BESeDABOBRI 1: SAM

1 

Janez Jalen

Bobri1 • S A M

BESeDA

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BESeDABOBRI 1: SAM

2 

BESeDA

Janez JalenBOBRI1: Sam

To izdajo pripravilFranko Luinfranko@omnibus.se

ISBN 91-7301-288-2

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

BESeDABOBRI 1: SAM

3 

VSEBINA

Razgledni hrast 4Naosten som 20Zobati tesarji 35Risov koÏuh 49Trd spoprijem 64Sivi Volk 80Razboriti mladci 100Medne lesnike 116Narasle vode 134Udarni Jalan 149Gosti sledovi 165Pisana ogrlica 180Zamrzlo jezero 197Svetlo koli‰ãe 213Zravnani prehodi 230Naporno veselje 245Sinjeokina pot 260Buãeãa odjuga 275Pomladno zelenje 289Cvetoãi lokvanji 303

BESeDABOBRI 1: SAM

4 

RAZGLEDNI HRAST

Spomlad je razÏivila zemljo. Pred dobrimi tremi lunamiso juÏni vetrovi razlomili nepregledno planjavo ledu naobseÏnem jezeru v ne‰teto plo‰ã. Zginile so gazi, ki sovezale med seboj posamezna koli‰ãa, spajale otoke scelino in vodile vsevprek, po dolgem in poãez, da se jevidelo z razglednikov dana‰nje Ljubljansko barje kakorvelikanska, redko pletena mreÏa, pripeta z mogoãnimihrasti, visokimi jelkami in ‰e z raznovrstnim drugimdrevjem na obkroÏujoãi obod hribov in gora naokrog.Ogrevajoãa se voda je veãino plo‰ã raztopila, dokaj pasta jih noã in dan buãeãi veter in komaj zaznavni tokzgnala proti mrzli strani in jih nagrmadila v tesni, sko-zi katere se je jezero mimo strmo odsekanega hriba lenoodtekalo po ‰iroko razlivajoãi se Reki proti belim pro-dovom deroãe Save. Voda v jezeru je narasla do kolov,na katere so bile postavljene koãe, in je priãela upadati‰ele, ko je nekatere Ïe skrbelo, da prodre skozi tla in jihpreÏene s suhih leÏi‰ã v vlaÏne drevake, iz enega samegadebla tesane in izÏgane ãolne, ki so se privezani ob ko-li‰ãa pozibavali na motni vodi. âez dan pa so tiho drseli

BESeDABOBRI 1: SAM

5 

po jezeru naokrog in morali dokajkrat po opravkih pre-pluti razdaljo med koli‰ãi in trdino.

V odtaljeno jezero in moãvirja so priãele priletati jatepovodnih ptic, izmed katerih jih je bore malo prezimi-lo v nezamrzlih tekoãih vodah. Prikvakale so race, sepasle zjutraj na odprtih krajih, kasneje se pa spreletava-le v ‰tevilnih rojih in njih perje je poblestevalo, kakor bivihar podil in razganjal od sonca osvetljene oblake. Ve-selo so prigagale sive gosi in se koj lotile valjenja. Rdeãe-krake storklje so se ãez dan prestopale po razmoãenihtleh, na noã pa so odletele v go‰ão ogromnih brestov,kjer so si zna‰ale gnezda. V raztegnjenih klinih so pri-kriãali Ïerjavi in se razposajeno igrali na otokih blizuseli‰ã. V samotnih plitvinah so se naselile ãaplje. Navodah so od jutra do veãera ribarili kormorani, poÏre‰nivodni krokarji. V nepristopnih moãvirjih so se zbiralivreãastokljuni, roÏno barvasti pelikani, velikani medpovodnimi ptiãi. Po jezeru so se mirno prepeljavali belilabodi.

Raznovrstnih manj‰ih ptic, ki jih je v nekaterih krajihkar mrgolelo, bi pa nihãe ne mogel pregledati in poraz-vrstiti. Posebno tem v pogubo so se v gozdovih in ska-lah ob robu jezera naselili veliki, srednji in mali krilatiroparji.

V loãju in grmiãju, v go‰ãavah in dobravah so zapeliin zaÏviÏgali zbori drobnih pevcev. Ob prvem zelenju se

BESeDABOBRI 1: SAM

6 

je oglasila tudi kukavica. Samci so kukali, samice paskrivoma podtikale lastna jajca v tuja gnezda, da jim nibilo treba leãi in se ukvarjati z odrejo nikdar sitih mla-diãev.

V jezeru in njegovih dotokih so se drstile ribe. Brez-‰tevilni mladi zarod je bogato preÏivljal ‰tevilne jate po-vodnih ptic.

V tihih pomladnih noãeh je valovilo nad vodami inmoãvirji regljanje Ïab in uspavalo od dela in lova utru-jene in od sonca oÏgane prebivalce koli‰ã.

Rega, rega, rega, rega, rega, rega . . .

Zgodnji Ïarki sonca so obsijali vrh pred kratkim ozele-nelega orja‰kega hrasta na robu strmo odsekanega hri-ba nad odtokom plitvega jezera. — Stolp ljubljanskegagradu stoji dandanes tam. — Iz go‰ãave je priletel pepel-natosiv, ãrnikasto progast in belo pikãast ptiã, sedel nasuho vejo in zakukal v jasno, od noãne nevihte izpranojutro.

Na ‰iroko izsekano jaso okrog razglednega hrasta jehotel pravkar stopiti po obrazu ‰ele na kratko obra‰ãenmo‰ki, kateremu so bili konec lanskega poletja koli‰ãarjivzdeli ime Ostrorogi Jelen. Poprej so mu bili rekli Pla-menolasec. Zaustavil je boso nogo in se prikril. Izza le-skovega grma je dolgo opazoval, kako se je prepevajoãi

BESeDABOBRI 1: SAM

7 

ptiã na veji sukal, se obraãal na vse strani in sku‰al pri-vabiti samico.

. . . Kuku, kuku, kuku, kuku, kuku gugugugu, jeskonãal samec in kakor roparski skobec odletel s hrastaonstran jase, kjer se mu je bila draÏljivo zahihitala kuka-vica. Zaãel je pridu‰eno naglo vabiti, gugugu kvavava,samica se mu je pa nagajivo posmehovala in se muumikala, da ga ‰e bolj razvname. In ni odnehala, doklerni priklicala niã manj uÏivanja Ïeljnega tekmeca. Samase je brÏ spreletela na drugo drevo, oba samca pa sta sezapodila za njo, kdo jo prej dohiti. Strastna tekma je pri-vabila tudi dokaj drobnih ptic. Zaletavale so se kar v vsetri kukavice od kraja, kakor bi hotele ubraniti, da bi bilovsaj eno tuje jajce manj vtihotapljeno v njihova gnezda.

Razburljivi glasovi in nagli frfot perutnic so se odda-ljili in utihnili. Iz grmovja pa je stopil na jaso visokorasliOstrorogi Jelen. Kakor od brona so se odbili sonãni Ïarkiod njegovih mi‰iãastih rok in ‰irokega golega hrbta. Natemni kozlovini okrog ledij so se zalesketale rosne kap-lje, ki jih je bil mimogrede utrl raz listje v grmovju. Vsoncu se je zasvetlikala konica dolge sulice. Izza pasamu je gledal roÏevinast roãaj bodala. Ob stegnu mu jeopletala kamnita sekira. Prek hrbta pa sta visela lok intul.

Ostrorogi je obstal, raz‰iril svoje mlade prsi in globo-ko vdihnil gozdni zrak, kakor bi hotel preizkusiti njego-

BESeDABOBRI 1: SAM

8 

ve vonje. Ozrl se je naokrog in prisluhnil na vse strani.Niã. Le pesem ptiãev je donela z drevja in iz grmovja.

Jelenu se je obraz razjasnil. Znova je pogledal v vrhhrasta, kakor bi si Ïelel, da mu prero‰ki ptiã nakuka ‰eveã sreãe. Topotnil je z nogo ob tla in sam sebi glasnozatrdil:

»Ne, ne bom hlapec!«Snoãi se je bil sprl z oãetom, z mrkim Brkatim So-

mom. Oãetu se je zahotelo postrvi. Ukazal je, naj mu jihgresta on in pa Neokretni Karp danes nalovit v potok, kipriteka v jezero izpod veãernega sonca. Jelen si je drz-nil oporekati, da za tak otroãji opravek ni treba dveh od-raslih mo‰kih. Som ga je sr‰enasto pogledal in Jelen jepopustil:

»Grem. Za veliko bronasto sekiro.«Brkati Som je za hip pomislil. Potem je prikimal. Pre-

den je pa utegnil spregovoriti, je zrasel Karp in zarjul:»Nak!«

Ostrorogi je planil pokonci. Somu in Karpu, bratu pooãetu, po materi pa ne, obema je vrgel v brk, da je sekirapravzaprav njegova. Oãe njegove matere, Drzni Kozo-rog, jo je bil dal Brkatemu Somu v znamenje sprave.Razpor je bil pa nastal prav zavoljo njegove, sedaj Ïepokopane matere, Skalne Zvezde.

»Sekira bo moja. Jaz sem prvorojeni.« Karp se je po-trkal na kosmate prsi.

BESeDABOBRI 1: SAM

9 

»Khmm!« je rovsnil Zvezde sin.»Sekira moja. Ti pa meni pokoren,« se je nara‰ãal Ne-

okretni.»Nikoli«»Za hlapca mi bo‰.«»Te raj‰i nocoj ubijem.«Kdo ve, kako bi se bil prepir konãal, da ni posegel

vmes oãe, Brkati Som. Obema sinovoma je ukazal ob-molkniti. Vsem pa spat.

Raz‰li so se in Ïenske so zagreble Ïerjavico v pepel.Bronaste sekire pa Jelen ni dobil.

Jelen je spal s svojo odra‰ãajoão sestro Sinjeoko Ko-drolasko v tesni koãici na koncu koli‰ãa. Njegova matije oba svoja edina otroka v njej rodila in vzredila. Bili sokakor druÏina zase. Mati je bila pred dvema zimama obãasu obletajoãega se listja umrla. Po njeni smrti BrkatiSom njega in Kodrolaske ni podil drugam. Kakor bi sebal ma‰ãevanja Skalne Zvezde.

Ostrorogi je legel na rogoz in se odel s koÏuhom. Svo-je bronasto bodalo je vtaknil pod zglavje. Spal pa vsonoã ni skoraj niã. Kuhala ga je jeza in dramila sta gagrom in deÏ, ki se je zlijal na streho iz loãja. Ob prvemsvitu je vstal, tako tiho, da ni prebudil Sinjeoke. Opre-mil se je za na lov, se neopaÏeno izmuznil s koli‰ãa inoddrsel v drevaku proti trdini: »Naj gre Karp kar sam

BESeDABOBRI 1: SAM

10 

lovit postrvi. âe se samote in zverine boji, naj se branisam. Jaz ga ne bom veã.«

Pa naj si je ‰e tako dopovedoval, skrbelo ga je vseeno,kaj ukrene oãe. Sam bi Ïe nekako znal kljubovati. Somse pa lahko znosi nad Kodrolasko, ki bo vsak ãas godnaza moÏitev.

Ostrorogi Jelen je skril sulico, lok in tul v gost grm.Vrnil se je nazaj na jaso in obstal ob hrastu, ãigar deblatrije mo‰ki niso mogli obseãi. Visoko je odskoãil, ujel zrokama prvo vejo in se povzpel v su‰eã se vrh zelenekro‰nje. Pogladil si je z razkreãenimi prsti razku‰traneognjenordeãe lase. Pogledal je proti jutranjemu soncu.Zable‰ãalo mu je. Zaslonil si je oãi z dlanjo. Pred njim sose razprostirali nepregledni gozdovi. Zastrmel se je vvrh Oblega hriba. V prostrani globeli naravnost tam ãezsi je bil priboril mo‰ko ãast, sloves neustra‰enega lovcain ponosno ime.

Lansko leto je bilo, ob ãasu, ko so trave Ïe usipale se-mena. Jeleni so se priãeli pojati. — Dana‰nji jeleni soproti takratnim pritlikavci. — Pa ga je poslal oãe same-ga, naj gre gledat, ãe ni morda ostrorogi orja‰ki jelen Ïespet prebodel in umoril kakega svojega tekmeca. Dapravoãasno otmo koÏo in meso zverjadi in smradu.Mladec je vedel, da so doslej hodili oprezat na jelenjerasti‰ãe v Tihi globeli navadno po trije, gotovo pa dva.

BESeDABOBRI 1: SAM

11 

V svoji mladi drznosti pa ni maral reãi za spremljeval-ca. Brata, Neokretnega Karpa, bi celo ne maral s sabo.

·e pred svitom se je Jelen odpeljal z drevakom. Pristalje na koncu globoko v trdino segajoãe zajede. Skozigozd je hodil proti vetru. Pazno in vedno pripravljen zaskok, zavoljo zverjadi. Bile so ga same oãi in u‰esa. In ‰ez nosom je lovil vonje. Îe iz daljave je zaãul moãno, glo-boko in polnoglasno rukanje jelena. Hkrati s prvim son-cem je pogledal v globel. V nos mu je udaril rezek dahpojajoãih se ko‰ut. Pet jih je bilo. Orja‰ki ostrorogi jelense je sukal med njimi. Bil je tako visok, da bi Plameno-lasec ne mogel pogledati ãez njegova pleãa, ãe bi stopilobenj. Jelen je hotel pravkar zaskoãiti najmanj‰o ko‰uto,pa se mu je zmaknila. Ostrorogi jelen je zarukal iz pol-nih prsi. Noben tekmec se mu ni odzval.

Drugi sin Brkatega Soma se je zaveroval v vrvenje je-lenjadi. Nase je kar pozabil. Ni zaznal, kdaj se je spre-vrgel veter. Jelen je pa ujel njega v nos. Daleã naprej,naravnost proti mladcu je stegnil z mogoãnim rogovjemokra‰eno glavo. Togotno je zarukal. Zabobnela je zem-lja. S sklonjeno glavo in naprej ‰trleãim rogovjem jedrvel orjak naravnost proti Plamenolascu, ki se ni mo-gel umakniti. Kakor bi ga bil navdihnil sam duh njego-ve umrle matere Skalne Zvezde, se je Plamenolasec bli-skovito naglo ‰iroko razkoraãil, z obema rokama popri-jel sulico in jo nameril proti urno se bliÏajoãi razjarjeni

BESeDABOBRI 1: SAM

12 

Ïivali. Ta hip se je konica Ïe zadrla v jelenov vrat in zanjo skoraj pol vrbovega roãaja. Jelen je jezno zamahnilz glavo. Sulica se je prelomila. Drzni mladec je pa odle-teI skozi rogovje jelenu na pleãa. Z roko se je ujel za gri-vo, se naglo obrnil in z vso moãjo usekal s kamnito se-kiro med roge. Jelen je pokleknil. Ostrorogi se je pa od-gnal in odskoãil za dve svoji vi‰ini daleã. Klecnil je, pa-del na roke, naglo vstal, niti ozreti se ni utegnil, in Ïe jekakor maãek urno prasnil v veje za Ïivot debele smreke.Ranjeni jelen ni pri‰el za njim pod drevo. ObleÏal je postrani na tleh. Globoko je hropel. Iz rane na vratu in izgobca mu je lila kri.

Mladec sam sebi ni mogel verjeti. On, ki ni dorasel ‰edo polne moãi, naj bi zmogel tega mogotca, ki se ga do-slej nihãe ni upal lotiti. Je pa le res. Niti za luãaj sulicedaleã od njega gospodar jelenjadi v Tihi globeli sunko-ma brca, razkopava s parklji zemljo, da v kepah leti navse strani, lovi zadnje dihe sape in poginja. Niti loka muni treba veã napeti, da bi mu zadal nove rane. Skoraj sebo umiril sam od sebe.

Jelen je obleÏal nepremiãno. Poãasi je splezal Ostro-rogi s smreke. Ni ‰e povsem zaupal silaku. Previdno seje bliÏal sekiri, ki je prej ni utegnil veã pobrati. Jelena jeobkroÏil. Bal se je njegovih nog. En sam udarec bi gautegnil ubiti ali vsaj hudo pohabiti.

BESeDABOBRI 1: SAM

13 

Pripravljen, da lahko visak ãas odskoãi, je edini sinSkalne Zvezde nekajkrat zdaleã udaril s topo stranjokamnite sekire jelena v hrbet. Ni se veã ganil. Tedaj ‰elese je mladec povsem zavedel svoje zmage. Stopil je znogo mrtvema ostrorogemu jelenu na vrat, se prijel zokretno roko za krono njegovega roga, neokretno levi-co je pa prislonil k ustom. In po Tihi globeli in po hribihnaokrog se je razlegel zmagoslaven rik. Gozd ga je pravrazumel in je za nekaj trenutkov utihnil in prisluhnil.

Sonce ‰e ni prevozilo ãetrtega dela svoje dnevne poti,ko je v koli‰ãu Brkatega Soma do sedaj odrivani sinSkalne Zvezde ponosno naznanil: »Ostrorogi jelen v Ti-hi globeli je mrtev. Ubila ga je moja roka.«

Naselje je veselo zahrumelo. Saj bo prihodnje dnimesa na pretek. In koÏa in kosti in ãrevesje in rogovje.Ne. Tega ne bodo razÏagali in narejali iz njega sekire inkopaãe in osti za na sulice in pu‰ãice. Ne. Plamenolasec,ki mu odslej za naprej poreko Ostrorogi Jelen, si to zna-menje teÏke zmage obesi nad vhod koãe, v kateri spi ssvojo sestro Sinjeoko Kodrolasko, ki od samega veseljane ve, kaj bi poãela.

V vsem koli‰ãu se je en sam drÏal mrko. NeokretniKarp. — Pritikljaj Neokretni so mu vzdeli zavoljo tega,ker je vse delal z neokretno roko, ne pa z okretno kakordrugi. Leviãen je bil. —

BESeDABOBRI 1: SAM

14 

Oãe, Brkati Som, ni rekel niã. Niti pokazal ni, ali muje prav ali ne. Zaãel je samo mirno in oblastno ukazovatiin porazdeljevati delo.

Mimogrede se je zablisnila Plamenolascu misel, ãe nimorda oãe namenoma poslal samega na rasti‰ãe ostro-rogega jelena, da bi ga divjak sluãajno napadel, prebo-del in z nogami steptal. Ni se utegnil ukvarjati z njo.Preveã se mu je mudilo nazaj v Tiho globel.

Utrujeni so pod noã pripeljali odrtega in razsekane-ga jelena. Plamenolasec je vozil v svojem drevaku samosrce in rogovje premaganega, katerega moã in srãnostbo pre‰la sãasoma v njega samega. Posamezen rog jeimel dokaj paroÏkov. Enega veã kakor pa je dvakrat vsehprstov na obeh rokah.

Ostrorogi Jelen se je obrnil na veji razglednega hrastain pogledal prek osvetljenega in lesketajoãega se jezeraproti ârni gori. — Krim ji pravimo sedaj. — Blizu podseboj je videl koli‰ãe svojega oãeta, Brkatega Soma. —Stalo je na dana‰njem Botaniãnem vrtu. — Kodrolaskase je sukala v sivkasti dokolenski haljici med vhodomkoãe. Zvijala si je skodrane svetle lase in jih spenjala sko‰ãenimi in roÏevinaslimi lasnicami. Nad njo je pa vi-sela tr‰ata lobanja z mogoãnim rogovjem. Ostrorogegaje zamikalo, da bi sestro poklical, pa se je brÏ premislil.V drevak je pravkar poskoãil Neokretni Karp. Doslej ve-

BESeDABOBRI 1: SAM

15 

selo razigrani obraz Ostrorogega se je zresnil. Stisnil jeroãaj bodala in trdo izrekel:

»Ne bom ti hlapec, Karp! Nikoli!«Kakor bi iskal zaveznikov proti Neokretnemu, se je

Jelen priãel ozirati po koli‰ãih v jezeru. Naj‰irnej‰e innajdlje od trdine je bilo tisto pod najvi‰jim soncem. Vhribih za njim so se pele iz globokih sotesk strmo odse-kane skale. — Proti Igu je gledal. — Tam bi bilo komajkaj. So manj priljudni ljudje. Od tam je tudi doma Kar-pova mati, Redkozoba ·ãuka. In koli‰ãe pod ârno goro.In dokaj drugih, manj‰ih. In spet veliko in najstarej‰epod Ple‰ivco. Zakriva ga otok spredaj, katerih je raztre-senih za njim ravno ‰e za vse prste na obeh rokah. Vtem koncu jezera se je Ostrorogemu Jelenu zdelo ved-no najbolj prijazno. Skozi gozdove tam zadaj je preho-jena steza, ki pelje k brezmejnemu slanemu jezeru, ka-mor nekoã ‰e pojde. âe prej ne, pa takrat, ko se osamo-svoji. Spet je glasno spregovoril:

»Ne bo‰ mi ukazoval, Karp! Nak!«Ostrorogi Jelen se je okretno prestopil v kro‰nji hrasta

okrog debla na vejo, ki se je ko‰atila nad odsekano str-mino daleã proti veãernemu soncu. Ozrl se je v globoãi-no pod sabo, kjer se je jezero izlivalo v Reko. Za hip muje noga zastala. Postalo ga je sram, da okleva. Kaj, ãe biga kdo videl. Njega, Ostrorogega Jelena. Previdno je sto-pal po veji naprej, dokler se ni pod njim po‰ibila. Obstal

BESeDABOBRI 1: SAM

16 

je in razgrnil zelenje. Na neokretno roko je ugledal naprisebnem koncu jezera plitvino. Îe ne‰tetokrat jo jevidel, preveslal in preplaval in brodil v njej, pa se nikdarni domislil, da je kaj pripravna za novo koli‰ãe. âuvardohoda v Jezero po Reki navzgor bi bil. Morda ga je spetnavdihnil duh umrle matere, ki je bila na to stran domain leÏi sedaj pokopana ne daleã proã v suhem produ. Da,tam spodaj si kdaj zabije lastno koli‰ãe. Prek plitvine jepravkar veslal v drevaku Karp. Jelen mu je zdaleã pove-dal, ãeprav je vedel, da ga ne sli‰i:

»Neokretni! Tebi enak bom.«Ostrorogi bi ‰e rad pogledal v kraje, iz katerih je Brka-

ti Som privedel njegovo mater za svojo drugo Ïeno. Zazapestje debela veja mu je zakrivala razgled. Segel je pokamnito sekiro, zamahnil nekajkrat in veja je padla vglobino. ·ele sedaj se je spomnil, da bi tega ne bil smelstoriti. Vsem naokrog je bil mogoãni razgledni hrastsveto drevo. Nobena sekira se ga ni smela dotakniti. Nitirezilo ne. Samo njegov oãe, Brkati Som, je smel izseka-vati razgledne line. Za njim bo pre‰la ta pravica na Kar-pa, na prvorojenca.

Jelena je pogrelo. Namesto da bi se bal zavoljo pre-stopka nesreãe, se mu je zdelo prav. Saj njega so zaprvorojenstvo pravzaprav ogoljufali. Mu je umrla mativse povedala.

BESeDABOBRI 1: SAM

17 

Pred dokaj leti je bilo. Skalna Zvezda je prignala podnoã k Savi napajat drobnico svojega veljavnega oãeta,Drznega Kozoroga. Po toku navzdol je pridrsel dolg dre-vak. Veã pora‰ãenih moÏ je veslalo v njem. Vodil jih jeBrkati Som. Pristali so na prod. Neizku‰ena Zvezda nizbeÏala. Da so pri‰li na zamenjavo blaga, je mislila. In dajim pokaÏe oãetove ‰otore, kjer naj poãakajo, dokler semo‰ki ne vrnejo z lova, je mislila. Res je Brkati Som po-vpra‰al po oãetu in mo‰kih. Ko je pa zvedel, da jih nidoma, je zgrabil Zvezdo okrog pasu, ji zatisnil usta in joodnesel v drevak.

Vso noã so vozili. Polna luna jim je svetila. Da niso bilidobri veslaãi, bi se jim drevak razbil ob skalah. ·e za dneso drugi dan zavozili v Reko. Veslaãi so se upeli in hiteliveslati navzgor proti toku. Z noãjo vred so dospeli v je-zero. Zvezda se je zaãudila veliki vodni planjavi. BrkatiSom pa je skril brhko dekle v tesno koão, v kateri ge kas-neje preÏivela skoraj vse Ïivljenje.

Drzni Kozorog in njegovi so Skalno Zvezdo dolgoiskali. Ne duha ne sluha ni bilo za njo. Îe so mislili, daje utonila in da jo je odnesla Sava, ko je eden izmed Ko-zorogovih pastirjev izvohal, kje je. Kozorog je zbral svo-je oboroÏene moÏe. Po produ in skozi gozdove jih je pri-vedel k izlivu jezera. Pa je koj izprevidel, da bi niã neopravil, ko niso imeli drevakov, da bi mogli napasti So-movo koli‰ãe. Priãel se je pogajati. Saj kdo ve kaj ni bil

BESeDABOBRI 1: SAM

18 

veã hud, ko je zvedel, da je Skalna Zvezda glavarjevaÏena. Som se je pa opraviãil, da je Zvezdo imel za suÏ-njo, in ni mislil, da je hãi tako veljavnega moÏa. Vse navrh jo je pa ‰e drago odkupil. Visok sklad Ïe udelanihbobrovih koÏ je dal zanjo. V znamenje sprave sta si sKozorogom zamenjala sekiri. Somova je bila kamnita,Kozorogova pa bronasta. Uverjen, da bo prvorojenecSkalne Zvezde za oãetom glavar koli‰ãa, je Kozorog od-peljal svoje bojevnike nazaj pod SneÏne gore. Som je bilnamreã svojo prvo Ïeno, Redkozobo ·ãuko, s katero jeimel Ïe tri otroke, dve deklici in Karpa, utajil.

Zvezda, ki je bila Ïe noseãa, je bila s poravnavo karzadovoljna. Saj do takrat ni vedela za ·ãuko in Karpa. Juje Som vedno prikrival. Zato se je pozneje ãutila tembolj poniÏano in zapostavljeno. Somu ni bila rada po-korna. Sinu Plamenolascu je pa pred smrtjo naravnostnaroãila, naj izpodrine Karpa kakor ve in zna. No, pravsedaj je Ïe posegel v njegove bodoãe pravice, ko je odse-kal vejo, ki je zastirala razgled na SneÏne gore. Seveda!Brkati Som ne mara gledati v kraje, kjer bi njegova ãastniã ne veljala. Ostrorogi je zagrozil b pestjo na plitvino,prek katere je drsel Karpov drevak:

»Ti Ïe vnen Ïalitev, Neokretni!«Ostrorogemu Jelenu je kar odleglo. Prijel se je za tanj-

‰o zgornjo vejo in se sklonil skozi lino, ki si jo je bil iz-sekal. Po Savi navzgor se je zagledal v venec gora. No-

BESeDABOBRI 1: SAM

19 

beni ni vedel imena. Le tam zadaj, na najvi‰jem pri-ostrenem vrhu, — videl je Triglav — kamor nihãe nemore, kakor mu je pravila mati, tam sta Grom in Bliskdoma. Da, mora, mora, in skoraj pojde k rodu svojematere.

Sonce se je prelivalo po skalah in plazovih oddaljenihgora. Ostrorogi Jelen se je pa poãutil, kakor bi vanj ne-vidno prehajala moã in drznost mrtvega premaganca,od katerega je dobil ime. Stisnil je zobe:

»Karp! Jaz pritisnem tebe ob tla, ne ti mene!«Jelen se je pomaknil nazaj k deblu. Spustil se je z vrha

od veje do veje in z zadnje poskoãil na travo. Hitro jepoiskal sulico in lok in stekel po strmini navzdol protijezeru. Mudilo se mu je lovit postrvi. Nala‰ã. Nakljub.Da osramoti Karpa, ki sam ne upa zaveslati v potok iz-pod veãernega sonca in veslari kakor negodno otroãeokrog koli‰ãa.

âeprav ‰e ni niã jedel, se Ostrorogi ni vrnil v koli‰ãe.Îe stakne kje kako gnezdo in izpije jajca.

Tiho je drsel drevak Ostrorogega proti Dolgi dolinimed zelenimi hribi. Razgibana voda se je pa svetlikala vsoncu, kakor bi kdo trosil v jezero lupine bisernih ‰koljk.

BESeDABOBRI 1: SAM

20 

NAOSTEN SOM

Dozorele so prve jagode. Precej‰en sopek jih je pri-nesel Ostrorogi iz gozdov Sinjeoki Kodrolaski.

Razveselila se jih je in jih brÏ pozobala. Pred Jelena je papoloÏila peãeno stegno kozliãa, za katero se je bila zRedkozobo ·ãuko trdo sporekla. ·ele ko ji je vrgla v za-ma‰ãeni obraz, da Ostrorogi skoraj vso divjaãino za ko-li‰ãe sam upleni in da ima vsaj toliko pravice do mesadoma zaklanih Ïivali kakor Neokretni Karp, ãe ne ‰eveã, je ·ãuka jezno revsnila in vrgla v Kodrolasko koz-liãkovine za oba, zanjo in za brata. Sinjeoka je pa spek-la Jelenu ‰e nizek podpepelnjak iz moke vodnih ore‰ã-kov, katerih je bila v jeseni dokaj nabrala, jih sedaj ‰eenkrat presu‰ila na soncu in jih zmlela na Ïrmlji. Ostro-rogi se je obojega razveselil. Pohvalil je sestro, pa jemeso in kruh samo pokusil. Da to jed vzame zveãer ssabo, je rekel, in naj mu za sedaj speãe postrvi, ki jih jebil nalovil v potoku v Dolgi dolini. Za oba jih bo dovolj.Za druge v koli‰ãu naj jih pa Karp priskrbi, ãe jih hoãe-jo jesti. Zakaj bi moral vse sam.

BESeDABOBRI 1: SAM

21 

Kam da namerja zveãer spet iti, je bila radovedna Ko-drolaska grede, ko je razgrebala Ïerjavico izpod pepela,da zakuri.

»Somi se drste. V loãju za Brdom sem jih bil spazil.Kakor debel hlod je eden med njimi. Podnevi ni niã. Po-noãi bo manj oprezen. Morebiti se mi posreãi otvesti gana ost. Potem se Ïe pomeniva, ko se mi ne bo nogel veãskriti.« Ostrorogi, ki je veljal za redkobesednega, se je ssvojo sestro, kadar sta bila sama, rad pogovarjal.

Sinjeoka je podpihala ogenj in naloÏila manj dokajsuhega lesa, da bo ãimveã Ïerjavice. Jelen je pa trebil znoÏiãem iz kresilnika postrvi.

Ogenj je dogorel. Kodrolaska je primaknila pripravnovisoka kamna, nataknila ribe na vrbove palice in jih dru-go poleg druge razporedila nad Ïerjavico. Medtem koãaka na jed, si je domislil Ostrorogi, lahko pregleda innabrusi vse tri svoje osti. Vzel jih je iz kota, v katerega sobile prislonjene, pobral na tleh brusnik, pljunil nanj inpriãel ostriti konice in zobe. Vse tri je bil napravil iz kostiostrorogega jelena. Ena izmed njih je bila Ïe precejomajana. Na novo jo je moral prevezati z jermenom naleseni drÏaj in jo gladko zasmoliti.

Dve manj‰i, samo za odraslo mo‰ko ped dolgi postrvi,sta se bili Ïe spekli. Ostrorogi ju je pojedel kar mimogre-de. Sedaj se je ‰ele prav zavedel, da je zares laãen. Kljubtemu je hitel delati naprej. Z nekaj seÏnjev dolgimi vrv-

BESeDABOBRI 1: SAM

22 

mi je privezal na preluknjane drÏaje kratka, komaj zazapestje debela krepela. Krepko je zadrgnil vozle, da bise katero ne odtrgalo. Potem bi teÏko sledil soma. Pre-gledal je ‰e lok in pu‰ãice in sulice in si pripravil tudi se-kiro, ãeprav je vedel, da je ne bo rabil. Saj niã ne uteÏi vdrevaku.

Postrvi so bile peãene. Brat in sestra sta se jih do sitanajedla. ·e nekaj jih je ostalo.

Iz lonca, ki je visel obe‰en na leseno kljuko, se je Je-len napil Ïe precej postane studenãnice. Zaãutil je utru-jenost od veslanja in hoje. V popoldanski soparici se gaje lotevala dremavica. Da bo ponoãi na preÏi bolj buden,je legel in zaspal ‰e prej, preden je Sinjeoka od‰la poopravkih. Rentaãenje Brkatega Soma na lenuhe ga je zahip prebudilo. Ni se meni zanj. Obrnil se je in spal na-prej. Kasneje je celo razmi‰ljal, ãe se mu ni samo sanjalo.

Ostrorogi Jelen je vstal ‰ele pod noã. Pojedel je ‰edvoje velikih postrvi, vrgel glavi in kosti svojemu ãrne-mu psiãku Bevsku in popil na vrh iz lesene sklede skorajvse mleko, katero je bila namolzla Kodrolaska pri bu‰ahna trdini. Z noãjo vred je znosil oroÏje in orodje v dre-vak. Svetlolasa sestra mu je pa podala v ko‰ari jedi za napot. Bevsk je silil za njim v drevak, pa ga ni maral vzetis sabo. Bi mu bil samo v napotje. Naj ostane pri Kodro-laski in naj jo varuje, mu je naroãal. Pes je porepkal,kakor bi res vse razumel.

BESeDABOBRI 1: SAM

23 

Luna je pravkar vzhajala, ko se je odtrgal od koli‰ãaBrkatega Soma drevak Ostrorogega Jelena. Plamenola-sec je vozil blizu brega po plitvinah. Stal je v drevaku inse z drogom poganjal naprej. Mudilo se mu je. ZaBrdom je pa drevak ustavil. Poãasi in nesli‰no je zavo-zil v naj‰ir‰o gaz, ki so jo drsteãi se somi napravili sko-zi loãje. Na koncu je obstal, potegnil drog iz vode in se-del na rilec drevaka.

Jelen ni ãakal dolgo, ko so tik okrog njega spet zareg-ljale Ïabe, ki so bile prej utihnile. PIitvine in moãvirnaobreÏja so kar nekako podrhtevala od nepretrganegaregljanja. Vmes so se ogla‰ali raznovrstni glasovi noãnihvodnih ptiãev. Po gozdovih so skovikale sove. Vse je pre-vpila uharica s svojim grozljivim uhu. Netopirji so frfo-tali nad loãjem in lovili komarje. Zakrulili so moãvirskipra‰iãi in ãofotaje stekli nazaj v gozd. NajbrÏ jih je pre-stra‰ila kaka zver, volk, ris ali medved. Jelenu je bilohudo, da ni mogel sestreliti pu‰ãice za njimi.

V pokojnem jezeru so odsevali oblaki in skoraj polnaluna se je ogledovala v vodni gladini.

Ostrorogi je mirno Ïdel v drevaku. Le tu pa tam jezmeãkal komarja. Cel roj jih je cvililo okrog njega in za-sesavali so se mu v koÏo. V okretni roki je drÏal ost. Nadkrepelom pred sabo pa je imel zvito pleteno vrv. Dva-krat je Ïe zasli‰al prav blizu drevaka udarec somovega

BESeDABOBRI 1: SAM

24 

repa nad vodo. Obakrat je vstal in ãakal z ostjo v dvig-njeni roki, pa ni bilo niã.

Noãno Ïivljenje na jezeru in njegovih bregovih se jeumirjalo in oblake je priãela roÏnato barvati jutranjazarja. Jelen se je Ïe hotel najesti, da kasneje v prvem svi-tu za ãem drugim pogleda, ko s somi ne bo niã. Pa se jekonec gazi nekaj zganilo pod vodo. Spet je nesli‰no vstalin se razkoraãil. Nagubanãil je ãelo in napeto opazoval:»Je. Velik som je. Samo ãe se bo dovolj pribliÏal?«

Ostrorogi je dvignil ost in jo tesno pritisnil ob moãnoprsno mi‰ico. Vse telo mu je od nestrpnosti narahlo po-drhtevalo.

Seveda. Ob somu je somica. Seveda. Veã kot polmanj‰a. Premaknila se je za dober seÏenj proti njemu.Seveda. Ikre zalega in som jih plodi. Spet sta se pomak-nila bliÏe. Bo, bo, bo. In spet ‰e bliÏe. Jelenu je zastajalasapa. Îe bi lahko tvegal met: »Ne ‰e. Poãakaj! Da boljezadene‰!» je po tihem miril samega sebe. Soma sta zno-va zaplavala in obstala komaj tri seÏnje pred njim. BliÏeju ne sme pustiti. Mu utegne orjak prevrniti drevak, kose obrne in zamahne s svojim mogoãno podplavutenimrepom. Ostrorogi je stisnil zobe, se nagnil nazaj in dvig-nil ost. Vrv se je lepo odmotavala. In — kakor bi sproÏilmajbolj napet lok, je vzdrhtelo Jelenovo telo. Ost je sik-nila skozi jutranji somrak, pljusnila v vodo in se globo-ko zapiãila somu v vrat. Ostrorogi pa je Ïe ãepel v dre-

BESeDABOBRI 1: SAM

25 

vaku in trdno drÏal za obe stranici. Ta hip je odletelokrepelo raz rilec drevaka in ãofotnilo v vodo. Drevak pase je zazibal, da se je skoraj prevrnil. Komaj, komaj in zvso moãjo mu je Jelen ujel ravnovesje, tako silno je za-mahnil som z repom in sinil na odprto jezero. Ostrorogise je zaãel poãasi in previdno premikati za njim. Sivaproga skaljene vode mu je kazala smer prek plitvine. Vkatero globino se je po‰astneÏ potopil, je kmalu spoznalpo krepelu, ki je mirno plavalo na gladini jezera.

Ostrorogi je ustavil drevak. Niã se mu ni mudilo. Najse rana somu razboli. Sédel je, segel po ko‰aro in zaãeljesti. Trgal je z zobmi meso in nazadnje z njimi razdro-bil tudi mehke kosti in posesal mozeg iz njih. Pohrustalje ‰e ves podpepelnjak. Za Ïejo je pa zajel kar iz jezeraperi‰ãe vode. Saj na samotah ni osnesnaÏena kakor oko-li koli‰ã.

Som se ves ta ãas ni nikanor premaknil. Da bi bil Ïepoginil, si Ostrorogi ‰e zdaleã ni mislil. Zavedal se je, daga ãaka ‰e trd boj, preden upeha in uÏene orjaka. Pripra-vil je sulice, na katere so bile osti iz kresilnika tako pri-trjene, da so se loãile od drÏaja, kadar so prav zadele.Seveda. Dva bi morala biti sedaj v drevaku. Eden, ki bidrevak vozil in ravnal, drugi pa, ki bi metal sulice in za-dajal ranjeni po‰asti nove rane. Morebiti mu pa same-mu uspe. âe ne, pojde po Kodrolasko. Drevak zna dobrovoditi. Karpa za vse na svetu ne gre klicat na pomoã.

BESeDABOBRI 1: SAM

26 

Sestro Ïe kako ubrani pred morebitnim nasiljem oãetaBrkatega Soma, ki bi bil uÏaljen zavoljo prezrtega Ne-okretnega Karpa. Seveda. Vsak je rad deleÏen zmage.

Izza nizkih griãev na jutranjem koncu jezera je vz‰losonce. Jezero se je zalesketalo. V poãasnem letu so pri-kriãali prek Jelena galebi. Ostrorogi se ni utegnil meni-ti zanje. Pazno je pregledal jezero okrog krepela. Krva-va lisa na vodni gladini mu je pokazala, kje tiãi som. Lekako naj se mu pribliÏa?

Iz Dolge doline je potegnil hladen veter. Ostrorogi sije domislil: »Veter mi bo gnal drevak.« Zavozil je precejdaleã stran in ujel pravo sapo. Pognal je ‰e drevak pro-ti somu, brÏ potegnil drog iz vode in vzel v roko najteÏjosulico. Poãasi je drsel drevak proti krvavi lisi. Jelen jezagledal soma. Vedel je, da ne tiãi tam, kjer ga vidi, kervoda oãem drugaãe kaÏe, kakor je pa res. Presodil je brÏglobino in si doloãil, koliko pred po‰ast bo meril, daprav zadene. Spet mu je od razburjenja zastajala sapa.Pa samo za kratek ãas. S silnim zamahom je zletela teÏ-ka sulica iz Ostrorogega roke in izginila pod vodno gla-dino. Jezero je na daleã zavalovilo. Drevak se je zazibalin zaplesal in zajel precej vode. Dovolj je imel opravitiJelen, da se mu ni prevrnil. Skoraj bi bil zgubil krepeloizpred oãi. Pa mu je ravna ãrta, ki jo je les risal za sabo,pokazala, da beÏi som naravnost proti velikemu otokuPle‰ivci.

BESeDABOBRI 1: SAM

27 

Jezero okrog drevaka se je umirilo. Krvave lise ni biloveã. Valovi so jo raztepli. PribliÏno na istem kraju, kjerse je prej svetlikala kri, je pa plaval leseni drÏaj Ostroro-gega sulice.

»Zadel sem,« se je razveselil Jelen. »Samo ‰e ne do-volj. Bi bilo tudi ãudno, ãe bi tak velikan podlegel samodvema ranama. Pa te Ïe ‰e uÏenem.«

Ostrorogi je ujel drÏaj sulice in ga vrgel v drevak, izkaterega je z zajemalko, narejeno iz smrekovega lubja,zmetal prej zajeto vodo. Zavoljo globine pa ni mogel veãrabiti droga. Vzel je vesli v roke, ju vtaknil skozi streme-nice ob strani in pognal drevak za zginulim krepelom.Vozil je poãasi in se oziral na vse strani. Nad jezerskogladino so ‰vigale lastovice. Sonce je priãelo pripekati.Znoj mu je zalival obraz. Krepela pa ni mogel nikjer za-gledati.

Îe blizu obreÏja je zaveslal na dokaj‰njo krvavo liso.Soma pa ni bilo nikjer veã. Dolgo ga je iskal, preden gaje spet izsledil na veãernem koncu otoka. ·e tri sulice jevrgel — z eno ni zadel in se je zapiãila v polÏkarico nadnu jezera — preden je ugnal trdoÏivca na plitvino vzalivu, kjer se mu je posreãilo po‰asti ohromiti rep, dani bil veã nevaren. BeÏati som tudi ni mogel veã. Samo‰e omagano se je premetaval v plitvini. Ostrorogi se muje pribliÏal in ga veãkrat prebodel s sulico, s prav sto, skatero je bil zmagal ostrorogega jelena. Modrikasti in

BESeDABOBRI 1: SAM

28 

zelenkasto ãrni som se je nagnil na stran, se poãasi pre-vrnil na hrbet, pokazal rumenkljato beli trebuh in ne-premiãno obleÏal. Voda okrog njega je bila na ‰iroko vsakrvava.

Ostrorogi Jelen je ‰ele sedaj precenil ogromnostugnanega soma. Dolg je bil nad dva seÏnja, debel pa —trebuha bi mu dva mo‰ka ne mogla obseãi. Jelen je Ïehotel zarjuti zmagoslavni rik, pa se je spomnil, da je pri-plul v tuje vode. Seveda. Imel je pravico zasledovati ra-njeno divjad kamor koli in jo do konca pobiti. Pa ãe bimu ne hoteli verjeti, mu plen lahko odvzamejo. Ni ma-ral tvegati. Je predobro vedel, kako nepopustljiv je, ka-dar gre za blago kakr‰ne koli vrednosti, Tr‰ati Tur, gos-podar otoka Ple‰ivce in koli‰ãa na njegovi jutranji stra-ni. ·e najbolj prav bo, ãe prikrije do noãi sebe in plen inodvleãe soma v temi do domaãih voda. Kdo bi se prere-kal.

Ostrorogi je odvrgel kozlovino raz ledij in stopil nagv vodo. Izdrl je ost iz somovega vratu, mu trikrat z bo-dalom prebodel spodnjo ãeljust in ga z vsemi tremi vrv-mi privezal skozi zadnje, pod vrhom zvrtane luknje, kdrevaku. Dovolj je imel opraviti, da je teÏko pezo poteg-nil pod veje nad vodo viseãega gostega drevja. Drevak jeprivezal v ‰e gostej‰e kritje. Sledi za saboj ni pustil.Krvava lisa je bila zginila v sivini blata, ki ga je bil dvig-nil, ko je hodil po plitvini okrog soma.

BESeDABOBRI 1: SAM

29 

Jelen je bil spet laãen. âeprav ni imel niãesar veã ssabo, ni bil v zadregi. Nabral si je ‰koljk, ki jih je bilodokaj tam naokoli, jih odpiral z bodaãem in jih posrebal.Da si ugasi ‰e Ïejo, je plaval in brodil do konca zajede,kjer je slutil, da mora biti studenec. Ni se motil. Od nje-ga pa je zagledal dokaj‰njo jaso zrelih jagod. ·e teh jepojedel nekaj peri‰ã in se vrnil nazaj v drevak. Kar nagje legel vanj. Da je bilo na dnu za nekaj prstov sparjenevode, ga ni motilo. Kozlovino si je vrgel pod glavo. Zo-per muhe se je pa pokril z vejami, ki jih je bil nalomil.

Sedaj bi mu prav hodilo, da je vzel Bevska s seboj.Zalajal bi in ga zbudil, ãe bi se kdo bliÏal. Pa saj more-biti nikogar ne bo. Sicer bo pa moral vtakniti nos pravpod veje, preden ga opazi. Takrat se bo pa Ïe sam zbu-dil.

Utrujen in neprespan je Ostrorogi Jelen trdo zaspal.âez dolgo ãasa ga je pa predramila jata rac, ki se je ão-fotaje pripasla mimo drevaka. Jelenu se ni ljubilo dvig-niti se in seãi po pu‰ãico in lok.

Sonce se je nagibalo Ïe k zatonu, ko se je Jelen zbudil.Prvi hip se ni zavedel, kje je. Pa se je brÏ domislil. Aha.Ne bo dolgo veã ãakal noãi. Potem pa v temi povleãesoma v domaãe koli‰ãe.

»Kaj pa je to?« Ne daleã od sebe je zasli‰al Ostrorogiplivkanje vode. Previdno je zaãel oprezovati skozi veje.Med cvetoãimi lokvanji je ugledal nepora‰ãen in priku-

BESeDABOBRI 1: SAM

30 

pen obraz. Îenska je. In naravnost proti njemu plava.Jelen se je prihuljil v drevak. Nagnil je glavo po strani,zatisnil spodnje oko in z zgornjim gledal skozi stranskoluknjico, v katero je privezoval s stremenico veslo, kadarsta veslala oba s Kodrolasko. V plavalki je prepoznalmlado in brhko dekle. Pravkar je bila opazila soma indrevak. Zaãudena je obstala in za hip oklevala. Ko pa ninikogar nikjer opazila, se je pribliÏala.

»Aha!« je spregovorila glasno, »nekdo nam hoãeukrasti soma.«

»Ni res,« se je dvignil Ostrorogi v drevaku.Deklica se je prestra‰ila, urno stopila na dno, poãepe-

tala po blatu, da je skaljena voda prikrila njeno nagoto.Sede v drevaku si je Ostrorogi pripasal kozlovino:

»Nisem kradel in ne mislim. Soma sem naostil v na‰ihvodah. BeÏal je pred mano med va‰e otoke, kjer se mi je‰ele posreãilo ubiti ga.«

»Kje ima‰ pa tovari‰e?« je bila radovedna dekle.»Jih nimam. Sam sem.« Jelen je vstal in drevak se je

narahlo zazibal.»Saaam?« se je zaãudila deklica. »Skoraj ni mogoãe.

Ne morem verjeti. âe pa pogledam tvojo postavo —?No, morebiti.«

»Niã morebiti. Res je.« Ostrorogemu se je kaj dobrozdelo, da ugaja brhki plavalki.

BESeDABOBRI 1: SAM

31 

»Potem je som tvoj.« Spet je pobrodila z nogami podnu in nov val blata jo je obdal.

»Seveda je,« je branil Jelen svoj plen.Deklica je pa ponagajala: »Kakor je. âe pohitim pra-

vit svojemu oãetu, Tr‰atemu Turu, bo sklical mo‰ke.ObkroÏijo te in ti plen odvzemo.«

»Kakor je,« je opona‰al Ostrorogi deklico, uprl roke vbok in se nagnil naprej.

»Ooo,« je odkimavala z glavo, »pa si kaj domi‰lja‰.Vsem bi ne bil kos.«

»Sam vem,« se je smejal Jelen.»No, in?« je visoko dvignila trepalmce.»Ha, si otroãja, brhka hãi Tr‰atega Tura. Kako ti pa

pravijo?«»Jezerna RoÏa sem. In ti, kdo si?«»Ostrorogi Jelen, sin Brkatega Soma in Ïe mrtve Skal-

ne Zvezde.«Jezerni RoÏi se je obraz pomraãil: »Ti nisi prvorojeni

Brkatega Soma.«»Sem in nisem. Pa zakaj to spra‰uje‰?« Ostrorogi je

stisnil z zobmi spodnjo ustnico.»O, kar tako.« RoÏa je potresla z glavo lase in pre-

obrnila pogovor: »Zakaj si rekel prej, da sem otroãja?«»Seveda si,« si je pogladil brke in kratko brado Jelen.

»Imela si me za nespametnega in mislila, da bi ti dovo-lil kar tako oditi.«

BESeDABOBRI 1: SAM

32 

»Kaj bi pa storil?« je zaplivkala po vodi z dlanmi Je-zerna RoÏa.

Ostrorogi je daleã predse zamahnil s stegnjeno roko:»Pustil bi soma in bi ugrabil tebe.«Jezerna je osupnila. Kakor bi se res bala, da je Plame-

nolasec ne otme, se je prav do vratu potopila v vodo.Hkrati se je zasmejala in pokazala vrsto belih zob v ‰iro-kih ustih. Ostrorogi je pa koj sprevidel, da se ji v resni-ci dobro zdi.

Samozavestno je stal Jelen v drevaku. Najraj‰i bi pla-nil res v vodo in pograbil RoÏo. Pa ga je njen krotki po-gled zadrÏeval. Dokaj bolj tiho, kakor je govorila prej, jeJezerna povedala:

»Ne slovi zastonj tvoja drzna moã po koli‰ãih. ·koda,da nisi prvorojeni.«

»Zakaj?« se je vznemiril Ostrorogi.»Pred nedavnim,« RoÏa je poãasi izrekala besede,

»sem sli‰ala mojega in tvojega oãeta govoriti o meni ino va‰em prvorojencu.«

»Kaj!« Jelen je zrasel: »Neokretnemu Karpu da si na-menjena? Nikoli!«

»Kaj si morem pomagati. Dokaj raj‰i bi bila tvoja.«Jezerne glas je bil Ïalosten. Ostrorogi je pa zablisnil zoãmi:

»Karpova ne bo‰. In ãe ga ubijem.«

BESeDABOBRI 1: SAM

33 

âimdalje bolj je bil v‰eã Jelen RoÏi. Ni vedela, s ãim bise mu prikupila. Vpra‰ala ga je: »Si kaj laãen?«

»Seveda sem.«»âaj. Prinesem ti mleka. Poln lonec sem ga bila na-

molzla pri ãredi na Ple‰ivci.« RoÏa je zaplavala proticvetoãim lokvanjem. Jelen je pa spet sedel. Dolgo se jeboril sam s sabo, ãe bi Jezerne RoÏe res koj ne ugrabil.Pa kaj, ko je ni imel kam peljati. Oãe bi mu jo utegnilodvzeti in jo dati Karpu. Nak! Nak in nak!

V umazanosivi platneni haljici je priveslala RoÏa na-zaj. Tesno k Jelenovemu drevaku je primaknila svojega:»Na! Pij!«

»Daj.«V dolgih poÏirkih je pil Ostrorogi mleko in RoÏi se je

dobro zdelo: »·e kaj priveslaj naokrog.«»Bom.«»Pod noã se veãkrat mudim v tem zalivu.«»Prav.«In sta se iz drevaka v drevak pogovarjala:»Ti ima‰ sestro, Sinjeoko Kodrolasko.«»Imam.«»O njej in mojem bratu, Urnem Sulcu, sta tudi govo-

rila oãeta.«»Kaj?« je spodbodlo Jelena.

BESeDABOBRI 1: SAM

34 

»Je kar prav, da sta se izdala. Sulca pregovorim, da sebo obotavljal Ïeniti se. Medtem pa —.« RoÏa je obmolk-nila.

»No kaj?« je bil nestrpen Jelen.»Vsak dan pridobiva‰ na ugledu. Kdo zmore sam tako

orja‰kega soma, kakor si ga ti?«»RoÏa!«»Jelen!«Pod noã je pomagala Jezerna RoÏa Ostrorogemu Je-

lenu izvleãi soma s plitvine na globoko. Kazala mu jepot, dokler ni dospel v domaão vodo.

Luna ‰e ni iz‰la, ko je Jelen izmuãen od teÏke peze, kijo je vlaãil za drevakom, priveslal pod koli‰ãe BrkategaSoma. Naselniki so Ïe vsi spali. Psi niso zabevskali. Sopoznali Ostrorogega dah in glas. Sinjeoka Kodrolaskapa je prikrita slonela ob ograji in vsa v skrbeh ãakala nabrata. Seveda. Na vso moã se ga je razveselila. Spet mubo Karp zavidljiv. âudila se je pa, da je bil Jelen tako red-kobeseden. Ves zami‰ljen se je lotil jedi in je komaj od-govarjal, ãe ga je kaj vpra‰ala. Skoraj je utihnila.

Za soma se drugo jutro Ostrorogi kar niã ni hotel me-niti. Naj ga drugi razsekajo in pospravijo. Saj jih je do-volj. Sam je ‰el v gozdove, kamor se je imel navadoumakniti, kadar je hotel kaj razmisliti. Vrnil se je ‰elepod noã. Bil je spet podjetne volje.

BESeDABOBRI 1: SAM

35 

ZOBATI TESARJI

Sonce se je nagnilo ãez poldan. Znojen je priplul Ost-rorogi Jelen v svojem drevaku do konca daleã med

hribe zajedene plitvine, v kateri je naostil soma. Ni seustavil. Zavil je v potok izpod veãernega sonca. Nizko sose sklanjale nad Ïuboreão vodo veje dreves. Vrbe in jel-‰e, breze in topoli, gabri in hrasti, skrivenãeni borovci inravne smreke in jelke in vseh vrst drevje je raslo ob bre-govih. Jelen je premenjal dalj‰i drog s kraj‰im in celosam se je moral veãkrat nizko skloniti, da je mogel pro-dirati naprej navzgor v Dolgo dolino. KuÏek Bevsk, ki jebil vajen le odprte jezerske planjave, je stisnil ko‰ati repmed noge, poskoãil raz rilec drevaka na dno in ni hotelveã nazaj, ãeprav je moral spodaj zavoljo vlage stati,zgoraj je pa leÏal.

Jelen je za‰el v precej‰en strmec. Z drogom ni mogelveã zmagovati drevaka. Stopil je v vodo in z rokamiti‰ãal drevak do mirnej‰e vode.

Poãasi se je zaãelo drevje redãiti. Ostrorogi je pririnildrevak v mirno jezerce. Oddahnil se je, se povzpel na-zaj v drevak, sedel in poãival.

BESeDABOBRI 1: SAM

36 

Naokrog je bilo vse tiho. ·e ptiãi so se bili umaknilipripeki v sence go‰ãav. Le gosti roji muh in komarjev sovr‰eli nad loãjem. Prozornokrili kaãji pastirji so pa loviliokrog grmovja obade,

Ostrorogi se je razgledal. Dva potoka sta pritekala vjezerce. Manj‰i izpod opoldanskega sonca, veãji pa odgornje strani, kjer se je iznad gozdnatih hribov grmadilanazobãana Gola gora. PribliÏno ãez dva tisoã let so ji sta-ri Sloveni po svojem prihodu v te kraje vzdeli imeGrmada.

Da doÏene, kak‰na Ïivad prihaja do jezerc, je Jelenpriãel veslati blizu brega naokrog. Po sveÏe oli‰ãenihbrezah pod holmom je Ostrorogi spoznal, da so se zju-traj tam pasli losi. Ni utegnil pogledati za njimi. Kadarbodo v tol‰ãi, poskusi koga izmed njih upleniti.

V izlivu manj‰ega potoka je pa Ostrorogi zagledal zameão debelo, nekaj komolcev dolgo in na obeh koncihpriostreno obeljeno krepelo. »Bobri,« se je razveselil Je-len. Prav za temi je stikal. Kar niã ni pomi‰ljal. Pognal jedrevak v potok, ga potegnil na plitvino in ga prikril podprevisne veje. »âuvaj!« je poploskal z dlanjo po sedeÏuna rilcu, kamor je ukazal leãi Bevsku in mu varovati dre-vak. Sam pa je vzel oroÏje in zabredel proti vodi.

Dolgo je Ïe brodil in se naveliãal vode, pa o lesu, odbobrov podrtem, razkosanem in obeljenem, ni bilo neduha ne sluha na bregovih. âe ni morda krepelo pripla-

BESeDABOBRI 1: SAM

37 

valo po veãjem potoku in je bilo v ustje manj‰ega samonaplavljeno? Seveda. Potem i‰ãe v napaãno smer. Pa koje Ïe prispel tako daleã, pogleda ‰e za nekaj luãajev su-lice naprej, potem se pa vrne, ãe ne bo niã.

Gozd pred Ostrorogim se je spet zaãel svetliti. Jelen jestopil hitreje in skoraj zagledal na ‰iroko razlito vodo. Vnjo samo in po bregovih naokrog je bilo podrtega vsepolno izpodglodanega drevja. Najveã je bilo vmes topo-lov, jesena in hrasta.

»Bobri, bobri, bobri!«Ostrorogemu so se od veselja ‰irile prsi. Videl je pred

sabo nekaj seÏnjev ‰irok, na sredi proti toku upognjenjez. Zgrajen je bil iz krljev, vej in vejic in zago‰ãen z loã-jem in trstjem in blatom. Jelen je vedel, da si z njimi bo-bri uravnavajo vi‰ino vode, pod katero imajo skrite vho-de v svoja podzemna rovi‰ãa, prav tako pa tudi v kopa-sta bobri‰ãa, zgrajena blizu obreÏja naravnost iz vodeven. Ostrorogi jih je veã na‰tel. Kakor majhni otoki so sedvigala nad vodno gladino. Po kopicah v vodi je Jelensodil, da je naletel na precej veliko naselbino bobrov.»Lej!« si je domislil, »kako smo si podobni. Da stanujejobolj varno, si bobri zgrade od brega odmaknjena bo-bri‰ãa, mi si pa zabijamo koli‰ãa. Oboji smo premeteni.Samo mi dokaj bolj. Pustimo, da bobri les poderejo, raz-kosajo in hkrati priostre, potem ga jim pa odvzamemo,zabijemo v dno jezera in postavljamo nanj koãe. Brez

BESeDABOBRI 1: SAM

38 

bobrov bi bila na‰a koli‰ãa borna. Kamnite sekire karniã ne opravijo v primeri z ostrimi in moãnimi bobrovi-mi zobmi.«

Ostrorogi se je povzpel na jez. S kopice prav zadaj jepljusnila v vodo bobrovka, ãofotnila po vodi s plo‰ãatimrepon in se potopila. Trije mladiãi, ki so se z materjosonãili na vodnem gradi‰ãu, so storili prav isto. Jelen jihni veã videl. Starka je splavala pod vodo s svojo druÏini-co vred v enega izmed podzemnih rovov.

Po jezu je Ostrorogi od‰el na breg. Priãel je ogledovatipodrti les. Nikakega znamenja ni mogel opaziti na njem.NajbrÏ za to bobri‰ãe ‰e nihãe ne ve. Pripadlo bo njemu,ki ga je odkril. Takoj si ga zase zaznamuje. Jelen je po-tegnil izza pasa bodalo in vrezal v podrti topol svojeznamenje, jelenov rog s celo vrsto paroÏkov. Pozazna-menoval je veã debel, da bo vsakdo, ki bi ga zaneslo v tekraje, vedel, ãigav je les in kdo sme loviti bolbre. Plame-nolasec se je zavedal, da bodo njegovo znamenje kar vsispo‰tovali in mu nihãe ne bo hodil v ‰kodo. Si bo vsakpremislil, preden si nakoplje na glavo jezo OstrorogegaJelena. âe bi morebiti Neokretni Karp —. Samo posku-si naj. Zapodi mu pu‰ãico med rebra.

Jelen je sedel na deblo sveÏe izpodglodane breze. Za-ãel je pregledovati za koli‰ãe uporaben les. Premalo gabo. Seveda. âe bi utegnil ãakati dve, tri leta, bi ga bobridovolj naglodali. Pa njemu se mudi, ãe noãe, da mu

BESeDABOBRI 1: SAM

39 

Karp pred nosom ne odpelje Jezerne RoÏe. Bo moral paã‰e pogledati po Dolgem potoku — dana‰nji Grada‰ãici— navzgor za bobri in za leson. Stalo ga bo pa dokaj tru-da, preden debla oklesti, kar jih ‰e niso in jih ‰e ne bodobobri, jih znosi in zvleãe v vodo pod jez, da mu jih po-tok ob narasli jesenski vodi splavi v jezero.

Ostrorogi se je zamislil. Naokrog je bilo vse tiho. Leriba je pljusnila iz vode in veter je za‰umel v vejah. Je-len je gledal pred sabo novo koli‰ãe. Ob priãetku majh-no, potem od leta do leta veãje. V njem bo gospodaril onsam. Brkati Som se ne bo smel vtikati vmes. ·e manj paNeokretni Karp. Gospodinjila bo pa Jezerna RoÏa. âebo? —

Iz premi‰ljevanja je Jelena predramilo po‰umevanjepremikajoãih se vej na gornji strani plitvine, v ustju pri-tekajoãega potoka. BrÏ se je nesli‰no prihuljil za oveleveje breze. Pripravil je lok in potegnil iz tula na hrbtupu‰ãico, da jo morebiti izstreli v prihajajoão divjad. Pakako se je zaãudil, ko je iz go‰ãave stopil mlad mo‰ki.Prepoznal ga je. Îe veãkrat sta se bila sreãala ob ribar-jenju na jezeru. Bil je brat Jezerne RoÏe, Urni Sulec.

»Hoj!«Sulec se je zdrznil. Ko je pa ugledal Jelena, se mu je na

kratko pora‰ãeni obraz razjasnil.»Hoj!«

BESeDABOBRI 1: SAM

40 

MIadca, visokorasli Jelen in ‰irokopleãi Sulec sta sipomahala v pozdrav. Urno sta se pribliÏala drug druge-mu. Dokaj ãuden je bil videti kobaljasti Sulec poleg pre-cej veãjega Jelena. Prvorojenec Tr‰atega Tura je svojeÏivljenje preÏivljal veãinoma v drevaku. Kar nekako zra-sel je bil z njim. Kadar je on zaãel vihteti svoje veslo, ganihãe ni mogel dohiteti, tudi Ostrorogi Jelen ne. Zato somu vzdeli ime Urni Sulec.

»Kako pa ti zade‰ v te kraje?« je vpra‰al Ostrorogi.Sulec je sedel na podrti topol: »Pri‰el sem ãez hrib. Za

bobri stikujem. Pa kakor vidim po vrezanih znamenjih,si me v tem kragu pravkar ti prehitel.«

»Res sem te,« je prikimal Jelen.»Prav,« se je potajil Sulec. V resnici mu je pa bilo Ïal,

da se ni bolj podvizal. »Prav,« je pritrdil ‰e enkrat in na-daljeval, »sta vi‰e gori ‰e dve na‰i bobri‰ãi. Pa samo zameso in koÏuhovino. Lesa se nam niti od tam ne splaãaspravljati domov, kaj ‰ele od tod.«

»Meni je pa kaj priroãno,« je izdal Jelen svoje misli.»Takooo —,« je zategnil Sulec in vpra‰al, »je mar to

zadnji jez pred jezerom?«»Zadnji,« je odkrito povedal Ostrorogi.»Potem bo‰ lahko plavil.« Urni se je ozrl naokrog in se

namrdnil: »Pa bo samo iz tega lesa kaj borno koli‰ãe. Sajga misli‰ rabiti, ãe sem prav uganil.«

BESeDABOBRI 1: SAM

41 

»Si,« je pritrdil Jelen. Da pa Sulec ne bi prodiral na-prej v Dolgo dolino, ga je priãel prepriãevati. »Seveda.Lesa je tukaj, da je komaj vredno. V Dolgem potoku gaje pa dokaj. Samo spravilo bo teÏje.«

»So tudi tam bobri?« Sulcu je poÏeljivo zablisnilo oko.»So.«»Ahm,« je pogrknil Urni, »tok, bi na pomlad lahko

premenjali Sinjeoko in Jezerno.«»Mislim da,« se je razÏivil Jelen.»Samo glej, da te Karp ne prehiti. Îe ni dosti manjka-

lo, da bi te bil.«»Kako?« je hlastnil Ostrorogi.»Je zadnjiã Karp ponujal Turu za RoÏo teÏkega soma,

menda najveãjega, kar jih je plavalo v jezeru, in ‰e dvabu‰aka in dve bu‰i.«

»O, ti niãvredni!« je dvignilo Jelena. »Mojega soma.«»Je tudi Jezerna to vedela in mu je vrgla v brk. Oãe

potem ni mogel biti grd. Se mi zdi, da se ti ne mara za-meriti. Le glej, kako ga pridobi‰.« Sulec je namignil, dabodo Turovci za RoÏo dokaj zahtevali.

»To naj te nikar ne skrbi. Glej pa, da z Jezerno poãa-kate name. âe ne,« je Jelen dvignil pest, pa jo koj spetpovesil, »tudi Sinjeoka ne bo nikoli tvoja. Se raj‰i z njovred preselim k rodu najine matere —.«

»Mhm,« je skoraj zarenãal Sulec.

BESeDABOBRI 1: SAM

42 

Raz‰la sta se prijazno, vsak ujet v mreÏo svojih misli.Sulec je zabrodil po potoku navzgor. Jelen je pa planilãez jez in drvel s tokom vode nazaj v Dolgi potok. Nizaupal Sulcu. Je do dna pregledal njegovo lakotnost, kije ni mogel skriti.

Bevsk je svojega gospodarja Ïe zdaleã zaãutil. ·e pre-den ga je zagledal, je prijazno zacvilil in zalajal. Jelen muje vrgel nekaj jesti in se je najedel tudi sam. Nato pa jeurno pognal drevak prek jezerca in zavil v izliv Dolge-ga potoka. Dokler bo ‰lo, bo paã ‰lo. Najprej bo bredelpo strugi navzgor. Go‰ãave ob bregovih so kar nepre-hodne.

Ostrorogi Jelen se je trudil in pehal, da se je prezno-jena kozlovina lepko zaãela prijemati ledij. Odpasal jo jein vrgel Bevsku, da je legel nanjo. Sam pa je skoãil v vo-do, plaval okrog drevaka, se spet povzpel vanj in ga po-tiskal naprej proti toku.

Sonce se je Ïe bliÏalo zatonu, ko je Ostrorogi Jelenzagledal pred sabo spet bobrov jez. Ob‰irna kotlina seje odprla pred njim. Polna je bila vode. Iz nje pa so gle-dala ‰tevilna bobri‰ãa.

Ostrorogi je zaveslal v tolmun pod jezom. Zaãel se jerazgledovati.

Gozd je bil odmaknjen dokaj daleã od vode. Bobri sobili v dobi veã rodov izpodglodali ves les. Na obseÏnihobreÏjih je rasla visoka trava. Med njo so bili izpeljani

BESeDABOBRI 1: SAM

43 

jarki. Odvajali so vodo in osu‰evali zemljo naokrog. Ponjih so bobri splavljali les do svojih bivali‰ã. Lubje soobglodali in se z njim hranili. Oli‰ãene krlje so porabiliza gradnjo jezu in bobri‰ã.

Jelen je vedel, da se razprostira pred njim staro bo-brovo naselje. Samo ãe Ïe kdo drug ni pred njim vrezalznamenj v debla in uveljavil svoje pravice. Mudilo se muje na suho. Pripasal si je spet kozlovino in vzel oroÏje.Stopil je na jez. Bevsku je ukazal ostati v drevaku. Sampa je prek kriÏem kraÏem razmetanih vej po stlaãenemloãju in blatu poãasi stopal proti trdini.

V travi je presledil jelene in raznovrstno drugo divjad.O ãloveku pa ni bilo ne duha ne sluha. Tudi na podrtihdeblih ni mogel opaziti nikjer kakega vrezanega zna-menja. Od kod naj bi pa ljudje pri‰li, kakor po potokunavzgor. O paã. âez hribe od one strani. Tam pa so na-seljeni rodovi, iz katerih je iz‰la njegova mati. Ti bi mo-rebiti njegovega znamenja ne pripoznali. No, pa saj lesaãez hribe ne morejo odna‰ati.

Ostrorogi Jelen je spet potegnil bodalo izza pasa inzaãel vse naokrog vrezovati svoje znamenje, jelenov rog.Lesa za novo koli‰ãe ima sedaj dovolj. Samo trdo delo gaãaka.

Pod noã se je Jelen vrnil v svoj drevak. Prinesel je ssabo butaro smreãja in otep suhe trave. Morebiti uteg-ne malo leãi. Bil je laãen. Pojedel je ostanek bra‰na. Ni

BESeDABOBRI 1: SAM

44 

bilo dosti, pa kaj je hotel. Za psa je ostalo samo nekajkosti. Seveda. Lahko bi nalovil postrvi, pa ni maral zaku-riti ognja. Dim in plamen bi prepla‰ila bobre in vso div-jaãino. Kako pa naj bi potem ponoãi precenil bogastvosvojega novega lovi‰ãa.

Sonce je za‰lo za gore. Ostrorogemu se ni zdelo var-no prenoãevati na trdini. Privezal je drevak ob jez in gaodpahnil nazaj na sredo tolmuna. Negibno je preÏal navse strani, komaj tu in tam krenil z glavo in pazno vle-kel na u‰esa. Da bobrov ne bo sli‰al, je vedel. Tiho sepotapljajo v vodo in plavajo naokrog. Le ãe bi jih kajprepla‰ilo, bodo udarili s ploskimi repi po vodni gladiniin opozorili tudi njega na morebitno nevarnost.

Voda nad jezom je priãela valoviti. Jelen je napel oãi.Kmalu se je ne daleã od njega dvignil iz vode top smr-ãek, za njim ukrivljen nos, grbast hrbet in plo‰ãat, luski-nast rep. Bober se ni ganil. Mirno je leÏal na vodi. Bi gakomaj kdo opazil, da ga ni izdajal pramen rjavkastegakoÏuha. Ostrorogi se ni premaknil, dasi ga je mikalonapeti lok. Nak. Sam sebi bi delal ‰kodo. Nak. Ubiti bo-bra v letni dlaki. Nak. Je njegov koÏuh kaj malo vreden.

V drevaku se je zganil Bevsk. Ostrorogi ga je z rokopomiril. Oãi pa ni odmaknil od vodne gladine, ki je po-trepetavala v tihi drhtavici.

Polagoma se je mraãilo. Po vodi nad jezom je pa pla-valo vse polno bobrov, velikih in majhnih. Razhajali so

BESeDABOBRI 1: SAM

45 

se po jarkih na svoja pasi‰ãa. Jelen je od zadovoljstvapriãel urneje dihati. Joj, joj! Koliko bogastva. Z njim silahko pridobi Jezerno RoÏo. Samo Brkati Som ga ne smeprehiteti z Neokretnim Karpom.

»Kaj pa je to?«Proti njemu je plaval velik bober. Ostrorogi ni mogel

verjeti svojim oãem. Zastala mu je sapa. Pa kakor je gle-dal, bober je bil bel. In da ni mogel prav ãisto niã dvo-miti, se je bober skoraj tik pred njim povzpel na jez, seoprl na mesnati rep in se dvignil pokoncu. Jelena je po-stalo groza. Prvi hip je res hotel seãi po pu‰ãico in napetilok, pa si je brÏ premislil.

Ostrorogi je stal nepremiãno v drevaku, bober pa najezu. Gledala sta drug drugega in se drug drugemu ãu-dila. Bober kar za gotovo ‰e nikoli ni videl ãloveka, vsajod tako blizu ne, in ni vedel, da ima pred sabo najhuj-‰ega pokonãevalca njegovega rodu. Jelen se je pa spom-nil pripovedovanja o belem bobru, ki je gospodar vsehbobrov, in gorje tistemu, ki bi si ga drznil ubiti. Moãvirjebi ga pogoltnilo in brez sledu bi za vedno zginil.

Kakor bi se belega bobra bal tudi pes, je Bevsk leÏalna dnu drevaka in podrhteval.

Beli bober se je obrnil. Nikamor se mu ni mudilo. Ne-okretno je zlezel raz jez in se nesli‰no potopil pod vodo.

Ni ãofotnil z repom po vodi, da bi opozoril naselbinona nevarnost.

BESeDABOBRI 1: SAM

46 

Ostrorogi se ni premaknil. Beli bober se je kmalu spetprikazal iz vode. ·e enkrat je priplaval bliÏe in z drobni-mi oãmi znova zaãel gledati v Jelena. Plamenolascu jepostalo Ïal, da se je odloãil ostati ãez noã pod jezom. Pasedaj je bilo prepozno. Skozi temne go‰ãave bi z dreva-kom komaj do jutra pribrodil v jezero. In najbrÏ bi segrede sreãal ‰e z veãjimi grozotami.

Tiho in mirno, da se je komaj poznala na vodi za njimod veãerne zarje narahlo osvetljena raza, je bober od-plaval in zginil v enem izmed jarkov.

Ostrorogi se je prestopil, globoko zajel sapo in sedelna poãez prek drevaka vrÏen kraj‰i drog. Oprl je komol-ca na kolena, glavo pa je naslonil z lici na stisnjeni pe-sti.

Seveda. Belega bobra samega ne bo zalezoval. In ãe sesreãata ‰e kdaj, ne bo napel loka in ne vrgel sulice. Dru-gim bobrom pa ne more prizana‰ati. Brez njih se ne mo-re osamosvojiti. In Jezerno RoÏo bi si vzel Karp. Nak innak!

Zami‰ljeno je sedel Ostrorogi v pozibavajoãem sedrevaku. Ob bregovih za visoko travo pa je vsenaokroghre‰ãal les pod ostrimi sekalci glodajoãih bobrov. Noã jebila jasna in dokaj svetla. Zvezde so se utrinjale. Zadnjikrajec lune pa vzide, je vedel Jelen, ‰ele ko se noã nag-ne proti jutru.

BESeDABOBRI 1: SAM

47 

Seveda. Beli bober ne sme pozabljati, da je nad njimin nad vsemi ‰e Nevidni, ki s ãlovekom z gromom govo-ri in mu z bliski grozi, mu zaÏge streho nad glavo in gatudi sredi jezera v drevaku ubije, ãa se razjezi. Îivino indivjad je pa ãloveku podvrgel. Pa tudi bobre, ãeprav soNevidnemu pomagali izkopati reke in potoke in osu‰itizemljo. Saj brez bobrov bi koli‰ãarji ne mogli Ïiveti. Breznjih lesa in brez njih koÏuhovine, katero zamenjujejo zabronaste noÏe, za konice in za sekire.

Hrumot podirajoãega se drevesa, ki so ga bili izpod-glodali bobri, je preglu‰il vse glasove naokrog. Ostrorogije sunkoma vstal, buljil v temo, pa ni mogel niãesar raz-loãiti. Voda in go‰ãava sta obnemeli in prisluhnili. Kakorbi se bil zbal svoje samotnosti, je Jelen glasno spregovo-ril:

»Nevidni je meni naklonil to naselbino bobrov. Izko-ri‰ãal jo bom. Sam svoj postanem. In Jezerna RoÏa bomoja. âe pa belemu bobru ni prav, naj pa vso svojo dru-Ïino odpelje v kraje, kamor ãlovekova noga ne zaide.Dovolj je ‰e nepoznanih voda na svetu.«

Ostrorogi ni veã ãutil groze, ki se ga je bila prej lote-vala. Iz smreãja in trave si je bil pripravil na dnu dreva-ka leÏi‰ãe. Legel je in se odel z volãjim koÏuhom. Poãu-til se je varnega kakor v koli‰ãu. Nobena zver ga ne mo-re iznenada napasti. Do drevaka bi morala nekaj seÏnjev

BESeDABOBRI 1: SAM

48 

plavati. Ga Bevsk Ïe zbudi, da se pravoãasno seÏe posulico in sekiro.

Kakor spomladi doma v koli‰ãu regljanje Ïab, je Ost-rorogega Jelena to noã uspavalo hre‰ãanje lesa, ki so gaglodali bobri, njegovi zobati tesarji.

BESeDABOBRI 1: SAM

49 

RISOV KOÎUH

Bevsk, bevsk, bevsk.Ostrorogi se je zbudil. Pa ‰e preden se je dodobra

predramil, je Bevsk pla‰no zaãvilil, pritekel k Jelenoviglavi in se prepla‰en pritisnil h gospodarju. Plamenola-sec je planil pokonci in Ïe drÏal sulico v rokah. Veter muje prinesel z brega zamolklo renãanje, kakr‰nega doslej‰e nikoli ni sli‰al. »Medved ni, volk ‰e manj,« je vedelOstrorogi. Sku‰al je uganiti, katera zver je pograbila svojplen in prestra‰ila bobre, da na vseh koncih in krajihskaãejo v vodo, se ãofotaje potapljajo in hite v svoje rovein bobri‰ãa.

Jelen je napenjal oãi, pa v slabem svitu lune ni mogeldrugega razloÏiti, kakor da se je tik ob robu gozda nekajpremikalo in premetavalo. Podnevi bi pohitel bliÏe, noãje pa noã. Nevarnost najveãkrat ‰ele takrat zazna‰, ko teÏe za vrat drÏi.

Od go‰ãave sem je togotno zapuhalo. Podobno kakormaãek. Pa maãek ni bil. Vendar se je Bevsk opogumil.Skoãil je na rilec drevaka in zaãel jezljivo bevskati.

Ostnorogi je segel po lok. Popravil si je na neokretniroki z jermenom na notranjo stran zapestja privezan

BESeDABOBRI 1: SAM

50 

ko‰ãen rokobran, da bi ga izstreljena pu‰ãica ne opras-nila. Morebiti pa psiãek res premoti zverino, da pridebliÏe pogledat. Ko bi le. V drevaku mu zlepa ne more doÏivega. âe bo ropar sploh upal napasti. Îe ubrani sebein psiãka.

Jelen je stal negibno v drevaku in ãakal. Veter je vle-kel od gozda proti njemu. Zver ga ne bo tako brÏ zavo-hala. Videla pa tudi ne, ãe se ne bo premikal.

Ob gozdu se je vse umirilo. Bevsk je prenehal lajati.Skozi ti‰ino, ki je nastala, je zasili‰al Ostrorogi nekakomlaskanje. Sedaj se je prepoznal: »Ris je. Bobru, ki ga jezaklal, pije kri.«

Jelena je spreletela lovska strast. Zadrgetal je po vsemÏivotu. Îe dolgo si je Ïelel nositi prek pleã risji koÏuh. Tobi ga Jezerna pogledala. In sedaj. Da je dan, bi najbrÏrisa dosegel s pu‰ãico. Tako se pa ‰e premakniti ne sme,da ga ne prepla‰i.

Ostrorogi se je od nestrpnosti tresel in razmi‰ljal, kajnaj ukrene.

Îe je priãel poãasi dvigati lok, da izstreli pu‰ãico karna dobro sreão, pa mu je kakor nala‰ã oblak zakril ‰etisto malo lune, kar je je bilo. Isti hip se je pa tudi do-mislil, da bi morebiti tanko lajanje le privabilo krvi Ïej-no zver vsaj na rab tolmuna. Po‰ãuval je psa: »Ks, ks,ks!«

BESeDABOBRI 1: SAM

51 

»Bevsk, bevsk, bevsk,« se je pognal psiãek, se nara‰ãalin togotil in ni veã nehal lajati.

Oblak se je bil prepeljal prek lune. Medla svetloba seje spet razlila na gladino vode, na travo in na go‰ãave.Ostrorogi je ‰e vedno stal kakor okamenel v svojem dre-vaku. Naenkrat je nasr‰il oãi. Ni mogel verjeti, da pravvidi. Po jezu bobrov je po maãje nesli‰no stopal ris. Skratkim repom je migal sem in tja. Bevsk ga je ovohal inse prestra‰il. Obmolknil je in se stisnil Jelenu med noge.Trepetal je, kakor bi ga bila pogledala sama smrt. Ostro-rogi je pa poãasi, komaj vidno, napenjal lok.

Ris je obstal in se prihuljil. Oãi, uprte naravnost v psa,so mu Ïarele. Ta hip se bo odgnal, odskoãil in pograbils svojimi ostrimi kremplji Bevska. Pa —.

Drrrnk, je zazvenela tetiva. Pu‰ãica je ujela risa Ïeskoraj v zraku. Namesto v drevak, je smrtno zadeta zverposkoãila tik predenj. Visoko je brizgnila voda. Velikpljusk jo je dobil Jelen naravnost v obraz. ZameÏal je inse brÏ obrisal z dlanmi. Ko je spet pogledal, se je zver Ïepotapljala. Prav. TrdoÏivec ‰e najprej pogine, ãe se uto-pi. Ga Ïe izvleãe kako iz tolmuna. Saj ni raca, da bi seprijel dna.

Ostrorogemu je od razburjenja srce v prsih kar bujta-lo ob rebra. Da bi spet legel, mu ‰e na um ni pri‰lo. Bitak ne zaspal. Sedel je na svoje leÏi‰ãe. Bevsk se mu je

BESeDABOBRI 1: SAM

52 

dobrikal okrog nog, kakor bi se mu zahvaljeval, da ga jere‰il smrti.

Na vzhodu je vstajal dan. Zarja je roÏnato pordelaoblake. Bobri si niso veã upali na trdino. Le tu pa tam jekateri zaplaval okrog bobri‰ã.

Postalo je svetlo. Ostrorogi Jelen je zaãel iz drevakagledati v vodo. Niã ni mogel razloãiti. Voda je bila okrognjega na ‰iroko vsa krvava. Zaskrbelo ga je, kako najderisa.

O, paã! Voda je odna‰ala krvavo liso proti iztoku po-toka. Tam, kjer se kri zaãne, tam nekje na dnu moraleÏati ubita zver.

Ostrorogi je odvrgel koÏuh in kozlovino. Zajel je pol-ne prsi zraka in na glavo poskoãil v tolmun. V spodnjihplasteh je bila voda dokaj manj kalna. Dober seÏenjpred sabo je zagledal risa. Pognal se je, zgrabil zver zazadnjo nogo in skoraj isti trenutek Ïe spet zadihal zraknad povr‰ino.

Jelen je zaãel ogledovati svoj plen. Ubil je moãnegasamca. ·e vedno mu je tiãala pu‰ãica v prsih. Sodil je, damu je prestrelil srce. Kar samo se mu je smejalo. Îe jevidel samega sebe, kako se bo pona‰al v gostem in meh-kem, rdeãkastosivem in belo progastem koÏuhu.

Plamenolasec je odvezal drevak in Ïe zaveslal protipotoku. âimprej bi bil rad na koli‰ãu, da se skaÏe prednaselbino in podraÏi Karpa. Pa se je spomnil, da mora

BESeDABOBRI 1: SAM

53 

vendar ‰e pogledati, kak‰no Ïival je ponoãi umoril ris.»Pozabljivec,« se je udaril s pestjo po ãelu. Seveda. Bo-ber bo, ãe mu ni plena odnesla Ïe kaka druga zver. Pakomaj. Bil je ves ãas buden in ni niãesar sli‰al ne videl.

Ostrorogi je pristal na trdini. Njegovo opazovanjavajeno oko je brÏ ugledalo precej doraslega bobra.Hkrati ga mu je pokazal Ïe tudi Bevsk, ki je zalajal obnjem. Jelen je plen pobral. KoÏuh ni bil kaj prida. Zadomaão porabo bo pa kar dober. Utegne pa Ïival imetidokaj bobrovine, ãe prav sodi po vonju. In pa — boberje njegov in nikogar drugega.

Ponovno je stopil Ostrorogi Jelen v svoj drevak in sez dvojnim plenom spustil po Dolgem potoku navzdolproti jezeru in proti koli‰ãu svojega oãeta, mrkega Brka-tega Soma.

Pa kakor je Ïelel hiteti, je moral na prvem produ pri-stati. Premagala ga je lakota. BrÏ je nabral nekaj draãja,da zakuri ogenj. Zamudil bo res precej, pa ni mogel veãstrpeti. Iz ovãje koÏuhovine je vzel vnetilo: kos nad og-njem presu‰enega smrekovega lesa, stolãeno drevesnogobo, hrastovo drgalo in malemu loku podobno vrtilo.V Ïe zvrtano jamico v mehkoleso smrekovino je nasta-vil kakor sveder drgalo, hrastov klinec. Vdel ga je v zan-ko tetive in zaãel naglo potegovati k sebi in od sebe. Suhprah se je namlel v jamico in zavonjalo je, kakor bi senekaj smodilo. Priãelo se je kaditi. Kmalu se je prah vnel.

BESeDABOBRI 1: SAM

54 

Jelen ga je stresel na gobo. UÏgala se je. Ostrorogi jo jebrÏ razpihal, vtaknil v ‰op suhe trave, zamahmil sem intja in Ïe je lahko podtaknil ogenj pod draãje, ki je vzpla-menelo. Grmado suhih vej je Jelen nametal na ogenj, dabo dovolj Ïerjavice.

âe bi odprl bobra ali risa, je pomislil Ostrorogi. Nak.Poprej nalovi rib. Zabrodil je v potok, priãel segati podkamenje in korenine in kmalu imel dovolj poskrvi zasein za psa.

Grede, ko je vrtel ribe nad Ïerjavico, se je Ostrorogispet spomnil na belega bobra:

»Risa, ki je spil kri samo enemu izmed druÏine bele-ga bobra, je hitro doletela smrt. Ubila ga je moja roka.Seveda! Saj bober je bil pravzaprav moj. In so vsi moji,z belim vred, ki mu bom pa prizana‰al. âe pa sam zaidev past —? Potem je pa navaden bober, kakor so drugi, inje Nevidni tudi nad njim dal meni oblast.»

Ostrorogi in Bevsk sta se najedla, poskoãila nazaj vdrevak in se odpeljala po Dolgem potoku navzdol. Stokom vode je drevak hitro pribrzel v jezero.

Jutro je bilo sonãno in jasno. Veter je pihal Jelenu vhrbet in ga sam gnal proti domaãemu koli‰ãu. Kodrolas-ka je bila Ïe vsa nemirna. TeÏko ga je ãakala. Bala se jeza brata. Kdo bi se ‰e kdaj zavzel zanjo, ãe bi se drzniOstrorogi veã ne vrnil z lova. Ni ãudno, da je veselo za-vrisnila, ko ga je zdaleã zagledala. S tem je pa vse koli‰ãe

BESeDABOBRI 1: SAM

55 

opozorila nanj. Najbolj ostrovidni so kmalu prepozna-li Jelenov plen in se ga razveselili. Ho, bober in ris. Spetbodo dobro jedli.

Ostrorogi se ni zmenil za njih pohvalo. Plen je od-nesel v svojo koão in nikomur ni rekel, naj mu pomagaodreti in razkosati ubiti Ïivali. Brkati Som in NeokretniKarp sta se spogledala. Karp je hotel planiti za Jelenom.Pa mu je Som revsnil: »Pusti ga! Bom Ïe jaz.«

Plamenolasec je sedel na rob ognji‰ãa. Bil je upehan.Sinjeoka mu je ponudila jesti. Odkimal je. Spil pa je pol-no, temnorjavo glinasto ãerfo zakisnjenega mleka. Ko-drolaska ga je sebi pritrgala, da je vsega zanj prihrani-la.

Da odere risa in bobra, si je Ostrorogi najprej nabrusilbodalo in noÏe. Seveda. Obe Ïivali bi tudi razkosal, ãe biimel bronasto sekiro. S kamnito se pa ne bo trudil. Najse drugi. Rekel pa za sekiro ne bo. Bi mu je Som skorajgotovo ne hotel dati. Zavoljo zavaljenega Karpa. Pa najle poãaka Karp.

Bronasto bodalo je bilo Ïe kar dovolj ostro. Plameno-lasec je odloÏil veãji brusilnik in segel po manj‰ega.Skrbno je priãel ostriti notranjo in zunanjo rez svojihtreh srpasto ukrivljenih noÏev, narejenih iz nere‰ãevihãekanov. Med delom je veãkrat uporno nagubanãil ãelo.Sinjeoka ga ni marala ogovarjati. Samo po strani ga je tupa tam pogledala. Slutila je, da se bo brat danes ‰e spo-

BESeDABOBRI 1: SAM

56 

rekel. S Somom in Karpom seveda. Kveãjemu ‰e z Red-kozobo ·ãuko. S kom drugim naj bi se. Naj se kar. Kdomu pa kaj more. Ubil je risa.

Jelen je preizkusil ostrine na koÏi palca. Bo. Vstal je:»No, mi gre‰ pomagat?« se je nasmehnil Kodrolaski.»Grem,« mu je sestra veselo prikimala.»Kar poprimi.«Ostrorogi je pograbil risa za zadnje noge, Sinjeoka pa

za prve. Odnesla sta ga na mosti‰ãe pred koão. Poklek-nila sta vsak na eno stran ubite zverine. Sestra je popri-jemala, brat pa je najprej razpreãil dlako med zadnjimanogama, prerezal koÏo in priãel dreti zadnje noge.Obraãal je noÏe navznotraj in navzven, kakor mu je bilobolj priroãno, premenjaval veãje in manj‰e in segel vãa-sih tudi po bodalo. Skrbno je pazil, da ni po‰kodovalkrempljev na koncu ‰ap. V njih je moã in togota, ki bopre‰la sãasoma vanj. âe bi mu pomagal Neokretni Karp,to prav gotovo sku‰al ‰ape neodrte odrezati. O, ga po-zna zavidljivca.

Debele, svetlikajoãe se muhe so brÏ zavohale meso.Pribrenãale so in sku‰ale zaleãi ãrve. Pa jih je Sinjeokapridno odganjala.

Ris je bil odrt. Razparati ga pa Jelen ni maral. Naj gaKarp ali Som, ãe hoãeta. Ali kdor koli. Odrezal je samoobe stegni. Zase in za Kodrolasko.

BESeDABOBRI 1: SAM

57 

»Joj, se bo razhudil Som. Niti ko‰ãka mesa si doslejnihãe ni drznil vzeti sam. Ti si pa pridrÏi‰ kar najlep‰adva kosa.« Kodrolasko je kar zares zaskrbelo.

»Nn-hh!« Jelen je sestro samo pogledal. Odnesel jekoÏuh in obe stegni v koão, iz nje pa prinesel bobra.Odrezal mu je najprej tolsti luskinasti rep. Te poslasti-ce ‰e nikdar ni bil deleÏen, ‰e manj seveda Sinjeoka. Odvsakega bobra si je rep pridrÏal Som sam. Zase, za·ãuko in pa menda tudi za Karpa. Seveda.

»Kodrolaska! Nesi tudi rep v koão.«»Si ne upam. Karp naju opazuje. In Som me do krvi

pretepe.« Dekle je v strahu pred boleãinami trepetala.»Ima‰ prav. Opravim sam.«Ostrorogi je roãno del iz koÏe tudi bobra. Spet je od-

rezal stegni. Odrto Ïival je odprl. Pa ni potegnil iz njedrobovja. Izrezal je samo iz ritnika obe Ïlezi, v katerih senabira rjava, mehko mazasta, moãno in rezko di‰eãa bo-brovina. Bila je vãasih veã vredna kakor pa ostali bober.Zavoljo te bo ‰ele besnel Som, je pomislila Sinjeoka inse umaknila v koão. Koj za njo je vstopil tudi Jelen. Pri-nesel je koÏo, rep, obe stegni in bobrovino. Kodrolaskaje zmajevala z glavo, rekla pa ni niã.

»Niã se ne boj!» je mimogrede Ostrorogi sku‰al po-miriti sestro in koj spet od‰el. Pograbil je obe odrti Ïivaliza prve noge in ju zavlekel po mosti‰ãu pred najveãjokoão. Skozi odgrnjeni vhod je zaklical: »Redkozoba!

BESeDABOBRI 1: SAM

58 

Divjaãino sem ti spet prinesel. Porabi vso. Sebe in Ko-drolasko sem Ïe oskrbel z njo.«

»Mheee!« se je zapaãila obilno rejena ·ãuka. Je Ïe vsevedela. Ostrorogi se ni maral prerekati. Se mu je boljprav zdelo, da se brÏ umakne nazaj v svojo koão branitsvoj plen.

Ostrorogi je ‰ele sedaj opazil, da se je bilo pooblaãi-lo in da se napravlja k hudi uri.

Sinjeoka je ãepela v zadnjem kotu in je jokala. Jelenpa jo je nahrulil: »Kaj se cmeri‰. Samo kdo naj se te do-takne. Ubijem ga.«

»Kadar bo‰ doma, se me Ïe ne bodo upali. Kadar papojde‰ spet na lov — uuu!« In je smrkala in si brisalasolze.

»Ne pojdem tako kmalu spet. Sva za dlje ãasapreskrbljena. Sicer pa —. Samo poskusi naj kdo.« Ostro-rogi je za‰kripal z zobmi in zagrozil s pestmi.

Jelen je zaãel mirno ‰piliti obe koÏi in Sinjeoka se jepomirila. Govorila nista. Za jezerom v ârni gori je za-grmelo.

Mosti‰ãe pod malo koão se je narahlo potreslo. Inspet in spet in spet in ãimdalje bolj. Kodrolaska se jestisnila v zadnji kot. Prepoznala je jezni korak oãeta,Brkatega Soma. Odgrnil je koÏo izpred vhoda in oblast-no vstopil. V roki mu je visel kratek, pa teÏak biã. Srepoje pogledal Sinjeoko in togotno zamahnil po strani z go-

BESeDABOBRI 1: SAM

59 

sto pora‰ãeno glavo. Dolgi brki so mu zanihali prek bra-de. Rezko je ukazal: »Ven!«

Kodrolaska je zatrepetala in vstala. Vedela je, da se bopod jermenastim biãen kar zvila, tako silno bo zamah-nil oãe, pa si ni upala ustaviti se. Iz samega strahu se jekomaj mogla premakniti. Ni dosti manjkalo, da se nizgrudila. Tedaj pa je stopil prednjo brat, Ostrorogi Jelen,jo trdo potisnil nazaj v kot na tla in zareÏal: »Nikamor!«

Som se je nagnil naprej, pokazal izpod brk ‰irokezobe in zasikal: »Tiiii — Plamenolasec!»

Jelen se je ugriznil v spodnjo ustnico, segel k pasu inprijel za roãaj bodala. Pa se je brÏ premislil. Izboãil jeprsi in stisnil pesti: »Plameolasec. Sem bil kot otrok. Pasem si mo‰ko ime po‰teno priboril.«

»Mhhh,« je pihnil Brkati skozi nos.»Mmno!« se je samozavestno nasmehnil Jelen.

»Ostrorogi Jelen bo skoraj po koli‰ãih bolj slovel kakorpa Brkati Som.«

»Nikoli!« je zarjul oãe in dvignil biã. Zamahniti pa niupal. Je Ostrorogi prijel za topori‰ãe kamnite sekire, kije leÏala kakor pripravljena na ognji‰ãu. Pa je ni vzel vroko. ·e celo ãisto mirno je odgovoril: »Bomo videli,«

»Niã videli,« je potresel pest Brkati. »Nisi prvoroje-nec.«

BESeDABOBRI 1: SAM

60 

Iz Jelena je bruhnilo: »Pa bi moral biti. Ogoljufal sioãeta moje matere, Drznega Kozoroga. Ti si pa domi‰-lja‰, da tvoje ime slovi.«

Somu je za hip zapro sapo. Niti slutil ni, da Ostroro-gi ve za njegovo ukano. âe raznese po koli‰ãih —? âekako sporoãi pod SneÏne gore —? Drzni Kozorog uteg-ne na svoja stara leta prihrumeti nadenj. Preveã je po-nosen, da bi Ïalitev prenesel. Somu se je zazdelo, da seje ujel v zanko. Kakor hitro jo nategne, se bo zadrgnil inse veã ne re‰i iz nje. âe pa malo odneha, se kasneje Ïekako izmota. Povsem popustiti pa ne sme. Razkreãil jepredse prste neokretne roke in dokaj bolj mirno spre-govoril: »Kakor koli. Dokler si v mojem koli‰ãu, se bo‰drÏal mojih navad.«

»Se jih,« je Ostrorogi pokazal zobe.»Potem pa,« je zaãel Som migati z iztegnjenim kazal-

cen proti sebi, »potem pa — oba koÏuha, bobrov rep,bobrovino in vse meso sem.«

Kljub temu, da je bil Brkati po nepora‰ãenem deluobraza moãno oÏgan, je Sinjeoka opazila, da je od togo-te zaripel. In je bolj zalajal kakor pa rekel:

»Bo‰?«»Ne!«»Za hlapca te prodam,« je siknil stari.»Seveda. Pustil se vama bom s Karpom zvezati.«

Ostrorogi je z glasom izzival.

BESeDABOBRI 1: SAM

61 

»IzÏenem te v gozd, da pogine‰,« je hropel Som.»Hmm!« Ostrorogi je sedel na ognji‰ãe. Zavedel se je,

da je svojega oãeta Soma kakor naostil. ·e s prvorojen-cem ga podraÏi: »Hmrm! Boste prej poginili vi drugi,kakor midva s Sinjeoko, ãe vas bo, no, drzni lovec, Ne-okretni Karp, z divjaãino preskrboval.»

»âe mu pa ti vse izpred nosa ubije‰,« je zagovarjalsvojega ljubljenca Brkati.

»Seveda,« se je posmehoval Skalne Zvezde sin. »·epostrvi v Dolgi potok si ne upa sam lovit.«

Na strahovanje z biãem ni Brkati veã mislil. Niti pri-krival ni tega. Stra‰no jermenje je stisnil pod pazduho.Drugaãe uÏene upornega sina. Obrnil se je in Ïe odha-jal. Med vhodom pa je zasukal glavo: »Za naprej nesme‰ veã v moja lovi‰ãa.«

Ostrorogi je zabingljal z nogami: »Prav. Utegnejo bitimoja bolj‰a kakor so tvoja.«

Soma je vrglo nazaj: »Kaaaj —?«Jelen se je razkoraãil in uprl roke ob kolena: »Kar

vedi! Dolgi potok do pod brzice je tvoj. Naprej gori je paob obeh strugah vrezano znamenje Ostrorogega Jelena.Prav nad bobri‰ãe belega bobra.« Plamenolasec se jepotrkal na prsi, da je zabobnelo.

»Ho,« je nevede vzkliknila v kotu Ïdeãa Kodrolaska.»Kaaaj —?« je zazijal Som.»Kakor sem povedal.»

BESeDABOBRI 1: SAM

62 

Som je pozabil, da se ne sme zadrgniti v zanko. Karprekasto je pogledal in ukazal: »Potem pa — ti iz te koãeven. Kamor hoãe‰. Kodrolaslka pa med druÏino.«

Ostrorogi Jelen je poskoãil z ognji‰ãa. Nagnil se jenaprej in sklenil pesti zadaj na kriÏu: »Prav. Meni pa ri-sovo in bobrovo meso nazaj. V svojem lovi‰ãu sem obeÏivali sam uplenil. Beli bober mi je naklonil tako obilenplen.«

Brkati Som ni odgovoril. Zaobrnil se je in od‰el. Potihem, da ga nihãe ni mogel sli‰ati, je pa sam zase neka-ko s strahom spregovoril: »Beli bober.« — O, je dokaj-krat tudi njega mikalo, da bi pogledal naprej po Dolgidolini prav pod Golo goro, pa se je bal rodu DrznegaKozoroga. Menda je strah pre‰el tudi v Karpove kosti.Plamenolasec pa —. âe ga ni duh Skalne Zvezde vodil vlovi‰ãa belega bobra?

Karp je oãeta nestrpno ãakal. S ·ãuko sta se Ïe pogo-varjala, kako mu udela risji koÏuh, da se v njem pokaÏeJezerni RoÏi. Pa se je Brkati Som vrnil mrk in brez koÏu-hov, brez bobrovega repa in brez mesa. Nihãe ga ni upalogovoriti. Bi kar gotovo z biãem dobil odgovor.

Zveãer je koli‰ãe Brkatega Soma molãalo. Le Ostroro-gi Jelen in Sinjeoka Kodrolaska sta se smejala. Jedla staprviã v Ïivljenju poslastico — bobrov rep. ·e Bevsk jeveselo poskakoval okrog nijiju. Bil je deleÏen veã kakorsamih kosti.

BESeDABOBRI 1: SAM

63 

Zunaj na senãni strani koãe pa se je su‰ilo dvoje koÏ,bobrova in risova. Nevihta, ki se je bliÏala in se zbiralapopoldne okrog ârne gore, se je razdivjala vse naokrog.

BESeDABOBRI 1: SAM

64 

TRD SPOPRIJEM

Poletje se je nagnilo h koncu. Dan se je skrãil in jutraso postala hladna in meglena. Preden je sonce se-

grelo in dvignilo meglo, so se iz jezera in iz loãja in iztrstja in iz biãevja ogla‰ali gagajoãe in piskajoãe vodniptiãi. ·tevilen zarod se je bil izvalil in dorasel ãez poletjein se sedaj odpravljal, da pred mrazom odleti v kraje,kjer vode ne zamrznejo.

Drevje je priãelo rumeneti. Minil je ruk jelenov. Obobilni pa‰i in zoreãih sadeÏih si je divjad nabirala tol‰ãoza mrzle zimske ãase.

Ostrorogega Jelena je kaj mikalo, da bi za nekaj dniod‰el v gozdove. Pa ni mogel. Se je Brkati Som ‰e ved-no drÏal mrko. Neokretnemu Karpu so se pa vãasih za-svetile oãi kakor prestradanemu volku. Zavaljena Red-kozoba ·ãuka je iz vseh vogalov oprezala, kam se pre-makne Jelen in kaj poãne Sinjeoka Kodrolaska.

Plamenolasec se je veãinoma drÏal koli‰ãa. Udelavalje oba koÏuha, risovega in bobrovega. Posipal ju je spepelom in drgnil s strugalom iz jelenovega roga, pre-pajal s sokovi iz mladik in roÏ, ju namakal, su‰il in uti-ral vanju somovo ma‰ãobo. No, ‰e enkrat risa presu‰i,

BESeDABOBRI 1: SAM

65 

potem pa si ga zaveÏe prek pleã in zavesla proti Ple‰ivci,v bliÏino koli‰ãa Tr‰atega Tura, da se pokaÏe JezerniRoÏi, Sulcu in Turu.

Ostrorogi ni hodil v gozdove. Lovu se pa le ni povsemodrekel. Pridno je nastavljal racam in gosem mreÏe, lovilribe in zalezoval labode in izstrelil tu pa tam pu‰ãico.Dokaj plena je dona‰al koli‰ãu in si zase in za Kodrola-sko vselej oddelil deleÏ. Zahajal pa je veãinoma v zalivpod Dolgo dolino, da Som ni mogel vedeti, ali lovi v nje-govem ali v svojem.

Prav sinoãi je razpel veã mreÏ. Zjutraj je ‰e pred son-cem prinesel su‰it obe koÏi, ki sta pa bili Ïe kar do kra-ja udelani. Ris bo njegov, bobra pa da Sinjeoki. Najedelse je ‰e, potem pa oboroÏil kakor za v gozd, kamor pa ninamerjal iti. Kar tako se je. Da se je spet enkrat poãutilv polni moãi. Stopil je v drevak in se odpeljal v meglo.Videl je ‰e, kako je Redkozoba ·ãuka gledala za njim. Pamu ni bilo mar, da ima morda debelu‰ka kak‰ne poseb-ne naklepe.

Da bi ne zgre‰il smeri, je Jelen vozil blizu obreÏja.Drsel je tako tiho skozi gosto meglo, da so race vzleta-vale in se ponirki potapljali tik pred njim. Veter je vlekelnavzdol proti Ostrorogemu. Za Brdom je zasli‰al skozimeglo trdo in teÏko prestopanje in lomastenje naobreÏju. Previdno se je bliÏal. Presenetil je neresca, ki je

BESeDABOBRI 1: SAM

66 

ril po blatu. Îe je segel po sulico, da jo zaÏene, pa ga jedivjad ovohala in zgrmela v go‰ãavo.

Prva mreÏa je bila raztrgana in prazna. Nejevoljno joje Jelen odpel in izvlekel iz vode. Spet bo imela Kodro-laska dokaj dela, preden jo za‰ije. V drugo je bila za‰lapa kar cela jata rac. Vse so se bile Ïe podu‰ile, ko so setako zamedle, da niso mogle veã dvigniti kljunov nadvodo. Ostrorogi je potegnil mreÏo k sebi in metal pticoza ptico v drevak. Izmed naslednjih mreÏ ni bila nobe-na veã prazna. Predzadnjo je komaj re‰il. Ujeti ptiãi sojo bili dvignili. In prav zadnji ãas je prispel, da mu je nisoraztrgali in pobegniili. Naglo jim je zavil vratove in ‰ecepetajoãe zmetal k Ïe mrtvim v drevaku.

Ostrorogi je bil kaj zadovoljen z obilnim plenom. Nise mu ljubilo vraãati se ob obreÏju. Pot se mu je zdelapredolga. Poãaka, da se dvigne megla. Ta ãas pa pogle-da ‰e malo naprej in kar tako za zabavo poskusi kakoptico ali Ïival zalesti in doseãi s pu‰ãico.

Iz daljave je zasli‰al doneã glas. »Labodi,« je takoj ve-del Jelen. Zamikalo ga je, da vsaj enega upleni. Dobro bise jima prilegel s Kodrolasko. Posebno, ãe se mu posreãiustreliti mladiãa. BrÏ je uravnal drevak po vetru in gavodil v smer glasov. Labodi so se ogla‰ali vedno bliÏe.Ostrorogi je pripravil lok in pu‰ãice in pustil, da je ve-ter sam gnal drevak skozi meglo, ki se je priãela redãiti.Naenkrat je zasli‰al hrumot perutnic. Labodi so zapeli

BESeDABOBRI 1: SAM

67 

v zboru. Po glasovih je spoznal, da lete naravnost protinjemu. Napel je lok. Ujel je zadnje trenutke. Jata je pri-jadrala prav nadenj. Îe so ga opazili in se priãeli obraãa-ti. Pa je zabrnela tetiva in siknila pu‰ãica. Bela ptica jeomahnila in padla v vodo. Jata je hitreje zamahnila skrili in prepevajoã zginila v megli. Umirajoãi labod navodi se je Ïalostno odzval in obmolknil. Ostrorogi jehitro pognal drevak in pobral Ïe mrtvo ptico. Bil je do-bro rejen, Ïe star samec. Niã ne de, ãe ni siv mladiã, sajimata on in Sinjeoka moãne zobe.

Jelen se je ozrl naokrog. Ni bil daleã od brega. Kje paje, ni vedel. Samo pribliÏno je slutil. Megla se ‰e ni bilatoliko dvignila, da bi se mogel prepoznati. Niã zato. Semu ni nikamor mudilo. Kaj bi veslaril naokrog. Kveãje-mu ‰e dlje bi utegnil zaiti od doma. Poãaka, da se raz-gleda.

Ostrorogi je sedel v drevak. Sku‰al je potegnitipu‰ãico iz laboda. Ni se mu posreãilo. Izdrl je samo les,konica iz kresilnika pa je obtiãala v kosti.

Jelen se je Ïe hotel lotiti iz dolgega ãasa, da oskube iniztrebi laboda in tako prihrani Sinjeoki delo, ko je za-sli‰al iz megle udarce vesla. Le kdo utegne biti? In kamse mu mudi? Ostrorogi je bil res radoveden. Po oroÏje nisegel. Saj ga nihãe ne zasleduje. In pa preseneãen botisti, ki pride, ne on. Jelen je vedel, da prihaja en sam. Je

BESeDABOBRI 1: SAM

68 

bil namreã Ïe razloãil, da udarja eno samo veslo zapo-redno z vsako lopatico po enkrat. âof, ãof, ãof, ãof.

Kakor iz teme je pridrsel iz megle lahek drevak in sehitel zaustavljali. Jelen se je zaãudil, da se niã bolj nimogel. Prepoznal je v veslaãu Jezerno RoÏo. »O!« se jeprestra‰ila dekle. Pa je tisti hip Ïe veselo vzkliknila:»Oho! Ostrorogi Jelen.«

Zaveslala sta tik drug poleg drugega.»Kaj pa ti blodi‰ naokrog po megli, Jezerna RoÏa?«Ostrorogi se je prijazno sklonil ãez bok drevaka.»Veslala sem za pesmijo labodov in sem za‰la. Labo-

di so odleteli, jaz pa ne vem, kje sem.«»Pri meni,« se je smejal Jelen.»Tebe se niã ne bojim. O, pred Karpom bi pa beÏala

kamor koli.« Drevak Jezerne RoÏe je trãil ob Jelenovega.»Pa ãe te ugrabim?« Ostrorogi je stegnil roko, jo po-

loÏil na oÏgani hrbet Jezerne in tesno pritisnil oba dre-vaka drugega k drugemu. Jezerna RoÏa se ni branila.

»âe te ugrabim,« je ponovil Jelen in tesno objel dekleãez pas.

Drevaka sta se nagnila drug k drugemu in dekle se jenaslonila na krepkega mladca:

»Danes me ‰e ne bo‰. Morda kasneje kdaj. âe ne bodrugaãe. Pa ti sama sporoãim, kdaj in kam pridi.«

Ostrorogi je globoko zajel sapo. Res bi najraj‰i poteg-nil Jezerno iz njenega drevaka v svojega, zaveslal v Dolgi

BESeDABOBRI 1: SAM

69 

potok in ostal za vedno pri svojih bobrih, katere ãuvabeli starec.

Kakor bi bila RoÏa uganila njegovo misel, se mu jezaãela odmikati. Celo oporekla mu je:

»Sem mislila, da si name ãisto pozabil, ko se od niko-der ne prikaÏe‰.«

»O, nisem,« se je razvnel Jelen. »Dokaj mislim nate.«Jezerna je odrinila za nekaj komolcev svoj drevak:

»Meni se je prav noãoj sanjalo o tebi.«»Res, RoÏa?«»Prav zares. Da si vrgel Neokretnega Karpa v vodo in

se je res spremenil v zavaljenega lenega karpa.«Ostrorogi se je glasno zasmejal: »Hahaha! Ko bi se

le!«»Ti se lahko smeje‰. Meni je pa tesno, kadar se spom-

nim nanj. âe bom morala biti res njegova —.« RoÏa se jezresnila.

»Ne bo‰, ne bo‰,« je hitel zatrjevati Jelen. »In ãe gaubijem.«

»Brat brata —?« Jezerna je Ostrorogega strmo pogle-dala.

»âetudi!« je stisnil Ostrorogi zobe.Jezerna pa je kakor zaprosila: »Nikar. Prokletstvo bi si

nakopal.«Jelen ni vedel kaj odgovoriti. Tudi Jezerna je obmolk-

nila. Gledala sta vsak na svojo stran v vodo, kakor bi na

BESeDABOBRI 1: SAM

70 

dnu jezera hotela videti svoje bodoãe Ïivljenje. Nad nji-ma pa se je razkadila megla. V svoji zami‰ljenosti bi teganiti ne opazila, da nista zagledala globoko pod vodnogladino sonca, ki je sijalo z visokega neba in se ogledo-valo v vodi.

Jezerna je dvignila glavo: »Mi je pravil Sulec, da misli‰zabiti lastno koli‰ãe.«

»Seveda.« Ostrorogi se je vzravnal.»No, daj kmalu,« je RoÏa kakor zaprosila.»·e to zimo.«»Ima‰ dovolj lesa?« je poskrbela dekle izpod Ple‰ivce.»·e preveã. Odkril sem dvoje ‰e neizrabljenih in do-

kaj ‰tevilnih bobri‰ã. Veãje in zgornje mi ãuva beli bo-ber.«

»Beli bober?« Jezerna se je skoraj prestra‰ila. »Glej, dase ga ne dotaknes in da se mu ne zameri‰.«

»Ne skrbi!« âudno, da se je Ostrorogi prav ta trenu-tek domislil, na kar bi se bil lahko Ïe davno spomnil. BrÏje povedal RoÏi: »Utegnil sem se mu Ïe celo prikupiti.Ubil sem risa, ki je hodil klat njegovo druÏino.«

»Takooo —« se je zaãudila Jezerna. »In bo‰ nosil nje-gov koÏuh?«

»Bom,» je bil ponosen Jelen.»Morebiti se pa le vse prav zasuãe.« RoÏa se je pri-

maknila zopet bliÏe: »Moj oãe, Tr‰ati Tur, Ïe doslej sa-

BESeDABOBRI 1: SAM

71 

mo pohvalno govori o tebi. Ko pa zve ‰e za belega bo-bra in za risa —. Tok, pohiti s koli‰ãem.«

»Pohiti, pohiti.« Ostrorogi je nestrpno potresel z ra-meni: »Seveda. âe sem pa za vse sam.«

Jezerna je nagnila glavo in vdano pogledala Jelena:»Kako rada bi ti pomagala. Pa ime ne puste od doma. ·esedaj bodo hudi, ãe me pogre‰e. Se moram brÏ vrniti.«RoÏa je Ïe obraãala drevak.

Ostrorogi se je razvnel. Ujel je z roko dekliãev drevakin ga pridrÏal: »âaj. Laboda ti dam, ki sem ga bil prejustelil.«

»Nak,« se je branila Jezerna.»No, vzemi. Dovolj imam jaz Ïe plena.« Jelen je drÏal

v roki belega ptiãa in ga ponujal iz drevaka v drevak.»Noãe‰ —?« Ostrorogemu se je zdelo za malo.»Nak,« je odkimala RoÏa. »Bi rada,« je pojasnjevala.

»Bi rada, pa bi koj vedeli, da ptiãa nisem ustrelila sama.Nimam loka in pu‰ãic s sabo. Bi brÏ uganili, kdo mi gaje dal. Bi bilo napak. Naj Tr‰ati Tur ‰e dolgo ne ve, da seshajava.«

»lma‰ prav,« je moral pritrditi Ostrorogi. »Ti pa kajdrugega prinesem. Kaj takega, da bo‰ lahko skrila.«

»No le.« RoÏa je bila ponudbe vesela: »Pa z risjim ko-Ïuhom se kmalu prikaÏi. Naj vedo, da si Ïe sam svoj. Daima‰ Ïe svoje love.«

»Skoraj pridem.«

BESeDABOBRI 1: SAM

72 

Jezerna RoÏa je odveslala. Ostrorogi Jelen je ‰e dolgogledal za njo. Jezero se je lesketalo v soncu. Svetli obla-ki, ki so hiteli prek neba, so odsevali v vodni gladini.Gozdovi po hribih in gorah naokrog so se roÏnato bar-vali. ·tevilna jata rac je letela prek jezera. Poblestevaleso njih perutnice. Pa Ostrorogi vsega tega ‰e opazil ni.Videl je eno samo lepoto — Jezerno RoÏo. Pa si je do-mislil, kaj ji grozi. Jezno je udaril s pestjo po rilcu dreva-ka:

»Nak! Ne bo tvoja, Karp. Moja bo. In ãe te u . . . «Ne. Ubiti ga ne sme, je rekla Jezerna. Brat brata —. Ni

je veãje nesreãe.Ostrorogi Jelen je pograbil veslo. Naglo kakor ‰e ni-

koli je njegov drevak drsel proti koli‰ãu Brkatega Soma.Kar niã bi ne zaostajal za Urnim. Sulcem.

Pa da je Jelen vedel, kaj se je bilo doma na koli‰ãu do-godilo, bi pognal svoj drevak ‰e hitreje.

BrÏ ko je Ostrorogi Jeen izginil v meglo, je Redkozoba·ãuka hitela budit Neokretnega Karpa. Koli‰ãe se je po-tresalo pod njeno teÏo. Pa naselniki so bili tega Ïe vaje-ni in ni nikogar veã motilo. K leÏi‰ãu Neokretnega je pa·ãuka stopila poãasi in nesli‰no. Potresla je sina zaramo. »Mrham,« je zarenãal Karp in se obrnil.

Redkozoba pa ni odnehala. Dregnila je zavaljenca inmu ‰epetnila: »Vstani brÏ!«

BESeDABOBRI 1: SAM

73 

»Mir mi daj!« Karp se je vznejevoljil. Zaãel je na krat-ko suvati s komolci in je grdo pogledal mater.

»Vstani, sem rekla!« je bila ‰e naprej nadleÏna ·ãuka.Karp se je predramil in sedel: »I, kaj pa je?«Redkozoba je pritisnila svoje ustnice Neakretnemu

prav na uho. Ni vsega nazumel, kar mu je hitela pripo-vedovati. Razloãno pa je ujel besede: Jelen — gozd — lov— ris — bober.

Neokretni Karp se ni veã obotavljal. Naglo je planilpokonci in hotel vse hkrati zvedeti od matere. Ta ga jepa vedla najdlje, kar je mosti‰ãe dopu‰ãalo, od koãeOstrorogega Jelena, da bi Kodrolaska ne ujela kak‰nebesede. Tam ‰ele je razloÏila Karpu, kako naj naredi.Ostrorogi da se je odpeljal oboroÏen, prav gotovo da vgozdove. Ne bo se vrnil pred noãjo. Ali pa ‰e dlje ne. Onnaj se pa brÏ malo drugaãe ogrne s koÏuhovino, kakorse ima navado. Po obrazu naj se namaÏe s sajami. Bra-do in lase naj potrese s pepelom. Nihãe ga ne bo na prvipogled prepoznal. Potem naj smukne v drevak, odves-la v meglo in se hitro vrne nazaj h koli‰ãu. Ostrorogi zakoão su‰i risa in bobra. Izmakne naj obe koÏi in spetzgine v meglo. Vrne naj se, kakor bi pri‰el z jezera, kjerje lovil ribe. Vsi bodo mislili, da je koÏe ukradel kak tu-jec. Pa jih bo Ïe ona sama spravila. Kasneje kdaj pa takouredita, kakor bi bil on risa sam ubil. Pa bo smel nositi

BESeDABOBRI 1: SAM

74 

risovino prek ramen, kar se za prvorojenca BrkategaSoma tudi spodobi.

Karp se je kar razÏivil. Prej, preden bi popil ãerfo mle-ka, je bil Ïe v drevaku. Nesli‰no je zginil v meglo. Nazajh koli‰ãu se je bliÏal oprezno in previdno. Kakor maãektiho je splezal na mosti‰ãe. Izmaknil je obe koÏi in spetodveslal v meglo. SkodoÏeljno se je reÏal. Trdno je bilpreverjen, da ga razen lastne imatere Ïiv ãlovek ni videl.Pa se je motil.

Sinjeoka Kodrolaska to jutro res ‰e ni vstala. Ni ime-la kaj opraviti. Jed za brata je pripravila Ïe sinoãi. Samapa Ïe kasneje kaj pouÏije. Zaspala pa po odhodu Ostro-rogega ni veã trdno. Samo dremalo se ji je. Ob njenihnogah je mimo leÏal Bevsk in grel sebe in njo. Pa se jeSinjeoki sanjalo, da je pes planil pokonci, stekel iz koãein zaãel lajati. Prebudila se je. Bevsk ob njenih nogah niveã leÏal. Sedel je. Narahlo je zarenãal, pa takoj spetutihnil. Nekdo se plazi okrog koãe. Domaã ãlovek bo, kopes ne zalaja in lega spet nazaj. Kaj, ãe —. Kodrolaska jepo vseh ‰tirih zlezla k ‰pranji v zadnji steni. Sprva nidrugega razloãila, kakor da se nekaj premika. Kasneje jepa videla mo‰kega, ki se je spustil z mosti‰ãa in drÏal vroki nekaj zvitega. Ni ga poznala. Zdel se ji je pa znan.Vse njegove kretnje so bile Karpove, pa vendar ni bilNeokretni. Kodrolaska bi rada zakriãala, pa si ni upala.Saj niã posebnega biti ne more, ko psi ne lajajo. Karpov

BESeDABOBRI 1: SAM

75 

psiãek celo repklja tam v voglu mosti‰ãa. Utegne le bitires Neokretni.

Sinjeoka ni veã legla. Iz koãe pa ni ‰la. Je pa paznooprezala skozi ‰pranje. Ni zastonj. Ko se je povsem zda-nilo, je trãil ob po‰evni most, pred katerim so redno pri-stajali, Karpov drevak. Privezal ga je in pri‰el po mostunavzgor. Pod roko je nosil sveÏenj smrekovih vej. »Aha!Nekaj skriva. Bo Ïe res.« Kodrolaska se je brÏ domislila,da ne sme prav niãesar prezreti. Izdati se pa tudi ne sme,da kaj ve. Stopila je naglo iz koãe. Hotela je sreãati Ne-okretnega, pa se ji je ognil. Pogledala je za njimi. Zadajnad tilnikom je imel ‰e vedno potresene lase s pepelom.Poãrnjeni obraz si je bil pa s peskom dobro izmil. Seve-da. Kak‰en je pa zadaj, se v vodi ni mogel ogledati.

Kodrolaska se je naredila, kakor da se za Karpa kar niãne meni. Na skrivaj ga je pa ves ãas opazovala. Videla je‰e, da je svoj zavoj dal Redkozobi ·ãuki. Sedaj je vede-la vse. Îe pove Ostrorogenu, ko se vrne.

Nestrpno je ãakala Kodrolaska brata, pa ga od niko-der ni hotelo biti. Zavoljo megle ‰e videti ni mogla, ãe seÏe bliÏa ali ne. Ko se je pa megla dvignila in je zasijalosonce, se je ves ãas razgledovala po jezeru. V vsakemdrevaku, ki ga je opazila na obzorju, je hotela imetiOstrorogega. BrÏ si je zaslonila oãi, da ga ãimprej pre-pozna. In je bila nejevoljna, kadar se je tuj veslaã odda-ljil.

BESeDABOBRI 1: SAM

76 

Îe je Sinjeoko spet skrbelo, ãe se ni bratu kaj pripe-tilo. »Aha, ta bo pa pravi,« je nehote vzkliknila, ko jezdaleã spoznala Jelenov drevak, ki je drsel naravnostproti koli‰ãu Brkatega Soma. »Le kaj poreãe, ko mu po-vem, in kaj ukrene?«

Kodrolaska je poãakala Ostrorogega spodaj na mostu.Vrgel ji je laboda in dve mladi raci, sam pa da zaneseostali plen ·ãuki. »Ne, nikar! Bo‰ kasneje. Ti moram prejnekaj povedati. Pa ne sme nihãe drug sli‰ati.«

Ostrorogi je postal pozoren. Sinjeoka mu je zaãelapraviti vse po vrsti, kar je sli‰ala in opazovala. Med pri-povedovanjem je Jelen nekajkrat jezno za‰kripal z zob-mi in tu pa tam povpra‰al to in ono. »O, nihãe drug niodnesel koÏ kakor Karp. ·ãuka ima pa obe spravljeni.«Ostrorogi je kar glasno spregovoril, kakor bi izzival.Hkrati se je pa spomnil, kako je Jezerni obljubil, da prideprihodnjiã ogrnjen z risjim koÏuhom. Naj bi se pa Karptak pri‰el kazat v koli‰ãe Tr‰atega Tura. V Ostrorogemje vse zavrelo. Stekel je po mostu navzgor, naravnost hkoãi Redkozobe ·ãuke. Hotel je planiti k ognji‰ãu, strestibabnico za tolsti vrat in ne odnehati prej, dokler mu nevrne obeh koÏ. Pa mu je pred vhodom zastavil pot Ne-okretni Karp.

»Kam pa s tako zadrego?« Karp je sunil Jelena v prsiin ga odrinil nazaj.

BESeDABOBRI 1: SAM

77 

Ostrorogi se je togotno nagnil naprej in zasikal sko-zi stisnjene zobe: »Ti bojazljivi pesss —!« Segel je za pasin prijel za roãaj bodala. Pa se je spomnil naroãila Jezer-ne, da ne sme ubiti brata. Istoãasno je pa od ograje semukazujoãe zavpil Brkati Som: »NoÏe stran; oba!«

Jelen se ni obotavljal. Pri priãi je vrgel stran bodalo.Zazvenel je bron na mosti‰ãe. Pritekla je Sinjeoka in jepobrala bratovo oroÏje. Ta hip se je pa Karpovo bodalozasvetilo nad Ostrorogovo glavo. Jelen je neokretnoKarpovo roko zagrabil s svojo okretno za zapestje. Bo-dalo mu je z drugo izvil iz pesti. Zaluãal je smrtno ne-varno rezilo daleã proã v jezero.

Na mosti‰ãu Brkatega Soma sta njegova najstarej‰asinova oba hkrati zarjula kakor dva pobesnela tura. Mo-sti‰ãe je drvelo skupaj, mo‰ki, Ïenske in otroci, da vidi-jo spopad bratov. Jelen je oãital Karpu tatvino obeh koÏ,sramotil njegovo mater, jo zmerjal s psico in prasico,njega samega pa imenoval hinavsko zahrbtnega bojaz-ljivca. Niã veã se ni mogel premagati. Zamahnil je inudaril Karpa v obraz.

Kakor dva medveda sta se zapodila brata drug v dru-gega. Objela sta se z moãnimi rokami, se zvalila na tla,pa spet vstala. Mo‰ki so kmalu presodili, da bo mlaj‰i inbolj utrjeni Jelen prej upehal Neokretnega. In ga je res.Karp je zaãel globoko in naglo dihati. âimdalje manj seje mogel braniti udarcev, prijemov in objemov Ostroro-

BESeDABOBRI 1: SAM

78 

gega. Jelen pa ni maral prav niã popustiti. Skoraj se muje posreãilo ujeti ugodni trenutek. Pograbil je Neokret-nega Karpa okrog pasu, stekel z njim na rob mosti‰ãa,ga dvignil nad ograjo in ga vrgel v vodo.

·trbunk.Visoko je pljusnila voda. Koli‰ãarji so se pa glasno za-

smejali.Ostrorogi ni imel ãasa gledati, kako je Karp priplaval

iz vode. Pohitel je nazaj h koãi Redkozobe ·ãuke in zah-teval risov in bobrov koÏuh. ·ãuka se je naredila neved-no. Jelen je Ïe dvignil pest, da jo udari. Ta hip pa je sto-pil med njiju Brkati. Odrinil je vsakega na svojo stran:»Narazen!«

»Kar je moje, je moje,« se je uprl Ostrorogi.»Vem. Ti sam popravim krivico.« Brkati ge od‰el v

koão. Vrnil se je z obema koÏama. Bobra je izroãilOstrorogemu v roke, risa pa mu je ogrnil ãez pleãa:»Dobro si ga, Karpa, ãeprav bi bil jaz raj‰i narobe videl.Pa — kaj hoãem. Kdor ima v lovi‰ãu belega bobra . . . «

Som ni povedal do konca. Obrnil se je in od‰el.Koli‰ãarji so se zaãudeni razhajali. Ugibali so, kaj

Brkati pravzaprav namerja. Pa niso niã pravega ugani-li.

Naslednje dni je Neokretni Karp skrbno iskal na dnujezera svoje bronasto bodalo. Najprej bolj naskrivaj, po-tem pa kar oãitno. Ni ga na‰el. Nikoli veã ne. In nihãe

BESeDABOBRI 1: SAM

79 

drugi tudi ne. Morda je bilo prav tisto, ki je danes vLjubljanskem muzeju izmed vseh bodal, izkopanih podnekdanjimi koli‰ãi, najlep‰e. Morda. Roãaj je seveda vãasu veã kakor treh tisoã let strohnel. Bilo je pa trdnonasajeno. ·e sedaj se vidi.

BESeDABOBRI 1: SAM

80 

SIVI VOLK

Sinjeoka Kodrolaska se je vozila v malem drevaku pozalivu pod Dolgo dolino. Nabirala je vodne ore‰ãke.

Sklanjala se je iz drevaka zdaj na eno, zdaj na drugostran in pobirala bodiãaste plodove iz vode. Prav precejjih je bila Ïe nabrala in marsikdaj bo lahko spekla pod-pepelnjak za Ostrorogega in zase.

Kodrolaska je bila obrala ves vrtinec ore‰ãkov okrogsebe. Da bi pa poiskala ‰e kakega drugega, se ji pa ni veãljubilo. Naveliãala se je bila enakomernega opravka indan se je Ïe nagibal. Sonce je sijalo samo ‰e izza obla-kov, ki so se kopiãili nad hribi. Nebo je pordelo. Zliva-lo se je v enotno barvo z jesensko pisanimi go‰ãavami.Oboje, nebo in drevje, pa se je ogledovalo v mirni gla-dini jezera. Sinjeoka je bila trudna in laãna in — Ïalost-na.

Saj res. Tako dolgo je Ostrorogi ‰e nikoli ni pustil sa-me. Ko bi vedel, kako se njej vse te dni godi v koli‰ãu, bise prav gotovo vrnil. Ali pa bi jo bil vzel s seboj. Saj res.Prej sta tako dobro Ïivela. Kar razvadila se je bila. Sedajji pa ·cuka noãe dati ne mesa in ne rib. Podpepelnjaka

BESeDABOBRI 1: SAM

81 

si pa ne more speãi, ko niso ore‰ãki ‰e suhi in se ‰e netro v roãni Ïrmlji v moko.

Posku‰ala je z mreÏo zajeti nekaj rib, pa ji ni uspelo.Na trnek se je pa ves ãas ujel en sam karp. Res je bil pre-cej velik. Pa je vsega pojedla en veãer. Iz jeze na Neok-retnega Karpa, ki ima po tej ribi ime.

