Pro

jekt

LIF

E04N

AT/

SI/0

0024

0

“Nat

ura

200

0 v

Slo

ven

iji -

up

ravl

javs

ki m

od

eli i

n in

form

acijs

ki s

iste

m”

Zavo

d R

epu

blik

e Sl

ove

nije

za

vars

tvo

nar

ave

Ob

mo

Ëna

eno

ta K

ran

j

Jelovica, zavetje tišine Jelovica, zavetje tišine

222

Jelovica in Ratitovec Jelovica je zakrasela gozdnata planota na vzhodnem delu Julijskih Alp. ApnenËasta kamninska podlaga je omogoËila nastanek kraških pojavov. Tako ji poseben peËat dajejo brezna, vrtaËe in jame, zaradi katerih je tudi naravna vrednota državnega pomena.

V preteklosti je Jelovico pokrival jelovo bukov gozd, ki so ga zaradi oglarjenja skozi stoletja izkrËili. Danes obširni smrekovi gozdovi dajejo zavetje mnogim ogroženim vrstam ptic. Biotsko pestrost planote bogatijo tudi planine, ki pticam predstavljajo pomemben vir hrane, in barja, kjer živijo posebej prilagojene rastline in živali. Obširnejša travišËa so na južnem obrobju planote, na poboËjih Ratitovca.

Naravovarstveni statusJelovice in Ratitovca:

• posebno varstveno obmoËje - obmoËje Natura 2000 (Uredba o posebnih varstvenih obmoËjih (obmoËjih Natura 2000), Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07);

• ekološko pomembno obmoËje (Uredba o ekološko pomembnih obmoËjih, Uradni list RS, št. 48/04);

• obmoËje naravnih vrednot (Pravilnik o doloËitvi in varstvu naravnih vrednot, Uradni list RS, št. 111/04, 70/06);

• barji Za blatom in Ledina sta zavarovani kot naravna rezervata (Uradni vestnik ObËine Bohinj, št. 5/1999, Uradni vestnik Gorenjske, št. 15/1999).

Lega obmoËja Jelovica in Ratitovec v Sloveniji

Karta projektnega obmoËja z oznaËenimi obmoËji Natura 2000 ter vrisanimi lokacijami v okviru projekta LIFE postavljenih informacijskih tabel

33

Jelovica, kot jo vidijo iz Radovljice

Jelovica, prijazna za pticeŽivalstvo Jelovice je zaradi omejenih vplivov Ëloveka in neposeljenosti zelo dobro ohranjeno. Predvsem so tu zatoËišËe našle mnoge vrste ptic, ki so drugod zelo ogrožene, zato je planota vkljuËena v evropsko ekološko omrežje Natura 2000.

Prepadne skalnate stene na obrobju so gnezditvena obmoËja planinskega orla (Aquila chrysaetos) in sokola selca (Falco peregrinus). Gorski gozdovi s pestro grmovno plastjo in izdatnimi površinami borovniËevja, vkljuËno z jasami in gorskimi travišËi, so življenjski prostor koconogih kur. Tukaj najdemo tudi številne vrste žoln in sov, ki so tesno povezane z doloËeno vrstno in starostno sestavo gozdov.

Sokol selec

Mali skovik

Planinski orel

Za ptice je zelo pomembno mirno okolje. RazliËne motnje,ki jih s svojimi dejavnostmi v gozdu povzroËamo ljudje, ovirajo njihove življenjske cikluse (razmnoževanje, vzrejo zaroda, prehranjevanje in druge), kar lahko poslediËno zmanjša število ptic.

»rna žolna

444

Koconoge kure Koconoge kure so ptice stalnice, ki jim za življenje najbolj ustreza gozdna krajina v hribovitem in gorskem svetu.V Sloveniji jih živi veË vrst, od katerih na obmoËju Jelovice domujejo divji petelin (Tetrao urogallus), ruševec (Tetrao

tetrix) in gozdni jereb (Bonasa bonasia).

