I ki .udi IItrJell~UIm·O njej Je: to: da a

lIJ'l'Il'II'I!'-- ill • aft', ,Y ••• Ju. kdaj \'ideJ V fl~•.~'L .em .apisal

-L ••••••;h I--Iakih .n-an •.••• , t'••• aJ ___.... J b't' bl' lIIor.1 pl.a 1k bl Jim ho.e: 1 1. 'J

ti pravi&ll - o" Ullr. PolokarJevo kre.cl ,0,da kdo v ••mOltoJDiJlud~JI a:- d Vel oJelov bUlllor 10

okvi takega poroBla, ~Jeh v hkc~ e okornost in Ijubezcn._ r "-e:rJtvO trdoto ID me o o'dat'l Lako si čotil Ko-•.•0 ,w. "h ečO' pove ,"rDO .i,davo,1 la II o tr • 'Il o odločno vzpodbudnost

Ol' , S' Pre:.etOl Ol' d' I1, odlolnOII ,n pooo •u tu je: najbo1jli. drugo je .'m,e,_ na jClcDske:mpohodil ( plaho zaupanje:. v trpl)enJulU 1)' Poto arjc\'O .• I t".pisano '.' ogo , B' 'o prczuodnjo ullzore os •_ . pa onSO\" .

rado.tno pes~ Zrageko .i s(lvralil in zaničeval neumne 10

ki pono.; opIsali, ka IC mer Valič." Jn potem .0 tu !c10 Jih pred.!a\'ljali .Rakar!e\'a, u •_ VI,jak - in VSIostali. G b oo I VaJ'ta ki je s svojo maloe.." j' rede - .a nje a ' , jd l dbi rad omeml - vsa ml~og, 'hnem okviru in menlu eno na os e -.Mojeg. Jezusa- ustvanl , maj , ' ' krilikah oslal tako neopazen,

d' d gledalcI 10 pn , I k' I'k' Te:tUih lipr, Ni prav, a Je me l' pominu kakor Igra SIl J. oNi" • __ ni ob lelD mlDu tako močo? °k~tao ,\ "s', posamezniki in kolektiv kotlo:;•••••. , l L meloosli I SO )0 \ ,t' ••

....lIe IUk vpoke .topnje: .gra s•.c u d', ak neke neura\'novdenosh \' rCzIJ!.••• . j d ndte merc lu I zn "d 't h '«rota dOltlh - to e o, I o dosegla Je lepe, eu OVI e uspe eJcJjja je v ddu s ipald ston!a mnogo'l ze o mn:fr~oost: v vsem oblikovanj u je dal'n' t- pa Je: rdistrja nekoliko za\'ed o v enl?L'h razlik med filmom in gledaliUem;.•.- , ITd' lu je ena ve ,•., '

PreV« _udarita salDO,gra cu. u! d anj lall'h gledamkih delavcev so namenjenar-, j :_1 ' vsa poza e\' a os . bduJa. ,ledabRa e '6'~ce: 'o fl'lmu niso samo ljudje - film mora o

V lil j drugače' osnovno v l'k 'Je ujemu, ,mu e , . od b t"ne'a in akustičneg. sveta, v ve I cm 10•••••• L __ 50 vrc:dao zajett vso P o o op ,< o . I N' Ič'...,••••e" ••••••.0 L t I s.-tavne dele tudi .delajl- 10 ptota •. 1 S U aj._1 j nima UIIIao.O va ne ~ '1 '.., _em - •• lo lDalo pgrosplannv- in tudi ne prcveč tala ov 10

da J v aaJC:m filmu rallDtfoma se • dk 'd'e.. , 'as koncentrirani samo na člo\'c,ke postavc, rc o VI Imo_noram •.se prcve, .mo ves, T "b j'bod,' . r k al' zgolj obraz, bodisi ~iroke raz~lcde, o utruJa ln o remcn uJ,e,

dlSlj1(0 J robCO I dlalčcv' domBJjiji. Jn tudi v srcdnjib posnetkih pogrcšamo včasih

ne a t 1UDIa ale I . k ... k d Sk .LIl . o filmskega izraza' smotrno likovno ompozlclJO a ra oraJne•." ze o va OOprVIn ' k ' .oO bt .v.e Jotografije so na prvi pogled lepe; redkokd,aj pa že v 5am~ 'ompozIcIJI o l Utll~Oizraz dOKajanja, vsa izrazna tefa je le na igr~lclh,. D:Žl pa: po Izboru le,po pr~gledm~.jamih, eootnih io razumljivib slik so posoetkl odllčm, Lc malo, malo Elsrnstemovc III

