JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, Zbirka medijskih … · sdvrxsrudelololsryohv % rjdwmhwxglqderuuxw nlvr]odvwlsulåhqvndkelohvwdwxvql vlp ero ´mhsuhohwhovyrmr]elunrvwdulkreohn

1

Zbirka medijskih objavJAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI,22. 10. 2014 do24. 10. 2014

Število objav: 9Tiskani mediji: 7Splet: 2Radijske postaje: 0Televizijske postaje: 0Teletekst: 0Spremljane teme:Državno srečanje folklornih skupin Leplesat me peljiJavni sklad RS za kulturne dejavnostiPriznanja JSKD

2

Seznam objav v zbirki:Naslov Rute, ženski statusni simbol

Zaporedna št. Medij; Doseg Primorske.si; 0

1 Rubrika / Datum Ostalo, 22. 10. 2014

Stran v zbirki Avtor Macarol Bogdan

4 Teme Državno srečanje folklornih skupin Le plesat me pelji

Naslov Izolanov pa ni bilo

Zaporedna št. Medij; Doseg Mandrač; 0 Stran: 12 Površina: 154 cm2


Stran v zbirki Avtor neznan avtor

9 Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti

Naslov Ipavčevi dnevi posvečeni Malgaju

Zaporedna št. Medij; Doseg Novi tednik Celje; 47000 Stran: 10 Površina: 75 cm2


Stran v zbirki Avtor S. T. O.


Naslov V strugi La Vite žubori že desetletje prepevanja

Zaporedna št. Medij; Doseg Oko; 0 Stran: 11 Površina: 548 cm2


Stran v zbirki Avtor E.S.


Naslov Original Dalmatinove Biblije v Posavski muzejski vitrini

Zaporedna št. Medij; Doseg Posavski obzornik; 54000 Stran: 6 Površina: 302 cm2


Stran v zbirki Avtor Jenko Sunčič N.


Naslov Petdeset let brežiških likovnikov

Zaporedna št. Medij; Doseg Posavski obzornik; 54000 Stran: 22 Površina: 209 cm2


Stran v zbirki Avtor Jenko Sunčič N.


Naslov Med vrsticami

Zaporedna št. Medij; Doseg Finance.si; 231945

7 Rubrika / Datum Novice, 24. 10. 2014

Stran v zbirki Avtor Virant Marjana

16 Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Priznanja JSKD

3

Naslov Glasba

Zaporedna št. Medij; Doseg Primorske novice; 50000 Stran: 30 Površina: 140 cm2


Stran v zbirki Avtor neznan avtor


Naslov Mladi v boj za nagrado Little elephant

Zaporedna št. Medij; Doseg Večer; 108000 Stran: 10 Površina: 276 cm2


Stran v zbirki Avtor Zemljič Petra


4Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Primorske.si 22.10.2014

1 / 5

Reach: 0Country: Slovenija

Kazalo

5Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.


1 / 5

Reach: 0Country: Slovenija Kazalo

Rute, ženski statusni simbolsreda, 22. oktober 2014

V Kosovelovem domu Sežana je na ogled razstava Oblačilna podoba med prvo svetovno vojnov zaledju fronte. Pripravilo jo je Kulturno društvo Kraški šopek Sežana, eksponati pa so izVojaškega muzeja v Lokvi.

SEŽANA > “S to razstavo smo obiskovalce Kosovelovega doma želeli ob pomoči nekdanjeoriginalne oblačilne kulture popeljati v čas izpred stotih let in tako obenem obogatitiprireditve, posvečene prvi svetovni vojni, ki je med in po njej tu, na Krasu, pustila močnesledi,” je ob odprtju povedala Neda Lah, predsednica Kulturnega društva Kraški šopek

6Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.


1 / 5


Sežana.

Razstavljeni eksponati so iz zasebne zbirke Srečka Rožeta, ki upravlja z Vojaškimmuzejem v Lokvi. Lastnik največja zasebne zbirke v Sloveniji, ki letos obeležuje 20.obletnico odprtja za javnost, se pri zbiranju ne omejuje le na vojaške rekvizite. “Da nas kotkulturen narod obeležuje tudi etnologija, sem spoznal že pri dvanajstih letih. Pod vplivomzahoda so se tudi starejši takrat začeli oblačiti bolj 'moderno', tako da je marsikateri kosohranjenega starega oblačila zamenjal lastnika, neredko so zbiratelji zanj dali le kilokave,” je povedal Rože.