Žolne

Žolne so ptice, ki so neposredno vezane na odmirajoË lesv gozdu. Prehranjujejo se z žuželkami, ki bivajo pod lubjem in v lesu, tako da zaznajo premikanje žuželk v notranjosti debla, nato pa si z moËnim kljunom v deblo iztešejo pot do njih.

V gozdovih Jelovice prebiva najveËja vrsta žolne v Sloveniji Ërna žolna (Dryocopus martius). Njena opušËena dupla so priljubljena mesta za gnezdenje številnih drugih gozdnih ptic.

Samec divjega petelina na rastišËu

Drevo, ki ga je obtesala Ërna žolna. Gozdni jereb

Triprsti detel

VeËji del življenja prebijejo na tleh, kjer tudi gnezdijo, ob svatovskem petju pa se najraje vzpnejo na smreko ali macesen. Prehranjujejo se z jagodiËevjem ter s popki in vršiËki gozdnega drevja.

Divjemu petelinu ugajajo predvsem starejši iglasti do mešani gozdovi. Pomembne so posamezne gozdne jase, na katerih se razvije bogata zelišËna plast, predvsem z borovniËevjem, brusnico in malinovjem. Svatovskim obmoËjem divjega petelina pravimo rastišËa. Na obmoËju Jelovice jih je znanih vsaj 34, na katerih v zadnjih letih poje okrog 50 samcev. Nekatera rastišËa pa so že prazna, predvsem zaradi nemira v gozdu.

Triprsti detel (Picoides

tridactylus) je manjši predstavnik žoln. Živi lev iglastih gorskih gozdovih,v katerih je veliko stojeËega odmirajoËega drevja, zato je tudi redkejši od Ërne žolne.

55

Sove

Sove so povsem miroljubne ptice, ki ponoËi s skovikanjem oznaËujejo svoje ozemlje ali išËejo primernega partnerja. Na Jelovici lahko slišimo kozaËo (Strix uralensis), koconogega Ëuka (Aegolius funereus) in našo najmanjšo sovo malega skovika (Glaucidium passerinum).

KozaËa je med najveËjimi sovami v Sloveniji. Zaradi svoje velikosti potrebuje velika dupla za gnezdenje in obsežen teritorij za lov na male sesalce (miši, voluharice), manjše ptice in žuželke, s katerimi se prehranjuje.

Barja, redka ohranjena mokrišËaBarja, ki so v Sloveniji redek življenjski prostor, so zelo obËutljiva na spremembe v okolju. Zato jih je treba še posebej varovati pred morebitnimi škodljivimi vplivi.

Nastajajo v tisoËletjih s postopnim zamuljevanjem in zarašËanjem jezer. Poznamo visoka, nizka in prehodna barja. Zaradi kopiËenja šote, ki jo veËinoma tvorijo razliËne vrste šotnih mahov, lahko nekatera nizka barja postopoma (v nekaj stoletjih ali poËasneje) izgubijo stik s talno vodo in hranilnimi snovmi raztopljenimi v njej. Takim barjem reËemo visoka barja.

KozaËa

©otni mah

Barje Za blatom

ZnaËilno visoko barje na Jelovici je barje Za blatom. NajveËje barje Ledina pa je prehodno, kar pomeni, da se tu prepletajo znaËilnosti visokih in nizkih barij. Barjanska tla nudijo specifi Ëne življenjske pogoje, zato tu uspevajo le rastline in živali, ki so se prilagodile takšnemu okolju.

666

RatitovecJužni rob Jelovice se zakljuËuje z Ratitovcem. Njegov najvišji vrh je Altemaver z nadmorsko višino 1678 metrov. Ogoleli vrhovi Ratitovca in z rušjem porašËena okoliška gorska travišËa se v poletnem Ëasu spremenijo v prave planinske pašnike.

Paša prepreËuje zarašËanje in ohranja travišËa, ki so primeren življenjski prostor za ruševca.