1imjtve lole bi radi videli v teh posnetkih,Iza Ic o drugem vdnem rcžijsktm sredstvu: o montaii Ponckod je ohlapna

menda v~uill ludi po aVlorjevi krivdi. Prehod iz .scenc ••Eino: ~rillion BaDl!ltcn!.v II:CIJO.Samo milijon nas je" ,. izgubi svojo silno izraznost, hr jc predolg'ovcz,·n.ker ni do\,olj Mflcga preskoka in se vzpore:dje-nasprotje izgubi Nasprotno pa po~re-tuno JjrJe. bolj zajemljive paraleIne montale v čudovitem prizoru .Sezula bomČC:vlje.,.• - po .unovi ene najbolj pretresljivih partizanskih scen, kar jih sploh je(ali ji je: mop& botroval Kajuh s Ivajo .8 o s a pojdiva, dekle, osorcj ,- ?). Taveliki prizor ni do konca izigran - kot da je zmanjkalo časa, prcnaglo hitirno naprejNa vse take male neudovoljivosti in felje pa gledalec pozahi, ko pride do prizora,ki jt najbne nem najgloblje ostal v spominu: počitek v snc~u Mar-ikdn,~ je ob nj"mvpeala!: .Kaj lem ret tudi jaz to dolivel? in si je sam od~ovoril .."i"m Will pravtakn je bilo •. ,c - Najprej TiIdiEina izpoved v tem tcžkem okolju ..~l' \'m'a \t:lsa~a, ..•• potem pa njeno pripovedovanje, ki Ifa partizan spremlja zbesuialIlI. .Go-v~f11 ~kor mama ••. c At1or, komponist, rdiser, snemalec, igralci. slikar. tehniki\"1, VII lO tu dali od _be, •• more umetnik Ic dati in skupno poklonili slovenskIumetnosti dragocen biur.)~~ Djenih najleplih draguljev,

!l8

08 KNJIZNICARSKEM nOA-Ju V 6t.ATbIlBogo Pre,elj

Slovenci se radi trk.amo na 'prsi in I POIIOlolll G,narod, da je: nala kulturna raven izredno vitok •••• 1e.nepoznana, Statistik.a nam te: trditve potrjuje. PreprieJji'datki iz drugih jugoslovan.kih republik. POleb..o· P~ri8.t,:.tevilke, ki govore o nepismenosti. ..

Precej drugačno sliko pa dobimo. če gremo ~1toliko".1l1z ugotovitvami o izobrazbenem minimu. Tedaj vidimo •• iti'odstotka naših ljudi pač priučena sposobnost. ki Je ~ ilJ'llbUijo in Ruto qublj.iz dneva v dan. jo pozabljajo in se nazadnje omeji na naJu.J" branJe iii ••pi-sovanje podpisa, Samoizobrale:valne telnje .0 omeJcae samo ,na poeameanike io Diodstotek takih pri nas prav nič večji, kakor pa je Y drugih· repubUkah JuroslaYijePrav v tem pa se kafe vsa iivljenjska potreba lirokih Ijucbkih mnolie po kulturi.v kolikor pridejo do izraza samoizobralevalne tdnje ne po.amemikov, temv« ko-lektivov.

Solsko vzgojo urejajo upravni organi,. Njene poti in njeni Imotri 10 ulrtaniz odloki. zato daje lohka vzgoja lahko videa visoko kulturne ravni, ne da bi respostala last širokih ljudskih mnolie. Kadar preide Y birokrati&U fonnalilCm, bkorI!a srečavarno tolikokrat v drlavnih oblikah fevdalno-kapitalislime drulbeoe ureditve.\'Ihuja v ljudskih množicah celo negodovanje, ki IC lahko Itopnjuje do odpor.' protiknlturnemu razvoju sploh, Do takih izpadov proti lolski vqoJi in proti dYipaJukulturne ravni je pri~lo prav posebno v XVIU. in XIX. stoletju, ko je bilo dvip.Qje.plo~ne izobrazbene ravni dekrellrano pod pritiskom prosvetljenskih tdenj eko..c.-IlliSlov in rastočih produkcijskih zahtev kapitalizrna. ki je spoznal, da je indUltrill-lizacija nemogoča ali pa vsaj močno oslabljena. če je izobrazbena raven delovneplJudstva prcnizka.