Razstavo so si v nedeljo ogledali tudi udeleženci in obiskovalci drugega deladržavnega srečanje odraslih folklornih skupin Le plesat me pelji. Na velikem odruKosovelovega doma so se zvrstile ljubiteljske folklorne skupine, izbrane naregijskih srečanjih: Folklorna skupina Ponikve KD Dobrepolje, Folklornaskupina Oton Zupančič iz Artič, Folklorna skupina KD Miško Kranjec iz VelikePolane, Folklorna skupina SOK Šaleško-folklorno društvo Koleda (s plesislovenske Istre), Akademska folklorna skupina Študent, KUDŠtudent ter Akademska folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane.

Tako na tem srečanju, kot tudi na prvem delu, ki je bilo poleti v Beltincih, ni biloskupin s Primorske. “Že lani in tudi letos, žal, nobena primorska skupina nipokazala tako dovršenih programov, kot so jih skupine od drugod. Zato bijim svetovala, da naj si ne izmišljujejo na odru težko prikazljivih zgodb ter da najdelajo spontano, da bodo nastopi bolj preprosti in iskreni,” je povedala Nina Volk,ki je v vlogi strokovne spremljevalke sodelovala pri izboru skupin.

Trenutno hrani 212 popolnih kompletov civilnih oblek. “V glavnem mi jih Kraševci podarjajo.Ker imam tudi originalne kataloge tkanin iz tistih časov, se takoj prepričam o njihovipristnosti. V glavnem sta bila v rabi volna in lan, bombaž je bil še predrag in je prišel v rabozlasti po drugi svetovni vojni,” je dodal. Blago in sukanec so ženske kupovale na meterzlasti v Trstu, posamezniki so doma imeli tudi še statve. “Manj premožni so doma izdelovalitudi sponke in gumbe, slednje zlasti iz roževine, med vojno tudi iz kovine. Medtem ko sobili otroci večji del leta bosi, imam ohranjene tudi doma narejene čevlje iz usnja, za podplat

7Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.


1 / 5


Tema: Državno srečanje folklornih skupin Le plesat me pelji








pa so uporabili lipov les. Bogat je tudi nabor rut, ki so zlasti pri ženskah bile statusnisimbol,” je preletel svojo zbirko starih oblek.

V Kosovelovem domu so na ogled stare obleke za različne rabe. Razstava se začne sprazničnimi in “zagmašnimi” oblekami in nadaljuje z bolj vsakdanjimi, namenjenimirazličnim opravilom, recimo, delu v kamnolomu in gozdu.

Dragocene ostaline dediščine visijo na lutkah iz istega časa kot so oblačila. “To je bilopotrebno, ker so ljudje takrat bili bolj suhi, kot smo danes. Ženske, ki so bile za današnjerazmere ozke zlasti v ramenih, so ob povprečni višini 160 centimetrov imele med 40 in50 kilogrami, v času vojne pa še manj,” je Rože dodal še en spomin na težke vojne čase.Razstava bo na ogled še do petka, 24. oktobra.

BOGDAN MACAROL

8Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.


1 / 5


Izolanov pa ni biloIzola je v petek in soboto gostila ze 50. srečanje najmlajših filmskih ustvar-jalcev Slovenije in zamejstva. Pester program je bil sestavljen iz delavnic inogledov filmov, namenjenih osnovnošolcem in srednješolcem.Mladi filmarji, stari do petnajst let, se pod okriljem Javnega sklada RSza kulturne dejavnosti in njenih organizacijskih predhodnikov že polstoletja filmsko opismenjujejo, ustvarjajo in srečujejo na festivalu, kjeržirijam in občinstvu predstavijo svoje filme.Med 110 prijavljenimi filmi različnih žanrov - od animiranih, igranih dodokumentarnih - jih je prvo selekcijo Mihe Pečeta prestalo 43. Število pri-javljenih filmov na letošnji festival in njihova kakovost kažeta, da otroškafilmska ustvarjalnost kljub skoraj popolni ignoranci osnovnih šol, ki film-ski vzgoji skorajda ne posvečajo pozornosti, napreduje, raste in uspešnopresega sodobne globalne medijske vzorce. Ker filmske vzgoje v šolahni že vsaj dvajset let, filmi največkrat nastajajo na delavnicah zunaj njih.Redke so šole, na katerih izključno zaradi zanesenjaških mentorjev danesdelujejo filmski krožki. Zato je vloga JSKD-ja, ki eden redkih podpira izo-braževanje mladih na tem deficitarnem področju, toliko pomembnejša.