Ruševec, koconoga kura najvišjih vrhov

Ruševec je sorodnik divjega petelina. Tudi zanj je znaËilno razkazovanje perja med dvorjenjem, ko se oglaša s pihanjem in gruljenjem. Za obstoj te ptice je pomembno ohranjanje ruševja in pritlikavega drevja na obmoËju drevesne meje, in mir v okolju, ki ga še posebej potrebuje pozimi.

Ruševec

77

Jelovica - odprta vrata v naravoNa obmoËju Jelovice in Ratitovca smo v okviru projekta LIFE “Natura 2000 v Sloveniji - upravljavski modeli in informacijski sistem” postavili deset informacijskih tabel, s pomoËjo katerih lahko obiskovalci podrobneje spoznajo znaËilnosti in posebnosti okoliške narave.

Pogled z Ratitovca

Informacijska tabla na Dražgoški gori

Podrobnejši naËrt upravljanja za projektno obmoËje Jelovica in naravovarstvena izhodišËa zanj, ki sta nastala v okviru projekta LIFE.

Poleg tega smo predvsem okoliškim prebivalcev in obiskovalcem z razliËnimi delavnicami, predavanji, nateËaji in drugimi oblikami informiranja predstavili pomen izjemno ohranjene narave na obmoËju Jelovice in evropskega ekološkega omrežja Natura 2000.

V okviru projekta smo izdelali tudi vzorËni dokument Podrobnejši naËrt upravljanja za projektno obmoËje Jelovica,

kajti le s smotrnim upravljanjem bomo naravno bogastvo Jelovice lahko ohranili za prihodnje generacije.

Zavod Republike Slovenije za varstvo naraveObmoËna enota Kranj

TomšiËeva 94000 KranjTel. 04 201 94 60Faks 04 201 94 66

www.zrsvn.siwww.zrsvn.si/life

Besedilo: Gregor Kalan, Jurij GuliË, Sonja Rozman Bizjak, Gregor Danev, Metod Rogelj, Nina UratariË, Tjaša DjokiÊ.Fotografije: Tomaž MiheliË, Slavko Polak, Milan Vogrin, Martin Vernik, Boštjan Kepic, Andrej Hudoklin, Metod Rogelj, Gregor Kalan, Jurij GuliË, Lidija HoËevar Æager, Mirko PeruπekKarta: Gregor KalanOblikovanje: Pristop, d.o.o.Tisk: »ukgraf, d.o.o.Naklada: 5000Julij 2007

Brošuro smo izdali v okviru projekta LIFE III - Narava: “Natura 2000 v Sloveniji - upravljavski modeli in informacijski sistem”, ki ga sofinancira EU. Besedilo ne izraža nujno pogledov Evropske komisije.

LIFE III - Narava je fi nanËni inštrument Evropske unije, ki podpira naravovarstvena prizadevanja za ohranjanje evropsko pomembnih vrst in habitatnih tipov, združenih v mrežo Natura 2000.

Jelovica - pilotno obmoËje projekta LIFE III - Narava: “Natura 2000 v Sloveniji - upravljavski modeli in informacijski sistem”, LIFE04NAT/SI/000240

Projektne aktivnosti na pilotnem obmoËju Jelovica:• izdelava podrobnejšega naËrta upravljanja,• postavitev informacijskih tabel,• izdelava brošure,• druge obvešËevalno-informativne akcije (predavanja

na O©, nateËaj za najboljši plakat na O©, izdelava informacijskih gradiv…).

Projekt, ki traja od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2007, na obmoËju Jelovica in Ratitovec izvaja Zavod RS za varstvo narave z lokalnima partnerjema: Zavodom za gozdove Slovenije, obmoËnima enotama Bled in Kranj, ter Kmetijsko gozdarskim zavodom Kranj.

Boletina

Jelovica

Jovsi

LiËenca(ribniki Petelinjek)

Snežnik

Boletina

Jelovica

Jovsi

LiËenca(ribniki Petelinjek)

Snežnik

Nosilec projekta: Financer: Sofinancer:

Partnerji projekta: