JAVNO MNENJE V DRŽAVAH KANDIDATKAHec.europa.eu/commfrontoffice/publicopinion/archives/eb/eb61/nat_sl.pdf– (manj optimistični). Najbolj črnogleda pričakovanja glede gospodarskih

Eurobarometer za države kandidatkeEu

roba

rom

eter

za

drža

ve č

lani

ce P

omla

d 20

04.1

- Th

e G

allu

p O

rgan

izat

ion,

Hun

gary

Raziskavo je naročila in koordinirala Generalna Direkcija za tisk in komunikacije Dokument ne predstavlja stališč Evropske komisije. Interpretacije in mnenja izražajo stališča avtorja.

Zbiranje podatkov: Februar - Marec 2004

Objava: Julij 2004

NACIONALNO POROČILO:

SLOVENIJA

EUROBAROMETER 2004.1 JAVNO MNENJE V DRŽAVAH KANDIDATKAH

Evropskakomisija

EUROBAROMETER 2004.1 ŠTUDIJA ZA DRŽAVE KANDIDATKE – NACIONALNO POROČILO, SLOVENIJA • • • • • • •

CATI d.o.o. v sodelovanju z »The Gallup Organization, Hungary« 2

Organizator terena / lokalni svetovalec: Tomaž Hohkraut, CATI d.o.o. Avtor teksta: Roman Zatler, CATI d.o.o. Koordinacija celotnega projekta: The Gallup Organisation, Hungary (Mr. Gergely HIDEG)

Kazalo

Kazalo.......................................................................................................................................................2

Predgovor .................................................................................................................................................3

1. Uvod: Življenje v Sloveniji.....................................................................................................................3

1.1 Zadovoljstvo s področji življenja.....................................................................................................3

Sedanji osebni položaj v primerjavi s tistim izpred petih let ............................................................7 Pričakovani osebni položaj v naslednjih petih letih .........................................................................8

1.2 Problemi, s katerimi se sooča Slovenija ........................................................................................9

1.3 Raven zaupanja v različne institucije ...........................................................................................10

2. Informacije o Evropski uniji.................................................................................................................12

2.1 Subjektivna in dejanska raven informiranosti ..............................................................................12

EU trivialnost: dejanska raven poznavanja EU .............................................................................13 Informacije o vstopanju v EU in širitev EU.....................................................................................14

2.2 Zaželeni viri informacij, povezanih z EU ......................................................................................15

Predstavljanje EU v nacionalnih medijih........................................................................................15

2.3 Institucije Evropske unije .............................................................................................................17

3. Podpora članstvu v Evropski uniji ......................................................................................................18 Sprememba podpore Evropski uniji...............................................................................................18 Pričakovane koristi članstva v Evropski uniji .................................................................................19 Podpora ključnim politikam Evropske unije ...................................................................................21

4. Razumevanje pomena Evrope...........................................................................................................22

4.1 Imidž Evropske unije....................................................................................................................22

Razumevanje delovanja EU in koristi članstva v EU.....................................................................23 Vloga Evropske unije .....................................................................................................................24 Strah, povezan s članstvom države v EU......................................................................................25 Proračun Evropske unije ...............................................................................................................26

4.2 Evropska identiteta.......................................................................................................................27

5. Institucionalne reforme Evropske unije ..............................................................................................28

Opis vzorčenja........................................................................................................................................34

Vprašalnik...............................................................................................................................................35

• • • • • • • EUROBAROMETER 2004.1 ŠTUDIJA ZA DRŽAVE KANDIDATKE – NACIONALNO POROČILO, SLOVENIJA

3 CATI d.o.o. v sodelovanju z »The Gallup Organization, Hungary«

Predgovor Eurobarometer za države kandidatke (CC-EB), zbira informacije o družbah v državah, ki bodo postale članice Evropske unije, ki so popolnoma primerljive s standardnim Eurobarometrom. CC-EB študija kontinuirano spremlja podporo članstva v Evropski uniji za vsako državo in spremlja odnose povezane z evropskimi temami. To poročilo zajema rezultate raziskave, ki se je izvajala v obdobju od februarja do marca 2004 v vseh 13 državah kandidatkah in državah pristopnicah: Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija in Turčija.

1. Uvod: Življenje v Sloveniji Splošen pregled anketnih podatkov kaže, da Slovenci ne pričakujejo velikih sprememb v prihodnjem letu oziroma prihodnjih nekaj letih. Pri pričakovanjih na osebnem področju je opaziti več optimizma kot pri pričakovanjih o razmerah v Sloveniji. Vključitev Slovenije v Evropsko unijo je za večino ljudi nekaj pozitivnega, pričakovanja pa so velika (64% prebivalcev Slovenije meni, da bo Slovenija pridobila z vstopom v EU, 27% jih meni nasprotno). Razloge za takšna pričakovanja lahko iščemo v specifični situaciji Slovenije, ki se je leta 1991 osamosvojila in šla z velikimi pričakovanji ljudi in politikov na samostojno pot. Zdi se, da so ljudje pričakovali več predvsem na gospodarskem razvoju Slovenije in so zato nekoliko bolj previdni pri pričakovanjih glede svoje prihodnosti in prihodnosti Slovenije v Evropski uniji.

1.1 Zadovoljstvo s področji življenja Pričakovanja Slovencev so bolj optimistična glede njihovih osebnih (finančnih in zaposlitvenih) razmer, kot so pričakovanja glede gospodarskih in zaposlitvenih razmer v Sloveniji. Dobra polovica jih meni, da se njihove osebne razmere ne bodo spremenile v prihodnjih dvanajstih mesecih. Slaba tretjina (29%) pričakuje, da se bo njihovo življenje izboljšalo v naslednjih dvanajstih mesecih. Najbolj črnogleda so pričakovanja glede gospodarskega stanja Slovenije in zaposlitvenih možnosti v Sloveniji v prihodnjih dvanajstih mesecih, kjer delež tistih, ki meni, da bo šlo na slabše, precej velik – pri gospodarskem stanju v Sloveniji je delež pesimistov (37%) skoraj enak deležu tistih, ki menijo, da ne bo prišlo do sprememb (38%), medtem ko pri zaposlitvenih možnostih v Sloveniji delež pesimistov (38%) presega delež tistih, ki menijo, da ne bo prišlo do sprememb (35%). Kakšna so vaša pričakovanja za naslednjih dvanajst mesecev: ali bo naslednjih dvanajst mesecev boljše, slabše, ali enako, ko gre za: Vaše življenje na splošno enako slabše bolje ne vem Slovenija 51 15 29 5 Nove države članice – 10 42 31 22 5 EU – 25 48 17 31 4

Gospodarski položaj v SLOVENIJI enako slabše bolje ne vem Slovenija 38 37 18 7 Nove države članice – 10 24 52 16 9 EU – 25 32 44 17 6

Finančno stanje vašega gospodinjstva enako slabše bolje ne vem Slovenija 57 21 18 4 Nove države članice – 10 41 39 15 5 EU – 25 52 24 21 4



Možnosti za zaposlitev v SLOVENIJI (na splošno) enako slabše bolje ne vem

Slovenija 35 38 18 9 Nove države članice – 10 27 48 15 10 EU – 25 30 48 15 7

Vaš položaj na delovnem mestu enako slabše bolje ne vem Slovenija 51 8 15 25 Nove države članice – 10 52 18 12 18 EU – 25 58 12 20 10

Splošno gledano se pričakovanja Slovencev ne razlikujejo od pričakovanj prebivalcev razširjene Evropske unije (v nadaljevanju EU-25), so pa slovenska pričakovanja višja kot v desetih novih državah članicah (v nadaljevanju NDČ-101) – tako na osebnem kot tudi na državnem nivoju. Delež pesimistov glede gospodarskih razmer v Sloveniji se je povečal v primerjavi z rezultati prejšnje raziskave Eurobarometer z 32% na 37%. Hkrati pa se od leta 2000 počasi povečuje delež pesimističnih pričakovanj na področju finančnega stanja gospodinjstva (s 14% na 22%). V letu 2003 je bila gospodarska rast v Sloveniji nižja kot v preteklih letih (SURS2), kar najbrž vpliva na pričakovanja ljudi glede gospodarskega položaja Slovenije.

Sl.

CATI / GALLUPVir: Eurobarometer 2004.1 – države kandidatkeFebruar- Marec 2004

5760 55 53 54

1416

18

20 22

2522 25 22

18

0%10%20%30%40%50%60%70%

Trendi kratkoročnih pričakovanj5153

47 4849

1215 15 16

15

333232

3029

0%10%20%30%40%50%60%70%

% 'will remain the same' % 'will get worse' % 'will be better'

Vprašanje: Kakšna so vaša pričakovanja za naslednjih dvanajst mesecev: ali bo naslednjih dvanajst mesecev boljše, slabše, ali enako, ko gre za…? (PREBERI)

36

36

4142 3837

32

3631

30

18252122

20

0%10%20%30%40%50%60%70%

ŽIVLJENJE NA SPLOŠNO

GOSPODARSKI POLOŽAJ V SLOVENIJI

FINANČNO STANJE VAŠEGA GOSPODINJSTVA

1999/2000 Winter 2001 Autumn 2002 Autumn 2003 Autumn 2004 Spring

Socio-demografska analiza je pokazala, da ni razlik v pričakovanjih med moškimi in ženskami. Zato pa so velike razlike v pričakovanjih med starostnimi skupinami. Vidimo trend, da starejši kot je anketiranec, manj optimistična so pričakovanja – še posebej je to očitno pri osebnih razmerah. Respondenti se delijo v dve skupini – stare manj kot 40 let (bolj optimistični) in tiste, stare 40 let ali več

1 Nove države članice Evropske unije (10): Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija 2 Statistični Urad Republike Slovenije



– (manj optimistični). Najbolj črnogleda pričakovanja glede gospodarskih in zaposlitvenih razmer v Sloveniji imajo prebivalci, stari med 40 in 59 let. Slika spodaj prikazuje deleže anketirancev, ki pričakujejo, da se jim bo življenje na splošno popravilo oziroma poslabšalo. Zadovoljstvo z življenjem na splošno pada s starostjo. To je najbrž precej povezano s pričakovanji članstva Slovenije v EU. Mladi ljudje so na splošno bolje pripravljeni izkoristiti prednosti, ki jih prinaša EU, ker govorijo tuje jezike, imajo boljšo izobrazbo oziroma se lahko šolajo na programih, ki so usklajeni s potrebami trga delovne sile EU. Ljudje, starejši od 40 let, so navajeni na svojo službo in kraj bivanja, posledično si ne želijo in ne pričakujejo sprememb.

Sl.

CATI / GALLUPVir: Candidate Countries Eurobarometer 2004.1Februar - Marec 2004

Zadovoljstvo z življenjem – za prihajajoče leto v Sloveniji% navedb po starostnih skupinah

45

39

24

13

7

15

23

13

0

10

20

30

40

50

60

15-24 let 25-39 let 40-59 let 60 let ali več

% 'izboljšal'

% 'poslabšal'

Vprašanje: Kakšna so vaša pričakovanja za naslednjih dvanajst mesecev: ali bo naslednjih dvanajst mesecev boljše, slabše, ali enako, ko gre za…vaše življenje na splošnol?

2



Mlajši prebivalci (25-39 let) v največji meri pričakujejo, da bodo izboljšali finančno stanje gospodinjstva, medtem ko je med starejšimi večji delež pesimistov glede finančnega stanja gospodinjstva.

Sl.


Finančno stanje gospodinjstva – za prihajajoče leto v Sloveniji% navedb po starostnih skupinah

20

32

13

5

14

19

31

18

0

10

20

30

40

50

60


% 'izboljšal'% 'poslabšal'

Vprašanje: Kakšna so vaša pričakovanja za naslednjih dvanajst mesecev: ali bo naslednjih dvanajst mesecev boljše, slabše, ali enako, ko gre za…finančno stanje vašega gospodinjstva?

3



Sedanji osebni položaj v primerjavi s tistim izpred petih let Percepcija trenutnega osebnega položaja v Sloveniji v primerjavi s tistim izpred petih let je zelo podobna percepciji prebivalcev EU-25; je celo nekoliko bolj optimistična, saj je delež tistih, ki menijo, da se je njihov osebni položaj v primerjavi s tistim izpred petih let poslabšal, nižji kot med prebivalci EU-25 (25% proti 32%). Percepcija Slovencev je še bolj optimistična, če jo primerjamo z mnenjem prebivalcev NDČ-10: v Sloveniji 32% prebivalcev meni, da se je njihov položaj v primerjavi s tistim izpred petih let izboljšal, povprečje v NDČ-10 je 24%, v Sloveniji četrtina meni, da se je njihov položaj poslabšal, medtem ko je takih v NDČ-10 kar 44%. V Sloveniji ni statistično značilnih razlik v percepciji trenutnega osebnega položaja v primerjavi s tistim izpred petih let glede na spol, obstajajo pa razlike glede na starost prebivalcev. Splošno gledano so mlajši bolj optimistični, starejši manj. Delež tistih, ki menijo, da se njihovo osebno stanje izboljšalo je med prebivalci, starimi 60 let ali več 9%, med najmlajšimi (15-24 let) pa kar 47%. Te razlike lahko deloma razložimo s finančno situacijo prebivalcev. Prebivalci, stari 60 let ali več, se v večji meri upokojujejo in so manj zadovoljni s svojimi pokojninami. Mlajši prebivalci, pa ravno začenjajo z vstopanjem na trg dela ali s študijem in so bolj zadovoljni s trenutnim osebnim položajem kot s tistim izpred petih let. Pričakovanja Slovencev v prihodnjih petih letih so zelo podobna pričakovanjem prebivalcev EU-25 in so bolj optimistična od pričakovanj prebivalcev NDČ-10. V vseh treh skupinah je več optimistov kot pesimistov glede pričakovanj osebnega položaja v prihodnjih petih letih. Izboljšal Enak Poslabšal ne vem Slovenija 32 43 25 0 Nove države članice – 10 24 30 44 2 EU – 25 31 35 32 1



Pričakovani osebni položaj v naslednjih petih letih Pričakovanja prebivalcev Slovenije v prihodnjih petih letih so povezana z dojemanjem osebnega položaja v zadnjih petih letih. Respondenti, ki menijo, da se je njihov osebni položaj izboljšal, v večji meri pričakujejo tudi izboljšanje osebnega položaja v prihodnjih letih. Med respondenti, ki menijo, da se je njihov osebni položaj poslabšal v zadnjih petih letih, je delež tistih, ki optimistično gledajo na obdobje prihodnjih petih let (22%) manjši od deleža pesimistov (38%). Med moškimi (40%) je delež tistih, ki optimistično gledajo na osebni položaj, nekoliko višji kot pri ženskah (34%), še bolj opazna pa je ta razlika, če primerjamo moške in ženske, ki menijo, da se je njihov osebni položaj v zadnjih petih letih poslabšal – med moškimi je delež tistih, ki optimistično gledajo na prihodnjih pet let 31%, med ženskami pa le 15%. Razlike glede na starost v pričakovanjih glede osebnega položaja v prihodnjih petih letih so podobna percepciji trenutnega osebnega položaja. Med prebivalci, starimi 15-39 let, je delež optimistov precej višji od deleža pesimistov, deleža sta skoraj izenačena med prebivalci, starimi 40-59 let, med najstarejšimi pa je delež pesimistov že višji od deleža optimistov. Izboljšal Enak Poslabšal ne vem Slovenija 37 40 17 6 Nove države članice – 10 33 30 23 14 EU – 25 38 37 17 8

Sl.


Pričakovani osebni položaj v naslednjih petih letih v Sloveniji% navedb po starostnih skupinah

61

49

26

18

710

25 24

0

10

20

30

40

50

60


% 'izboljšal'

% 'poslabšal'

Vprašanje: Ali pričakujete, da se bo vaš položaj v naslednjih petih letih izboljšal, ostal približno enak, alise bo poslabšal?

4



1.2 Problemi, s katerimi se sooča Slovenija V vseh državah v tranziciji je pri prehodu v tržno gospodarstvo prišlo do povečanja brezposelnosti in manjše gotovosti zaposlitve. Po mnenju vprašanih je pričakovano največji problem, s katerim se Slovenija trenutno sooča, brezposelnost – enako velja tudi za NDČ-10 in EU-25. Delež navedb brezposelnosti je med Slovenci nekoliko višji od deleža navedb med prebivalci EU-25, vendar nižji kot med prebivalci NDČ-10. Edina večja razlika med percepcijo problemov v Sloveniji in EU-25 oziroma NDČ-10 je pogostejše navajanje stanovanjskega problema, ki se v Sloveniji pojavlja na 6. mestu (14% navedb), medtem ko ga prebivalci EU-25 postavljajo na 10. mesto (4%), prebivalci NDČ-10 pa ga postavljajo na 8. mesto (4%). Stanovanjski problem pogosteje izpostavljajo prebivalci med 25. in 39. letom (20%), med katerimi je največji delež mladih družin, ki se prvič zaposlujejo, in ne-klasičnih družinskih gospodinjstev, ki so finančno šibkejša (samska, enoroditeljska). Prvih pet najpomembnejših problemov, s katerimi se sooča država, je enakih za Slovenijo in EU-25. V EU-25 sta višje kot v Sloveniji uvrščena imigracija in terorizem (oba na 6. mestu), v Sloveniji sta na 10. oziroma 11. mestu. Očitna razlika med Slovenijo in NDČ-10 je problem sistema zdravstvenega varstva – v NDČ-10 je ta problem postavljen na 3. mesto (25%), v Sloveniji pa na 5. mesto (16%).

