... · Hvale`na sva tudi Olimpijskemu muzeju v Lozani, [vica, Patricii Cholley in Davidu Ollierju de