Na posvetu o filmskivzgoji mladih so sesogovorniki, pedago-gi, mentorji, avtorji,predvsem pa pozna-valci otroške filmskeustvarjalnosti MatijaMilčinski, Naško Križ-nar, Eka Vogelnik,Dženi Rostohar, MitjaManček in Peter Milo-vanovič Jarh med dru-

BPs(^^ __________fi____H_!!^^^^_______i___r __________________R^* '" :"4_3____i

Wm^mWNm^mWm^mW-gim spraševali, kako naj pedagogi navkljub sodobnim medijem, nenaklo-njeni slovenski šolski in kulturni politiki vključujejo mlade v razmišljanjeo vsebinah in sporočilih, ki jih prinašajo dan za dnem brezštevilni filmiin medijska sporočila. Kako naj pedagogi, ki so tehnološko veliko bolj ne-izobraženi in nebogljeni kot sodobni slovenski otroci in mladostniki, kimimogrede "ustvarjajo" filmčke s telefoni in jih brez težav distribuirajo vsvet prek YouTuba, vodijo otroško in mladinsko filmsko ustvarjanje.

9Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

Tema: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti














Ipavčevi dneviposvečeni Malgaju

ŠENTJUR - Z otvoritvenim koncertom abonmaja Allegroskupine Ingenium so se začeli letošnji Ipavčevi dnevi.Naslovili so jih Malgaj trka. Do 25. novembra se bo zvr-stilo devet različnih prireditev. Osrednja, posvečena 120.obletnici rojstva Franja Malgaja in 100. obletnici začetkaprve svetovne vojne, bo 9. novembra.

Rdeča nit letošnjih Ipavčevih dnevov je domoljubje. Po-sebna delovna skupina pod vodstvom ravnatelja OŠ FranjaMalgaja Marjana Gradišnika bo pripravila sklop prireditevv čast tega borca za severno mejo. Otroci iz vseh šol občinŠentjur in Dobje na likovnem, literarnem in filmskem podro-čju ustvarjajo na temo pogum in svoboda. Njihova dala bodopredstavljena na zaključni prireditvi. Zgodovinarji in drugistrokovnjaki bodo širši javnosti približali podobo Malgaja,ob predstavitvi zbornika znastvenega simpozija pa bo temapogovora Velika vojna in mali ljudje.

Naslednja prireditev v tem sklopu bo v nedeljo, 26. okto-bra, ko bo v Ipavčevem kulturnem centru koncertna izvedbaoperete Tičnik Benjamina Ipavca. Šentjurska izpostava JSKDpripravlja prireditev v sodelovanju s Hišo kulture Celje.

StO

10Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo



. ' ,■ * KRAJEVNI

'V '-;.'-' ■ •' MOZAIK

Lepe, edinstvene, energične, sproščene, talentirane, ambici-ozne, dejavne ... To je le nekaj besed, s katerimi se opišejodekleta iz Dekliškega cerkvenega pevskega zbora La Vita.Cvet deklet se je v strugo zborovskega prepevanja zlil brezvelikih načrtov, pač pa je pobudnico in zborovodkinjo Me-todo Denžič k ustanovitvi zbora vodila ljubezen do glasbe inželja po lepem prepevanju pri nedeljskih svetih mašah: »B/toje približno tak čas pred desetimi leti, ko sem obesila plakat,da vabim pevke v otroški pevski zbor. Na prve vaje je prišlo 7deklet« se prvih korakov spominja Denžičeva. Sčasoma so sevrste v zboru širile do 23 mladenk, otroški glasovi so se preleviliv dekliške ...

NASTOPILE V NOVI PODOBIŽe po uvodnih pravljičnih besedah napovedovalke IreneHorvat, je bilo slutiti, da bodo dekleta, na koncertu so prvičnastopila tudi v enotnih oblačilih, napolnila srca občinstvatako po besedni kot glasbeni plati. Začela so s prepevanjemMarijinih in duhovnih pesmi, nadaljevala so z venčkom zimze-lenih slovenskih in zaključila z zmagovalno skladbo Svetogro-ski. Njihovo prepevanje so, kot vselej, spremljali instrumentalisti- Matej, Tadej in Manca. Premor med nizom skladb so pevkeizkoristile, da so občinstvu prenesle mnogo toplih misli ter spo-ročile, kako doživljajo svoje udejstvovanje v zboru: »Nesodelo-vati bi bila velika napaka,« je misel ene izmed pevk, medtemko je bilo vsem bolj ali manj skupno, da so v desetletju sku-pne poti doživele veliko lepih trenutkov. Koncertni program je

s standardnimi in latinsko-ameriškimi ritmi popestril plesni parAljaž in Kristina iz plesne šole Rollv.V sklepnem delu so k dekletom deževale številne pohvale inčestitke. Izrekli so jih župan Franjo Debelak, Moški pevski zborTerme Olimia ter Špela Drašler iz Kulturnega društva Bistrica obSotli. Zahvalo s strani zbora pa so prejeli tudi tisti, ki zboru že vsaleta njihovega delovanja stojijo ob strani.

JUBILEJ ZAOKROŽILE Z »DOBRODELNO ZGOŠČENKO«Na proslavitev jubileja so se v zboru La vita začeli pripravlja-ti že v začetku leta. V mesecu maju je zbor pripravil koncert»Benefit za La Vito«, s katerim so zbirali sredstva za snemanjesamostojne zgoščenke in nakup enotnih oblačil. In uspelo jimje. Na sobotnem koncertu so bile zgoščenke, naslovile so jo»Mladost, več kot norost«, že na prodajni mizi, dekleta pa so seodločila, da bodo izkupiček od prodaje namenila v dobrodel-ne namene, in sicer bodo zbrano vsoto poklonila sokrajanuBoštjanu Kuneju, ki zbira sredstva za dodelavo kombiniranegavozila.

11Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

Kot gosta koncerta sta nastopila plesalca Kristina in Andraž.

Petje je pritegnilo uho, oblačila pa oko ... Dekleta so prvič nastopila v enot-nih oblačilih.

V letošnjem letu je zbor posnel svojo prvo zgoščenko. Sredstva od prodajeje podaril v dobrodelne namene.

Dekleta so, odkar so vstopila v zbor, skupaj doživela veliko lepih trenutkov.Skozi fotografije In besede so jih delila s številčno publiko, ki je obiskalanjihov koncert.

12Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

AKTIVNO TUDI NAPREJČeprav sta se dve pevki s sobotnim koncertom poslovili odaktivnega prepevanja v La Viti, se v zboru veselijo novih vaj,nastopov in samostojnih koncertov. »To delamo, da razvese-ljujemo in združujemo ljudi,«]e bilo večkrat slišati. In tako bo še,ko bo zbor s svojim prepevanjem bogatil nedeljske maše, sepredstavil na božičnem in nato na majskem koncertu, vmesprepeval še na kakšni poroki in nastopil na območnih revijahpevskih zborov. Lepo obiskani koncerti in nagrade, ki jih je bilzbor deležen do sedaj - vrhunec sta zagotovo denarna na-grada Občine Bistrica ob Sotli (2010) in lanskoletna zmaga naptujskogorskem festivalu Marijafest za pesem Svetogorski - sojim zagotovo lepa popotnica za nove ustvarjalne dni. (E. Š.)

ZAHVALADekliški cerkveni pevski zbor La Vita se za finančno podpo-ro pri organizaciji koncerta zahvaljuje Občini Bistrica ob Sotli,Osnovni šoli Bistrica ob Sotli, Kulturnemu društvu Bistrica ob So-tli, JSKD Ol Šmarje pri Jelšah, Gostilni Šempeter, Gori Babic terpodjetju Print Shop Oko. Vsem skupaj iskrena hvala!

13Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo



Original Dalmatinove Biblijev Posavski muzejski vitriniBREŽICE - V Posavskem muzeju Brežice, v prostoru pred Viteško dvorano, je 8. oktobra potekalo odprtjePosavske muzejske vitrine v počastitev 430-letnice Dalmatinove Biblije oz. slovenskega prevoda Svetega

pisma. Original le-tega si bo do protestantskega praznika, 31. oktobra, mogoče ogledati v vitrini muzeja.

Zglednemu številu navzočihje dobrodošlico izraziladirek-torica muzeja Alenka Černe-lič Krošelj in poudarila, da sekolektiv muzeja trudi, da bimogočen grad doživel nadalj-njo obnovo z ureditvijo pri-tličja, ponovno vzpostavitvijograjske kleti ter pestrim do-gajanjem na grajskem dvori-šču. Načrtujejo številne pro-grame, saj bi z njimi tkali vezimed muzealci, skrbniki našebogate posavske dediščine, inobiskovalci, ki so nepogrešlji-vi sooblikovalci sodobnosti inprihodnosti.

■■ '"t . /" i

Originalni izvod Dalmatino-ve BiblijeIzsek iz življenja teologa in pi-sca Jurija Dalmatina (rojenokoli 1547 v Krškem, umrl31. avgusta 1589 v Ljubljani}je na dopadljiv način odigralFilip Černelč iz JSKD Krško.Podrobnosti pa je posredova-la zgodovinarka, kustosinjaVlasta Dejak. Naj strnemo:

domneva se, da so se njegovipredniki preselili iz Dalmaci-je. Njegova starša sta bila rev-na in ga pri šolanju nista moglafinančno podpirati. Do 18. letase je šolal v Krškem pri Ada-mu Bohoriču, ki je Jurija vzgo-jil v protestantskem duhu. Vletih 1565 in 1566 je študiralna nižji latinski šoli v VVutten-bergu, od 1566 do leta 1572pa v Tiibingenu, kjer je doštu-diral filozofijo in protestant-

sko teologijo. 1572 se je vrnilv Ljubljano, kot protestantskiduhovnik je služboval na Nem-škem, Begunjah, Škocjanu inLjubljani. Oktobra 1580 je bilzaradi tiska Biblije v Gradcu inCelovcu. Dalmatin je prvi v slo-venščino prevedel celotno Sve-to pismo, ki je izšlo v VVutten-bergu na saškem pod polnimnaslovom Biblija, tuje vse sve-tu pismu stariga inu noviga te-stamenta, slovenski tolmačena

skuzi Jurija Dalmatina, S pre-vodom celotnega Svetega pi-sma je vplival na razvoj slo-venskega knjižnega jezika. ZaSlovence je bilo to pomemb-no jezikovno ter kulturno de-janje, saj smo se z njo uvrstilimed kulturno razvite evrop-ske narode. Prevajanje je po-tekalo deset let, brez slovarjevin drugih jezikovnih knjig. Dal-matin je poznal hebrejščino ingrščino, a je izhajal iz Luthro-vega prevoda. Biblijo so pro-testanti v domovino prevažaliskrivaj v sodih, in jo razširjalipo Kranjski, Štajerski in Koro-ški približno dve leti. Duhov-niki Katoliške cerkve so smeliuporabljati Dalmatinov pre-vod s posebnim dovoljenjem,saj katoliškega prevoda Bibli-je še niso imeli.

Za vzporedno popestritev staz igranjem na citre poskrbe-li Zala jakhel in njena men-torica prof. Tinka Vukič iz GŠKrško. Naslednji dan, 9. okto-bra, je potekala v muzeju šeustvarjalna delavnica (pred-stavitev orodja, ki so ga upora-bljali ročni stavci, s prikazomsrednjeveškega tiska ter izde-lavo okvirjev) za otroke in dru-žine z medgener acijskim dru-ženjem pod vodstvom MarkaDrpiča.

Natja Jenko Sunčič

Predavanje ob dnevu reformacijeV počastitev bližajočega se državnega praznika dan reforma-cije bo v torek, 28. oktobra, ob 18. uri v Dvorani v parku Kr-ško predavanje prof. dr. Vida Snoja »Biblija, Dalmatin in Pre-

šeren«. Na ogled bo tudi originalen izvod Dalmatinove Biblije,knjižnega zaklada Valvasorjeve knjižnice Krško.

'''^.RlviS " *'_______________________________________il^i''•>>', a^fc *% _^__^__^__^__^__^__^__^__H|____i

____ii_____^^^^_^^?«___i^________________________________________________iW&^^^^SmV^Kla^i^m^m^m^m^m^m^m^m^m^^^^^^^^^^^m\

' mwt%f>.Vlasta Deiak in Filip Černelč v vlogi Jurija Dalmatina

14Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo



Petdeset let brežiških likovnikovBREŽICE - Društvo likovnikov Brežice je 2. oktobra v galeriji Posavskega muzeja Brežice pripravilo odprtjelikovne razstave, ki so jo postavili na ogled v počastitev ob svojem Petdeset/letju. Svečana prireditev, ki joje povezovala Jasmina Spahalič, pa je potekala v Viteški dvorani.

Društvo likovnikov Brežicedeluje od leta 1964, sprva kotKlub likovnikov Brežice, v letu1975 pa se je preimenoval vdruštvo, ki združuje likovnikeiz brežiške in okoliških občin zustvarjanjem v slikarski in ke-ramični sekciji. Slavljencem inobčinstvu sta zapela Vokalnaskupina Solzice in kantavtorPeter Dirnbek. Članom dru-štva so spregovorili in jim čes-titali direktorica Posavskegamuzeja Alenka Černelič Kro-šelj, župan Ivan Molan in ko-ordinatorka brežiške izpo-stave JSKD Simona RozmanStrnad, Vesna Davidovič izLD Dobova, Roman Blatnikiz DL Krško OKO in predsed-nik ZKD Brežice Jože Denžič zmislimi, da s svojimi likovnimiizpovedmi ustvarjajo posebnoustvarjalno sinergijo tudi meddrugimi društvi tako v okviruobčinskih meja kot izven njih.Za svoj kulturni utrip so prejelizlato jubilejno priznanje JSKD

s podpisom predsednika Igor-ja Teršarja, občinsko odličjein priznanje ZKD Brežice. Pri-znanji in odličje je s ponosomsprejela predsednica Kristi-na Bevc, ki je izrazila željo inupanje po lastnih prostorih inse obenem zahvalila vsem, kijim za otvoritve razstav nudi-jo gostoljubje.

Ogled likovnih del so v gale-rijskem prostoru s plesompopestrile plesalke PD Imani.Razstava je, glede na galerij-ski prostor, gledalcem ponu-jena v treh sklopih. V prvem,vhodnem delu, so na ogled ke-ramična dela članov keramič-ne sekcije, ki deluje sedem let.Večino del predstavlja unikat-na keramika v stari japonski

tehniki raku. V drugem gale-rijskem prostoru so razstavl-jena dela na platnih v velikosti30 x 30 centimetrov. Ljubitelj-ski slikarji so ustvarjali v ak-rilu, olju, akvarelu, enkavsti-ki, mešani tehniki. V tretjemsklopu razstave so se likovni-ki poklonili osebnostim, ki sozaslužne, da je društvo delo-valo in raslo skozi vsa ta leta.Čeprav so skoraj vsi prejem-niki občinskega odličja, se jimje društvo zahvalilo z razstavonjihovih del: Bojana Horvati-ča, ustanovnega člana in pred-sednika društva 33 let, Mitjede Glerie, dolgoletnega aktiv-nega člana upravnega odbora,Vlada Cedilnika, ustanovnegačlana, dolgoletnega strokovne-ga vodje in mentorja društva,ter Cvetke Miloš, dolgoletnementorice društva. Razstava36 članov društva bo na ogleddo 2. novembra.

N. Jenko Sunčič,foto: Boštjan Kolar

Simona Rozman Strnad je Kristini Bevc izročila zlato jubilej-no priznanje JSKD.

15Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo







0

Med vrsticami

Marjana Virant

24.10.2014 00:01 / Finance207/2014

0

Svetlana Makarovič:

Zlata mačja preja

Ob jubileju Svetlane Makarovič jeizšla antologija njenih pravljic, skaterimi presega tabuje, opozarja nanerazumevanje in nesprejemanje drugačnosti, sepostavlja na stran nemočnih in svobodnih bitij ternasprotuje togim pravilom in avtoritetam. Za njensamosvoj slog so značilne živali, arhetipi, motivi izljudskega pripovedništva in mitološki liki. V njenempravljičnem svetu se poleg pravih živali pojavljajo tudiizmišljene zverinice. Izbor Zlata mačja preja zajema izbogate zakladnice njenih pravljic, ki jih vedno znovaradi beremo in poslušamo. Tu so Sapramiška, SovicaOka, Pekarna Mišmaš, Škrat Kuzma dobi nagrado, VilaMalina, Tacamuca in druge. Upodobili so jih znanislovenski ilustratorji, med njimi tudi avtorica.

16Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Finance.si 24.10.2014

1 / 4

Reach: 231.945Country: Slovenija

Kazalo

Svetlana Makarovič (1939), vsestranska umetnica,književnica, igralka, pevka in ilustratorka se je rodila vMariboru. V Ljubljani je končala srednjo vzgojiteljskošolo in leta 1968 diplomirala na AGRFT. Nekaj časa jebila gledališka igralka v MGL, nato pa v ljubljanskiDrami. Leta 1970 se je odločila za pot svobodneknjiževnice. Poleg poezije in proze se je uveljavila tudi vradijskih in lutkovnih igrah za otroke ter dramah zaodrasle. Občutljiva umetnica je kritična do svojegaokolja, kar tudi javno izraža v svojih kolumnah. Leta2000 je odklonila sprejem Prešernove nagrade, leta2011 pa je prejela Levstikovo nagrado za življenjskodelo.

Mladinska knjiga, spremna beseda Boris. A. Novak

Slovar slovenskega knjižnegajezika

»Slovar slovenskega knjižnega jezikaje temeljni dokument slovenščine, ki zbesedami in besednimi zvezami ternjihovimi pomeni in primeri potrjujenaš obstoj, opisuje resničnost okolinas in naš pojmovni svet,« poudarja Marko Snoj,predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana RamovšaZRC SAZU, s pomočjo katerega smo dobili drugo,dopolnjeno in deloma prenovljeno izdajo Slovarjaslovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Ta pomembnodopolnjuje in posodablja prvo izdajo, in sicer z opisi

17Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.


1 / 4

Reach: 231.945Country: Slovenija Kazalo

pomenov in rabe besedja, ki se je v knjižni slovenščiniširše uveljavilo zlasti v obdobju po osamosvojitviSlovenije. Druga izdaja SSKJ tako pomembno razširičasovni razpon uslovarjenega slovenskega knjižnegajezika, saj sistematično prikaže pomenski opisslovenskih besed, ki v našem knjižnem jeziku živijo takov besedilih slovenskih klasikov od 19. stoletja kot vsodobnih besedilnih zvrsteh vse do leta 2013. SSKJ jeizšel v knjižni (dve knjigi) in elektronski obliki, a seprodaja samo v paketu: z nakupom knjižne izdaje dobikupec osebno geslo, s katerim lahko dostopa doelektronske različice.

Cankarjeva založba

Mirjana Borčić:

Odstiranje pogleda

Mirjana Borčić, pionirka filmskevzgoje na Slovenskem, v knjigiOdstiranje pogleda: Spomini,izkušnje, spoznanja osebnospregovori o pomenu in namenu filmske vzgoje,različnih pristopih, ciljih in metodah. Njeno pisanjetemelji na več desetletnih izkušnjah filmske vzgojiteljicein se dotika dela s filmom in mladimi, oblikovanjafilmskih programov in abonmajev, izobraževanjamentorjev in pedagogov, vpeljave filmske vzgoje v učnenačrte ter prenašanja znanj v mednarodnih izmenjavah.

18Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.


1 / 4


Za svoje delo je leta 2007 prejela Badjurovo nagrado,najvišjo strokovno nagrado na področju filma, bronastoplaketo JSKD (1999) ter plaketo (2001) in nagrado(2013) glavnega mesta Ljubljane. V knjigi je meddrugim zapisala, da se občutljivosti za filmsko izražanjeni mogoče naučiti, treba jo je privzgojiti. Gledanje filmapa je temeljno, najlažje in najhitrejše učenje filmskegajezika.

Mirjana Borčić (1925) je bila rojena v Ljubljani, kjer jekončala osnovno in srednjo šolo, nato pa na filozofskifakulteti v Zagrebu nadaljevala študij slavistike. Podiplomi je na eksperimentalni šoli Dragice in RadaKončarja ustanovila filmski krožek za učence od petegado osmega razreda. Leta 1960 se je vrnila v Ljubljano,se zaposlila kot vzgojiteljica v Dijaškem domu IvanaCankarja in že tu zasnovala filmski klub Samorastniki.Leta 1963 je postala vodja Oddelka za filmsko vzgojo vPionirskem domu. Bila je dejavna tudi kot urednica inpublicistka, je avtorica več učbenikov in knjig. Leta2009 je sooblikovala in moderirala eneganajuspešnejših programov v Kinodvoru za generacijo vpoznejših letih - Filmska srečanja ob kavi. Peter Zobecji je posvetil knjigo Od daleč in blizu: pogovori zMirjano, prav v tem času pa Maja Weiss snema film onjenem življenju in delu.

Kinodvor

19Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.


1 / 4


Tema: Priznanja JSKD






GLASBAPetek, 24. oktobraNOVA GORICAMOSTOVNA � vrata ob 21.uri, začetek ob 22. uri: kon-

cert Estvvind (SLO), gostjeUse Less (SLO), Pink Ar-mada (SLO).

NOVA GORICAVELIKA DVORANA KUL-TURNEGA DOMA � ob 20. 15koncert Moški pevski zborSrečko Kosovel, jubilejnikoncert ob 70-letnici zbora.Komorni orkester Nova,Matjaž Šček, dirigent. Izve-nabonmajski koncert.KOBARID

KULTURNI DOM � ob 19.uri Fundacija Poti miru vPosočju, Kobariški muzej,Občina Kobarid, JSKD 01Tolmin organizirajo koncertVojne zgodbe in kraji, Zim-sko popotovanje, F. SchubertWinterreise D. 911. LarsGruenwoldt, bariton, An-drea Rucli, klavir, Lara Ko-mar, recitatorka.Vstop prost.Sobota, 25. oktobra

NOVA GORICAMOSTOVNA � vrata ob20.30, koncert ob 21. uri GoMoonlee! Fest 2014. Debeli

Precjednik/Fat prezident(Osijek), Kleemar (M. So-bota), Ti (Beograd), TheJohn (Skopje), Koromač(Nova Gorica/ Vrtojba).www.mostovna.com

NOVA GORICAKULTURNI DOM � ob 11.uri Karlheinz 'Carlitos' Mi-klin s skupino Quinteto Ar-gentina.IZOLA

HOTEL DELFIN � ob 20. uriples z ansamblom OttaviaBrajka.ILIRSKA BISTRICA

DVORANA DOMA NA VID-MU � ob 18. uri koncert ob

30. obletnici MePz AvgustŠuligoj. Sodelujejo tudi PSStudenec - Pivka, Pevsko -glasbena skupina DimitrijaGrlja in solistka MonikaŠabec.HRVATINI

KULTURNI DOM � ob 20.uri že peti tradicionalnikoncert solistov ljubljanskeOpere - Večer opernih arij v

spomin Vladimirju Kobler-ju.KOPERPOKRAJINSKI MUZEJ KO-PER � ob 19. uri koncertmešanega pevskega zboraObalca in moškega pevske-ga zbora Vres Prevalje.

20Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo



Mladi v boj za nagrado Little elephantDanes se začne 4. Medna-rodni festival otroškegain mladinskega animira-nega filma EnimationPETRA ŽEMLJICEnainpetdeset filmov otroške in mla-dinske produkcije iz vsega sveta se bov treh starostnih skupinah ta konectedna potegovalo za glavno nagra-do Little elephant. Ob tekmovalnemprogramu je Društvo za razvoj filmskekulture pripravilo še bogat spremlje-valni program in seminar za učiteljeo filmski vzgoji in animiranem filmu.Festival, ki se bo dogajal v Kinu Udar-nik in GT22, se bo zaključil v nedeljo spodelitvijo nagrad.

Hana Repše, programski vodja fe-stivala, pravi, da želijo s festivalomspodbujati otroke in mlade k tovr-stnemu ustvarjanju. Vse do letos so nafestivalu prikazali vse prispele filme,letos prvič so zaradi velikega številaprijav opravili selekcijo. Tekmovalniprogram, na sporedu bo jutri, je razde-ljen v tri starostne skupine: Mini (av-torji do 10 let), Midi (avtorji od 11 do14 let) in Maxi (avtorji od 15 do 19 let).

Na razpis se je prijavilo 146 kratkihfilmov iz 32 držav, videli pa jih bomo51 iz 14 držav (med drugim pravkarnagrajeni slovenski film Strah). Največfilmov je prispelo iz Hrvaške in Slove-nije, sicer pa bodo poleg evropske pro-dukcije prikazali tudi filme iz držav,kot so japonska, Argentina, Brazilija,Kanada in Hongkong. Tričlanska med-narodna žirija (Maja Škorjanc, DianaNenadič in Dejan Paska) bo izbralanajboljši film iz vsake kategorije inglavnega zmagovalca.

V spremljevalnem programu, kije namenjen tudi najmlajšim, si bo

že danes mogoče med drugim ogle-dati slovenski film, posnet po legen-darni zgodbi Kajetana Kovica MačekMuri, ki se v Mariboru še ni pred-stavil. V soboto se obetata najboljšianimirani film z letošnjega Festiva-la slovenskega filma Princ Ki-Ki-Do:Pošast iz močvirja in frankofonskacelovečerna koprodukcija Ko letijovrane. Posebna bo še nedeljska pro-jekcija kratkih animiranih filmovPika in Packa packata, ki ji bo sledi-la filmska delavnica za najmlajše."Ker je cilj festivala spodbujati otro-

ško in mladinsko ustvarjanje v ani-miranem filmu in s tem raziskovatinove medije in filmske govorice, seposvečamo tudi izobraževanju uči-teljev. V ta namen pripravljamo vokviru festivala seminar Animira-ni film v šoli, na katerem bodo ude-leženci spoznali različne metode inprakse filmske vzgoje ter se samipreizkusili v produkciji kratkegaanimiranega filma," je o festivalskiposebnosti napovedala Repšetova.

Rene Puhar, izvršni producent festi-vala, je dodal, da so filmske delavnicenajbolj učinkovit način za dvig razu-mevanja in razvoj kritičnosti do av-dio-vizualnih vsebin, ki nas vse boljobdajajo. "Festivali, kot je ta, so naj-boljša promocija tovrstnega ustvarja-nja in tudi zaradi takšnih festivalovpostajajo filmske delavnice vse boljzanimive. Letos se je festival priključilmreži Youth Cinema Network, ki po-vezuje sorodne festivale iz vse Evrope.S članstvom v mreži je pridobil par-tnerje, s katerimi bo v prihodnje so-deloval pri programu, izmenjaviizkušenj, dobrih praks, ekspertnihznanj, promociji," pravi Puhar, ki včlanstvu vidi mednarodno potrditev.

Festival ima minimalna finančnasredstva, a organizatorji, prepričanio kakovosti, so optimistični tudi zaprihodnje. Letos so ga finančno pod-prli Fundacija Sonda, javni sklad zakulturne dejavnosti in Mestna občinaMaribor, partnerja sta Zavod UdarnikinGT22.

________f_^^______h W^^____iBHBBIBBH1 * a*_______

21Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo











Documents

JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, Zbirka medijskih … · sdvrxsrudelololsryohv % rjdwmhwxglqderuuxw nlvr]odvwlsulåhqvndkelohvwdwxvql vlp ero ´mhsuhohwhovyrmr]elunrvwdulkreohn