Tabela 1.2 Najpomembnejši problemi, s katerimi se sooča Slovenija Slovenija

rang Problem Slovenija (%) NDČ (%) EU-25 (%) NDČ rang EU-25 rang

1 Brezposelnost 54 61 47 1 1

2 Gospodarsko stanje 32 35 27 2 2

3 Kriminal 23 23 25 4 3

4 Rast cen/inflacija 17 19 19 5 4

5 Sistem zdravstvenega varstva 16 25 17 3 5

6 Stanovanjska problematika 14 4 4 8 10

7 Obdavčevanje 13 8 8 7 8

8 Pokojnine 9 9 10 6 7

8 Izobraževalni sistem 5 3 5 9 9

10 Imigracija (priseljevanje) 5 2 13 10 6

11 Terorizem 3 2 13 10 6

11 Varstvo okolja 3 2 3 10 11

12 Javni prevoz 2 1 2 11 12

12 Obramba / Zunanje zadeve 2 1 2 11 12

12 Drugo (Spontane navedbe) 2 1 1 11 13

Starejši prebivalci (60 let ali več) v večji meri kot drugi izpostavljajo problem pokojnin (17% jih je omenilo pokojnine, medtem ko je v drugih starostnih skupinah ta odstotek med 5% in 8%). Prebivalci, stari 40 let ali več, pogosteje navajajo kriminal (29% jih je omenilo kriminal, medtem ko je v drugih starostnih skupinah ta odstotek med 14% in 17%).



1.3 Raven zaupanja v različne institucije Rezultati raziskav javnega mnenja kažejo, da je zaupanje v politične institucije v Sloveniji nizko, kaže pa se še trend padanja zaupanja. V Sloveniji je zaupanje najvišje v množične medije – radio (63% respondentov jim zaupa), televizija (62%) in tisk (54%), sledijo pa mednarodne integracije/organizacije, kot sta Evropska unija (47%) in OZN (46%). Zaupanje je najmanjše v politične institucije – vlada (27% jim zaupa), parlament (25%) in politične stranke (16%), prav slednjim ne zaupa največji delež prebivalcev Slovenije (77% ne zaupa), prebivalcev EU-25 (77% ne zaupa) in prebivalcev NDČ-10 (82% ne zaupa). Zaupanje Slovencev v vojsko in policijo je precej nižje kot pri prebivalcih EU-25 in NDČ-10. V primerjavi z EU-25 je v Sloveniji zaupanje nižje tudi v dobrodelne in prostovoljne organizacije (v EU-25 59%, v Sloveniji 39%), v pravosodje oziroma slovenski pravni sistem (v EU-25 45%, v Sloveniji 30%), v verske institucije (v EU-25 42% v Sloveniji 29%) in v parlament (v EU 35%, v Sloveniji 25%). Zaupanje v dobrodelne organizacije je v Sloveniji nižje zaradi znane afere v Rdečem križu, vzroke za manjše zaupanje v pravni sistem lahko iščemo v precejšnem številu odmevnih sodnih procesov, ki so se končali v korist obtoženih, in velikih zaostankih pri delu sodišč. Institucije, v katere Slovenci bolj zaupajo kot prebivalci EU-25, so: velika podjetja (+10 odstotnih točk v primerjavi z EU-25), televizija (+8), tisk (+7), Evropska unija (+6).

Tabela 1.3 Raven zaupanja v različne institucije Slovenija Nove države članice EU-25

bolj

zaupa bolj ne zaupa NV

bolj zaupa

bolj ne zaupa NV

bolj zaupa

bolj ne zaupa NV

Radio 63 31 6 60 30 10 62 29 9

Televizija 62 32 5 57 35 8 54 39 8

Tisk 54 41 5 49 41 10 47 46 12

Evropska unija 47 39 14 40 37 23 41 41 9

Organizacija združenih narodov 46 42 12 50 27 24 49 34 14

Vojska 43 45 12 58 26 15 63 26 7

Dobrodelne, prostovoljne organizacije 39 53 8 51 29 19 59 28 6

Policija 37 55 8 42 48 10 61 33 16

Velika podjetja 36 55 9 23 56 21 26 60 11

Sindikati 34 56 10 22 52 26 34 50 14

Pravosodje/slovenski pravni sistem 30 63 7 27 62 11 45 47 9

Verske institucije 29 62 9 45 41 15 42 45 6

Slovenska vlada 27 66 7 17 74 9 28 63 17

Slovenski parlament 25 69 6 16 76 9 35 54 18

Politične stranke 16 77 7 7 82 11 14 77 13



Primerjava rezultatov zaupanja v politične institucije (vlada, parlament, politične stranke) iz merjenj jeseni 2003 in pomladi 2004 pokaže, da sta vlada in parlament izgubila 6, politične stranke pa 3 odsotne točke (respondentov, ki jim zaupajo). Zaupanje v vlado se je tesno približalo (nizkemu) zaupanju v parlament. Hkrati pa je v istem obdobju padel delež ljudi, ki so zelo zadovoljni ali zadovoljni z demokracijo v Sloveniji (za 8 odstotnih točk), kateri je zaupanje kontinuirano raslo med letoma 2002 in 2003.

Sl.

CATI / GALLUPVir: Candidate Countries Eurobarometer 2004.1 Februar- Marec 2004

Zaupanje v politični sistem

3330

33

39

27

25

3126

2930

1619

1412 16

48

5143

45

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

2001 Jesen 2002 Pomlad 2003 Jesen 2003 Pomlad 2004

% 'bolj zaupa vladi'

% 'bolj zaupa parlamentu'

% 'bolj zaupa političnim strankam'

% 'zadovoljni+zelo zadovoljni z nacionalno demokracijo'

Vprašanje 1: Sedaj vam bomo vprašanje o tem koliko zaupate določenim institucijam. Bi za vsako od njih lahko povedali, ali se bolj nagibate k temu, da tej ustanovi zaupate, ali da ji ne zaupate? (PREBERI) Vprašanje 2: Gledano v celoti, kako ste zadovoljni z delovanjem demokracije v Sloveniji? (PREBERI)

5



2. Informacije o Evropski uniji V Sloveniji je pred vstopom v Evropsko unijo dalj časa potekala javna razprava, katere namen je bil informiranje državljanov Republike Slovenije o prednostih in slabostih pridružitve Slovenije Evropski uniji. Takratni minister za evropske zadeve Janez Potočnik si je prizadeval za čimbolj transparenten sistem, s katerim bi bile vse potrebne informacije o EU dostopne javnosti. Program informiranja slovenske javnosti o Evropski uniji je izvajala tudi Delegacija Evropske komisije v Sloveniji (zdaj Predstavništvo Evropske komisije), ki je informacije nudila preko svojega informacijskega centra, organizirala več javnih razprav in drugih dejavnosti, namenjenih približevanju EU Slovencem.

2.1 Subjektivna in dejanska raven informiranosti Večina prebivalcev Slovenije percepira svoje poznavanje EU, njenih politik in ustanov kot povprečno (povprečna vrednost 5). Deleži anketirancev, ki bolje poznajo EU (vrednosti 6-10) so med prebivalci Slovenije večji kot med prebivalci NDČ-10. Distribucija odgovorov (glej sliko spodaj) kaže, da v Sloveniji enak delež respondentov percepira svoje poznavanje kot slabo oziroma dobro.

Sl.


Subjektivna raven poznavanja EU

5

8

1315

20

1413

8

3 2

6

12

1716

22

11

8

4

1 1

0

5

10

15

20

25

30

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

SlovenijaNDČ - 10

Question: Koliko se vam zdi, da veste o Evropski uniji, njeni politiki in ustanovah? Ocenite na lestvici od 1 do 10, kjer 1 pomeni, da “ne veste ničesar”, 10 pa pomeni, da “veste veliko”. (POKAŽI KARTICO Z LESTVICO)

Ne vem ničesar

Vem veliko

6

Raven lastne percepcije poznavanja EU je odvisna od izobrazbe – povprečna ocena variira od 4,11 za tiste s končano srednjo šolo do 5,65 za ljudi z univerzitetno izobrazbo. Percepcija poznavanja se razlikuje tudi glede na starost ljudi. Najbolje informirana starostna skupina je tista 25-39 let (povprečje 5,32). Ti ljudje imajo tudi največji potencial v EU, tako da ni presenetljivo, da so tudi najbolje informirani o EU. Obstajajo tudi razlike v percepciji poznavanja EU glede na spol – moški (5,36) imajo višjo oceno kot ženske (4,64) – razlike so statistično značilne. Višji nivo poznavanja EU se pojavlja med t.i. mnenjskimi voditelji – ljudmi, ki se pogosto pogovarjajo o političnih zadevah in pogosto prepričujejo svoje prijatelje, sorodnike in sodelavce s svojimi pogledi.



EU trivialnost: dejanska raven poznavanja EU Dejansko poznavanje osnovnih dejstev povezanih z EU je v Sloveniji nekoliko višje kot med NDČ-10. Slovenci so bolje informirani od prebivalcev NDČ-10 in tudi prebivalcev držav nerazširjene EU (v nadaljevanju EU-15) o izgledu zastave EU, o mestu sedeža EU, o datumu volitev v Evropski parlament, o številu zvezdic v zastavi EU, bolje od NDČ-10 pa so Slovenci informirani o datumu ustanovitve EU in načinu izvolitve predsednika EU. Povprečno število pravilnih odgovorov je 4,4 (od možnih 10 pravilnih). Nivo poznavanja, tako med Slovenci kot tudi med prebivalci NDČ-10 kot celote je, nižje pri poznavanju datuma ustanovitve EU in načinu izvolitve predsednika EU. Tretjina Slovencev je bila prepričana, da volitve v Evropski parlament ne bodo junija 2006.

Sl.


Poznavanje osnovnih dejstev povezanih z EU% pravilnih odgovorov

Vprašanje: Za vsako od naslednjih trditev o Evropski uniji mi prosim povejte, če mislite da drži ali ne?*VIr EU-15 podatkov: Standard Eurobarometer 61

Pomlad 2004

90

48

42

39

49

42

30

39

32

25

87

50

47

40

40

37

35

34

24

16

81

50

25

34

55

48

33

22

29

13

Evropska zastava je modre barve z rumenimi zvezdicami (P)

Poslance Evropskega parlamenta neposredno izvolijo državljaniEvropske unije (P)

Evropska unija ima svojo himno (P)

Vsako leto se praznuje Dan Evrope v članicah Evropske unije (P)

Evropska skupnost je bila ustanovljena po koncu prve svetovnevojne (N)

Predsednika Evropske unije neposredno volijo vsi državljaniEvropske unije (N)

Evropsko unijo trenutno sestavlja 12 držav članic (N)

Sedež Evropske unije je v Strasburgu (N)

Naslednje volitve v Evropski Parlament bodo junija leta 2006 (N)

Na zastavi Evropske unije predstavlja ena zvezda eno članico (N)

Slovenija

NDČ-10

EU 15*

7

Med številom pravilnih odgovorov na zgornja vprašanja in subjektivno oceno poznavanja EU obstaja (statistično značilna) pozitivna povezanost (Pearsonov korelacijski koeficient .257), kar pomeni, da so ljudje, ki so ocenili svoje poznavanje EU kot dobro, odgovorili pravilno na več vprašanj kot tisti, ki so svoje znanje ocenili kot slabše. Moški so bolje informirani kot ženske (povprečno število pravilnih odgovorov med moškimi je 4,7, med ženskami pa 4,1). Najbolje informirana starostna skupina je tista z respondenti starimi od 25 do 39 let – povprečno število pravilnih odgovorov je 4,6. Na splošno starost nima velikega vpliva na poznavanje EU – povprečno število pravilnih odgovorov semed starostnimi skupinami razlikuje malenkostno.



Informacije o vstopanju v EU in širitev EU Na splošno je večina prebivalcev Slovenije dobro obveščenih o širitvi Evropske unije nasploh in tudi o vstopu Slovenije v EU s 1. majem 2004 – več kot polovica meni, da je dobro ali zelo dobro obveščena. Raven obveščenosti o vstopu Slovenije v EU je malenkost višja od ravni obveščenosti o širitvi EU na splošno.

Sl.


Obveščenost o širitvi EU na splošnoin proces vstopanja Slovenije v EU

53

3834

51

56

4 6

0

10

20

30

40

50

60

ŠIRITEV EU NA SPLOŠNO VSTOP SLOVENIJE V EU

% 'sploh niste obveščeni'% 'ne preveč dobro obveščeni'

% 'dobro obveščeni'% 'zelo dobro obveščeni'

Question: Kako dobro ste obveščeni o širitvi Evropske unije maja letos, torej priključevanju novih 10 državk Evropski uniji? Menite, da ste… (POKAŽI KARTICO – PREBERI – SAMO EN ODGOVOR)Kako dobro ste obveščeni o majski širitvi Evropske unije, ko se bo Slovenija priključila Evropski uniji Menite, da ste…(POKAŽI KARTICO – PREBERI – SAMO EN ODGOVOR)

8

Tudi v primeru obveščenosti prebivalcev Slovenije o širitvi EU je raven obveščenosti povezana s stopnjo izobrazbe. Med respondenti z vsaj višješolsko izobrazbo je nadpovprečno visok delež tistih, ki so zelo dobro in dobro obveščeni o procesu širitve EU. Največji delež zelo dobro obveščenih je med starostno skupino 40-59 let, med moškimi jih je več kot med ženskami – razlike so majhne.



2.2 Zaželeni viri informacij, povezanih z EU Tradicionalni množični mediji – televizija, tiskani mediji in radio – so najpogosteje uporabljeni viri informacij, po katerih posežejo prebivalci Slovenije, kadar iščejo informacije o Evropski uniji, njeni politiki in ustanovah.

Sl.

CATI / GALLUPVir: Candidate Countries Eurobarometer 2004.1Februar- Marec 2004

Viri informacij povezanih z EU- v Sloveniji%, viri z vsaj 5% navedb v Sloveniji

Vprašanje: Kadar iščete informacije o Evropski uniji, njeni politiki, njenih ustanovah, katere odnaslednjih virov uporabite? Še kakšnega? (POKAŽI KARTICO – PREBERI – MOŽNIH VEČ ODGOVOROV)

*Source of EU-15 data: Standard Eurobarometer 61Spring 2004

80

5563

37 3424

19

6 5 5 6

79

51 51

35 31

18 156 3 3

10

73

54

3525 23

1610

3 2 311

Tele

vizi

ja

Rad

io

Dne

vno

časo

pisj

e

Pog

ovor

i s s

orod

niki

, prij

atel

ji,so

dela

vci

Dru

gi č

asop

isi,

revi

je

Inte

rnet

Knj

ige,

bro

šure

, inf

orm

acijs

kile

taki

Ses

tank

i

Dru

gi p

oliti

ki

Info

rmac

ijske

pis

arne

Evr

opsk

eun

ije, E

vro-

info

cen

tri

Nik

oli n

e iš

čem

taki

h in

form

acij,

me

ne z

anim

a

Slovenija

NDČ-10

EU 15*

9

Seznam najpogosteje uporabljenih virov za iskanje informacij o EU se malenkostno razlikuje glede na socio-demografske skupine respondentov; pri vseh pa je televizija prvi vir. Uporaba interneta za iskanje informacij o EU je močno povezana s starostjo respondenta. Med najmlajšimi jih je 44% navedlo ta vir, med najstarejšimi pa le 2%. Zaželenost drugih medijev pri iskanju informacij o EU ni močneje povezana s starostjo. Predstavljanje EU v nacionalnih medijih Več kot polovica prebivalcev Slovenije meni, da je v slovenskih medijih ravno dovolj informacij o Evropski uniji, petina pa meni, da jih je premalo. Največji delež (46%) meni, da slovenski mediji predstavljajo Evropsko unijo objektivno, hkrati pa je delež tistih, ki menijo, da jo predstavljajo preveč pozitivno, kar visok - 39%. Primerjava slovenskega povprečja s povprečjem NDČ-10 skupaj pokaže, da so Slovenci bolj zadovoljni s količino informacij, ki jih slovenski mediji namenijo EU - več kot polovica (52%) Slovencev meni, da slovenski mediji govorijo o EU ravno prav (povprečje NDČ-10 skupaj 43%), samo petina Slovencev pa meni, da je informacij premalo, medtem ko je povprečje NDČ-10 37%. Hkrati pa so Slovenci bolj kot prebivalci vseh NDČ-10 prepričani v objektivnost medijskega prikazovanja EU – da mediji objektivno prikazujejo EU, meni 46% Slovencev, medtem ko je povprečje med prebivalci v NDČ-10 36%. Ženske so bolj skeptične glede objektivnosti medijskega prikazovanja informacij o EU - 45% jih meni, da slovenski mediji predstavljajo EU preveč pozitivno, enako meni 33% moških, v objektivnost predstavljanja EU v medijih je prepričanih 38% žensk in 55% moških.



Prepričanost respondentov v objektivnost medijskega predstavljanja EU raste s stopnjo informiranosti o EU – večje kot je respondentovo poznavanje EU, bolj verjetno je, da bo respondent menil, da slovenski mediji predstavljajo Evropsko unijo objektivno, medtem ko respondenti z nižjo stopnjo poznavanja EU pogosteje menijo, da slovenski mediji predstavljajo EU preveč pozitivno.

Sl.