Toda kapitalizem je vedcI, da kuje z dviganjem kulturne ravni dvorCI•. ~kajti opismenjene ljudske množice bodo nujno zahtevale svoje praYice kompakbl~.ker jih vde njihov tisk, ki zdruluje posamezna sicer ločena in osamljena ribaqjIJV zahtevo vsega delovnega ljudstva pokrajine in drbv, ki imajo enake ekonomiko-politične pogoje,

Da bi omrtviči! z večjo izobrazbo zvišano udarIlOst delovnih mnolie, jekapitalizem dvojno .kulturo-: visoko kulturo izhraneev - članov rasreda ivalcev - in poljudno kulturo delovnih mno>ic, Med njima je ograja po isbitiobdelavi problematike in šc cclo po jeziku - zid, ki je tako visok. da biIle mogel preskočiti.

Skrajni izraz je dobila kapitalistična •.visoka. literatura v larpurlatiazavestno odmika vsemu občečlove'kemu in hoče govorili .~amo izbrancem,jim najosebnejŠ3 čustva ZI jezikom, ki je do ucrazllm1jlvo~ll odmaknjen od

*lJep tdaJa lipo-

«eJa:k prirediM umetnilldhtnI: ob yodatvib vsebinsko

.0 pnredlle lewenake~aiJr.i •••troJ in potek .a-

IV j~J t la iJi. Te~ajniki ~o. b.il!e n,Or eraUlhudoprav prillo pn ublfl}BJiIDI& j Jih Je sUD.nilo predavanje

Q.1ClD~v~ ._t te eglo prav v krog•••• IlUUlD1vo. •••• J '1' . .lili e tel.jnikoV je bl o ImprovlZlra~oaaht~v oslulaleev kot nobeno drugo 10

elo JlUI tmečkega ljudstva. ki hofe mimo\'Je ~=t.iresnico in jo sprejema pohlepno

'riuJo ." I dali fillDe domafe in sovjetsket o ok~re je hodila velina gle~a.t poleg

dDlD.lintlm. Sicer pa to mb ludnoJWIl o -le na telaju spoznali film. Zao ." . k j' jo. hile priteJiDe tri ru.tave: Na razstavI n I~ ~

t najvalncJ ih slovenskih zalo,!b po os,:obodlt".l.i}ih modernih .Iikarjev in rcprodukclj vrhunskIh del 11

Pokuala razvoj slikarstva od konca osemnajstegae je ., prtJCIU . ., .'. l'k k 'aDapref bl ti je .eznanila tečajnike $ tehmčmml na"ml s I ars ega Izr -

••• 1a"llaata~ pl::'to~\ prvim poglavjem Kratke zgodovine VKP(b) jim ~~ d~stojn~~orila delo, ki je iz njega zrastla oktobrska revolucija. 'pokazala pa. Jim Je t~~1po 't c'j- N- 1- razstave v učni program so bile vpete tudI produkcl]Cna6ne DUOrne agt al •., •. .., S b rl l' F'Inajboljkra sindikalnega pevskega zbora. ki ga. je po .Iala ~ursk~, o ?ta. a Je 1-

harmonije iJ Ljubljane, lutkoVDega gle~amča .•~ .M~t1bora m knJI!evDI večer, ko sobrali il svojih del r, Sc:li!kar. A, logohi:. F, FIlipiČ 10 I. Albreht,

ilek 10 dostojni konec tečaja pa je bil zadnji dan v Mariboru. kjer je pokaz~late&jmkom Studij ka kajilnica razvoj slovenske ~jige od T~ubarja in Dal~ahnanaprej kjer so VIdeli v mUleju vsa obdobja nasehtvcnc zgodovme pa le spomme nalWocfuooSl'obodilnoborbo, kju .0 sprelDljali v Mariborski tiskarni nastanek knjige odrokopisa pa, dokler ne odide v knjigarno. Pri vsem tem so ujeli le pol ure, ko jih jezabavala lutka Jurlek, nato pa jih je gostoljubno sprejelo Narodno gledali!če. kijim je predvajalo Molikovo komedijo ••Učeoe !eoskec.

Ako pregledamo VCl predelani program, se 'nam nehote vrine misel. saj je tovendar preveč &atri tedne. 'Rez 'et tolikIna moo!ina vtisov je bila dana, da je marsikajurno sprdetdo in pustilo le clojcm lepega, nekaj. kar bodo pozneje skulali tečajnikiznova dotivdi. prav kakor mi le: povedal tovari! Stane iz Celja, ko sva se vralalaod koncerta Filharmonije r mru je Id po meni, ko sem jih poslulaJ. Doslej mini bIlo mar, kadar 10 Celje. Sedaj pa jih pojdem poslu t. pa ~e dam stodlOarjev za Vltopnko trebno pa je bilo, d•• po~o knjiinilarji aktivi.ti,. e Izraze umetno Q roultati ankete, ki da 8 o,. telajniko~