Količina in objektivnost informacij slovenskih medijev o EU

22

39

52

46

20

6

0

10

20

30

40

50

60

Količina poročanja slovenskihmedijev o EU

Slovenski mediji predstavljajoEU

% 'preveč'

% 'ravno dovolj'

% 'premalo'

preveč pozitivno

objektivno preveč negativno

Vprašanje: Gledano na splošno, ali menite, da slovenski mediji o Evropski uniji govorijo preveč, ravno prav ali premalo?Vprašanje: Ali menite, da slovenski mediji predstavljajo Evropsko unijo kot preveč pozitivno, objektivno ali preveč negativno?

10



2.3 Institucije Evropske unije Slovencem sta med evropskimi institucijami najbolj poznani Evropski parlament in Evropska komisija, ki ju pozna 90% oziroma 84% respondentov, na tretjem mestu pa je, zanimivo, Evropski varuh človekovih pravic s 77% navedb. Najbolj pomembno vlogo v delovanju EU igrata respondentom najbolj poznana Evropski parlament in Evropska komisija. Istima institucijama prebivalci v Sloveniji tudi najbolj zaupajo.

Sl.


Poznavanje in odnos do institucij Evropske unije%, Slovenija

Vprašanje: Ali ste slišali tudi za...? ; Bi lahko za vsako od njih povedali, ali igra pomembno vlogo vdelovanju Evropske unije ali ne?; Bi za vsako od njih lahko povedali, ali se bolj nagibate k temu, da tej ustanovi zaupate, ali da ji ne zaupate ? (PREBERI)

93

84

70

69

77

66

55

37

35

80

70

55

52

57

49

39

23

22

59

52

38

42

47

39

31

20

19

Evropski parlament

Evropska komisija

Svet ministrov Evropske unije

Sodišče Evropskih skupnosti

Evropski varuh človekovihpravic

Evropska centralna banka

Evropsko računsko sodišče

Odbor regij Evropske unije

Ekonomsko socialni odborEvropske unije

slišal

igra pomembno vlogo

bolj zaupa

11

Moški so malenkost bolje informirani od žensk, zato pogosteje navajajo, da so slišali za določeno institucijo EU, prav tako pogosteje zaupajo tem institucijam. Največji deleži poznavanja institucij EU se pojavljajo med starostnima skupinama 25-39 let in 40-59 let, ljudje iz prve skupine pogosteje zaupajo institucijam kot ljudje iz ostalih starostnih skupin. Med ljudmi iz starostnih skupin 15-24 let in 60 let ali več je poznavanje institucij EU najmanjše. Pričakovano prebivalci Slovenije z vsaj višješolsko izobrazbo poznajo največ institucij in jim tudi zaupajo, po drugi strani pa bolj selektivno ocenjujejo vlogo določenih institucij pri delovanju EU – nadpovprečno visok delež (glede na povprečje vzorca) pripisuje pomembno vlogo Evropski komisiji, Evropski centralni banki, Svetu Ministrov EU in Evropskemu računskemu sodišču.



3. Podpora članstvu v Evropski uniji Med desetimi državami pristopnicami je pomladi leta 2004 imela najvišjo podporo članstvu v EU Litva (52% jih je menilo, da je članstvo njihove države v EU dobro), sledila je Malta (50%). Slovenija je s 40% bolj pri repu lestvice, za njo sta le Latvija (33%) in Estonija (31%). Po drugi strani pa so Slovenija, Madžarska in Litva države, kjer njihovi prebivalci najpogosteje pričakujejo koristi s članstvom njihove države v Evropski uniji (v Sloveniji koristi pričakuje 64%, v Litvi in na Madžarskem pa 58%). Sprememba podpore Evropski uniji Trend podpore članstvu v EU je za Slovenijo v zadnjem letu (merjenja od pomladi 2003 do pomladi 2004) enak povprečju NDČ-10 – v času referenduma o pristopu Slovenije k EU (pomlad 2003) je podpora dosegla vrh (57%), potem pa je sledil trend padanja podpore na sedanjih 40% - padec za kar 17 odstotnih točk. V obdobju med leti 1999 in 2002 je bila podpora Slovenije kontinuirano pod povprečjem NDČ-10 (med 5% in 11% nižja podpora). Delež prebivalcev Slovenije, ki menijo, da bo članstvo v EU za Slovenijo slabo, je konstantno nizek – med 7% in 17%.

Sl.


Mnenje o članstvu Slovenije v Evropski unijiČasovne točke - Slovenija

525252

43

58

47 50

4157

4350

4042

403733

37

42

42

44

35

8711 14

1013

17

0%10%20%30%40%50%60%70%80%90%

100%

Zima 1999 Jesen 2001 Pomlad2002

Jesen 2002 Pomlad2003


NMS-10 povprečje: dobro% 'Dobro'

% 'Niti dobro niti slabo'% 'Slabo'

Vprašanje: Splošno gledano ali mislite, da bo članstvo v Evropski uniji za Slovenijo …?(PREBERI)

12

Moški in mladi ljudje (15-24 let) sta skupini, ki bolj podpirata članstvo Slovenije v EU kot druge socio-demografske skupine v Sloveniji (glej sliko spodaj).



Sl.


Razlike v podpori članstva v EU glede na spol in starost

13 14 16 11 15 10

42 4738

50 43 44

44 3646

3841 39

-40

-20

0

20

40

60

80

100

Moški Ženske 15-24 let 25-39 let 40-59 let 60 let ali več

% 'dobro'% 'niti dobro niti slabo'% 'slabo'

RAZLIKE GLEDE NA SPOL RAZLIKE GLEDE NA STAROST

Vprašanje: Splošno gledano, ali mislite, da bo članstvo v Evropski uniji za Slovenijo..?(PREBERI)

12

Podpora članstvu Slovenije v EU raste s stopnjo izobrazbe – bolj kot je nekdo izobražen, bolj podpira članstvo. Med ljudmi z vsaj višjo izobrazbo članstvo Slovenije v EU podpira 57%, med tistimi, s končano srednjo šolo 41%, med tistimi s končano osnovno šolo pa 31%. Pričakovane koristi članstva v Evropski uniji Med prebivalci NDČ-10 Slovenci najpogosteje pričakujejo, da bo država pridobila koristi s članstvom v EU - trenutno 64% Slovencev meni, da bo Slovenija pridobila, medtem ko je povprečje med prebivalci NDČ-10 skupaj 52%. Trend naraščanja in padanja pričakovanj koristi članstva je v Sloveniji enak kot pri NDČ-10. Ponovno lahko opazimo, da so bila pričakovanja najvišja v času pred referendumom o pristopu Slovenije v EU (pomlad 2003) – takrat je 75% ljudi pričakovalo, da bo Slovenija pridobila koristi s pristopom k članstvu v EU. Vrhu je, podobno kot pri podpori članstvu, sledil padec – trenutno 64% ljudi pričakuje koristi.



Sl.


Mnenje o koristih članstva Slovenije v Evropski uniji

1822 22

14 16

5257

6054

6458 56

7275

6258

64

68

60

2728

0%10%20%30%40%50%60%70%80%90%

100%

Zima 1999 Jesen 2001 Pomlad2002



Povprečje NDČ-10: bo pridobila% 'bo pridobila'% 'ne bo pridobila'

Vprašanje: Če upoštevate vse vidike, bi rekli, da bo Slovenija s članstvom v Evropski uniji karkoli pridobila ali ne?

14

Koristi članstva Slovenije v EU so eden od razlogov za podpiranje članstva države v Evropski uniji. Rezultati ankete kažejo, da so pričakovanja koristi članstva Slovenije v EU med prebivalci Slovenije pomemben dejavnik podpore članstva Slovenije v EU. Med tistimi, ki pričakujejo, da bo Slovenija imela koristi od članstva v EU, jih 58% podpira članstvo, med prebivalci, ki ne pričakujejo nobenih koristi članstva Slovenije v EU, pa jih članstvo podpira le 7%. Odnos do članstva Slovenije v EU je povezan s poznavanjem Evropske unije, njenih politik in ustanov. Bolje informirani v večji meri podpirajo članstvo Slovenije v EU in pričakujejo koristi, ki jih bo Slovenija imela od integracije.



Podpora ključnim politikam Evropske unije Prebivalci Slovenije podpirajo najpomembnejše politične »projekte« Evropske unije, kot so evropska monetarna unija, skupna zunanja politika, skupna obrambna in varnostna politika in širitev EU. Pri podpiranju vseh štirih političnih projektov je opaziti trend rahlega upadanja podpore po referendumu (pomlad 2003), na splošno pa je podpora še vedno visoka - med 76% podpore za skupno zunanjo politiko in 82% za evropsko monetarno unijo s skupno valuto.

Sl.


88 89 81 8285

89 7 11110%

100%

2003.1 2003.2 2003.3 2003.4 2004.1

zaproti

EVROPSKA MONETARNA UNIJA S SKUPNO VALUTO - EVROM

76

15 13 11

84 74 7674

1412

0%

100%

2003.1 2003.2 2003.3 2003.4 2004.1

83 8512 9 11

76 78791412

0%

100%

2003.1 2003.2 2003.3 2003.4 2004.1

9 7 9

8683 78 7980

11100%

100%

2003.1 2003.2 2003.3 2003.4 2004.1

SKUPNA ZUNANJA POLITIKA DRŽAV ČLANIC

EU DO OSTALIH DRŽAV

SKUPNA OBRAMBNA IN VARNOSTNA POLITIKA

DRŽAV ČLANIC EU

ŠIRITEV EU Z 10 NOVIMI DRŽAVAMI LETOŠNJEGA

MAJA(2004.1: “VSTOP 10 NOVIH DRŽAV

ČLANIC MAJA 2004”)15



4. Razumevanje pomena Evrope Urad Vlade za informiranje od leta 1997 izvaja vladni program obveščanja slovenske javnosti o vključevanje Slovenije v Evropsko unijo z naslovom “Slovenija. Doma v Evropi”. Ta sporoča, da je mesto Slovenije v Evropi oziroma Evropski uniji. Predsednik vlade je pred kratkim povedal, da bo Slovenija z vstopom v Slovenijo ustvarila temelje, na katerih bo gradila svoj prihodnji gospodarski, kulturni, politični in duhovni razvoj. Tudi prebivalci večinoma vidijo Evropsko unijo kot nekaj pozitivnega in kot unijo držav, kjer ima Slovenija možnost nadaljnjega razvoja na vseh področjih. Tudi referendum, kjer se je skoraj 90% izreklo za vstop Slovenije v Evropsko unijo, je pokazal, da so Slovenci naklonjeni Evropski uniji. Večina prebivalcev Slovenije se identificira z Evropsko unijo. Kombinirana – nacionalna in evropska – identiteta je med Slovenci pogostejša kot izključno slovenska identiteta.

4.1 Imidž Evropske unije Kakšen je torej imidž Evropske unije? Slovenci povezujejo Evropsko unijo najpogosteje z denarno enoto evrom in svobodo potovanja, študija in zaposlitve kjerkoli v EU (56% in 52% navedb). Splošno gledano Slovenci povezujejo EU s pozitivnimi lastnostmi, saj je prva negativna lastnost – več kriminala – šele na šestem mestu (32% navedb). Primerjava imidža EU med prebivalci Slovenije in prebivalci NDČ-10 pokaže, da Slovenci z EU pogosteje povezujejo denarno enoto evro (za 11 odstotnih točk več kot je povprečje NDČ-10), kulturno raznolikostjo (+9), gospodarskim razcvetom (+4). Slovenci pa pogosteje navajajo tudi negativne lastnosti, kot so več kriminala (+12), zapravljanje denarja (+6), brezposelnost (+5) in izguba lastne kulturne identitete (+5).

Sl.


Razumevanje pomena Evropske unije% navedb

Vprašanje: Kaj pomeni Evropska unija vam osebno?(POKAŽI KARTICO – PREBERI- VEČ MOŽNIH ODGOVOROV)

52

56

38

26

30

39

29

34

28

23

23

32

18

17

62

45

37

27

31

30

26

30

23

23

17

20

16

12

51

50

31

22

22

28

28

19

19

11

26

19

23

14

Svoboda potovanja, študija in zaposlitve kjerkoli v Evropski uniji

Evro

Mir

Birokracija

Demokracija

Kulturna raznolikost

Močnejšo besedo v svetu

Gospodarski razcvet

Brezposelnost

Socialno varstvo

Zapravljanje denarja

Več kriminala

Premalo nadzora na zunanjih mejah

Izguba lastne kulturne identitete

Slovenija

NDČ - 10

EU 15*

*Vir EU-15 podatkov: Standard Eurobarometer 61Spring 2004

16

Imidž Evropske unije je med prebivalci EU-15 nekoliko drugačen kot med prebivalci NDČ-10. Prebivalci EU-15 v zvezi z EU pogosteje navajajo negativne zadeve, kot sta premajhen nadzor na zunanjih mejah in zapravljanje denarja, manj pogosto pa navajajo gospodarski razcvet, socialno varstvo, brezposelnost, mir, birokracijo in demokracijo, kar je povezano s samo gospodarsko razvitostjo držav in daljšo tradicijo demokracije v teh državah.



Imidž Evropske unije je odvisen od splošnega odnosa ljudi do EU. Tisti prebivalci, ki podpirajo članstvo Slovenije v EU, Evropsko unijo povezujejo večinoma s pozitivnimi lastnostmi. Prebivalci, ki ne podpirajo članstva Slovenije v EU (tisti, ki menijo, da je članstvo v EU za Slovenijo slabo) v zvezi z EU najpogosteje omenjajo evro (57%), več kriminala (41%), birokracijo (40%), svobodo potovanja, študija in zaposlitve kjerkoli v EU (38%), zapravljanjem denarja (38%) in brezposelnostjo (37%); EU torej povezujejo z več negativnimi kot pozitivnimi lastnostmi. Tudi med skeptiki (članstvo v EU za Slovenijo ni niti dobro niti slabo) sta najpogosteje navedeni lastnosti evro in svoboda potovanja, študija in zaposlitve kjerkoli v EU (49% in 46% navedb), kar jeenako kot na celotnem slovenskem vzorcu. Razumevanje delovanja EU in koristi članstva v EU Več kot polovica vprašanih prebivalcev Slovenije meni, da razume, kako deluje Evropska unija (52% se je strinjalo, 35% se ni strinjalo s trditvijo “Razumem, kako deluje Evropska unija”) – ta odstotek je med NDČ-10 drugi najvišji, takoj za Poljsko (58%). Odstotek tistih, ki menijo, da razumejo, kako EU deluje, je še višji med podporniki EU3 (62% jih meni, da razumejo modus operandi EU). Več kot polovica vprašanih se strinja, da bo Slovenija gospodarsko in politična bolj stabilna zaradi članstva v EU, da bo Slovenija varnejša kot članica EU in da bo slovenski glas štel v EU.

Sl.


Koristi članstva v EU

43

51

36

52

53

51

41

36

51

33

32

36

Menim, da bomo politično bolj stabilni, ker bo Slovenija članica Evropske unije

Menim, da bom bolj varen, ker bo Slovenija članica Evropske unije

Menim, da bomo gospodarsko bolj stabilni, ker bo Slovenija članica Evropske unije

Moj glas bo štel v Evropski uniji

Slovenski glas bo štel v Evropski uniji

V prihodnosti bo Slovenija v Evropski uniji postala bolj vplivna

Vprašanje: Prosim, če mi lahko za vsako spodnjo trditev poveste, ali se z njo boljstrinjate ali bolj ne strinjate?(PREBERI)

% ‘SE BOLJ STRINJAM’

% ‘SE BOLJ NE STRINJAM’

17

Med podporniki EU je delež respondentov, ki pričakujejo, da bo Slovenija dosegla večjo gospodarsko in politično stabilnost, ko bo članica EU, še večji. Mladi ljudje (15-39 let) in tisti z vsaj visokošolsko izobrazbo se pogosteje strinjajo, da bo Slovenija dosegla večjo gospodarsko in politično stabilnost, ko bo članica EU.

3 Podporniki EU so tisti, ki menijo, da je članstvo v EU za Slovenijo dobro



Vloga Evropske unije Vloga Evropske unije je med Slovenci najpogosteje percepirana kot pozitivna na naslednjih področjih: obramba, boj proti terorizmu, zunanja politika in ekonomski položaj. Področja, ki se primarno tičejo povprečnega državljana, kot so na primer zdravstvo, povišanje cen/inflacija, davki, pokojnine, niso tista, kjer bi prebivalci Slovenije menili, da EU tam igra pozitivno vlogo. To lahko pomeni, da Slovenci o Evropski uniji razmišljajo preveč abstraktno in splošno in si ne predstavljajo, da bi EU lahko reševala njihove vsakdanje probleme. Področja, kjer prebivalci Slovenije vidijo vlogo EU pogosteje kot negativno, so obdavčitev, pokojnine, imigracije in stanovanjska politika – razen imigracij so ta področja povezana z gospodarstvom.

Sl.


Vloga EU na določenih področjih

11

8

13

11

10

12

10

16

24

18

28

22

30

36

30

23

24

26

31

21

27

45

21

30

31

32

39

33

23

21

53

55

47

47

52

47

30

50

34

37

25

21

22

25

36

Varstvo okolja

Obramba

Boj proti terorizmu

Boj proti kriminalu

Zunanja politika

Šolstvo

Javni prevoz

Ekonomski položaj

Boj proti nezaposlenosti

Zdravstvo

Priseljevanje

Stanovanjska problematika

Pokojnine

Obdavčitev

Povišanje cen/inflacija

% "negativno vlogo" % "niti pozitivne niti negativne vloge" % "pozitivno vlogo"

Vprašanje:Za vsako izmed vprašanj v Sloveniji ocenite, ali ima pri tem Evropska unijapozitivno vlogo, negativno vlogo ali niti pozitivne niti negativne vloge …?(PREBERI)

18



Strah, povezan s članstvom države v EU Prebivalce Slovenije je pri članstvu Slovenije v Evropski unijinajbolj strah večjih težav slovenskih kmetov (67% navedb), kar je bila pogosta tema predvsem nasprotnikov vstopanja Slovenije v EU, in selitve delovnih mest v države z nižjimi proizvodnimi stroški (63%). Slednji strah je verjetno prisoten zaradi takšnih primerov v slovenskem gospodarstvu – npr. Tobačna Ljubljana je preselila svoj proizvodni del v državo z nižjimi proizvodnimi stroški in zaradi dejstva, da ima Slovenija najvišje stroške dela med vsemi novimi državami članicami EU, zaradi česar so druge države bolj privlačne za tuje korporacije. Sledita strah pred porastom trgovanja z mamili in mednarodnega organiziranega kriminala (58%), kar je razumljivo zaradi geografske lege Slovenije, ki bo/je povezava med Zahodno Evropo in državami bivše Jugoslavije in JV Evrope, ter strah pred tem, da bo Slovenija postala neto plačnica v evropski proračun (57%), kar je bila prav tako pogosta tema nasprotnikov vstopanja Slovenije v EU. Tudi podporniki članstva Slovenije v EU (tisti, ki menijo, da je članstvo v EU za Slovenijo dobro) navajajo iste štiri probleme. Relativno redko je Slovencev strah vse redkejše uporabe slovenščine in izgube slovenske nacionalne identitete in kulture.

Sl.


Strah povezan s članstvom države v EU% navedb

Vprašanje: Mogoče je nekatere ljudji glede izgradnje Evrope, Evropske unije strah. Prebrali vambomo nekaj stvari, za katere ljudje pravijo, da se jih bojijo. Prosim, povejte ob vsaki, ali ste vi osebno, zaradi nje trenutno zaskrbljeni ali niste zaskrbljeni.

67

57

58

63

33

42

48

43

30

39

70

57

62

54

47

43

47

35

27

28

61

64

64

72

51

42

53

42

38

0 10 20 30 40 50 60 70 80

Več težav za slovenke kmete

Naša država bo Evropski uniji plačevala vedno več

Porast trgovanja z mamili in mednarodnega organiziranega kriminala

Selitev delovnih mest v države z nižjimi proizvodnimi stroški

Odprava slovenskega tolarja

Gospodarka kriza

Manjše države članice bodo izgubile moč

Izguba socialnih ugodnosti

Izguba narodne identitete in kulture

Vedno manj se bo uporabljal naš jezik

Slovenija

NDČ-10

EU-15*

*VIr EU-15 podatkov: Standard Eurobarometer 61Spring 2004

19

Strahovi, ki jih imajo prebivalci EU-15 pri procesu gradnje nove Evrope, so predvsem ekonomske narave in so povezani z vstopom NDČ-10. Najbolj jih je strah selitve delovnih mest v države z nižjimi proizvodnimi stroški (72% navedb), vse večjega plačevanja v evropski proračun (64%) in povečano trgovanja z mamili in mednarodnega organiziranega kriminala (64%) Pri dojemanju strahov pri gradnji nove Evrope ni pomembnih razlik glede na socio-demografske skupine.



Proračun Evropske unije Po mnenju Slovencev se največji delež proračuna Evropske unije porabi za stroške administracije, osebja in poslopij (33%), za zunanjo politiko ter pomoč državam zunaj EU (16%) in za kmetijstvo (14%). Podobno mnenje o porabi proračuna EU imajo tudi prebivalci EU-15, medtem ko je mnenje prebivalcev NDČ-10 malce drugačno – menijo, da se največ denarja porabi za stroške administracije, osebja in poslopij in kmetijstvo (oboje je dobilo 19% navedb) ter za zaposlovanje in socialne zadeve (13%).

Sl.


14

10

16

5

8

1

13

33

KmetijstvoStroške administracije in osebja, poslopjaZaposlovanje in socialne zadeve Zunanja politika in pomoč državam zunaj Evropske unijePomoč regijamZnanstvene raziskave DrugoNe vem

Proračun EU je porabljen za ...

Vprašanje: Za kaj od naštetega se po vašem mnenju porabi največ proračuna Evropske unije? (POKAŽI KARTICO – PREBERI – SAMO EN ODGOVOR)

19*Vir EU-15 podatkov: Standard Eurobarometer 61Spring 2004

19

1311

9

41

23

19

14

1114

10

51

20

24

SLOVENIJA NDČ-10 EU-15

Dojemanja porabe proračuna EU se med Slovenci ne razlikuje po socio-demografskih skupinah. V vseh skupinah so stroški administracije na prvem mestu, sledijo pa zunanja politika ter pomoč državam zunaj EU ali kmetijstvo. Moški na tretje mesto postavljajo zaposlovanje in socialne zadeve (na prvo stroške administracija, na drugo pa zunanjo politiko). Ljudje z univerzitetno izobrazbo, pogosteje kot drugi menijo, da gre pomemben delež proračuna EU za znanstvene raziskave.



4.2 Evropska identiteta V Sloveniji se pogosto poudarja, da je zgodovinsko gledano Slovenija vedno bila del Evrope. Po drugi strani pa je močno prisoten duh lokalnosti in strah pred tujim, kar dviga nacionalno identiteto. Obe značilnosti se kažeta pri vprašanju o nacionalni in evropski identiteti. Zadnji Eurobameter (pomlad 2004) je pokazal na zgodovinsko spremembo identitete po celotni Evropi. V sedemnajstih od petindvajsetih držav članic EU je delež tistih, ki se identificirajo zgolj z nacionalno identiteto, presegel delež tistih, ki se identificirajo s kombinirano (nacionalno in evropsko) identiteto (upoštevaje interval zaupanja). Ta premik je najbolj viden pri NDČ-10, kjer je prišlo do povečanja nacionalne identitete za 11 odstotnih točk. V Sloveniji se je delež tistih, ki se identificirajo le z nacionalno identiteto, povečal za 10 odstotnih točk od prejšnjega merjenja (jesen 2003). Kljub takšnemu razvoju dogodkov imajo najvišje deleže prebivalcev, ki se identificirajo le z nacionalno identiteto, prav države iz EU-15 – Finska in Velika Britanija, ki ji tesno sledi nova država članica Madžarska. Slovenski delež je enak povprečju EU-25. V Sloveniji se največji del prebivalcev opredeljuje s kombinirano – slovensko in evropsko – identiteto (47%).

Sl.


Nacionalna identiteta po državah Evrope(% ki se identificira le z nacionalni identiteto)

Vprašanje: Ali se v bližnji prihodnosti vidite kot…? (POKAŽI KARTICO – PREBERI – MOŽEN SAMO EN ODGOVOR ) POLOVICA VZORCA A: 1 – Le Slovenec/ka , 2 - Slovenec/ka in Evropejec/ka, 3 - Evropejec/ka in Slovenec/ka, 4 - le Evropejec/ka POLOVICA VZORCA B: 1 - le Slovenec/ka, 2 - Slovenec/ka in Evropejec/ka, 3 - le Evropejec/ka + DK / Ref.


62 62 6157 56

53 53 51 50 49 48 48 4845 44 42 42 42 42 41 41 40 39

34 3230 29 27

5761

51 5148

4246

4143

37

49 51

3633

3531

3937

40 4034

37

29 2935 35

24 25

FI UK

HU EL

SE LT AT

CZ NL

CY IE PT

NM

S-1

0

PL

EE SI

EU

-25

DK

BE

EU

-15

LV DE

SK

ES

MT

FR LU IT

2004 pomlad

2003 jesen

21

Med moškimi je delež tistih, ki izražajo kombinirano identiteto, 52%, med ženskami 42%, se pa ženske nadpovprečno pogosto identificirajo le z nacionalno identiteto (47%). Med mladimi (15-24 let) se kar petina identificira izključno z evropsko identiteto (povprečje za celoten vzorec je 8%), kombinirana identiteta se nadpovprečno pogosto pojavlja tudi med mlajšimi prebivalci - 25-39 let (57%) in 15-24 let (52%). Delež prebivalcev, ki se identificirajo zgolj s slovensko identiteto je podpovprečen med ljudmi z vsaj višješolsko izobrazbo (25%), je pa med prebivalci z vsaj višješolsko izobrazbo delež tistih, ki se identificirajo s kombinirano identiteto, kar 68%. Zanimiva je tudi povezava informiranosti Slovencev o Evropski uniji in občutkom identitete – nižja kot je informiranost o EU, večja je verjetnost, da se identificira le s slovensko identiteto, kar kaže na lokalno razmišljanje.



5. Institucionalne reforme Evropske unije V Sloveniji podporo ustavi EU izražata dve tretjini prebivalcev – podobno je tudi v EU-25 (63%) in NDČ-10 (63%). Podpora med NDČ-10 je največja na Madžarskem (75%), Cipru (69%) in v Sloveniji (65%). Podpora ustavi EU je rasla med letoma 2002 in 2003, pri zadnjem merjenju pa je opazen padec (za 11 odstotnih točk v primerjavi z merjenjem v jeseni 2003), vseeno pa podpora Slovenije ustavi EU ostaja na tretjem mestu med NDČ-10.

Sl.


7077 76

65

Jesen 2002 Pomlad 2003 Jesen 2003 Jesen 2004*

Podpora Ustavi Evropske unije

Question: Ali menite, naj bi Evropska unija imela ustavo? (prikazan % ‘naj bi’)* Kakšno je vaše mnenje o naslednjih stvareh? Za vsako od njih povejte, ali ste za ali proti njej. (PREBERI) USTAVA EVROPSKE UNIJE(prikazan % ‘za’ )

22

Podpora ustavi EU v Sloveniji je nadpovprečno visoka med naslednjima dvema socio-demografskima skupinama: starostna skupina 40-59 let (76%) in prebivalci z vsaj visokošolsko izobrazbo (77%).



Več kot polovica prebivalcev Slovenije meni, da bi se morala pravica veta, ki ga ima vsaka država članica na določenih področjih, ohraniti, ker varuje osnovne nacionalne interese – pričakovano glede na majhen vpliv, ki ga bo Slovenija imela v institucijah EU (7 poslancev v Evropskem parlamentu, 4 predstavniki v Svetu EU, 1 predstavnik v Evropskem svetu). Mnenja o pravici veta se ne razlikujejo po socio-demografskih skupinah, razen pri tistih, ki nimajo mnenja o tej temi – to so v večji meri ženske, najstarejši respondenti (60 let ali več) in tisti s končano osnovno šolo.

Sl.


Mnenje o pravici veta% navedb

Vprašanje: Trenutno ima vsaka država članica pravico do veta na določenih področjih. Ali bi moralipravico do veta v prihodnje…?(PREBERI – EN MOŽEN ODGOVOR)

51

27

9

13

54

21

9

16

44

24

12

19

ohraniti, ker varujeosnovne nacionalne

interese

omejiti na nekaj bistvenihpodročij

opustiti pri vsehodločitvah, zato da bi bilalahko Evropska unija bolj

učinkovita

ne vem (SPONTANO)

Slovenija

NMS-10

EU-15


23



Osnutek evropske ustave bo postavil nova pravila za večino volivcev znotraj Sveta Evropske unije – nekatere velike države EU se zavzemajo, da bi bilo število glasov vsake države sorazmerno s številom prebivalcev te države, medtem ko se drugi tabor zavzema za to, da bi morala imeti vsaka država en glas. Večina prebivalcev Slovenije (69%) se zavzema za opcijo, kjer bi vsaka država (ne glede na njeno število prebivalcev) imela en glas – ta delež je precej nad povprečjem EU-15 (43%) in tudi nad povprečjem NDČ-10 (54%) - kar je pričakovano glede na majhno število prebivalcev Slovenije.

Sl.


Zaželena pravila za večino volivcev znotraj Sveta ministrov Evropske unije

% navedb

Vprašanje: Osnutek Evropske ustave bo postavil nova pravila za večino volivcev znotraj Svetaministrov Evropske unije. Kaj od naslednjega se vam zdi najboljše? (POKAŽI KARTICO – PREBERI – SAMO EN ODGOVOR

69

22

1

8

54

31

3

12

43

34

7

16

Vsaka država, ki je članicabi morala imeti en glas, ne

glede na velikostpopulacije te države

Število glasov vsakedržave bi moralo biti

sorazmerno z velikostjopopulacije te države

Morali bi najti drugo rešitev

Ne vem

Slovenija

NDČ-10

EU-15


23



V političnih krogih se je pojavila obširna debata o ukinitvi šestmesečnega predsedovanja posamezne države članice. Velika Britanija in Francija sta predlagali sistem podaljšanja predsedovanja. Španija in Italija najbolj podpirata to idejo, Nemčija bi tudi lahko podprla to idejo, toda hkrati vztraja pri utrjevanju vloge Evropske komisije, da bi s tem zaščitila interese majhnih držav članic. Mnenje prebivalcev Slovenije se je zelo spreminjalo v zadnjih dveh letih – pomladi 2003 se je več kot polovica (54%) zavzemala za podaljšanje predsedstva, slaba tretjina (32%) pa za ohranitev šestmesečnega predsedovanja, v merjenju jeseni 2003 je podpora podaljšanju predsedovanja močno padla (za 16 odstotnih točk), kar je pomenilo, da je naenkrat večji delež prebivalcev podpiral idejo ohranitve šestmesečnega predsedovanja. V zadnjem merjenju (pomlad 2004) sta bila deleža skoraj enaka – približno 45% prebivalcev podpira podaljšanje oziroma ohranitev sedanjega obdobja predsedovanja države Svetu Evropske unije.

Sl.


Predsedstvo Sveta Evropske unije

44

1418

11

32

44 45

54

38

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

Pomlad 2003 Jesen 2003 Pomlad 2004

mora ostati 6-mesečnoobdobje predsedovanja

obdobje predsedovanja jetreba podaljšati

ne vem (spontano)

Vprašanje: Evropski svet sestavljajo predsedniki držav ali vlad držav članic in predsednik Evropske komisije. Predsedstvo Evropskega sveta se menja vsakih 6 mesecev, predseduje mu vsakič druga država članica. Ali menite, da … ? (PREBERI – SAMO EN ODGOVOR)

24

EUROBAROMETER - Pomlad 2004 (V oklepaju: Sprememba glede na jesen 2003)

Članstvo v EU

je dobro za Slovenijo 1

Koristi od članstva 2

Zaupanje EU 3

Zaupanje Evropski komisiji 4

Podpora evru 5

Podpora širitvi EU 6

Podpora skupni zunanji

politiki 7

Podpora skupni

obrambni/ varnostni politiki 8

Podpora ustavi EU 9

EU25 47 (-2) 48 (=) 41 (-1) 48 (+1) 60 (=) 46 (-4) 66 (+2) 74 (+3) 63 (=) BE 57 (+1) 58 (+1) 49 (+4) 63 (+8) 83 (+2) 38 (-5) 71 (-2) 77 (-3) 72 (+4) DK 54 (-3) 64 (-3) 41 (+1) 47 (+2) 50 (-2) 59 (-4) 50 (-6) 61 (+1) 37 (-9) DE 45 (-1) 39 (+2) 35 (=) 39 (-1) 58 (-2) 28 (-10) 74 (+2) 80 (+4) 68 (+5) EL 71 (+9) 82 (+7) 68 (+3) 63 (+3) 64 (=) 66 (+1) 78 (+3) 80 (+5) 66 (-8) ES 64 (+2) 69 (+3) 58 (+1) 53 (-2) 74 (+4) 59 (-3) 69 (+3) 74 (=) 70 (+5) FR 43 (-1) 46 (-2) 42 (+5) 52 (+2) 68 (=) 37 (+3) 66 (+2) 75 (+4) 62 (+2) IE 71 (-2) 80 (-2) 56 (+3) 61 (=) 83 (+4) 60 (+1) 66 (+5) 60 (+7) 59 (+6) IT 54 (-4) 49 (=) 54 (-3) 63 (+3) 69 (-1) 55 (-6) 77 (+1) 83 (+2) 78 (+4) LU 75 (-2) 69 (=) 53 (+1) 66 (+5) 88 (+5) 37 (-8) 77 (-1) 83 (=) 75 (+9) NL 64 (+2) 55 (+1) 39 (+1) 54 (+2) 58 (-4) 44 (-6) 69 (-2) 77 (+2) 70 (+3) AT 30 (-5) 38 (-2) 31 (-5) 37 (-5) 68 (+1) 34 (-7) 62 (-3) 57 (-7) 60 (-4) PT 55 (=) 66 (+1) 60 (-1) 56 (=) 67 (-2) 52 (=) 62 (-3) 68 (=) 57 (+2) FI 46 (+7) 46 (+6) 40 (+7) 59 (+8) 73 (+3) 48 (-5) 55 (+3) 57 (+6) 52 (+3) SE 37 (-3) 27 (-4) 29 (+1) 48 (+4) 45 (+4) 54 (=) 49 (+1) 55 (+6) 53 (-10) UK 29 (+1) 30 (=) 19 (-1) 26 (=) 26 (+3) 31 (-7) 39 (+4) 52 (+4) 42 (-6) EU15 48 (=) 47 (+1) 41 (=) 47 (+1) 60 (+1) 42 (-5) 65 (+1) 72 (+2) 63 (+1) CZ 41 (-3) 46 (-3) 42 (-1) 35 (=) 56 (=) 63 (-1) 57 (=) 78 (-1) 48 (-9) EE 31 (-7) 41 (-4) 39 (+1) 44 (+7) 46 (=) 58 (+2) 62 (+1) 77 (+1) 54 (-10) CY 42 (-17) 56 (-15) 57 (-8) 49 (-5) 65 (+7) 80 (+5) 81 (=) 91 (+4) 69 (-4) LV 33 (-13) 49 (-9) 39 (-6) 32 (-11) 55 (+3) 67 (-2) 67 (-1) 77 (-3) 57 (-16) LT 52 (-3) 57 (-6) 50 (+3) 45 (+8) 63 (+7) 67 (+5) 61 (-1) 70 (-5) 52 (-5) HU 45 (-11) 58 (-4) 54 (-2) 58 (+3) 63 (+2) 74 (+7) 70 (+7) 82 (+3) 75 (+13) MT 50 (-5) 57 (-3) 50 (-3) 50 (-2) 46 (-2) 68 (=) 50 (+5) 54 (+3) 59 (-3) PL 42 (-10) 50 (-6) 33 (-7) 49 (+2) 59 (+3) 72 (-2) 70 (+4) 79 (+6) 65 (-11) SK 46 (-12) 57 (-8) 47 (-4) 54 (+1) 68 (-3) 80 (+1) 74 (-2) 82 (-1) 65 (-5) SI 40 (-10) 64 (-8) 47 (+2) 52 (+8) 82 (+1) 79 (+1) 76 (+2) 78 (+2) 68 (=) NMS10 43 (-9) 52 (-5) 40 (-4) 48 (+2) 60 (+2) 71 (=) 68 (+3) 79 (+3) 63 (-7)

1. Članstvo v EU je dobro za Slovenijo: Splošno gledano, ali mislite, da bo članstvo v Evropski uniji za Slovenijo…: (AC10: bo – prej bi bilo)...? (dobro / slabo / niti dobro niti slabo) [% dobro]

2. Koristi od članstva: Če upoštevate vse vidike, bi rekli, da bo Slovenija s članstvom v Evropski Uniji karkoli pridobila ali ne? (AC10: bo pridobila – prej bi pridobila)? [% da, bo]

3. Zaupanje EU: Sedaj vam bomo zastavili vprašanje o tem, koliko zaupate določenim institucijam. Bi za vsako od njih lahko povedali, ali se bolj nagibate k temu, da tej ustanovi zaupate, ali da ji ne zaupate? – Evropska unija [% bolj zaupa]

4. Zaupanje Evropski komisiji: Bi za vsako od njih lahko povedali, ali se bolj nagibate k temu, da tej ustanovi zaupate, ali da ji ne zaupate? – Evropska komisija [% Tend to trust]

5. Podpora evru : Kakšno je vaše mnenje o naslednjih stvareh? Za vsako od njih povejte, ali ste za ali proti njej. « Evropska monetarna unija s skupno valuto - Evrom » [% za]

6. Podpora širitvi EU: Kakšno je vaše mnenje o naslednjih stvareh? Za vsako od njih povejte, ali ste za ali proti njej. « Širitev Evropske unije z 10 novimi državami letošnjega maja » [% za] (Prej « Širitev Evropske Unije z vključitvijo novih držav »)

7. Podpora skupni zunanji politiki: Kakšno je vaše mnenje o naslednjih stvareh? Za vsako od njih povejte, ali ste za ali proti njej. « Skupna zunanja politika držav članic Evropske unije do ostalih držav » [% za]

8. Podpora skupni obrambni/varnostni politiki: Kakšno je vaše mnenje o naslednjih stvareh? Za vsako od njih povejte, ali ste za ali proti njej. « Skupna obrambna in varnostna politika držav članic Evropske unije » [% za]

9. Podpora ustavi EU: Kakšno je vaše mnenje o naslednjih stvareh? Za vsako od njih povejte, ali ste za ali proti njej. « Ustava Evropske unije » [% za] (Prej Ali mislite, da bi Evropska unija morala imeti svojo ustavo? [% morala bi jo imeti])

Opis vzorčenja Med 20. februarjem in 17. marcem 2004 je Gallup Organization Hungary na željo Evropske komisije – Generalne direkcije za tisk in komunikacije izvedel Eurobarometer študijo za države kandidatke 2004.1. Eurobarometer za države kandidatke 2004.1. pokriva državljane vseh držav, ki so s prvim majem 2004 postale države članice Evropske unije, stare 15 let ali več, z izjemo Estonije, Latvije in Cipra. V Estoniji in Latviji v raziskavi sodelujejo osebe s stalnim prebivališčem, stare 15 let ali več. Na Cipru raziskava pokriva le ozemlje Republike Ciper (grški del). Osnovni vzorčni okvir, ki se uporablja v vseh državah kandidatkah, je večstopenjski, naključni vzorec. V vsaki državi je število vzorčnih točk izbrano z verjetnostjo, ki je proporcionalna velikosti populacije - PPS (za pokritje celotne države) in gostoto populacije. Točke so bile sistematično izbrane iz vsake »administrativne regionalne enote«, s stratifikacijo po individualni enoti in tipu naselja. Tako točke predstavljajo celotno ozemlje regij držav članic po EUROSTAT NUTS 2 (ali enakovredno stratifikacijo; če take regije ne obstajajo, je bila uporabljena NUTS 3 ali enake regije za vzorčenje) in glede na porazdelitev populacije državljanov na individualno narodnost v metropoli, mestnem ali kmečkem območju. V vsaki od izbranih vzorčnih točk je bila začetna lokacija izbrana naključno. Naslednje lokacije so se izbirale po sistemu vsake n-te lokacije s standardnim »random-route« postopkom. Vse ankete so bile izvedene z osebnim anketiranjem pri anketirancu doma v ustreznem nacionalnem jeziku. V državah s pomembnimi manjšinami so anketiranci lahko izbirali svoj materin jezik (v Estoniji, Latviji in Litvi ruščino, v Romuniji madžarščino).

Država Inštitut Število anketiranih

Čas izvajanja raziskave

Populacija (x 000)

Bolgarija VITOSHA RESEARCH 1000 25-februar - 14 marec 7,891

(Republika) Ciper CYMAR MARKET RESEARCH 500 24-februar – 9 marec 689

Češka THE GALLUP ORGANIZATION, CZECH REPUBLIC / CVVM 1000 21-februar - 11 marec 10,226

Estonija SAAR POLL 1004 21-februar -3 marec 1,360

Madžarska THE GALLUP ORGANIZATION, HUNGARY 1012 24-februar -14 marec 10,195

Latvija LATVIAN FACTS LTD. 1006 27-februar -11 marec 2,345

Litva BALTIC SURVEYS 1016 20-februar - 4 marec 3,475

Malta MISCO 500 23-februar -12 marec 386

Poljska THE GALLUP ORGANIZATION, POLAND 1000 21-februar -7 marec 38,632

Romunija THE GALLUP ORGANIZATION, ROMANIA 1019 20-februar -8 marec 22,435

Slovaška FOCUS CENTER FOR SOCIAL AND MARKET ANALYSIS 1053 25-februar - 10 marec 5,331

Slovenija CATI D.O.O. 1014 24-februar - 17 marec 1,980

Turčija KONSENSUS RESEARCH & CONSULTANCY 1000 21-februar -11 marec 67,803

Skupno število anketiranih 12124 172,748

Za vsako državo je narejena primerjava med velikostjo vzorca in populacije. Velikost populacije je dobljena iz statističnih uradov držav kandidatk. Na vseh državah kandidatkah je izvedeno uteževanje (glede na margine in znotraj celic), upoštevaje podatke o velikosti populacije. V postopku uteževanja so bile uporabljene naslednje demografske spremenljivke spol, starost, regija NUTS 2, velikost naselja, velikost gospodinjstva in nivo izobrazbe. Za mednarodno uteževanje (npr. povprečja CC-13, AC-10, CC-3) Gallup uporablja uradne podatke o velikosti populacije, ki jih zagotovijo statistični uradi držav kandidatk. Velikosti populacije, ki jih uporabljamo v postopku uteževanja so navedene zgoraj v tabeli. Rezultati študije Eurobarometer za države članice so prikazani v tabelah, bazah podatkov in analizah. Za vsako vprašanje je prikazana tabela z rezultati in celotnim vprašanjem v slovenskem jeziku. Rezultati so prikazani kot odstotki celotnega vzorca. Rezultati raziskav Eurobarometer so analizirani in dostopni preko Directorate-General Press and Communication, Opinion Polls of the European Commission, Office: Brey 7/41, B-1049 Brussels. Rezultati so dostopni tudi na serverju Evropske komisije: http://europa.eu.int/comm/public_opinion/. Vse baze podatkov Eurobarometer so shranjene v "Zentral Archiv" (Universität Köln, Bachemer Strasse, 40, D-50869 Köln-Lindenthal), dostopne preko CESSDA Database http://www.nsd.uib.no/cessda/europe.html. Baze podatkov so na razpolago vsem članom inštituta European Consortium for Political Research (Essex), Inter-University Consortium for Political and Social Research (Michigan) in vsem, ki jih zanimajo družboslovne raziskave. Bralce opozarjamo, da so rezultati ankete ocene, katerih natančnost je odvisna od velikosti vzorca in opazovanega odstotka, če vse ostalo ostane nespremenjeno. Pri vzorcih velikosti približno 1000 anketse pravi odstotki gibljejo znotraj intervala zaupanja (v primeru vzorca velikosti 1000 ljudi – intervali zaupanja za vzorce N=500 so večji):

Opazovani odstotki 10% or 90% 20% or 80% 30% or 70% 40% or 60% 50% Interval zaupanja ± 1.9% ± 2.5% ± 2.7% ± 3.0% ± 3.2%

Vprašalnik

VPRAŠALNIK CCEB2004.1 DG PRESS AND COMMUNICATION

DG EMPLOYMENT

(FEBUAR / MAREC 2004)

Dobro jutro/dober dan. Moje ime je ____________, sem anketar(ka) raziskovalne družbe CATI.

Prosil(a) bi vas za sodelovanje v raziskavi, ki se izvaja v 13ih državah, ki kandidirajo za članstvo v Evropski uniji in jo je naročila Evropska komisija. Anketa se nanaša na tri različna področja. Najprej začnemo z nekaj vprašanji o mnenju ljudi o prihajajoči priključitvi Evropski uniji, potem je nekaj vprašanj v zvezi z zdravjem in na koncu imamo nekaj vprašanj o pravilih uporabe interneta pri vaših otrocih. Prosim, če bi mi lahko pomagali z vašimi odgovori.

Anketa je anonimna, vaši odgovori pa se bodo uporabili za izdelavo statistike za Slovenijo. Če želite, lahko odgovor na vsako vprašanje zavrnete.

CANDIDATE COUNTRIES EUROBAROMETER 2004.1 – FIRST RESULTS• • • • • • •

European Commission, PRESS/B1 Public opinion analysis

SCREENER1: Kakšno je vaše državljanstvo? ČE NI SLOVENSKO ZAKLJUČI ANKETO! Q2. Kadar se dobite s prijatelji, bi rekli, da se o političnih zadevah pogovarjate:

1 – pogosto 2 – včasih 3 – nikoli

9 – ne vem / nimam mnenja (NE BERI!) X – zavrnil odg. (NE BERI!)

Q3. Kadar imate o nečem trdno mnenje, ali kdaj prepričujete svoje prijatelje, sorodnike ali sodelavce, da

bi se strinjali z vašimi pogledi? Se to dogaja: (BERI!)

1 – pogosto 2 – občasno 3 – redko 4 – nikoli


Q4. Kakšna so vaša pričakovanja za naslednjih dvanajst mesecev: ali bo naslednjih dvanajst mesecev boljše, slabše, ali enako, ko gre za: (BERI ODG.!)

bolje slabše enako

ne vem / nimam mnenja

zavrnil

a) vaše življenje na splošno 3 2 1 9 X b) gospodarski položaj v SLOVENIJI 3 2 1 9 X c) finančno stanje vašega gospodinjstva 3 2 1 9 X d) možnosti za zaposlitev v SLOVENIJI (na splošno) 3 2 1 9 X e) vaš položaj na delovnem mestu 3 2 1 9 X

Q5. Če primerjate svoj položaj s tistim izpred petih let, bi zase lahko rekli, da se je izboljšal, ostal

približno enak, ali se je poslabšal?

1 – izboljšal 2 – ostal približno enak 3 – poslabšal


Q6. Ali pričakujete, da se bo vaš položaj v naslednjih petih letih izboljšal, ostal približno enak, ali se bo poslabšal?

1 – izboljšal 2 – ostal približno enak 3 – poslabšal




Q7. Zanima nas, kako zaupate posameznim institucijam. Za vsako od naslednjih institucij nam povejte, ali se nagibate k temu, da ji zaupate ali ne zaupate?

POKAŽI KARTICO, PREBERI:

bolj zaupa bolj ne

zaupa ne vem - nimam mnenja

zavrnil

1. tisk 1 2 9 X 2. radio 1 2 9 X 3. televizija 1 2 9 X 4. pravosodje/slovenski pravni sistem 1 2 9 X 5. policija 1 2 9 X 6. vojska 1 2 9 X 7. verske institucije 1 2 9 X 8. sindikati 1 2 9 X 9. politične stranke 1 2 9 X 10. velika podjetja 1 2 9 X 11. slovenska vlada 1 2 9 X 12. slovenski parlament 1 2 9 X 13 Evropska unija 1 2 9 X 14. Organizacija Združenih narodov 1 2 9 X 15. dobrodelne, prostovoljne organizacije 1 2 9 X

NADALJUJMO Z NEKAJ VPRAŠANJI O EVROPSKI UNIJI. Q8. Splošno gledano, ali mislite, da bo članstvo v Evropski uniji za Slovenijo…:

PREBERI!

1 – dobro 2 – slabo 3 – niti dobro niti slabo


Q9. Če upoštevate vse vidike, bi rekli, da bo Slovenija s članstvom v Evropski Uniji karkoli pridobila ali

ne?

1 – da, bo 2 – ne, ne bo


Q10. Ali imate na splošno zelo pozitivno, dokaj pozitivno, nevtralno, dokaj negativno ali zelo negativno

podobo o Evropski uniji?

5 – zelo pozitivna 4 – dokaj pozitivna 3 - nevtralna 2 – dokaj negativna 1 – zelo negativna




Q11. Kaj pomeni Evropska unija vam osebno?

POKAŽI KARTICI Q11A in Q11B – PREBERI – VEČ MOŽNIH ODGOVOROV ROTIRAJ OD ZGORAJ NAVZDOL / OD SPODAJ NAVZGOR

Omenil Ni omenil NV / nima mnenja Zavrnil

1. Mir 1 2 2. Gospodarski razcvet 1 2 3. Demokracija 1 2 4. Socialno varstvo 1 2 5. Svoboda potovanja, študija in zaposlitve kjerkoli v

Evropski uniji 1 2

6. Kulturna raznolikost 1 2 7. Močnejšo besedo v svetu 1 2 8. Evro 1 2 9. Brezposelnost 1 2 10. Birokracija 1 2 11. Zapravljanje denarja 1 2 12. Izguba lastne kulturne identitete 1 2 13. Več kriminala 1 2 14. Premalo nadzora na zunanjih mejah 1 2 15. Drugo (Spontana navedba) 1 2

9 X

Q12. Prosim, če mi lahko za vsako spodnjo trditev poveste, ali se z njo bolj strinjate ali bolj ne strinjate?

PREBERI Se bolj strinjam

Se bolj ne strinjam Ne vem Zavrnil

1. Menim, da bom bolj varen, ker bo Slovenija članica Evropske unije 1 2 9 X

2. Menim, da bomo gospodarsko bolj stabilni, ker bo Slovenija članica Evropske unije 1 2 9 X

3. Menim, da bomo politično bolj stabilni, ker bo Slovenija članica Evropske unije 1 2 9 X

4. Moj glas bo štel v Evropski uniji 1 2 9 X 5. Razumem kako deluje Evropska unija 1 2 9 X 6. Slovenski glas bo štel v Evropski uniji 1 2 9 X 7. V prihodnosti bo Slovenija v Evropski uniji postala bolj

vplivna 1 2 9 X

8. V Evropski uniji imajo največje države več moči 1 2 9 X

Q13a. Kakšna je, po vašem mnenju, trenutna hitrost gradnje Evrope? Prosim, poglejte te številke (POKAŽI KARTICO

Z LESTVICO). Številka 1 pomeni, da miruje, številka 7 pa, da poteka kar se da hitro. Prosim, izberite tisto, ki najbolje ustreza vašemu mnenju o trenutni hitrosti gradnje Evrope.

1 – Miruje 2 3 4 5 6 7 – Poteka kar se da hitro

9 – Ne vem (spontano) X – Zavrnil (spontano)

Q13b. In katera najbolje ustreza hitrosti, ki bi si jo želeli vi?



(POKAŽI ISTO KARTICO)

1 – Miruje 2 3 4 5 6 7 – Poteka kar se da hitro

9 – Ne vem (spontano) X – Zavrnil (spontano)

Q14a. Ali bo po vašem mnenju Evropska unija čez pet let igrala pomembnejšo, manj pomembno ali enako

vlogo v vašem vsakdanu?

1 – pomembnejšo 2 – manj pomembno 3 – enako


Q14.b. Bi vi osebno želeli, da Evropska unija čez pet let igra pomembnejšo, manj pomembno ali enako

vlogo v vašem vsakdanu?

1 – pomembnejšo 2 – manj pomembno 3 – enako


Q15. Mogoče je nekatere ljudji glede izgradnje Evrope, Evropske unije strah. Prebrali vam bomo nekaj stvari, za katere ljudje pravijo, da se jih bojijo. Prosim, povejte ob vsaki, ali ste vi osebno, zaradi nje trenutno zaskrbljeni ali niste zaskrbljeni.

PREBERI! trenutno boji

trenutno ne boji

ne ve /ni mnenja

zavrnil

1. Manjše države članice bodo izgubile moč 1 2 9 X 2. Porast trgovanja z mamili in mednarodnega organiziranega

kriminala 1 2 9 X

3. Vedno manj se bo uporabljal naš jezik 1 2 9 X 4. Naša država bo Evropski uniji plačevala vedno več 1 2 9 X 5. Izguba socialnih ugodnosti 1 2 9 X 6. Izguba narodne identitete in kulture 1 2 9 X 7. Gospodarska kriza 1 2 9 X 8. Selitev delovnih mest v države z nižjimi proizvodnimi stroški 1 2 9 X 9. Več težav za slovenske kmete 1 2 9 X 10. Odprava slovenskega tolarja 1 2 9 X

Q16. Koliko se vam zdi, da veste o Evropski uniji, njeni politiki in ustanovah? Ocenite na lestvici od 1 do

10, kjer 1 pomeni, da “ne veste ničesar”, 10 pa pomeni, da “veste veliko”. POKAŽI KARTICO Z LESTVICO

ne vem ničesar vem veliko

ne vem / nimam mnenja

zavrnil

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 0 X



Q17. Kako dobro ste obveščeni o širitvi Evropske unije maja letos, torej priključevanju novih 10 držav k Evropski uniji? Menite, da ste… (POKAŽI KARTICO – PREBERI – SAMO EN ODGOVOR)

4 – zelo dobro obveščeni 3 – dobro obveščeni 2 – ne preveč dobro obveščeni 1 – sploh niste obveščeni


Q17b. Kako dobro ste obveščeni o majski širitvi Evropske unije, ko se bo Slovenija priključila Evropski uniji Menite, da ste… (POKAŽI KARTICO – PREBERI – SAMO EN ODGOVOR)

4 – zelo dobro obveščeni 3 – dobro obveščeni 2 – ne preveč dobro obveščeni 1 – sploh niste obveščeni


Q19. Kadar iščete informacije o Evropski uniji, njeni politiki, njenih ustanovah, katere od naslednjih virov uporabite?

Še kakšnega? (POKAŽI KARTICO – PREBERI – MOŽNIH VEČ ODGOVOROV)

Omenil Ni omenil Ne vem / brez

odgovora Zavrnil

1. Sestanki 1 2 2. Pogovori s sorodniki, prijatelji, sodelavci 1 2 3. Dnevno časopisje 1 2 4. Drugi časopisi, revije 1 2 5. Televizija 1 2 6. Radijo 1 2 7. Internet 1 2 8. Knjige, brošure, informacijski letaki 1 2 9. CD-Rom 1 2 10. Informacijske pisarne Evropske unije, Evro-info centri, Evro-

info točke, Evro-knjižnice, itd 1 2

11. Informacijske pisarne nacionalne ali regionalne vlade 1 2 12. Sindikati ali poslovna združenja 1 2 13. Druge organizacije (potrošniške organizacije, itd) 1 2 14. Član Evropskega parlamenta 1 2 15. Drugi politiki 1 2 16. Drugo (SPONTANO) 1 2 17. Nikoli ne iščem takih informacij, me ne zanima (SPONTANO) 1 2

9

X

Q20. Gledano na splošno, ali menite, da slovenski mediji o Evropski uniji govorijo preveč, ravno dovolj ali

premalo? 1 – Preveč 2 – Ravno dovolj 3 – Premalo

9 – Ne vem (SPONTNO) X – Zavrnil (SPONTANO)



Q21. In ali menite, da slovenski mediji predstavljajo Evropsko unijo kot preveč pozitivno, objektivno ali preveč negativno?

1 – Preveč pozitivno 2 – Objektivno 3 – Preveč negativno

9 – Ne vem (SPONTANO) X – Zavrnil (SPONTANO)

Q22. Ali ste slišali tudi za...? Q23 Bi lahko za vsako od njih povedali, ali igra pomembno vlogo v delovanju Evropske unije ali ne? Q24 Bi za vsako od njih lahko povedali, ali se bolj nagibate k temu, da tej ustanovi zaupate, ali da ji ne

zaupate?

sliša

l

ni sl

išal

ne ve

ni od

g. / z

avrn

il

Igra

pom

embn

o vlo

go

Ne ig

ra

pom

embn

e vlo

ge

ne ve

ni od

g. / z

avrn

il

Bolj z

aupa

Bolj n

e zau

pa

ne ve

ni od

g. / z

avrn

il

1.Evropski parlament 1 2 9 X 1 2 9 X 1 2 9 X 2.Evropska komisija 1 2 9 X 1 2 9 X 1 2 9 X 3.Svet ministrov Evropske unije 1 2 9 X 1 2 9 X 1 2 9 X 4.Sodišče Evropskih skupnosti 1 2 9 X 1 2 9 X 1 2 9 X 5.Evropski varuh človekovih

pravic 1 2 9 X 1 2 9 X 1 2 9 X

6.Evropska centralna banka 1 2 9 X 1 2 9 X 1 2 9 X 7.Evropsko računsko sodišče 1 2 9 X 1 2 9 X 1 2 9 X 8.Odbor regij Evropske unije 1 2 9 X 1 2 9 X 1 2 9 X 9.Ekonomsko socialni odbor

Evropske unije 1 2 9 X 1 2 9 X 1 2 9 X

Q18. Za vsako od naslednjih trditev o Evropski uniji mi prosim povejte, če mislite da drži ali ne?

PREBERI Drži Ne drži Ne vem Zavrnil

1. Evropsko unijo trenutno sestavlja 12 držav članic 1 2 9 X 2. Evropska skupnost je bila ustanovljena po koncu prve svetovne vojne,v zgodnjih dvajsetih letih 20. stoletja 1 2 9 X

3. Evropska zastava je modre barve z rumenimi zvezdicami 1 2 9 X 4. Na zastavi Evropske unije predstavlja ena zvezda eno članico 1 2 9 X 5. Sedež Evropske unije je v Strasbourgu. 1 2 9 X 6. Poslance Evropskega parlamenta neposredno izvolijo državljani Evropske unije 1 2 9 X 7. Predsednika Evropske unije neposredno volijo vsi državljani Evropske unije 1 2 9 X 8. Evropska unija ima svojo himno 1 2 9 X 9. Vsako leto se praznuje Dan Evrope v članicah Evropske unije 1 2 9 X 10. Naslednje volitve v Evropski Parlament bodo junija leta 2006 1 2 9 X

PREBERI: Q22 Q23 Q24



Q27. Kaj sta po vašem mnenju dva najpomembnejša problema, s katerima se Slovenija trenutno sooča?

POKAŽI KARTICO - PREBERI – NAJVEČ 2 MOŽNA ODGOVORA

Omenil Ni omenil NV / BO Zavrnil 1. Kriminal 1 2 2. Javni prevoz 1 2 3. Gospodarsko stanje 1 2 4. Rast cen / inflacija 1 2 5. Obdavčevanje 1 2 6. Brezposelnost 1 2 7. Terorizem 1 2 8. Obramba / Zunanje zadeve 1 2 9. Stanovanjska problematika 1 2 10. Imigracija (priseljevanje) 1 2 11. Sistem zdravstvenega varstva 1 2 12. Izobraževalni sistem 1 2 13. Pokojnine 1 2 14. Varstvo okolja 1 2 15. Drugo (Spontane navedbe) 1 2

9 X

Q28. Za vsako izmed vprašanj v Sloveniji ocenite, ali ima pri tem Evropska unija pozitivno vlogo, negativno vlogo ali niti pozitivne niti negativne vloge?

(PREBERI)

Pozitivno vlogo Negativno

vlogo Niti negativne niti pozitivne

vloge

Ne vem /nimam mnenja

zavrnil

1. boj proti kriminalu 1 2 3 9 X 2. javni prevoz 1 2 3 9 X 3. ekonomski položaj 1 2 3 9 X 4. povišanje cen/inflacija 1 2 3 9 X 5. obdavčitev 1 2 3 9 X 6. boj proti nezaposlenosti 1 2 3 9 X 7. boj proti terorizmu 1 2 3 9 X 8. obramba 1 2 3 9 X 9. zunanja politika 1 2 3 9 X 10. stanovanjska problematika 1 2 3 9 X 11. priseljevanje 1 2 3 9 X 12. zdravstvo 1 2 3 9 X 13. šolstvo 1 2 3 9 X 14. pokojnine 1 2 3 9 X 15. varstvo okolja 1 2 3 9 X



Q29. Kakšno je vaše mnenje o naslednjih stvareh? Za vsako od njih povejte, ali ste za ali proti njej.

BERI ODGOVORE – ROTIRAJ BRANJE! – OZNAČI “R”, KJER SI ZAČEL BRATI!

“R” ZA PROTI

ne vem / nimam mnenja zavrnil

A 1. Evropska monetarna unija s skupno valuto - Evrom 1 2 9 X B 2. Skupna zunanja politika držav članic Evropske unije do ostalih držav 1 2 9 X C 3. Skupna obrambna in varnostna politika držav članic Evropske unije 1 2 9 X D 4. Širitev Evropske unije z 10 novimi državami letošnjega maja 1 2 9 X E 5. Nadaljnja širitev Evropske unije bo vključila še druge države v prihodnjih letih 1 2 9 X F 6. Ustava Evropske unije (N) 1 2 9 X

G 7. Dejstvo, da Evropsko komisijo sestavljajo komisarji, ki prihajajo iz vsake države, ki je članica

1 2 9 X

H 8. Hitrost gradnje Evrope je hitrejša v eni skupini držav kot v drugih državah 1 2 9 X I 9. Poučevanje otrok v šolah o delovanju institucij Evropske unije 1 2 9 X

Q30. Evropska unija že ima skupno varnostno in zunanjo politiko ter evropsko varnostno in obrambno

politiko. Trenutno potekajo razprave o tem, kako naj bi se te politike razvijale še naprej. Ali se bolj strinjate ali bolj ne strinjate z vsako od naštetih trditev?

BERI ODGOVORE – ROTIRAJ BRANJE! – OZNAČI “R”, KJER SI ZAČEL BRATI!

R Bolj strinjam

Bolj ne strinjam

ne ve / nima mnenja zavrnil

A 1. Evropska unija bi morala imeti enote za hitro posredovanje, ki bi jih v primeru mednarodne krize lahko hitro poslala na krizna žarišča 1 2 9 X

B 2. Države članice Evropske unije bi se v primeru mednarodne krize morale sporazumeti glede skupnega stališča 1 2 9 X

C 3. Evropska unija bi morala imeti svojega ministra za zunanje zadeve, ki bi lahko predstavljal skupno stališče Evropske unije 1 2 9 X

D 4. Evropska unija bi morala imeti svoj sedež v Varnostnem svetu Združenih narodov 1 2 9 X

E 5. Države članice, ki so se odločile za nevtralnost, bi morale imeti vpliv pri oblikovanju zunanje politike Evropske unije 1 2 9 X

F 6. Zunanja politika Evropske unije bi morala biti neodvisna od zunanje politike Združenih držav Amerike 1 2 9 X

G 7. Evropska unija bi morala zagotavljati človekove pravice v vsaki državi članici, čeprav je to v nasprotju z željami nekaterih držav članic 1 2 9 X

H 8. Evropska unija bi morala zagotavljati človekove pravice povsod po svetu, čeprav je to v nasprotju z željami nekaterih drugih držav 1 2 9 X

I 9. Evropska unija bi morala izvajati skupno imigracijsko politiko do prebivalcev držav izven Evropske unije 1 2 9 X

J 10. Evropska unija bi morala imeti skupno azilantsko politiko do ljudi, ki zaprosijo za azil 1 2 9 X

Q31. Ali bi po vašem mnenju odločitve glede evropske obrambne politike morala sprejemati vlada, NATO

ali Evropska unija?

1 – vlada 2 – NATO 3 – Evropska unija

4 – drugo (NE BERI) 9 – ne vem / nimam mnenja (NE BERI!) X – zavrnil odg. (NE BERI!)



Q32. Evropski svet sestavljajo predsedniki držav ali vlad držav članic in predsednik Evropske komisije. Predsedstvo Evropskega sveta se menja vsakih 6 mesecev, predseduje mu vsakič druga država članica. Ali menite, da …

PREBERI – EN MOŽEN ODGOVOR

1 – mora ostati 6-mesečno obdobje predsedovanja, ker vsaki državi članici omogoča redno predsedovanje Evropski uniji 2 – je treba obdobje predsedovanja podaljšati, ker je 6 mesecev premalo za doseganje pomembnih rezultatov

9 – ne vem (SPONTANO) X – Zavrnil (SPONTANO)

Q33. Trenutno ima vsaka država članica pravico do veta na določenih področjih. Ali bi morali pravico do veta v prihodnje …? PREBERI – EN MOŽEN ODGOVOR

1 – ohraniti, ker varuje osnovne nacionalne interese 2 – omejiti na nekaj bistvenih področij 3 – opustiti pri vseh odločitvah, zato da bi bila lahko Evropska unija bolj učinkovita

9 – ne vem (SPONTANO) X – Zavrnil (SPONTANO)

Q34. Osnutek Evropske ustave bo postavil nova pravila za večino volilcev znotraj Sveta ministrov Evropske unije.

Kaj od naslednjega se vam zdi najboljše?

POKAŽI KARTICO – PREBERI – SAMO EN ODGOVOR

1 – Vsaka država, ki je članica bi morala imeti en glas, ne glede na velikost populacije te države 2 – Število glasov vsake države bi moralo biti sorazmerno z velikostjo populacije te države.

3 – Morali bi najti drugo rešitev (SPONTANO) 9 – Ne vem (SPONTANO)

X – Zavrnil (SPONTANO) Q35. Za kaj od naštetega se po vašem mnenju porabi največ proračuna Evropske unije?

POKAŽI KARTICO – PREBERI – SAMO EN ODGOVOR

1 – Zaposlovanje in socialne zadeve 2 - Kmetijstvo 3 – Znanstvene raziskave 4 – Pomoč regijam 5 – Zunanja politika in pomoč državam zunaj Evropske unije 6 – Stroške administracije in osebja, poslopja

7 - Drugo (SPONTANO) 9 – Ne vem (SPONTANO) X – Zavrnil (SPONTANO)



Q36. Najbrž ste že slišali za globalizacijo, obče odpiranje vseh vej gospodarstva, ki vodi v ustvarjanje svetovnega trga. Za vsako od naslednjih trditev mi, prosim, povejte, ali se z njimi bolj strinjate ali bolj ne strinjate?

PREBERI Se bolj strinjam Se bolj ne strinjam Ne vem Zavrnil

1 Na splošno je za Slovenijo globalizacija dobra 1 2 9 X 2 Na splošno je globalizacija dobra zame 1 2 9 X 3 Globalizacija vodi v to, da se v velikih podjetjih kopiči moč na račun drugih 1 2 9 X 4 Globalizacija povečuje globalne ekološke probleme 1 2 9 X 5 Globalizacija predstavlja lepo priložnost za slovenska podjetja 1 2 9 X 6 Globalizacija predstavlja grožnjo zaposlovanju v Sloveniji 1 2 9 X 7 Globalizacija povečuje izbiro izdelkov naprodaj v Sloveniji 1 2 9 X 8 S širitvijo konkurence globalizacija znižuje cene izdelkov in storitev 1 2 9 X

9 Zaradi globalizacije je težje nadzorovati kakovost prehrambenih izdelkov naprodaj v Sloveniji 1 2 9 X

10 Globalizacija vodi v bolj dolgočasen in uniformiran svet 1 2 9 X Q37. Komu iz naslednjega seznama najbolj zaupate, da bo ukrotil učinke globalizacije?

POKAŽI KARTICO – PREBERI – MOŽNIH VEČ ODGOVOROV

Omenil Ni omenil

Ne vem / brez

odgovora Zavrnil

1. Politične stranke 1 2

2. Slovenska vlada 1 2

3. Evropska unija 1 2

4. Zeleni/ okoljeverstvene /ekološke skupine 1 2

5. Sindikati 1 2

6. Zveza za varstvo potrošnikov 1 2

7. Multinacionalna podjetja 1 2

8. Svetovnotrgovinska organizacija 1 2

9. Združeni narodi 1 2

10. Svetovna banka/Mednarodni denarni sklad 1 2

11. Vlada Združenih držav Amerike 1 2

12. Anti- ali atler-globalizacijska gibanja 1 2

13. Nevladne organizacije 1 2

14. Državljani sami 1 2

15. Drugi (SPONTANO) 1 2

16. Nihče (SPONTANO) 1 2

9 X



Q38a VPRAŠAŠ VSE NEPARNE ANKETIRANCE – TOREJ anketirance št. 1, 3, 5, 7, 9 Q38a. Ali se v bližnji prihodnosti vidite kot…?

(POKAŽI KARTICO – PREBERI – MOŽEN SAMO EN ODGOVOR)

1 – le Slovenec/ka 2 – Slovenec/ka in Evropejec/ka 3 – Evropejec/ka in Slovenec/ka 4 – le Evropejec/ka


Q38b VPRAŠAŠ VSE PARNE ANKETIRANCE – TOREJ anketirance št. 2, 4, 6, 8, 10 Q38b. Ali se v bližnji prihodnosti vidite kot…?


1 – le Slovenec/ka 2 – Slovenec/ka in Evropejec/ka 3 – le Evropejec/ka


VPRAŠAŠ VSE Q39a. Gledano v celoti, kako ste zadovoljni z delovanjem demokracije v Sloveniji?

(PREBERI) 4 – zelo zadovoljen 3 – še kar zadovoljen 2 – ne preveč zadovoljen 1 – sploh nisem zadovoljen

9 – ne vem/nimam mnenja (spontana navedba) X – zavrnil (spontana navedba)

Q39b. Na splošno, ali ste ... s tem kako deluje demokracija v Evropski uniji?

(PREBERI) 4 – zelo zadovoljen 3 – precej zadovoljen 2 – dokaj nezadovoljen 1 – zelo nezadovoljen

9– ne vem/nimam mnenja (spontana navedba) X – zavrnil (spontana navedba)



ZDAJ PA BOMO GOVORILI O EVROPSKEM PARLAMENTU. Q40. Recimo, da bi bile jutri splošne parlamentarne volitve, ali mi lahko poveste, na lestvici od 1 do 10, kakšna je

verjetnost, da bi šli na te volitve? Prosim, uvrstite se na točko na tej lestvici, kjer “1” pomeni, da zagotovo ne bi šli na volitve, “10” pomeni, da bi zagotovo šli na volitve, ostale številke pa vas uvrstijo nekam med obe možnosti. (PREBERI – POKAŽI KARTICO Z LESTVICO)

Zagotovo NE bi

volil Zagotovo BI volil

Ne vem Zavrnil

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 X Q41. Volitve za Evropski parlament bodo letos junija. Ali mi lahko poveste, na lestvici od 1 do 10, kakšna je verjetnost, da bi šli na te volitve? Prosim uvrstite se na točko na tej lestvici, kjer “1” pomeni, da zagotovo ne bi šli na volitve, “10” pomeni, da bi zagotovo šli na volitve, ostale številke pa vas uvrstijo nekam med obe možnosti.

(POKAŽI KARTICO Z LESTVICO) Zagotovo NE bi

udeležil Zagotovo BI udeležil

Ne vem Zavrnil

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 X

VPRAŠAMO SAMO, ČE SO PRI Q41 KODE 2 DO 11, DRUGI GREDO NA Q43.

Q42. Če se boste odločili, da boste šli na naslednje volitve za Evropski parlament, kaj bodo najbolj pomemebni razlogi, ko se boste odločali za koga boste volili? (PREBERI – MOŽNIH VEČ ODGOVOROV)

PREBERI Omenil Ni omenil Ne vem/brez odgovora Zavrnil

1. Vaše mnenje o nacionalnih vprašanjih 1 2 2. Vaše mnenje o evropskih vprašanjih 1 2 3. Stranka kandidata(ov) 1 2 4. Osebnost kandidata(ov) 1 2 5. Kandidatova(e) politika(e) 1 2 6. Drugo (SPONTANO) 1 2

9 X

VPRAŠAMO VSE



Q43. Ali ste že kdaj videli ali slišali o oziroma imeli kakšen stik s članom Evropskega parlamenta na kakšnega od sledečih načinov? (POKAŽI KARTICO – PREBERI – MOŽNIH VEČ ODGOVOROV)


1. Da, o članih Evropskega parlamenta sem bral v časopisih in revijah 1 2

2. Da, člane Evropskega parlamenta sem videl na televiziji 1 2 3. Da, o članih Evropskega parlamenta sem slišal na radiju 1 2 4. Da, o članih Evropskega parlamenta sem bral na internetu 1 2 5. Da, prejel sem letake(e), okrožnico(e) ali pismo(a) od

člana(ov) Evropskega parlamenta 1 2

6. Da, člane Evropskega parlamenta sem videl na javnem(ih) srečanju(ih) 1 2

7. Ne, ničesar nisem videl ali slišal o oziroma nisem imel nobenih stikov s kakšnim članom Evropskega parlamenta 1 2

8. Drugo (SPONTANO) 1 2

9 X

Q44. Ali bi vas osebno zanimalo, da bi o članih Evropskega parlamenta videli ali slišali več, na katerega od

načinov, ki smo jih omenili prej?

(POKAŽI KARTICO – PREBERI – MOŽNIH VEČ ODGOVOROV)


1. Da, o članih Evropskega parlamenta bi rad bral v časopisih in revijah 1 2

2. Da, člane Evropskega parlamenta bi rad videl na televiziji 1 2 3. Da, člane Evropskega parlamenta bi rad slišal po radiju 1 2 4. Da, rad bi bral, gledal ali poslušal o članih evropskega

parlamenta na Internetu 1 2

5. Da, rad bi dobival letake, okrožnice ali pisma od članov Evropskega parlameta 1 2

6. Da, člane Evropskega parlamenta bi rad videl na javnih srečanjih 1 2

7. Ne, ne zanima me 1 2 8. Drugo (SPONTANO) 1 2

9 X

Q45. Prosim, da pretehtate naslednje trditve in mi poveste koliko od naštetih aktivnosti, odločitev itd. vpliva na ljudi kot ste vi? Za vsak primer posebej, ali ima velik vpliv, delni vpliv ali nima nobenega učinka?

(POKAŽI KARTICO Z LESTVICO)

PREBERI Velik učinek Nekaj učinka Nima učinka Ne vem zavrnil

1 Slovenska vlada 1 2 3 9 X

2 Slovenski parlament 1 2 3 9 X

3 Evropska unija kot celota 1 2 3 9 X

4 Še posebej Evropski parlament 1 2 3 9 X

5 Regionalna (ali lokalna) vlada v Sloveniji 1 2 3 9 X



Q46. Za vsako od naslednjih trditev mi prosim povejte, ali se z njo popolnoma strinjate, se z njo dokaj strinjate, dokaj ne strinjate ali popolnoma ne strinjate?

PREBERI Se popolnoma strinjam

Se dokaj strinjam

Se dokaj ne strinjam

Se popolnoma ne strinjam Ne vem Zavrnil

2 Evropski parlament ima več moči kot slovenski parlament

1 2 3 4 9 X

3 Volitve za Evropski parlament so zelo pomembne 1 2 3 4 9 X

Q47. Ali menite, da bi se morala naslednja volilna kampanja za Evropski parlament osredotočiti predvsem na ...? POKAŽI KARTICO – PREBERI – MOŽNIH VEČ ODGOVOROV

PREBERI Omenil Ni omenil Ne vem/nimam mnenja zavrnil

1 – vprašanja specifična za Slovenijo 1 2 2 – kmetijstvo 1 2 3 – okolje 1 2 4 – kriminal 1 2 5 - zaposlovanje 1 2 6 - priseljevanje 1 2 7 - šolstvo 1 2 8 – skupna obrambna politika 1 2 9 – zunanja politika 1 2 10 – širitev Evropske Unije 1 2 11 – reforma institucij Evropske Unije 1 2 12 – delo Evropskega parlamenta 1 2 13 – pravice državljana Evropske Unije 1 2

9 X

Q48. Ali je večja verjetnost, da bi šli na volitve za Evropski parlament, če…?

PREBERI Da Ne Ne vem Zavrnil

1 Bi bila javna prevozna sredstva na dan volitev brezplačna 1 2 9 X

2 Bi bila volilna mesta v supermarketih 1 2 9 X

3 Bi bilo možno voliti preko interneta 1 2 9 X

4 Bi bilo možno voliti na vašem delovnem mestu 1 2 9 X

5 Bi bile lokalne, regionalne ali nacionalne volitve organizirane na isti dan kot evropske volitve 1 2 9 X

6 Bi bile evropske volitve na isti dan po celi Evropski uniji 1 2 9 X

7 Bi bila regionalna lista kandidatov 1 2 9 X

8 Bi bili državljani drugih držav, ki so članice, kandidati na volilnih lističih 1 2 9 X

VPRAŠAMO VSE ZDAJ PA BOMO GOVORILI O ZDRAVJU



Q52. Tukaj je nekaj stvari za katere država porablja denar. Kateri dve od njih, če kateri, bi bili vaši glavni prioriteti za dodatno porabo?

(POKAŽI KARTICO – PREBERI – MOŽNA NAJVEČ 2 ODGOVORA)

PREBERI Omenil Ni omenil Ne vem Zavrnil

1. Šolstvo 1 2

2. Obramba 1 2

3. Zdravstvo 1 2

4. Stanovanja 1 2

5. Javna prevozna sredstva 1 2

6. Ceste 1 2

7. Policija, zapori, pravosodje 1 2

8. Socialno zavarovanje/ugodnosti socialne pomoči 1 2

9. Finančna pomoč za podjetja 1 2

10. Pomoč državam v razvoju/pomoč za razvoj 1 2

11. Nič od tega (SPONTANO) 1 2

9 X

Q53. Prosim, da ocenite, ali ste z naštetim zelo zadovoljni, dokaj zadovoljni, niti zadovoljni niti nezadovoljni, bolj nezadovoljni ali zelo nezadovoljni s sledečim:

(preberi – pokaži kartico)

PREBERI Zelo zadovoljen Dokaj zadovoljen

Niti zadovoljen niti

nezadovoljen Bolj

nezadovoljen Zelo

nezadovoljen Ne vem BO

1. Z vašim življenjem na splošno 1 2 3 4 5 9 X

2. S finančno situacijo v Sloveniji 1 2 3 4 5 9 X

3. Z izobraževalnim sistemom v Sloveniji 1 2 3 4 5 9 X

4. Z javnim redom in mirom v Sloveniji 1 2 3 4 5 9 X

5. Z javnim prevozom 1 2 3 4 5 9 X

6. S slovenskim zdravstvenim sistemom 1 2 3 4 5 9 X

Q54. Prosim povejte, ali mislite da boste čez dve leti z naštetim bolj zadovoljni kot zdaj, manj zadovoljni, ali pa enako zadovoljni, kot danes: (preberi – pokaži kartico)

PREBERI Bolj zadovoljni Manj zadovoljni Enako zadovoljni Ne vem BO

1. Z vašim življenjem na splošno 1 2 3 9 X

2. S finančno situacijo v Sloveniji 1 2 3 9 X

3. Z izobraževalnim sistemom v Sloveniji 1 2 3 9 X

4. Z javnim redom in mirom v Sloveniji 1 2 3 9 X

5. Z javnim prevozom 1 2 3 9 X

6. S slovenskim zdravstvenim sistemom 1 2 3 9 X



Q55. Prebral(a) vam bom nekaj izjav o zdravstvu. Za vsako od njih mi, prosim, povejte, ali se z njo popolnoma strinjate, se bolj strinjate, se niti strinjate niti ne strinjate, se dokaj ne strinjate ali se popolnoma ne strinjate.

(POKAŽI KARTICO Z LESTVICO)

PREBERI Se

popolnoma strinjam

Se bolj strinjam

Se niti strinjam niti ne strinjam

Se bolj ne strinjam

Se popolnoma ne strinjam

Ne vem Zavrnil

1. Ljudje se prepogosto poslužujejo zdravstvenih ustanov 1 2 3 4 5 9 X

2. Vlada ali socialno zavarovanje bi moralo vsakomur zagotoviti samo osnovne storitve, kot je recimo nega pri resnih obolenjih in bi morali spodbujati ljudi, da sami poskrbijo zase v drugih pogledih

1 2 3 4 5 9 X

3. Nemogoče je, da bi s kakšnim vladnim ali javnim ali zasebnim zdravsvenim zavarovalnim načrtom lahko plačali za vse nove medicinske postopke in tehnologijo

1 2 3 4 5 9 X

4. Zdravniki vam ne posvetijo dovolj časa, ko jih obiščete 1 2 3 4 5 9 X

5. Zdravniki vam ne posvetijo dovolj časa, da bi se z vami pogovorili o preventivnih ukrepih in bolj zdravem načinu življenja, ko jih obiščete

1 2 3 4 5 9 X

6. Prednost mladih pacientov bi moralo imeti prednost pred zdravljenjem starejših pacientov

1 2 3 4 5 9 X

Q56. Zdaj vam bom prebral(a) štiri trditve o tem, kako zdravstvo deluje v Sloveniji. Katera se najbolje približa

vašemu mnenju?


1 – Na splošno, zdravstvo v Sloveniji deluje kar v redu 2 – Je nekaj dobrih stvari v tem kako deluje zdravstvo v Sloveniji in z nekaj manjšimi spremembami bi delovalo še bolje 3 – Je nekaj dobrih stvari v tem kako deluje zdravstvo v Sloveniji, a samo velike spremembe bi bile potrebne, da bi delovalo bolje 4 – Zdravstvo v Sloveniji deluje tako slabo, da bi ga bilo potrebno poplnoma prenoviti 5 – Neodločen

9 – Ne vem X – Zavrnil

Q57. Recimo, da bi vlada morala izbirati med temi tremi možnostmi na tem seznamu. Katero mislite, da bi morala

izbrati?


1 – Zmanjšati davke ali prispevke za socialno zavarovanje in porabiti manj za zdravstvene storitve 2 – Obdržati davke in stroške zdravstvenih storitev na enakem nivoju kot sedaj 3 – Povišati davke ali prispevke za socialno zavarovanje in porabiti več za zdravstvo




Q58. Nekateri ljudje imajo posebno odgovornost, ker skrbijo za nekoga s trajno boleznijo, invalida ali ostarelega. a) Ali živi z vami kakšna oseba s trajno boleznijo, invalid ali ostarela oseba, za katero vi skrbite oziroma mu nudite posebno oskrbo? pokaži kartico – več možnih odgovorov b) Ali nudite kakšno posebno oskrbo taki osebi, pa ta oseba NE živi z vami? pokaži kartico – več možnih odgovorov

Q58.a ŽIVI Z VAMI Q59.b NE ŽIVI Z VAMI PREBERI

Da Ne Ne vem Zavrnil Da Ne Ne

vem zavrnil

1 – Mož/žena/partner – do 60 let 1 2 1 2

2 – Mož/žena/partner – 60 let ali več 1 2 1 2

3 – Otrok – do 5 let 1 2 1 2

4 – Otrok – 5 ali več (ali odrasel otrok) 1 2 1 2

5 – Drug sorodnik – do 60 let 1 2 1 2

6 – Drug sorodnik – 60 let ali več 1 2 1 2

7 – Prijatelj – do 60 let 1 2 1 2

8 – Prijatelj – 60 let ali več 1 2 1 2

9 – Druga oseba – do 60 let 1 2 1 2

10 – Druga oseba – 60 let ali več 1 2 1 2

11 – Nihče od naštetih 1 2

9

X

1 2

9

X

Q59. Kdo bi moral, po vašem mnenju, plačevati za nego ostarelih staršev?

(POKAŽI KARTICO – PREBERI – MOŽEN SAMO EN ODGOVOR) 1 – Ostareli straši sami

2 – Njihovi otroci 3 – Nacionalna vlada ali socialno zavarovanje 4 – Regionalna/lokalna vlada


Q60a. Po vašem mnenju, kdo je v najboljšem položaju, da se odloči kakšne storitve dolgoročne nege starejša oseba potrebuje?

(POKAŽI KARTICO – PREBERI – MOŽEN SAMO EN ODGOVOR) 1 – Sorodnik, bližnji prijatelj 2 – Ostarela oseba sama

3 – Tisti, ki storitev ponuja 4 – Drug strokovnjak (zdravnik, itd)




Q60b. In kdo je v drugem najboljšem položaju, da bi se še lahko odločil?

(POKAZI ISTO KARTICO KOT PRI Q60.a – PREBERI – MOŽEN SAMO EN ODGOVOR) 1 – Sorodnik, bližnji prijatelj

2 – Ostarela oseba sama 3 – Tisti, ki storitev ponuja 4 – Drug strokovnjak (zdravnik, itd)


Q61. Na splošno, bi rekli, da je bilo vaše zdravje v zadnjih 12 mesecih zelo dobro, dobro, zadovoljivo, slabo ali zelo

slabo? 1 – Zelo dobro

2 - Dobro 3 - Zadovoljivo 4 - Slabo 5 – Zelo slabo


Q62. Ali imate kakšno dolgoletno bolezen, zdravstveni problem ali hibo, ki vas omenjuje, delno ali zelo, pri delu ali

dnevnih aktivnostih? To vključuje vse vrste zdravstvenih problemov kot tudi tiste, povezane s starostjo. (ČE DA) Delno ali zelo?

1 – Ne

2 – Da, delno 3 – Da, zelo


Q63. Kako dobro shajate z dohodkom vašega gospodinjstva? (pokaži kartico – PREBERI – eden možen odgovor)

1 – z velikimi težavami ...........................................................................POJDI NA Q64 2 – s težavami ........................................................................................POJDI NA Q64 3 – lahko.................................................................................................POJDI NA Q71 4 – zelo lahko .........................................................................................POJDI NA Q71

9 – ne vem..............................................................................................POJDI NA Q71 X – zavrnil...............................................................................................POJDI NA Q71

Če koda 1 ali 2 pri q63., sicer pojdi na q71.

Q64. Kako dolgo je že vaše gospodinjstvo v tej finančni situaciji? (PREBERI – eden možen odgovor)

1 – manj kot eno leto 2 – 1 leto 3 – 2-3 leta 4 – 4-5 let 5 – 6-10 let



6 – več kot 10 let 9 – Ne vem X – Zavrnil

VPRAŠAMO VSE ZDAJ PA BOMO GOVORILI O RABI INTERNETA

RADI BI VAS VPRAŠALI NEKAJ VPRAŠANJ O ZAŠČITI OTROK PRED MOŽNIMI NEVARNOSTMI IN TVEGANJI, KI SO POVEZANI Z RABO

INTERNETA, RECIMO PORNOGRAFSKE, RASISTIČNE ALI NASILNE VSEBINE

Q71. a) Ali imate v vašem gospodinjstvu kakšnega otroka, za katerega skrbite vi, v kateri od naslenjih starostnih

skupin? POKAŽI KARTICO – MOŽNIH VEČ ODGOVOROV

b) In če pomislite na otroka, ki ima prvi naslednji rojstni dan najbliže datumu te ankete (prvi rojstni dan, ki bo prišel), ali je to fantek ali punčka?

KODA V USTREZNI VRSTICI IN STOLPCU PRI Q 71b – ČE STA DVOJČKA IZBERI STAREJŠEGA

Q71.a. Q71.b. PREBERI

Da Ne Brez odgovora PUNČKA FANT Brez

odgovora

1 POD 6 LET 1 2 X 1 2 X

2 6 – 7 let 1 2 X 1 2 X

3 8 – 9 let 1 2 X 1 2 X

4 10 – 11 let 1 2 X 1 2 X

5 12 – 13 let 1 2 X 1 2 X

6 14 – 15 let 1 2 X 1 2 X

7 16 – 17 let 1 2 X 1 2 X

8 V MOJEM GOSPODINJSTVU NI NOBENEGA OTROKA, KI JE STAR MANJ KOT 18 LET ZA KATEREGA BI SKRBEL JAZ

1 2 X

Q 72 VPRAŠAMO O FANTKU ALI PUNČKI, KI JE BIL IZBRAN PRI Q71b, OSTALI (KODA 8 PRI Q71a)

GREDO NA Q79 Q72. Ali on/ona uporablja internet na katerem od sledečih krajev?


Omenil Ni omenil Ne vem/ brez odovora

Zavrnil

1. Doma 1 2

2. V šoli 1 2

3. Pri prijatelju doma 1 2

9 X



4. Pri kom drugem doma 1 2

5. V internetni kavarni 1 2

6. V knjižnici/drugem javnem mestu 1 2

7. Kje drugje 1 2

8. Ne, on/ona interneta ne uporablja 1 2

ČE “UPORABLJA INTERNET”, KODA 1 PRI TOČKAH 1 DO 7 PRI Q72., DRUGI GREDO NA Q77. Q73. Ali ste postavili kakšna pravila zanj/zanjo o uporabi sledečih stvari, v vašem gospodinjstvu ali kjerkoli drugje?


Omenil Ni omenil Ne vem/brez odgovora

Zavrnil

1. Da, za televizijo 1 2

2. Da, za mobilni telefon, mobi 1 2 3. Da, za elektronske igralne konzole kot so Playstation,

Xbox, GameCube, Gameboy, itd 1 2

4. Da, za internet 1 2

5. Da, za računalnik (drugo kot internet) 1 2

6. Da, so pravila, vendar jih nisem postavil jaz 1 2

7. Ne, nismo postavili nobenih pravil 1 2

9 X

ČE JE KODA 1 PRI TOČKI 4 PRI Q73, DRUGI GREDO NA Q75.

Q74. Kakšna pravila ste postavili glede uporabe interneta?

(NE BERI – MOŽNIH VEČ ODGOVOROV)


Zavrnil

1. Ne sme dajati osebnih podatkov 1 2

2. Obstajajo strani, ki jih ne sme obiskati 1 2 3. Povedati mi mora, če najde na internetu stavri, ob katerih se počuti

neprijatno 1 2

4. Ne sme uporabljati neprimernega jezika v e-pošti in klepetalnicah 1 2 5. Ne sme se osebno srečati z nikomer, ki ga je srečal/a samo na

internetu 1 2

6. Ne sme kopirati dokumentov / slik 1 2

7. Ne sme obiskovati klepetalnic/klepetati z neznanci v klepetalnicah 1 2

8. Ni mu/ji dovoljeno downloadati/vleči glasbe in filmov iz interneta 1 2

9. Ni mu/ji dovoljeno downloadati/vleči programov iz interneta 1 2

10.Imamo pravila, koliko časa lahko prebije na internetu 1 2

11.Določene ure v dnevu mora biti telefonska linija nezasedena 1 2 12.Da se poskrbi, da je dostop do interneta enakopravno razdeljen med

družinskimi člani 1 2

13.Druga pravila 1 2

9 X



Q75. Ali imate občutek, da potrebujete več informacij o tem, kako otroke iz vašega gospodinjstva

obvarovati pred ilegalnimi ali škodljivimi vsebinami in stiki na internetu?

1 - Da 2 - Ne

9 – Ne vem X - Zavrnil

Q76. Ali bi rekli, da otroci v vašem gospodinjsvu vedo kaj storiti v primeru, če jim je ob čem na

internetu neprijetno?

1 - Da 2 - Ne


ČE JE KODA 1 PRI TOČKAH 1 DO 7 PRI Q 71a., OSTALI GREDO NA Q79. Q77. Od koga bi si želeli dobivati informacije o bolj varni uporabi interneta?



Zavrnil

1. Šola(e) 1 2

2. Zveza staršev / druge starševske organizacije 1 2

3. Vlada/lokalne oblasti 1 2

4. Ponudnik interneta ali telefonski operater 1 2

5. Podjetja, ki delajo programe 1 2

6. Prodajalci računalnikov 1 2

7. Vaš delodajalec 1 2

8. Društva/neprofitne organizacije / nevladne organizacije 1 2

9. TV, radijo, časopisi 1 2

10. Policija 1 2

11. Drugi viri 1 2

12. Ne želim prejemati takih informacij 1 2

9 X

ČE JE KODA 1 PRI TOČKAH 1 DO 10 PRI Q77., OSTALI GREDO NA Q79 Q78. Kako bi si želeli prejemati te informacije?



Zavrnil

1. Prek pisem 1 2

2. Prek e-mailov 1 2

3. Na spletni strani 1 2

4. Prek SMS sporočil 1 2

9 X



5. Prek telefona (drugo kot sporočila) 1 2

6. V časopisu 1 2

7. V računalniških revijah 1 2

8. Na televiziji 1 2

9. Na radiju 1 2

10. V knjižnici 1 2

11. Iz CD Roma 1 2

12. Iz drugih medijev 1 2

VPRAŠAMO VSE Q79. Ali veste kam ali komu lahko prijavite nezakonite ali škodljive vsebine na internetu?



Zavrnil

1. Da, na vroči telefon 1 2 2. Da, policiji 1 2 3. Da, ponudniku interneta 1 2 4. Da, šoli(am) 1 2 5. Da, združenju staršev 1 2 6. Da, društvom, neprofitnim organizacijam, nevladnim

organizacijam 1 2

7. Drugo 1 2 8. Ne, ne vem kam ali komu lahko prijavim nezakonite ali

škodljive vsebine na internetu 1 2

9 X

DEMOGRAFIJA D1. . Katere narodnosti ste?

NE BERI ODGOVOROV – MOŽEN JE LE EN ODGOVOR !

1) bolgarske 2) grške 3) češke 4) estonske 5) madžarske 6) latvijske 7) litovske 8) malteške 9) poljske 10) romunske 11) slovaške 12) SLOVENSKE 13) turške 14) ruske 15) ostalo


D20. Pri političnih zadevah, ljudje govorijo o »levi« in »desni«. Kam, na tej lestvici, bi vi umestili svoje poglede?



(POKAŽI KARTICO – NE BERI ODGOVOROV – ČE RESPONDENT OMAHUJE, POSKUSI ŠE ENKRAT)

LEVO DESNO 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

99 – Ne vem XX - Zavrnil

D13ep. In katero stranko bi najverjetneje volili na evropskih volitvah? (MANJ KOT 18 LET: in bi imeli lahko volili na evropskih volitvah.)

NE BERI – SPONTANE NAVEDBE – EN ODGOVOR!

1 –Liberalna Demokracija Slovenije (LDS) 2 - Združena Lista Socialnih Demokratov (ZLSD) 3 - Slovenska Ljudska Stranka (SLS) 4 – Slovenska Demokratska Stranka (SDS) (bivša socialdemokratska stranka) 5 - Nova Slovenija - Krščanska Ljudska Stranka (Nsi) 6 - Demokratična Stranka Upokojencev Slovenije (DESUS) 7 - Slovenska Nacionalna Stranka (SNS) 8 - Stranka Mladih Slovenije (SMS) 9 - Nova Stranka 10 - Demokratska Stranka Slovenije 11– ostale stranke 12– oddal(a) bi neizpolnjen / neveljaven volilni listič 13– ne bi glasoval


D7. Ali mi lahko poveste številko, ki najbolje ustreza vašemu trenutnemu stažu?

(POKAŽI KARTICO – PREBERI – MOŽEN EN ODGOVOR) 1 - Poročen 2 – Ponovno poročen 3 – Neporočen, trenutno živim s parterjem 4 – Neporočen, nikoli nisem živel s partnerjem 5 – Neporočen, prej sem živel s partnerjem, sedaj živim sam 6 - Ločen 7 – Poročen, a živiva ločeno 8 - Ovdovel

9 – Drugo (SPONTANO) X – Zavrnil (spontano)

D3a. Koliko ste bili stari, ko ste zaključili redno izobraževanje?

KOT KODO VPIŠI STAROST OB ZAKLJUČKU REDNEGA IZOBRAŽEVANJA (JE REDNO HODIL-A V ŠOLO

(ČE ŠE VEDNO ŠTUDIRA: KODA 00; ČE SE NI NIKOLI ŠOLAL ALI JE NEPISMEN KODA 1)

D14. Vpiši spol respondenta: (ne vprašaj – označi ustrezno)

1 – moški 2 – ženski

D11. Koliko ste stari?



D7a) Kakšna je vaša trenutna zaposlitev ?

ČE NE OPRAVLJA NOBENEGA PLAČANEGA DELA - KODE OD 1 DO 4 PRI D7a

D7b) Ali ste v preteklosti opravljali kakšno plačano delo? Kakšna je bila vaša zadnja zaposlitev ? ZAPOSLITEV D7a)

trenutna D7b)

zadnja NI ZAPOSLEN(A) Opravljate redne nakupe in skrbite za dom, ali pa ste trenutno brez zaposlitve, brez dela 1 Študent 2 Nezaposlen ali začasno brez dela 3 Upokojen ali invalidsko upokojen 4

SAMOZAPOSLEN(A) Kmet 5 5 Ribič 6 6 Strokovnjak (odvetnik, zdravnik splošne prakse, računovodja, arhitekt, …) 7 7 Lastnik trgovine, obrtnik, ostali samozaposleni 8 8 Lastnik ali solastnik podjetja ali družbe 9 9 ZAPOSLEN(A) Zaposleni strokovnjak (zdravnik, odvetnik, računovodja, arhitekt…) 10 10 Višji vodstveni delavec, (upravnik, generalni direktor, ostali direktorji) 11 11 Srednji vodstveni delavec, ostali vodilni položaji (vodja oddelka, junior menedžer, učitelj, tehnik …) 12 12 Zaposlen, v glavnem pisarniško delo 13 13 Zaposlen, ne-pisarniško delo (trgovski potnik, šofer, …) 14 14 Zaposlen, ne-pisarniško delo, toda delo v storitvenem sektorju (bolnišnice, restavracije, policija, gasilci, ) 15 15 Nadzornik 16 16 Kvalificiran fizični delavec 17 17 Ostali (polkvalificirani in nekvalificirani fizični) delavci, strežno osebje 18 18 NIKOLI OPRAVLJAL(A) KAKŠNEGA PLAČANEGA DELA 19

D19. Ali ste vi tisti, ki v vašem gospodinjstvu največ prispeva k družinskemu prihodku?

(PREBERI)

1 – Da 2 – Ne 3 – Vsi enako


ČE "NE", KODA 2 PRI D19.



D21a. Kakšna je trenutna zaposlitev osebe, ki prispeva največ k družinskemu prihodku?

ČE NE OPRAVLJA NOBENEGA PLAČANEGA DELA - KODE OD 1 DO 4 PRI D21a

D21b. Ali je ta oseba v preteklosti opravljala kakšno plačano delo? Kakšna je bila njegova/njena zadnja zaposlitev ? ZAPOSLITEV D21a)

trenutna D21b) zadnja

NI ZAPOSLEN(A)

Opravljate redne nakupe in skrbite za dom, ali pa ste trenutno brez zaposlitve, brez dela 1

Študent 2

Nezaposlen ali začasno brez dela 3 Upokojen ali invalidsko upokojen 4

SAMOZAPOSLEN(A) Kmet 5 5 Ribič 6 6 Strokovnjak (odvetnik, zdravnik splošne prakse, računovodja, arhitekt, …) 7 7 Lastnik trgovine, obrtnik, ostali samozaposleni 8 8 Lastnik ali solastnik podjetja ali družbe 9 9 ZAPOSLEN(A) Zaposleni strokovnjak (zdravnik, odvetnik, računovodja, arhitekt…) 10 10 Višji vodstveni delavec, (upravnik, generalni direktor, ostali direktorji) 11 11 Srednji vodstveni delavec, ostali vodilni položaji (vodja oddelka, junior menedžer, učitelj, tehnik …) 12 12 Zaposlen, v glavnem pisarniško delo 13 13 Zaposlen, ne-pisarniško delo (trgovski potnik, šofer, …) 14 14 Zaposlen, ne-pisarniško delo, toda delo v storitvenem sektorju (bolnišnice, restavracije, policija, gasilci, …) 15 15

Nadzornik 16 16 Kvalificiran fizični delavec 17 17 Ostali (polkvalificirani in nekvalificirani fizični) delavci, strežno osebje 18 18 NIKOLI OPRAVLJAL(A) KAKŠNEGA PLAČANEGA DELA 19

D10. Bi rekli, da živite … ?

1 – Na podeželju ali v vasi 2 – V manjšem ali srednje velikem kraju 3 – V večjem mestu

9 – Ne vem / nimam mnenja (NE BERI!) X – Zavrnil odg. (NE BERI!)



D29. Da bi lahko analizirali rezultate raziskave glede na različne tipe gospodinjstev, bi potrebovali tudi nekaj podatkov o prihodkih vašega gospodinjstva. Pred seboj imate seznam različnih dohodkovnih skupin.

POKAŽI KARTICO Seštejte, prosim, skupne MESEČNE prihodke vseh članov vašega gospodinjstva, vse pokojnine,

nadomestila, ki jih izplačuje socialno zavarovanje, otroške dodatke, štipendije ter druge prihodke, kot so najemnine itd.

Seveda bo vaš odgovor z vsemi drugimi odgovori v tej anketi obravnavan zaupno, tako da nikakor ne bo mogoče ugotoviti, da se odgovori nanašajo na vas ali na vaše gospodinjstvo. Prosim, da mi zaupate črko dohodkovne skupine, v katero se uvršča vaše gospodinjstvo.

1 - B 2 - T 3 - P 4 - F 5 - E 6 - H 7 - L 8 - N 9 - R 10 - M 11 - S 12 - K

99 - ne vem/brez odgovora (SPONTANO) X - zavrnil (SPONTANO)

D3.b. Kakšna je vaša dosežena stopnja izobrazbe?

1 – Nedokončana osnovna šola 2 – Končana osnovna šola 3 – Poklicna srednja šola 4 – 4-letna srednja šola 5 – Višja šola 6 – Visoka šola 7 – Magisterij/specializacija 8 – Doktorat


D5a. Koliko članov ima vaše gospodinjstvo, vključno z vami, vsemi odraslimi in otroki?

KOT KODO VPIŠI ŠTEVILO VSEH ČLANOV GOSPODINJSTVA

D8. Ali ste kdaj prejemali plačilo – neposredno ali posredno – s strani države, lokalne uprave ali drugih

služb državne uprave? 1 - Da 2 - Ne




D11.a. Se prištevate med pripadnike določene veroizpovedi? (ČE “DA” -) Katere? MOŽEN SAMO EN ODGOVOR!

1 – Rimsko-katoliške 2 – Grško-katoliške 3 – Protestantske 4 – Pravoslavne 5 – Židovske 6 – Muslimanske 7 – Budistične 8 – Hindujske 9 – Drugo 10 – Nobene, ne prištevam se med pripadnike določene veroizpovedi


D11.b. Kako pogosto se udeležujete verskih obredov (razen porok in pogrebov)? Večkrat na teden, enkrat tedensko, nekajkrat na leto, enkrat letno ali manj, ali nikoli? MOŽEN SAMO EN ODGOVOR!

1 – Večkrat na teden 2 – Enkrat tedensko 3 – Nekajkrat na leto 4 – Enkrat letno ali manj 5 – Nikoli


TRAJANJE ANKETE: minut Zahvalite se anketirancu za sodelovanje! Prosite še za telefonsko številko in IME, da bomo lahko preverili vaše delo! IME:_________________________

omrežna telefonska številka

Documents

JAVNO MNENJE V DRŽAVAH KANDIDATKAHec.europa.eu/commfrontoffice/publicopinion/archives/eb/eb61/nat_sl.pdf– (manj optimistični). Najbolj črnogleda pričakovanja glede gospodarskih