Îe je mislila povedati Brkatemu Somu, kako grdo rav-na ·ãuka z njo. Pa kaj, ko ne ve, s kom bi Brkati poteg-nil. Z njo najbrÏ ne. Potem bi jo pa utegnila Redkozobain Karp ‰e tepsti. Bi jo rada Ïe sedaj, pa se bojita. Ne-okretnega bi Jelen Ïe izplaãal, ko se povrne. ·ãuki bi paniã ne mogel. Bi Som ne pustil. Dobro, da je babnicatako debela. Ji Ïe uide, ãe bi se hotela spozabiti.

Sinjeoka se je ozrla naokrog. V bliÏnjem hribu je za-gledala nekaj starih bukev, polnih Ïira. BrÏ je zaveslalak trdini. Hitro je nabrala v pridvignjeno haljico nekajperi‰ã oljnatega semenja. Pritekla je nazaj v drevak inkoj zaãela s kamenjem razbijati Ïe na pol odprte bo-diãaste lupine. Îir je lu‰ãila kar z zobmi. Vsako jedrce jesproti pojedla. Ni mogla strpeti, da bi se jih nabralo zapolna usta. Je bila preveã laãna.

Mraãiti se je priãelo. Kodrolaski se prav niã ni mudi-lo domov. Najraj‰i bi veslala po Dolgem potoku na-vzgor, kjer je sedaj Ostrorogi. Pa kaj, ko bi ne prispela donjega. ·e podnevi ne. Kaj ‰ele ponoãi. âe se mu le kaj ni

BESeDABOBRI 1: SAM

82 

pripetilo? Gorje njej, ãe se veã ne vrne. Kodrolaski je po-stalo hladno. Ogrnila se je z ovãjim koÏuhom.

Poãasi je drsel Sinjeoki drevak proti koli‰ãu BrkategaSoma. Dva trnka sta se vlekla za njim. Res je prijela zaenega ‰ãuka. Kodrolaska jo je izvlekla. Precej teÏka jebila. Dovolj je bo za nocoj in za jutri. Sinjeoka je posta-la bolj‰e volje. Pognala je drevak in ‰e ob svitu prispelav domaãe koli‰ãe.

Prav ob istem ãasu je zapu‰ãal svoj drevak tudi Ostro-rogi Jelen. Pripeljal se je bil izpod tolmuna pod bobro-vim jezom na koncu Dolge doline k malo niÏe leÏeãiskali v globoki in dokaj ‰iroki vodi na sredi potoka. Natem otoãku se je bil pred dnevi nastanil. Veselo ga je po-zdravljal Bevsk. Pes je ves dan sameval in ga je priãelopostajati Ïe strah.

Ostrorogi je privezal drevak k moãni vrbovi veji, zme-tal nekaj naroãij suhega lesa na skalo in nazadnje ‰e samposkoãil nanjo. Razbrskal je pepel in oÏivil ogenj, da siãimprej speãe dokaj‰en kos bobra za veãerjo. Bil je tru-den in laãen. Vse dni je hitel napravljati les za novo ko-li‰ãe. Dokaj ga je bil nanosil na prod. Ko narastejo vode,ga splavi v jezero. âe mu ga bo primanjkovalo, stopiponj v spodnje bobri‰ãe kjer se ga ‰e ni dotaknil.

Visoko je plapolal ogenj na skali. Njegov svit je odse-val v vodi. Naokrog se je pa mraãilo.

BESeDABOBRI 1: SAM

83 

Ogenj je dogorel in nehal prasketati. Jelen je poãenilpoleg Ïerjavice in priãel vrteti nad njo bobrovo stegno.

Gozdovi so molãali. Le tu pa tam je prispel pridu‰englas iz njih. Kakor bi zajeãalo od starosti nadloÏno dre-vo.

Naenkrat pa —. Ostrorogi je sunkoma dvignil glavo.Pod Golo goro je zatulil volk. Pritekel je Bevsk. Tesno seje pritisnil k Jelenovi nogi. Tresel se je kakor ‰iba navodi. Ostrorogi se ni utegnil zanj meniti. Zagledal se jev smer glasu. Ni mogel razumeti, da bi se Ïe v tem ãasuvolkovi sklicevali v tolpe. Kaj kmalu se je preveril, daima prav.

Pod Golo goro je zagledal ogenj. Ob njem je razloãilveã ljudi. Sedaj je vedel. Zapazili so njegov ogenj in mudajejo znamenje. NajbrÏ je njih glavarju ime Volk. Pla-menolasec ni vedel, kaj naj stori. Njih je veã, on je pasam. Ali naj skoãi v drevak in se odpelje v temo. Ne bi gadohiteli. Ali naj ãaka? âe pobegne, si utegnejo prilastitinjegovo lovi‰ãe. Brez tega bobri‰ãa si pa ne more posta-viti lastnega koli‰ãa. Spet bi postal odvisen od Soma inKarpa in na Jezerno RoÏo niti misliti ne bi veã smel. Niã!âe ga tudi ubijejo, se ne umakne. Manj stra‰na je smrt,kakor pa hlapãevstvo. Sicer pa —. Da imajo zle namene,se ne bi prej oglasili.

Pri ognju pod Golo goro je spet nekdo zatulil. Ostro-rogi je vstal, prislonil dlani k ustom in iz polnih prsi

BESeDABOBRI 1: SAM

84 

zarukal kakor moãan, star jelen. Pod Golo goro so gamenda prav razumeli. Kar v zboru so se mu odzvali. Onpa nazaj.

Ogenj pod Golo goro je zaãel pojemati. Volãji glaso-vi so se pa ãimdalje bolj bliÏali. Kakor je bilo Ostroroge-mu tesno, ni prenehal odzivati se. Zraven je pridno na-lagal na ogenj, da bi z visokim plamenom tujcem kazalsmer in jih hkrati opozarjal, kako se jih niã ne boji.

»Hoj!« Iz teme na bregu je zaklical nizek mo‰ki glas.»Hohoj!« mu je odgovoril Ostrorogi.»Si sam?« je pozvedoval neznanec.»O, nas je dokaj. Samo so drugi niÏe doli.« Jelen se je

skliceval na koli‰ãe v jezeru, ki bi ga seveda ne mogelpriklicati. âe bi mu sploh kdo hotel priti pomagat. Karpprav gotovo ne.

»Pa si se kaj ãudno utaboril,« je Ïe v svitu ognja ma-jal z glavo neznanec.

»Na sredo vode. Po na‰e. Imam ‰e najbolj mir predzverjadjo.«

»Nisi neumen,« je pritrdil moÏak na bregu. »Gotovosi kdo izmed koli‰ãarjev.«

»Sem.«»Kako naj pa pridem do tebe?«»Priplavaj.«»Saj nisem Ïaba.«»Kdo pa si?«

BESeDABOBRI 1: SAM

85 

»Drzen si.«»Kaj sem jaz pri‰el v tvoje leÏi‰ãe ali ti v moje?«Tujcu je bila Ostrorogova neustra‰enost oãividno

v‰eã. Niã veã se ni obotavljal povedati svoje ime: »âe jetako, se ne branim. Sivi Volk sem. Iz rodu starega Drz-nega Kozoroga.«

Ostrorogi je ostrmel. Kar verjeti ni mogel. Srce mu jezaãelo glasno biti. Obotavljajoãe se je vpra‰al: »Si — simorebiti celo — sin Drznega Kozoroga?«

Volk je poudarno povedal: »Njegov prvorojeni sem.In ukazujem Ïe namesto njega. Sam ne more veã vihtetisekire. Saj sem Ïe jaz ves siv.«

Jelen je obmolknil Sivi Volk ga je moral opomniti, najodgovori: »Kaj molãi‰?«

»Se ‰e spominja‰ Skalne Zvezde?« Ostrorogi je pri-drÏal sapo.

»Jo mar pozna‰?« je hlastnil Volk.»Je Ïe mrtva. Jaz pa sem njen sin.«»Plamenolasec?« se je nagnil nad vodo Sivi.»Ne veã. Sem si priboril Ïe ponosno ime Ostrorogi

Jelen.«»Ti, ti, ti! Prav tebe sem Ïelel sreãati.»Sivi Volk je onstran vode preãudno zatulil. Iz go‰ãave

se je vsula tropa oboroÏenih moÏ. Ostre sulice so ‰trle-le v njih rokah. Volk je samo z roko zamahnil, pa so sepovesile. Od skale sem je pa Ïe veslal Ostrorogi.

BESeDABOBRI 1: SAM

86 

Glavar rodu Drznega Kozonoga je ukazal svojimmladcem in moÏem zakuriti na produ ogenj. In naj sispeko mesa, kolikor hoãejo. âeprav vsega. Saj Zvezdesin jim ne bo branil loviti v svojem lovi‰iãu.

»Gotovo ne,« je brÏ pritrdil Ostrorogi. »Samo belegabobra se ne sme nihãe dotakniti.«

»Kakor ne pri nas belega kozoroga,« je pojasnil Volk.Jelen je prepeljal svojega ujca, Sivega Volka, na skalo.

Nezaupljivo ga je ovohal Bevsk, pa se je kmalu spopri-jaznil z njim.

Ostrorogi je brÏ ponudil Volku dokaj‰en kos peãene-ga mesa. Hkrati se je pa opraviãil, da mu veãerjo ‰elepripravi. Najbolj‰o, ki jo premore. Bobrov rep.

Volk se ni branil jedi. Hlastno je pojedel domalega vsestegno. Jelenu je ostala skoraj sama kost. Obiral jo jegrede, ko ge pekel nad Ïerjavico tolsti rep.

Sivi Volk si je z laktmi obrisal obra‰ãena usta in zaãelpozvedovati. Kdaj je umrla njegova sestra Skalna Zvez-da in kako? In ãe jo je Brkati. Som dostojno pokopal. Daje imela samo dvoje otrok, je pa Ïe vedel.

Na produ so hrumeli Kozorogovci. Z vsem vedenjemso kazali, da se nikogar ne boje in da so pripravljeni vsakãas se spoprijeti z vsakomer.

Volk je ogledoval Jelena in vse njegove kretnje. Nimogel veã molãati: »Zvezdi si podoben. Ves si njen. NiãSomov. ·e hodi‰, kakor je ona. In besede izgovarja‰ kar

BESeDABOBRI 1: SAM

87 

precej po na‰e. Ej, da se ni Som usedel kakor Ïaba nakamen v vodi, bi mu bili pokazali, kaj se pravi ugrabljatina‰a dekleta.« Sivi Volk je pokazal zobe.

Ostrorogi je ujca pogledal z nagnjeno glavo: »Tako jepa on vas grdo prevaral.«

»Kaj!« Sivi Volk se je privzdignil, kakor bi hotel takojplaniti na Brkatega.

»Ste mislili, da bo Zvezda njegova prva Ïena. In prvinjen sin prvorojenec.«

»Mar nisi?« Volk je zagrabil Jelena za ramo.»Ne. Somu je takrat njegova prva Ïena, Redkozoba

·ãuka, prvorojenca Ïe dojila.«Volk je planil pokonci: »O, niãvredni u‰ivec.» In je

grozil: »Po potoku navzdol pojdem. Splave zveÏemo inprebrodimo tisto va‰o luÏo. Potem pa — gorje ti, goljufi-vi zavaljenec. Razderem ti tisto trtikasto Ïabje gradi‰ãe.Si bodo Ïabarji zapomnili, kdaj je na boj zatulil Drzne-ga Kozoroga sin, Sivi Volk.«

Jej je mikalo Jelena, da bi res povedel rod svoje mate-re nad Brkatega Soma in nad Karpa. Brat bi ne padel odnjegove roke in Nevidni bi se ne razsrdil. Nak! Jelen seje spomnil Jezerne RoÏe. Ta hip je spoznal, da ne misliprav. Nak. Grdo izdajstvo bi zagre‰il in Nevidni bi se ‰ebolj razjezil. Nak!

BESeDABOBRI 1: SAM

88 

Ostrorogemu ni drugega kazalo, kakor da ujca pomi-ri. Priãel mu je dopovedovati, da bi Som koj uganil, kdoga je napadel. In prvo, kar bi naredil, bi ubil Kodrolasko.

»Smrduh!« je zasikal Volk. Pa se je brÏ zna‰el. Da seon in njegovi ljudje prikrijejo, dokler bi Ostrorogi nepripeljal Sinjeoke mednje.

»Ne, ne, ne.« Jelen ni hotel pristati. Saj koli‰ãe Brka-tega Soma je Ïe staro in trhlo. On si pa zabije novo, veã-je in lep‰e. Od Soma Ïe kar niã veã ni odvisen. Karp sega pa boji, ko ga je vrgel v vodo.

»Kaj, kaj, kaj?«Ostrorogi je moral povedati, zakaj in kako sta se s

Karpom spoprijela. Sivi Volk se je smejal, da se je ob ko-lena tolkel:

»Dobro si ga. Dobro si ga. Pa da Ïe nosi‰ risji koÏuh.Jaz ga v tvojih letih ‰e nisem. In dolgo potem ‰e tudi ne.Niã ni Ïabarja v tebi. Cel gorjan si.«

Ostrorogi ni bil Volkove pohvale niã manj vesel, ka-kor novega risovega koÏuha: »Na!« je ponudil ujcu pe-ãen bobrov rep.

Sivi Volk je ãudno peãenko malo po strani pogledal.Niã kaj ji ni zaupal. Vzel je pa le noÏ in si odrezal do-kaj‰en zalogaj. PreÏveãil ga je, pogoltnil in prav zado-voljno pocmakal: »Dobro divjacino ima‰ v lovi‰ãu. Prinas take ni. Na, ‰e ti jej!«

BESeDABOBRI 1: SAM

89 

Jelen je bil Volkovega zrajtala kar vesel. Je bil prav za-res laãen. Ga je Ïe skrbelo, ãe se bo ujec spomnil tudinanj ali ne.

Hitela sta jesti in nista veã govorila. Le Sivi Volk jevãasih prikimal z moãno pora‰ãeno glavo in zadovoljnozamrmral. Obrala sta rep do kosti, na katere je Bevsk ÏeteÏko ãakal.

Potegnil je veter. Vse naokrog so za‰umeli v temozaviti gozdovi. Ostrorogi je vstal od ognja, stopil na dru-gi konec skale in prinesel trebu‰asto ko‰aro, polno les-nik. Postavil je trpko sadje pred Sivega Volka: »Prigriz-ni!«

Ujec se ni branil. Pridno je priãel segati v ko‰aro. Pravtako tudi Jelen.

»Kje si jih nabral toliko?« je bil radoveden Volk.»V bregu, precej visoko nad bobri‰ãem.«»âudno, da ti jih ni medved prej otresel.«Ostrorogi je pomislil, ali bi povedal ali ne. Volk bi ga

utegnil imeti za bojazljivca. Pa — kaj bi tajil. Îe kakoprikrije, da se je bil kosmatinca prav precej prestra‰il.Saj je bil tudi mrha. Kakor bi se bilo dogodilo nekajvsakdanjega, je Jelen rekel: »Sem ga bil prehitel. Pravpod lesnikami sva se bila sreãala.«

»Kaj? In nisi vrgel sulice vanj?« Sivi Volk, slovit lovec,se je bil razvnel.

»Sam. Saj ve‰ —«

BESeDABOBRI 1: SAM

90 

»Vem, vem. Mlad si ‰e. Se bo‰ Ïe privadil. Tudi jaz sinisem upal sam lotiti se prvega medveda. âakaj. Jutrizjutraj ti pomoremo.« Ujcu so se zaiskrile oãi. Po tihemsi je zaÏelel, da bi medved pri‰el prav pred njegovo su-lico. Pa mu ni bilo za plen. Le pomeril bi se rad z zveri-no. Silni lovec, Sivi Volk.

Kozorogovci na produ so zaãeli polegati. Nekateri sosi zgnetli iz vej in listja nekaj leÏi‰ãa, drugi so se zavili vkoÏuhe in se zleknili kar na gola tla. Kmalu je zmanjkalovseh. Le dva sta ostala za straÏo in da bi ogenj ne ugas-nil.

Sivemu Volku se pa ni mudilo spat. Sedel je ob Ïerja-vici na skali in kar niã ni skrival, da nekaj razmi‰lja. Samsebi je pritrjeval in odkimaval. Nazadnje je pa dvignilglavo in povedal, kar je preudarjal: »Ti, Ostrorogi,» jeprijel Jelena za rame, »v‰eã si mi.«

Ostrorogi ni vedel kaj odgovoriti. Ujec je pa nadalje-val:

»Pusti tisto va‰o luÏo in se preseli k nam. Pod Skalnegore.«

Jelen se je bil zaãudil, kakor bi ga bil kdo s kolom uda-ril po glavi. Debelo je pogledal Volka: »Kako to misli‰?«

»Tako,« je zaãel pogasnjevati ujec. »Imel sem tri sino-ve, pa nimam nobenega veã. Vsi trije so bili drzni mlad-ci. ·e preveã. Dva sta padla v spopadih z na‰imi nas-protniki, tretjega je pa na lovu neresec razmesaril. Hãera

BESeDABOBRI 1: SAM

91 

je bilo veã. Pa Ïe vsem rastejo otroci. Le najmlaj‰a je ‰edoma. Lepo zra‰ãeno in pripravno dekle je. TeÏko bi jopogre‰al.«

Sivi Volk je obmolknil. Ostrorogi Jelen je pa Ïe zaslu-til, kam misli ujec speljati pogovor. Vse maokrog je bilotiho. Le voda je Ïuborela okrog skale in ogenj je praske-tal na produ.

Sivi Volk je spet sunkoma povzel pogovor. Potresel jeneãaka za koleno: »Ima‰ ti Ïe kak‰no Ïeno?«

»Ne ‰e,« je pridu‰eno odgovoril Ostrorogi.»No vidi‰. Potem bo pa kar prav.« Ujec se je vzravnal

in prijel Jelena za zapestje: »Svoje lovi‰ãe prikljuãi‰na‰im. Saj prav bobre i‰ãemo. Nihãe ne bo smel reãi, dasi se priselil v na‰ rod praznih rok. Nastani‰ se pri meni.Imam orodja in oroÏja na izbiranje in dokaj Ïivine. In zaprvo Ïeno si vzame‰ mojo najmlaj‰o, Ko‰ato Jelko. Za-gospodari‰ za mano moãnemu rodu. Za tabo pa prvo-rojeni Ko‰ate Jelke. Kaj pravi‰?«

Ostrorogi je za nekaj ãasa pridvignil rameni in ju spetpovesil: »Premislim.«

»Prav,« je prikinal Sivi Volk in hotel oditi na prodmed svoje borce, pa mu Jelen ni pustil. Naj prenoãi nanjegovem leÏi‰ãu, je rekel, zase pa da ima tudi v dreva-ku postlano. Vstala sta od pojemajoãega ognja. ZaOstrorogim je poskoãil v drevak tudi Bevsk.

BESeDABOBRI 1: SAM

92 

Sivi Volk je kmalu zasmrãal. Jelen je bil pa ãimdaljebolj buden. Odet z gorkim koÏuhom, se je premetavalna vejah in na suhi travi. Vselej se je narahlo zazibaldrevak pod njim, kakor bi ga hotel opomniti, da se podSneÏnimi gorami ne bo prepeljaval po ob‰irnem gor-kem jezeru, polnem rib in ptiãev. Seveda. Voditi rodDrznega Kozoroga. Lepo bi Ïe bilo. Samo —. Tam niorja‰kih somov, da bi jih naosteval, tam tudi ni JezerneRoÏe, da bi obãudovala njegovo drznost.

Na produ sta ãepela oba straÏarja. Pravkar sta spetpriloÏila na ogenj. Visok plamen je vzplapolal. Bevsk vdrevaku se je prelegel. Med Kozorogovci je pa nekdo vspanju popaãeno po volãje zatulil. Morebiti se mu jesanjalo, da teãe v napad.

»Seveda. âe bi Jezerno RoÏo vzel s sabo?« Ostrorogise je sam sebi zaãudil, kako more biti tako nespameten.To bi zatulil Sivi Volk. Da bi pa RoÏa postala njegovadruga Ïena. Nak. Jezerno pozna. Kak‰na je pa ona dru-ga, pa niti ne ve.

Voda pred drevakom je narahlo pljusnila. Jelen jedvignil glavo. Ne, ni se motil. V svitu ognja je natanãnorazloãil hrbet belega bobra. Ga je mar pri‰el svarit?

»Nak, nak, nak!«Ostrorogemu Jelenu so se sukale misli kakor drevak,

ãe zaide v vrtinec. Zavedel se je, da pogine, ãe jih nespravi v pravem ãasu nazaj v pravi tok.

BESeDABOBRI 1: SAM

93 

Jelen je skoraj vso noã prebedel. Samo nekajkrat somu same od sebe padle skupaj utrujene oãi. Misli so sepa kar naprej vrtele kot drevak v najbolij divjem vrtin-cu.

Ostrorogega je iz dremavice prebudila straÏa, ki se jespet menjavala. Na jutranji strani se je Ïe svitalo. âeznebo se je pa zlivala roÏnata zarja.

Jelen je sedel v drevaku. Ne. Pod SneÏne gore ne moreiti. Za sedaj prav gotovo ne. Le kako naj odgovori ujcu,da ga ne razÏali?

Sivi Volk na skali se je tudi prebudil. Dvignil se je in‰iroko in glasno zazdehal. Kakor bi bilo to nekako do-govorjeno znamenje, so Kozorogovci drug za drugimplanili pokonci. Koj so se lotili mrzlega peãenega pra-‰iãa, ki jim je bil sinoãi ostal. Volk je bil nekaj zakriãal.BrÏ je eden izmed lovcev zabrodil v mrzlo vodo in vrgelzdaleã na skalo dokaj‰en konec peãenega hrbta.

»Pridi in jej!« je povabil Sivi Volk Ostrorogega.Jelen je poskoãil iz drevaka na skalo. Tik za njegovi-

mi petami pa tudi Bevsk.Vz‰lo je sonce. Volk, Jelen in Kozorogovci so se bili

najedli. Klali so samo ‰e kosti in osukavali mozeg. Ne-kateri so si pa Ïe oprtovali loke in tule, zatikali noÏe zapas in segali po sulice.

BESeDABOBRI 1: SAM

94 

Sivi Volk je vstal. Z njim vred tudi Ostrorogi. Za-skrbelo ga je. Trdno je bil preverjen, da ga ujec vpra‰a,kako se je bil odloãil. On pa ‰e ni vedel, kaj naj reãe.

Res se je Volk obrnil k Jelenu: »He,« je pridvignilko‰ate obrvi, »kje si bil sreãal medveda?»

Ostrorogemu je kar odleglo. Z iztegnjeno roko je brÏzaãel razkazovati Sivemu Volku stransko poboãje podGolo goro in mu dopovedovati, kje ima najbrÏ medvedsvoje prehode.

»Aha, Ïe vem.« Volku so se zaskrile oãi: »âe je v pa‰i,nam teÏko uide. Vzemi oroÏje in pelji na prod.«

Stopila sta v drevak. Bevsk je silil za njima, pa ga jeJelen spodil nazaj na skalo. Pes je Ïalostno cvilil, ko nismel z gospodarjem.

Na produ je Sivi Volk zaãel ukazovati. Razporedil jemoÏe in mladce, jim pokazal, kam naj gredo in kje najobstanejo. âakajo naj, dokler ne zaruka Jelen.

»Jelen?« Oglasil se je postaven moÏakar, kakor bi munekaj ne bilo prav.

»V lovi‰ãu Ostrorogega Jelena smo.» Volk je pokazalna Plamenolasca: »Zato naj on da znamenje za pogon.«

Raz‰li so se. Na produ sta ostala samo dva straÏarja.Sivi Volk je vodil s sabo nekaj najbolj drznih lovcev. Ri-nili so skozi go‰ãave. V ‰irokem loku so ob‰li lesnike inobstali pod skalami ‰e vedno v sredi gozda.

BESeDABOBRI 1: SAM

95 

Sivi Volk se je zaãel razgledovati. Nobena pohojenabilka ni u‰la njegovim oãem. Ostrorogi je obãudovalujca. Zdelo se mu je, da sledi kakor prav pravi volk. Vprimeri z njim se je zdel sam sebi kakor neizku‰enootroãe. Zamikalo ga je, da bi na vse drugo pozabil, naKarpa, na Sinjeoko in se na Jezerno, in bi od‰el kar kojs Sivim Volkom v obseÏna lovi‰ãa pod SneÏnimi gorami.

Sivi Volk je bolj z znamenji kakor z besedo razposta-vil lovce. Po dva in dva. Zase in za neãaka je pridrÏal te-sen prehod med dvema skalama. Vsak za svojo peã sebosta lahko prikrila in oba hkrati lahko napadla medve-da. Niã se ne more pripetiti Ostrorogemu. Bo on ãuvalnad njim. Je Ïe vse v redu.

Volk se je vzravnal in Ïe odprl usta, da zatuli. Pa se jespomnil, da mora znamenje za zaãetek pogona dati Je-len. Namignil je Ostrorogemu: »Zarukaj!«

Tiho kakor maãek se je Ostrorogi povzpel na skalo.Napravil je z dlanmi trobilo pred usta in zajel polne prsisape. Moãan in globok ruk se je razlegel v jutranjo ti‰inopo poboãju navzdol in na vse strani. Na vseh koncih inkrajih se je odzvalo tuljenje volkov. Le lovci pod skala-mi so molãali in bili mirni, kakor bi nikogar nikjer nebilo.

âimdalje v tesnej‰em loku in vedno bliÏe so bestnotulili Kozorogovci. Nobena tolpa pravih volkov ne gonidivjadi tako strnjeno.

BESeDABOBRI 1: SAM

96 

V zajetem krogu se je nekaj divjadi prihulilo v najboljgoste go‰ãave, nekaj jo je pa begalo naokrog. Gonjaãi seniso zanjo menili, da ne skaze pogona na medveda.

Ostrorogi je vlekel na usesa. Îe veãkrat se mu je za-zdelo, da sli‰i prihajati kosmatinca. Pripravil se je naskok, pa mu je vselej Sivi Volk z roko pomahal, da naj bokar miren.

Spet je bilo ãutiti neko hojo. Bila je teÏka, kakor doslej‰e nobena ne. In vedno bliÏe in bliÏe. S povzdignjenimkazalcem je opozoril ujec neãaka, naj bo pripravljen.Ostrorogi je stisnil sulico. Postalo mu je dokaj tesno. Pani utegnil razmi‰ljati. V urnem diru je pritekel v tesenmed obema skalama teÏak medved. »Suni!« je zavpilSivi Volk. Z naperjeno sulico se je Ostrorogi pognal na-prej in brÏ odskoãil. Sulice ni utegnil izdreti. Medved jezarjul in bliskovito naglo ‰apnil za Jelenom. Ostrorogi jepadel. Mimogrede je pa ‰e videl, kako je Sivi Volk zadrltudi svojo sulico v zver. Od obeh strani pa so s silnimrukom hiteli v tesen razpostavljeni lovci. Tudi Jelen jesku‰al vstati, da bi spet posegel v boj. Pa ni mogel. Stem-nilo se mu je pred oãmi. Niã veã ni ne videl ne sli‰al. Za-grnila ga je tema.

Da pogleda, kaj hrumi okrog njega, je Ostrorogi spetodprl oãi. Ves je bil moker po bradi in laseh. Nad njimse je pa nasmejal Sivi Volk: »Saj sem rekel, da ne bo hu-dega. Na, pij!« mu je pomolil izvotljeno buão. V njej je

BESeDABOBRI 1: SAM

97 

nosil Volk iz raznih roÏ pripravljen napoj. Jelen je nag-nil. Huda, pa vendar diseãa grenkoba mu je napolnilausta. Stresel se je in se koj spet popolnoma zavedel. »Kjeje medved?« je brÏ vpra‰al. »Lej ga,« mu je pokazalomrtvo zver veã lovcev hkrati. Volk je pa pohvalil Ostro-rogega:

»Dobro si ga. Da si bil sam, bi ti tudi ne u‰el. Ne bil bipa obleÏal na mestu, kjer so ga podrle na‰e sulice.« In seje se ponorãeval: »Pa malo te je oprasnil. Pa ne dosti. Bise bil tudi sam zbrihtal, ãeprav ne tako brÏ, kakor smote mi.«

Ostnorogi je vstal. Zapeklo ga je stegno. Pogledal je.Krvavel je. Z vsemi petimi kremplji mu je medved pre-tgal koÏo za ped na dolgo.

»Niã ne de,« je izamahnil Sivi Volk z roko, »bodo vsajvedeli, da sta se po‰teno spoprijela.«

Sivi Volk je ukazal nasekati vej in jih zvezati. Veã mo‰-kih je moralo trdo poprijeti, preden so zvalili teÏko zve-rino na vlako. Ostrorogi sam bi kar niã ne opravil. ·emanj bi mogel spraviti medveda po drãi navzdol do po-toka. Bi ga moral prej odreti in razsekati. Kozorogovci sopa znali za vsako stvar poprijeti. In dosti jih je bilo. Kajprijetno bi bilo Ïiveti med njimi.

Na produ je spet spregovoril Sivi Voik: »·e naloÏimoti medveda v drevak. Kako, pa sam pokaÏi.«

BESeDABOBRI 1: SAM

98 

Ostrorogi se je zaãudil: »Kaaaj! Kaj si ne boste ob-drÏali plena sami?«

»O, seveda, Nismo taki samogoltneÏi kot so Ïabarji.«»Pa vendar —«»Niã ne ugovarjaj!«»Saj vam je Ïe po‰lo meso.«»Îe poskrbimo za drugo. Saj dovoli‰, da kar v tvojem

lovi‰ãu.«»Seveda, seveda. Sicer pa — malo poãakajte.« Jelen se

je spomnil, da je sinoãi nastavil bobrom tri pasti. Nama-zal jih je z ostrodi‰eão bobrovino. Kar gotovo ne bodovse prazne. Pohitel je nad jez in se kmalu vrnil. Tri teÏkebobre je prinesel nazaj. Komaj jih je nosil. »Nate!« jevrgel vse tri pred Sivega Volka.

Ujec ga je zadovoljno pogledal: »âimdalje bolj v‰eã simi. Kaj pa naj s koÏuhi naredim?«

Ostrorogi je premislil: »Najveãjega obdrÏi zase. Sred-njega daj Drznemu Kozorogu. Tretjega pa —. No, kakose ji Ïe reãe —. Naj ga nosi — Ko‰ata Jelka.«

Sivi Volk se je bil razveselil. »Tok — le pride‰ morebitimed nas?«

»Morebiti.« Ostrorogi se ni zlagal. Se res ‰e ni bil od-loãil, kaj naj naredi.

Kozorogovci so Ïe drli bobre in kurili ogenj. Drugi sonaloÏili medveda v drevak. âeprav je bil Jelenov drevak

BESeDABOBRI 1: SAM

99 

nad ‰tiri seÏnje dolg, je Ostrorogega vseeno skrbelo,kako bo vozil.

Jelen in Volk sta se zmenila, kako si bosta dajala zognjem in dimom znamenja, da se ob prvi priliki spetsnideta. In da bo Ïe vse povedal Kozorogu. On naj se panikar niã ne pusti strahovati Somu in Karpu. So mu Ko-zorogovci vsak ãas pripravljeni priti na pomoã.

»âaj, da bo dedec verjel.« Sivi Volk je Ostrorogemuodpel sekiro, ki je bila kamnita, in mu pripel svojo bro-nasto.

Jelen ni vedel, kaj bi rekel. Pa se res menda preseli podSneÏne gore.

Bobri so se bili spekli. Lovci so se najedli in raz‰li. Ko-zorogovce je pogoltnila go‰ãa. Ostrorogi pa se je spustilpo Dolgem potoku navzdol. Drevak se je globoko po-tapljal v vodo. Skoraj jo je zajemal.

Na prvem produ se je Ostrorogi ustavil. Ozrl se je na-zaj. Na poboãju Gole gore so spet po volãje zatulili Ko-zorogovci. Jelen jim je odrukal. Pa ga najbrÏ niso veãsi‰ali.

Zami‰ljen je Ostrorogi Jelen zaveslal naprej. Jesenskosonce je obsevalo njegova bronasto oÏgana pleãa. V dre-vak se je z drevja vsipalo roÏno barvasto odpadajoãelistje.

BESeDABOBRI 1: SAM

100 

RAZBORITI MLADCI

Sinjeoka Kodrolaska se kar ni mogla veã videti domav koli‰ãu. Zjutraj je ‰e pred soncem vstala. Najedla

se je bila ribe, ki jo je bila sinoãi spekla. Veã kot pol je jeostalo. Vrgla jo je v ko‰aro. Ne bo laãna ãez dan. Popilaje ‰e nekaj malega mleka, ogrnila ovãji koÏuh in od‰lapo mostu navzdol k svojemu malemu drevaku. Zaves-lala je spet proti plitvini pod Dolgo dolino.

Sonce je pravkar vzhajalo. Jezero je narahlo valovilov jutranjem vetru. Sonãni Ïarki so se odbijali od drobnihvalãkov. Po vodi so se prepeljavali, se potapljali in sepasli raznovrstni ptiãi. Od Save sem so priletale ‰e novejate. Spu‰ãale so se na jezero, da se odpoãijejo in naje-do, preden odlete naprej proti toplej‰im krajem.

Sinjeoka se ni kdo ve kaj menila za sonce in za vrveÏptiãev. Njih glasov je bila tako vajena, da jih niti sli‰alani. ·e drugikrat ne, kaj ‰ele danes, ko njene misli i‰ãejosamo brata, njenega hraniteja in edinega za‰ãitnika,Ostrorogega Jelena. Da bi se mu le ne bilo kaj pripetilo.Morebiti niti Ïiv ni veã. Saj vendar ve, da je ne sme pus-titi tako dolgo same.

BESeDABOBRI 1: SAM

101 

Kodrolaska je priveslala okrog Brda v plitvino. Kakorbi hotela prisiliti, da zagleda Ostrorogega, se je najprejozrla proti izlivu Dolgega potoka. Zaãudila se je in usta-vila drevak. Kaj takega ‰e svoj Ïiv dan ni videla. V ‰iro-ko razpotegnjenem, skoraj nepreglednem loku, so bred-li in plavali proti bregu ne‰tevilni ptiãi, ki so bili zeloveliki. Za spoznanje celo veãji kakor labodi. Njih beloperje je bilo roÏnato nadahnjeno. Hiteli so v vodo po-tapljati velike vreãaste kljune, v katere so lovili kakor vmehove ribe. »Pelikani,« je vedela Sinjeoka. Da se jihtoliko zbere skupaj. Bi ne verjela, ko bi ji kdo drugi pra-vil. Pa sama vidi.

Vrsta pelikanov se je vedno bolj zgo‰ãala. Lok je po-stajal ãimdalje oÏji, skoraj v krog so ga bili sklenili. Vvodi se je kar gnetlo rib, toliko so jih bili segnali skupaj.PoÏre‰ni ptiãi so jih zaãeli pobirati in jih ma‰iti v gol-‰aste kljune.

Pelikani so zajeti del plitvine poribarili. Dvignili so sein odleteli drugam. Kodrolaska pa je zaveslala proti iz-livu potoka. Poiskala je planjavo vodnih ore‰ãkov in jihpriãela nabirati. Pa ji delo niã kaj prida ni ‰lo od rok. Ve-noner je morala misliti na Ostrorogega Jelena.

âe se ne vrne? V koli‰ãu Brkatega Soma kar ne bomogla veã ostati. Seveda. âe bi jo dali Urnemu Sulcu zaÏeno. Kar po volji bi ji bilo. Res ni zra‰ãen kakor Ostro-rogi. Pa je znamenit veslaã. Ne boji se ne daljav in ne

BESeDABOBRI 1: SAM

102 

viharjev. — In pa —. Postala bi mati njegovega prvoro-jenega. Saj Sulec, kakor ji je pravil Jelen, si tudi tako Ïeli.In Tr‰ati Tur in Brkati Som sta prav tako za to. Le za od-kupnino se morajo ‰e dogovoriti. Pa ãe Karp hoãe ime-ti Jezerno RoÏo, bi bili kar brÏ dogovorjeni. Prav.

Utegne pa vmes poseãi Redkozoba ·ãuka. Njej bi bilogotovo bolj v‰eã, da si bodoãi glavar Turovcev vzame zasvojo prvo Ïeno njeno hãer, Tenkonogo âapljo. Gorjepotem njej. Zapodili bi jo iz koãe, v kateri je zrasla. Vkoãi bi se pa kar gotovo naselil Karp z Jezerno. Njo samobi pa ·ãuka in Neokretni stradala in pretepala. Nazad-nje bi pa ‰e pregovorila Soma, da bi jo dal za Ïeno kake-mu hlapcu.

Sinjeoka je nehala nabirati ore‰ãke. Skljuãila se je nadno drevaka in priãela ihteti. Vodni ptiãi so priplavaliblizu nje in se preletavali nizko nad njo. Iz vode so papogledovale ribe.

»Niã!« je dvignila Kodrolaska lepo glavo. »Za Ostro-rogim grem. Bom vsaj vedela, pri ãem sem. In ãe me jeprav konec.«

Sinjeoka je zaveslala v ustje potoka. V zaãetku je drseldrevak gladko, kakor po jezeru, kadar pihlja nasprotniveter. Za‰la pa je v tok. Proti vodi se je kmalu upehala.Pod prvim okljukom je morala Ïe poãivati. Mirna vodaje poãasi sukala drevak. Nazaj navzdol ga pa ni odna-‰ala.

BESeDABOBRI 1: SAM

103 

»âe bi se vrnila?» je pomislila Kodrolaska. »Ne!« Spetje prijela za veslo. Pa ni pomoãila lopatic v vodo. Je vi‰egori v potoku zaãula ãofotanje. Kaj bi utegnilo biti?Sinjeoki je postalo tesno. Prisluhnila je.

Kodrolaska je zasli‰ala udarec vesla. Zdrznila se je.Kaj, ãe jo kdo ugrabi. Prav niã se ne sme obotavljati. Be-Ïati mora. Priãela je urno obraãati drevak.

Bevsk, bevsk, bevsk, bevsk.Sinjeoki so zastale roke. Njen obraz se je razjasnil.

Spoznala je glas Jelenovega psa. Bevsk je pa tudi Ïe ujelvonj njenega telesa. Veselo je zacvilil in utihnil.

Okrog okljuka je priplul velik Ostrorogov drevak. Je-len je stal na rilcu in drÏal v rokah lok in pu‰ãico.

»O!« je vzkliknila Kodrolaska. Veã ni imogla govori-ti.

Ostrorogi se je zaãudil. Povesil in odloÏil je priprav-ljeno oroÏje. Sprva ni vedel kaj reãi. Lastnim oãem nimogel verjeti, da vidi pred seboj svojo sestro. Hotel jebiti hud, ko se je tako daleã sama podala. Pa ga je zaskr-belo: »Ti tako visoko v potoku, Sinjeoka? Kaj se je zgo-dilo?«

Dokaj nejevolje je ãutila Sinjeoka v Ostrorogega be-sedah. âe se razhudi? Plaho je odgovorila: »O, niã. Letebe od nikoder ni. Pa me je zaskrbelo.«

Jelenu je bila kar po volji Kodrolaskina skrbnost. Îekar s prijazno besedo je odgovoril: »Kako naj bi pa pri-

BESeDABOBRI 1: SAM

104 

‰el. Ali ne vidi‰?« je kakor pohvalil samega sebe in po-kazal z roko v drevak naloÏenega medveda.

»Vidim.« Sinjeoki je glas zatrepetal. Spomnila se je,da bi se bila tudi ona kaj lahko sreãala s kako takostra‰no zverino, ãe bi veslala ‰e naprej po Dolgem po-toku navzgor. Ojoj! Od strahu bi je bilo konec. ·e boljgrozen se ji je zdel medved, ko je zagledala na Ostroro-gega stegnu krvave rane. Se le ni zastonj bala za bratovoÏivljenje. Zaskrbljeno je vpra‰ala: »Te je hudo udarilmedved?«

»Ne dosti. Lahko bi me bil bolj.« V resnici je pa Jele-na rana prav precej bolela. Samo sestri ni maral priznati.Kaj bi ji delal po nepotrebnem skrbi.

Da bi ogledala medveda od blizu, je Sinjeoka zaves-lala tik Jelenovega drevaka. Bevsk je porabil priliko inpreskoãil k njej, kakor da bi ‰e poleg mrtve zverine nebil rad. Pes je porepkal s ko‰atim repom in brÏ obliznilKodrolaskin nos. Sinjeoka ga je odrinila in se ni veã me-nila zanj. âudila se je samo teÏkemu medvedu. ·e nikolini videla takega. Pa so jih ‰e veã pripeljali v koli‰ãe. Sko-raj vsako leto kak‰nega. Vãasih ‰e po veã. Najboj stra‰nase je zdela Kodrolaski trsata medvedova glava. Gobec jeimel na pol odprt. Kazal je moãne bele zobe. Okrvavljenjezik mu je visel iz njega. Sinjeoka je bila ponosna naOstrorogega Jelena. Vzkliknila je: »To bodo gledali in se

BESeDABOBRI 1: SAM

105 

ãudili v koli‰ãu. Sedaj pa imata ·ãuka in Karp. Prav jimaje.«

Kodrolaska bi bila ·ãuko in Karpa najraj‰i takoj za-toÏila. Pa je bila preveã zadovoljna. Zaãela je Jelenaspra‰evati, kje, kdaj in kako je ubil medveda. Hotela jevse v eni sapi vedeti. Ostrorogi pa ni bil voljan odgovar-jati. Rad bi bil Ïe v jezeru. Skrbel ga je ‰e zadnji konecpotoka. Îe nekajkrat je komaj ujel drevak, da se mu niprevrnil s teÏkim plenom vred. Sam bi ne bil zmogel veãnaloÏiti medveda. ·e iz vode bi ga ne izvlekel, da bi gaodrl in razsekal. Klicat bi moral iti na pomoã. Tudi obas Kodrolasko bi niã ne opravila. Treba bo dobro paziti.Bo pa Ïe vse drugaãe, ãe pripelje nepriãakovano in pasam celega medveda v koli‰ãe. Vse bolj oãitna bo njego-va zmaga. Naj Sinjeoka kar kroti svojo radovednost. Îekasneje pove. V mirni vodi.

Ostrorogega obraz se je zresnil. »Ne govori toliko.«Sedel je in zastavil veslo: »Odpeljiva! Ti vozi naprej!«

Kakor urna postrv mimo zavaljenega soma je smuk-nil Sinjeokin drevaãek mimo teÏko obloÏenega in globo-ko v vodo potopljenega drevaka Ostrorogega. Jelen jevozil poãasi in previdno. Kodrolaska ga je morala uãa-kovati. Dovolj je imela ãasa za razmi‰ljanje. O, jima ÏepokaÏe, Jelen, ·ãuki in Karpu. Kdo se pa more meriti zOstrorogim. No. Za sedaj mu niã ne pove, kako grdo soravnali z njo. Kadar pa Jelen spet za dalj ãasa odide z

BESeDABOBRI 1: SAM

106 

doma, ga pa Ïe naprej opozori, da jima bo zagrozil.·ãuki in Karpu.

Od samega veselja, da Ostrorogi pelje tako imenitenplen v koli‰ãe in da bosta pri‰la oba hkrati, je Sinjeokakakor otrok brÏ pozabila prestane bridkosti in je Ïe karvse odpu‰ãala. Samo za naprej je grozila.

Okrog Kodrolaske je Ïuborela ãista gorska voda. Raz-nobarvno listje je padalo vanjo. Dva najlep‰a lisita pa stase zataknila Sinjeoki v kodre. Sonce je sijalo skozi drevje.Za njo je pa Ostrorogi Jelen vozil plen, kakr‰nega ona ‰ene pomni. Ne, Sinjeoka res ni mogla biti veã huda.

Brat in sestra sta priveslala v mirno vodo. Sonce jeprevozilo Ïe skoraj pol svoje dnevne poti. Kmalu sepovzpne na vrh neba. Jate ptiãev so Ïe odletele z jezerav svoja poãivali‰ãa na trdini. Le nekaj redkih zaostalcevin ponirki so ‰e plavali naokrog.

Ostrorogi je ustavil drevak. Videti mu je bilo, da jezares truden. »Hej!« je zaklical Kodrolaski, »ima‰ kajjesti s sabo?«

»Imam.« Sinjeoka je brÏ priveslala poleg bratovegadrevaka. Pomolila mu je vso ‰ãuko, kar je ji je bilo zjutrajostalo.

»Razdeli, da ne bo‰ sama laãna,« je mislil Jelen tudina sestro.

»Ne, kar jej,« je odklonila Kodrolaska. Pa bi se ji karprileglo vsaj nekaj griÏljajev.

BESeDABOBRI 1: SAM

107 

»Na, lesnike, ãe mara‰.« Jelen je postavil v Sinjeokindrevak polno ko‰aro drobnih hru‰k. Z nobeno jedjo bine bil mogel bolj ustreãi dekliãu.

Ostrorogi in Kodrolaska sta spet obmolknila. Oba stahitela jesti.

»Kako pa je bilo te dni doma?« je ãez ãas vpra‰al Je-len in vrgel ribjo hrbtno kost Bevsku.

»I, po navadi. Le dolg ãas je bilo, ko tebe ni bilo.« âebi kdo sedaj hotel povedati Ostrorogemu, da sta ·ãukain Karp s Kodrolasko te dni grdo ravnala, da je bila celoveãkrat laãna in da ni dosti manjkalo, pa bi bila ‰e tepe-na, bi Sinjeoka pri priãi utajila, da ni res. Seveda. Pravtreba je prepira v koli‰ãu, ko bo vsa naselbina veselaobilnega mesa in ma‰ãobe in bodo vsi proslavljaliOstrorogega Jelena. ·e Brkati Som si ne bo upal reãi niãin bo najmanj molãal. Ooo! Bo Karpa in ·ãuko Ïe to do-volj bolelo.

»Prav,« je rekel Jelen. Vstal je, pljunil v roke in z dro-gom pognal teÏko obloÏeni drevak. Kakor nepokojna,komaj zleÏena raãka okrog mirno plavajoãe stare race,je Sinjeoka veslarila v svojem drevaãku okrog le poãasise premikajoãega Ostrorogega. Najraj‰i bi od samegaveselja cvilila in vriskala, pa bi gotovo ne bilo Jelenuv‰eã.

Z mosti‰ãa Brkatega Soma so Ostrorogega in Kodro-lasko najprej zapazili otroci. Îe zdaleã so videli, da pelje

BESeDABOBRI 1: SAM

108 

teÏak lovski plen. Zagnali so vri‰ã. Vse naselje je drloskupaj. Veselje je bilo veliko. Je vsem zadnje dni pri-manjkovalo mesa. Brkati Som je pravkar brusil noÏe.Odloãil se je bil, da pod noã zakolje kozla. Po tihem seje pa jezil na Karpa, ki kar niã ni maral sli‰ati, da bi peljalmo‰ke s koli‰ãa na lov. Sam ni mogel iti. Se je bil prednekaj dnevi usekal na nogo. Hlapcev samih pa ni maralposlati. Bi ubito divjaãino kar najraj‰i v gozdu spekli inpojedli. Domov pa prinesli malo ali niã. Som je bil Jele-novega uspeha vesel. Pa ni pokazal. samo pogledal jeskozi vhod koãe na jezero. Na mosti‰ãe do ograje pa nimaral iti.

Medtem so na pol odrasli mladci odvezali Ïe tri dre-vake, dva veãja in enega manj‰ega, in hiteli Jelenu na-proti. Z glasnim krikom so ga pozdravili. Koj so bili pri-pravljeni pomagati Ostrorogemu. Njegov drevak so pri-vezali na svoja dva veãja, v katerem je sedelo po veã ves-laãev. Jelenu se ni bilo treba veã upenjati z drogom.Mladci so vlekli njega in medveda, samo krmaril je ‰e. Vmanj‰em drevaku pa so drseli trije ku‰travci nazaj protikoli‰ãu pravit, da je zmogel Ostrorogi medveda, kakr‰-nega Jezerjani ‰e niso ubili. Gotovo je bil gospodar vsehmedvedov, ãe ne celó vse divjaãme in vse zverjadi. Hej-haj, hej-haj, ihaj, ihaj, ihaj!

Mladci so pripeljali Ostrorogega drevak do koli‰ãa.Vse je ti‰ãalo na po‰evni pristajni most. Zamajal se je.

BESeDABOBRI 1: SAM

109 

Mo‰ki so se zbali, da ne vzdrÏi. Zapodili so Ïenske inotroke nazaj, sami pa so razvijali vrvi, da potegnejomedveda na mosti‰ãe. Dva sta poskoãila v drevak in pri-ãela medveda zadrgovati in povezovati.

Izmed Ïensk je smela ostati na mostu samo Sinjeoka.Vsa sreãna je stala poleg Ostrorogega Jelena, ki je odre-jal delo in ukazoval, kakor bi bil on gospodar koli‰ãa.Nikomur niti zdaleã ni pri‰lo na misel, da bi ga ne ubo-gal.

Vsi mo‰ki so se prizadevali, da pri teÏkem in koãlji-vem delu vsak po svoje kar najveã pripomore. — Seve-da Brkati Som ne. Ga noga boli in komaj prikrevsa izkoãe. — Le Neokretni Karp je slonel zgoraj na mosti‰ãuna ograji. Vedel se je, kakor bi ga vse skupaj niã ne bri-galo. V resnici se je pa kar kuhalo v njem. Pa se nihãe nizmenil zanj. Le Kodrolaska ga je naskrivaj opazovala.

Mo‰ki spodaj so vdeli vrvi tudi v stranske luknje dre-vaka in ga trdo privezali k spodnjemu tramu. Da se jimdrevak ne prevrne in jim medved ne pade v jezero. Biloje vse nared.

Ostrorogi je dvignil roko: »Tako. Poprimite! Oooruk!«Vrvi so se nategnile. Potresla sta se drevak in mosti‰ãe.Oooruk! Medved Ïe ni veã leÏal v drevaku. Ooo-ruk!Ooo-ruk! — Ooo-ruk! Silna teÏa se je zvalila ãez spod-nje bruno na podnoÏju po‰evnega pristajnega mostu.

BESeDABOBRI 1: SAM

110 

Drug za drugim so prihajali mo‰ki. Vsak je malo po-vlekel medveda za koÏuh, kakor bi hotel reãi: »Kaj, kos-matinec. Zdaj si pa dokonãno na‰ in nam veã ne uide‰.«

Pa je bilo ‰e dokaj opraviti, preden so zvlekli teÏkozverino po po‰evnem mostu navzgor na koli‰ãe. Samoob sebi je bilo umevno, da medveda zategnejo narav-nost pred Ostrorogega koão. Jelenu niti reãi ni bilo tre-ba. Malo bolj tesno je ‰lo za prostor, pa niã zato.

Dokaj hitreje, kakor je bil prej medved navezan, je bilzdaj razvezan. Nosati Los, ki je skozi moãvirja znal bro-diti kakor drugi po trdini, je bil tako neuãakljiv, da je dvavozla kar prerezal. Nihãe mu ni niã rekel zavoljo tega. Sobile vrvi njegove.

Najbolj izurjeni mesarji so medveda zvalili na hrbetin mu Ïe parali koÏo. Prav takrat je prinesla Sinjeokanavzgor skoraj polno ko‰aro lesnik, katere so bili v dre-vaku Ïe zvohali otroci in se jih lotili. Da je le ‰e malozamudila, bi bila dobila prazno ko‰aro. Ona se je pa sa-mo smejala. Kar nerodno ji je bilo. BrÏ je odnesla trpkosadje v koão.

Skozi krog mo‰kih, ki so stali okrog medveda, se je spodvitim repom prikradel Karpov pes âef. Oprezno jepovohal ubito zver in glasno zalajal. »·u!« ga je zapodilNosati Los. Pes je odskoãil. Izmed gruãe mladcev se jepa odtrgal Losov sin Pegavec. Prestregel je âefa in gatako spretno brcnil, da je odletel od tal in padel nazaj na

BESeDABOBRI 1: SAM

111 

mosti‰ãe ‰ele za dober seÏenj daleã stran. Vsi so seglasno zasmejali. Pes se je pa urno pobral in stekel protiKarpu. Grede je glasno cvilil: »Ti si me, ti si me, ti si me.«

Neokretni Karp, ki je dotlej le s teÏavo du‰il svojo za-vistno togoto, se ni imogel veã zdrÏati. Nepriãakovanokakor jastreb na jato rac je planil med mladce. Preden sose utegnili razbegniti, je Ïe drÏal Pegavca za vrat. Zaãelga je biti po glavi. Pegavec niti ãrhnil ni. S stisnjeno pest-jo je udaril Neokretnega po nosu, da se mu je pocedilakri. Isti hip se je Ïe vrgel na tla, zgrabil z vso moãjo obeKarpovi nogi, ju tesno stisnil skupaj in razdivjanca iz-podnesel. Neokretni se je lovil in nerodno padel namladca. Urno kakor podlasica se je prevrgel Pegavec inNeokretnega do krvi ugrizal v roko. Îe je vse kazalo, damladec Karpu uide, pa — moã je le moã. Neokretni jePegavca pritisnil ob tla in mu pokleknil na prsi. MoÏa-ki so zagodrnjali. Nobenemu pa niti na nisel ni pri‰lo, dabi potegnil Neokretnega raz nedoraslega mladca. Hla-pec gospodarjevega prvorojenca, bodoãega glavarja!Kdo si pa upa. Le Ostrorogi Jelen je namr‰ãil ãelo, senagnil naprej in se pripravil za skok.

Od Karpove krvi je bil tudi Pegavec kmalu ves krvav.Zastajala mu je Ïe sapa. Pod teÏo Neokretnega se kar niãveã ni mogel ganiti. Karp pa se je penil od togote. Sko-zi stisnjene zobe je zasikal: »âakaj, ‰ãene hlapãevsko; zavselej si zapomni‰.« Neokretni je potegnil izza pasa bo-

BESeDABOBRI 1: SAM

112 

dalo in zavihtell z njim. Mo‰ki so se zgrozili: »Hooov!«Ostrorogi Jelen je pa planil, zgrabil Karpa za zapestje, gapahnil raz mladca in zakriãal, da se je razleglo daleã najezero: »Pes smrdljivi!»

Ostrorogi se ‰e ni utegnil ozreti, ko je Pegavec Ïe stalza njim. Tam se mu je zdelo ‰e najbolj varno.

Jelen se je obrnil, da odide nazaj k moÏem, ki so drlimedveda. Kar naenkrat se ga je Pegavec z obema roka-ma oklenil za laket. Milo ga je pogledal. Rad bi prosilJelena, naj ga ‰e za naprej vzame v svoje varstvo, pa nimogel govoriti. Poznal je ma‰ãevalnost Karpovo. Kargotovo ga ob priloÏnosti ubije. Bojeãe in trepetaje je iz-davil mladec iz sebe eno samo besedo: »Ostrorogi —!«

Jelen je prijel Pegavca za roko: »Seveda. Saj res. Niã sene boj. Ne bo te veã. Kar med nas stopi. Bo‰ drÏal med-veda za glavo, da mu ne bo omahovala sem in tja.«

Pegavec se je vzravnal. Vrh njegove glave je segel Os-trorogemu samo do rame. Mladec ni veã trepetal. Celoponosen je bil, da sme stopiti v krog odraslih.

S tem, da je vzel v svoje varstvo Pegavca, nad katerimbi se rad Neokretni znesel, je Jelen Karpa ‰e bolj raz-draÏil. Kar pihal je od jeze. Ker pa ni mogel drugega, jezaãel vpiti in sku‰al sramotiti Ostrorogega.

»Medveda, seveda, medveda,« je kriãal. »Nisi ga ubil.Iz kake jame si potegnil crknjenega.«

BESeDABOBRI 1: SAM

113 

»Uganil si,« mu je nagajivo smeje se odvrnil Jelen. »Paz eno samo roko sem ga. Kaj pa je to meni. Takega maã-ka.«

Neokreto se je zavedel, da se je zaletel. BrÏ je pre-obrnil besedo: »Ti pa sam, kajpada.« Karp je govoril ãeznaprej porinjeno ustnico: »·e premakne‰ ga ne sam.«

»Si se le zrajtal. No, ãe bi rad vedel, ti pa povem.« Je-len je govoril bolj zato, da bi drugi sli‰ali, kakor pa za-voljo Karpa: »Ne sam, ne sam. Kdo bi mi pa hotel ver-jeti. Moja sulica ga je samo prva zadela. Lovili smo sku-paj, pa v mojem lovi‰ãu, z rodom Drznega Kozoroga, odkoder je bila doma moja mati. Postali smo si meja‰i. âene verjame‰, pa povohaj to bronasto sekiro. ·e daneszjutraj jo je nosil moj ujec, Sivi Volk.« Ostrorogi je viso-ko dvignil ble‰ãeão se sekiro, kakr‰ne ni nihãe drugipremogel v vseh koli‰ãih ne.

Neokretni Karp je osupnil. Nobene besede ni vedelveã reãi. Iz zadrege ga je re‰il Brkati Som, ki je sli‰alOstrorogega in mu je postalo nerodno. Koj je presodil,da utegne sose‰ãina Kozorogovcev postati zanj nevarnain da ne kaÏe draÏiti Ostrorogega Jelena. Pri‰epal je izkoãe: »Se Ïe spet prepirata,« je kakor oba hkrati posva-ril.

»Nisem jaz zaãel,« je revsnil Ostrorogi.»Kaj pa se vtika —«

BESeDABOBRI 1: SAM

114 

»Mir! Pa oba!« je ustavil Som Karpa in pristopil k Je-lenu. Prviã v Ïivljenju je spregovoril z njim kakor s sa-mostojnim gospodarjem. Vpra‰al ga je: »Kam bo‰ s to-likim mesom in ma‰ãobo? Za vaju s Kodrolasko je obo-jega preveã. Pokvarilo bi se vama. ·koda bi bilo.«

»Ah!« je Jelen potresel z glavo. »Ga Ïe kam odpeljemin ga za kaj zamenjam.«

»Tega ne naredi! Koli‰ãe samo je brez mesa. Kaj tidam zanj?« Som se je mrko drÏal.

Ostrorogi je Ïe hotel reãi, da niã. Je bil vesel, ko ga jeSom tako upo‰teval. Pa ga je naskrivaj kakor vdan inzvest pes dregnil v stegno Pegavec. Jelen se je ozrl. Mla-dec ga je proseãe gledal. Hkrati so njegove oãi obljublja-le vdanost do same smrti. Jelen je koj razumel, ãesa gaPegavec milo prosi.

»Kaj mi da‰ —?« je zategnil Ostrorogi kakor bi pre-mi‰ljal. »Daj mi tega mladca.« PoloÏil je roko Pegavcuna ramo.

»Prav,« je pritrdil Brkati. »Odslej naprej ne sme Pe-gavcu nihãe drugi ukazovati kakor samo Ostrorogi Je-len. In za njegovo Ïivljenje vsak odgovarja njemu. Stesli‰ali?«

»Smo,« so v zboru odgovorili moÏje z Nosatim Lo-som, Pegavãevim oãetom vred.

»Pa tudi ti si zapomni, Karp, kar sem rekel,« se je obr-nil Som proti svojemu prvorojencu.

BESeDABOBRI 1: SAM

115 

Neokretni ni odgovoril. Potepeno je od‰el po mostunavzdol, skoãil v drevak in odveslal na jezero.

»Pa naj prineso meso, kar ga ne bo‰ rabil zase in zasvoje, pred mojo koão.«

»Bodo.« Brkati Som je od‰epal po mosti‰ãu nazaj nasvoje leÏi‰ãe.

Vsem se je dobro zdelo. Pegavec je pa od veseljaskoraj jokal. Ko mu je pa vprião vseh Ostrorogi vzdel ‰enovo ime, Pegasti Ris, pa kar ni vedel, kaj bi poãel. Na-ziv je zasluÏil. Se je res proti moãnej‰emu branil skrnob-no kakor ris.

Prvo delo, ki ga je bil opravil Ris za Jelena, je bilo, daje nesel medvedovo srce Sinjeoki in ji sporoãil, naj gaspeãe. Zveãer so ga vsi trije jedli. Nad jezerom pa so seogla‰ali zategli glasovi ptiãev. Selili so se iz mrzlih v top-le kraje.

BESeDABOBRI 1: SAM

116 

MEDNE LESNIKE

Obilna slana je pobelila koli‰ãa, otoke in trdino. Izjezera je vstajala rahla megla. Izza nizkih hribov je

vz‰lo krvavordeãe sonce. Poãasi se ge dvigalo vedno vi‰ena jasno nebo in postajalo ãimdalje manj‰e in bolj svet-lo. Veã ni bilo mogoãe pogledati vanj. Priãelo je su‰itiredko meglo in taliti slano na prisojnih straneh.

V koãi Ostrorogega Jelena je na ognji‰ãu plapolalogenj. Jutro je bilo hladno in Kodrolaski je bilo mraz. Paje kurila. Grede je prebirala lesnike in devala medne vko‰aro poleg sebe. Je bil Jelen tako ukazal. Ostrorogi inmladi Ris sta bila zadnje dni nabrala sadja po gozdovih,kakor nihãe drug ne. Do sita so ga jedli vsi trije in Sinje-oka ga je Ïe precej nasu‰ila in ga bo ‰e. Poãemu bo Jele-nu polna ko‰ara mednih lesnik, pa ni mogla uganiti.

Ostrorogi Jelen se je odpremljal za na pot. Izbral si jenajlep‰e oroÏje, pripel ob pas bronasto sekiro in si na-zadnje vrgel ãez pleãa risov koÏuh in ga spredaj spel zroÏeno zaponko. Okrog vrata si je pa obesil ogrlico, navrvico nabrane jelenove zobe in nere‰ãeve ãekane. Zdajse je Kodrolaski zazdelo, kam namerja iti. Prav gotovozavesla proti Ple‰ivci. Pa menda ja ne misli Ïe danes

BESeDABOBRI 1: SAM

117 

pripeljati Jezerne RoÏe v koli‰ãe, ko tako molãi. Pa ko-maj. Kodrolaski bi bilo to kaj malo po volji. Mogoãe paje. Saj je od medveda naprej kakor sam svoj. Eee, pa zako‰aro lesnik mu je ne bodo dali. Bo pa takrat moral ‰evse kaj drugega natovoriti v drevak. Seveda. Nikamordrugam ne pojde. Saj si je celo lase in brado poãesal zredkim lesenim glavnikom.

Kodrolaska je razmi‰ljala. Spodaj ob pristajnem mo-stu je pa Pegasti Ris urejeval Jelenov laÏji drevak. Dozadnjih kapelj je izmetal vodo iz njega, pripravil drogo-va in veslo, zvil in povezal obe mreÏi. Mladci so se gnetliokrog njega in mu pomagali. Marsikdo izmed njih je Pe-gavcu zavidal, da bo smel spremljati Ostrorogega Jele-na. Pa so se tokrat vsi motili, z Risom vred.

Z mosti‰ãa je zavpil Ostrorogi: »Ris! Si Ïe?«»Îe,« je veselo odgovoril mladec.Jelen je stopil nazaj v koão. Prijel je za roã ko‰aro, pol-

no mednih lesnik, in jo vzel z ognji‰ãa. Kakor kar takomimogrede je rekel Kodrolaski: »Pod noã se vrnem. âebi se pa zamudil, me pa z jedjo ne uãakujta.«

»Kam si namenjen?« Sinjeoka mi mogla veã biti tiho.»Malo naokrog,« je zamahnil z roko Ostrorogi.Kodrolaska je izpod ãela pogledala brata: »Mar misli‰,

da nisem uganila. Jezerni se gre‰ kazat.«Jelen je bil preseneãen. Prav malo je pomolãal, preden

je zategnil: »Nooo — pa ãeprav.«

BESeDABOBRI 1: SAM

118 

»Kar pojdi. Mi je celo v‰eã, da gre‰. Samo —« Sinjeokaje pobrskala po pepelu: »âe se boste s Turom in Sulcemkaj menili, name nikar ne pozabi.«

»âe bi sluãajno tako naneslo, se bom Ïe spomnil nate.Pa bo komaj.«

»No daj,« je kinknila z glavo Kodrolaska.Ostrorogi je od‰el po mosti‰ãu navzdol. Sinjeoka je

gledala za njim. Vesela je bila bratove proÏne hoje invzravnane, lepe postave. Obenem se je spomnila ãoka-tega in kobaljastega Urnega Sulca. Pa kaj bi tisto, se jeoglasila v Kodrolaski gospodovalna kri Drznega Kozo-roga. Poglavar Turovcev bo in ona bi bila prva med vse-mi Ïenskami na koli‰ãu pod Ple‰ivco.

Mladci spodaj na pristajnem mostu so se razstopili inspo‰tljivo napravili prostor Ostrorogemu. Pegasti Ris jepa z dvignjenim vesom stal v drevaku in ãakal ukazovsvojega gospodarja. Jelen mu je samo z zamahom rokevelel, naj stopi iz drevaka na mosti‰ãe: »Bo‰ ostal doma.Pomagaj Kodrolaski. Lahko gre‰ pa tudi ribarit, ãe teveseli,« mu je naroãil grede, ko je poskoãil v drevak inpostavil na rilec ko‰aro mednih lesnik.

»Bom.« Ris je poãenil na spodnje bruno na po‰evnempristajnem mostu. Ko je Jelen sedel in prijel za veslo, jez vso mlado moãjo odsunil drevak, da je zdrknil daleãna jezero.

BESeDABOBRI 1: SAM

119 

Mladci so gledali za Ostrorogim. Kar naãuditi se muniso mogli v risjem koÏuhu. Eden izmed njih je pripom-nil: »Ta naj bi bil na‰ gospodar, ne pa tisti Neokretni. Je-len bi nas znal voditi, oni drugi je pa kveãjemu za pas-tirja dober.« Vsi so mu pritrdili. Mladec se je pa spom-nil, da se je spozabil. Previdno se je ozrl naokrog. Gor-je, ãe bi ga sli‰al Karp.

Neokretni Karp se pa za mladce ‰e menil ni. Kaj bodosmrkavci. Bil je ves ãas na preÏi, kam zavije Ostrorogi. Izkoãe Redkozobe ·ãuke je oprezal. Na Jelena je kuhalvsak dan huj‰o jezo. Izogibal se ga je. âe je bil ãez danOstrorogi v koli‰ãu, se je on odpeljal na jezero in se tamtogotil sam pri sebi na brata in delal naklepe, kako seznosi nad njim. âe je pa Jelen odveslal, je pa Karp ostaldoma, da bi se na jezeru kje ne sreãala. Danes pa, kakorbi nekaj slutil, je mikalo Neokretnega, da bi se odpeljalza Ostrorogim. Gledal je za njim, da mu je Ïe skoraj iz-ginil izpred oãi. Kajpada, Jezerni RoÏi in Turovcem segre kazat. Tr‰atemu in Sulcu. Zato se je na‰emil. Divjisrd je zavrel v Neokretnem. Pograbil je oroÏje in stekels koli‰ãa k vodi: »Bruh, svojat,« se je Ïe zdaleã zadrl nadmladci. Razbegnili so se kakor pred popadljivim vol-kom. Nekateri so poskakali kar v vodo. Pegasti Ris je nahitro odrinil mali drevak in zaveslal okrog koli‰ãa.

Neokretni Karp je pihal od jeze. Divje je gnal drevakproti otokom na drugi strani jezera.

BESeDABOBRI 1: SAM

120 

Pegavec, ki se je najprej ustra‰il, da bo Karp zasledo-val njega, je spet pristal in pohitel navzgor na mosti‰ãe.Prav po risje je gledal za Neokretnim. âimdalje bolj gaje zaãelo skrbeti. Niã veã ni mogel zdrÏati. Saj ni prav, pamora. Stekel je v koão in pridu‰eno vpra‰al Kodrolasko:»Sinjeoka! Kam se je odpeljal Ostrorogi?«

Kodrolaska je nejevoljno pogledala mladca: »Kaj tebriga!«

»Povej, ãe ve‰,« je zaprosil Ris. »Neokretni se je raz-togotil in vesla za njim. Bojim se —.«

»Tako,« je prekinila Sinjeoka Pegavca. »BrÏ pohiti zanjima. Okrog Ple‰ivce ju i‰ãi. In oroÏje vzemi s seboj.«

Ris je segel po svoj lok in tul. Kodrolaska mu je padala ‰e eno izmed kresilnikovih bodal in sulico s pravtako ostjo. »Pa hiti!« mu je ‰e naroãila.

»Îe grem.« Ris je stekel po mostu navzdol. Planil je vlahki Sinjeokin drevak in odbrzel v ravni ãrti naravnostproti Ple‰ivci.

Kodrolaska je slonela na ograji in gledala za njim. Zabrata in za hlapãiãa se niti kaj prida ni bala. Karp je protinjima niã. Za zveãer, saj prej se Jelen in Ris itak ne bo-sta vrnila, pripravi obilno dobrega jedila.

Po jezeru je plavalo veã drevakov. Sinjeoka je pa gle-dala samo dva. Risovega, ki je bil izmed vseh najhitrej‰i,in pa Karpovega, ki je bil Ïe tako daleã, da je bil videti

BESeDABOBRI 1: SAM

121 

samo ‰e kakor razklana le‰nikova lupina. Drevak Ostro-rogega je pa po njeni sodbi moral Ïe biti blizu Ple‰ivce.

Od koli‰ãa Brkatega Soma se je pa kakor ukradel ‰eãetrti drevak. Najbolj podjetni mladci so veslali v njem.Dobro, da je bil Brkati Som kruljav in je z ognojeno ranoleÏal na ovãjih koÏuhih v svoji koãi. To bi vzrojil, ãe bivedel, kaj poãno mladci. Kodrolaski se je kar dobro zde-lo. âe le ne bo pozabil Ostrorogi nje omeniti. No. Na-vsezadnje ãeprav. Urni Sulec je res hudo kobaljast.

Ostrorogemu Jelenu, ki je prvi odpeljal od koli‰ãa Brka-tega Soma, se nikamor ni mudilo. Po trdih dnevih delase mu je brezdelno pohajkovanje kaj prileglo. Jezero jebilo mirno in se je lesketalo v jasnem soncu. Za ribe inptiãe se Jelen tokrat ni menil, kakor da naj ima tudi Ïi-vad dan poãitka. Razgledoval se je naokrog po hribih,porasIih z jesensko pisanim gozdom. Najveãkrat pa muje pogled obstal na Goli gori, katere kljukasto nosati vrhje bil od zadnjega deÏja naprej narahlo pobeljen s sne-gom.

Ostrorogi sam ni vedel, kdaj je preveslal preliv medprvima otokoma. ·ele ko ge zagledal pred sabo obseÏ-no koli‰ãe Tr‰atega Tura in njegove rogate ovce in kozein bu‰e, ki so se pasle na Ple‰ivci, se je spet spomnil,kam je pravzaprav namenjen.

BESeDABOBRI 1: SAM

122 

Nak. Sam od sebe ne ustavi drevaka in ne pojde v ko-li‰ãe. Delal se bo, kakor bi kar tako sluãajno priveslalmimo. Ne bodo ga zgre‰ili. âe jim je prav zaradi Jezer-ne in Kodrolaske, mu Ïe poreko, naj se ustavi.

Zdaj je Ostrorogi ‰ele pomislil, da Jezerne RoÏe naj-brÏ ne bo doma. Tak lep dan! Jo bo paã moral poiskati.V zalivu za Ple‰ivco, je rekla, da se najraj‰i mudi.

Ostrorogega so najprej zagledali in zavohali psi. Celatolpa se jih je pripodila po pristajnem mostu navzdol.Kar v vrsti so stali s prvimi nogami na spodnjem brunuin lajali in bevskali vsi od kraja. Stari bolj debelo, spo-mladanski mladiãi pa cvileãe tanko. âokat mo‰ki je pri-‰el k ograji zgoraj na mosti‰ãu gledat, kdo prihaja. Jelenje po ukrivljenih nogah koj prepoznal Urnega Sulca. Za-mahnil mu je v pozdrav.

Zdaj je tudi Jezerne brat spoznal njega. Odzdravil muje. Grede je pa Ïe miril pse in jih podil narazen.

Ostrorogi je priveslal pod koli‰ãe. »Privezi drevak inpridi k nam gor,« je povabil Sulec Jelena. Naproti pa muni ‰el. Je zagledal v prelivu med srednjima otokoma ‰een drevak, ki je z vso naglico drsel naravnost proti Turo-vemu koli‰ãu. Kdo bi utegnil biti?

Ostrorogi je pristal in skoãil na most. Zaãudil se je, dase niã bolj ni mogel. Po mostu navzdol je hitela naravostproti njemu Jezerna RoÏa. Pa se ni ustavila. Samo mimo-grede mu je hitro povedala: »Turu naju niã ne omeni. Je

BESeDABOBRI 1: SAM

123 

razpihan danes kakor gad. Pa za mano pridi. Saj ve‰kam.« In Ïe je odrinila drevak in odveslala.

Jelen bi se najraj‰i obrnil in pohitel za njo. Pa ni smel.·e vpra‰ati ni mogel Jezerne niãesar. Gotovo ga Tr‰atiTur od nekod opazuje. Kar mirno je moral iti naprej.

Urni Sulec je ‰e vedno stal pri ograji, nad katero jevisela mreÏa in se su‰ila. Z roko si je zasenãeval oãi inpazno gledal na jezero.

»Na kaj si postal tako pozoren?« je ogovoril Jelen Sul-ca.

»Zdi se mi, da spet vesla Karp k nam. Le poglej!« Urnije pokazal s prstom oddaljeni drevak.

»Spet?« se je zaãudil Ostrorogi.»Spet, spet. Zadnje ãase veãkrat pride.« V Sulãevem

glasu je bilo precej zvitosti.Saj Ostrorogi je vedel, pa je vendar ‰e vpra‰al. Samo

da kaj reãe: »Po kaj pa hodi?«»Hm. Po kaj.« Urni je premolknil: »Pred Tura se re-

penãit in bahat. Saj zame je vseeno. Jaz dobim Kodrola-sko tako ali tako. Ti si bo‰ pa menda moral drugod po-iskati Ïeno.»

Ostrorogi je Sulca strupeno pogledal. Za malo se muje zdelo njegovo govorjenje. Bahaã bahavi. Zabrusil muje nazaj: »Bi mi ne bilo teÏko. Imam kaj lepo ponudbo.Ko bi ne ‰lo ravno za Jezerno —.« Jelen je zapazil naSulãevem obrazu precej ãuden smeh. Obmolknil je. Îe

BESeDABOBRI 1: SAM

124 

tako se je preveã izdal. BrÏ je hitel popravljati: »Sicer pa.Manjka Ïensk!« Ostrorogi je malomarno zamahnil zroko.

»Kaj se vznemirja‰, silni medvedar?« Za Jelenom se jeoglasil Trãati Tur. Ujel je zadnje besede Ostrorogega.Tudi on se je samozadovoljno smehljal in je naskrivajpomeÏiknil Urnemu, ãesar Jelen ni prezrl: »Zanko minastavljata, lakomnika,« je pomislil. Pa se je potajil inmalomarno odgovoril:

»O, niã.« Mu Ïe Jezerna sama pove. Zdaj je razumelnjeno naroãilo, naj pride za njo. Le kaj bi rada Tur inSulec izpulila iz njega. »Dobre love si si osvojil, kakorsli‰im,« je spet spregovoril Tr‰ati.

»Sem,« je bil Jelen kratke besede.»Zate so kar preveliki.« Tur ni mogel veã prikriti svo-

jega pohlepa.Samozavestno je odgovoril Ostrorogi: »Za sedaj, ne

reãem. âez leta pa, ko mi naraste koli‰ãe, utegnejo biti‰e premajhni.«

»Takooo —?« Tr‰ati Tur je mrko pogledal. Urni Sulecse je ozrl nazaj na jezero. Proti koli‰ãu je naglo brzellahek drevak. Urni Sulec je Ïe odprl usta, da Jelenu na-kljub prijazno pozdravi Karpa. Pa se je zaãudil. Kaj se jeprej zmotil, ali kaj? V drevaku ni sedel Karp, paã pa nje-mu popolnoma neznan mladec. Namesto Sulca je ogo-

BESeDABOBRI 1: SAM

125 

voril priveslalca Ostrorogi Jelen: »Kaj pa ti tu dela‰,Ris?«

»Tebe i‰ãem,« se je zravnal Pegavec.»Je v koli‰ãu kaj narobe?« je hlastnil Jelen.»Ne, ni. Samo nekaj ti moram povedati. Dol pridi.«

Ris je Ïe pristal pod mostom.»Kaj bi utegnilo biti?« je pomislil Jelen in stekel na-

vzdol k vodi.Ris je ‰epetaje in v eni sami sapi hitel praviti Jelenu,

kako je Karp besen od‰el raz koli‰ãe in se zapodil narav-nost za njim, za Ostrorogim. Za prelivom med prvimadvema otokoma je pa zagledal drevak, v katerem je ve-slala mlada Ïenska. Ustavil se je in prikril. Potem je pazaãel zalezovati Ïensko.

Ostrorogi je vedel dovolj. Planil je v svoj drevak in od-veslal. »Vozi za mano!« je ‰e ukazal Pegavcu.

»Kam pa tako naglo?« je zaklical od zgoraj Sulec.»Se ne utegnem veã muditi. Pridem drugiã.« Odgovo-

ru, kam gre, se je Ostrorogi namenoma izognil.Jelen in Ris sta zginila okrog Ostrega rta, ki je molel

iz otoka Ple‰ivce daleã v jezero. — Pod Kamnom se pravidandanes tam. —

»Zdi se mi, da Ostrorogi hiti za Jezerno.,« je opozoriloãeta Tura Sulec. »Naj.«

»Pa tudi Karp je moral odveslati v isto smer.«»Naj.«

BESeDABOBRI 1: SAM

126 

»âe bi ‰la pogledat za njima?«»Nikamor!«Urni Sulec ni mogel razumeti oãetove brezbriÏnosti.

Pa mu je Tr‰ati Tur pojasnil: »Kar borita naj se za RoÏo.âim dlje in ãim bolj se bosta, tem veã dobiãka bova ime-la midva. Jo zlepa ‰e nikamor ne dam. Tebi se pa za Ko-drolasko ‰e tudi niã ne mudi. Ima‰ dovolj dekel v ko-li‰ãu.«

Tur in Sulec sta se raz‰la. Tr‰ati si je zadovoljno gla-dil brado in brke. Urnemu pa ni bilo povsem prav. ·emanj bi mu bilo, ãe bi vedel, kaj se za Ple‰ivco plete.Nihãe bi ga ne mogel obdrÏati doma.

Globoko v trdino zajedenem zalivu za Ostrim rtom soskrbno prikriti ãakali v svojem dolgem drevaku na Jele-na in Risa mladci. Vodil jih je nekaj starej‰i Pegavãevbrat Navihanec. Ostrorogi je mladce skoraj nahrulil:»Kaj pa vi stikujete tod okrog?«

»Kar tako,« se je potajil Navihanec.»Hm. Vam Ïe pokaÏe Karp, ãe vas zaloti,« je posvaril

Jelen mladce.»Hm!« Navihanec se je hudomu‰no popraskal za

u‰esi:»Ali pa mi njega speljemo na led, ãe nanese prilika.«»Da se mi ne vtaknete vmes, ãe se midva spoprime-

va,« je prepovedal Ostrorogi. Seveda. Karp bi se utegnilkasneje ‰irokoustiti, da je moral Jelen nedorasle mlad-

BESeDABOBRI 1: SAM

127 

ce klicati proti njemu na pomoã. Ta bi bila lepa. Ko gasam lahko igraje uÏene.

»Obvaruj!« Navihanec se je zravnal in dvignil pred-se obedve roki z razkreãenimi prsti.

»Da se mi niti blizu ne prikaÏete!« Ostrorogi je z rokopogrozil.

»Ne bo‰ nas videl.« Navihanec se je smejal in odki-maval z glavo, da so se mu potresali dolgi lasje: »Se zna-mo dobro prikriti. Nas je zgre‰il Neokretni, pa bi nas titudi, da se nismo sami pokazali.«

»Le glejte!« Jelen je odveslal. Navihanec je pa moralkar priznati, da je prav govoril.

Hitro je drsel drevak Ostrorogega po mirni jezernigladini. Vodni ptiãi so vzletavali pred njim. Ribe so ‰vi-gale izpred drevaka v trstje in loãje in v senco vej. ·ãukeso se zarivale v blato. Ostrorogi se pa niti ni utegnil oz-reti, ãe ga pegasti Ris dohaja ali ne. V jezeru se je z jas-nega neba ogledovalo jesensko sonce.

»Hej, mladci!« Navihanec je dvignil roko: »Vesla vvodo!« Zamahnil je z obema rokama navzdol. Tiho se jepremaknil dolgi in ozki drevak. Navihanec ga je vodil posencah, da je bil z jezera manj viden in da bi ga vsak ãaslahko spet skril pod previsne veje ali kamor koli, samoda ne spazi mladcev nezaÏeleno oko.

BESeDABOBRI 1: SAM

128 

Jezena RoÏa je dokaj naglo priveslala med otoke za Ple-‰ivco. Prepodila je veliko jato sivih gosi. Dvignile so se izvode, se razvrstile v ãrto in odletele vzdolÏ jezera protispodnjim krajem. Jezerna si je poÏelela leteti z njimi, dospomladi, ko bo imel Ostrorogi, ãe bo prav, Ïe svoje ko-li‰ãe. Tako pa, kdo ve, kaj se splete ãez zimo. RoÏa je po-loÏila veslo prek drevaka. Nikamor veã se ji ni mudilo.Kar tu poãaka Jelena. Ne more je zgre‰iti. Podvizal se bopa kar gotovo. Jezerni se je dobro zdelo, da se ji je po-sreãilo Ostrorogega neopaÏeno posvariti pred Tr‰atimTurom. Mu Ïe ‰e bolj natanãno pove. Samo da bi kma-lu priveslal.

Jezerna se je ozrla. Izza otoka se je prav takrat pripo-dil drevak. Mo‰ki je sedel v njem in hitel na vso moãveslati. RoÏa niti podvomila ni, da je to Ostrorogi. Za-veslala je naproti.

»Kako pa, da je odloÏil risji koÏuh?« Jezerna je priprlaoãi in zaãela bolj nataãno gledati: »I, pa saj ni Jelen.«RoÏa se je ugriznila v spodnjo nstnico. Prepoznala jeKarpa:

»Smrduh!«Prvi hip Jezerna ni vedela, kaj naj naredi. UbeÏati Ne-

okretnemu ni mogla. Bi jo dohitel. Skriti se mu tudi veãne more. Ah niã. Sreãa ga. Kaj pa ji more. Sicer bo pakmalu tudi Ostrorogi tu. Taãas se ga pa Ïe kako ubrani,ãe bo hotel biti nasilen. ·e najbolj prav bo, ãe se naredi,

BESeDABOBRI 1: SAM

129 

kakor bi se ga niã ne bala in ga celo ogovori. Jezerna jeglasno zaklicala: »Karp! Kaj pa ti buri‰ po na‰ih vodah?«

»Ti koj povem, ko pridem bliÏe.« Neokretnega glas jebil ãudno razklan in RoÏi je postalo tesno. Preden jeutegnila razmisliti, kaj Karp namerava, je Neokretni Ïebutnil v njen lahki drevak, da se je hudo zagugal. Jezer-na je lovila ravnovesje. Karp pa se je sklonil, jo trdnopograbil in potegnil v svoj drevak. »Ova!« je zaklicalaRoÏa. Pa preden se je prav zavedla, ji je Neokretni Ïezavil roki na hrbet in ju zvezal z jermenom. »Na!« se jesklonil ãeznjo in se ji reÏal v obraz: »Zdaj pa ve‰, kaj ‰a-rim po va‰ih vodah. âe pa ‰e ne, se ti razjasni zveãer namojem leÏi‰ãu.«

»Prasec!« Jezerna je pljunila Neokretnemu naravnostv usta. In ãeprav zvezana, je planila pokonci in hotelaskoãiti v vodo. Karp jo je prestregel. Pagrabil jo je za lasein vrgel na dno drevaka. Jezerna je cvilila in od jeze jo-kala. Neokretni pa je sikal: »Ne bo‰, podlasica. Te Ïe na-uãim biti krotka. Seveda. Mene se brani‰, za Ostorogimpa nori‰. Ti ga Ïe z biãem izbijem iz glave.«

Kakor bi bil Karp, ko je imenoval Ostrorogega, samnase priklical nesreão, sta se okrog Ple‰ivce pripodiladva drevaka. Gnala sta ju na vso sapo Ostrorogi Jelen inza njim Pegasti Ris. Jelen je takoj sprevidel, da hoãe Ne-okretni ugrabiti Jezerno. Zbesnel je. Divje je pognal dre-vak, odvrgel veslo in zavihtel sulico, da prebode Karpa.

BESeDABOBRI 1: SAM

130 

Ta hip je planila Jezerna pokonci, zaslonila z lastnim te-lesom Neokretnega in glasno zakriãala:

»Ne ubijaj brata!«Ostrorogi se je zdrznil in povesil sulico. Jezerna se je

pa kljub zvezanim rokam vrgla v vodo. Ostrorogi se leni mogel povsem premagati. Z lopato vesla je udaril Ne-okretnega po hrbtu. Plosko je zadonelo prek jezera.Karp se je opotekel in padel na roke v drevak. Urno seje pobral in sedel. ·e hitreje je zaveslal, da se umaknenevarni bliÏini. Jelen se je zapodil za njim, da bi jih Kar-pu ‰e nekaj naloÏil. Da je Jezerna RoÏa zvezana, v nagliciniti zapazil ni. Pegastemu Risu se je pa koj ãudno zde-lo, zakaj da dekle ne zaplava z rokami. BrÏ se je spre-umel in kar niã obotavljal. Potegnil je kamnito bodaloizza pasa in skoãil v jezero. Blizu Jezerne se je potopil inprerezal vrvi. Naglo sta bila vsak spet v svojem drevaku.

Kakor se jelen, ki ob ruku napodi svojega tekmeca, kajhitro vrne nazaj h ko‰utam, se je tudi Ostrorogi kmalunaveliãal preganjati Karpa. Sam s sabo zadovoljen jepriveslal nazaj k Jezerni in Risu. Karpa ni bilo veã vide-ti. Je Ïe zavil okrog Ple‰ivce.

Jelen je zaveslal tik Jezerne: »Na, jej!« je ponudil RoÏipolno ko‰aro medenih lesnik. Dekle je pokazala bele zo-be in se takoj lotila sadja. Jedla ga je z mu‰icami in peã-kami vred. Samo peclje je odmetavala. Ostrorogi pa je

BESeDABOBRI 1: SAM

131 

zadovoljno gledal in je ni hotel motiti. âez ãas pa se leni mogel veã zdrÏati:

»Kaj si rekla, da mi pove‰?« je vpra‰al Jezerno.RoÏa je pogoltnila lesniko in Ïe odprla usta, da od-

govori. Pa ji je beseda zastala. Izza Ple‰ivce se je priva-lilo nad vodo togotno ruljenje tura. Kakor bi jih bila celaãreda pobesnela.

Jelen je pograbil oroÏje in planil pokonci: »Kaj je to?«Na prave ture niti za hip ni pomislil. Od kod naj bi papri‰li v Ple‰ivco! In predobro je poznal bojni krik Turov-cev.

»Ne, na‰i niso. Za trdno vem,« je spregovorila RoÏa insku‰ala sama uganiti, kaj naj bi bilo.

Pa se je iz svojega malega drevaka zasmejal Ris: »Ha-hahahaha! Navihanec in mladci pla‰ijo NeokretnegaKarpa. Lejte ga, kako beÏi.« Pegavec je s stegnjeno rokokazal na drevak, ki je na vso sapo brzel proti zalivu zaBrdom.

»Prav mu je,« je privo‰ãila Jezerna.Ostrorogi je pa ukazal: »Ris! Veslaj do mladcev in

reãi, da morajo takoj domov. âe Karp ugane ukano —.Jih ne utegnem dan za dnem braniti pred njegovo in So-movo logoto. Ti pa name poãakaj. Koj pridem.«

»Îe grem.« Ris je roãno priãel vihteti veslo.

BESeDABOBRI 1: SAM

132 

Drevaka sta pa obrnila tudi Ostrorogi in Jezerna. Vo-zila sta skoraj tik drug poleg drugega. Prva je spregovo-rila RoÏa:

»Karp je grd in bojazljivec. Ne maram ga. ·e nikoli mini niã prinesel. Tvoje lesnike so pa tako dobre.«

»No prav,« je bil vesel pohvale Jelen.»Samo niã se nikar ne pusti,« je odkimavala s kazal-

cem Jezerna. »Tur in Sulec sta se pogovarjala, da bo‰moral njima odstopiti spodnje lovi‰ãe, ãe hoães dobitimene. Niã ga ne daj. Raj‰i me ugrabi. Tebi se ne bombranila!«

»Koj sedaj?« so se zaskrile oãi Ostrorogemu.»Sedaj ‰e ne. Ko si postavi‰ lastno koli‰ãe. Lova pa ni-

kar ne daj. Kaj bomo pa sami jedli. DruÏina se bo hitromnoÏila. Posebno, ko si privzame‰ ‰e druge Ïene.«

»Lej, lej, kako zna‰ pametno misliti,« je pohvalil RoÏoJelen.

Ostrorogi Jelen in Jezerna sta poãasi veslala med oto-ki. Obema je bilo dobro kakor ‰e nikoli ne. ·koda, da seje Jelenu mudilo nazaj v koli‰ãe. Bi res utegnilo biti za-voljo mladcev kaj narobe.

Domov grede se je Ostrorogi sam s sabo polglasnopogovarjal: »Nak! Za vsa lovi‰ãa na svetu in za vse SneÏ-ne gore ne morem odstopiti od Jezerne. Ona bo matimojega prvorojenega.«

BESeDABOBRI 1: SAM

133 

Mladci so se prikradli nazaj v koli‰ãe, kakor bi niã nebilo. Pod nos so se pa naskrivaj hihitali NeokretnemuKarpu, ki je upehan in Ïalosten pristajal spodaj ob mo-stu.

Kodrolaska, Ostrorogi in Ris so se pa glasno smejali.Kdo jim pa kaj more! In ãe so poleg vsega ‰e dobro inobilno jedli. Hahahahaha!

BESeDABOBRI 1: SAM

134 

NARASLE VODE

Vreme se je sprevrglo. Poprej jasno nebo se je po-mraãilo. Zjutraj se megla kar ni mogla dvigniti iz-

nad jezera. V jesenski hlad so potegnili gorki vetrovi.Zganjali so oblake na obzorje. Vrhova ârne in Gole gorese Ïe veã dni nista prikazala. Napravljalo se je k deÏju.

V vseh koli‰ãih na jezeru se ni nihãe bolj oziral povremenu kakor Ostrorogi Jelen. Navsezgodaj je Ïe vsa-ko jutro stal zunaj na mosti‰ãu. Rad bi se razgledal na-okrog, pa se zavoljo megle ni mogel. Lovil je samo gla-sove. Po njih je sodil, da priletajo v loãje in v trstje in vobseÏna moãvirja jate seleãih se ptic. Naprej pa ne od-lete.

Drugi so bili nejevoljni na pusto vreme. Jelen je bil pavesel. Îelel si je deÏja, dolgotrajnega deÏja in veliko deÏ-ja. Îe davno ga je priãakoval, pa ga ni hotelo biti. Zaresga je Ïe skrbelo, ãe bo mogel splaviti po Dolgem poto-ku pred zimo les za koli‰ãe. Od obilnega deÏja in naras-lih voda je bilo zaenkrat odvisno njegovo Ïivljenje. âene zabije ãez zimo koli‰ãa, ne more pomladi vzeti Jezer-ne k sebi. Kasneje pa utegne biti Ïe prepozno. Eee, po-

BESeDABOBRI 1: SAM

135 

zna Karpa, Soma, Sulca in Tura. âe bi dal spodnje lovi-‰ãe. Pa ga ne da in ga ne da.

Vsa znamenja so kazala na doslej izostali jesenski deÏ.Iz megle so se vre‰ãeãe zadirali ptiãi. Îenske v koli‰ãu sobile prepirljive. Otroci so neugnano brbljali, cvilili injokali od jutra do veãera in ‰e pozno v noã. Ostrorogi jihje bil Ïe ãez glavo sit. Bo, bo deÏ.

Jelen se je priãel odpremljati. Z Risom sta znosila vprvem svitu oroÏje in orodje v drevak. Za vsakega je bilnasadil po dva cepina iz jelenovih nadoãnih paroÏkov.Ostro jim je nabrusil konice. Kaj bi samo z dvema. Seutegne kateri pri vlaãenju lesa zlomiti, pa bi ne bilo kajvzeti v roke. Posebno skrbno je zavil v koÏuh Ostroro-gi vnetilo. Suho travo in nekaj draãja je vzel kar s sabo,da bosta mogla brÏ zakuriti ogenj. In koÏe za ‰otor, pastiin nekaj jedi. Na vse je mislil Jelen in niãesar ni pozabil.Tam zunaj pride vsaka reã prav.

Na ognji‰ãu je Kodrolaska pekla ribe. Niã ni govori-la. Le vãasih je zasmrkala. Pa je vedno obraãala obraz odOstrorogega stran, da ni mogel videti, ali Ïe joka ali se‰ele pripravlja na jok. Le kaj ji je? NajbrÏ jo vreme daje,je pomislil Jelen. Reãi pa ni maral niã. Zunaj pa je zaãe-lo Ïe pr‰eti.

Ostrorogi in Ris sta vse, kar sta mislila vzeti s sabo, Ïeznosila v veliki drevak, lepo zloÏila v prednji konec, po-

BESeDABOBRI 1: SAM

136 

krila s koÏami in povezala z vrvmi. Vrnila sta se v koão.»So ribe Ïe peãene?« je vpra‰al Jelen Sinjeoko.

Kodrolaska ni odgovorila. S proã obrnjenim obrazomje postavila dokaj‰njo leseno skledo rib pred brata inPegavca, ki ni mogel prikriti, kako je ponosen in vesel,da sme iti z Ostrorogim prav na konec Dolge doline.Zdelo se mu je, da spada Ïe kar med moÏake. Grede, kosta jedla, je zaãel brat dajati navodila sestri za doma,dokler se ne vrne. In je rekel Jelen:

»Z mesom si za nekaj dni preskrbljena. Kak‰no ribopa ‰e sama ujemi. âasa bo‰ imela dovolj.«

Sinjeoka ni odgovorila.»Lesnik pa nikar ne jej iz koãljivosti. Ne suhih ne sve-

Ïih. Nam jim bo pozimi manjkalo. Jih najbrÏ ne bovamogla veã dobiti. Je gotovo Ïe vse pobrala Ïivad.«

Kodrolaska je molãala.»Bevska pa jemlji s sabo v drevak, ãe bo‰ kam ‰la. Bi

mu utegnil Karp kaj prizadejati. In bolj varna bo‰.«Sinjeoka je zasmrkala.»âez nekaj dni pa poglej v ustje Dolgega potoka. Prvi

les utegne Ïe priplavati. Popazi, da si ga kdo drug ne pri-lasti.«

Kodrolaska si je z laktjo brisala oãi.»Si sli‰ala?«Niã. Ne bev ne mev.

BESeDABOBRI 1: SAM

137 

»Odgovori, ãe te vpra‰am!« Jelen je nejevoljno zavpilnad kujajoão se sestro.

»Buuuum!« je bolj zatulila, kakor pa zajokala Sinje-oka.

Ostrorogi je pogoltnil na pol preÏveãen griÏljaj ribe,se zravnal in uprl roke v bok: »Kaj pa je sedaj? Kaj pasem narobe rekel? Zavoljo lesnik morebiti?«

Kodrolaska je zaãela hlipati: »Kar sam jih pojej. ·epritaknem se jih ne veã.«

»Pasja dlaka! Poãemu se potlej cmeri‰?« Jelen je vzro-jil.

»Me, me, me, me,« ni mogla brÏ povedati Sinjeoka,»me, me, me samo pustita doma.«

»Snedel te bo kdo,« je zareÏal Ostrorogi.»Ti lahko govori‰.« Kodrolaska je Ïe bolj vezano go-

vorila: »Sem bila zadnjiã, ko si les napravljal, tako laãna.Mi ·ãuka ni hotela dati niã jesti. Karp me je pa hoteltepsti.«

»Kaj!« je zrasel Jelen in planil pokonci. »Da ga nisemprebodel, smrdljivca.«

Sinjeoka je pa pristopila k bratu in ga prijela za roko.Objokana je bila ‰e, jokala pa ni veã. Zaprasila je: »Pustiga. Samo mene s sabo vzemita.«

»To bi bila lahko koj povedala. Pa bos mokra. DeÏgre.«

»âe gre tudi sneg. Doma ne ostanem.«

BESeDABOBRI 1: SAM

138 

»Pa se opravi!« je pristal Jelen.Kodrolaska je poskoãila in se smejala. Najprej je po-

skrbela ‰e za nekaj stvari, ki jih je rabila pri ognji‰ãu inkuhi. Ris jih je moral odnesti v drevak. Sama se je ogrni-la s koÏuhom in se pokrila z oglavnico iz bobrove koÏez dlako navzven. Ostrorogi si je potegnil risa ãez glavo.Pegavec pa je pokril kozlovino.

Preden so od‰li iz koãe, je Jelen poslal po Navihanca.Naglo, kakor bi bil Ïe ãakal, je pritekel razboriti mladec.Ostrorogi mu je naroãil, naj pazi ta ãas na njegovo imet-je. Da bo spal kar v koãi in da ne bo niãesar zmanjkalo,je obljubil Navihanec. Naj se Jelen kar zanese. âe ne bozmogel sam, mu pomorejo ‰e drugi mladci.

»Kar niã se ne smemo veã obotavljati, ãe hoãemo bitido noãi pod jezom,« je pozval Ostrorogi k odhodu. Po-dobna prikupnemu mladcu, je prva od‰la po mostu na-vzdol Sinjeoka Kodrolaska. V rokah je nesla koÏuhovi-naste ovoje za noge, da si jih ovije, ãe jo bo le preveãzeblo in ne bo mogla veã hoditi bosa. Ponosno je stopalza njo Ris. Oziral se je naokrog, ãe ga drugi mladci gle-dajo, njega, ki sme iti z Ostrorogim na najbolj oddalje-ni konec Jelenovih lovi‰ã.

Okrog odhajajoãih je poskakoval in repkal in veselolajal Bevsk. Pes je prvi poskoãil v drevak. Za njim Kodro-laska in Ostrorogi. Ris pa je drevak odrinil od bruna inse zadnji pognal nad vodo vanj. Odpeljali so se. Nad

BESeDABOBRI 1: SAM

139 

jezerom samim ni veã leÏala megla. Nebo pa je bilo ãezin ãez zastrto z nizkimi oblaki. Droben deÏ je pr‰il iznjih.

Ostrorogi in Ris sta zaveslala naravnost proti izlivuDolgega potoka. Sinjeoka pa je sedela na ritna drevaka.Kar samo se ji je smejalo. O, ne bo Ïivela noã in dan vstrahu pred trebuhasto in malhasto ·ãuko in predmrkogledim Karpom, kakor je morala konec poletja, koje Jelen zna‰al les za koli‰ãe. Pod Golo goro, kamor si jeÏe davno Ïelela, bo preÏivljala te dneve, sama z Ostro-rogim in Risom, ki ima oba rada. Niã ne de, ãe gre pravdeÏ.

V zalivu in plitvinah pod Dolgo dolino so se prepelja-vale jate rac, gosi, labodov in pelikanov. Nerazglednovreme jih je zadrÏevalo, da niso mogli odleteti naprej vtople kraje. Kormorani so poÏre‰no hlastali za ribami.Vmes so se potapljali ponirki, veliki in mali. In ‰e ne‰tetodrobnih vodnih in moãvirnih ptic je plavalo sem in tja.Na trdini nekje pa so se zadirali Ïerjavi.

Hrupno so jate vzletavale pred drevakom, se preletelein se spet drugod spustile na sivo vodno gladino.

Ostrorogi in Ris se nista kaj prida menila za preleta-vanje ptic. Hitela sta veslati. Sinjeoka se je pa ozirala na-okrog, naprej in nazaj in na obe strani. âudila se je inveselo vzklikala. Ne. Toliko zbranih ptiãev doslej ‰e nividela svoj Ïiv dan ne.

BESeDABOBRI 1: SAM

140 

Jelen in Ris sta zaveslala v ustje Dolgega potoka.Ostrorogega je skrbelo, da bi se prezgodaj ne zaãel zli-jati deÏ. Pr‰i naj le, pr‰i. Samo potok naj nikar prenaglone naraste. Proti deroãi vodi bi ne mogli spraviti dreva-ka v konec Dolge doline. Tudi vsi trije ne. Hudo narobebi bilo.

V jezeru pred razcepom doline je plaval ptiã pri ptiãu.Kakor Ïivo pisana poljana je bila videti vodna gladina.Jate so se dvignile vse hkrati. Nastal je hrumot, kakor bibila burja zadivjala skozi vrhove dreves. Ne. Kaj takegatudi Ostrorogi ‰e nikoli ni videl ne sli‰al. Kodrolaska inPegavec sta se glasno ãudila. Risu je kar nevede zastaloveslo.

»Poprimi, poprimi!« je opomnil Jelen mladca in za-krmaril drevak v strugo pritekajoãega potoka onstranjezerca.

DeÏevalo je ãimdalje bolj stanovitno. Vmes se je veã-krat ulila ploha. Drugi se skoraj niso menili zanjo. Bevskpa ni vedel, kam bi sedel, dokler se ni stisnil v strehopod rob koÏe, ki je pokrivala tovor. Na dnu drevaka seje nabrala voda. Kodrolaska jo je brÏ izplala z lubastimizmetaãem.

Prispeli so v moãnej‰i tok. »V vodo!« je ukazal Jelen.Ostrorogi in Ris sta odvrgla koÏuhe, zabredla do pasu vpotok, se uprla vsak na svoji strani v ritno drevaka in gakaj kmalu prerinila skozi strmec. Sinjeoka je tudi hote-

BESeDABOBRI 1: SAM

141 

la pomagati. Pa Jelen sestre ni pustil v vodo. Zakaj bi sepo nepotrebnem moãila, ko skoraj niã ne uteÏi.

Ostrorogi in Ris sta se povzpela nazaj v drevak, ki gapa nista veã mogla zmagovati z vesli. Segla sta vsak posvoj drog in rinila sebe in Kodrolasko in ‰e dokaj‰en to-vor proti toku navzgor. Debele kaplje so padale z vej naoglavnice in na koÏuhe in v drevak. Kodrolaska je sprotiizmetavala deÏnico iz njega.

Jelen in Ris sta morala ‰e nekajkrat v vodo. Ni ‰lo dru-gaãe. Sinjeoka se je pa ves ãas peljala. Kljub temu se jebila Ïe naveliãala mokrotne voÏnje. Kar oddahnila si je,ko so pristali pozno popoldne pri skali na sredi strugenekaj niÏe pod bobrovim jezom.

Bevsk je takoj spoznal skalo in prvi poskoãil nanjo.Skrbno je zaãel obvohavati od vetra razmetano in oddeÏja razmoãeno leÏi‰ãe, obkroÏil veãkrat ãrni kolobarognji‰ãa, kakor bi hotel dognati, ãe se ni morebiti zanjim in za Ostrorogim ‰e kdo drug mudil na skali.Ostrorogi, Ris in Sinjeoka se niso utegnili meniti za psa.Hiteli so razkladati tovor. In ‰e vse polno drugega delajih je ãakalo.

Iz lesa, ki je bil zadnjiã ostal poleg ognji‰ãa, in iz ne-katerih sveÏe odsekanih vej na porasli skali je Ostroro-gi naglo sestavil, zataknil v zemljo in razpoke in s trta-mi zvezal ogrodje za ‰otor. Ris mu je podajal les in orod-je in se bolj uãil kakor pa pomagal. Na postavljeno

BESeDABOBRI 1: SAM

142 

ogrodje so razpeli koÏe in jih privezali z jermeni in hi-tro zloÏili vso s seboj pripeljano prtljago pod streho.Najnujnej‰e je bilo tako opravljeno. Vsi trije so si od-dahnili.

Sedli so k jedi. Sinjeoka je bila postavila v sredo med-nje trebu‰asto posodo stlaãenega pepela, ki ga je bilanaÏgala iz raznih roÏ in trav, lubja, rogljev in kosti. Daje imelo nad Ïerjavico peãeno meso bolj‰i okus, so gapomakali v pepel, ga trgali z zobmi od kosti, ga grizli zmoãnimi ãeljustmi in ga bolj goltali, kakor pa poÏirali.Bili so zares laãni. Saj med potjo niso utegnili jesti. Go-vorili niso skoraj niã. Nad njihovimi glavami je bobnaldeÏ na razpete koÏe. Okrog nog se jim je pa sukal Bevsk.Beraãil je za griÏljaje, dokler mu ni vrgel Jelen dokaj‰njekosti. Zanesel jo je v kot ‰otora in jo hre‰ãeãe glodal.

Zunaj se je priãelo zgodaj mraãiti. Ostrorogi in Ris stapohitela z drevakom na breg po les za kurjavo. Pod vi-sokimi in gostimi smrekami deÏ ‰e ni zmoãil draãja.Lahko bomo zakurili. Kasneje gore tudi mokre veje.Samo dima je dokaj veã.

»Hej!« se je spomnil Pegavec Sinjeoke. Zakaj bi natrdem leÏala, ãe treba ni. Nalomil je mladega smreãja.Ostrorogi mu ni branil. Celo pomagal mu je. Tudi sambi raj‰i legel na mehko, kakor pa na trdo in robato ska-lo, pogrnjeno samo s koÏuhom.

BESeDABOBRI 1: SAM

143 

Vesel svojega domisleka, ki mu ga je bil Ostrorogiodobril, se je Pegavi Ris prav po risje preril v najbolj go-sto go‰ãavo. S prsti je nadrzal skupaj zgrabek popolno-ma suhega listja. Da bi mu ga ne zmoãil deÏ, je slekelkoÏuh in ga zavil vanj. Jelenu je bilo mladãevo pona-‰anje kaj v‰eã. Rekel pa ni niã.

Z noãjo vred sta Ostrorogi in Ris spet pristala pri skaliin trdno privezala drevak.

Kodrolaska se je bila medtem v suho preoblekla in siovila noge s koÏuhovino z dlako na vznotraj, pa jo je ‰ekljub temu mrazilo. Posku‰ala je bila Ïe tudi zanetitiogenj, pa ji ni uspelo. Da bo to kaj brÏ napravil Ris, se jenaskrivaj namuznil Ostrorogi in porinil vnetilo predPegavca. Mladec je nastavil v jamico mehkega lesa trdodrgalo, zaãel naglo potegoval lokasto vrtilo sem in tja,pa kar ni hotelo zavonjati po vnemajoãen se lesu.

»Vidi‰. Ne zna‰ ‰e. Poglej!« Ostrorogi je prijel sam zavnetilo: »Tudi tebi ne bo ‰kodilo, ãe se nauãi‰,« je opom-nil sestro. Grede, ko je netil iskro, je pripovedoval in ka-zal Sinjeoki in Risu, kako je treba nastaviti drgalo, kakopopravljati namleti prah, ga vnetega nasuti na gobo, ka-ko jo razpihati in podtakniti v suho travo.

»Mhm,« sta prikimavala Pegavec in Kodrolaska.Kar noã je Ïe bila, ko je pred ‰otorom na skali v sredi

struge zaplapolal kljub deÏju velik ogenj. Izpod ‰otoraso gledali vanj in se greli Ostrorogi, Sinjeoka in Ris. Prav

BESeDABOBRI 1: SAM

144 

poãasi, bolj iz presitosti kakor pa iz lakote, so jedli les-nike, ki jih je bila Kodrolaska v naglici vzela s seboj.Bevsk pa ni bil prijatelj ognja. Umaknil se je in vlegel nalistje, ki ga je bil prinesel Ris. Tu in tam je Pegavec pri-loÏil na ogenj. V svitu plamena je bilo videti njegovomlado telo ‰e bolj bronasto zagorelo, kakor je bilo v res-nici.

Spet so vsi trije Ïdeli med vhodom v koÏnati ‰otor.Dobro jim je bilo in poãasi se jih je prijemala trudnadremavica. Najraj‰i bi Ïe legli, pa se jim ni ljubilo vsta-ti in si postlati leÏi‰ãa. Naenkrat pa, ko bi trenil, so po-stali vsi hkrati budni. Zatulil je volk. Bevsk je poskoãilraz svoje leÏi‰ãe na listju in pritekel k Jelenu. Sinjeoka inRis sta se spogledala. Ostrorogi je pa vstal, stopil izpod‰otora k ognju, zajel sapo in iz polnih prdi zarukal. Od-zvala se mu je kar cela tolpa volkov. On je pa znova za-opona‰al jelena. ·e tretjiã so se oglasili volkovi in tretjejim je odgovoril Jelen. Nekako po‰astno je bilo sli‰atituleãe in hropeãe sklicevanje skozi deÏ in temo.

Sinjeoki je postalo tesno. Oglasila se je izpod ‰otora:»Kaj sklicuje‰ zverjad, Ostrorogi? ·e sama prerada

pride.«»Kar pridejo naj, volcje,« se je oglasil v Risu lovec.

»Do nas ne morejo, ko smo sredi vode. Kveãjemu jih zJelenom nekaj postreliva.«

BESeDABOBRI 1: SAM

145 

Ostrorogi se je zadovoljno posmejal: »Niã ne bovastreljala, Ris. Prijazno jih sprejmemo.«

»Koga?« se je zaãLidila Kodrolaska.»Stopita sem in poglejta.« Jelen je kazal s stegnjeno

roko proti Goli gori.Z enim samim skokom sta bila oba, Sinjeoka in Pega-

vec, zunaj pri Ostrorogem. Na poboãju Gole gore se jevrtel Ïareã kolobar.

»Kaj je to?« je hotela vedeti Kodrolaska. Niã manj ra-doveden ni bil Ris.

»Kozorogovci, ki jih vodi Sivi Volk, so videli na‰ogenj, pa so se oglasili in sedaj dajejo znamenje.« Jele-nu so Ïarele oãi.

»Rod imoje matere?« je prijela Sinjeoka Ostrorogegaza rame.

»Seveda.«»Tisti, ki so ti pomagali ubiti medveda?« je moral ‰e

Ris nekaj vpra‰ati.»Prav tisti.« Jelen je vzel z ognja na pol dogorelo po-

leno in ga zaãel vihteti v kolobarju. âudno se mu je zde-lo, da ne vidi ognja Kozorogovcev. NajbrÏ kurijo zakak‰no skalo.

»Kdaj jih bom videla, Kozorogovce?« je hotela vede-ti Sinjeoka.

»Morda koj ju-ju-ju-tri.« Ostrorogi je ‰iroko zazde-hal.

BESeDABOBRI 1: SAM

146 

Ris je zadnjiã visoko naloÏil na ogenj. Kodrolaska jepostlala leÏi‰ãe. Zavili so se v koÏuhe in kmalu so vsi tri-je trdo zaspali.

K nogam Ostrorogega se je pa lepo na gorko stisnilBevsk. Ni zaspal. ·e zadremal ne. Budno je straÏil, datakoj zbudi gospodarja, ãe bi kaj sumljivega zasli‰al alizavohal.

Na koÏe ‰otora je vso noã enakomerno drobil deÏ.Du‰il je hre‰ãanje bobrovih zob, ki so ne daleã nad njimpodirali in razkosavali les.

Ostrorogi Jelen se je zgodaj zbudil. DeÏ je ‰e vedno ‰tro-potal na streho ‰otora. Kodrolaska in Ris sta ‰e trdnospala. Oba je bila zdelala vãeraj‰nja pot.

Jelen ni mogel veã zaspati, ãeprav je bil tudi sam tru-den. Zaskrbeli so ga Kozorogovci, ki se jih je bil snoãitako razveselil. Sivemu Volku bo treba odgovoriti za-voljo Ko‰ate Jejke. Kaj naj mu reãe, da se mu ne zame-ri?

Ostrorogi se je zavedel, da Jezerne RoÏe ne more veãpustiti. Bi se osramotil pred vsemi koli‰ãarji. Ujcu panaravnost reãi nak, je pa spet teÏko. âe bi Jelka postalanjegova druga Ïena? Butec! Saj prav za to gre, da bo Jel-kin prvorojenec imel pravico do poglavarstva. Kaj pa, ãebi RoÏa postala njegova druga Ïena? Ne bo hotela. Patudi Jelenu samemu se je to upiralo.

BESeDABOBRI 1: SAM

147 

Ostrorogi se je preobraãal na leÏi‰ãu, se vedno spro-ti odeval s koÏuhom, pa je bil ãedalje bolj buden. Dra-mile so ga misli, ki jih nikamor ni mogel usmeriti. »Eh,poreãem, kakor bo paã naneslo. Morebiti mi duh umr-le matere pri‰epne pravo besedo.« Jelen je na pol glasnospregovoril sam s sabo.

Pred ‰otorom se je mraãno svitalo. Zbudila se je tudiKodrolaska. Koj je poklicala Risa. Mladec je sedel indebelo gledal okrog sebe. Ni se mogel domisliti, kje je.»Tok, zbrihtaj se vendar in podneti ogenj!« ga je samnase nejevoljen trdo opomnil Ostrorogi.

Ni se ‰e povsem zdanilo, ko se je pekla zunaj na Ïerja-vici mastna gos. Prinesli so jo bili s sabo. Druga pa je ‰evisela v ‰otoru.

âez noã je voda Ïe precej visoko narasla. Prav do ska-le je bilo sli‰ati, kako pada ãez jez.

Ris je zunaj na deÏju spekel gos. Prinesel jo je v ‰otor.Ostrorogi jo je razrezal. Hlastno, kakor dva prestradanavolãiãa, sta Pegavec in Sinjeoka trgala z zobmi meso odkosti. Jelenu se pa niã kaj ni ljubilo jesti. Kar venomer jemoral misliti na Kozorogovce v ârni gori.

Kljub deÏju sta se Ostrorogi in Ris opremila in odri-nila v drevaku po naraslem potoku navzgor na jez. Ko-drolaska je pa ostala z Bevskom na skali. Niã se ni bala.Saj nihãe ne more do nje. Sama je bila pa tudi kakor uje-

BESeDABOBRI 1: SAM

148 

ta. âe bi hotela na breg, bi morala globoko vodo okrogskale preplavati. Pa kaj bi tam. In voda je Ïe mrzla.

Kodrolaska tudi na skali ni imela nobenega opravka.Drugo gos speãe Ïe kasneje. Postalo ji je dolgãas. Leglaje nazaj, se odela s koÏuhi in spet trdo zaspala. Na Ost-rorogega leÏi‰ãe se je pa zvil Bevsk in tudi zadremal.

Na streho ‰otora je pa drobil deÏ.

BESeDABOBRI 1: SAM

149 

UDARNI JALAN

Bevsk je zarenãal, planil z leÏi‰ãa, stekel iz ‰otora inbesno zalajal. Prebudil je Kodrolasko.

Sinjeoki se spoãetka ni ljubilo vstati. Ko se pa Bevsk leni nehal nara‰ãati, ji ni drugega kazalo, kakor da je ‰lagledat, nad kom pes laja.

DeÏ je samo ‰e narahlo pr‰il. Sinjeoka se je ozirala navse kraje, pa ni mogla niãesar spaziti, ne ãloveka ne Ïi-vali. O, paã. Od jeza je bilo ãuti glasno hrumenje. Ne.Tolikega hrupa ne delata samo Ostrorogi in Ris. Celatropa ljudi mora biti zgoraj. Kar gotovo so pri‰li z Golegore Kozorogovci v dolino. Sinjeoka bi najraj‰i ‰la po-gledat. Pa kako, ko ni imela drevaka. Bevsk se je nave-liãal lajati. Le tu pa tam je ‰e zarenãal.

Narasla voda v potoku je priãela prina‰ati les. Kar poveã brun hkrati. Sedaj Kodrolaska ni veã dvomila. Za-trdno je vedela, da Ostrorogemu pomagajo Kozorogov-ci spravljati les v vodo. Tudi po glasovih je to spoznala.

Sinjeoko je zamikalo, da bi skoãila v vodo, splavala nabreg in se ob robu go‰ãave prerila do jeza. Nak! Vsa mo-kra se ne more pokazati rodu svoje matere. Vsaj prviãne. Pa saj tudi ne utegne. Sivi Volk bo kar gotovo pri‰el

BESeDABOBRI 1: SAM

150 

na skalo in mu bo treba s ãim postreãi. Kodrolaska jeizgrebla Ïerjavico izpod pepela in naloÏila nanjo visokogrmado drv.

Zunaj na skali je prasketal ogenj. V ‰otoru je pa Sinje-oka skrbno drgnila gos s kislastimi in di‰eãimi zeli‰ãi;zavoljo bolj‰ega okusa.

Ogenj je dogorel v Ïerjavico in prenehalo je deÏeva-ti. Na lepo vreme pa ni ‰e prav niã kazalo. Sinjeoka jepriãela peãi gos. âepela je poleg ognja in vrtela vrbovraÏenj. Ozirala se je pa venomer navzgor proti jezu, ka-kor bi se morala zdaj zdaj Ostrorogi in Ris in ‰e kdodrug z njima pripeljati v drevaku po naraslem potokunavzdol. Do skale in mimo nje naprej je voda plavilaãimdalje veã lesa. NiÏe doli v potoku se utegne ‰e vkak‰ni tesni zagolsniti.

Gos je bila peãena. Îe raj‰i preveã kakor premalo. Inkakor bi bila poklicala k jedi, se je prav takrat prikazalizza okljuka drevak Ostrorogega. Ris in Jelen sta gakrmarila. Med njima v sredi pa je stal ‰e nekdo. Kaj, takomlad naj bi bil ujec Sivi Volk. Ne. Se mora Ïe kdo drugpeljati z Ostrorogim in Risom.

V kratki halji in ogrnjena s koÏuhom je stala Kodro-laska poleg ognja na skali. Oãi kar ni mogla odmaknitiod postavno visokoraslega in brhkega mladca, ki ga jevedel Ostrorogi v goste. Da ni kak hlapec ali navadenlovec, je vedela. Le kdo bi naj bil? Kakor ona njega prav

BESeDABOBRI 1: SAM

151 

tako je gledal Sinjeoko iz drevaka tuji mladi mo‰ki. Po-mahal ji je z roko v pozdrav. Ona pa njemu nazaj.

Pristali so. Ostrorogi in tujec sta poskoãila na skalo.Risa je pa Jelen poslal po drva za kurjavo, katere je Ïezmanjkovalo.

»Ugani, koga sem ti pripeljal v goste,« je nekako po-draÏil Ostrorogi Kodrolasko.

»Kako naj vem, ãe ga nisem nikoli videla.«Sinjeoka se je zravnala in prijazno pogledala pri‰leca.

Ni mogla prikriti, da ji je v‰eã. Mladec je seveda Ïe ve-del, s kom govori. Z doneãim glasom je povedal: »Udar-ni Jalan sem, prvorojeni sin Bistrega Jezernika, bratavajine umrle matere.«

»O!« se je zaãudila Kodrolaska. »Jaz sem pa sprvamislila, da si Sivi Volk.«

»Hooo!« se je zasmejal Jalan. »Kaj sem mar Ïe takostar videti?«

»Ne, tisto ne.« Sinjeoka je bila v zadregi: »Samo nje-ga sem se nadejala.«

»Zaman ga priãakuje‰. Od‰el je pred deÏjem s starej-‰imi lovci nazaj pod SneÏne gore. Mladci pa smo osta-li. Naselili smo se v skalni duplini na poboãju Gole gore.Godi se nam, kakor se nam ‰e doslej nikoli ni. Bosta mo-rala priti pogledat.« Udarni ni niã prikrival, kako se mubrhko zdi, da vodi prviã v Ïivljenju tropo samih zdravih,mladih in drznih lovcev.

BESeDABOBRI 1: SAM

152 

»Lej ga!« se je zasmejal Ostrorogi. »Niti ni ‰e stopil vnajin ‰otor, pa Ïe k sebi vabi.«

»Kaj mar ni prav?« Jalan se je podjetno ozrl naokrog:»Saj smo si vendar v rodu. Imate mar pri vas drugaãnenavade?»

»Kakor so paã ljudje.« Jelen je pomislil na Karpa inSoma. Ta dva bi mu za vse niã ne pomagala spravljatilesa v vodo. Udarnega mladci so se pa sami ponudili inkakor igraje opravili delo, s katerim bi se bil sam zRisom nekaj dni mudil.

Na poboãju Gole gore so zatulili volkovi.»Aha, so Ïe poprijeli moji mladci,« se je ves razÏivil

Jalan. »Zveãer bo mesa, da ne bomo vedeli kam z njim.Kar morala bosta iti z mano. Vsaj eno jelenovo tele semjim bil naroãil upleniti. Pa bodo veã. Kar vem.«

»Najprej bodi ti najin gost,« je z roko povabil bratran-ca Jelen.

»Prav!« Udarni in Ostrorogi sta stopila pod streho insedla na pregrnjene koÏuhe. Koj za njima je prinesla Si-njeoka peãeno gos. Postavila jo je pred brata in bratran-ca v leseni skledi. Tudi posodo z di‰eãim pepelom je pri-nesla. In ‰e nekaj kosov podpepelnjaka je dodala h gosiv skledo.

Bratranca sta priãela jesti. Jalan se je oziral naokrog,kakor bi neãesa pogre‰al, pa ne mara reãi. Sinjeoka je toopazila in ji je bilo nerodno. Od‰la je spet ven k ognju,

BESeDABOBRI 1: SAM

153 

ãeprav ni imela tem niã opraviti. Bi tudi ne bilo prav, dabi prisedla, kadar jedo v druÏbi domaãih ljudi tuji mo‰ki.

Kodrolaska se ni mogla ubraniti, da bi ne primerjalaUrnega Sulca in Udarnega Jalana. Da jalan pomeni pravsto kakor jelen, je spoznala iz govorice Udarnega. PodSneÏnimi gorami besede paã malo drugaãe izrekajo ka-kor jezerjani. Videti so tudi vse drugaãe zgovorni. Tudirasti so povsem drugaãne. Kobaljasti in ãokati Urni Su-lec naj se pred Udarnim Jalanom kar skrije. V najboljtemno go‰ãavo, da ga nihãe ne bo mogel primerjati spostavnim Jalanom.

V Kodrolaskino razmi‰ljanje se je me‰al razgovor pod‰otorom. Sinjeoka je prisluhnila. Ujela je, da so si Jezer-niki in Sivi Volk pri‰li nekaj navzkriÏ. Prepirajo se rav-no ne. Samo Ïe prej je bilo nekako domenjeno, da vza-me Jalan Ko‰ato Jelko. Tako bi bilo vprasanje bodoãegapoglavarstva nad Kozorogovci najlep‰e re‰eno. Pa SiviVolk besedo tako obraãa, kakor da bi on, Jalan, mogelpostati poglavar rodu samo po njegovi volji. Hoãe reãi,da poglavarstvo pripada pravzaprav njegovi hãerki Jel-ki. On, prvorojenec Jezernikov, bi kasneje pravzapravmoral ubogati svojo prvo Ïeno. Prav zanala‰ã je sedaj nemara. Pa je Jelka brhko dekle. Samo preveã gospodoval-na. Îenska naj bi imela prvo besedo. Kaj bo baba peljalarod v boj, kadar bo treba. Naj Sivi Volk kar i‰ãe ugled-nega mladca pri sosednjih rodovih za moÏa svoji Jelki.

BESeDABOBRI 1: SAM

154 

Naj ga kar dobi. Nad Kozorogovci ne bo gospodaril. Po-glavarstvo pripada brez Jelke njemu. In mladci kar odkraja vsi Ïe to priznajo.

»A, tako, tako, tako,« je Sinjeoka sli‰ala spregovoritiOstrorogega.

»Tako, tako in niã drugaãe,« je pribil Udarni.»Sedaj razumem,« je kakor sam sebi rekel Ostrorogi.»Kaj razume‰? Je mar Volk tudi tebe nagovarjal za-

voljo Jelke in poglavarstva.« Udarni je postajal nestrpen.»Je omenil nekaj takega,« je obotavljaje se priznal

Ostrorogi.»Pa ti?« Jalan je kar hlastnil po besedi.»âe bi se mislil seliti pod SneÏne gore, bi ne naprav-

ljal lesa za novo koli‰ãe.« Ostrorogega glas je zvenel od-krito. Se je bil res za vselej odloãil. Da bi pa Jalan pravniã ne dvomil, je ‰e pristavil: »Saj nisem na glavo padel,da bi se me‰al v va‰e razprtije.«

»Ima‰ prav. Se bo vsak grdo opekel, kdor bi se posku-sil.« Udarni je poÏugal z roko.

»Sicer imam pa jaz vse drugaãe zastavljeno. Samo —.Ne vem, kako se mi posreãi. Ko bi imel tropo mladcev,kakor ti —!«

Jelen ni mogel izreãi svoje misli do konca. Mu jeUdarni segel v besedo: »Kar pokliãi. Kar zarukaj. Bo sko-raj vedno kdo v skalni duplini pod Golo goro. Premlati-mo tvoje nasprotovalce —.« Jalan je stegnil obe roki.

BESeDABOBRI 1: SAM

155 

Odpiral in zapiral je prste, da so pokali v sklepih. Zravense je pa smejal, kakor bi Ïe sedaj uÏival naslado morebit-nega bodoãega pretepa.

»Utegne res kdaj tako nanesti,» je bil koj voljan spre-jeti ponujeno pomoã Ostrorogi.

»Ko bi le.« Jalan se je razÏivil: »O, smo tudi Jezernikivajeni vode in drevakov. Posebno, kar nas prebiva naotoku sredi jezera poleg Sive skale.« In se je razvnel inpripovedoval o lepoti krajev pod SneÏnimi gorami in ogorah samih. In da iz tistih krajev teãe Sava. In da gorevãasih v jutranjem soncu kar Ïare, kakor bi gorele. Dana najvi‰jem vrhu prebiva Nevidni, ki z bliskom in gro-mom govori z ljudmi.

Sinjeoka bi Udarnega Jalana poslu‰ala noã in dan inse ne bi naveliãala. Kar nejevoljna je bila, ko je Ris pri-peljal poln drevak suhih vej in mu je morala iti pomagatskladati jih. Bilo bi grdo, ãe bi ga pustila delati samega,ko ni lahko zmogel. Ostrorogi seveda bi koj poprijel na-mesto Sinjeoke, pa ni smel od gosta. Udarni Jalan se jepa hitro zna‰el. Prihitel je izpod ‰otora in brÏ poprijel zadelo. »âaj, bom jaz, ki dokaj laÏe kakor ti.« Kodrolaskase pa ni pustila odgnati. Bilo ji je tako dobro v bliÏiniUdarnega. Saj bi Jalan sam imel preveã opraviti, ko jeOstrorogi Ïe pomagal Risu.

BESeDABOBRI 1: SAM

156 

Visok kup suhega lesa so nametali na skalo. »No, se-daj se pa opravita in pojdita z mano pod Golo goro,« jeznova povabil Udarni.

»No, le,« je bila koj voljna Kodrolaska. Ostrorogi je pa‰e vpra‰al Risa, ãe bo upal sam prenoãevati na skali, kobi se sluãajno on in Sinjeoka ne vrnila pod noã. Mladcaniã kaj prida ni veselilo. Ni pa upal reãi, da ne. Bi gaimeli za strahopetca.

Sinjeoka se je Ïe oblekla. Tudi noge si je bila ovila skoÏuhovino. Za pas je potisnila kratko bodalo, kakor bikdo ve kaj mogla opraviti z njim. Sta bila pa zato Jelenin Jalan bolj oboroÏena. Lahko bi se sreãala tudi z med-vedom.

Pegavec je prepeljal vse tri na breg. Sinjeoka je ‰e gre-de oglodala kos gosi. Drugo je vse pustila Risu.

Zavili so s proda v go‰ãavo. Udarni je vodil. Kodrolas-ko sta mladca vzela v sredo. Jalan se je venomer obraãalin se pogovarjal z njo. Kmalu skoraj nista veã vedela, dahodi tudi Ostrorogi za njima.

Jelen se je pa zatopil v svoje misli. Zavoljo Jezerne.Kar zdelo se mu je, da se mu spet nekaj mede. Pa —. Sajima Udarni tropo razboritih mladcev. In izmed domaãihbi se mu marsikdo upal pridruÏiti. Navihanec prav go-tovo. Ris je pa tako njegov in ne veã Somov.

Iz zami‰ljenosti ga je predramila veja. Oplazila ga jepo obrazu. Sinjeoka jo je neprevidno prezgodaj izpustila

BESeDABOBRI 1: SAM

157 

iz roke. Kdo bi ji zameril. Videla in sli‰ala je samo ‰eUdarnega Jalana pred sabo.

Kakor bi bilo mladim tudi vreme naklonjeno, vso potni deÏevalo. Ko so pa pri‰li pred skalno duplino, se jespet ulila ploha.

Mladci so obmolknili in samo gledali Sinjeoko. CeloraÏenj, na katerem so vrteli nad Ïerjavico med vhodomv duplino mladega jelena, je zastal. Nobeni najbolj ne-poznani divjadi, ki bi jo dvignili v pogonu, bi se ne mogliãuditi bolj. Vsem je bila Kodrolaska na prvi pogled v‰eã.Ko je pa Udarni ‰e povedal, da sta Sinjeoka in Ostroro-gi pravzaprav iz njih rodu, so pa kar tekmovali med sa-bo, kdo bi gostoma ãimbolj postregel.

Najbolj sta se zanimala za Kodrolasko Udarnega Ja-lana mlaj‰a brata, Krivokljun in Orel. Kar nagledati se jenista mogla. Krivokljun se je kakor ponevedoma obreg-nil ob Udarnega in mimogrede pri‰epnil: »Da bi tegrom.«

»Kaj ne.« Jalan se je zasmejal. Niã ni prikrival, da mubratova sodba kaj dobro dene.

Sinjeoka je pritajeni razgovor med bratoma do zadnjebesedice ujela. Dobro se ji je zdelo. Niã bi ne imela proti.Samo —.

Tudi Ostrorogi je opazil, kam pes taco moli. Po enistrani mu je bilo prav, po drugi pa narobe. âe Udarnivzame Sinjeoko —. Saj jima privo‰ãi. Samo —. Kako pa

BESeDABOBRI 1: SAM

158 

naj potem dobi Jezerno? Kaj bo res moral odstopiti lovv Stranski dolini? Nak in nak. âe bi pa Kodrolasko vzelSulec, bi se Ïe kako ubranil, da bi ga Tur in Sulec preveãne opehtinila. Saj bi pravzaprav samo menjali.

Jelen je postal zami‰ljen. Kar bolelo ga je, kadar se jeSinjeoka veselo brezskrbno zasmejala. In je bil sklenil,da s Kodrolasko ne ostaneta ãez noã pri Kozorogovcih.

Udarni je pokazal na podobe na steni dupline. Bizon,ki ga pode volkovi, je bil precej zakajen. Vsa sveÏa pa jebila podoba jelena. Udarni sam ga je bil ‰ele zadnje dninarisal. Sivemu Volku na ta naãin pove, da ima tudi onnekaj besede v skalni duplini na poboãju Gole gore.

Vse naokrog je bilo prislonjeno oroÏje: sulice, loki insekire. Zadaj, Ïe na pol v temi, so bila pa nastlana leÏi-‰ãa. Od stropa je tu pa tam padla debela kaplja.

Jelen je bil peãen. Dva mladca sta ga na raÏnju prines-la na ramenih pred Udarnega. Tretji pa je Ïe drÏal kakorv neãke zvit smrekov lub.

Jalan je potegnil izza pasa svoje ‰iroko bodalo. Iz pe-ãene divjadi je najprej izrezal srce in ga ponudil Sinje-oki. Ledvico je eno dal Ostrorogemu, drugo je pridrÏalzase. Na lubaste neãke je naloÏil ‰e nekaj tolstih kosovgorke divjaãine. Namesto pepela je pa poleg trpkih ze-li‰ã postavil pred svoja gosta posodo s soljo.

BESeDABOBRI 1: SAM

159 

»Jejta!« je pozval Jalan, ko sta mladca peãenega jele-na odnesla k svojim tovari‰em, ki so ãakali pred vho-dom v duplino.

Sinjeoka je prva pomoãila dokaj‰en kos srca v sol.Zaãudila se je prijetnemu okusu. BrÏ je vpra‰ala: »Izãesa Ïgete ta pepel?«

Udarni se je zasmejal: »To ni pepel. Se mi je zdelospodaj na skali, da pri vas ‰e ne poznate soli.«

»Od kod jo dobite?« je vpra‰al Ostrorogi, ki se mu jezazdelo, da brez tega belega prahu kar ne bo mogel veãshajati.

»âez visoke gore hodimo ponjo in jo zamenjujemo zakoÏuhovino.« Jalan je bil ponosen, da njegov gorski rodv neãem preka‰a koli‰ãarje.

»Pa bi je mogel tudi jaz dobiti?« Ostrorogi je mlaskalpo ustih osoljeno ledvico in uÏival prijeten okus.

»Za bobrovino kolikor hoãe‰.«»Te mi ne manjka.«»Kar pridi ponjo.«»Prideva z Risom. âe prej ne, pomladi.«»Jaz pojdem z vama,« je posegla v razgovor Sinjeoka.»Saj res,« se je razvnel Udarni. In je brÏ ‰e pristavil:

»Potem pa ostane‰ kar pri nas. Bo‰ videla, kako je naotoku sredi jezera med gorami lepo.«

»Kaj bi pa jaz med vami?« je pomi‰ljala Kodrolaska.»I, kaj. Moja Ïena bo‰.«

BESeDABOBRI 1: SAM

160 

Udarni je to tako iznenada povedal, da Sinjeoka karkoj ni vedela niã odgovoriti. Jelenu so pa zastala usta inje prenehal mlaskati in Ïveãiti. Zunaj so pa mladci hrup-no razrezovali in razsekovali vroãe peãeno jelenovo tele.

Prvi je spet spregovoril in znova povpra‰al Jalan: »No,kaj pravi‰ na to? Ne bo se ti slabo godilo, kakor vidi‰. Innajuglednej‰a izmed vseh Ïena v rodu postane‰.«

»Tisto Ïe. Samooo,« je zategnila Sinjeoka.»Kaj samo?« je zavihral Jalan.»Sam dobro ve‰, da Ïenske o sebi ne odloãamo sa-

me.«»Odloãim Ïe sam,« je planil Udarni v besedo: »âe ne

drugaãe, naredim pa tako, kakor je vajin oãe s SkalnoZvezdo. Poãemu pa vodim tropo izbranih mladcev. Kajpa ti pravi‰, Ostrorogi?«

»Ne vem, ãe bo prav,« je poãasi odgovoril Jelen.»Somu in Karpu in morebiti ‰e komu drugemu ne. âe

sem prav ujel iz pogovora s Sinjeoko. Pa kaj mi to mar.âe bo pa tebi kaj narobe hodilo, sem pa Ïe rekel, da tipomorem s svojimi mladci. Pomeãemo tiste Ïabarje vvodo. — Hu!« Udarni je dvignil nogo, kakor bi najraj‰ikar koj zaplesal bojni ples.

»Bomo ‰e videli,« je pomi‰ljal Ostrorogi.»Jaz Ïe vidim. Najkasneje spomladi bo Sinjeoka Ko-

drolaska moja prva Ïena. âe pa kdo hoãe drugaãe za-obrniti, gorje mu.« Jalan je potegnil bodalo izza pasa in

BESeDABOBRI 1: SAM

161 

ga dvignil visoko nad glavo. Prav takrat so tudi mladcipred votlino zagnali glasen vri‰ã. Eden izmed njih je izsame razboritosti s pu‰ãico ustrelil krokarja, ki je bil pri-letel od nekod iz temnih gozdov in je kroÏil nad odvrÏe-nim jelenovim drobovjem. »Ali jih sli‰ita?« je bahavoopozoril Udarni. »Jih pa ni, ki bi se jih mi bali.«

Na veãerni strani se je priãelo svitati. Pred duplino jeposijalo pozno sonce. Ostrorogi je vstal, ãe‰ da morapod noã nastaviti ‰e bobrom pasti. Jalan mu ni mogeloporekati. Vzel je svoje oroÏje, da ju spremi. Seveda.Udarni in Sinjeoka sta ves ãas zaostajala.

»Torej, kar pripravljena bodi!« je Jalan po‰epetal Ko-drolaski.

»Bom,« je vdano pristala Sinjeoka.»In niã nikar ne skrbi. Îe izpeljem, kakor se jim ne

zdi.« Jalan je iz same objestnosti zarukal in na vrh ‰ezatulil kakor volk.

Raz‰li so se in si vsi Ïeleli skoraj‰njega svidenja.Pod noã sta se Jelen in Ris odpeljala v drevaku nastav-

ljat nad jez bobrom lesene pasti. Raz skalo sredi struge seje pa Kodrolaska venomer ozirala s svojimi sinjimi oãmiv Golo goro. Kar niã veã ni mogla drugega misliti, kakorsamo ‰e na postavnega in vihravega Udarnega Jalana.

âez noã je voda Ïe precej upadla in Ostrorogemu se jepriãelo muditi z lesom po potoku navzdol. Îe navse-

BESeDABOBRI 1: SAM

162 

zgodaj je sklical Risa. ·la sta nad jez pogledat in pobratnastavljene pasti. Vse so bile polne, razen ene. V njenibliÏini je videl Jelen plavati belega bobra. »Tok le ve, damora sam nase paziti in se ne sme ujeti,« je pomislilOstrorogi. Jelen in Ris sta pripeljala na skalo za vse prstena eni roki bobrov. Vsi so bili lepo rejeni in gosto zim-sko pora‰ãeni.

Sinjeoka je ‰e spala. Nevajeno hoje jo je bila pot naGolo goro in nazaj do potoka kar precej utrudila. Ostro-rogi jo je zbudil. Niã kaj ji ni bilo v‰eã. Sanjalo se ji jebilo, da se je vozila z Udarnim v lahkem drevaku po jas-nem jezeru med SneÏnimi gorami. Pravkar ji je bil pra-vil, da mu nihãe veã ne more iztrgati poglavarstva. Paprav zato ne, ker se je ona odloãila za gorjana namestoza Ïabarja.

»BrÏ, brÏ!« je priganjal Ostrorogi. Ris je Ïe posprav-ljal orodje in oroÏje v drevak. Na plo‰ãatem kamnu jeprenesel na Jelenov ukaz tudi ogenj s skale na sredo dre-vaka. Ne bo ãasa med potjo vnetiti ga. ·e preden je vz‰losonce, so odrinili in se spustili po Dolgem potoku nav-zdol. Bevsk je veselo lajal. Kakor bi se veselil, da bo kma-lu spet tekal po mosti‰ãu, s katerega se je mogel vse dru-gaãe razgledovati na ravno jezero, kakor pa s skale vtemne gozdove.

Narasla voda je bila les dobro plavila. Le tu pa tam stamorala Ostrorogi in Ris s cepini potegniti kako zastalo

BESeDABOBRI 1: SAM

163 

bruno izza kraja na sredo toka. Kljub temu je bil Jelennasajene volje. Pegavca, ki se ni bil nekaj prav obrnil, jecelo udaril z narobe zasukanim cepinom.

Tudi Sinjeoka je morala tu pa tam prijeti za veslo alidrog. Seveda. Po mnenju Ostrorogega paã vselej naro-be. Zato je tudi na sestro revskal. Kodrolaska se mu jeskrivaj smejala. Vedela je prav dobro, zakaj je nabrskan,kakor Ïe davno ni bil, ali pa ‰e prav nikoli. Nasproti njej‰e ne.

Pripluli so v jezerce, v katero sta se stekala oba poto-ka; iz Dolge in iz Stranske doline. Vse polno lesa je pla-valo naokrog. Voda sama ga je bila naprej proti velike-mu jezeru odnesla kaj malo. Sonce se je bliÏalo Ïe svo-jemu vrhu. Vsi so bili Ïe laãni.

Ostrorogi je odrezal dvema bobroma repe in ju vrgelSinjeoki: »Ju bo‰ spekla.«

»Kar neodrta?» se je zaãudila Kodrolaska.»Zame je dobro. âe pa zate ni, ju pa odri. Midva ne

utegneva.« Ostrorogi je izkrcal sestro z ognjem in nekajpriprave vred na breg.

»U, kak‰en je danes,« je zagodrnjala Kodrolaska inbrÏ zaãela zna‰ati drva. Pa ji je skoraj spet ‰lo na smeh.Spomnila se je na Udarnega Jalana. Iz same nagajivostije pa res odrla en sam rep. Drugega je dala peã s koÏovred. Zanala‰ã.

BESeDABOBRI 1: SAM

164 

Ostrorogi in Ris sta se podila z drevakom naokrog inzganjala les k odtoku jezerca. Proti Stranski dolini Jelenkar pogledati ni smel. Kadar pa je, se je vselej raztogo-til in divje zamahnil s cepinom. Res je enemu odlomilost. Zarobantil je in vrgel cepin z roãajem vred v vodo.Saj res. Kakor vse kaÏe, bo ob spodnje lovi‰ãe, ãe hoãeimeti Jezerno RoÏo. In je Ïe pomislil, da si poi‰ãe drugodekle. Nak! To bi se mu Karp in Som smejala. Nak innak!

Seveda. Mladci, mladci. Jalanovi mladci. Enkrat muÏe lahko ponorejo. Kako naj se pa kasneje brani prednasilnostjo Turovcev.

Do veãera je bil ves les spravljen v zaliv pod Dolgodolino. Med bruni je plaval tudi odlomljeni cepin Ost-rorogega. Jelen ga je opazil, pa ga ni maral ujeti. Ga Ïejutri pobere ali pa naslednji dan, ko bo plavil les naprejin ga spravljal na suho ob plitvini, kjer namerja pozimizabiti koli‰ãe.

Z noãjo vred so bili doma. Prvi je poskoãil na pristaj-ni most Bevsk. Spet ni skrival svojega veselja. Na mo-sti‰ãu se je poãutil ‰e najbolj varnega pred volkovi.

Naslednje dni sta se Ostrorogi in Ris od jutra do veãe-ra ukvarjala z lesom. Sinjeoka jima je pripravljala hrano.Meso je solila s soljo, ki jo je bil podaril Udarni Jalan.

Z gora je poãasi priãel pritiskati mraz. Ob koli‰ãa jepristajala zima.

BESeDABOBRI 1: SAM

165 

GOSTI SLEDOVI

Pusti jesenski vetrovi so se Ïe veã dni podili okrogkoli‰ã in otokov in se zaletavali v go‰ãave na trdini,

Trgali so topolom in jel‰am, brezam in bukvam, ozko-listim vrbam in ‰e raznovrstnemu drugemu drevju zad-nje liste s kro‰enj, se pogravali z njimi, jih odna‰ali vdaljavo in jih spu‰ãali na vznemirjeno vodno gladino.

V jezeru in na Reki in v pritokih so se dan za dnem innoã za noãjo redãile jate ptiãev. Tisti, ki so se spoznali navreme, so napovedovali skoraj‰en mraz in sneg.

Na mosti‰ãih se niso med koãami veã premikali za-ma‰ãeni bronasto oÏgani hrbti. Koli‰ãarji so se bili odeliv koÏuhe in si ovili tudi noge. Le otroci so se drstili ‰ebosi naokrog. Celo kak nagec se je za hip prikazal obograji.

Stari ljudje so se primaknili k ognji‰ãem, na katerih jeskoraj nepremehoma plapolal ogenj. Odrasle je pa ogre-valo delo.

Izmed vseh, kar jih je bilo nastanjenih na koli‰ãuBrkatega Soma, sta prav gotovo mraz najmanj obãutilaOstrorogi Jelen in Ris. Jima je bilo vse dni veãkrat vroãe

BESeDABOBRI 1: SAM

166 

kakor pa hladno. Obdelovala sta les za novo koli‰ãeOstrorogega.

Odkar so se bili po sestanku z Udarnim Jalanom vrni-li iz konca Dolge doline, si Ostrorogi in Ris nista pri-vo‰ãila pokoja. Najprej sta veã dni zamudila, preden stapolovila in zvlekla splavljeni les na trdino tik za plitvino,v kateri se je bil odloãil Ostrorogi Jelen zabiti novo ko-li‰ãe. Bruna, nekako za stegno debela, so bila od bobro-vega glodanja Ïe precej prostrena. Vendar ni bilo pravnobenega med njimi, ki bi ga ne bilo treba popraviti.Hitela sta dan za dnevom od jutra do veãera obdelova-ti okroglice. Jelen z bronasto, Ris pa s kamnito sekiro.Ostrorogi se je sredi dela veãkrat zamislil in je priãel ‰te-ti na prste in meriti na komolce, pa si kljub temu ni znalpredstavljati, kak‰no bo njegovo koli‰ãe in koliko lesabo rabil in kak‰ne mere. ·e ponoãi, kadar ni spal, je raz-mi‰ljal samo o novem koli‰ãu. Prek njega, visoko nadstreho koãe, pa so zateglo poÏviÏgovaje leteli v klinih inv po‰evnih vrstah ptiãi iz mrzlih v tople kraje. Ziiima,ziiima, ziiima, so mu klicali in ga opominjali, da kar niãveã ne sme izgubljati ãasa. Seveda. âe bi Ïivela ‰e mati,Skalna Zvezda, bi mu vedela svetovati. Tako pa —?

Ostrorogi je zadremal, pa se je skoraj spet zbudil.âudno! Kakor bi ga v spanju res navdahnil duh umrlematere, je sedaj vedel, kaj naj naredi, da ga njegova ne-pretrgana razmi‰ljanja pripeljejo k pravemu koncu.

BESeDABOBRI 1: SAM

167 

Drugo jutro se je Jelenu mudilo k lesu na trdino kakordoslej ‰e nikoli ne. Pegavca je zaskrbelo, da bo njegovgospodar ta dan divje priganjal k delu. Pa ni. Pokazal jeRisu samo za jelenovo koÏo velik prostor in mu velel,naj ga zravna, da bo ãimbolj podoben jezerni gladini.Sam pa je od‰el v RoÏni griã, na dandana‰nji RoÏnik, inse kmalu vrnil z butaro za prst debelih leskovih palic.Ris je zaãudeno gledal, kako da Jelen tako po nepotreb-nem trati ãas. Pa se je hitro spreumel.

Po zglajeni ilovnati ploskvi je Jelen priãel meriti inãrtati, in ãe mu ni bilo kaj prav, je razo spet zahodil. Vãrte je nabodel luknjice, v katere je ukazal Risu zabijatiprostrene palice, ki so pa morale za dva komolca viso-ko gledati iz zemlje. Pegavcu se je zazdelo, da se po dol-gem ãasu spet igra. Pa je vedel, da se ne. Mu je tudi Je-len Ïe razloÏil, da postavljata v malem veliko novo ko-li‰ãe. Drugi dan pod noã je res stalo. S pristajnim mo-stom in tremi koãami vred. Povezano je bilo s trtami.Visoko ni bilo. âez vsa slemena je Ris lahko pogledal. Pamu niti na prste ni bilo treba stopiti. Seveda. Sten instreh koãe niso imele. Samo ogrodje.

Od takrat naprej je Ostrorogemu in Risu delo ‰lourno izpod rok. Skladi okroglih goli so dan za dnevomnara‰ãali.

Jelen je za vsako bruno vedel, kam ga zabije, kam pri-bije ali priveÏe.

BESeDABOBRI 1: SAM

168 

Pegavcu se je kar samo smejalo. Tudi zanj je bila do-loãena lastna, ãeprav majhna koãa. In za Ostrorogegasvoja. Veãja, kakor pa jo je imel Brkati Som. In Sinjeokabo tudi imela svojo. Kdo izmed mladcev se bo mogelmeriti z njim. Seveda. Kasneje bodo tudi drugi spali podisto streho. Pa niã ne de. Juuuhaj!

Vetrovi so potihnili. Gore in hribe pa so zakrili teÏkioblaki in legli nizko nad jezero. Sredi dneva se je poka-dil v ârni gori sneg. Pod noã se je usul tudi na RoÏni hribin na Somovo naselje. Ostrorogi in Pegavec sta prav ta-krat obdelala zadnje bruno. Odpeljala sta se v drevakunazaj na koli‰ãe. Privo‰ãila sta si obilno jesti. ·e predtemo sta legla in koj trdo zaspala.

Dva dni je sneÏilo in tretjega pol. Snega se je bilo na-letelo za dobro ped. Polagoma se je priãelo jasniti. Posi-jalo je sonce. Jelenu se pa nikamor ni ljubilo, ãeprav seje bil med sneÏnim meteÏem dodobra naleÏal in naspal.Pegasti Ris se je pa koj razÏivil. Îe spet sta ga zamikalajezero in drevak. Nestrpno je ãakal Ostrorogega ukazov.Gospodar je pa od prespanosti zdehal in molãal.

Drugo jutro tudi Jelen ni mogel veã zdrÏati doma.Sonce je obsijalo zasneÏene go‰ãave in pobeljena ko-li‰ãa. Priteklo je od streh. Jezero je narahlo podrhteva-lo in poblestevalo. Nebo je bilo jasno in zrak ãist. Razkoli‰ãe so se daleã naokrog razloãili ptiãi, ki so plavali povodi. Ostrorogi je velel Risu, naj pripravi za na pot lah-

BESeDABOBRI 1: SAM

169 

ki drevak in dvoje vesel in da pojde tudi on z njim. Kam,je pa Jelen pozabil povedati. Pegavec ga pa ni vpra‰al. Îesam ve, gospodar.

Molãala je tudi Sinjeoka. Vedela je, da z lahkim dre-vakom Ostrorogi ne pojde daleã. V konec Dolge dolineprav gotovo ne. Drugam je pa nikamor ni mikalo. Saj bise drugod nikjer ne mogla sreãati z Udarnim Jalanom.Vse drugo je pa Kodrolasko Ïe kaj malo brigalo.

Drevak je bil nared. Ostrorogi in Ris sta se opremila.Vzela sta s sabo precej hrane. Tudi vnetilo je Jelen zavilv koÏuh. Za vse primere, je mislil. Zunaj je mraz. Kodro-laska je pa brata po strani pogledala.

In je ukazal Jelen Pegavcu nesti v drevak ‰e vse bobro-ve pasti. Sinjeoka je stisnila z zobmi spodnjo ustnico. Nimogla veã molãati. Pooãitala je Ostrorogemu, da jo hoãespet pustiti samo doma.

»Neee,« je zategnil Jelen, »Bevsk ostane pri tebi.«»Sama gresta pa pod Golo goro. Kaj ne?« je zatrmo-

glavila Kodrolaska.»In ãe bi res ‰la?« je ponagajal Ostrorogi sestri.»Grem z vama.« Sinjeoka se je hotela zaãeti kar obla-

ãiti za na pot.»Kaj bi tam v takem vremenu?« Jelen si je popravil

brke, da je z roko zakril usta, ki so mu uhajala na smeh.»Niã.« Kodrolaska ni marala izdati svojih misli.»Potem pa doma ostani,« ni hotel odnehati brat.

BESeDABOBRI 1: SAM

170 

»Pa ne bom.« Sinjeoka je topotnila z nogo.»Pa bo‰.« Ostrorogi je na videz trdo ukazal. V resni-

ci se je pa po tihem hahljal, ker se mu je posreãilo raz-draÏiti Kodrolasko.

»Ne bom ne.« Sedaj pa Ïe ni veã dosti manjkalo, da niSinjeoka zajokala.

»Seveda bo‰, ko ne greva v Dolgo, paã pa samo vStransko dolino.« Jelen se je glasno zasmejal Kodrolaski.Ta mu je pa namerila s pestjo:

»O, ti!«»Dobro si se izdala, da vedno misli‰ na Udarnega Ja-

lana.« Ostrorogi je sestri pomeÏiknil.»Naj!« je priznala Sinjeoka in odloÏila koÏuhaste ovo-

je, ki jih je Ïe drÏala v rokah, da bi zavaruje noge predmrazom.

Ostorogi in Ris sta odrinila. Bevsk je raz pristajnimost lajal za njima, kakor bi tudi pes ugovarjal, zakaj gane marata s sabo. Sinjeoka je gledala izpred koãe. Dre-vak pa je brzel po vodini gladini naravnost proti zalivuDolgega potoka. Dvoje vesel je urno zamahovalo in sehkrati potapljalo sedaj na eno, sedaj na drugo stran.

âeprav sta Jelen in Pegarvec kazala soncu hrbet, jimaje priãela ble‰ãava od snega novinãka jemati vid. Priprlasta oãi in gledala izpod trepalnic. Kar niã se nista mog-la razgledovati. Koj ju je za‰ãemelo v oãeh. ·ele v stru-gi Dolgega potoka sta se spet zaãela ozirati naokrog. Za

BESeDABOBRI 1: SAM

171 

sneg, ki se je tu pa tam usul z drevja v drevak in tudi nji-ma na glavo ali za vrat, se skoraj nista menila.

»Glej, glej!« je dvignil Ostrorogi veslo in pokazal Risu,da je na obeh bregovih razhojen sneg.

»Vidim,« je pritrdil mladec: »Jeleni so ‰li prek vode.«»Jeleni? Kako pa gleda‰, Ris!« je skoraj pograjal Ost-

rorogi mladca.»So bili mar zobri?« je plaho vpra‰al Pegavec.»·e manj. No, pa saj ne more‰ vedeti, ko si doslej sko-

raj vedno ãepel v koli‰ãu in nisi dlje pri‰el kakor k ov-cam in kozam, k pra‰iãem in bu‰am na pa‰o. ·e dokaj sebo‰ moral nauãiti.« Ostrorogi ni bil niã veã nejevoljenna Risa. Priãel ga je uãiti. RazloÏil mu je, da je ‰la zjutrajtropa losov ãez potok. NajbrÏ so pre‰li iz njegovega vSomovo lovi‰ãe. Njih sledovi se pa moãno loãijo od je-lenjih. Imajo prepone med parklji, da se manj vdirajo namoãvirnih tleh. Vãasih, ãe je svet le premehak, pa celopo kolenih gazijo naprej. Jelen je zaveslal k bregu inmladcu pokazal sledove. Sam pa je sku‰al dognati, ko-liko in kak‰ne Ïivali so ‰le ãez Dolgi potok.

Ris je Ostrorogega poslu‰al z u‰esi, z oãmi in ‰e z od-prtimi usti. Kar poÏiral je besede. Iz njegovega pegaste-ga obraza je Jelen spoznal, da utegne iz ukaÏeljnegamladca postati kdaj drzen in izveden lovec. Prav!

Kakor bi mu nekaj reklo, je Ostrorogi pogledal ‰e podveje vrbe, ki se je nizko sklanjala nad strugo. Presledil je,

BESeDABOBRI 1: SAM

172 

da tik ob deblu hodi vidra iz vode. Rekel je Risu, naj za-drÏuje drevak, da ga ne bo odna‰al tok. Sam pa je vzelnajmanj‰o past, jo razklopil in tako spretno nastavil, dabi jo najbolj vajeno oko teÏko spazilo. Pegavec je ves ãaspozorno sledil. Noben gib mu ni u‰el. In zdelo se mu je,da bi drugiã Ïe sam znal isto napraviti.

Ostrorogi in Ris sta zaveslala po potoku navzgor inskoraj dospela v precej‰njo brzico. Da sta se vozila v ve-likem drevaku, bi morala v mrzlo vodo in ga riniti pro-ti toku. Malega se jima je pa posreãilo spraviti z drogiskozi tesen. Bila sta se upehala. Ko sta dospela spet vmirno vodo, sta najprej sedla, da se odpoãijeta. Na vrhubrzice je bil na obeh bregovih v dvoje mogoãnih debelvrezan velik jelenov rog z mnogimi paroÏki, v znamenje,da se tu priãne Ostrorogega lovi‰ãe. Jelen in Ris sta karnekako svobodneje zadihala. Bila sta na svojem in neveã na Somovem. Tok vode je bil spet umirjen.

Naprej proti jezeru je veslal Pegavec sam. Ostrorogise je samo skrbno oziral na bregove in iskal sledi. Videlje, kako so bili jeleni pri‰li pit k vodi. Dokaj‰nja tropa jihje morala biti, ko je bil sneg na ‰iroko ves zgaÏen inzmendran. Ob potoku navzdol so pri‰li tudi volkovi.Njih ‰tevila ni mogel presoditi, ko stopajo drug v druge-ga sled. Aha! Zavili so za divjo svinjo, ki je vodila prascev hrastovo go‰ãavo na Ïelod. Jelen je pogledal ‰e natanã-neje. Na sled svinje, ki se je najbrÏ zaãela Ïe bukati, je

BESeDABOBRI 1: SAM

173 

naletel teÏak neresec in ‰el za njim. âe so volcje prislipred njegove ãekane, se jim ni dobro godilo.

V jezeru sta Ris in Jelen prepla‰ila ptiãe. Nekaj se jihje naglo potopilo, drugi so frfotaje odleteli po Stranskidolini proti veãernemu soncu in jih bosta najbrÏ spetdvignila v bobri‰ãu. Nak! Jata se vraãa in leti v Dolgodolino. Le kaj jo je obrnilo?

Ostrorogi se ni mogel premagati. Prijel je ‰e sam zaveslo. Malo mora pogledali ‰e v Dolgo dolino. Ni mubilo Ïal. Koj ob potoku je zapazil, da se je bila pasla tamãreda zobrov. Dokaj je bilo vmes telet. In ne daleã naprejje videl globoko vdrte skoke ogromnega tura.

Jelenu je bilo dovolj. Obrnil je drevak in bila sta kajkmalu spet nazaj v jezeru. Tako lovi‰ãe da bi odstopal zaJezerno RoÏo. Nikoli! Sedaj razume Sulca, da se mu ce-de sline po vsej tej obilni divjadi. Lakotnik. Le kar ãakanaj. Priãakal ne bo. Jezerna bo pa vseeno prva v novemkoli‰ãu.

Ostrorogi in Pegavec sta preveslala jezerce in zavila vStranski potok. Ni ‰lo veã z vesli. Prijela sta spet za dro-gove. Komaj sta zmagovala. Sneg, ki sta ga stepala razvejevje, ju je kar zasipal. Niã zato. ·e vedno je bilo bo-lje kakor pa do pasu bresti po ledeno mrzli vodi. Naobeh straneh potoka je bilo vse gosto sledov, velikih inmajhnih. Jelen ni utegnil natanãneje si jih ogledovati.

BESeDABOBRI 1: SAM

174 

V razlivu vode nad bobrovim jezom nista Ostrorogiin Ris prepla‰ila prav nobenega ptiãa. âudno. Kaj bivendar moglo biti?

Jelen si je zaslonil oãi in se zaãel razgledovati. Ob ko-pastih bobrovih gradi‰ãih je zagledal na vodi krvave lise.In glej, tam! V snegu je sled kakor medvedova taca. Ko-maj. Medved se je vendar Ïe zategnil v brlog. Mogoãe jepa le, da je pri‰el med bobre. Nak. Medved Ïe ne, koprerine skozi vsako go‰ãavo. Po potoku ni pribrodil. Zvej nad strugo je otresen sneg. âlovek je bil in pripeljalse je v drevaku. Ni dolgo, kar je od‰el. Lej, lej! Tam za-daj se zibljejo veje. Za njim!

»V vodo! In drevak na jez!«Oba hkrati, Pegavec in Jelen, sta tiho zdrknila v mrzlo

vodo. Ris se je povzpel na jez. Poprijel je drevak, Ostro-rogi ga je pa pridvignil. Porinila sta ga iz tolmuna v raz-liv. BrÏ sta se spet usedla vanj. Za mraz in mokroto senista zmenila. Hitela sta samo veslati. Se Ïe ogrejeta inpresu‰ita.

»Ne uide nama, ãeprav je slovit veslaã. Midva sva dva,on bo pa sam. Kar vem, kdo je. Se Ïe pomeniva. Lakot-nik!«

Ris Jelena ni razumel. Ne zato, ker je ‰epetal. Le kogagospodar misli, ni vedel. ·e slutil ni.

Spet sta premenila vesli z drogovi. Za prvim okljukomse je Ostrorogi sklonil in pogledal pod previsnimi veja-

BESeDABOBRI 1: SAM

175 

mi po ravni strugi navzgor. Jelen je zagledal tuj drevak.V njem so pa stale kobaljaste noge. »Je Ïe pravi,« je pol-glasno u‰la beseda Ostrorogemu.

»Kdo?« Pegavec je stegnil vrat in nastavil uho.»Urni Sulec.«In sta ‰e hitreje pognala drevak in ga ustavila ‰ele, ko

bi ju Urni Sulec Ïe moral videti. KobaleÏ se pa kar niã nizmenil. Venomer se je oziral na dno svojega drevaka, sesmehljal in zadovoljno brundal predse.

»Hej!«Sulec se je stresel. Zmedel se je. Prvi hip je s silno

moãjo z drogom pognal drevak. Potem je naglo segel polok in potegnil iz tula pu‰ãico. Pa ni napel tetive. Si jepremislil in se odzval: »Hoj, Ostrorogi!«

Drevaka sta bila Ïe vstric. Preden se je Urni zavedel,je Jelen Ïe pre‰tel ubite bobre v Sulãevem drevaku. Zavse prste ene roke jih je bilo in ‰e dva. Poleg njih so paleÏale pasti. Ena manj, kakor je prstov na obeh rokah.

Mladec Ris, ki je kobaljastega in ‰irokoprsega Sulcatudi poznal, je gledal zdaj njega, zdaj Ostrorogega. Niãbi se ne bil ãudil, ãe bi Jelen dvignil veslo in udaril Urne-ga po glavi, da bi se zvalil v vodo. ·e sam je bil priprav-ljen, da priskoãi na pomoã gospodarju, ãe bi bilo treba.

Ostrorogemu je zablisnilo oko, pa se je brÏ potajil.Mirno, kakor bi se ne bilo niã zgodilo, je rekel Unnemu,ki je delal kaj nesramen obraz in Ïe zato zasluÏil naj-

BESeDABOBRI 1: SAM

176 

manj z veslom po glavi: »Pa si napravil dober plen, Tu-rovec, Urni Sulec.«

KobaleÏ je malomarno zamahnil z roko: »Je komajbesede vredno.«

Ostrorogi je teÏko ‰e udu‰il jezo. Z obema rokama jetrdo prijel za drog in se naslonil nanj: »Bo pa Ïe maloveã kakor pa samo beseda. Za to ‰tevilo starih zimskihneodrtih bobrov odkupi‰ Ïe kar ãedno Ïensko te staro-sti, kakor je Jezerna.«

Sulec je pokazal zobe kakor pes, preden misli popasti.RazdraÏeno je bevsnil: »Pa ne znamenitega rodu, kakorje Jezerna.«

»Tega nisem rekel,« je zamahnil z glavo Jelen.»Kaj pa potem govori‰,« je Ïe bolj mirno odvrnil Urni.Ostrorogi se je spet zravnal: »Opomniti sem te samo

hotel, da bomo te bobre vzeli v po‰tev pri odkupnini zaJezerno.«

»Mrmhrm, hrm.« Sulcu se je zataknila beseda.Jelen ga je pa ‰e bolj privil: »âe ti je pa bolj prav, jih

pa vrni.«»Nak!« je kakor zalajal Urni.Ostrorogi se je Ïe zavedel, da je Sulca ugnal: »Prav, da

prizna‰, da si bobre ujel v mojem. No, saj ne more‰ ta-jiti, ko si ‰e vedno v mojem lovi‰ãu.«

»Saj niã ne tajim. Nisem strahopetec, kakor je Karp.«Sulec je vzboãil svoje moãne prsi.

BESeDABOBRI 1: SAM

177 

»Potem velja. Za Jezerno, kaj ne?« Jelen je bil Ïe karprijazen s Sulcem.

Urnega je pa spet popadlo: »Pa ãe ti je ne damo —?«Pokazal je ‰iroko vrsto moãnih zob.

»âe mi je ne daste —?« Jelen je pomislil. Pa je visokodvignil glavo in strmo pogledal ãokatega Turovca: »Nebo‰ tvegal tega. Za vse Ïivljenje si nakoplje‰ sramoto, daiz lakomnosti hodi‰ plenit v tuja lovi‰ãa. Kdo bo ‰e spo-‰toval meje tvojega sveta, kadar zagospodari‰ pod Ple-‰ivco?«

Urni Sulec je mrko pogledal predse in umaknil bese-do:

»Saj nisem mislil zares.«»Prav!« je prikimal Ostrorogi.»Nikomur ne pravi.«»Ne bom.«»Pa da ti nikjer ne zine‰, mladec.» Sulec je s pestjo

pogrozil Pegavcu.Ris je drzno pogledal Turovcu v oãi: »Ravnal se bom

po gospodarju, po slovitem Ostrorogem Jelenu.« In se jezdelo Pegavcu, kakor da je Sulcu pripeljal zau‰nico.

»Niã ne skrbi,« je zagotovil Ostrorogi Urnemu in Ïeobraãal drevak.

Raz‰li so se. Pozabili so pa drug drugemu vo‰ãiti sre-ão.

BESeDABOBRI 1: SAM

178 

Ostrorogi svojim bobrom v Stranski dolini ta dan ninastavil. Je Ïe dovolj razdejanja napravil Sulec. âe bi jih‰e on vznemiril, bi se utegnili izseliti. In najbrÏ v Tr‰a-tega Tura lovi‰ãe. To bi se Urni Sulec smejal. Pa se ne bo.Nak!

Jelen in Ris sta naglo preveslala bobrovo jezerce inporinila drevak nazaj ãez jez. Tokrat jima niti v vodo nibilo treba stopiti.

Po potoku navzdol je prepustil Ostrorogi drevak Pe-gavcu. Mladec ga je hitro vodil naprej. Jelen sam se je pazamislil. Jezerna RoÏa in samo Jezerna mu je rojila poglavi. Zavedal se je, da bo kljub bobrom, ki jih je dalSulcu, moral biti zanjo ‰e trd boj.

V jezeru ob razcepu doline je Ostrorogega streselmraz. Prijel je ‰e on za veslo. In sta brzela po Dolgempotoku navzdol, kakor ‰e do takrat nikoli nihãe ni. Inkasneje tudi ne. âe ni morda v na‰ih dneh kdo Ïe s ka-jakom vozil po narasli Grada‰ãici od Dobrove navzdol.

Pod brzico bi bil Jelen pozabil pogledati za vrbovodeblo v nastavljeno past, da ga ni spomnil Ris. Naredilbi bil hudo narobe. Vidra se je bila ujela in je bila Ïe mrt-va. Utonila je.

·ele spodaj v jezeru se je Ostrorogi domislil, da botreba tudi kaj jesti. Risa seveda je Ïe zdavnaj opominjalÏelodec, pa si ni upal reãi. Mislil je, da ga gospodar vadi

BESeDABOBRI 1: SAM

179 

potrpeÏljivo prena‰ati lakoto, ãemur se mora privaditivsak lovec.

Mirno se je zibal drevak v zalivu pod Dolgo dolino.Sneg se je bil Ïe obletel raz drevje in je kopnel. Veãernosonce je zlatilo rjavo Iistje hrastov in brestov in osvet-ljevalo zelene smreke in jelke. Jezero je pa trepetalo vrahlem vetru.

Preden je sonce za‰lo, sta Jelen in Ris pristala pod do-maãim koli‰ãem. Vidre Ostrorogi ni oddal Somu, ãepravjo je bil ujel v njegovem lovi‰ãu. NajbrÏ bo njen mehkikoÏu‰ãek nosila prihodnjo zimo okrog vrata — JezernaRoÏa.

Drugo jutro sta Ostrorogi Jelen in Pegasti Ris spet dosonca leÏala. Nista imela pravega dela.

BESeDABOBRI 1: SAM

180 

PISANA OGRLICA

Raz skalo v koncu Dolge doline se je razlegal glasensmeh. Pred ‰otorom je gorel ogenj, v vodi spodaj se

je pa pozibaval veliki drevak Ostrorogega. Bregovi na-okrog so bili kopni, vrhovi hribov so pa blesteli v sneguin soncu. Zemlja je bila pomrzla, dan pa kar precej go-rak.

Navihanec je pridejal na ogenj, zaplesal okrog plame-na, poskoãil ãezenj in se spet glasno zasmejal: »Pa semga, pa sem ga potegnil za nos, Karpa, ãeprav ima vsegapotlaãenega. Pa sem ga, pa sem ga.«

»Sedaj pa nehaj, Navihanec! Mene Ïe vse boli.« Sinje-oka si je obrisala solze, ki so ji bile od samega smehastopile v oãi, si popravila bronasto zapestnico in poroÏ-ljala z nizom svetlih ‰koljk, ki jih je imela obe‰ene okrogvrata.

»Si ga, si ga. Karpa in Soma in ‰e mene povrhu, konisem pregledal tvojih zvijaãnosti, katere si zganjal zad-nje dni. In bi jih nikoli ne, da nisi sedaj sam povedal.«Ostrorogi je smeje se pogledal iznad bobra, ki ga je bilzjutraj z lokom ustrelii iz zasede in ga sedaj razdeval.

BESeDABOBRI 1: SAM

181 

»Iiiihaha,« se je regljal ‰e naprej s prvim temnim ma-hom pora‰ãeni Navihanec. »Priimek Premeteni sem pale dobil. Premeteni Navihanec. Kako je to lepo. Iiiihihi!«

Pegastega Risa starej‰i brat Navihanec je Ïe dolgopreudarjal, kako bi ‰e on mogel priti v sluÏbo Ostroro-gega. Pa naj je ‰e tako obraãal misli, mu ni drugega ka-zalo, kakor da Karpa razdraÏi in raztogoti, da bo tudinjega sku‰al zabosti. Takrat se bo pa zatekel v varstvoOstrorogega in ga zaprosi, naj ‰e njega odkupi. Naviha-nec se je zavedal, da tvega Ïivljetje, ãe mu izpodleti. PaNosatega Losa prvi sin je bil drzen in podjeten mladecin ne samo navihan.

Navihanec je nestrpno ãakal, da sta Jelen in Ris obde-lala les za koli‰ãe. Najraj‰i bi jima ‰el pomagat, pa nismel. Mu je Brkati Som odkazoval vedno drugo delo, kipa ni skoraj nobenega opravil. Se je znal spretno pota-jiti. Som ga je veãkrat ozmerjal z lenuhom in mu celozagrozil, da ga spodi s koli‰ãa. Mladec se je navideznopotepeno kakor ozmerjan pes odvlekel na delo, katere-ga se je pa spet samo pritaknil in se koj spet potuhnil. Vresinici mi je pa srce kar poskakovalo, da ga ima gospo-dar Brkati Som za leno napotje, ki niti za jesti ne zasluÏi.

Ostrorogi in Ris sta les obdelala. ·e preden sta ‰la po-gledat v Stransko dolino za bobri, se je Premeteni Na-vihanec nala‰ã prav takrat zadrsal po pristajnem mostunavzdol, ko je Tankonoga âaplja nesla iz drevaka velik

BESeDABOBRI 1: SAM

182 

vrã vode na glavi. Natoãila jo je bila pri studencu podhribom, vrh katerega je stal razgledni hrast. Naredil seje, kakor da bi mu bilo spodrsnilo, pa je namenoma pa-del in se zvalil âaplji prav pod noge. Vrã je odletel s Tan-konogine glave in se razbil. Za kazen je Brkati Som pre-tepel Navihanca s teÏkim jermenom. Pa se mladec nimenil za boleãine. Vesel je bil celo svojega uspeha. Spetje zniÏal sebi ceno.

Jelen in Pegavec sta se vrnila nazaj v koli‰ãe. Kakor bibil Premeteni ovohal, da ostane Ostrorogi veã dni do-ma, je zaãel zganjati kar zapored nove navihanosti.

Vsakega otroka, ki ga je dosegel, je obdrgnil s sne-gom, da se je drl, kakor bi ga iz koÏe deval. Izpred vsehkoã so Ïenske zmerjale in vre‰ãale nad Navihancem.Vrane se zadirajo podobno nad jastrebom, kadar se bli-Ïa gnezdu, v katerem ãepe negodni mladiãi.

Navihancu se je posreãilo tudi razdraÏiti pse, da so sesklali med sabo. Seveda. Prvi je miril spet on. Drzno jeposkoãil med popadajoãe gobce, zgrabil za rep Karpo-vega âefa in ga vrgel ãez ograjo v vodo. Pa je bil pohlev-ni kuÏek najmanj kriv. Neokretni je pribesnel nad Navi-hanca in ga Ïe skoraj ujel, pa mu je mladec pred nosomskoãil s koli‰ãa v mrzlo jezero. Preden se je Karp spom-nil, da bi kaj vrgel vanj, je Navihanec Ïe splaval pod mo-sti‰ãe, od koder je na Neokretnega groÏnje hinavsko za-trjeval, da je âefa samo re‰il. Bi ga drugaãe drugi psi

BESeDABOBRI 1: SAM

183 

raztrgali. Preslepil je celo Brkatega Soma. Verjel mu je inukazal Karpu, naj pusti Navihanca, ki da je prav naredil.Premeteni pod koli‰ãem se je moral hudo premagati, dase ni glasno zasmejal.

Ne bi ‰e priveslal na trdino in nazaj, Ïe je Navihanecznal tako napeljati, da so se mladci med sabo krepkoskepali. TeÏke sneÏene kepe so letele vse kriÏem. Nastalje krik in vik, da je skozi u‰esa letelo. Neokretni se jerazjezil, planil med mladeÏ in jo hotel razpoditi. Navi-hanec si je pa brÏ domislil. Kakor ponevedoma je z vsomoãjo in prav od blizu vrgel Karpu trdo kepo naravnostv uho. Vsega mu je s snegom zama‰il. Neokretnemu seje kar stemnilo pred oãmi.

Jezno je potresel tr‰ato glavo in se togotno zapodil zadrznim mladcem. Premetenec je na vso sapo stekel popristajnem mostu navzdol in grede cvileãe kriãal kakorpreganjan pes:

»Nisem nala‰ã, nisem nala‰ã, nisem nala‰ã.« Karp jedrvel za njim. Vsi so priãakorvali, da Navihanec spetplane naravnost v vodo. Pa ni. Tik pred krajnim brunomse je Premetenec zasukal po strani, poãenil na vse ‰tiri,nagrebenil hrbet in napravil kozla. Neokretni se ni mo-gel veã ustaviti. Kakor je bil dolg in ‰irok je odletel ãezmladca in ‰trbunknil naravnost na glavo med drevake vvodo. Na mosti‰ãu se je razlegel glasen krohot. Vse jestopilo iz koã. Tudi Ostrorogi in Sinjeoka. Navihanec je

BESeDABOBRI 1: SAM

184 

pa stal spodaj na mostu in ãakal, kdaj Karp pogleda spetiz vode. In je kmalu. Zajel je sapo. Koj nato pa s pestjozagrozil mladcu: »âakaj! Ubijem te, pasje seme.«

Prav te groÏnje je Navihanec ãakal. Stekel je po mostunazaj navzgor, grede pa javkal, kakor bi mu NeokretniÏe stal na vratu: »Ubije me, ubije me.« Zatekel se je na-ravnost k Ostrorogemu in ‰e vedno gonil, da ga Karpubije.

»Ne bo te ne,« je spregovoril Jelen.»Pa me bo, pa me bo, pa me bo,« se je delal do smrti

prepla‰enega Navihanec.»Tiho bodi, pa za sedaj v mojo koão stopi,« je velel

Ostrorogi.Kakor podlasica je smuknil Premeteni med Ostroro-

gim in Kodrolasko v Jelenovo koão. Takrat pa je Ïe pri-vihral Neokretni. Ostrorogi mu je zastavil vhod: »V mojikoãi nima‰ niã opraviti.« Jelen je vedel, da se Karp ne boupal z njim spoprijeti se. In je prav sodil. Neokretni jepihal: »Ne ti‰ãim vanjo. Izroãi mi samo mladca. Tistopasje seme. Ubijem ga.«

»Ga nima‰ pravice. Nisi njegov gospodar,« je ugovar-jal Ostrorogi.

Neokretni se je pa od togote kar penil: »Daj, daj miga. Raztrgam ga.«

»Ne,« je odkimal Jelen. »Bi mi Brkati Som zameril.On je njegov gospodar, on naj odloãi o njem.«

BESeDABOBRI 1: SAM

185 

Brkati Som je sli‰al v svojo koão Ostrorogega besede.Bile so mu v‰eã, ko je uporni Jelen vprião vseh tako oãit-no poudaril njegovo oblastvo. Da napravi prepiru ko-nec, je ‰el na mosti‰ãe in stopil naravnost k sinovoma.Odloãil je: »Karp, ti ima‰ prav, pa ima Jelen tudi prav.Leni nepridiprav zasluÏi res hudo kazen. Pa ãe ga je Os-trorogi vzel v varstvo, naj ga kar obdrÏi. Doslej sem sejaz pokoril z njim, odslej naprej naj se pa on. Se ga bokmalu naveliãal rediti, lenuha, ki ni vreden crknjenegapsa. Vedi pa, Ostrorogi, da za ‰kodo, kar jo odslej naprejnapravi Navihanec, odgovarja‰ ti.«

»Hrm!« je zagodel Jelen in Ïe hotel oporekati zavoljo‰kode. Pa ga je Kodrolaska sunila na skrivaj z nogo podkoleno. Pristal je: »Pa naj bo.«

V tesni koãi Ostrorogega si je Premeteni Navihanecoddahnil. Doslej mu v Ïivljenju ‰e nikoli ni bilo tako tes-no kakor te trenutke. Îivo se je zavedel, da gre res zanjegovo glavo. Ena sama narobe izgovorjena beseda galahko pogubi. Postalo mu je vroãe. Pa se je hitro zna‰el.BrÏ si je zataknil ‰e dva kresilnikova noÏa za pas in skle-nil, da steãe, preden se zavedo, po mostu navzdol, pla-ne v najlaÏji drevak in zbeÏi. Kamor koli. Samo Karpu vroke ne. In ãe ga prvo noã raztrgajo volkovi. Pa bi ga ne.Bi si Ïe kako pomagal. ·e so se mu tresla kolena, ko jezaãul Somov glas: »Navihanec, hlapca Nosatega Losasin, pridi ven!«

BESeDABOBRI 1: SAM

186 

Mladec je stopil iz koãe in hinavsko skesano sklonilglavo: »Tukaj sem.«

Brkati Som mu je trdo povedal: »Zapomni si! Odslejnaprej je Ostrorogi tvoj gospodar. Kolikor ga poznam, tine bo prizana‰al. Ubije te, ãe se ves ne spremeni‰.«

Navihanec je sklonil hrbet. Vsi so sodili, da hoãe stem pokazati, kako pokorno prevzema novo hlapãev-stvo. Je pa Premetenec le prikrival smeh, ki ga je komaj‰e zadrÏeval. In prav zaradi tega mu je na skali v koncuDolge doline Kodrolaska k imenu Navihanec pridejala‰e priimek Premeteni.

Da naselje malo pozabi na razburjenje, ki je bilo na-stalo zavoljo Navihanca, nekaj pa tudi zato, da mladcapreizkusi, je Ostrorogi drugo jutro odrinil z velikim dre-vakom na lov bobrov v konec Dolge doline. Sinjeoko jeseveda moral vzeti s sabo. Doma je pa pustil Risa z Bev-skom. Pegavec se je malo zmrdaval, reãi pa si ni upal niã.Sicer pa. Kaj je hotel. ·kodo bi Ostrorogemu utegnil pri-zadejati samo Karp. Nasproti njemu bi bil pa Navihanecza sedaj najslab‰i varuh.

Med potjo se je Navihanec skazal, da je prekosil celobrata Risa. âe bo le vztrajal, je pomi‰ljal Jelen. Se je pato jutro razodel. In se je norãeval iz Karpa in Soma, dabi prav gotovo ne bil veã Ïiv, ko bi bila to naprej vede-la. Ostrorogega in Sinjeoko je spravil v voljo, kakr‰ne posmrti matere ‰e nista bila. Za delo je bil kaj pripraven, za

BESeDABOBRI 1: SAM

187 

navihanost pa ‰e bolj. Pravkar se je bil pripeljal orel prekskale. Mladec je bil brÏ na vseh ‰tirih. Opona‰al je psa.Kakor Bevsk je hitro pla‰no stekel v ‰otor, potem pa privhodu izza Ostrorogega besno lajal na velikega ptiãa.Orel je odletel po dolini navzdol. Navihanec se je delalãimdalje manj bojeãega. Nazadnje, ko je roparja komaj‰e videl, je raz rob skale tako besno lajal, da je bil veszaripel v obraz. Ne. Za tri neodrte medvede bi Ostrorogine vrnil veã Navihanca Brkatemu Somu.

Premeteni je ‰e vedno lajal:»Bevsk, bevsk, bev—«Navihanec je odnehal, kakor bi odrezal. Kar sapa se

mu je zaletela. Kako bi se mu tudi ne. Na bregu onstranvode je tik za njim sunkovito zatulil volk. Mladec je pla-nil pokonci in se ozrl. S proda so se mu na vse grlo za-smejali trije krepki mladci; dva v volãjih, najmoãnej‰i pav risjem koÏuhu. Smejala sta se mu pa tudi Ostrorogi inKodrolaska. Sinjeoka je kar Ïarela v obraz. Premeteni jedebelo gledal in zijal, kakor bi ga kdo z batom udaril poglavi. Ostrorogi mu je pa ukazal stopiti v drevak, kamorje poskoãil tudi sam. Zaobrnila sta dolgi drevak tako, daje bil za most med skalo in prodom. Ravno dosegel je,ko je bila voda nizka.

Navihanca je Ostrorogi poslal nabirat drva. Bolj zato,da ne bo sli‰al, kar se bodo pogovarjali, kakor pa da bigoriva primanjkovalo. Mladci so pa pri‰li na skalo. Bili

BESeDABOBRI 1: SAM

188 

so Udarni Jalan in njegova brata Krivokljun in Orel.Oprtiv sta nosila vsak precej trebu‰ast kozji meh. Raz-tovorila sta se in postavila mehova Ostrorogemu prednoge. Udarni je pa spregovoril:

»Ostrorogi Jelen! Sol smo ti prinesli. Dolgo ti ne botreba veã jesti osladnega mesa.«

»Ho!« se je razveselila Sinjeoka in se dvignila na prste.»Prav,« je bil tudi Jelen zadovoljen. Hkrati ga je pa Ïe

skrbelo, ãe bo mogel prevzeti toliko vrednoto. Vpra‰alje:

»Kaj boste pa hoteli za zameno?«»Tole.« Udarni Jalan je pristopil k Sinjeoki Kodrolaski,

jo objel ãez pas in jo dvignil od tal.Kodrolaska je zakrilila z rokarni in se zveneãe zasme-

jala. Obenem se je pa Ïe naslonila Udarnemu ãez ramein mu brez besed povedala, da hoãe biti njegova in ni-kogar drugega.

Ostrorogi je nagnil glavo po strani in se zamislil:»Hm!«

»Niã ne pomi‰ljaj,« je junaãil Jalan s Sinjeoko v na-roãju. «Dovolj drago sem jo odkupil. Sol je daleã doma.Îe veã kakor eno luno jo prena‰am ãez gore in vode.«

»Verjamem. Pa vendar —.«»Niã vendar,« je prekinil Udarni Ostrorogega, »Sinje-

oka je moja. âe je noãe‰ dati zlepa, ti jo vzamem zgrda.«»Vzamemo,« sta pritrdila Orel in Krivokljun.

BESeDABOBRI 1: SAM

189 

»Vam je ne branim. Samo poãakali bi ‰e malo.« Jelenje povedal, kar ga je teÏilo.

»Poãakali —?«Udarnega brata, Krivokljun in Orel, sta Ïe nekako za-

ãela kazati zobe. Jalan sam je bil pa bolj preudaren. Po-stavil je Kodrolasko nazaj na tla in rekel Ostrorogemu:»Pogovorimo se lahko. Povem pa naprej, da je SinjeokaKodrolaska, hãi Brkatega Soma in Skalne Zvezde, odslejnaprej moja in da vsakogar, ki bi se je drznil dotakniti,ubijem. Ali pa sam umrem.« Udarni Jalan je Sinjeokipretrgal niz svetleãih se ‰koljk, ki jih je nosila za vratom,in jih vrgel daleã proã v vodo. Kodrolaska se je neradaloãila od okrasja, ugovarjati si pa ni upala. Obraz se ji jepomraãil, pa se je koj spet razjasnil. Udarni Jalan je se-gel za pas in potegnil izza njega ogrlico, o kakr‰ni Sinje-oka ‰e nikoli sanjala ni. Dvignil jo je Kodrolaski predobraz. Na vrvico nanizani, za le‰nik debeli kamenãki sose spreminjali v pisanih barvah. Kodrolaska kar ni mog-la odmakniti iskreãih se oãi od lesketajoãe se dragotine.Niã manj se ni ãudil Ostrorogi. Ni se mogel zdrÏati.Vpra‰al je:

»Kaj je to?«»Pisana ogrlica, prinesena iz daljnih krajev. Kdo ve,

skozi koliko rok je Ïe ‰la, preden je prispela v moje.Dokaj sem dal zanjo. Ni mi Ïal. Naj se od vseh drugih

BESeDABOBRI 1: SAM

190 

loãi moja prva Ïena. Ali si, ali nisi, Sinjeoka Kodrolaska— moja Ïena?«

»Sem.«Udarni Jalan je znova objel Sinjeoko ãez pas. Z dru-

go roko ji je pa obesil okrog vratu dragoceno ogrlico.Spet se je naslonila Kodrolaska na Jalana. Orel in Kri-vokljun sta pa glasno zavrisnila. Odzvali so se mladciizpred skalne dupline v Goli gori. Odmev je razna‰alvesele vriske od go‰ãave do go‰ãave in s hriba v hrib. Naskali sredi bistrega potoka so pa molãe stali ‰tirje mla-di in zdravi mo‰ki okrog edine brhke Ïenske, ÏareãeSinjeoke. Vsi zaviti v koÏuhe, so bili podobni na pol od-raslim medvedom, ki so se bili postavili na zadnje noge,da se poigrajo in zaple‰ejo. Jesensko sonce jih je obse-valo. Iz Ïerjavice poleg njih je pa di‰alo po peãenem bo-bru.

Sedli so k jedi. Vsi so bili vesele volje. Le Ostrorogi seje drÏal nekako mrko. Pa ga je vpra‰al Udarni:

»Kaj si hotel prej povedati, Ostrorogi Jelen?«»Ni vredno veã besede, sedaj, ko je Sinjeoka Ïe tvoja

Ïena.« Ostrorogi je zamahnil z roko, ãeprav ni skrival,da ga nekaj hudo skrbi.

»Ima‰ tudi prav,« je pritrdil Jalan.In so razrezovali in jedli nasoljenega bobra, trli kosti

in jih metali v vodo. Vmes so govorili. Ostrorogi Jelen je

BESeDABOBRI 1: SAM

191 

bil kaj redkih besedi. ·e pogovoru ni sledil. Se je sam ssvojimi mislimi imel preveã pogovoriti.

Kakor je razmi‰ljal, se mu je Jezerna RoÏa spet odmi-kala. Vsi se bodo raztogotili. Urni Sulec najbolj. âepravse je doslej delal, da mu za Sinjeoko Kodrolasko ni kdove kaj. Pretvarjal se je samo zato, da bi s Turom izsililaãim veãjo odkupnino za Jezerno, sama bi pa za Sinjeokoãim manj dala. Sulec bo gladko utajil tiste bobre, ki mujih je Ïe dal za Jezerno. Saj priãevanje hlapca ne velja.Kaj ‰ele beseda negodnega mladca, kakor je Pegasti Ris.

In Tr‰ati Tur. Ta grabeÏ bo ‰ele rulil. On njemu Jezer-ne sploh nikoli ni mislil dati. Kveãjemu za spodnje lovi-‰ãe, ki ga pa ne more odstopiti. Z Jezerno RoÏo je hotelTr‰ati samo otvesti Neokretnega, da bi po smrti Brka-tega Soma on sam vodil oba rodova, Turovce in Somov-ce. Za njim pa seveda Urni Sulec. Karp bi vzel Jezerno,Sulec pa Sinjeoko. Kar menjali bi. Tur bi seveda ‰e pri-tisnil Neokretnega, da bi mu kaj pridal. Sedaj, ko ne boveã Kodrolaske v koli‰ãu Brkatega Soma, bo moralTr‰ati svojo RoÏo dati Karpu za vsako odkupnino, ki jobosta Som in Karp ponudila. Tudi zastonj, ãe hoãe kdajzagospodariti nad Somovci.

Oãetu, Brkatemu Somu, bi bilo pa navsezadnje ‰e karpogodu, ãe Karp ne dobi Jezerne. Ima dobro pregledanaTura in Sulca in ve, kako bi rada zagospodarila tudi nje-govemu rodu. Samo —. Razjezil se bo, da so mu Sinje-

BESeDABOBRI 1: SAM

192 

oko oteli. Seveda. Kriv je on, Ostrorogi Jelen, ki je Ko-drolasko odpeljal tako daleã od koli‰ãa. »Je mar Som kajdrugaãe naredil s Skalno Zvezdo,« je zahrulo v Ostroro-gem. Seveda. Pozneje jo je odkupil. In pri‰lo je Jelenu namisel, da bi oãetu vse po pravici povedal in mu prepu-stil oba mehova soli. Nak! se je uprlo v njem. Da bi Karpjedel osoljeno meso, sam pa neslano. Nak in nak in nak!

Ostrorogi se je bil v svojih mislih tako razvnel, da jena pol glasno zarenãal. Krivokljun in Orel sta ga pogle-dala, kaj mu ni prav. Udarni in Sinjeoka ga pa niti sli‰alanista. Sta bila preveã zaverovana drug v drugega.

In je predel Jelen svoje misli ‰e naprej. âe bi se odpe-ljal nazaj v koli‰ãe, pobral naskrivaj vse svoje stvari, za-veslal z Risom in Navihancem pod Ple‰ivco, ugrabil Je-zerno in od‰el s Kozorogovci pod SneÏne gore —? Lepobi ga sprejel Sivi Volk, ki vodi Kozorogovce. Njega z Je-zerno, Udarnega pa s Sinjeoko. Ko je obema Ïe ponujalsvojo Jelko. ·e ubiti bi ga utegnil ukazati.

Sonce se je nagnilo proti zatonu. Od jeza po potokunavzdol je potegnil hladen veter. Krivokljun in Orel stase spogledala. Reãi pa nista marala, da je ãas iti nazajpod Golo goro.

Udarni Jalan ni prezrl opominjajoãih pogledov. Najkar odideta, je velel bratoma. Sam pa ostane v dolini. Semora ‰e pogovoriti z Ostrorogim. Bo Ïe zatulil, ãe botreba. Ne. Ne bo veã po volãje lajal. Rezno bo zarukal

BESeDABOBRI 1: SAM

193 

kakor gorski jalan. Ni veã mladec. MoÏ je in bo odslejnaprej po svoje skliceval mladce. Ne veã z glasom Sive-ga Volka.

Krivokljun in Orel sta od‰la. Ostrorogi je pa zaÏviÏgalNavihancu. Ta je v skok pritekel. Naj se najprej najé, muje ukazal Jelen. Da morata ‰e nad jez nastavljat bobrompasti, se je Ostrorogi nekako opraviãil Udarnemu. Za-mudila se bosta pa kar do noãi. Naj se nanj ne ozirata,je odvrnil Jalan.

Ostrorogi in Navihanec sta spet naravnala drevak potoku vode in odrinila. Udarni Jalan in Sinjeoka Kodro-laska sta ostala na skali sama. Niti na breg nista mogla.

Udarni je priloÏil na ogenj. Sinjeoka pa je pridvigni-la ogrlico in jo s pove‰enimi oãmi ogledovala. In je spre-govorila, bolj zato, da kaj reãe, kakor pa bi jo res mrazi-lo:

»Hladno je.«»Pod ‰otorom se ogrejeva,« je odgovoril Jalan in od-

grnil bu‰ino koÏo, ki je zagrinjala vhod.Sinjeoka Kodrolaska se je ozrla ‰e enkrat po zasne-

Ïenih, v popoldanskem soncu blesteãih belih vrhovih.Sklonila se je in vstopila. Bolj z njo kakor pa za njo jezginil pod ‰otor tudi Udarni Jalan. Za seboj je vhodskrbno zagrnil.

Zunaj je prasketal ogenj. V strugi okrog skale je Ïubo-rel bister gorski potok. Pod ‰otorom je tu pa tam pri-

BESeDABOBRI 1: SAM

194 

du‰eno za‰epetalo; vãasih bolj nizko, vãasih bolj tanko.Kmalu je tudi ‰epetanje pod dlakastimi koÏami utihni-lo.

Sonce je za‰lo. Udarni Jalan in Sinjeoka Kodrolaskasta se pa ‰e vedno grela pod koÏuhovinastim ‰otorom.Na ogenj zunaj na skali sta pozabila. Skoraj je po‰el. Tikpreden sta se vrnila Ostrorogi in Navihanec, sta ga spetrazpihala in oÏivila. Je bilo kar potrebno. Mraãilo se jeÏe.

Pred votlino v Goli gori je vzplapolal velik kres. V do-lino so se razlegali veseli vriski. Zveneãe rukanje jelenovje udarjalo vmes. Mladci iz rodu Drznega Kozoroga sovzklikali svojemu vodju, Udarnemu Jalanu, ki si je tadan vzel za prvo Ïeno brhko in prikupno Sinjeoko Ko-drolasko, Skalne Zvezde hãer in sestro slovitega Ostro-rogega Jelena.

Drugo jutro je moral Navihanec ostati na skali in poma-gati Kodrolaski pripravljati obilen in kar najbolj‰i obed.Pasti sta pa ‰la gledat Ostrorogi in Udarni. Pobrala stabogat plen. Grede sta se pa ‰e pogovorila, ãesar se prej‰-nji dan nista mogla. Zavoljo Jezerne RoÏe, ki je Ostroro-gi kar gotovo ne bo dobil, ãe se Sinjeoka ne vrne nazajna jezero, dokler si Jelen ne zabije lastnega koli‰ãa. Nirad pristal Udarni. Nazadnje se je pa vdal. Bi res uteg-nil nastati srdit spor med rodovi. Padali bi mu moÏje in

BESeDABOBRI 1: SAM

195 

mladci, Ïenske in otroci bi pa stradali in jokali. Nazad-nje bi vsi njega kleli. Nak. Se mora Ïe premagati.

Pri duhu svoje umrle matere je moral Jelen obljubiti,da se Sinjeoki ne bo niã zgodilo. In da jo koj pripelje vskalno votlino na poboãju Gole gore in jo tam skrije, ãebi ji kaj grozilo. Udarni sam pa si izÏge drevak, da bovsak ãas lahko po Dolgem potoku navzdol pri‰el pogle-dat k svoji Ïeni, in v katerem jo pripelje do konca Dol-ge doline in odpelje naprej na otok sredi bistrega jeze-ra.

Udarni Jalan je zarukal. Kmalu je mrgolelo mladcevna produ. In so tesali in Ïgali in vesla ravnali. Mojstro-val jim je Ostrorogi, ki se je najbolj razumel na drevake.Udarni in Sinjeoka pa sta veãji del ves dan pohajkovalapo ‰umeãem listju v bliÏnjih go‰ãavah naokrog.

âez nekaj sonãnih dni so Kozorogovci v tolmunu podjezom potopili in prikrili dva drevaka; veãjega in manj-‰ega. Sonce se je skrilo za oblake. Z gora je pritisnil mrazin priganjal na pot. Treba se je bilo raziti. Najbolj teÏkoje bilo Sinjeoki. Ni ji bilo prav, da se mora vrniti nazaj vSomovo koli‰ãe. Pa kaj, ko mo‰ki vedno po svoje trmo-glavijo.

Kakor bi se bila Sinjeoka Kodrolaska rada pokazala namosti‰ãu, posebno Ïenskam, z ogrlico na vratu, se jepremagala in jo skrila, ‰e preden so trãili ob pristajnimost Somovega koli‰ãa. Bi utegnilo biti hudo narobe, ãe

BESeDABOBRI 1: SAM

196 

bi se razvedelo, da je dal njej tako dragotino Kozorogo-vec Udarni Jalan — njen moÏ.

Ponoãi je zaãelo sneÏiti. Zjutraj so bila koli‰ãa in trdi-na vsa bela. V nekaj dneh je padlo snega ãez koleno.

BESeDABOBRI 1: SAM

197 

ZAMRZLO JEZERO

Obrnilo se je leto in pritisnil je mraz. Prek jezera jebril strupen veter. Sonce je nizko stalo na nebu.

Ponoãi je bilo pa vse nebo posuto z zvezdami.Moãvirja, na katerih sneg ni leÏal, ko so ga bila spro-

ti talila, so zamrznila in omrtvela. Iz loãja in trstja soodleteli zadnji zaostali moãvirski ptiãi. Zaãelo je za-mrzovati tudi jezero. Redkim drevakom, ki jih ‰e nisopotegnili na suho, je bilo ob trdini in na otokih Ïe trebaprebijati pot skozi vsak dan ‰ir‰o in debelej‰o ledenoskorjo.

Na ognji‰ãih ogenj nikoli ni zamrl. Izpod slemenovkoã se je noã in dan kadilo.

Koli‰ãarji so se vsi odeli v koÏuhe. Otroci, ki so se ‰epo tleh plazili, so bili bolj podobni mladim medvedkomkakor pa bodoãim moÏem in Ïenam.

Pastirji se niso veã vraãali na mosti‰ãa. Bi jih utegnilãez noã led, ki bi zaprl drevakom pot, pa bi ‰e ne drÏal,odrezati od Ïivine. Na trdini in na otokih so si postavili‰otore. Bu‰e in rogate ovce so ãez dan pasli v kopnih inzamrzlih moãvirjih. Koze so objedale grmovje. Pra‰iãeso bili pa skoraj vse Ïe poklali. Kar jih je ostalo za pleme,

BESeDABOBRI 1: SAM

198 

so jih prepeljali na koli‰ãa in jih krmili z Ïelodom, z rib-jimi glavami in z raznimi drugimi ostanki. Da so bileãrede varne pred zverino, posebno pred volkovi, so jihãez noã zaganjali v visoke trnove ograde. Pred ‰otori sopa kurili ognje in menjaje se ob njih straÏili.

Lovci so ostajali doma. V snegu so bila pota po go-‰ãavi prenaporna. Nastavljali so samo ‰e mreÏe ob po-tokih in nezamrzlih studenãinah. Plen je bil boren.

V jezeru je bilo ãimdalje teÏe uloviti kaj prida rib.Kmalu pa ‰e tiste redke pokrije led.

Ostrorogi je bil sebe in svoje obilno oskrbel za zimo.V jeseni s sadjem, le‰niki in Ïirom. Kodrolaska je bilanabrala dokaj vodnih ore‰ãkov in ‰e drugega semenja.Divjaãine tudi niso bili vse sproti porabili. Najlep‰i kosimesa so zmrznjeni viseli zunaj pod napu‰ãem in ãakalihudih dni.

Vsi drugi so si Ïeleli, da bi jezero ‰e dolgo ne zamrz-nilo. Ostrorogi je pa komaj ãakal trdnega ledu. âimprejbi se rad lotil koli‰ãa. Zavoljo Sinjeoke in Jezerne, da bijo mogel kam pripeljati. Udarni ne bo voljan predolgoãakati. Kakor hitro ne bo veã Kodrolaske v Somovemnaselju, se bo za Jezerno RoÏo vnel hud prepir, v kate-rem utegne podleãi.

Ostrorogi je vse orodje pripravil in nabrusil in ni ve-del veã kaj poãeti. Pa si je domislil, da pogleda za Jezer-no, preden mu led zapre pot do nje. Kasneje bo komaj

BESeDABOBRI 1: SAM

199 

utegnil. Se bo moral podvizati s koli‰ãem, da ga pomladne prehiti in se mu led ne stali pod nogami.

Ogrnil je ãez spodnji koÏuh ‰e risjega. Risovo glavo sije potegnil ãez lase namesto oglavnice. Vzel si je oroÏjein odveslal. Veter mu je zana‰al drevak in vêsel se je pri-ãela prijemati tanka ledena skorja.

Ostrorogi je vozil proti prelivu med obema prvimaotokoma in od tam naprej naravnost proti koli‰ãuTr‰atega Tura. âemu bi se prikrival. Do Jezerne ima Ïedokaj pravice. Nekaj lepih zimskih neodrtih bobrov jeÏe dal zanjo. Le kaj poreãe Sulec, ko ga opomni?

Z mosti‰ãa pod Ple‰ivco so Jelenov prihod z glasnimlajeÏem naznanili psi. Ku‰trave glave so pogledale izkoã.

Sulca ali Tura pa ni hotelo od nikoder biti, da ga ta alioni povabi, naj pristane. Sta si Ïe spet katero zmislila, dabi ga ãimbolj pestila. Pa se jima ne bo dal.

Mrkih misli je zavozil Ostrorogi Jelen proti pristajne-mu mostu najstarej‰ega koli‰ãa na jezeru. Naenkrat semu je pa obraz razjasnil. Po pristajnem mostu navzdolmu je ‰la naproti Jezerna RoÏa. Zapodila je pse in pova-bila: »Pristani, Ostrorogi Jelen!«

Kaj naj pomeri, da vabi RoÏa v vas namesto Sulca aliTura, je pomislil Ostrorogi. Pa mu je Jezerna brÏ pojas-nila, da sta oãe in brat od‰la k ãredam na Ple‰ivco. Jele-

BESeDABOBRI 1: SAM

200 

nu je bilo kaj v‰eã, da se bo mogel z RoÏo brez priã po-govoriti. Jezerni pa niã manj.

Ostrorogi in RoÏa sta postala.»Dolgo se niã ne pokaÏe‰. Sem mislila, da si Ïe poza-

bil name,« je pooãitala Jezerna Jelenu.»Res nisem utegnil.« Ostrorogemu je bilo ta trenutek

Ïal, da je tako dolgo odla‰al.»In Karpa tudi ni veã blizu, od takrat, ko me je hotel

ugrabiti.« RoÏa se je smehljala.»Prav je,« je bil zadovoljen Ostrorogi.»Po eni strani je prav, po drugi pa utegne postati na-

robe.« Jezerna si je popravila oglavnico, pod katero se jebil zaletel veter in jo napihnil.

»Ti je mar dolgãas po njem?« Jelen je namr‰ãil obrvi.»Hm,« je pihnila RoÏa sapo skozi nos. »âe ga nikoli

veã ne vidim, mi najbolj ustreÏe.«»Kaj pa potem —?«Ostrorogi ni razumel dvoreznega govorjenja Jezerne.

Pa mu je sama brÏ pojasnila:»Sta se zgovarjala vãeraj Tur in Sulec,« je rekla, »da se

bo zame treba ozreti po drugem moÏu, ko se izmed So-movih dveh nihãe veã ne zmeni.«

»Kdo je rekel?« je hlastno vpra‰al Jelen.»Moj oãe, Tr‰ati Tur,« je mirno odgovorila Jezerna.»In kaj je dejal Urni Sulec na te besede?« Jelen se je

nagnil naprej.

BESeDABOBRI 1: SAM

201 

»Da bi bilo tako ‰e najbolj pametno.«Ostrorogemu je kar sapa zastala. Prvi hip ni vedel kaj

reãi. Jezerna ga je morala opomniti: »In kaj pravi‰ ti?«Jelen je pogledal v stran in zaniãljivo povedal: »Ma-

lovrednega brata ima‰, kakor si sama brhka in po‰tena.On naj obleãe platneno haljo, ti si pa pripa‰i kozlovinookrog ledij. Ni moÏ, baba je.«

»Zakaj —?« Jezerna je strmela nad trdimi besedamiOstrorogega. Hkrati je bila pa tudi malo uÏaljena zavo-ljo brata, ãeprav je njo samo pohvalil. Pa ji je Jelen po-vedal o bobrih, dveh veã kakor je prstov na roki, ki jih jebil ob prvem snegu dal kot del odkupnine zanjo Urne-mu Sulcu.

Jezerno RoÏo je postalo sram. Niti na misel ji ni hodi-lo veã, da bi se potegovala za Sulca. Jelenu je celo pove-dala, kako se je Urni Sulec zlagal, da je bobre ulovil vsvojem lastnem lovi‰ãu, ki ga je bil, kakor je rekel, odkrilv skriti tesni dolini med divjimi go‰ãavami.

Ostrorogi je zasukal glavo po strani in je pljunil v je-zero. Veter je zavihral z njegovim risjim koÏuhom, ka-kor bi ga hotel opomniti, naj se nikar ne poniÏuje. Resje ponosni Jelen hotel prvi hip planiti nazaj v drevak inza vselej odriniti od verolomnega koli‰ãa Tr‰atega Tura.Pa se je kakor za slovo ozrl v obraz Jezerne RoÏe. Zastalamu je noga. Ni se mogel veã prestopiti. Zavedel se je, dabi zavoljo vsake druge Ïenske za vedno lahko obrnil

BESeDABOBRI 1: SAM

202 

hrbet njenemu rodu. Zavoljo Jezerne RoÏe ga pa Turov-cem ne more.

Jezerna je stala pred Ostrorogim s pove‰enimi roka-mi in sklonjeno glavo. Temni lasje so ji silili izpod koÏu-haste oglavnice. Veter se je poigraval z njimi. âez njenobraz je bila pa razlita vsa Ïalost, ki jo je bolela v srcu.Jelenu se je zasmilila. Prijel jo je za mrzlo roko in jokrepko potresel: »Niã ne maraj, Jezerna RoÏa!«

Vdano ga je pogledala in obraz se ji je zaãel jasniti:»Pojdi z mano, Ostrorogi Jelen. Da te vidi moja mati,Bela Ovca. Sama prede v Turovi koãi. Druge Ïenske sozbrane pri skupnem ognji‰ãu.«

Ostrorogi in Jezerna sta poãasi stopala navzgor. Podnogami so pokala zamrzujoãa brunca. Jelenu in RoÏi paje bilo spet dobro, ãeprav nista niã govorila. Mimo koãin nad slemeni in spodaj skozi koli‰ãe je pa piskal tenak,mrzel veter.

Jezerna je odvihnila teÏko turovo koÏo, s katero je bilzagrnjen vhod v stani‰ãe Tr‰atega Tura. Pri ognji‰ãu jesedela v zadimljene bele ovãje koÏe obleãena Bela Ovca,krepka Ïenska, ki so ji pa Ïe priãeli siveti lasje. Dvignilaje glavo od kodelje in preslice in zaãudeno pogledalapostavnega mladca. »Koga si privedla v goste, RoÏa?« jevpra‰ala z doneãim glasom Ovca.

»Slovitega lovca, Ostrorogega Jelena, sina BrkategaSoma in prvorojenca umrle Skalne Zvezde.« Jezerna je

BESeDABOBRI 1: SAM

203 

odgovorila poudarjeno, kakor bi hotela reãi materi: Lepoglej ga!

Bela Ovca, ki je veljala za najbolj razumno in modroÏeno v vseh koli‰ãih, se je nasmehnila Ostrorogemu:»Dokaj sem Ïe sli‰ala o tebi. Dobro se obna‰a‰ in mno-gi te zavidajo.«

Jezerno je kar privzdignilo. Globoko je zajela sapo.Najraj‰i bi zakriãala, da bo ona Ostrorogega Ïena. Pa seje potajila in povabila Jelena k ognji‰ãu. Materi Ïe kas-neje razloÏi. Vse ji pove in niã ji ne zamolãi. Tudi Sulãe-ve laÏi ne.

Ostrorogemu sta Ïenski postregli z mlekom in pod-pepelnjakom. Pogovor pa ni dlje posegel, kakor samo dokoli‰ãa Ostrorogega, ki ga namerja zabiti to zimo.

»Ne bo ji treba bili Ïal, katera sede k tvojemu ognji-‰ãu, Ostrorogi Jelen,« je modro pripomnila Bela Ovca.

»âe bo prav, ni sedaj tista daleã od mene.« Ostroro-gi je pogledal RoÏo.

»Jezerno RoÏo misli‰?« je uganila mati.»Prav njo,« je pritrdil Jelen. In je hotel ‰e povedati o

bobrih. Pa se je ‰e o pravem ãasu spomnil, da bi materbolelo, ãe bi sina grdil. Ji Ïe Jezerna obrazloÏi.

Bela Ovca je pa samo trikrat zapored prikimala.Ostrorogi je vstal. Mati je pa velela hãeri: »RoÏa! Po-

spremi slovitega lovca, ko ni mo‰kih doma.«

BESeDABOBRI 1: SAM

204 

Nazaj po pristajnem mostu navzdol sta Ostrorogi inJezerna ‰la vse drugaãne volje kakor pa prej navzgor.Jezerna je tako hitela, da ji je na poledenelih bruncihspodrsnilo. Ujela se je za roko Ostrorogega, ki je kar veãni mogla spustiti.

Na jezero je jela legati veãerna megla. Pa tudi pri vsa-ki besedi, ki sta jo spregovorila Jelen in Jezerna, se jepokadila sapa okrog ust in nosa. Na kosmatih oglavni-cah se je nabiralo ivje. Po brkih in bradi je bil Ostroro-gi Ïe ves bel. Jelena je zaskrbelo. Kakor se je nerad loãil,je moral oditi. Ni maral tvegati, da bi vso mrzlo noã bro-dil po zameglenem jezeru. Odtrgal se je od Jezerne inposkoãil v drevak. Preden ga je obrnil, je Ïe tudi Jezer-na obraãala svojega.

»Do preliva te spremim,« je rekla in zaveslala v‰tricOstrorogega.

»Nikar,« je zaskrbelo Jelena. »Nazaj grede utegne‰zgre‰iti koli‰ãe.«

»Ne bom. Mi vrh Ple‰ivce kaÏe smer. Megla se bo pa‰ele proti jutru zgostila,« je brÏ vedela odgovoriti RoÏa.

Izvedenosti RoÏe je bil Jelen kaj vesel. »Ta in nobenadruga bo mati novega rodu,« se je zaklinjal sam pri sebi.Jezerna RoÏa in nobena druga. Pa ãetudi bi moral pokli-cati mladce Udarnega Jalana na pomoã. Pa ãetudi bi bilotreba razdreti Tr‰atega Tura koli‰ãe. Pa ãetudi sam pade.

BESeDABOBRI 1: SAM

205 

Seveda. Potem novega rodu ne bo, si je domislil. Pa ãe-tudi —.

Jezerna je veslala v‰tric Ostrorogega. Zanala‰ã se jevãasih zadela s svojim v Jelenovo veslo. Govorila ni sko-raj niã. Samo smejala se je.

V prelivu med otokoma je Jezerna obrnila. Naprej sini upala veã tvegati. Pa tudi za Ostrorogega se je bala inga ni marala veã zadrÏevati. Da naj kar niã nikar ne bov skrbeh, mu je ‰e rekla. Bosta Ïe z materjo vse prav ure-dili. On naj kar ãimprej zabije lastno mosti‰ãe.

Ostrorogi bi bil Jezerni kaj rad povedal, da se njemusamemu ‰e dokaj bolj mudi, ko je Sinjeoka KodrolaskaÏe Ïena Udarnega Jalana. Pa je obljubil, da nikomur neãrhne besede.

Jezerna RoÏa je v svojem lahkem drevaku odbrzelanazaj. Ostrorogi se je ozrl za njo. Koli‰ãa Tr‰atega Tura‰e ni zagrnila megla. V bele koÏuhe odeta je stala obograji Jezerne RoÏe mati, Bela Ovca.

Tema je Ïe bila, ko je Ostrorogi Jelen priveslal poddomaãe mosti‰ãe. Komaj je ‰e na‰el skozi meglo. Sinje-oka je bila Ïe v hudih skrbeh. Navihanec in Ris sta se papravkar pripravljala, da odvesata gospodarju naproti.

Ponoãi je ledena skorja prilezla od trdine prav podkoli‰ãa. Nekaj dni ni nihãe veã mogel z mosti‰ãa.

Jezero je zamrzovalo. Led je hitel od bregov proti glo-binam in se strnil nad njimi. Vodna gladina je omrtve-

BESeDABOBRI 1: SAM

206 

la. Noben ptiã ni veã plaval po njej. Nobena riba se niveã pognala iz nje, da bi jo vzvalovila. Noben drevak seni veã pozibaval po jezeru. Samo mrzel veter je bril prekzamrzle planjave.

Led je postajal ãedalje debelej‰i. Voda je odtekala iz-pod njega. Dotekalo jo je manj. Pod ledom je nastalapraznina. Silna teÏa je iskala nove opore. Led se je priãellomiti in pokati. Razlegali so se grozoviti gromi. Budiliso ljudi iz spanja in potresali koli‰ãa. Psi so se grmenjanajbolj bali. Stiskali so se po skritih kotih in trepetali.

Jezero je zamrznilo. Najprej so si upali iti na led otro-ci. Kar niso megli doãakati drsanja. Kmalu za njimi so patudi odrasli zaãeli hoditi prek zamrzlih plitvin na trdinoin nazaj. Od ãred so prinesli pastirji spet mleko v ko-li‰ãa.

Led se je utrdil. Prekril ga je tanek sreÏ. ZasreÏeni ledje pretekla ponoãi tolpa volkov. Nikomur veã se ni bilotreba bati, da bi se udrl. Jezero je spet oÏivelo. Koli‰ãa sozaãela vezati med sabo ãimdalje bolj vidne steze.

Po obilni jedi, katero so bili koj ob prvem svitu zauÏili,je Ostrorogi Jelen vstal, se visoko vzravnal in spregovo-ril: »Hej, mladca. Dovolj smo se zadnje dni nalenarili innaleÏali. Danes poprimemo!«

Ris in Premeteni sta od veselja poskoãila in Ïe segalapo orodju, ki ga je bil Ostrorogi pripravil.

BESeDABOBRI 1: SAM

207 

Jelen je ‰e naroãil Kodrolaski, naj s hrano niã ne var-ãuje Ne bo je zmanjkalo. âe pa poide, brÏ spet preskr-be meso.

Z bodali za pasovi, omotani z vrvmi in obloÏeni s se-kirami, cepini in kiji, so od‰li raz mosti‰ãe in se napoti-li proti plitvini onstran izliva Reke. Ustavili so se srediledu in odloÏili orodje. Mladcema je Ostrorogi ukazal,naj kar koj priãneta vlaãiti kole s trdine do njega.

Ostrorogi se je ‰e enkrat ozrl naokrog in premeril zoãesom razdalje. Zdelo se mu je, da bo kar prav. Udarilje z nogo ob led in glasno spregovoril: »Tu bo sredinamojega koli‰ãa.

— Ostrorogi Jelen je stal, recimo, pribliÏno sredi dan-dana‰nje RoÏne doline. —

Navihanec in Ris sta Ïe privlekla prve kole. Sedaj jeod‰el tudi gospodar z njima na trdino. Ne toliko zavo-ljo lesa. Predvsem zato, da si ‰e enkrat natanãno ogledaiz leskovih palic zvezano mosti‰ãe v malem. Nazaj naled se je Ostrorogi vrnil z razliãno dolgimi ‰ibami. Bileso vsaka zase svoja mera.

Kakor jeseni po steptani ilovici, je sedaj Jelen zaãelmeriti z vrvjo in palicami po ledu. Ris mu je pomagal.Ostrorogi je kaj kmalu z nabru‰enim jelenovim rogomzarisal v sreÏ, kam bo treba zabiti kole, ki bodo nosilimosti‰ãe. Prvo luknjo v led izdolbe sam, z dletom, ki jihje bil veã izbrusil iz jelenovega roga.

BESeDABOBRI 1: SAM

208 

Ostrorogi je vztrajno tolkel z batom na roÏeni dolb-njak. Drobci ledu so leteli vse naokrog. Tudi njemu vbrado in obraz. Ni se menil. ·e takrat ne, ko je led pre-bil in mu je brizgnila voda po rokah in v nos. Celo veselje bil. Delo mu je ‰lo od rok, kakor se ni nadejal.

Izdolbeno luknjo je Ostrorogi zaokroÏil in primerilvanjo enega izmed kraj‰ih kolov. Kar pravi je bil. Zastegno debelo okroglico je potapljal navpiãno v vodo,dokler se ni zasadila s prostrenim koncem v dno jezera.Ostrorogi je odstopil in ogledal kol od vseh strani. Maloje bil nagnjen proti Reki. Jelen ga je naravnal in ga zari-nil v polÏkarico, jezerno blato, kolikor je paã zmogel spraznimi rokami.

Iz lesa, ki sta ga bila mladca navlekla s trdine, so obkolu na dve strani zloÏili podstavke. Ris in Navihanecsta se s teÏkimi bati v rokah povzpela na vrh brun. Ost-rorogi pa je pristopil h kolu, da ga bo uravnaval. Bum,bum. Padli so prvi udarci. Kol se je hitro pogrezal in seni mogel na nobeno stran veã nagniti. Spodaj ga je pri-jela ilovica, zgoraj ga je drÏal led. »Zabijati koli‰ãe poletiiz premikajoãih se drevakov bi bilo kaj teÏko, ãe ne na-ravnost nemogoãe. Vsaj zveÏeno bi bilo vse,« je pomislilOstrorogi.

Ris in Navihanec sta veselo vihtela bate. Kol se je ãe-dalje niÏe ugrezal. Od teÏkih udarcev je led daleã nao-koli bobnel. Posebno, kadar je poprijel Ostrorogi sam.

BESeDABOBRI 1: SAM

209 

In so dolbli led in uravnavali in zabijali kole, da jepostalo vsem trem vroãe. Slekli so koÏuhe in goli dopasu hiteli delati naprej. Zimsko sonce jim je obsevalorjave hrbte. Mraza, ki ga je izdihaval led, niti ãutili nisoveã.

Na prve ‰tiri, nizko do ledu zabite kole, so pritrdilipristajno bruno. Sedaj so imeli Ïe oporo. Delali so ÏelaÏe. Zabijali so ãedalje dalj‰e kole in se povzpenjali ved-no vi‰e. Gradili so po‰evni pristajni most.

Bum, bum, bum, je neprenehoma grmelo prek leduin opozarjalo Somovo naselbino in druge, da si Ostro-rogi Jelen zabija lastno koli‰ãe.

Udarci so privabili mladce. Drug za drugim so se pri-drsali. Navihanec jih je brÏ vpregel v delo. âasa so imelina pretek. Kaj naglo so zvlaãili ves les s trdine do sta-vi‰ãa. Kdo bo pa smel dolbsti luknje v led in vihteti bat,so se pa kar spopadli med sabo. Ostrorogi je komajsproti meril, ukazoval in naravnaval kole. Mladci sohiteli, da so si ‰e oni morali sleãi koÏuhe.

Do stavi‰ãa je pri‰el tudi Neokretni Karp. Pa ne, da bipomagal. Hotel je Ostrorogemu odtegniti pomoã mlad-cev. Podil jih je na druga dela, ki pa niso bila prav niãpotrebna. Niso ga hoteli ubogati. In so se zlagali, da jimje Brkati Som ukazal pomagati Ostrorogemu. Karp jimni verjel. Da gre Soma vpra‰at, je odgovoril in se res obr-nil in hotel oditi.

BESeDABOBRI 1: SAM

210 

Od‰el pa ni. Obstal je na ledu kakor primrznjen. Na-ravnost predenj se je na ko‰ãenih drsalkah pridrsal iz-pod oddaljene Ple‰ivce Urni Sulec.

Neokretni se je spomnil, kako divje so rulili Turovci inga podili naokrog takrat, ko se je spozabil in hotel ugra-biti Jezerno RoÏo. Za‰kripal je z zobmi, od togote zardelv obraz in prijel za roãaj bodala: »Kaj pa ti stikuje‰ okrogna‰ega koli‰ãa?« je nahrulil Sulca.

Urni je zaãudeno pogledal. Ni razumel Karpove jeze.Kar ni mogel mirno poÏreti njegovih besedi. Prisekljivoga je zavrnil: »Kak‰nega va‰ega koli‰ãa? âe prav vidimin vem, si novo koli‰ãe zabija Ostrorogi Jelen in ne ti inne tvoj oãe Brkati Som.«

»Vseeno,« je pihal Karp, »v na‰i vodi in na na‰emledu nima‰ niã opraviti.«

»Led in voda sta vseh.« Sulec je Karpa zvi‰ka pogle-dal. Hkrati se je spomnil, da se Neokretni jezi najbrÏ za-voljo kak‰nega nesporazumljenja. Saj je bil on vednoprijazen z njim. In Tr‰ati Tur prav tako. ·e dokaj bolj,kakor pa zasluÏi.

Neokretni je pa sikal: »Vseeno, vseeno. Napodimote.«

»Pa zakaj?« je uprl Sulec roke v bok.»Tudi Turovci ste mene.«

BESeDABOBRI 1: SAM

211 

»Krhmkrhm.« Premeteni Navihanec je prisiljeno za-ka‰ljal. Drugi mladci so zaãeli prav tako poka‰ljevati inse naskrivaj hihitati.

»Mi tebe napodili?« se je ãudil spodaj na ledu Urni.»Kdaj pa?«

»Sam dobro ve‰. Si bil kar gotovo zraven. Takrat za-voljo Jezerne. Niã ne taji.« Neokretni je ‰e vedno svojotrdil. Mladci so zaãeli divje razbijati. Niso mogli veã kro-titi smeha. Oni so bili rulili in napodili Karpa. Ukano jepa zasnoval Premeteni Navihanec.

»Hudo se moti‰.« Urni je zmajeval z glavo. »A, zato teni niã veã k nam.« Sulec je dvignil roko in kazalec: »Sempa le prav naredil, da sem te pri‰el iskat. Tr‰ati Tur tevabi.«

»âe je res?«»Seveda je res. Kar opravi se in greva. Bi se dogovorili.

Saj ve‰, o ãem.«»O Jezerni?« Neokretnemu so se zasvetile oãi.»Prav o njej.« Sulec je nala‰ã ves ãas moãno glasno

govoril. Kljub tru‰ãu, ki so ga narejali mladci, je moralnjegove besedi sli‰ati tudi Ostrorogi Jelen. Jih je tudi.

Karp in Sulec sta od‰la. Ostrorogi je vedel, da je Urnipravzaprav pri‰el draÏit njega. Saj tudi ni prikrival, ko gani ogovoril. Tega pa Jelen ni mogel vedeti, kako trdo jeprijela svojega besedolomnega sina Bela Ovca, kateri jebila Jezerna vse povedala zavoljo bobrov. Urni Sulec je

BESeDABOBRI 1: SAM

212 

pa prav na nasprotno stran zatrmoglavil, kakor je hotelanjegova spo‰tovana mati.

Jelenu je bilo zavoljo Jezerne, ki mu jo res utegne pre-vzeti Karp, hudo. Pa sedaj ni utegnil begati naokrog.Moral se je zanesti na Belo Ovco in na Jezerno RoÏosamo. Mudilo se mu je pa ‰e bolj do lastnega koli‰ãa.Brez njega ni niã. Raz svoje mosti‰ãe se bo pa Ïe znalbraniti in napadati, ãe bo treba. Za njim stoje vendarUdarnega Jalana mladci. In pa —. Ti, ki dolbejo luknje inzabijajo kole, so tudi z njim.

Ostrorogi je stopil mednje. Spregovoril jim je in jimobljubil, da jih na koncu popelje v svoje lovi‰ãe in jimprepusti meso enega celega losa. Samo koÏo in roge siobdrÏi, ko mu bo v novem koli‰ãu obojega primanjko-valo.

Mladci so zavrisnili, da se je razlegalo daleã prek za-mrzlega jezera. Bati so pa ‰e hitreje zapeli.

Bum, bum, bum, bum, bum, bum —Ob sonãnem zahodu je bil pristajni most dograjen do

vrha.

BESeDABOBRI 1: SAM

213 

SVETLO KOLI·âE

Mrzlih dni kar ni hotelo biti konec. Led se je debelilin megla je pu‰ãala na njem vedno veã sreÏa. Je-

zero je bilo videti kakor obseÏna zasneÏena planjava.Lesene drsalke, katere so si navezovali otroci in odras-li, so Ïe kar nerade tekle.

Îivina je medlela. Pastirji so jo vãasih prignali prav dokoli‰ã in jo po zasreÏenem ledu odgnali drugam na bor-no pa‰o.

Iz ârne gore in iz drugih go‰ãav so prihajali ponoãina zamrzlo jezero volkovi. Laãni so tulili okrog ogradov,v katere niso mogli vdreti. Pastirji so jih odganjali s kri-kom in ognjem. Pa svetlikajoãe oãi se kar niso maraleumakniti nazaj v temo. Sestradani volkovi so se nekaj-krat pritepli prav pod koli‰ãa. Pod koãami so se spopa-dali za odpadke.

Vse je bilo sito mraza, z Ostrorogim Jelenom vred.Koli‰ãe Ostrorogega Jelena je bilo Ïe veã dni zabito.

Tudi mosti‰ãe nad njim s pristajnini mostom vred je biloÏe pobrunãeno. Na njem so se urno obraãali mladci. Skamnitimi sekirami so prisekavali in zasekavali okrog-lice, jih prevrtavali s svedri, katerih konice so bile iz kre-

BESeDABOBRI 1: SAM

214 

silnika. Vrteli so jih z loki. Drugi so obrezovali drenovekline in pribijali z njimi na sleme dvignjena bruna. Og-rodja vseh treh koã so kaj hitro rasla. Jelen sam je le red-kokdaj mogel prijeti za delo. Je imel preveã opraviti zukazovanjem in nadziranjem. Orodje je moral brusiti inpopravljati Ïe Premeteni Navihanec. Kar mimogrede seje bil privadil koãljivega posla.

Neokretni Karp se na stavi‰ãe ni veã prikazal. Priha-jali so pa drugi. Kar vsi zapovrstjo. Pri‰el je tudi BrkatiSom. Mladci so utihnili. Zbali so se, da jih ozmerja inrazpodi. Pa jih je celo zdaleã pohvalil. Vpra‰al je Ostro-rogega: »Kako se ti pa obna‰ajo ti razposajenci?«

»Kar dobro. Veliko postore.«»Prav,« je prikimal Brkati. »Jaz sem pa mislil, da so ti

samo v napotje.«»Kako! Ko vidi‰, da bodo ogrodja skoraj Ïe dokonãa-

na.« Jelen je ‰el po pristajnem mostu k Brkatemu na led.Som si je ogledal od vseh strani bodoãe naselje. Bilo

mu je v‰eã. Skoraj zavidal je Ostrorogega. In spet si jezaÏelel, da bi bil podjetni Jelen njegov prvorojeni sin inne lenivi Karp. Hkrati se je odloãil, da Ostrorogemu nebo veã nagajal. Celo pomore mu do samostojnosti. NaJezerno RoÏo naj pa Jelen pozabi. Bolj prav kaÏe, da jovzame Karp. Ostrorogi si bo Ïensko Ïe znal poiskati. Neene same. ·e veã. Neokretni pa ne. Se vede, kakor bi vmeglo zamahoval s sekiro. In je spregovoril redkobesed-

BESeDABOBRI 1: SAM

215 

ni Brkati Som in rekel Ostrorogemu Jelenu, prvorojene-mu sinu svoje Ïe umrle druge Ïene, lepe Skalne Zvezde:

»Pohiti z delom, plamenolasi Ostrorogi Jelen. Îivlje-nje v na‰em naselju se bo tako zasukalo, da se tvojemukoli‰ãu vsak dan bolj mudi.«

Jelen je zaslutil, da ima Som namene, ki se bodo z nje-govimi naãrti hudo kriÏali. Zaskrbljeno je odgovoril:»Podvizamo se, kar moremo.«

»Dajte se ‰e bolj,« je poudaril Brkati: »In ãe ti pri-manjkuje orodja in ljudi, sem ti pripravljen z obojimpomagati.«

Ponujeno pomoã bi bil Jelen ‰e vãeraj sprejel, sedaj joje kratko in gladko odklonil, ãeprav bi jo rabil. Zazdelose mu je, da mu Som nastavlja past, kateri se niti zdaleãne sme pribliÏati, ãe noãe, da se ujame. Kakor ujetegabobra bi ga potem lahko Karp utopil. In pa. Pri njego-vem koli‰ãu naj nobeden drug nima besede kakor samoon sam!

»âe noãe‰, pa ne,« je spet spregovoril Brkati. »Pove-dati ti pa moram, da spomladi pripelje v koão, v katerisedaj stanuje‰, Karp svojo Ïeno — Jezerno RoÏo.«

Ostrorogi bi bil najraj‰i pograbil sekiro in Brkatemupreklal glavo. Pa se je premagal, kakor se doslej v Ïiv-ljenju ‰e nikoli ni. Se je moral, ãe je hotel zvedeti ‰e na-daljnje Somove in Karpove naklepe. Zvito je vpra‰al:»Kak‰no odkupnino pa bo dal Neokretni za Jezerno?«

BESeDABOBRI 1: SAM

216 

Som je priprl oãi: »Niã ne bo dal. Kar zamenjali bomo.Karp Jezerno, Urni Sulec pa vzame na‰o Sinjeoko Ko-drolasko.«

»Takooo —!« Jelenu je zatrepetal obraz. »Pasje nava-de vpeljujete. Turovci jemljejo odkupnino za RoÏo odmene, za hrbtom pa jo oddajajo Karpu. NiãvredneÏi!«

Brkati Ostrorogemu ni mogel oporekati. Bal se je celo,‰e bolj ga razdraÏiti. Priznal je: »Ni bilo prav, kar je na-redil Urni Sulec. Vrne ti bobre in jaz te vrh tega ‰e oskr-bim z Ïivino za novo koli‰ãe.«

Somovo me‰etarjenje je Jelenu presedlo. Vzrojil je:»Noãem ne bobrov ne tvoje Ïivine. Si Ïe sam pomorem,kakor sem si moral doslej. Îal mi je samo, da nisem Ur-nega Sulca pri priãi ubil, ko sem ga zalotil v svojem lo-vi‰ãu. Imel sem pravico.«

»Sedaj je prepozno,« je opomnil Brkati.»Vem. Vem pa tudi, da se vam morebiti res posreãi Je-

zerno odvzeti meni in jo dati Karpu. Pa vam bo bridkoÏal.« Ostrorogi je dvignil pest in zagrozil: »Sinjeoka panikoli ne bo Sulãeva. Samo pritakne naj se je kdo. Pa borazdejano tvoje in Turovcev koli‰ãe. Zato ker —.« Jelense je ugriznil v jezik, da ni bleknil, ãesar ni smel, ãe nimaral izgubiti svoje ãasti.

»Zakaj, ker —?« je hotel vedeti Som.»Zato ker vem, kar vem,« je odrezal Ostrorogi.

»Saj pravim, da povej,« je podregal Brkati.

BESeDABOBRI 1: SAM

217 

»Noãem. Sem Ïe tako preveã rekel. âe ne marate bitipametni, pa skusite. In naj se led pod mano udere in najutonem pod njim, ãe ne govorim resnice.« Ostrorogi seje visoko odgnal in z vso teÏo poskoãil nazaj na led. Pre-lomil ga je. Pod njim je zazijala za prst ‰iroka poã in sebliskovito naglo pognala proti Somovemu naselju. Prekjezera se je razlegel grom, kakor bi se podirali Brkategain Turovcev koli‰ãi.

Brkati Som je pozibal s pora‰ãeno glavo: »·koda, dane uvidi‰ in se ne da‰ pregovoriti. Do pomladi bo‰ pa Ïedrugaãnih misli.«

»Ne bom.« Ostrorogi je topotnil z nogo ob led. Iz poãipod njim je brizgnila voda in se razlila na obe strani.

Brkati Som se je obrnil in od‰el. Potoma je razmi‰ljalo Ostrorogega groÏnji. Ni razumel, kam je mladec me-ril. Vedel pa je, da ni govoril v prazen niã. Je ves dru-gaãen kakor pa zaletavi Karp. Spet mu je pri‰la na miseluporna Skalna Zvezda, ki prav gotovo ‰e vedno vodisvojega Plamenolasca. Drugaãe bi ne mogel dosegatitakih uspehov. In pa —. Tudi belega bobra ima Ostroro-gi v svojem lovi‰ãu.

Poãasi je drsal dolgobki Som nazaj proti svojemu ko-li‰ãu. Pa ‰e preden je dospel do njega, je sklenil, da ne boprav niã priganjal k zamenjavi Jezerne RoÏe in SinjeokeKodrolaske. ·e zaviral bo. Morebiti se vsa ta burja kakodrugaãe prevedri. Saj navsezadnje ima Ostrorogi prav.

BESeDABOBRI 1: SAM

218 

Lahko je hud. On sam bi bil tudi. Pa kaj hoãe, ko Ne-okretni ni tak, kakor bi lahko bil.

Ostrorogi Jelen se po razgovoru z Brkatim Somom nivrnil k mladcem na mosti‰ãe. Vse je vrelo po njem. Poglavi mu je buãalo, kakor bi mu bil Som zabil drenovklin vanjo. Odvihral je proti trdini, da se prevetri in shla-di.

Ostrorogega Jelena je pograbila silna jeza. V prvi to-goti je hotel steãi nazaj v koli‰ãe in zaklati Neokretne-ga Karpa. Potem naj pa vzame Jezerno, ãe more. Nato bise zadrvil na drsalkah proti Ple‰ivci, poiskal Sulca in gaprebodel. Seveda. Jezerna RoÏa bi ga zavoljo tega veã nemarala. Ubil bi svojega in ‰e njenega brata. âeprav.PoÏge ‰e svoje nedograjeno koli‰ãe in pobegne s Sinje-oko in obema mladcema h Kozorogovcem. Hhha. Jele-nu je Ïe od same misli na ma‰ãevanje odleglo, kakor biizpljunil poÏirek grenke pijaãe.

Ostrorogi je dospel do svojega, iz leskovih palic zabi-tega in s trtami zvezanega koli‰ãa. Znosil se je nad njim.Zaãel je brcati vanj, ga razdeval, lomil palice in jih raz-metaval. Celo vse koliãke je populil, ãeprav si je moraldokaj prizadejati, preden se mu je posreãilo izruvati jihiz trdo zmrznjene zemlje. »Tako!« se je oddahnil. »Poj-dem. Pod SneÏne gore pojdem.«

V brestih pod RoÏnim hribom so zakrakale vrane,kakor bi se mu ‰kodoÏeljno glasno krohotale. Seveda.

BESeDABOBRI 1: SAM

219 

Lahko je reãi, da odide z jezera h Kozorogovcem podSneÏne gore. Kako pa gori naleti, pa niã ne pomisli.Sinjeoka bo sedla na mehko Ïe res. Njega bo pa SiviVolk silil, naj vzame Ko‰ato Jelko in naj se bori z Udar-nim Jalanom za vodstvo rodu. Ne, tega ne more naredi-ti. Nastal bi pokol v doslej sloÏnem rodu in podlegel bikar gotovo on. âe pa Jelke ne vzame, ne bo pri Kozoro-govcih niã pomenil. Za hlapca jim bo.

Ostrorogi Jelen je stisnil pesti in zaãel divje in na ‰iro-ko mahati z rokami okrog sebe. Zraven se je glasno ve-ril: »Ne, ne, ne! Nikomur hlapec! Raj‰i smrt!«

Jelen se je naslonil na deblo debele smreke, ki je bilapred dvema letoma od starosti sama padla okrog, in jezaãel znova trezno razmi‰ljati. Niã. Nikamor ne pojde.Ne bo se mu Karp smejal. âimprej dogradi koli‰ãe in sepreseli vanj. Od Jezerne pa ne odstopi kar tako. âe ga pale prevarajo in postane RoÏa Ïena Neokretnega, potemse vzdigne zoper svojega brata in ga ubije. Jezerna mune bo mogla veã ubraniti. Koli‰ãa pa ne bo poÏigal. Gaje ‰koda. Prepusti ga Navihancu in Risu. Naj zvestamladca svobodno zaÏivita. Sam pa zbeÏi skozi divje go-‰ãave v daljne kraje, kjer ga nihãe ne pozna. Tam si nanovo uredi Ïivljenje. Karpa pa ubije. Prav gotovo gaubije. Kakor psa ga ubije. Jezerna ne bo njegova.

Ostrorogi je skoraj tekel nazaj na stavbi‰ãe. Mladci, kiÏe niso vedeli kaj poãeti brez gospodarja, so se spet zga-

BESeDABOBRI 1: SAM

220 

nili. Veã kot polovico jih je Jelen poslal v hrib rezatprotje in ‰ibje, da z njim opletejo stene. Ko se namoãi,bodo pa Ïe kako pri‰li skozi zmrzal do ilovice, da jo za-bijejo med pletene stene. âe ne bo ‰lo drugace, pretolãe-jo led na plitvini in nakopljego ilovico iz jezernega dna.Ne, ne bo se pustil ugnati.

Ostrorogi Jelen je spet postal odloãne volje. Povzpelse je na vrh najvi‰jega slemena in se ozrl naokrog. So-mova in druga koli‰ãa so bila celo v snegu temna in za-kajena. Njegovo, ‰e nedograjeno, je bilo pa vse svetlo.Brunca na mosti‰ãu in bruna in okroglice v ogrodjih inslemenih so bili ogolili bobri in pouÏili lubje za hrano.Les pa ni ‰e posivel. Zimsko sonce je osvetljevalo ru-menkastobele goli. Koli‰ãe je bilo vidno daleã naokrog.Prav na drugi breg jezera in ‰e na trdino.

Ostrorogemu se je razjasnil obraz. Da bi se izseljevaliz teh prelepih krajev in pu‰ãal s trudom in trpljenjemin z ljubeznijo zgrajeno domaãijo drugim. Nak, nikoli.·e ãe bi ga s silo pregnali, bi se spet vrnil.

»Kdo pa gre tam?» Jelen je gledal proti soncu. Ble-‰ãalo se mu je in sreÏ na ledu se je lesketal. Priprl je oãiin si jih zaslonil z dlanjo. Ne, ne moti se. Od temnegakoli‰ãa Brkatega Soma naravnost proti njegovemu svet-lemu se drsata Sinjeoka Kodrolaska in Jezerna. Kaj se jebilo utegnilo pripetiti?

BESeDABOBRI 1: SAM

221 

Urno kakor maãek je bil Jelen z vrha slemena na mo-sti‰ãu in na ledu. Ni mogel doãakati. Pohitel je sestri inJezerni naproti. Îe zdaleã je opazil, da imata obe za-skrbljene obraze. ·e preden so se pozdravili, je RoÏaJelena oãitajoãe pogledala. Kodrolaska pa je bila Ïalost-na kakor otrok, ki ve, da bo tepen. Da zaãne pogovor, jerekel Ostrorogi: »Dobro se mi zdi, Jezerna, da si tudi tipri‰la pogledat moje koli‰ãe. Ti je v‰eã?«

»Lepo je,« je kratko odgovorila RoÏa.»Lepo bo ‰ele takrat, kadar bo‰ ti v njem.« Ostrorogi

se je nasmehnil. Jezerna pa je mrko pogledala:»Bom komaj kdaj.«»Zakaj?« je brÏ hotel vedeti Jelen.»Jaz ti vse povem. Vsako besedico, ki jo ujamem iz

razgovora med Sulcem in Turom, samo da se ve‰ ravna-ti. Ti mi pa dogodke, od katerih je vse odvisno, niti neomeni‰ ne in jih zanala‰ã zamolãi‰.« Jezerni se je na‰iroko odvezal jezik.

»Kaj sem ti zamolãal?« Jelenova beseda je bila trda.»Da je Sinjeoka Kodrolaska Ïe Ïena Udarnega Jala-

na.«»Sem ti. Dal sem besedo, da nikomur ne povem, in

sem jo drÏal. Nisem verolomec, kakor so Turovci, kadarjim kaÏe. Lakotniki.«

Ostrorogi si ni pustil kar niã reãi. In prav tak je bil Je-zerni RoÏi v‰eã. Koj je postala krotka in je odgovorila s

BESeDABOBRI 1: SAM

222 

pohlevnim glasom: »Ti niã ne oãitam. Ravnal si, kakorje moÏaka vredno. Samo za nas tri se utegne hudo na-robe narediti.«

»Kaj more biti ‰e kaj bolj narobe, kakor je?« Jelen jebil nestrpen.

»Kar je bilo doslej, ‰e senca ni proti temu, kar nas ‰eãaka. Poglej Kodrolasko!» Jezerna je s pridvignjenimioãmi obrnila glavo proti Sinjeoki.

»Vidim, da je jokala.«»In drugega niã ne opazi‰? Si mar slep?«Kodrolaska je povesila glavo in skrila pogled.»Res ne vem,» je odkimal Ostrorogi.»Ti pa jaz povem. Sinjeoka bo postala mati.«Jelen je ostrmel. Res doslej ‰e nikoli ni pomislil, kaj se

je bilo utegnilo dogoditi v pozni jeseni na skali v koncuDolge doline. ·e manj pa, da bi kdaj Kodrolaski zavoljotega grozila celo smrt. âe Sulec dobi tako za Ïeno, jobrez usmiljenja izÏene v moãvirje, da se vgrezne inudu‰i. Z nerojenim ali pa z rojenim zarodom vred. Takaje stara postava. Ne bo ji prizanesel. Pozna Turovce. âepa Brkati Som opazi Kodrolasko prej, preden jo oddaUrnemu, kak‰na je, da ni veã sama s sabo, se tudi razjeziin jo v prvi togoti utegne prav tako odvleãi na rob moã-virja in jo kakor garjavega psa s kamenjem napoditi vsmrt. Saj Som bi morebiti ‰e prizanesel. Pa Redkozoba·ãuka in Karp ne bosta odnehala. âe bi Brkatemu pove-

BESeDABOBRI 1: SAM

223 

dal —? Nak, nak, nak! To ga ‰ele razjezi. Da se je drzni-la Sinjeoka vdati se brez njegovega dovoljenja mo‰ke-mu, ki ga on niti ne pozna. In se potem, kakor v zasmehnjemu, ‰e upa vrniti v njegovo koli‰ãe.

Jelen si je moral priznati, da je napak naredil, ko nipustil Kodrolaske oditi kar z Udarnim Jalanom na otoksredi jezera pod SneÏnimi gorami. Preveã je mislil nase.Zavoljo Jezerne je tako ravnal. Sedaj pa ima.

Ostrorogi se je spomnil Udarnega Jalana in njegovihmladcev in na obljubo, ki mu jo je dal pri duhu svojeumrle matere. Seveda. Koj ga mora obvestiti, da Kodro-laski grozi nesreãa. Naj pride in naj jo odpelje. Kaj bopotem z njim in z Jezerno, pa niti zdaleã ni mogel vedeti.Kar bo, pa bo.

Iz zami‰ljenosti je Jelena zdramila Jezerna RoÏa: »No,kaj si tako obmolknil?«

Ostrorogi je dvignil glavo: »Preudarjam, kako re‰imSinjeoko Kodrolasko.«

»Prav, prav,« se je razveselila Jezerna in brÏ vpra‰ala:»In vidi‰ kak‰no pot?«

»Seveda jo. Njenemu moÏu, Udarnemu Jalanu, spo-roãim, naj pride, naj jo ugrabi in jo odvede pod SneÏnegore.«

Sinjeoka se je oddahnila: »Udarni Jalan in njegovimladci! Potem bo vse dobro.«

BESeDABOBRI 1: SAM

224 

»Zate. Za naju z Jezerno pa bo za vedno narobe. Sevse tako ãudno zapleta.«

Ostrorogi je bil Ïalosten. Pa se je Jezerna prijela zanjegove rame in se naslonila obenj: »Ne bo narobe,Ostrorogi Jelen. Ne sme biti. Ti samo hitro dogradi svojenovo koli‰ãe, ki je tako lepo svetlo, in se s Sinjeoko pre-seli vanj. Iz novega svetlega koli‰ãa naj odpelje UdarniKodrolasko.«

Jelen je zaãel pokimovati z glavo: »Lahko pravi‰, do-konãaj koli‰ãe in se preseli vanj. Ne pomisli‰ pa ne, dase Karp ‰e isti dan naseli v moji stari koãi na Somovemmosti‰ãu. In bo takoj hotel imeti tebe.«

»Hoootel —« je zategnila RoÏa.»Ne bo‰ se mogla ubraniti. Turu in Sulcu in Somu in

Karpu, ki mi ga ne pusti‰ ubiti.« Jelen je stisnil pesti.Jezerni se je zresnil obraz. Poudarno je povedala:

»Naj primrznem na led in se sama vanj spremenim in sespomladi z njim vred stalim in zgubim v daljnih vodah,ãe kdaj postanem Ïena moÏa, ki bi bile njegove rokeokrvarvljene od bratove krvi.«

»âe je pa smrduh.« Ostrorogi je govoril skozi stisnje-ne zobe.

»Naj bo. Se Ïe sam ugonobi.«»Ne bom se mogel premagati, ãe se tebe polasti.« Je-

len kar ni hotel odnehati.

BESeDABOBRI 1: SAM

225 

Jezerna je prijela Ostrorogega za golo lakt in ga ‰e na-prej pogovarjala: »Meni pa vse nekaj pravi, da jaz nikoline bom Karpova, in da bom prej, kakor misli‰, tvoja. Tisamo re‰i Sinjeoko, ki na niã drugega ne misli veã, kakorsamo ‰e na Udarnega Jalana, in naju komaj sli‰i, kaj sepogovarjava.«

»Pa prav zares,« je pritrdila Kodrolaska.»âe bo meni grozila nevarnost,« je nadaljevala Jezer-

na, »mi pomore moja mati, Bela Ovca, ki veliko ve inzna kuhati napoje iz vseh vrst korenin, listov in cvetov.Na videz zbolim. Bolne ne ne bodo tirali h Karpu naleÏi‰ãe. Ko se pa prevedri, pa spet ozdravim.«

In je znala Jezerna tako govoriti, da so vsi trije postalibolj‰e volje. Sinjeoka je bila naravnost vesela. Se Ïe pri-krije, da ne bo nihãe opazil, najmanj pa Redkozoba ·ãu-ka, kaj ji je. Pa ãeprav pride Udarni ‰ele spomladi ponjo.

Kodrolaska je Jezerno RoÏo odpeljala nazaj v svojokoão. Postregla ji je z vsem, kar je premogla, in RoÏa seje ãudila, kako je Jelen znal oskrbeti svoje ljudi. Kaj ‰elebo, kadar zagospodari neodvisno od Soma. Prav je na-povedala njena mati, da ne bo Ïal tisti, ki sede k ognji‰ãuOstrorogega Jelena.

Jezerna in Sinjeoka sta se greli ob ognju in jedli suhosadje. Spokojno sta se med seboj pogovarjali; kakor dvesestri. Druga drugi sta Ïeleli samo dobro. Da se jima pautegne v Jelenovi koãi zgoditi kaj hudega, na to pa no-

BESeDABOBRI 1: SAM

226 

bena mislila ni. Saj nista mogli vedeti, da se je bil prav-kar vrnil nazaj v koli‰ãe Neokretni Karp, ki je bil od‰elzjutraj zdoma. Redkozoba ·ãuka ga je Ïe teÏko ãakala.·e preden je njen prvorojenec odloÏil oroÏje, mu je po-vedala, da pri Ostrorogem vasuje Jezerna RoÏa.

Neokretni je zadivjal. Kri mu je butnila v glavo, da jekar krvavo gledal. Potegnil je bodalo in zasikal: »Zako-ljem ga.«

»Ne buri!« ·ãuka je govorila ‰epetaje: »Jelena same-ga ni doma. V koãi sta samo Jezerna in Kodrolaska.«

Karp je vtaknil bodalo nazaj za pas in pritajeno tihood‰el na mosti‰ãe. Potuhnjeno kakor ris se je prismukalh koãi Ostrorogega. Prislonil je uho k steni in prisluhnil.Pogovora ni mogel razloãiti. âez nekaj ãasa pa je le jasnoujel Sinjeokine besede: »In kadar bo‰ ti, Jezerna RoÏa,Ostrorogega Ïena —.«

Neokretni in veã zdrÏal. Planil je v koão in zarjul:»Kdo? Jezerna Ostrorogega. Ti Ïe pokaÏem.« Karp je zvso moãjo udaril Kodrolasko v obraz. Sinjeoka je zakri-ãala in Ïe zaãutila, da ji teãe iz nosa in iz ust kri. ZbeÏalaje za ognji‰ãe, se uprla obenj in glasno jokala.

Neokretni se je obrnil proti Jezerni, ki je bila Ïe sto-pila v kot in si zaslonila hrbet: »Ti, ti,« je reÏal Karp vRoÏo. »Ti psica, ki se potepa‰ po tujih koãah. Te Ïe na-uãim. Ven!« Razdivjanec je hotel pograbiti dekle za lase,pa je brÏ odskoãil nazaj. Ustra‰il se je. V roki Jezerne se

BESeDABOBRI 1: SAM

227 

je zabliskalo bodalo. Njene oãi so pa sipale iskre. In jesiknila proti Neokretnemu: »Samo dotakni se me. Zve-rina!«

Karp si ni upal veã pribliÏati RoÏi. Stal je s hrbtomproti vhodu, stiskal pesti in zobe in grozil: »âakaj, kadarbo‰ moja. Z najteÏjim jermenom te golo pretepem.«

»Ne bo‰ me. Prej se zabodem.«Jezerna je ponosno zravnana z bodalom v roki stala v

kotu, Karp pa se je od togote krivil in ‰kripal z zobmi:»âakaj, ãaakaj, ãaaa —«

Bunk! Karpu je priletel teÏek udarec za vrat. Zvrnil seje na tla kakor pobit junec. Nobene besede ni mogel veãspregovoriti. Samo grãal je.

»Se Ïe predrami.« Ostrorogi je Neokretnega ‰e brcnil.Potem ga je za noge potegnil ven na mrzlo mosti‰ãe.

Jelen se je vrnil v koão in povedal: »Se mi je kar zde-lo, ko sem ga zagledal raz sleme, da bo zdivjal. Na vsosapo sem hitel in pri‰el ‰e ravno prav.«

»In ãe si ga ubil?« se je zaskrbljeno oglasila Jezerna.»Ga niã ‰koda ni,« je odsekal Jelen.»Potem bi bilo res najbolj pametno, da se zabodem.

Tvoja ne morem biti.« RoÏi je ‰lo na jok.Zunaj pred vhodom je Ïe javskala Redkozoba ·ãuka.

Pa tudi Neokretni se je oglasil in Ïe vstajal.»Sli‰i‰, Jezerna?» je opozoril Jelen. »Ne bo ga kraj ne,

ko niã prida ni.«

BESeDABOBRI 1: SAM

228 

»Kako govori‰,» je posvarila RoÏa.Kodrolaski se je kri Ïe ustavila. Umila si je Ïe precej

zatekel obraz in rekla, da tudi ona pospremi Jezerno. Neostane rada sama doma.

Vsi trije so od‰li z mosti‰ãa na led. Navezali so sidrsalke. Jelen je imel ko‰ãene, dekleti pa iz trdega lesa.

Prijeli so se za roke. Jelen je bil v sredi. Niso mogli kajprida hiteti. Drsalke po zasreÏenem ledu niso rade drse-le. ·lo je pa vseeno hitreje, kakor bi pa mogli teãi poravni trdini.

V prelivu med prvima otokoma so se ustavili. Ozrli sose nazaj. Veãerno sonce je obsevalo novo koli‰ãe Ostro-rogega. Daleã za njim pa so rdeli zasneÏeni Grintovci.

»Tak tako, Sinjeoka,« je spregovorila Jezerna. »More-biti se nikoli veã v Ïivljenju ne vidiva. K vam tako kma-lu ne bom mogla priti. Kar gotovo te prej odpelje UdarniJalan. Bodi sreãna!«

»Tudi ti, Jezerna RoÏa!« Kodrolaski je bilo teÏko, ãe-prav si je zaÏelela ãimprej zaÏiveti z Jalanom.

»Saj si sli‰ala, kak‰no Ïivljenje mi je obljubljal Karp.Jermen na golo telo.« RoÏa se je bridko nasmehnila.

»Saj ne bo‰ njegova.«»Raj‰i se vgreznem v najgloblje moãvirje, da zgine

vsaka sled za mano.« Jezerni je jezno zablisnilo oko.»Ve‰ kaj, Ostrorogi,« si je domislila Sinjeoka, »kadar

bo Jezerna tvoja Ïena, jo kdaj pripelje‰ s sabo na skalo

BESeDABOBRI 1: SAM

229 

sredi potoka v koncu Dolge doline. Jaz pa pridem z Ja-lanom v votlino pod Golo goro.«

»Saj res!«Raz‰li so se. Ostrorogi in Kodrolaska sta oddrsala

nazaj proti izlivu jezera. Jezerna RoÏa je pa ‰e dolgo sta-la v zamrzlem prelivu in gledala za njima.

Za priostren vrh, za belo zasneÏeni vrh pa je zahaja-lo veliko in kaj malo gorko zimsko sonce. RoÏnatordeãazarja se je na ‰iroko razlivala ãez nebo. Obetala je ‰e zanaprej lepo vreme.

BESeDABOBRI 1: SAM

230 

ZRAVNANI PREHODI

Veãerno sonce je sijalo na novo zgrajeno koli‰ãeOstrorogega Jelena. Odbijalo se je od ogoljenih

brunc na mosti‰ãu. Po sivkastorumenih strehah iz po-su‰ene visoke moãvirske trave so se prelijali nizki zad-nji Ïarki pred zatonom. Troje koã, veãja in dve manj‰i,so daleã metale svoje sence na led. Koãe same, ãepravnove, le kaj malega bo treba ‰e dopolniti spomladi, sopa kakor spale. Ni se ‰e kadilo izpod slemen.

Okrog ob‰irnega ognji‰ãa v visoki srednji koãi so staliOstrorogi Jelen, Sinjeoka Kodrolaska, Premeteni Navi-hanec in njegov brat Pegasti Ris. Bevsk je sedel mirno natleh poleg njih in ni repkal, kakor bi se tudi on zavedal,da so vseh oãi pazno uprte samo na ognji‰ãe.

Vsi so molãali. Ostrorogi Jelen se je sklanjal nad vne-tilo, urno potegoval vrtilo sem in tja, da je drgalo v jami-ci, zavrtani v presu‰en mehak les, kar plesalo. Namletiprah se je Ïe smodil. Hitro, kakor se mu doslej ni ‰e ni-koli posreãilo, je Ostrorogi zanetil na ‰e neoÏganemognji‰ãu nov ogenj. Visoko je zaplapolal plamen protiostre‰ju. Strop, narejen iz okroglic, mu je prestregel pot,da ni mogel oblizniti slamnate strehe.

BESeDABOBRI 1: SAM

231 

»Na dobro sreão, na dobro sreão, na dobro sreão!« soOstrorogemu veselih obrazov vo‰ãili uspehov polnobivanje v novem domovanju Sinjeoka, Navihanec in Ris.In sebi seveda z njim vred.

»Na dobro sreão vsem nam!« je odgovoril Jelen. Po-nosno je stal poleg ognji‰ãa. Zavedal se je, da je ta dan,ko je priÏgal v novem koli‰ãu nov ogenj, ki naj dolge ro-dove ne ugasne, postal od vsakogar neodvisen in zaãet-nik novega rodu. Som ga je sicer nagovarjal, naj vzameogenj kar s sabo z rodnega ognji‰ãa, pa mu niti odgovo-ril ni. Samo strmo ga je pogledal. Seveda. Brkati bi radvidel, da bi Jelen ostal vsaj ‰e kolikor toliko navezan nakoli‰ãe svojega oãeta. On pa je kakor z najbolj nabru-‰enim noÏem prerezal za vselej vse vezi. In ko si posa-di k svojemu lastnemu ognji‰ãu ‰e Ïeno —. Da bo to Je-zerna RoÏa, o tem ta trenutek niti najmanj ni dvomil.

Ostrorogega obraz je bil moÏato slovesen. Pora‰ãen zrdeãkastimi lasmi in obrobljen s prav tako brado, se jev svitu ognja nekako stapljal s plamenom na ognji‰ãu.

Da segrejeta tudi svojo koão, je Ostrorogi ukazal Na-vihancu in Risu, naj odneseta novi ogenj tudi na njenomalo ognji‰ãe. Mladca nista bila niã manj vesela in po-nosna kakor Jelen sam. Odslej naprej bosta prebivalasama zase. In vse Ïivljenje ostaneta prva med hlapci slo-vitega Ostrorogega Jelena. Premeteni in Ris sta vzela

BESeDABOBRI 1: SAM

232 

vsak svoje goreãe poleno in od‰la. Ostrorogi in Kodro-laska sta pa ostala sama.

Nad Ïerjavico, ki se je bila nagorela iz ognja, je za-cvrãalo meso. Sinjeoka je priãela pripravljati obilnoveãerjo. Jelen je pa stopil ven na mosti‰ãe. Pogledal jeproti koli‰ãu Brkatega Soma. Ob ograji je slonel Ne-okretni Karp in od daleã opazoval novo svetlo koli‰ãe.»Hej, Karp,« je spregovoril Jelen sam s sabo, »kdo bokomu hlapec! Prej ti meni, kakor jaz tebi.«

Kakor bi bil Neokretni sli‰al Ostrorogega, je od‰el nadrugo stran koli‰ãa, za koãe, da ga Jelen ni mogel veãvideti.

Ostrorogi se je zagledal prek zaledenele zasneÏeneplanjave proti prelivu med prvima otokoma. Jezernaseveda ne ve, da se je danes z vsem, kar premore, pre-selil na svoje koli‰ãe. ·e marsikaj bo treba dodelati intega in onega ‰e manjka, pa Ïe ‰e vse postori. Spomla-di, ko se zemlja odtali. Potem pripelje Jezerno in jo po-sadi k ognji‰ãu. Zajokali bodo otroci in koli‰ãe zaÏivi inse bo ‰irilo in raslo, kakor naraste ob robu go‰ãave izpe‰ãice igliãevja v nekaj letih visoko mravlji‰ãe. VrhRoÏnega hriba — mislil je ·i‰enski hrib — pa si uredi inobtrebi lasten razgledni brest. Îe ve katerega. In se gane bo smela pritakniti nobena druga sekira in nobenodrugo rezilo, kakor samo njegovo. Najmanj pa Karpovo.Na to mogoãno drevo se bo hodil razgledovat in se po-

BESeDABOBRI 1: SAM

233 

govarjat z duhom umrle matere. Pa tudi s samim Nevid-nim.

»âe pa Jezerne ne dobi‰ —?« se je kakor ‰kodoÏeljnooglasilo od zakajenega koli‰ãa Brkatega Soma. Potemostane koli‰ãe mrtvo, pa ãeprav si vzame dve, tri drugeÏene. In na novo urejeni razgledni brest bi se zaãel kojsu‰iti, kakor se Ïe su‰i Somov na vrhu Strmega hriba. Pa—. Naj niã nikar ne misli Neokretni. Jezerna ga ne marain hoãe biti njegova, Ostrorogega. In kakor bi znotraj vkoãi Jezerna RoÏa Ïe pestovala dvojãke, se je Jelen po-nosno in samozarvestno zravnal in povedal v daljavobratu, ki ga niti videl ni: »Karp! Ti si hotel mene, pa jaztebe pritisnem ob tla. In se dvignem nadte tako visoko,da me bo‰ komaj ‰e videl iz govna, v katerega si sam ponepotrebnem zarinil. Ne ugonobi‰ me. Pa ãetudi imamsam samo ‰ele dva nedorasla mladca, ti pa tropo potuh-njenih hlapcev, vsikdar pripravljenih na rop, morijo inpoÏig. Za kaj prida delo je pa redek kdo med njimi. S tis-timi se utegnem kdaj ‰e sporazumeti, da si bomo dobrisosedje. Po‰teni mladci so pa tako Ïe z mano. Nikoli jihne dvigne‰ proti meni. Se jim nisi malo priskutil s svo-jim sramotnim zna‰anjem nad tistimi, ki se ne morejobraniti.«

Ostrorogi Jelen je govoril tiho, da ga nihãe ni mogelsli‰ati. Le tu pa tam mu je polglasno u‰la kaka beseda.Ozrl se je okrog sebe, ãe ga ni morda kdo sli‰al. Mu ‰e

BESeDABOBRI 1: SAM

234 

ni pri‰lo v meso in kri, da stoji na lastnem koli‰ãu, nakaterem ima pravico tudi ubijati. Pa samo on in nihãedrug ne.

Ostrorogega Jelena je zamikalo, da bi zarukal. Obamladca, Premeteni in Ris, bi oboroÏena planila iz nizkekoãe in bi bila pripiravljena iti z njim kamor koli, tudi vsmrt. Seveda. Rukanje bo glas njegovega rodu. In z ru-kanjem dvignejo lose v pogon mladci, ki jih ãimprej po-pelje na lov, kakor jim je obljubil. Ne. Dane besede nebo nikdar prelomil. Ni moÏa vredno. Ne bo se osramo-til. In prej ali slej bi mu nesreãa izpodnesla noge.

Kakor je bil Ostrorogi pred pribliÏno dvema lunamaz jelenovim rogom zaãrtal v sreÏ na ledu naris novegakoli‰ãa, tako si je sedaj v mislih ãrtal pot skozi neodvis-no, svobodno Ïivljenje.

Ostrorogi Jelen je stal pred svojo veliko koão. TeÏkajelenova koÏa je zagrinjala vhod vanjo. Nad njim pa jeviselo pod nadstre‰jem mogoãno jelenovo rogovje, nje-govo in bodoãega njegovega rodu znanenje. Oznanjaloje daleã naokrog, da v svetlem koli‰ãu ne gospodari sla-biã. Si bo vsakdo dobro prej premislil, preden se spre spremagovalcem takega orjaka.

Sonce je za‰lo. Nad hribi proti gorki strani so se ko-piãili oblaki. âez nebo se je pa razlivala svetlorumenazarja. Obetala je nov sneg. Bo paã moral ‰e malo poãa-

BESeDABOBRI 1: SAM

235 

kati, preden zaruka mladcem v pogon. Ostrorogi je od-‰el nazaj v koão.

Tisti veãer so vsi zgodaj legli: Jelen, Sinjeoka in obamladca. Na novo postlanem leÏi‰ãu se je Ostrorogemusanjalo, da je kruh od moke, ki je ni poznal. Sanj si zjut-raj ni znal na nobeno stran razloÏiti. Na mosti‰ãe je papadal v debelih kosmiãih juÏen sneg.

Sneg se je veã dni zapovrstjo usipal izpod neba, kakorbi nikoli veã ne mislil nehati. Pod silno teÏo so zaãelapokati ogredja koã. Ostrorogi in oba mladca so imeli kardovolj opraviti, da so ga z lesenimi lopatami sproti zme-tavali s streh in ‰e naprej z mosti‰ãa na led. Preden jenehalo sneÏiti, so bila koli‰ãa v zamrzlem jezeru kakorobdana od belih nasipov, toliko se je bilo nabralo naledu odkidanega snega okrog njih.

Po go‰ãavah je teÏa snega lomila in podirala drevje.Grmovje je pa kar zginilo pod visoko zapadlim snegom.

Jezero je bilo ena sama tiha, zasneÏena planjava. Ko-li‰ãa so bila odrezana drugo od drugega. Mladci, pa tudiodrasli, so morali kar zares poprijeti, da so prekidali potido studencev in do Ïivine na trdini; zavoljo vode in mle-ka.

Pri marsikaterem ognji‰ãu je zaãelo zmanjkovati kur-jave. Pa se je veter sprevrgel. Pritisnil je mraz. Sneg jezmrznil in drÏal je sren.

BESeDABOBRI 1: SAM

236 

Utrjenih prehodov se nihãe ni bolj razveselil, kakormladci v Somovem koli‰ãu, ki so bili Ostrorogemu po-magali zabijati in staviti novo koli‰ãe, in jim je bil Jelenobljubil, da jih popelje na lov na lose. Da Ostrorogi nebo snedel besede, so dobro vedeli. Samo kar doãakatiniso mogli, kdaj jih pokliãe.

Ostrorogemu Jelenu se pa nikamor ni mudilo, ãepravje vedel, da bodo losi vsak ãas odvrgli rogovje. Pa ni imelposebnega opravka. Vse dneve je sedel najveã pri ognji-‰ãu in se pogovarjal s Sinjeoko Kodrolasko. Sta oba do-bro vedela, zakaj. Nazadnje ni mogel Ostrorogi lova nalose veã odla‰ati. Poslal je Navihanca v Somovo koli‰ãe,naj bodo mladci za drugo jutro pripravljeni.

Na zasneÏenem mosti‰ãu Brkatega Soma je za‰umelokakor v duplju, ãe potrka‰ na drevo, v katerem so se bilenaselile ãebele. Ris in Navihanec sta bila prav tako ne-strpna. Jelen sam in Sinjeoka pa nista bila prav niã ved-rih obrazov; prej zaskrbljenih.

Jutra mladci kar poãakati niso mogli. Ob prvem svi-tu so bili Ïe pod Jelenovim koli‰ãem. Prav vsi so nosili ssabo loke in imeli obe‰ene prek pleã tule. Sulice ni pre-mogel vsak. Kamnito sekiro le redkokdo, bronasto paprav nobeden. Navihanec in Ris sta se jim koj pridruÏila.Mladca Ostrorogega sta bila oboroÏena kakor odraslilovci. Celo bronasto bodalo je tiãalo obema za pasom.

BESeDABOBRI 1: SAM

237 

Zaviti v koÏuhe in pokriti v kosmate oglavnice somladci ãakali na Jelena, kakor ãaka tropa volkov na vol-ka vodnika, da jih popelje na plen. Ostrorogemu se panikamor ni mudilo. Kar ni se mogel odtrgati od Sinje-oke. Spet in spet je moral ‰e kaj naroãiti sestri. Nazad-nje se le ni mogel veã obotavljati. Vzel je oroÏje in od‰els koli‰ãa.

»Pojdimo!« je nagovoril Jelen mladce in usmeril ko-rak naravnost proti Dolgi dolini. Zmrznjen sneg je za-hre‰ãal pod nogami. Jezerna planjava se je lesketala vprvih Ïarkih jutranjega sonca. Mladci so se Ïivahno po-menkovali med sabo. Ostrorogi je bil zami‰ljen in jemolãal. Venomer se je oziral proti Goli gori. Spoãetka jedvomil, ãe prav vidi. Ko je pa privedel tropo mladih lov-cev do konca plitvine k izlivu Dolgega potoka, je pa Ïerazloãil, da se iz votline na poboãju Gole gore kadi dim.Sedaj je Jelen dobro vedel, da so res Kozorogovci na Goligori. Samo kdo? âe ni morebiti Sivi Volk. Z njim bi senerad se‰el. Pa saj ne bo Volk. Udarni Jalan ãaka na spo-roãilo zavoljo Kodrolaske. Vsekakor pojde ‰e danes vkonec Dolge doline.

Ostrorogi je zavil v go‰ãavo. Mladci so se razvrstili zanjim. Stopali so drug za drugim. Prav kakor volcjé, ka-dar hite iz izropanega v divjadi polno lovi‰ãe, da ‰e tamkrvavo pogospodarijo. Kjer bi v kopnem teÏavno in lepoãasi mogli riniti naprej, so po visoko zapadlem snegu

BESeDABOBRI 1: SAM

238 

hodili niã manj naglo kakor prej ãez jezero. Mogoãnadebla od starosti in vetra podrtih dreves so bila globo-ko zasneÏena. Prav tako pa tudi mlado drevje in grmi-ãevje in veje, ki jih je bil nalomil sneg. Pod nizko pripog-njenimi kro‰njami so hodili sklonjeno kakor pod ‰oto-ri iz belih ovãjih koÏuhov. Vse naokrog je bilo tiho. ·epritajene korake je du‰ila zasneÏena go‰ãava, da jih sko-raj ni bilo sli‰ati.

Ostrorogi Jelen je molãe vodil vrsto mladih lovcev.Izmed mladcev je pa tu pa tam komaj kdo upal po‰e-petati. Pa ‰e to samo takrat, kadar so se pribliÏali Dolge-mu potoku, ki je Ïuborel mimo njih naprej proti jezeru.

âeprav je Jelen vso pot moral misliti na Kodrolasko,od katere se je bil zadnje dni poslavljal, morebiti celo zavedno, vendar ni prezrl nobenega ‰e tako rahlega sledu.In ko je svoje mladce privedel na zamrzlo jezerce obrazcepu Dolge in Stranske doline, je kar skoraj zatrdnovedel, da se losi drÏe v brezju na poboãju hriba med nji-mi in med jezerom. So jim brezovi poganjki in lubje ‰epoleti kar najljub‰a hrana, kaj ‰ele pozimi, ko ne morejodo druge pa‰e.

Preden jih je zastavil v pogon, je Ostrorogi lovu ‰e ne-vajenim mladcem vse natanãno razloÏil, kako naj poÏe-no lose proti prikritim lovcem.

Ostrorogi Jelen je ‰el prek zasneÏenega jezerca nadrugi breg. Obstal je pri izlivu Dolgega potoka in se za-

BESeDABOBRI 1: SAM

239 

gledal v vodo, kakor bi priãakoval, da po potoku na-vzdol priplava kako sporoãilo od Kozorogovcev v Goligori. »·koda,« je pomislil, »da nimam malega drevakapri rokah. Po potoku bi bil dokaj prej pri skali pod bo-brovim jezom. No pa, ãe se zakasnim, mi bo svetila pol-na luna.« Pa se je Ostrorogi Jelen spomnil, da ponoãi nebo niã kaj varno hoditi samemu skozi go‰ãave. Zavoljovolkov. V prevelikih tolpah se klatijo okrog, da bi se jihmogel ubraniti. Najmanj bi moral prebiti noã na kakemdrevesu. Bo le moral podvizati se.

Ostrorogi se je obrnil. Sonce mu je sijalo v obraz inble‰ãalo se mu je od snega, ki se je lesketal vse naokrog.Priprl je oãi. Misli pa so mu u‰le ãez hrib nazaj v koli‰ãe,kjer si Sinjeoka Kodrolaska kuri na ognji‰ãu zavoljomraza. Grede si pa veÏe svoje haljice in koÏuhe v dva, trizavoje, da jih vzame s sabo. Obleãe si pa kar gotovo naj-bolj bel ovãji koÏuh. Noge si ovije z jelenovo koÏo. Po-krije pa bobrovo oglavnico. Nakit si pa ves nadene; obebronasti zapestnici in pisano ogrlico. Nekaj lasnic ji jeobljubil, da ji ‰e naredi. No, pa sedaj je prepozno. Sinje-oka morebiti ‰e nocoj ne bo prespala vse noãi v njego-vem koli‰ãu. Jalan je nagel in se ne bo obotavljal. Nisomu zastonj vzdeli pridevek Udarni.

V koli‰ãu bo postalo pusto, ko ne bo veã Sinjeoke. Aza delo je bo manjkalo. Pa saj sta oba mladca kaj roãna.

BESeDABOBRI 1: SAM

240 

Îe opravijo brez Ïenske, dokler se ne odloãi, kako bo zJezerno RoÏo.

Ostrorogemu Jelenu se je vãasih za trdno zdelo, da boJezerna njegova in da sploh drugaãe biti ne more. Dru-ge krati, kakor tudi danes, ko zavoljo Kodrolaske in Ko-zorogovcev ni bil niã kaj prave volje, je pa zdvajal in vseãrno videl.

V smreko poleg Ostrorogega so priãivkali drobni pti-ãi. Obe‰ali so se po vejicah in iskali hrane. Nenadoma sopa utihnili in se prikrili. Prek jezera, tik ob robu go‰ãave,je priletel skobec.

Tiho in okretno kakor ris je od‰el Ostrorogi v breg.Rsk, rsk, rsk, je vi‰e gori v go‰ãavi zahre‰ãal zmrzel

sneg. Jelen je prisluhnil. »Gredo. Cela tropa jih gre.«Ostrorogi se je tesno pritisnil ob deblo hrasta in trdoprijel sulico. Ozrl se je ‰e enkrat na lok in tul. Oboje jebil prislonil ob grm tik sebe. Bil je pripravljen. Samo losinaj pridejo mimo njega. No, pa saj bodo. Jelen je Ïe sli-‰al udarjanje lopatastega rogovja ob veje in drugega obdrugo.

Tudi mladca niÏe doli sta Ïe zaãutila blizajoãe se lose.»Pssst!« je opozoril Premeteni Risa. Brat mu je samoprikimal, da Ïe sam sli‰i. Obema je zaãelo srce naglobiti. Risu so se od samega neuãakanja, kdaj se prikaÏedivjad, tresle noge. Oba sta brÏ poloÏila pu‰ãico na lok.

BESeDABOBRI 1: SAM

241 

Topot in hrumot losov sta se bliÏala in postajala ãim-dalje glasnej‰a. Ostrorogi jih je Ïe videl. Poãasi in skorajnegibno se je razkoraãil in dvignil sulico. Oãi pa je za-piãil v moãnega losa, ki si ga je izbral, da ga podere. Na-ravnost proti njemu je tekel. ·e, ‰e, ‰e se bliÏa. Pri‰el jeza tri sulice daleã od njega. Za hip je postal in zavohljal.Ovohal je ãloveka. Zdrznil se je, da plane v skok. Pa bilje Ïe prepozen. Izza debla je priletela sulica Ostrorogegain ga predrla skozi vse oprsje. Los je padel na zobe in sezavalil po bregu navzdol. Druga tropa je pa divje planilav beg. Jelen se je zbal za oba mladca. ·e pomandrati biutegnila koga teÏka divjad. Pograbil je lok in tul in ste-kel proti jezercu. Pri‰el je ravno ‰e pravi ãas, da je videl,kako so losi zginili onstran jezerca spet v go‰ãavo. Edenmed njimi pa je zaostal na sredi jezerne planjave. Tristrelice so ‰trlele iz njegovega telesa. Hodil je Ïe po ko-lenih, pa je ‰e vedno hotel dohiteti pobegle. K njemu jepa Ïe tekel Navihanec. Zagnal se je proti ranjeni divja-di. Z vso teÏo svojega telesa mu je zabodel sulico medrebra in naglo odskoãil. Los je omahnil na stran in oble-Ïal.

»Dobro!« Jelen je razprostrl roke in pohvalil Preme-tenega. Pa se je naglo ozrl nazaj v hrib. Od njega same-ga podrti los se ni veã ganil.

»Haaauuouuaaa!«

BESeDABOBRI 1: SAM

242 

Z ravnega jezerca se je razlegel v pora‰ãene in za-sneÏene hribe naokrog Ostrorogega Jelena zmagoslav-ni rik.

» Haaauuouuuaaa!«Premeteni je sku‰al posnemati Ostrorogega. Ni mu

povsem uspelo. Moã glasu se pa z Jelenovim niti pri-merjati ni dala.

Drug za drugim so prihiteli mladci iz go‰ãave. Po dvain dva, kakor so se bili razporedili. Vsem so Ïareli sprvim mahom pora‰ãeni obrazi. Pa bolj od veselja naduplenjenima losoma kakor pa od hoje in teka.

Ostrorogi je odpeljal moãnej‰e mladce nazaj v pod-noÏje hriba. Potegnili so ubitega losa iz go‰ãave na pla-njavo. Bil je teÏak, dasi ne posebno zama‰ãen. Imel je pamogoãno lopatasto rogovje. Iz vsake lopate so mu ‰trle-le po ‰tiri osti veã kakor je prstov na obeh rokah. Kraj-ni dve sta bili kar za seÏenj oddaljeni druga od druge.Ostrorogi je z raztegnjenimi rokami ravno ‰e mogel pri-jeti za obe.

Kakor je bil Jelen vesel obilnega plena, bi mu bolj pravhodilo, da so uplenili samo eno Ïival. Kako naj spraviobe v koli‰ãe, ga je skrbelo. On sam mora v Golo goro,mladci bodo pa teÏko zmogli brez njega. Poskusijo naj.âe pa le ne bo ‰lo, naj manj‰ega losa puste volkovom.

BESeDABOBRI 1: SAM

243 

Ostrorogi je odsekal dvoje moãnih rogovil. Bili sta ka-kor dvoje sani. Mladci so naloÏili oba losa, na vsako ro-govilo enega, in ju trdno povezali s srobotom. Spredajpa so zadrgnili moãno vrv in zánjo privezali jermenje,da se bodo mogli vpreãi in vleãi. Navihanec in Ris bostapa krmarila.

Jelen je ‰e natanãno povedal, kako naj peljejo. Da biv skrajni sili manj‰ega losa prepustili zverjadi, o tem pamladci ‰e sli‰ati niso hoteli. Uporno so si vrgli jermenjeãez ramena in potegnili. Preden so zginili v go‰ãavo, jeJelen poklical Navihanca nazaj: »Glej, da vse prav ure-di‰,« mu je naroãil.

»Bom.« Premeteni je bil hudo vesel zaupanja.»In pa — ãe bi ponoãi kaki nepoznani ljudje silili v

koli‰ãe, se z Risom ne borita in ne kliãita na pomoã So-movcev, dokler Sinjeoka ne ukaÏe.«

»Ne bova.« Navihanec je debelo pogledal. Kaj ãudnose mu je zdelo Ostrorogega govorjenje.

»Sreãno vozite. Pa ne ãenãaj okrog, kar sem ti naro-ãil.«

»âe me do smrti pretepejo, ne zinem.«Premeteni je stekel za tovari‰i. Ostrorogi Jelen je pa

ostal sam. Sneg okrog njega je bil ves okrvavljen. In zamladci je drÏala krvava sled.

BESeDABOBRI 1: SAM

244 

Namr‰ãenega obraza je Ostrorogi stal ob robu od jas-nega sonca obsevane in okrvavljene sneÏne ravnine. Karza trdno je vedel, da je ‰e nekaj pozabil naroãiti mlad-cu. Pa se ni mogel domisliti, kaj. Jelen se je obrnil in zgi-nil v go‰ãavi ob Dolgem potoku. Kmalu je zamrl njegovkorak. Ob zamrzlem jezercu je bilo pa spet vse tiho.

BESeDABOBRI 1: SAM

245 

NAPORNO VESELJE

Noã je bila jasna in mrzla. Vz‰la je polna luna.Presvetila je zvezde okrog sebe, da jih skoraj ni

bilo videti; na drugi strani neba so pa na gosto miglja-le.

Mladci v koli‰ãu Brkatega Soma so zgodaj legli in brÏzaspali. Utrudil jih je bil lov na lose. ·e bolj jih je pa upe-halo vlaãenje ubite divjadi na neizglajenih rogovilahskozi go‰ãavo in naprej po zasneÏenih in od sonca povrhu za prst na globoko odtaljeni jezerni planjavi. Tudiz razdevanjem obeh losov so imeli dokaj dela. Sami bine bili kar niã opravili. Pa jim je pomagal Nosati Los,Navihanãev in Risov oãe. Pod noã so se bili pa ‰e najedlidivjaãine, da jih je kar razna‰alo. So bili spekli celegamanj‰ega losa. Obe koÏi in obojno rogovje in meso indrobovje od veãjega pa so spravili v ‰e neobljudenokoão na koli‰ãu Ostrorogega.

Niã manj kakor drugi mladci sta bila zdelana tudiPremeteni Navihanec in Pegasti Ris. Nosati Los tega niprezrl. Zaskrbelo ga je. Ni se mogel zanesti na svoja si-nova, ãeprav sta se Navihanec in Ris doslej vselej dobroizkazala. Dorasla ‰e nista. Zmogla ju bo utrujenost. Leg-

BESeDABOBRI 1: SAM

246 

la bosta in zaspala kakor ubita. ·e ãe bi pod koli‰ãempoãil led, se ne bosta zbudila.

Los je bil kar nejevoljen na Ostrorogega. Da gre in za-upa novo, ‰e ne povsem dograjeno koli‰ãe pravzapravtrem otrokom. ·e poleti, ko varuje voda pred presene-ãenji, bi ne smel tega storiti. Nikar pozimi, ko mosti‰ãaniso niti toliko varna pred prestradano zverjadjo kakors trnjem ograjena stani‰ãa na trdini.

Nosati se je odloãil, da preãuje noã v koãi pri obehmladcih. Pa naj reãejo potem Som in Karp in Ostrorogiin Sinjeoka, kar hoãejo. On ne more tvegati Ïivljenjasvojih dveh sinov.

Da bi ga nihãe ne sli‰al, si je Nosati ovil noge s koÏu-hovino, s kosmato stranjo navzven, se oboroÏil kakor zav najhuj‰i boj in neopaÏen od‰el v meseãno noã.

Med potjo je postajal in prisluhoval. Zazdelo se mu je,da je daleã nekje v Dolgi dolini sli‰al zatuliti volka. Od-rinil je oglavnico raz uho in prislonil dlan. Niã. Morebitise je pa motil. V enem izmed koli‰ã, zabitih vzdolÏ Ob-lega hriba, so zalajali psi. Spomnil se je Bevska, ki bi gautegnil izdati. Ga Ïe brÏ pomiri. Saj Bevsk ga pozna.

Kakor bi hodil bos, se je Los pribliÏal Ostrorogegamosti‰ãu. V veliki koãi je Ïivo gorel ogenj, v manj‰i je pakomaj mrlel. »Se mi je kar zdelo,« je govoril po tihemsam s sabo. »Dekle ãuje, mladca pa ne. Kakor da naj bi

BESeDABOBRI 1: SAM

247 

Ïenska varovala mo‰kega. Pa se jima ni ãuditi. Ostroro-gega ne razumem, da more biti tako neuvideven.«

Nosati je iskal z oãmi Bevska, da bi ga Ïe prej pomi-ril, preden bi zalajal. Nikjer ga ni bilo ãutiti: »Seveda. SKodrolasko ãepi pri gorkem ognji‰ãu. Otroci. Pes se jimsmili. Kaj pa nje same lahko doleti, pa niã ne pomislijo.«

Los se je povzpel na mosti‰ãe. V mali koãi je nekdoutrujeno smrãal. Nosati je prav poãasi odgrnil samo zaoko na ‰iroko koÏo izpred vhoda. V medli svetlobi Risani videl. Gotovo je spal na leÏi‰ãu. Premeteni je pa ãepelna ognji‰ãu in glasno smrãal. Los je hotel najprej zavpitinad sinom, pa si je brÏ premislil. Stopil je v koão. Iz stre-he je izpulil slamico, se po prstih pribliÏal Premetenemuin ga s koncem slamice poÏgeãkal pod nosom. Mladecje otresel glavo, zamahnil z roko, kakor bi se branil mu-he, nehal smrãati, zbudil se pa ni. ·e veãkrat je moraloãe ponagajati smu, preden ga je predramil. Navihanecsi je najprej pomel oãi, potem je priãel buljiti v oãetakakor zabodeno tele. Los se mu je pa zasmejal: »TakstraÏar si, da bi te lahko s koão vred ukradel.«

Premeteni se je zavedel: »Malo se mi je zadremalo.«»Ne malo, precej,« se je norãeval burkasti oãe. »Spal

si kakor trkelj.«»Pa menda ne,« ni hotel verjeti mladec.

BESeDABOBRI 1: SAM

248 

»Se ti niã ne ãudim. Mraz in napor sta te zmogla, brÏko si sedel na gorko. Kar lezi. Bom jaz ãul. Vaju Ïe po-kliãem, ãe bi bilo kaj treba.«

»Saj res,« je bil zadovoljen Premeteni. BrÏ se je zarilpoleg brata, ki se niti prebudil ni, in koj spet zasmrãal.

Oãe, moÏak v polni moãi, je pa od‰el ven na mosti‰ãe.Poãasi, da se je komaj premikal, se je bliÏal veliki koãi.Rad bi dognal, kaj poãne Sinjeoka. Prav previdno je od-rinil niti ne za prst na ‰iroko jelenovo koÏo, ki je zagri-njala vhod.

Kodrolaska je kurila velik ogenj. Obleãena v beloovãino je sedela na zvitku koÏuhov in se igrala s pisanoogrlico. Los se je zaãudil, kako da je dekle pripravljenoza na pot. Zagrnil je nazaj jelenovino in se pomaknil vsenco. Zaãel je razmi‰ljati. Pa mu je bilo spoãetka, kakorbi bil za‰el v najbolj temno go‰ãavo, ko na nobeno stranne vidi‰. ·e neba nad sabo ne. Sãasoma se je pa zaãelspreumevati. »Naj pijem kozjo scavnico, ãe nista Ostro-rogi in Sinjeoka nekaj domenjena. Ali pride on sam po-njo, ali pa kdo drugi. Dekle si sama v tako noã ne upa.Je ‰e v druÏbi dokaj nevarno.« Nosati ni niti ‰epetal. Sa-mo ustnici je premikal. In je sklenil: »Naj bo, kakorhoãe, Jelen Ïe sam ve. Meni niã mar. Ne bom se me‰alvmes.« Spat pa noãoj ne pojde.

Nosati se je prestopil. Pa mu je sredi koraka zastalanoga. Ne, tokrat se ni zmotil. Pridu‰eno je blizu nekje

BESeDABOBRI 1: SAM

249 

revsnil volk, kakor bi Ïe vohal plen. Los se ni veã pota-jeval. Pogledal je proti Dolgi dolini. V svitu lune je jasnorazloãil. Prek lesketajoãe se zasneÏene jezerne planjavese je premikala po sledi, ki so jo bili mladci napravili zubitima losoma, izza Brda naravnost sem proti koli‰ãuOstrorogega Jelena dolga vrsta temnih pik; niã veãjih,kakor ãe bi vlekel po beli ploskvi na temno stran obr-njeno, za seÏenj dolgo niz malih ‰koljk, s kakr‰nimi seigrajo otroci. Temne toãke so se naglo veãale in rasle inse urno bliÏale mosti‰ãu. Los je stekel v manj‰o koão,zaãel tresti oba sinova in ju glasno buditi: »BrÏ, brÏ. Vol-kovi. Nad nas gredo. Sulice, sekire, noÏe, loke, pu‰ãice.In v veliko koão, da ubranimo sebe in Sinjeoko, doklernam ne pridejo pomagat iz starega koli‰ãa.«

Mladca sta bila v trenutku budna. Pograbila sta oroÏjein planila za oãetom ven na mosti‰ãe. Kodrolaska je sta-la med vhodom in trepetala. Je bila sli‰ala Losa, kako jebudil sinova. Nosati je ‰e ukazal, naj naglo zmeãejo karnajveã kuriva v koão. Da jim ãimdlje ogenj ne pode.

Mladca sta se roãno in neustra‰eno lotila dela. Sinje-oka je pa kaj slabo pomagala. Tresla so se ji kolena in vsazmedena je bila.

Los sam se ni pritaknil drv. Stopil je k ograji, se obrnilproti Somovemu koli‰ãu, napravil z dlanmi trobilo predusta in priãel vpiti:

»Volkooovi! — Volkooovi! — Volkooovi!«

BESeDABOBRI 1: SAM

250 

Nosati se je naglo ozrl proti Dolgi dolini. Sedaj je vol-kove Ïe dobro razloãil. Za veãkrat obojne prste na rokahjih je bilo. Z gobci pri tleh so tekli drug za drugim na-tanãno po krvavem sledu uplenjenih losov. Skoraj bodopri koli‰ãu. Niã veã se ne sme obotavljati. ·e na pomoãpokliãe.

Na mosti‰ãu Brkatega Soma je stalo Ïe nekaj mo‰kih.Losu se je kar kamen odvalil. Sli‰ali so ga. Sicer pa zve-rine Ïe tudi sami vidijo.

Nosati ni niti najmanj dvomil, da Somovi pridejo po-magat. Kar tako zavoljo veãje gotovosti pa je ‰e zaklical:

»Som! Karp! Volkooovi! — Pomagaaajte!«Los je Ïe sli‰al pod volãjimi ‰apami narahlo pohrste-

vati sneg. Zverinam pa so se oãi krviÏeljno svetile. âe-prav je bil Nosati vajen divjadi in zverin in je Ïe marsi-kateri nevarnosti pogledal v obraz, mu je postalo kartesno. Stekel je k siovoma in ukazal: »V koão!«

Sinjeoka je trepetala za ognji‰ãem. Los in mladca sose komaj utegnili zmeniti zánjo. Da ãimbolj zavarujejovhod, so hiteli skladati gorivo, veje in okroglice, za pre-vesno jelenovo koÏo. Samo mimogrede je Nosati zakli-cal: »Kuri, kuri, Sinjeoka!»

Na ognji‰ãu je visoko vzplapolal ogenj. Prav ta hip sona koli‰ãe planili volkovi.

Za veliko koão in za ljudi v njej se sprva volkovi nisoniti zmenili. So bili koj zavohali sveÏe losovo meso v

BESeDABOBRI 1: SAM

251 

stranski koãi. Tekali so okrog nje, laãno zavijali in cvili-li, se spenjali po stenah in po njih praskali, sku‰ali iz-podkopati brunca, s katerimi je bil Nosati pod noã trd-no zagradil vhod, pa jim ni uspelo. Pretegnjeno prestra-dani so popadali in grizli trd les. Hre‰ãanje zob je ‰loSinjeoki pri ognji‰ãu skozi mozeg in kosti. Komaj je ‰emogla paziti na ogenj, da je gorel z visokim plamenom.

Obleãen v volãji koÏuh je Nosati Los stal za nakopiãe-nim lesom in varoval vhod. Ga nikomur drugemu ni za-upal. Tri sulice z roÏenimi ostmi je imel pristonjene obsteno. V okretni roki je stiskal kamnito sekiro, v ne-okretni pa ‰iroko, na obe strani bru‰eno bodalo. Drugo,dalj‰e pa bolj ozko, je drÏal v zobeh, da bi hitro lahkozgrabil za roãaj. S sekirami in sulicami v rokah sta Ris inPremeteni stala za oãetom. âakala sta, da priskoãita napomoã, ãe bi sku‰alo veã zverin hkrati vdreti v koão.

Nosati je iz glasov, ki jih je lovilo njegovo dirvjine va-jeno uho, spoznal in kar videl, kaj poãno volcjé zunaj nakoli‰ãu. Jej ga je zamikalo, da bi odpahnil lino in pogle-dal ven v meseãino. Pa kaj, ko ni smel niti za trenutekstopiti od vhoda. Bi nihãe drug ne zdrÏal navala volkov,ãe bi v tolpi napadli. Pa si je domislil, da sinova prav ponepotrebnem stojita za njim. Kaj bi ga varovala, ãe tre-ba ni. Ne da bi odmaknil oko od vhoda, je ukazal: »Alo,mladca! Loke v roke in k linam. Poskusita se, kdo pre-vrne veã volkov.«

BESeDABOBRI 1: SAM

252 

Premetenemu in Risu so se zabliskale oãi. Pograbilasta vsak svog lok in tul in Ïe narahlo odrivala lino v steniproti koãi, v katero so sku‰ali vdreti volcje.

Drnk! sta skoraj hkrati zabrneli obe tetivi. Zunaj stazacvilila dva volkova. Kako sta zadela, ni mogel videti neRis in ne Premeteni. Na mosti‰ãu je nastal Ïiv klopek.Volkovi so planili po ranjenih Ïivalih, ju trgali in se spo-padali in ravsali za razvleãena ãreva, za posamezne od-trgane kose mesa in ‰e celo za okrvavljeno kosmato ko-Ïo.

Drnk, drnk, drnk, sta peli tetivi skozi ozko odpahnjenilini smrtno pesem pobesnelim zverinam zunaj na mo-sti‰ãu. Pa kakor bi rasli iz snega, ali pa se stekali iz vsehprostranih go‰ãav okrog zamrzlega in zasneÏenega jeze-ra, volkov ni zmanjkalo. Pu‰ãice so pa po‰le.

Preden je Ris zapahnil lino, je ‰e povedal, da razloã-no vidi novo, dolgo vrsto volkov, ki hite natanãno pokrvavem losovem sledu naravnost proti novemu koli‰ãuOstrorogega Jelena. Nosatega je zaskrbelo: »Kaj da Somin Karp ne prideta z moÏmi in starej‰imi mladci poma-gat. Smrduha bojazljiva!« Pa Nosati ni utegnil veã ren-taãiti. Zunaj so volcje pritisnili na vhod. K oãetu sta urnopriskoãila spet oba sinova. TeÏka in debela jelenovakoÏa se je globoko upognila in spet odskoãila. In spet inspet, dokler ni zahresãala in se pretrgala. Skóznjo pa jezazijal odprt gobec s stra‰nimi zobmi. Los je zamahnil

BESeDABOBRI 1: SAM

253 

s sekiro. Volãja glava je zginila. Namesto nje so se paprikazale tri. Blisnil je Nosatega noÏ. Iz prerezanega grlaje brizgnila kri. Isti trenutek je ‰vignilo od vzad mimoLosa dvoje sulic. Volãje glave so spet zginile.

Rrrrsk! Volãje so odtrgali spodnji konec koÏe. Glavapri glavi je ti‰ãala v koão. âez prvo vrsto so se spenjaliÏe vsevprek drugi volkovi. Oãe in oba mladca so zama-hovali na vse strani. Vsi so bili Ïe okrvavljeni. Gorka krije volkovom ‰e podÏigala krvoloãnost. Pregrada iz vej inokroglic je bila vsa razmetana. »Sinjeoka! ZbeÏi jim vi‰epod streho. Pa brÏ!« Komaj je Los zakriãal, ga je z na‰iroko odprtim gobcem popadel star volk naravnost vprsi. Volku je Ris prerezal trebuh. Nosati pa je padelvznak in ni mogel veã vstati. Z najveãjo teÏavo se je za-vlekel do ognji‰ãa. Sinjeoka, ki od samega strahu nimogla splezati nikamor v vi‰ino, se je sklonila k njemuin glasno zajokala.

Ris in Premeteni sta se vstopila tesno drug poleg dru-gega med vhod. Oba sta imela v vsaki roki noÏ in sta karna slepo zamahovala predse. Saj morajo zdaj zdaj pritiSomovci pomagat. Videti pa nista mogla. Jima je zgornjikonec koÏe zakrival pogled.

Mladca sta Ïe mislila, da je vsega konec. Pa se je spo-daj na ledu razlegel silen ruk jelenov. Nekdo pa je iz pol-nih prsi rjul:

»Teci! Bij! Kolji!«

BESeDABOBRI 1: SAM

254 

Nastal je divji hrup. Potreslo se je koli‰ãe. Zacvilili sovolkovi. Izpred vhoda so pa zginili odprti gobci.

Preden sta se Premeteni in Ris prav zavedela, ju je od-rinil in planil v koão visok in pleãat in ves okrvavljenmlad moÏak, z bronasto sekiro v okretni in z noÏem vneokretni roki. Sunkoma je zaustavil korak, se nagnilnaprej, upognil roki v komolcih in dvignil lakti in za-klical: »Sinjeoka! Si ‰e Ïiva?«

»Sem, Udarni Jalan,« je zvonko odgovorila Kodrolas-ka in se dvignila iznad Nosatega Losa.

VrveÏ zunaj na mosti‰ãu se je umiril. Volkovi, kar jihniso mladci poklali v prvem navalu, so se hitro razbeg-nili. Pobijali so pa ‰e tiste, ki bi se samo teÏko ranjeniutegnili kam zategniti in odnesti koÏuh.

Nosati Los se je zavedel. Sédel je na rob ognji‰ãa. Ko-drolaska mu je s platneno krpo zavezala rano. Udarnimu je pa dal iz izvotljene buãe moãan napoj iz gorskihroÏ.

Pegasti Ris je bil tudi moãno popaden. V laket ne-okretne roke. Pa je bil lahko vesel, da ni veã staknil. Volkje bil hlastnil po njegovem vratu. Ris ni mogel nareditiniã drugega, kakor da se je hitro zaslonil s pridvignje-nim komolcem. Hkrati je pa z okretno roko Ïe zabodelzver med rebra.

Pegasti Ris, kakor je bil ‰e mlad, se je kaj drzno ob-na‰al. Samo njegove oãi so se bile precej zmotile. Tista

BESeDABOBRI 1: SAM

255 

dolga vrsta zverin, ki je bila po njegovem hitela izzaBrda natanãno po krvavem sledu losov naravnost pro-ti novemu koli‰ãu Ostrorogega Jelena, niso bili volkovi,paã pa veãji del v volãje koÏuhe obleãeni mladci Udar-nega Jalana iz redu Kozorogovcev. Kdo bi mu zameril.Saj Ris ‰e zdaleã ni mogel slutiti, kaj se je bilo vse dogo-dilo v Dolgi dolini, potem ko so mladci odvlekli iz njeoba uplenjena losa.

Ostrorogi Jelen je bil Ïe zgodaj za dne prispel do skal-ne votline v Goli gori. Mladci, najbolj pa Udarni, so serazveselili. Jalan ni kar niã premi‰ljal. Da ‰e to noã od-pelje Sinjeoko, se je odloãil. Hej! so zavrisnili mladci inse Ïe opremljali za na pot. Kislo sta se drÏala samo dva.Tista dva, ki sta morala ostati pri Ostrorogem.

Jelen je bil upehan. Pa ãe bi bil ‰e tako spoãit, bi se nevrnil nazaj v koli‰ãe. Je bilo bolj prav, da ga ni doma, kougrabijo Kodrolasko. Naj jo branita Som in Karp, ãe ho-ãeta. Ostrorogi se je ‰kodoÏeljno zasmejal: Ha, ha, ha!

Udarnemu je Ostrorogi natanãno popisal, kako in kjenaj hodi. Svoje mosti‰ãe mu je pa kar pokazal izpredvotline. Sta imela oba, Jelen in Jalan, ostre oãi.

Udarnega mladci so pohiteli najprej pod bobrov jez.Odmetali so sneg in prebili led in dvignili najmanj‰i dre-vak. Kaj bi Kodrolaska po nepotrebnem hodila, ãe jolahko pripeljejo po nezamrzlem potoku. V drevak stasedla Orel in Krivokljun. Jalan pa je vodil skozi go‰ãave

BESeDABOBRI 1: SAM

256 

dolgo vrsto mladcev. Hodili so drug za drugim in stopaliprav kakor volkovi vsi v stopinje Udarnega. Govoriliniso skoraj niã. In ‰e tisto ‰epetaje, ãeprav se jim ni bilotreba prikrivati. So bili vajeni zalezovanja.

Prej, kakor so priãakovali, so prispeli na okrvavljenoravnino jezerca. V katero stran naj zavije, ni bilo trebaJalanu kar niã premi‰ljati. Luna je razloãno osvetljeva-la krvavo sled, ki so jo pu‰ãali za sabo mladci z obemalosoma. Kljub temu je postal Udarni nemiren. Ob‰la gaje zla slutnja.

Jalan je zaãel naglo in skrbno pregledovati sneg. Ne-kajkrat je celo pokleknil, se oprl na roke in zaãel vohatipo tleh, Nak. Ni ga varalo oko. Tudi nos mu je povedal.Volkovi so ‰li po krvavi lesji sledi pred njim. Zaskrbelaga je Sinjeoka. Udarni se je naglo dvignil. Zamikalo gaje, da bi stekel, pa se je brÏ spomnil, da ne sme. Bi pre-veã upehal mladce, ki jih ãaka, kakor vse kaÏe, na kon-cu trd boj. Stisnil je roãaj bodala, za‰kripal z zobmi in serazpotegnjeno in naglo prestopil. Vsa vrsta pa z njimvred.

In so hodili s prav pravim volãjim korakom, ki poÏi-ra daljave. Skoraj se je zablestela pred njimi zasneÏenajezerna planjava. Razloãili so Ïe volkove, ki so se drvilina mosti‰ãu. Jalan ni veã zdrÏal. Stekel je in za njim vsimladci. Prav takrat jih je ugledal Ris. Ni bilo niã ãudne-

BESeDABOBRI 1: SAM

257 

ga, da jih je imel za volkove. Bi se marsikdo drug pravtako zmotil.

Koraki so se zmedli in vrsta se je razdrla. Kakor po-besnela tolpa mladih juncev so drveli Kozorogovci protiod lune osvetljenemu novemu koli‰ãu. Med prvimi jetekel Udarni. Popadla ga je taka jeza na volkove, da bijih z zobmi grizel. Ni mogel po volãje zatuliti, s kakr-‰nim rikom je imel navado napasti rod Kozorogovcev.Zarukal je. Za njim pa vsi mladci. Udarni je v isti sapi ‰ezarjul:

»Teci! Bij! Kolji!«Za‰kripalo je koli‰ãe. Zamahnile so sekire. Zabliskali

so se noÏi. Zacvilili so volkovi in beÏali na vse strani, ka-kor bi bila sama divja smrt planila mednje. UdarnemuJalanu pa je zastal korak, ko je ob svitu ognja zagledalpred sabo svojo Ïeno, Sinjeoko Kodrolasko. In ko je za-sli‰al ‰e njen zveneãi glas, ga je minila vsa divjost in karnerodno mu je bilo, da je bil po koÏuhu, po obrazu in porokah ves krvav.

Udarni je od‰el nazaj na koli‰ãe. Za njim se je zmuz-nil tudi Preneteni. Mladci so vlaãili skupaj pobite in po-klane volkove. Prav.

Jalan se je razgledal, kje pravzaprav je in ãe mu nepreti ‰e kaka druga nevarnost. Na zakajenem koli‰ãuBrkatega Soma je zagledal vse polno mo‰kih in mladcev.Kar razumeti ni mogel.

BESeDABOBRI 1: SAM

258 

»Haj!« je dregnil Navihanca. »Kdo so pa ti tam?«»Somovci,« se je razÏivil Premeteni. »Oãe Ostroroge-

ga in Kodrolaske. Brkati Som in pa njegov prvorojeni,Neokretni Karp, jih vodita.«

»Zakaj vas pa niso pri‰li re‰evat?« je hotel vedeti Ja-lan.

»Bi bilo Somu in Karpu ‰e bolj v‰eã, da so nas vse, zOstrorogim vred, raztrgali volkovi. Redkozoba ·ãuka,Somova prva Ïena, bi najbolj privo‰ãila Sinjeoki. Zavo-ljo Tenkonoge âaplje.« Navihanec se je dobro spoznal.Mu je Sinjeoka kar prav vzdela primek Premeteni.

»U‰ivci!«Udarni Jalan je namr‰ãil obraz in od togote mu je vsa

kri butila v glavo: »Da morejo biti tako niãvredni. Tismrdljivi Ïabarji. Jim Ïe pokaÏem. Damo jim vetra, dabodo pomnili.« Udarni je zarukal.

Mladci izpod SneÏnih gora so se zgrnili okrog svoje-ga vodje. Kar poskakovali so. Zavohali so nov pretep. Biga bili tudi deleÏni, da nista pri‰la na mosti‰ãe Sinjeokain Los.

»Kam?« je vpra‰ala Kodrolaska.»Klat smrduhe in razdirat onole u‰ivo Ïabje koli‰ãe.«Udarni je to tako povedal, kakor bi vabil na ples.

Mladci so pa poskoãili:»Hej, hej, hej!«

BESeDABOBRI 1: SAM

259 

Pa je Sinjeoka zaprosila: »Ne ubijaj in ne poÏigaj ponepotrebnem.«

Nosatega pa je zaskrbelo: »In moja Ïena in ‰est ne-doraslih otrok je tam.«

»Pa ne,« je odnehal Jalan.Na novem koli‰ãu Ostrorogega Jelena tisto noã nihãe

ni spal. Mladci so pekli in do sita jedli losovo meso.Vmes pa izzivali Somovce, izmed katerih si nihãe niupal pribliÏati se. Mladi rod pa so starej‰i komaj zadrÏe-vali, da ni pobegnil h Kozorogovcem, da se z njimi skup-no poveseli.

Pobitih in poklanih volkov Udarni ni maral dreti. VsekoÏuhe je prepustil Nosatemu Losu, ki mu je re‰il Ïenoizpod volãjih zolb.

Jasno kakor to noã luna Ïe dolgo ni sijala.

BESeDABOBRI 1: SAM

260 

SINJEOKINA POT

Udarni Jalan je sprva nameraval kar koj odpeljatiSinjeoko v Dolgo dolino. Noã je bila svetla. Do

jutra bi zlagoma prispeli v votlino na poboãje Gole gore.Od tam bi se mu nikamor niã ne mudilo. Je mislil, pa seje premislil. Poãemu bi podvizal, ãe ni treba. Somovci gane bodo napadli. So dobro videli, kako znajo njegovimladci vihteti sulice in zamahovati z noÏi. âe bi pa letvegali, jih zlahka uÏuga. In pa —. Somu in Karpu mora‰e povedati, kar jima gre. Naj se kar pripravita. Ne bojima prizanesel. âiste raãune pusti za sabo.

Udarni je sedél pri ognji‰ãu in se pogovarjal s Kodro-lasko in Nosatim Losom. Zunaj na mosti‰ãu so pa hru-meli mladci. Navihanec jih je utrinjal, da se je koli‰ãe odsmeha potresalo. Kozorogovci so ga silili, naj gre kar znjimi pod SneÏne gore. Se mu bo dobro godilo. Preme-teni pa ni maral niã sli‰ati. V vsesplosnem tru‰ãu in vri-‰ãu je Ris celo pozabil, da ga roka boli.

Na jasnem nebu se je nevidno premikala luna protiveãerni strani. Preden je pa za‰la, je pri‰el iz koãe namosti‰ãe tudi Udarni Jalan in bil izmed vseh najbolj raz-

BESeDABOBRI 1: SAM

261 

posajeno vesel. Mu je bila Sinjeoka povedala, da posta-ne poleti oãe.

Hej haj, hej haj, hej haj, hej haj, haj haj haj, hej haj.Kako narobe bi bil naredil, je pomislil Udarni, da se je

sinoãi prenaglil in udaril na Somovo koli‰ãe. Tam bi se-daj okrog otrplih in oÏganih mrliãev jokale Ïene in otro-ci. In marsikateri izmed njegovih mladcev bi bil tudipadel. Morebiti celo on sam, ki bi se ne bil skrival in bibil povsod med prvimi. Prav isto bi lahko doletelo kogaizmed bratov, Orla in Krivokljuna. Kako bi dajal domapod SneÏnimi gorami odgovor za mlada Ïivljenja. Kdobi mogel biti sedaj vesel ob smrti in joku samo za nekajstreljajev pu‰ãice daleã proã. Tako pa —

Hej haj, hej haj, hej haj, haj haj haj, hej haj!Vz‰lo je sonce. Udarni je zarukal. Pa ne divje, kakor bi

podÏigal na boj. Ne. Umirjeno se je oglasil. Samo sklicalje mladce, da ga sprémijo na razgovor pod Somovo ko-li‰ãe.

Somovci so bili ponoãi kaj kmalu uganili, da tujci, kiso kdo ve od kod pri‰li, Ostrorogemu niso sovraÏni. Îepo tem so vedeli, ko so tako naglo pritekli in se tako div-je vrgli na volkove. SovraÏnik bi privo‰ãil, ne pa re‰eval.Zato se zjutraj niso kar niã zaãudili, da gredo med mlad-ci, ki bo se bliÏali njihovemu koli‰ãu, tudi Sinjeoka inLos in Navihanec in Ris in se veselo pomenkujejo z nji-

BESeDABOBRI 1: SAM

262 

mi. Le Nosati je bil videti zaskrbljen. Skrbeli so ga Ïenain otroci.

Brkati Som se ni bal napada. Bi ne ãakali do dne in bine prihajali tako mirno. Prijeti za oroÏje pa je vseenoukazal. Zavoljo lep‰ega in navsezadnje tudi za vse pri-mere.

Kozorogovce je Udarni ustavil za luãaj sulice daleã odkoli‰ãa. Nato je zaklical, da bi rad govoril z Brkatim So-mom in Neokretnim Karpom. Nista se obotavljala. Pri-‰la sta pod pristajni most, Jalan tudi ni maral vzeti ssabo veã spremljevalcev kakor enega samega. Samo zbratom Krivokljunom sta stopila iz gruãe.

Udarnega je Brkati zvi‰ka pogledal. Za malo se mu jezdelo, da bo moral razpravljati z mladcem. Dokaj boljprav bi mu bilo, da je stal pred njim moÏ zrelih let. Mi-mogrede ga je ob‰la nejevolja na Karpa, ki si kar niã neupa tvegati. Sta pa ta mladec in Ostrorogi vsa drugaãna.Kaj bi vse lahko dosegel, da jima je Neokretni vsaj po-doben. In kakor bi hotel Karpa povi‰ati, je namr‰ãilobraz in spregovoril: »Kdo si, ki ti brada komaj poganja,pa si drzne‰ klicati na razgovor mogoãnega koli‰ãa gla-varja?«

Karp, ki je stal tesno poleg oãeta, kakor otrok, kadarse iz strahu ti‰ãi matere, se je privo‰ãljivo nasmehnil.Udarni je Ïe stisnil pest, da ga udari v obraz, pa se jespomnil Sinjeoke in se premagal. Ponosno je odgovoril:

BESeDABOBRI 1: SAM

263 

»Udarni Jalan sem, prvorojeni sin Bistrega Jezernika izrodu Kozorogovcev, ki jih kar gotovo ‰e nisi pozabil.«

Brkati je sprevidel, da se je bil z besedo nerodno za-letel in da ne kaÏe gorjancev draÏiti. Pozrl je pikro izzi-vanje in mirno vpra‰al: »In kaj i‰ãe‰ okrog na‰ih koli‰ã?»

»Dobro sem vaju pripel, Som in Karp,« si je mislil Ja-lan. Odgovoril je pa ‰e bolj prisekljivo: »Ljudi sem pri‰elre‰evat s svojimi mladci izpod volãjih zob, ko si jih samine upate ali pa noãete.«

»Mrrrhmm!«»Niã ne renãita,» je zrasel Udarni. »Kar je res, je res.«»Za svoje koli‰ãe naj se Ostrorogi sam briga,« se je

branil oãitka Som.»âe ga pa ni doma.«»Takooo —« sta ne zaãudila Brkati in Neokretni. Som

je ‰e pristavil: »Da sem to vedel, bi bil drugaãe ravnal.«Udarni se je nagnil naprej in pooãital: »Si se izdal,

mrki Som, da Ostrorogemu Jelenu Ïeli‰ smrti. Hkrati patudi, da ti za Sinjeoko Kodrolasko niã ni. Tudi njo bi str-gali volkovi. Prav, da vem.«

»Tebi niã mar,« je revsnil Som, da so mu zanihali dol-gi, pove‰eni brki.

»Ho! Pa ‰e kako mi je mar,« se je zravnal Jalan, »pravponjo sem bil pri‰el.«

Brkati se je zaãudil, da je zazijal. Karpu je pa kar sapozaprlo. ·ele ãez ãas je goltnil: »Ngakh!«

BESeDABOBRI 1: SAM

264 

Udarni Jalan pa je udaril s topori‰ãem sulice ob zmr-zel sneg. Zabliskale so se mu oãi in zobje. Neodjenljivoje pribil: »Ne bom nikogar veã vpra‰eval. Je ne jemljemva‰emu rodu. Ugrabil sem jo volkovom. Za vedno jemoja.«

Neokretni je pihal kakor v past ujeti jazbec. Krivo-kljun se je pa obrnil nazaj. âeprav ni verjel v spopad, jenamignil mladcem, naj bodo pripravljeni. Kozorogovciso brÏ sneli loke in segli v tule. Zavr‰alo je tudi na ko-li‰ãu. Pa ‰e preden je utegnila sikniti prva pu‰ãica, je pri-tekla pod pristajni most Sinjeoka Kodrolaska in zaklica-la: »Nikar krvi zavoljo mene!«

Kodrolaska sama ni vedela, koga prosi. Ali oãetaBrkatega Soma, ki se doslej nikoli ni oziral na njenobesedo, ali moÏa, Udarnega Jalana, ki ga je ‰e kaj malopoznala. Ustregla je obema. Dokaj bolj pa Somu. Prej nivedel odgovoriti Udarnemu. Sedaj mu je pa kar samau‰la beseda iz ust, s katero se je ognil boja in se in po-niÏal. Rekel je:

»Nisem jaz zaãel izzivati.«Jalan je ukazal svojim mladcem, naj se umaknejo.

Brkati se je pa zaãel pogajati: »Kam odpelje‰ mojo hãer,Sinjeoko Kodrolasko?«

»Pod SneÏne gore. Skoraj bo prva Ïena v rodu Kozo-rogovcev.«

»Prav. In kaj bo‰ dal zánjo?«

BESeDABOBRI 1: SAM

265 

»Sem Ïe rekel, da niã.« Udarni je spet zatrmoglavil.Som je glasno pogoltnil slino: »âe bi moji smeli odreti

volkove, ki ste jih pobili?«Jalan bi bil Somu prav gotovo rad prepustil koÏuhe,

pa jih je dal Nosatemu Losu za plaãilo, ker mu je re‰ilÏeno Sinjeoko. Nazadnje so se tako pogodili, da je Losodstopil Brkatemu za vsakega otroka po enega volka, zaÏeno pa dva. Nosati pa se sme preseliti z vso druÏino nakoli‰ãe Ostrorogega Jelena.

Pred kratkim je komaj za las manjkalo, da se niso spo-padli. Sedaj so si pa vo‰ãili sreão in se mirno raz‰li.Vsem je bilo nekako prav, samo Karpu ne. Spoãetka nimogel drugega, kakor da je grdo gledal. Ko sta pa z oãe-tom ostala sama, je priãel godrnjati, dokler ni bruhnil:»Kako naj pa sedaj jaz dobim Jezerno, ko ni veã Sinje-oke, da bi menjali?«

Jezen na Neokretnega in njegovo mater Redkozobo·ãuko, ki sta mu ponoãi ubranila, da ni ‰el preganjatvolkov, in ga spravila v zagato, iz katere se je pravkar karniã ãastno izmotal, je Som revsnil na Karpa: »·e vpra-‰uje‰. Mar ti ni Udarni Jalan dovolj jasno pokazal, kakosi drzen mladec vzane Ïeno.«

»Prav. Ugrabim Jezerno.« Neokretni je zacepetal pozamrznjenem snegu.

»Hm. Tiii —?«

BESeDABOBRI 1: SAM

266 

Brkati se je obrnil in zami‰ljeno stopal po po‰evnempristajnem mostu nazaj na mosti‰ãe. Karp pa je ‰e malopostal, kakor bi ne vedel, ne kod ne kam. Potem je pabrez cilja od‰el v prostrano zasneÏeno jezerno ravan.·kripal je z zobmi in s pestmi togotno zamahoval pred-se. Raz mosti‰ãe so ga opazovali mladci in se mu sme-jali. So pa Ïe teÏko ãakali, kdaj odidejo Kozorogovci sSinjeoko, da pohite pogledat pobite in poklane volkove.

Udarni Jalan se je na koli‰ãu Ostrorogega Jelena samo‰e toliko pomudil, da so si mladci oprtali Ïe pripravlje-na in zvita Sinjeokina oblaãila. Da bi hodil s svojo Ïenonad vse varno, je razdelil Kozorogovce v dve vrsti. Enoje vodil Krivokljun, drugo pa Orel. Korakali sta vzpored-no. Sredi med njima je pa ‰el Jalan s Sinjeoko.

Koli‰ãa in zasneÏeno jezerno planjavo je obsevalo jas-no sonce. Kodrolaska se je ozirala nazaj. Kakor je rada‰la z Udarnnim pod SneÏne gore, se ji je vseeno milostorilo, ãe je pomislila, da bo komaj ‰e kdaj videla mo-sti‰ãa in kar gotovo nikoli veã veslala po prostranemjezeru, na katerem je preÏivela svojo mladost. Dokaj ve-selih dni je uÏila, precej pa tudi grenkih bridkosti. Naj-veã jih ji je prizadejala Redkozoba ·ãuka. NeokretniKarp pa niã manj. Naj Ïe bo kakor koli, teh dveh ni ma-rala nikoli veã videti. Sinjeoka je postala spet vesele vo-lje. Hodila pa je ãimdalje teÏe. Neprespana noã in pre-stani smrtni strah sta jo bila hudo zdelala, obraz ji je

BESeDABOBRI 1: SAM

267 

zaãel postajati lesen. Pod oãi so se ji pa zajedali temnikolobarji. Kar niã veã ni mogla dohajati utrjenih mlad-cev, ki so komaj vedeli, da so vãeraj urno prehodili dol-go pot, zadnji njen konec celo v naglem diru pretekli, senato spopadli na Ïivljenje in smrt z volkovi in vso noãprebedeli. Udarni jih je moral opozoriti, naj poãasnejehodijo. Sinjeoko je pa priãelo skrbeti, ãe vzdrÏi skozi vsoDolgo dolino in nazadnje ‰e navkreber v Golo goro. Reãipa ni marala niã.

Rsk, rsk, rsk, je hre‰ãal pod nogami sneg, ki ga je povrhu Ïe talilo sonce, da je bil skoraj vsak korak teÏji. Ko-drolaska se je komaj ‰e prestopala, ko so dospeli v konecplitvine pod Dolgo dolino k izlivu potoka. Îe je hotelazaprositi Udarnega, da bi malo poãili, preden se spustev go‰ão. Jalan je pa kakor uganil njeno misel. Prijel jo jeza roko in rekel:

»Upehala si se Ïe. Niã ne maraj!« Udarni je stegnilroko in s prstom pokazal na nezamrznjen potok: »Sko-raj poãije‰. Glej tam drevak. Naprej te popeljem.«

Kodrolaska je vdano pogledala z velikimi sinjimi oãmisvojega mladega moÏa: »Dober si, Udarni Jalan.«

»Tebi, Sinjeoka.« Pa je stisnil in dvignil gorjan pest:»Drugim pa znam biti trd in nepopustljiv, kar je moraldanes zjutraj vsaj malo okusiti tvoj oãe. Da ni bilo tebe,bi mu Ïe pokazal. Karp bi skoraj gotovo ne Ïivel veã. Sene smem spomniti, da je samo za pasjo dlako ‰e manj-

BESeDABOBRI 1: SAM

268 

kalo, pa bi te bili raztrgali volkovi in s tabo vred ‰e ne-rojenega otroka. U‰ivci, smrdljivi, Ïabarski!«

»No, saj sedaj je vse dobro,« je mirila KodrolaskamoÏa in se zavedala, da ga bo morala ‰e veãkrat v Ïiv-ljenju.

Zavoje Kodrolaskine obleke, ki so jih bili doslej me-njaje se nosili, so mladci vrgli v drevak. Udarni je pa svo-ji lepi Ïeni rekel, naj si s koÏuhi postelje v drevaku, da bomogla med potjo, utrujena kakor je, leÏati. Sinjeoki jebila Jalanova skrbljiva domisel kaj v‰eã. Na podloÏenesmrekove veje je brÏ razgrnila manj‰e koÏuhe. Veãjega,medvedovega, je pa prihranila, da se z njim odene.

Mladci so se oddahnili. Spet so se razporedili v dvevolãji vrsti. Na vsaki strani potoka pojde ena, da bo Ko-drolaska povsem varna.

Udarni je obrnil svoj mali drevak. Sinjeoka je sedelana koÏuhih. Kmalu jo je zmoglo. Legla je in zaspala. Koje bilo treba ob razcepu doline spraviti drevak ãez za-mrzlo jezerce, Udarni ni pustil buditi Ïene. ·epetaje sojo mladci z drevakom vred prenesli iz spodnjega v zgor-nji konec Dolgega potoka. Res se ni zbudila.

Tiho je drsel drevak proti toku navzgor. Kar niã nimudil mladcev, ki so ga razvr‰ãeni spremljali na obehbregovih, tako z moãjo ga je gnal Jezernikov sin. Vmesse je pa venomer oziral na svojo speão Ïeno. âe bi jo bili

BESeDABOBRI 1: SAM

269 

strgali volkovi, je sedaj prav dobro vedel, bi bil ugono-bil in razdejal Somovo koli‰ãe.

Sonce se je Ïe nagnilo ãez vrh, ko je Udarni pristal priskali pod bobrovim jezom. Sinjeoka se je prebudila. Od-prla je svoje velike oãi in zmedeno gledala okrog sebe.Ni se koj zavedela, kje je. ·ele ko se ji je Jalan zasmejalv obraz, ga je spet prepoznala in stegnila proti njemuroke. Udarni jo je hitro dvignil. Drevak se je zazibal. Danista Sinjeoka in Jalan brÏ poãenila, bi se bil prevrnil.

Navkreber v Golo goro je Kodrolaska, ki se je bilamed voÏnjo po Dolgem potoku navzgor, zavita v koÏu-he, odpoãila in naspala, spet lahko hodila. Sneg je bilprav toliko odjenjal, da ni veã drselo. Opirala se je patudi na topori‰ãe sulice Udarnega kakor na moãno pa-lico. Jalan jo je spremljal. Pred njima in za njima in naobeh straneh so pa hodili mladci. Sonce se je Ïe dokajmoãno upiralo v poboãje gore. Vsem je postalo gorko.Sinjeoka je potisnila bobrovo oglavnico na hrbet. Popra-vila si je plameneãe kodre in na novo pretaknila roÏevi-naste lasnice.

Cok, cok, cok. Sinjeoka se je ozrla za glasom. V vrhuvisokega borovca nad njo se je obe‰alo vse polno ognje-nordeãih ptiãev. Kodrolaska se jim je ãudila. ·e nikoli nibila videla takih ptic. Udarni ji je pa povedal, da so kri-vokljuni, ki napovedujejo sreão in se ljudi kar niã neboje. Sinjeoka Kodrolaska ni odgovorila. Nasmehnila se

BESeDABOBRI 1: SAM

270 

je in znova svetlo pogledala z velikimi sinjimi oãmi svo-jega postavnega moÏa.

Ostrorogi in oba mladca, ki sta bila z njim vred osta-la v skalni votlini, niso lenarili. Zjutraj so bili ‰li na lov.Posreãilo se jim je bilo upleniti mlado ko‰utico. BrÏ koso s poboãja Gole gore opazili, da so se mladci vrnili na-zaj do skale v koncu Dolge doline in je Jelen med njimitudi razloãno spoznal Sinjeoko, so zakurili velik ogenj.Sedaj sta oba mladca Ïe vrtela na moãnem raÏnju ko‰u-tico nad Ïerjavico. Ostrorogi pa je sedel na kopni skaliin ãakal. Sli‰al je prihajati glasno tropo mladcev, videljih pa ‰e ni. Jih je zakrivala go‰ãava. Postajal je ãedaljebolj nestrpen. Rad bi bil Ïe vedel, kako je Udarni odpe-ljal Sinjeoko. Mudil se je dolgo. âe se niso morebiti spo-padli s Somovci —?

Prvi mladci so se Ïe prikazali iz go‰ãave. Veselo so za-vrisnili. Mladca pri ognju sta se jim odzvala. Ostrorogije pa samo vstal. ·ele ko je zagledal Sinjeoko in Udarne-ga, je kriknil v pozdrav in stekel po bregu navzdol na-proti. ·e preden so dospeli pred votlino, je Jelen Ïe ve-del, kaj se je bilo zgodilo ponoãi na njegovem koli‰ãu innjega okolici. Najbolj je bil vesel sporoãila, da mu pripa-da odslej vsa druÏina Nosatega Losa. Bi res teÏko shajalbrez Ïenske. Tudi Jezerni bi bilo kasneje nerodno bitisami. âe se mu jo posreãi kdaj pripeljati izpod Ple‰ivcena svoje koli‰ãe —?

BESeDABOBRI 1: SAM

271 

Utrujeni mladci so Ïe za dne polegli in koj trdo zaspa-li. Prav tako tudi Sinjeoka. Udarni in Ostrorogi sta se pa‰e dolgo potem, ko je vz‰la luna, pogovarjala pri ognjupred votlino. Sta si imela dokaj povedati. Pogovor se jesukal skoro ves ãas okrog Jezerne RoÏe.

Jelen bi bil ‰e ãul, pa so se Udarnemu same zaãele za-pirati oãi. Moral je leãi. Niã veã ni mogel zdrÏati. TudiOstrorogi je od‰el v votlino. StraÏo pa sta prevzelamladca, ki se nista bila udeleÏila ugrabitve Sinjeoke Ko-drolaske. V peãevju pod vrhom Gole gore je zauhalasova. NiÏe doli v go‰ãavi je pa zamijavil ris.

âez nebo se je razlila jutranja zarja. StraÏarja sta znovanaloÏila na ogenj. Obema se je Ïe zdehalo. Rada bi vsajproti jutru malo legla. Pa se znotraj v votlini nihãe niganil. ·ele ko je vz‰lo sonce, so pri‰li prvi mladci ven nasneg.

Izmed vseh se je Udarni Jalan zadnji prebudil. Pogle-dal je po Sinjeoki, ki si je Ïe ovijala noge s koÏuhovino.Vpra‰al jo je:

»No, Sinjeoka Kodrolaska! Kako si prespala prvo noãna trdini?«

»Dobro, Udarni Jalan,« se je nasmehnila Sinjeoka.»Na trdni zemlji se ãlovek vse bolje poãuti kakor pa

na majavem koli‰ãu,« je menil Udarni.

BESeDABOBRI 1: SAM

272 

Kodrolaska pa ni bila voljna kar na prvi hip za vednopozabiti na jezero in mosti‰ãa. Podvomila je: »Bom vi-dela, ko skusim.«

»Hm!« je veselo skomizginil z rameni Jalan in zaãelukazovati mladcem. Bi bil ãimprej rad s Sinjeoko na oto-ku sredi jezera pod sivo skalo.

Pohodu vajeni Kozorogovci so bili kaj hitro nared.Vsak si je vzel svoje oroÏje in si oprtal nekaj tovora. Pre-den so se Sinjeoka in Udarni in Ostrorogi najedli, so seÏe razporedili v vrsto.

Kodrolaska od brata ni jemala slovesa. Samo da najpride kaj pogledat pod SneÏne gore, mu je naroãala. Koona sama kar gotovo ne bo mogla nikoli obiskati njega.

Vrsta se je prestopila. Vodil jo je Orel, zakljuãeval paKrivokljun. V sredi sta pa hodila Sinjeoka Kodrolaska inUdarni Jalan — mladi par.

Temna vrsta Kozorogovcev se je poãasi vzpenjala na-vkreber po belem snegu. Ostrorogi je stal poleg uga‰a-joãega ognja in gledal za njimi. Veãkrat si je moral za-sloniti oãi. Ble‰ãalo se mu je od sonca in snega.

Na slemenu so mladci obstali, se razstopili in se obr-nili. Vsi hkrati so zarukali. Sinjeoka pa je na ‰iroko za-mahovala z obema rokama. Jelen je mladcem odrukal.Kodrolaski je pa odmahnil s sulico.

Volãji koÏuhi so drug za drugim utonili za sleme.Ostrorogi Jelen se je pa podrsal po poboãju navzdol do

BESeDABOBRI 1: SAM

273 

Dolgega potoka. Poskoãil je v mali drevak in se odpeljals tokom vode proti zamrzlemu jezercu ob razcepu do-line. V svoje koli‰ãe je prispel dokaj pred noãjo. Kozoro-govci so pa pod noã zakurili ogenj in postavili ‰otorenad ‰irokim prodom Save.

Drugo jutro so se Ïe za svita dvignili in od‰li naprej.Hodili so veãinoma ob Savi. Sinjeoka se je ãudila ãistivodi. V plitvinah se je videla vsaka riba in vsak kamenna dnu. RoÏnordeãih vrhov zasneÏenih gora se pa karnagledati ni mogla. Zazdelo se ji je tudi, da dokaj laÏediha kakor pa na jezeru, nad katerim leÏi sedaj skorajgotovo gosta megla.

Prek potokov so pri‰li po brveh, narejenih iz dveh,treh tanj‰ih debel. âez Savo samo je bila pa visoko nadvodo podrta ogromna smreka. Kodrolaska se je obotav-ljala stopiti nánjo. Udarni jo je moral prepeljati za roko.Ni si upala sama ãez.

Sonce se je pravkar vzpelo na svoj vrh, ko so zagledalipred sabo na oblem griãu sredi gladke zasneÏene rav-nine naselje Bistrega Jezernika. Po odsekani sivi skali, kise je v ozadju visoko pela iznad ravnine, je Kodrolaskapo pripovedovanju Udarnega koj uganila, da gleda naspeãe jezero pod ledom in na otok sredi njega.

Bistri Jezernik in vsi njegovi so bili Sinjeoke veseli.Starej‰i so koj prepoznali v njej hãerko lepe Skalne

BESeDABOBRI 1: SAM

274 

Zvezde. Kodrolaskini izréki posameznih besed so se panekateri naskrivaj posmehovali. Pa se bo Ïe privadila.

Zveste mladce je Udarni obilno nasitil. Kar jih ni bilodoma na otoku, so se ‰ele pod noã raz‰li v svoja seli‰ãa.Dokaj so vedeli povedati. Eni veã, drugi manj. Vsi pa sopeli hvalo mladi Ïeni Udarnega Jalana, Sinjeoki Kodro-laski.

Rod Kozorogovcev, staro in mlado, je pripovedovanjamladcev napeto poslu‰al; z u‰esi in oãmi in nekateri ‰ez usti. Vso noã bi se ne naveliãali. Le Sivemu Volku nibilo nekaj prav. Zagodrnjal je tu pa tam izpod brk v bra-do. ·e bolj pa je grizlo njegovo najmlaj‰o hãer, Ko‰atoJelko. Dokaj si je morala prizadejati, da je prikrila jezo,ki se je kuhala v njej.

Ko‰ata Jelka je sama pri sebi delala hude naklepe.Sinjeoka Kodrolaska je pa ta ãas stala na vrhu otoka. Karni mogla odmakniti oãi od vrhov visokih gora, ki so sezlijali z veãerno ozarjenim nebom, da ni vedela, kje seneha zemlja in kje se zaãne nebo.

BESeDABOBRI 1: SAM

275 

BUâEâA ODJUGA

Izpod sonca je potegnil gorak veter. Spoãetka tiho inzagatno. Ni ga bilo ãutiti. Le sren ni veã drÏal in sneg

se je priãel usedati.âez dan je veter nara‰ãal in zganjal oblake. Ponoãi so

se pa Ïe potresala koli‰ãa, tako silno je buãal podsonã-nik prek zaledenelega in zasneÏenega jezera. Na ledu seje pod snegom priãela nabirati voda. Nihãe ni veã ma-ral broditi naokrog.

Mosti‰ãa, raz katera se je sneÏnica hitro odtekala, sobila do teme Ïe vsa kopna. Topel veter je pa buãal veno-mer ‰e kar naprej.

Drugo jutro se je po strminah in bregovih pokazalakopnjava. Iz vetra je zavr‰al ob koli‰ãa deÏ. Na jezeru seje priãel lomiti in gromovito pokati led. Mosti‰ãa so bilaodrezana od otokov in trdine in drugo od drugega.

Pri tleh se je veter nekako umiril. Megla je legla niz-ko nad jezero. Nad njo je ‰e vedno buãalo. V razmoãensneg je pa lil gorak deÏ.

V jezero je od vseh strani drla voda. Pritoki so naras-li kakor Ïe davno ne. Ob iztoku v reko so se grmadileledene plo‰ãe. Pa so se hitro tajale in kalna voda jih je

BESeDABOBRI 1: SAM

276 

sproti odna‰ala. Koli‰ãarji se kar niã niso bali, da nastopijezero na mosti‰ãa. Razlilo se je pa ãez vsa obreÏna moã-virja.

Dnevi so bili pusti in ãmerni. Kar za nobeno delo ne.·e ognjem na ognji‰ãih se je komaj ljubilo goreti.

V koãi Brkatega Soma se je jezil na vreme in na same-ga sebe in na vse Neokretni Karp. Odkar je Udarni Jalanodpeljal Sinjeoko Kodrolasko, je bil kakor popadljiv pes.Samo renãal in revskal je. Kar ni mogel pozabiti, da jepravzaprav vsega sam kriv, ko je ubranil, da niso ‰li re-‰evat Sinjeoke. Kdo pa je vedel, da Ostrorogega ni do-ma. Je mislil on in ·ãuka in Som tudi, da Jelen Ïe poskrbiza Kodrolasko in jo spravi tako visoko pod podstre‰je,da je volkovi ne doseÏejo. Potem bi jo re‰ili. Samo vol-kovi naj bi prej raztrgali Ostrorogega in oba mladca,Navihanca in Risa.

»·e manj se je pa kdo nadejal tistih smrdljivih gorjan-skih kozlov,« je zmerjal po tihem Karp Kozorogovce.»Da bi se jim ãrvi zaredili v ãrevah,« jim je priÏelel.

Potem si je priãel domi‰ljati, da bi si Udarni ne bilupal napasti Somovega mosti‰ãa, ãe bi bila Kodrolaska‰e v njem. »In ãe bi si bil tudi drznil, bi odnesel samokrvavo buão, ne pa Kodrolaske,« je junaãil Karp sedaj,ko je bil Jalan s svojimi mladci Ïe davno daleã pod SneÏ-nimi gorami.

BESeDABOBRI 1: SAM

277 

Neokretni je bil ‰el prej‰nje dni, ko je drÏal ‰e sren,pod Ple‰ivco v koli‰ãe Tr‰atega Tura. Urni Sulec je Ïevedel zavoljo Kodrolaske. Norãeval se je, da se Somov-ci niso upali spoprijeti z volkovi, da so si pustili lepezimske volãje koÏuhe vzeti izpred nosa in da so se daliugnati pravzaprav gorjanskim smrkavcem. »Ima Ïe pravJezerna, da záte ne mara. Kak‰no u‰ivo deklo si vzemi.·e predobra ti bo.« Sulec se ni mogel veã premagati. Gaje hudo greblo zavoljo Sinjeoke, ki mu jo je Jalan tudivzel pravzaprav izpred nosa.

Neokretni Karp se je hotel zagovarjati, pa mu Urni nipustil.

V besedo je posegel Tr‰ati Tur. Da sedaj paã je, kakorje, in da se bo treba zavoljo Jezerne kako drugaãe pome-niti. âe jo hoãe dobiti, naj reãe oãetu, Brkatemu Somu,naj pripravi dokaj odkupnine.

Turovca sta Neokretnega trdo prijemala. Jezerna sepa niti pokazati ni hotela.

Brkati Som je svojega prvorojenega kaj mrko pogle-dal, ko mu je omenil visoko odkupnino za Jezerno. »Se-veda. Vse koli‰ãe naj dam za eno punãaro. Poãaka‰! Sajsi se nekaj ustil, da jo ugrabi‰. Pripelji jo. Potem se Ïekako pomenimo. âe nas napadejo, se bomo pa branili.«

Oãe je to tako povedal, da mu Karp Jezerne ni upalveã omeniti.

BESeDABOBRI 1: SAM

278 

Redkozoba ·ãuka je pa tkala spet svoje platno. Nape-ljevala je, naj bi Sulec vzel njeno Tenkonogo âapljo. Ma-ra Urni zánjo. ·e podobna ni Kodrolaski. Pa ãe jo tudivzame, bo Tur vkljub temu zahteval ‰e vseeno dokaj od-kupnine.

Somu je kaj lahko reãi, naj ugrabi Jezerno, je bil ne-jevoljen Karp. âe pelje vse mo‰ke iz rodu proti Turov-cem, ‰e tvega, da bodo nemarno tepeni. Kdo ga pamara. Mladci bi mu celo nagajali in ga brÏ izdali Ostro-rogemu. Na druge se tudi ne more zanesti. Samo nekajhlapcev drÏi z njim. Pa ti niso najbolj‰i. Koli‰ãe bi pa resvsi branili.

Pa si je domislil Karp, da izvoha, kdaj bodo Turovcizdoma. Takrat pa kar podnevi ugrabi Jezerno RoÏo. Sa-mo pohiteti bo moral, da ga Ostrorogi ne prehiti. »Daga niso strgali volkovi, Jelena! Pa saj nima ljudi. Odkup-nine pa tudi ne.«

Neokretnemu je za hip odleglo. Pa se je spomnil, dabi ulegnili Jelenu priti pomagat Kozorogovci, in je spetskremÏil obraz, kakor bi zveãil ãmeriko.

Neokretni Karp je hodil okrog ognji‰ãa in razmi‰ljevalin si ubijal glavo in se zapletal v svoje lastne misli, kakormuha v pajãevino.

Zunaj pa je v odtajano jezero ‰tropotal deÏ.Prav tako gost deÏ je drobil tudi na streho koãe Sive-

gi Volka pod SneÏnimi gorami. Znotraj pri ognji‰ãu je

BESeDABOBRI 1: SAM

279 

pa visokorasla Ko‰ata Jelka pridu‰eno pripovedovalasvojemu oãetu, Sivemu Volku, kaj se ji je vse posreãiloizvleãi iz Sinjeoke Kodrolaske. Da Ostrorogi Jelen nikoline vzame nje, vsaj za prvo Ïeno ne, ko kar nori za Jezer-no RoÏo in mu ‰e zdaleã ne hodi na misel, da bi se pu-lil z Udarnim Jalanom za poglavarstvo pri Kozorogov-cih. Poãaka! Ona da bi bila kdaj kateri drugi Ïenski pod-loÏna. Nikoli! Îivi pa v obseÏnem koli‰ãu pod Ple‰ivcoJezerne brat, Urni Sulec, prvorojeni Tr‰atega Tura, ki jeglavar ‰tevilnega rodu. Ta je gledal za Sinjeoko Kodro-lasko. Sedaj, ko mu jo je Udarni odpeljal, bo moral paãdrugo iskati. Lep posebno ni. Pa kaj tisto. Poglavar bo.Kaj, ãe bi vzel njo, Ko‰ato Jelko.

Volk se je prijel za sivo brado in se zamislil. âez ãas paje povedal, da popelje koj, ko se vode odteãejo in vremeustali, svoje lovce za nekaj dni v votlino na poboãje Golegore. Pa bo sku‰al poizvedeti, kako in kaj.

Ko‰ata se je brÏ odloãila, da pojde tudi sama z njim.Ne sme zamuditi. Ni daleã naokrog nikjer veã nobene-ga uglednega prvorojenca, ki bi Ïe ne imel Ïene. Zakajbi se ne pobrigala, ko je kakor rojena za gospodovanje.Ostrorogi in pa tista njegova Jezerna Îaba, ali kako jo Ïekliãejo, naj se pa potem kar pripravita. Kaj bo on z enosamo druÏino. Slabiã. Bo pomnil Jelen, kdaj je z njo vredzavrgel poglavarstvo v mogoãnem rodu Kozorogovcev.

BESeDABOBRI 1: SAM

280 

Ko‰ata Jelka je razÏivila ogenj in priãela oãetu, ki je bilustregel njeni Ïelji, pripravljati obilen obed. Zunaj se jepa zaãel me‰ati med deÏ sneg. Gore so bile pa Ïe pobe-ljene.

Na strehe koli‰ã v prostranem jezeru je pa ‰e vednomrlel samo deÏ. Hlad z gora ‰e ni dosegel niÏine. Na ko-li‰ãu Ostrorogega Jelena sta se v mali koãi prerekala Na-vihanec in Ris, kdo zna bolje pritrditi na konec pu‰ãicekresilnikovo ost. Bo Ïe Jelen odloãil, kdo napravi boljprav. V drugi manj‰i koãi je jokal otrok. Bil je nekaj bo-lan. Nosatega Losa Ïena, Pikasta Postrv, je ujãkala ma-lega in ga sku‰ala pomiriti.

Ostrorogi sam je pa v svoji veliki koãi leÏal. Je bil zad-nje dni, ko ni mogel izpod strehe, Ïe vse postoril, kar jebilo treba popraviti pri oroÏju in orodju. Z na pol pri-prtimi oãmi je gledal v streho nad sabo, poslu‰al deÏ insanjaril.

Jezerna RoÏa — hm. Zaenkrat je ‰e nikakor ne morepripeljati v svoje koli‰ãe, ki ‰e ni povsem dograjeno. No,pa to ga kar niã veã ne skrbi. Sedaj, ko mu sluÏijo porab-ni in izku‰eni Nosati Los in oba njegova sinova. Pa tudiveãji otroci Ïe kaj poprimejo. Pikasta Postrv zna kajokusno pripravljati jedi. Zaloge res Ïe pohajajo. Ni raãu-nal na toliko glav druÏine. Pa saj je odjuga pregnala zjezera led. Ne bo jim manjkalo rib, ãeprav ‰e nima pra-vih mreÏ. In pa — skoraj bo spet pomlad. Takrat se pa ne

BESeDABOBRI 1: SAM

281 

bo smel kar niã veã obotavljati, ãe noãe, da ga Karp neprehiti.

Nak! Spodnjega lova pa za Jezerno ne da. Kak‰en ko-Ïuh, no, celo bronasto sekiro, ki bi jo kaj teÏko pogre‰al,je pripravljen ‰e primakniti k tistim bobrom, s katerimise je Sulec ogrdil. Veã pa niã. Raj‰i pokliãe Udarnega napomoã in Jezerno ugrabi.

V streho se je zaletel veter. Ostrorogi je vstal in ‰elpogledat na vreme. DeÏ je res malo ponehal. Zvedrilo sepa ‰e ne bo, dokler ne pobeli sneg, je sodil Jelen in po-gledal prek narahlo vznemirjenega jezera proti Ple‰ivci.BrÏ ko se drevaki zamoãijo, zavesla v ono stran, da spetvidi Jezerno RoÏo.

Jelen je stopil nazaj v koão. PriloÏil je na ogenj. Je po-stalo kar hladno. Se morebiti le kmalu zvedri.

Nad koli‰ãem Tr‰atega Tura se je pa megla Ïe pre-trgala. Pokazal se je neporasli vrh Ple‰ivce. ârna gora jebila ‰e vedno pokrita z oblaki. âeprav ‰e ni nehalo po-vsem deÏevati, sta sedla Tur in Sulec v drevak, da obves-lata Ple‰ivco, najveãji otok v jezeru.

Urni Sulec je zadnje ãase Ïe kaj teÏko ãakal odjuge.Rad bi se bil po dolgem ãasu spet enkrat naveslal. Ga nimalo greblo, ãeprav ni tega kazal, da so mu gorjani sredinajtr‰e zime odvedli Sinjeoko Kodrolasko. Kozli, smrd-ljivi. Sredi vode, se mu je zdelo, bi pozabil na Sinjeokoin pa na poniÏanje, katero mu je bil prizadejal Udarni

BESeDABOBRI 1: SAM

282 

Jalan. Bi se mu ne bilo obneslo, da je Karp drugaãen. Paje za niã. Drago bo plaãal svoj pogre‰ek, ãe hoãe dobitiJezerno. Potem ga pa Ïe ‰e privije. Tiste Tenkonoge âap-lje pa on ne mara. Naj jo ·ãuka kar ‰ãukam vrÏe, ãehoãe. âez poletje se on Ïe ozre za kakim drugim, ãed-nim in veljavnim dekletom.

Sulec je z vso moãjo gnal drevak. Tur ga je izpod ãelapogledoval. Se mu je kar zdelo, kaj jezi sina. Tr‰ati jezahrkal in spregovoril:

»Sem mislil, da si na spomlad pripelje‰ Ïeno.«»Jaz tudi. Pa mi je nerodni Karp vse skazil.« Sulec je

divje zarnahnil z veslom.»BeÏi, beÏi! Se mar ‰e nisi spreumel. Tisto s Sinjeoko

ti je nasnoval Ostrorogi.« Tur je kimal z glavo, kakor bihotel svoje besede ‰e bolj zatrditi.

»Ostrorooogi —?« Urni je potegnil veslo iz vode: »Sajga ‰e doma ni bilo.«

»Seveda ga ni bilo, ko je ‰el klicat Kozorogovce, najpridejo in naj ugrabijo Kodrolasko. Dobro si je zmislil.Njemu bi nihãe ne mogel oãitati, da ni branil sestre.Somovci bi pa niti ne vedeli ne, kdaj je Sinjeoka zgini-la, da niso Jelenovega koli‰ãa napadli volkovi in vse iz-dali.« Tur je na eno oko zameÏal in pokazal izpod brksamo eno stran zob.

Urnemu se je zasvitalo: »Utegne‰ imeti prav.«

BESeDABOBRI 1: SAM

283 

»Imam tudi.« Tr‰ati je dvignil roko: »In previdnamorava biti, da Ostrorogi ‰e naju ne prevari za Jezerno.«

»Samo poskusi naj. Razderem mu koli‰ãe.« Sulec jejezno udaril z veslom po motni vodi, da je obema briz-gnila v obraz.

»Kozorogovci pa nama. Kaj ne vidi‰, da so z Ostroro-gim zmenjeni. Je na pol njihovega rodu. Sinjeoka jih jepa ‰e bolj povezala.«

»Ima‰ res prav,« je pritrdil oãetu Urni.»Imam, imam. Zato si pa ãimprej vzemi Ïeno.«»Tenkonogo âapljo?«»Vsako drugo prej. Potem ko Karp ne bo mogel veã

raãunati na zamenjavo s âapljo, privijeva Soma in nje-ga za odkupnino, da ju bo kar zabolelo.«

Sulec in Tur sta veslala okrog Ple‰ivce. Grede sta sepomenkovala, v katerem koli‰ãu bi utegnilo rasti pri-pravno dekle za Urnega Sulca prvo Ïeno. Pri bliÏnjihrodovih nista mogla niã pravega dobiti. Treba bo po-gledati malo dlje. In ãimprej.

V zalivu na drugi strani otoka sta Urni in Tr‰ati pre-podila jato rac. Sodila sta, da bo pomlad zgodnja. V je-zero so se Ïe zaãeli vraãati ptiãi.

Sulec in Tr‰ati Tur sta veslala okrog otoka. V koãidoma na koli‰ãu sta pa sami sedeli mati Bela Ovca inbrhka hãi Jezerna RoÏa. Predli sta. DeÏja nista sli‰ali veã.Je res samo tu pa tam padla ‰e kaka drobna kaplja. Ovca

BESeDABOBRI 1: SAM

284 

je vedela, da se bo skoraj prevedrilo. Je ni veã trgalo ponogah. In sta predli in molãali. Zunaj po koli‰ãu so se papodili otroci. Pa je spregovorila Bela Ovca:

»RoÏa! K letu osorej ne bova veã sedeli pri istemognji‰ãu.«

»Kar gotovo ne veã, mati,« je pritrdila Jezerna.»Da niso gorjani odvedli Kodrolaske, bi vaju sku‰ali

‰e to pomlad premenjati. Tebe in Sinjeoko.« Bele Ovceglas je bil Ïalosten.

»Obljubila si mi napoj, po katerem navidezno zbolim.Daj mi ga,« je zaprosila Jezerna.

»Ne,« je odkimala Ovca, »ne veva niã gotovega. Bi tiutegnilo ‰koditi, ãe bi le predolgo morala hliniti bole-zen.«

»Kakor ve‰.« Jezerna je priloÏila na ogenj: »Karpovapa ne bom. Raj‰i zabodem njega in sebe.«

»Ne prenagli se,« je zaprosila Bela, »dam ti koren.Nosi ga pri sebi. âe bo sila najveãja, ga zauÏij. Ni neva-ren. Samo —. Veã kakor pol lune se bo‰ lahko ubranilavsakega mo‰kega. Kako, se Ïe sama spreumes. Predenpa mine pol lune, Ïe dvakrat Ostrorogi lahko pokliãeKozorogovce na pomoã.« Bela Ovca je vstala. Poiskala jemed posu‰enimi zeli‰ãi tenak, dolg ãrn koren, Jezernaga je prerezala na tri konce. Vsakega posebej je prebodlas ko‰ãeno iglo. Obesila si jih je med ‰koljke na ogrlico.Vsi bodo mislili, da jih nosi zoper uroke.

BESeDABOBRI 1: SAM

285 

Jezerna in Bela Ovca sta spet utihnili. Obmolknili sotudi otroci zunaj na koli‰ãu. Vrnila sta se Tur in Sulec.Urni je oddivjal ‰e naprej na odprto jezero. Tr‰ati je papri‰el v koão. Mrko je pogledal Jezerno. Mati in hãi stakoj uganili, da sta se oãe in brat pogovarjala o JezerniRoÏi. Tr‰atega Tura pogled ni obetal niã dobrega.

DeÏ je ponehal. Veter je zaãel trgati meglo. Pokazal seje temni vrh ârne gore Na jezero so pogledali na novozasneÏeni Grintovci. V daljavi so v soncu zablesteleSneÏne gore. Nebo nad njimi je bilo Ïe povsem jasno.

Na otoku sredi jezera pod sivo skalo je stala SinjeokaKodrolaska. Razgledovala se je in se kar nagledati nimogla. Sneg se v niÏini ni prijel tal. ·e poboãja gora sobila do srede lesa kopna. Vrhove je pa gladko zapadlo.Redko katera skala se je videla. Gore so ble‰ãale v son-cu, da je kar vid jemalo. V jezero so raz bliÏnje griãe odvseh strani silile temne go‰ãave. In pa —. Sinjeoka jeokrog in okrog sebe, kakor je bila od mladih nog vajena,videla spet vodo. Res ni segala skoraj v nedogled. Je bilapa zato globoka in vse bolj jasna. In zasneÏene gore sose od blizu ogledovale v jezerni gladini. Kodrolaski jebilo dobro kakor ‰e noben dan ne, odkar je prispela podSneÏne gore.

Prve dni je bilo Sinjeoki kar precej nerodno. Poznalani nikogar. ·e svojega moÏa, Udarnega Jalana, kaj malo.

BESeDABOBRI 1: SAM

286 

In Jezernikova druÏina je jedla precej drugaãe, kakor paje bila vajena jesti doma na koli‰ãu. Rib niso imeli karniã nasu‰enih. Zato pa dokaj veã osoljenega mesa. InsveÏe divjaãine so imeli doslej vedno na pretek. Mlekoso pili kakor vodo. Kodrolaski je bilo to kaj po volji. Nakoli‰ãu Brkatega Soma se je morala vãasih za nekaj po-Ïirkov mleka do grda spreti z debelo Redkozobo ·ãuko.

Spoãetka se je Sinjeoka tudi malo teÏe sporazumela zJezernikovimi. Sedaj je pa Ïe kar skoraj tako govorilakakor oni sami. Malo se je pa druÏina nje privadila. Naj-veã je bilo pa vredno, da je nihãe ni gledal po strani,kakor sta jo doma ·ãuka in Karp. Vsi so jo imeli radi. ·epreradi. Le to jim ni bilo v‰eã, da se je ãedalje bolj nave-zovala na najmlaj‰o hãer Sivega Volka, na Ko‰ato Jelko.Kodrolaska kar ni mogla razumeti, kako da JezernikoviJelke ne marajo, ko je vendar prikupna in prijazna in seona z njo tako lepo pomeni.

Sinjeoki Kodrolaski je bilo najbolj v‰eã to, da je Ko-‰ata Jelka vedno in vedno hotela govoriti o Velikem je-zeru in o mosti‰ãih in drevakih. Za vsako malo stvar seje zanimala. Prav posebno je pa rada poslu‰ala, kadar jije Kodrolaska pripovedovala o bratu, Ostrorogem Jele-nu, ali pa o Urnem Sulcu, kateremu je bila ona name-njena za prvo Ïeno. O, Ko‰ata Jelka je dobro razumelanjo, ki je ‰e vedno rada mislila na svoj rodni kraj. Dru-gi so ji pa vãasih celo malo nagajali, ãe je pripovedova-

BESeDABOBRI 1: SAM

287 

la o mosti‰ãih. Koli‰ãarjem so kaj radi rekli Ïabarji. Najbi Ïe Karpu in Sulcu in Somu in Turu dajali tak pritikljaj.Ostrorogi ga pa prav gotovo ne zasluÏi. In Navihanec inRis in Los in ‰e marsikdo tudi ne.

Kodrolaska je stala pred koãami na otoku in mislila naOstrorogega brata in na njegove. Kdo ve, ãe se posreãiJelenu sedaj, ko je jezero spet kopno, pripeljati JezernoRoÏo v svoje svetlo novo koli‰ãe. Kdo ve —?

Vkljub lepoti, ki jo je zrla okrog sebe, si je SinjeokazaÏelela dru‰ãine Ko‰ate Jelke. Govorili bi o Velikem je-zeru in o ‰tevilnih mosti‰ãih. Da bi skoraj spet pri‰la —.

âe bi Kodrolaski ta hip kdo rekel, da Ko‰ate Jelke ni-koli veã ne bo k njej, bi bila huda nanj. Seveda. Saj Sinje-oka ni mogla vedeti, da se Jelka prav ta ãas pripravlja Ïena pot, da gre z oãetom, Sivim Volkom, in njegovimilovci v votlino na poboãje Gole gore. Da pa se z Golegore popelje v drevaku po Dolgem potoku ‰e naprej vVeliko jezero, prav na mosti‰ãe Tr‰atega Tura in se nik-dar veã ne vrne pod SneÏne gore, tega pa Ko‰ata Jelkaniti sama ni vedela.

Sonce se je nagnilo k zatonu. Sinjeoka Kodrolaska je‰e vedno stala na otoku sredi jezera med gorami. Nadnjo se je pelo jasno nebo. Niti oblaãka ni bilo veã nanjem. ZasneÏeni vrhovi so pa priãeli rdeti v veãerni zarji.

Od Save sem je priletela jata rac. Spustila se je na je-zerno gladino. Sinjeoki se je zazdelo, kakor bi ji bili po-

BESeDABOBRI 1: SAM

288 

znani ptiãi prinesli pozdrave s koli‰ãa v daljnem Veli-kem jezeru in od Ostrorogega in od njegovih in ‰e od Je-zerne RoÏe.

Priãelo se je mraãiti. Poãasi je od‰la Sinjeoka Kodro-laska nazaj v koão. Tiho je sedla k ognji‰ãu.

BESeDABOBRI 1: SAM

289 

POMLADNO ZELENJE

Jezero je spet oÏivelo. Jate ptiãev so se prepeljavale povodi, brodile po moãvirjih in se preletavale v spo-

mladanskem soncu. Bregovi voda in mokrotne planjaveso se pozlatile; vzcvetela je kaluÏnica. Vrba je odgnalamaãice in leska je razsipala rumenkastorjavi cvetni prah.Ob robu go‰ãav so ozelenele trave. Posulo jih je drobnocvetje. Razpustila sta se mecesen in bukev in za njima ‰edrugo drevje. Od bregov jezera se je zelena pomlad vsakdan vi‰e povzpenjala v hribe, dokler ni pregrnila vrhov.V Grintovcih in v daljnih SneÏnih gorah so se pa ‰e ved-no ble‰ãali sneÏni plazovi.

Ob ograji na koli‰ãu Tr‰atega Tura je stala Ko‰ata Jel-ka. Veter se je poigraval z njeno sivkasto haljico in rdeã-kastimi lasmi. DrÏala se je za vrhnjo okroglico in gledalaprek jezera proti skalnim Grintovcem daleã v ozadju.ZatoÏilo se ji je po domaãih gorah, ki se pno koj za se-li‰ãi visoko proti nebu. Vse Ïivljenje bi bila lahko osta-la pod njimi, da se ni Ostrorogi Jelen zagledal v JezernoRoÏo. Ali pa, ãe bi si ne bil Udarni Jalan vzel za Ïenootroãje zaupljivo sestro Ostrorogega, Sinjeoko Kodrola-

BESeDABOBRI 1: SAM

290 

sko. Udarnemu in Kodrolaski ne more prizadejati niãhudega veã, zato se pa znosi nad Jezerno in Jelenom.

ârni vodni krokar kormoran je poÏre‰no priribarilprav pod koli‰ãe. Ko‰ata Jelka je zamahnila z obema ro-kama. Kormoran se je nemarno zadrl, se dvignil iz vodein odletel proti go‰ãavam onkraj preliva. Jelka se jespomnila zgodnjega pomladanskega dne, ko se je prviãpribliÏala koli‰ãu Tr‰atega Tura.

Pot izpod SneÏnih gora do skalne votline na prisonã-nem poboãju Gole gore je Ko‰ato Jelko zelo utrudila. Nibila vajena napornih in dolgih pohodov. Zavidala jeSinjeoki, ki je isto daljavo prehodila pozimi ob visokemin zamrzlem snegu, ko so bili vsi prehodi zravnani. Onapa se je morala prerivati skozi go‰ãave in broditi pomoãvirjih. In vrhu vsega je Kodrolaska vedela, da gresvojemu cilju naproti. Njo samo pa je ob vsakem kora-ku skrbelo, ãe se ji posreãi postati prva Ïena na razseÏ-nem koli‰ãu v zavetju Ple‰ivce.

Veã dni je potem poãivala v skalni votlini na poboãjuGole gore, preden so jo nehale boleti noge. Sivi Volk innjegovi lovci so pa iskali v potoku pod bobrovim jezomdrevake Udarnega Jalana, za katere je bila Jelka zvitopozvedela od Sinjeoke Kodrolaske. Kar niso jih moglidobiti. So bili potopljeni v blato. Staknili so jih ‰ele tretjidan, jih potegnili na suho in oãedili. Delo jim ni ‰lo kajprida od rok. Ga niso bili vajeni.

BESeDABOBRI 1: SAM

291 

Kakor premoÏen menjalec se je Sivi Volk s svojimilovci spustil drugi dan ob prvem soncu z vsemi tremidrevaki po Dolgem potoku navzdol proti Velikemu je-zeru. Odpremo je vodila pravzaprav Ko‰ata Jelka. Ni sebala, da bi za‰la. Je bila za pravo smer natanãno izpra-‰ala Sinjeoko Kodrolasko. In z Gole gore se je bila te dnidobro razgledala. Skrbelo jo je samo, da bi se ne sreãa-li z Ostrorogim Jelenom. Bi Sivega Volka takoj spoznalin z njim vred tudi njo. Utegnil bi skaziti njeno namero.

Sonce se je Ïe nagnilo ãez svoj vrh, ko so Volkovi Ko-zorogovci priveslali pod koli‰ãe Tr‰atega Tura. Oblaja-la jih je tropa psov. Za njimi so iz koã in od vseh stranipritekli otroci in prodajali zijala. Prihitele so Ïenske pastradovednost. Mo‰ki pa so gledali tujce zdaleã in zvi‰ka.

Sivemu Volku je bilo nerodno. Skoraj bi se raj‰i sreãals svojimi lovci s ãredo pobesnelih turov, kakor da so zi-jali vanj Turovci. Ni bil vajen takih potov. Kar ni si mo-gel domisliti prave besede. Ko‰ata ga je morala opom-niti, naj povpra‰a po glavarju.

Tr‰ati Tur je pristopil k ograji. Zapodil je otroke in psein ukazal Ïenskam oditi nazaj na delo. Sam pa se je zaãelrazgovarjati z mosti‰ãa s Sivim Volkom, ki je stal spodajv drevaku.

Volkovim Kozorogovcem Tr‰ati Tur in Sulec in vsiTurovci kar niã niso zaupali. Njih obrazi in od oroÏja inzob in krempljev zverjadi brazgotinasta prsa so jih izda-

BESeDABOBRI 1: SAM

292 

jala za vse kaj drugega kakor pa za mirne in pohlevnemenjalce. âe se morebiti z ukano ne mislijo polastiti ko-li‰ãa? Pa komaj. Jih ni kdo ve kaj. Bi jih Turovci, ki so bilidomalega vsi doma, kaj lahko uÏugali, Ko so pa tujci pri-ãeli povpra‰evati po bobrovih koÏuhih in bobrovini, zakar da so pripeljali s sabo bronaste zapestnice, noÏe insekire in sol, je Turovce zamenjava hudo zamikala. Tr‰a-ti je povabil Sivega Volka, naj pristane in pokaÏe svojeblago.

Izmed vseh, kar jih je pri‰lo po po‰evnem pristajnemmostu navzgor na mosti‰ãe, so se Turovci najbolj ãudi-li Ko‰ati Jelki. Îenska med samimi trdih bojev vajenimimo‰kimi. In ‰e mlada in brhka navrh. Nak! Kar v glavojim ni ‰lo. Dekleta in mlaj‰e Ïene so zavidale Jelko zaprelepo pisano ogrlico. ·e nikoli niso videle take. Mo‰-ki so pa obãudovali Ïlahtno koÏuhovino skalne kune, skatero je bila tujka bogato ogrnjena. Vsi pa so sodili, damora biti dekle imenitnega rodu.

Urnega Sulca je Jelka koj prepoznala. ·e prej, predenso si povedali svoja imena. Natanãno tak je bil, kakor gaje bila opisala Sinjeoka. In je samo po sebi tako nanes-lo, da sta se Sulec in Ko‰ata najveã pogovarjala. Jelka jebila Urnemu ãedalje bolj v‰eã. Ga je tudi znala privezo-vati náse.

Turovci in Kozorogovci so priãeli zamenjavati. Pa seobojim ni niã mudilo. Kar mimogrede se je zmraãilo.

BESeDABOBRI 1: SAM

293 

Tr‰ati je povabil Volka, naj s svojimi ljudmi prenoãi vkoli‰ãu. Sulcu je bilo to kaj v‰eã. Jelka je pa Ïe z vsegapoãetka nameravala ostati ãez noã pri Turovcih.

Konec je bil tak, da so se Volkovi Kozorogovci mudi-li tri dni na koli‰ãu pod Ple‰ivco. Ko‰ata Jelka je pa po-stala prva Ïena Urnega Sulca, bodoãega glavarja obseÏ-nega najstarej‰ega koli‰ãa v Velikem jezeru. Kobaljast jebil res precej. Bil pa je moãan in najbolj slovit veslaã.

Ko‰ata Jelka je priãela koj prve dni plesti mreÏo, v ka-tero naj bi se ujel Ostrorogi Jelen. Pa ji ni ‰lo tako poãislih, kakor si je bila zamislila. Jezerna RoÏa ji kar niã nihotela zaupati. ·e sreãavati se ni marala z njo. âe je lemogla, se je izognila bratovi Ïeni. O, Jezerno sámo bi semorebiti le posreãilo Jelki preslepiti. Pa jo je svarila nje-na mati, Bela Ovca, jasnovidna vraãinja. In pa — ko biNeokretni Karp res kako neokreten ne bil.

Ko‰ata Jelka je stala na mosti‰ãu Tr‰atega Tura in sedrÏala za ograjo. Po jezeru pa so se prepeljavali dreva-ki; eden sem, drugi tja. Nejevoljna sama nase in da semalo razgleda okrog novega bivali‰ãa, je Ko‰ata od‰lapo pristajnem mostu navzdol in odveslala na jezero.Morda ji tam zunaj pride na misel, kako naj prizadeneOstrorogemu kar najveã bridkosti.

Ko‰ata Jelka jo zavozila proti prelivu med obemaprvima otokoma. Dopoldansko sonce je sijalo na jeze-ro. Mlado zelenje se je ogledovalo v njem in beli oblaki,

BESeDABOBRI 1: SAM

294 

ki so hiteli prek neba. Voda sama se je Ko‰ati zdela mot-na, ãeprav ni bila prav niã skaljena. Je bila paã vajenagledati na ãisto jezero pod sivo skalo in pa na Savo inÏuboreãe potoke, ki izvirajo izpod SneÏnih gora. Jatabelih labodov je plavala v prelivu. Prek nje pa so letelez jezera proti trdini sive gosi.

Jelka bi bila rada opazovala labode od blizu. Na jezeropod SneÏnimi gorami so prileteli le redkokrat; pa ‰e ta-krat se niso dolgo pomudili. Gnezdili niso ob njem nik-dar. Na Velikem jezeru so pa kar stalni ptiãi.

Ko‰ata je priãela obraãati drevak proti bregu, da biskrita za vejami ãimdlje mogla gledati ponosne ptiãe.Bela jata so za hip obstala. Prek jezerne gladine se je raz-legel svareã krik. Labodi so se dvignili, zapeli v zboru inse preleteli na odprto vodo. Izza otoka se je pa prikazalozek in dolg drevak. Mo‰ki je sedel v njem. Jelka je imelaostre oãi. Koj je prepoznala Neokretnega Karpa, ãepravje samo enkrat v Ïivljenju govorila z njim.

»âakaj, Neokretni. Ravno prav mi prihaja‰. Nahuj-skam te, da se ãimprej zgane‰.« Ko‰ata je poãasi vesla-la blizu brega in se kmalu sreãala s Karpom.

»No, prvorojeni slavnega Brkatega Soma sin,« je ogo-vorila Ko‰ata Neokretnega in ga izpodbodla. »Kaj speti‰ãe‰, kje bi mogel vsaj videti Jezerno RoÏo, ko si je nezna‰ osvojiti?«

BESeDABOBRI 1: SAM

295 

»Mrhm!« je zarenãal Karp in koj prijel za vrÏen mutrnek: »Prav ti si mi vse zmedla.«

»Jaz —?« se je zaãudila Ko‰ata.»Ti, ti,« je revsnil Neokretni. »Treba ti je bilo priti iz

va‰ih odljudnih hribov na na‰e lepo jezero. Kaj te nobenkozar ni maral? Hrhm!«

Jelka je poÏrla Ïalitev in se naredila nevedna: »Ne ra-zumem, zakaj se huduje‰ náme.«

Karp je poloÏil veslo prek drevaka in se z obema ro-kama oprl obenj. Jezno je oponesel Ko‰ati: »Zvodila siUrnega Sulca.«

Jelka je hinavsko priliznjeno pogledala Neokretnega:»Je res ‰koda, da se ni moj oãe, Sivi Volk, najprej zgla-sil na koli‰ãu slovitega Brkatega Soma, kakor sem bilanasvetovala jaz. Da sem prej poznala tebe kakor pa Ur-nega Sulca, kdo ve, ãe —.« Ko‰ata je obmolknila in sedelala, kakor da si ne upa svoje misli izreãi do konca.

Neokretni se je nemirno presedel. Zaprlo mu je bese-do. Nerodno je uravnove‰al drevak, ki se je bil moãnozazibal. Z izbuljenimi oãmi je bol‰ãal v Ko‰ato Jelko. ·eleko se je drevak umiril, je Karp goltnil: »Sedaj je, kakor je.«

»Vidi‰, Karp. Niã hudega ti nisem naredila,« se je hli-nila Ko‰ata.

»Niã,« je pritrdil Neokretni.»Zato se nikar ne jezi náme!« Jelka je nagnila glavo po

strani.

BESeDABOBRI 1: SAM

296 

»Se ne,« je postal krotek Karp. »Le to mi hodi narobe,da ni Urni Sulec vzel moje sestre, Tenkonoge âaplje. Po-tem bi z Jezerno kar nekako menjali. Sedaj pa Tur inUrni zahtevata za RoÏo toliko odkupnine, da je moj oãe,Brkati Som, ni voljan dati. Jezerno mi pa vsak ãas uteg-ne prevzeti Ostrorogi Jelen.«

Neokretni se je izdal do konca. Jelki sicer ni povedalniã novega, ker je Ïe vse vedela od Sinjeoke Kodrolaske.Bila je pa njegovega priznanja zelo vesela. Zavedala seje, da je Karpa ujela v mreÏo in da ga potegne, kamorhoãe,

Res ga je koj zaãela izpodbadati.»Ostrorogi Jeeelen!« je zasmehljivo izrekla Jelka ime

slovitega mladca. »Prehiti ga in ugrabi Jezerno.«»Mrhm!« Neokretni je pogledal izpod ãela: »Bi. Pa

imam premalo ljudi, da bi zmogel Turovce.«»Pridi, kadar jih ne bo doma.«»Kaj jaz vem, kdaj so zdoma.«»âakaj!«Ko‰ata Jelka je zaveslala bliÏe Neokretnemu. Pridu-

‰eno mu je povedala, da bo odslej naprej, kadar bodo nakoli‰ãu pod Ple‰ivco doma samo starci, Ïenske in otro-ci, vselej obesila na vogal ograje eno izmed svojih siv-kastih halj, ki jo bo prej oprala, ãe bo umazana ali ne.Vsi bodo mislili, da jo su‰i, in nihãe ne bo slutil izdaj-stva.

BESeDABOBRI 1: SAM

297 

Karpu so se do u‰es raztegnila ‰iroka usta. Kar niã veãni dvomil, da bo v najkraj‰em ãasu Jezerna RoÏa njego-va Ïena. Uhaja!

Neokretni in Ko‰ata sta se raz‰la. Odveslala sta vsakna svojo stran. V prelivu med prvima otokoma je posta-lo spet vse mirno. Pridrstil se je vlak rib. Ponirki so po-gledali iz vode. Od nekod je pa priletela velika jata roÏ-nobarvnih teÏkih pelikanov. Spustili so se na plitvino inzaãeli ribariti proti trdini otoka. Ma‰ili so si ribe v vre-ãaste kljune in se poãutili popolnoma varni. Ne ãlovekane nevarne Ïivali ni bilo zaznati nikjer v bliÏini. Pa —.

Drnk! Zabrnela je tetiva. Nizko nad vodo je siknilapu‰ãica. Star samec je ‰iroko zakrilil s perutnicami in seprevrnil vznak na hrbet. Pelikani so se hrupno dvigniliin odleteli. Izpod previsnih zelenih vej se je prikazal la-hek drevak. V njem je sedel Premeteni Navihanec.

Ostrorogemu Jelenu zvesti mladec se sprva za ustre-ljenega velikega ptiãa niti zmenil ni. Najprej se je pre-vidno ozrl na vse strani. ·ele ko je dognal, da Neokret-nega in Ko‰ate nikjer veã ni, je priveslal iz skrivali‰ãa.Potegnil je iz vode mrtvega pelikana, mu sku‰al razpe-ti perutnice do kraja, pa njegove roke niso segle tako na‰iroko. Vesel je bil Navihanec lepega ptiãa. ·e nikdardoslej ni uplenil pelikana. ·e bolj vesel je pa bil, da jeskrbno prikrit sli‰al ves razgovor med Ko‰ato Jelko inNeokretnim Karpom. To je bil plen, vreden vseh jat peli-

BESeDABOBRI 1: SAM

298 

kanov, kar se jih preletava po jezeru in njegovih brego-vih. Le kaj poreãe Ostrorogi, ko mu pove. Sicer bi pogospodarjevem ukazu ne bil smel priveslati tako daleãin bi moral biti Ïe davno spet na koli‰ãu. Pa Jelen je ra-zumeven in bo uvidel, kako prav je naredil, da je ravnalpo svoje.

Premeteni je bil Ïe vse jutro na jezeru. Ostrorogi ga jebil poslal v plitvino pod Dolgo dolino lovit ribe. In danaj se ãimprej vrne, mu je naroãil. Navihancu se je kajkmalu posreãilo nabosti dve veliki ‰ãuki. Ju ni bilo teÏko.·ãuke so se drstile in so mirno leÏale v plitvinah na je-zernem dnu. Premetenemu je ostajalo ‰e dokaj ãasa. Karniã se mu ni mudilo vraãati se nazaj na koli‰ãe. Preveãlepo so peli ptiãi v loãju in trstju in v grmovju in go‰ãa-vah na bregovih. Mimogrede si je pa ‰e domislil, da bikaj lahko pogledal za raãjimi in gosjimi gnezdi. Nabralbi ‰e nekaj nenaleÏenih jajc za mlaj‰e bratce in sestrice,ko jim trdo primanjkuje mleka. Ostrorogi nima ‰e last-ne Ïivine.

Navihanec je priãel stikovati ob obreÏju. Gnezda jeznal poiskati kakor nihãe drugi. Se je Ïe od otro‰kih letnajraj‰i ukvarjal s tem poslom. Tako se je bil zaverovalv svoj opravek, da sam ni vedel, kdaj je zaveslal k oto-kom. Oplenil je Ïe veã gnezd in nabral dokaj jajc, ãepravse je moral skrbno prikrivati. Je bil za‰el v okoli‰ Turov-cev.

BESeDABOBRI 1: SAM

299 

Premeteni je pogledal na sonce in doloãil ãas. Kar brÏmora domov. Pa je ta hip ugledal jato belih labodov, kiso ribarili v prelivu in plavali naravnost proti njemu. Nise mogel premagati, da bi ne poskusil sreãe. Pripravil jelok in pu‰ãice in ãakal. Labodi so se mu lepo pribliÏevali.Îe je poloÏil pu‰ãico na lok. Takrat pa —. Kriknil je la-bod. Jata se je dvignila in prepevaje odletela. Le kaj jeprepla‰ilo bele ptiãe? Mladec je previdno pogledal skozizelenje vej. Opazil je Karpa, ki je veslal naravnost protinjemu. Premeteni se je ‰e bolj prikril. Od Neokretnegani niti trenutek odmaknil oãi. Tako se je bil zagledalvanj, da se je ves zdrznil, ko je zasli‰al na drugi stram zasabo udarec vesla. V drevaku je sedela mlada Ïenska. Nije poznal. Ustavila se je in nagovorila Karpa. Za slabstreljaj daleã od njega sta bila. Premeteni je razloãno sli-‰al vsako besedo. Iz pogovora je kmalu ujel, da Neokret-ni govori s Ko‰ato Jelko, z Ïeno Urnega Sulca.

Proti koncu sta se Neokretni in Ko‰ata pogovarjalapridu‰eno. Navihanec je nagnil glavo naprej in prislonildlan k u‰esu. Nobene besede ni presli‰al.

Ha-ha-ha.Premeteni se je glasno zasmejal. Karp mu je prepla‰il

labode. Pa ima sedaj namesto laboda pelikana. Navrhima pa ‰e njega zajetega v mreÏo. Na suho ga pa ÏeOstrorogi sam izvleãe.

BESeDABOBRI 1: SAM

300 

Navihanec je zamahnil z veslom. Njegov lahki drevakje brzel naravnost proti koli‰ãu Ostrorogega Jelena.Mladec se je v pomladanskem soncu kaj kmalu oznojil.Pa zato ni veslal niã manj hitro. Se mu je mudilo pravitgospodarju, kar je videl in sli‰al.

Sonce se je bliÏalo svojemu vrhu. Na novem Jeleno-vem mosti‰ãu so imeli Ostrorogi, Los in Ris polne rokedela. Dovr‰evali so, ãesar pozimi ni bilo mogoãe naredi-ti. Jezili so se na Navihanca, ki ga od nikoder ni hotelobiti. Le poãaka naj. Oãe mu je obljuboval, da ga prete-pe. Ostrorogi je tudi podvomil nad mladcem. Morebitipa le ni tak, kakr‰nega se je delal doslej, in se spet spre-vrÏe v nagajivca in lenuha, kakr‰en je bil zadnje ãasepod Somom. Ga bo moral trdo prijeti. Risu se je pa bratÏe naprej smilil. Zagovarjati ga pa ni upal. Le skrbno seje oziral po jezeru. Kar priãakati ni mogel, kdaj ugledaPremetenega.

»Pripravi naj se smrkavec. Navijem mu u‰esa, da bopomnil,« se je spet pojezil Nosati.

»Îe gre,« je vzkliknil Ris in pokazal s prstom na urnose bliÏajoãi drevak. Pegavec je priprl oãi in natanãnejepogledal: »Nekaj pelje. âe se ne motim, pelikana.«

»Mu Ïe pokaÏem pelikana. Mi garamo, on se pa z lo-vom zabava. Marsikdo bi se.« Nosati Los je bil zares to-goten. Pri Jelenu je bila njegova druÏina vse drugaãeoskrbljena kakor prej pri Brkatem Somu. Zato je pa Los

BESeDABOBRI 1: SAM

301 

vse od kraja priganjal k delu. Celo otroke. Pa gre in sespozabi najstarej‰i mladec, ki zaleÏe Ïe za marsikateregaodraslega, kadar hoãe, in se v najhuj‰em delu potepanaokrog. Mu Ïe izbije lenobo.

Premeteni je pristal. âeprav so vsi vedeli, da nese pomostu navzgor pelikana, mu nihãe ni pri‰el naproti. ·eotroci si niso upali. So se preveã bali raztogotenega oãe-ta. Navihanec je vedel, da bo Los planil vanj. Pa ga Ïezagovori. Ga ima s ãim. Nak. Niã. Ne bo izdajal, kar setiãe samo Ostrorogega. Bi utegnil vse skaziti. Samo Je-lenu samemu sme povedati in nikomur drugemu. Oãe-tovo jezo bo pa moral kar prenesti.

Premeteni se je naredil, kakor bi ne bil niãesar za-gre‰il. ·el je naravnost proti Ostrorogemu, oãetu in bra-tu. TeÏkega pelikana je drÏal za vrat in ga vlekel za sabo.Ustavil se je tik pred Losom in povedal: »Pelikana semustrelil.«

Lop!Navihanec se je opotekel in padel ãez mrtvega ptiãa,

táko zau‰nico mu je bil pripeljal oãe. Mladec se je hitropobral. Niti na misel mu ni pri‰lo, da bi zbeÏal. Mirno jeobstal in ãakal. Los, ki je imel pripravljen Ïe drugi uda-rec, je osupnil. ZareÏal je v sina: »Kje si se potepal?«

»Nikjer.«Lop!

BESeDABOBRI 1: SAM

302 

Tokrat mladec ni padel. Je bil pripravljen in je naj-manj pol zamaha prestregel z dvignjeno laktjo.

»Govori!« je zarjul Los in spet nameril.»In ãe me ubije‰, ne zinem, dokler mi gospodar ne

dovoli.« Premeteni je stisnil zobe in pesti. Ostrorogi inLos sta se pa spogledala. Oba sta brala Navihancu zobraza, da je nekaj izvohal, ãesar pa nikomur drugemune sme zaupati kakor samo Ostrorogemu.

Jelen ni kar niã pomi‰ljal. Ukazal je Premetenemu, najse kar koj odpelje z njim nazaj na jezero. Zaveslala stana odprto vodo. Nihãe ni mogel sli‰ati, kaj sta se pogo-varjala.

Nosati Los je pravkar privezal zadnjo trto, ko sta sevrnila. Ostrorogega koli‰ãe je bilo do kraja dograjeno.Jelen je dal vsakemu po eno gosje jajce. Ubili so jih naobeh konceh in jih izpili. Losu je pa Ostrorogi rekel:»Nosati! Odslej naprej niã ne reãi Premetenemu, ãe bohodil svoja pota. In ga tudi niã nikar ne izpra‰uj. Îezve‰, ko pride ãas.«

Nosati Los je samo prikimal. Bil je ponosen na svoje-ga prvorojenca. Sklenil je, da ga nikoli veã ne udari. Naãast do konca dograjenemu koli‰ãu Ostrorogi Jelen innjegovi ta dan niso veã delali. Lenuharili so in obilnojedli. Otroci so se kar za trebuhe prijemali. Jelen in Pre-meteni sta se pa pogledovala in se tu in tam naskrivomapogovarjala.

BESeDABOBRI 1: SAM

303 

CVETOâl LOKVANJI

Dan je narasel. Belosivkasto govedo, pisane malekoze in rogate ovce, Ïivina, ki je v trdi zimi do ko-

sti zmedlela, se je ob obilni pa‰i spet odebelila. V go-‰ãavah je sprevajala divjad Ïe nov zarod. V globelih sobevskali mladi volãiãi. Ptiãi so se izpeljavali iz gnezd.Jate rac in gosi, labodov in pelikanov in ‰e druge so senamnoÏile. V plitvinah in ob obreÏju je pa voda karmrgolela, toliko se je bilo izleglo rib in Ïab.

Jezero je pa vzcvetelo. Prav tako pa tudi razlivi vodanad bobrovimi jezovi, ãeprav ne tako bohotno, ko so siod ãasa do ãasa bobri, naveliãani veãnega lubja, privo-‰ãili za pribolj‰ek tudi lokvanjeve korenine.

Pozno pomladi, ko se je jezero dovolj ogrelo, so pri-bodli na plitvej‰ih krajih iz vode poganjki lokvanja. Raz-rasli so se v ‰iroke, srãaste liste. Na vodni gladini so oze-lenele veãje in manj‰e planje, podobne ploskim otokomin otoãkom. Îabe so se povzpenjale nánje, se preskako-vale z lista na list, se zbirale v velike gruãe in v zboruregljale.

Rega, rega, rega, rega, rega, rega —

BESeDABOBRI 1: SAM

304 

Iz globokih zarez na gosto po jezeru razpoloÏenihsrãastih listov so odgnali na mesnatih steblih debelo na-brekli popki, se dvignili nad vodo in se razpustili v ve-like in di‰eãe bele, in v nevonjive, za spoznanje manj‰erumene cvete. Zeleni otoki in otoãki so bili videti, kakorbi jih bil zapadel sneg. Rumeni so pa blesteli kakor sámosonce.

Vonj cvetoãega belega lokvanja je prina‰al veter pravna koli‰ãa. Jezerna RoÏa ni mogla veã strpeti, ãeprav joje Ostrorogi posvaril, naj se pazi, in ji povedal, da jo na-merava Karp ugrabiti. Stopila je v drevak in odveslalaonstran Ple‰ivce, v zati‰no plitvino, kjer se je prviã sre-ãala z Ostrorogim Jelenom. Saj ta dan so bili vsi mo‰kidoma in Neokretni si ne bo drznil izpeljati svojega na-klepa.

Lokvanji, lokvanji, lokvanji. Cvet pri cvetu. Vseh vrstãebele so ‰umele po njih. Muhe in zlati hro‰ãi so bren-ãali vmes. Kaãji pastirji so ‰vigali sem in tja. V trstju seje oglasila vodna koko‰ka. Nekje je skrbno prikrita po-gagovala raca svojim raãkam. V vejah je krmila sinica izgnezda izpeljane mladiãe. V go‰ãavi je zateglo zaÏviÏga-la kanja. Sonce se je skrilo za oblak. Vzduh v zalivu je bilsoparen. Beli cveti lokvanja so kar omamljali s svojimvonjem.

Da bi se ne smela vsaj enkrat do sita nauÏiti lepotecvetoãega lokvanja, po katerem nosi ime Jezerna RoÏa.

BESeDABOBRI 1: SAM

305 

Seveda. Naj kar pride Karp. Z veslom mu razbije raz-ku‰trano buão.

Jezerna se je sklonila nad vodo. âeprav je vedela, dalokvanjev cvet brÏ oveni, jih je vseeno priãela trgati.Najveãjega si je zataknila za lase. Okrasila je pa tudidrevak. Vsaka luknjica pri vrhu drevaka je navzven innavznotraj nosila lokvanjev cvet.

Lokvanji, lokvanji, lokvanji — sprelepa jezerna roÏa.Ha. Je mislil Karp. Pa se mu zaenkrat ‰e ni posreãilo.

Îe trikrat je obesila Ko‰ata svojo haljo su‰it na vogalograje, pa jo je vselej Bela Ovca preobesila na drugostran. Jelka je samo strupeno gledala, reãi pa ni upalaniã. Je ‰e vedno Bela Ovca prva Ïena na koli‰ãu. Vse jospo‰tuje in gorje, ãe bi se Ko‰ata drznila ji oporekati.Gorjanka sedaj nekaj sluti in se je najbrÏ Ïe kako dru-gaãe dogovorila z Neokretnim. Naj se je. Saj morajoOstrorogi in Los in Udarnega Jalana mladci vsak ãas vkoncu Dolge doline izÏgati in iztesati dovolj drevakov,da pridejo ponjo in jo odpeljejo na novo koli‰ãe Ostro-rogega. Karpa pa zviti mladec, Premeteni Navihanec, neizpusti kar niã iz oãi. Noã in dan pazi nanj. Neokretni senikamor ne more ganiti, da bi mu Premeteni ne bil pri-krito za petami.

Jezerna se ni bala. ·e bi ostala med lokvanji, pa ni ma-rala delati prevelikih skrbi materi, dobri Beli Ovci. RoÏaje odveslala nazaj v koli‰ãe.

BESeDABOBRI 1: SAM

306 

Prav takrat sta pri skali v koncu Dolge doline Ostro-rogi in Jalan preizku‰ala zadnji novi drevak. Dobro se jeuravnove‰al. Na bregu so mladci tesali vesla zanj. Donoãi bodo vsa narejena. Jutri pa — juhaaaja!

V koli‰ãu Ostrorogega Jelena so ostali doma samo Pika-sta Postrv z otroki in oba mladca. Da bi ju niã ne moglopresenetiti, nista Navihanec in Ris hodila spat v koão.Zavila sta se v koÏuhe in leÏala kar zunaj na mosti‰ãu.

Noã je bila svetla. V go‰ãavah so se ogla‰ale sove, najezeru pa ponoãni vodni ptiãi. Okrog koli‰ãa je tu patam pljusnilo. Riba se je pognala iz vode. Pes se za to ‰ezmenil ni. Mirno je leÏal ob nogah obeh mladcev.

Bevsk je vstal. Potihoma je ‰el na rob mosti‰ãa in paz-no gledal na jezero v smeri proti Somovemu koli‰ãu.Nekaj se mu ni zdelo prav. Pljusk, pljusk, pljusk, je pliv-kala voda za luãaj kamna daleã. Pes je zarenãal in zaãelvohljati. Veter mu je prinesel v nos vonj ãloveka. Bevskje glasno zalajal. Premeteni in Ris sta se po trebuhihsplazila na kraj mosti‰ãa. Le kaj ima pes?

»Pssst. Bevsk tiho!« Navihanec je pridu‰eno umirilpsa in prisluhnil. Pljusk, pljusk, pljusk, je sli‰al.

Mladec je napeto gledal skozi somrak navzdol na je-zerno gladino. Aha. Îe razloãi. Nekaj plava naravnostproti njemu. Riba ni. Vidra tudi ne. Bober ‰e manj. Kakptiã bo, ali kali. Premeteni je vstal.

BESeDABOBRI 1: SAM

307 

»Pssst!« se je pridu‰eno oglasilo spodaj od jezera.»Kdo je?« je zaklical Navihanec.»Jaz. Pssst!«»Kdo?«»Jazbec.«»A, ti. Kaj pa je?«»Poãakaj, da priplavam bliÏe.«Premeteni je spet pomiril psa. Spodaj na pristajnem

mostu je pa Ïe mladec Jazbec otresal raz sebe vodo. Vnekaj skokih je bil pri Navihancu in Risu.

Mladci so poãenili na mosti‰ãe. Jazbec se je ogrnil skoÏuhom. Mu je bilo hladno, ko je pri‰el pravkar izvode.

»Kaj je?«»Karp.«Mladci so govorili ‰epetaje. In je povedal Jazbec, da se

je snoãi Neokretni zaãel pripravljati s svojimi hlapci napohod. Njemu se je pa posreãilo prestreãi pogovor, dadanes na koli‰ãu pod Ple‰ivco ne bo mo‰kih doma in daKarp namerava ugrabiti Jezerno RoÏo. Prej ni mogel pri-ti, da bi sporoãil. ·ele sredi noãi se je iztihotapil in ne-opaÏeno zginil v temo. Iz previdnosti pa ni priveslalv drevaku. Je raj‰i kar priplaval.

Premeteni se je zganil. Vedel je, da ne sme zgubljatiãasa. Noã se je nagibala Ïe proti jutru. Kar koj mora dati

BESeDABOBRI 1: SAM

308 

Ostrorogemu znamenje, kakor sta se bila domenila. Dase ãimprej vrne.

Mladec je najprej stekel povedat materi, Pikasti Postr-vi, naj sama ãuva nad koli‰ãem in naj ne bo v skrbehzanj in za Risa. Morata nekaj storiti, kakor je bil naroãilOstrorogi Jelen.

»Le kar,« je odvrnila Postrv. Vstala pa ni.OboroÏena s kresilnikovim noÏem in sekiro in vsak s

svojo sulico, sta stopila Navihanec in Ris v lahek drevak.Ris je nosil s sabo v lonãeni posodi tudi Ïerjavico. Kakorse jima je mudilo, sta mladca ‰e najprej zapeljala Jazbe-ca daleã proti Somovemu koli‰ãu. Kaj bi se ‰e bolj muãils plavanjem, ãe treba ni. Ko se je pa Brkatega mladecspet spustil v vodi, sta Premeteni in Ris urno obrniladrevak in na vso moã naglo odveslala na RoÏni hrib. Nakoncu malega zaliva sta planila na trdino. Pohitela staprecej visoko po poboãju navzgor in se ustavila na jasi.Tri grmade draãja so ãakale tam pripravljene.

Na nebu je zaÏarela prva jutranja zarja. Na RoÏnemhribu pa so zaplapolali trije visoki plameni. Sporoãali soOstrorogernu Jelenu pod Golo goro, da Jezerni RoÏigrozi nevarnost.

Zaãivkali so ptiãi, ki jih je prebudil svit. Navihanec jepa stal naslonjen ob mogoãno deblo hrasta. Nestrpno seje oziral proti koncu Dolge doline. Kar priãakati ni mo-gel. Skrbelo ga je, ãe sta oãe in Jelen opazila njegove tri

BESeDABOBRI 1: SAM

309 

kresove. Morda nihãe ne ãuje. Morda so straÏarji zaspa-li. Kaj naj zaãne, ãe se Ostrorogi ne vrne —?

»Glej, glej!« Premeteni je glasno zaklical, stegnil rokopredse in kazal bratu s prstom. Na poboãju Gole gore jezaÏarel velik ogenj. Ostrorogi je sporoãal, da je danoznamenje opazil in da pride.

Mladca sta odveslala nazaj na mosti‰ãe. Legla pa ni-sta.

Sonce ‰e ni vz‰lo, ko je Premeteni Navihanec Ïe spetodveslal izpod koli‰ãa Ostrorogega Jelena. Tokrat je bilsam, Ris je kaj nerad ostal doma. Prav prisiliti ga je mo-ral. Premeteni se je oboroÏil za boj, ne za lov. Prviã vÏivljenju. Ne. Saj drugih bi ne ubijal rad. âeprav niso niãprida. Rasel je le med njimi na istem koli‰ãu. Karpa bipa. âe bi ga le dosegel. Ko bi le prilika nanesla. Preme-teni ni mogel pozabiti, da je Neokretni hotel njega inbrata zaklati in bi ju tudi bil, da se ni zanju potegnilOstrorogi.

Urno je drsel mali drevak proti plitvini pod Dolgodolino. Kakor bi mu nekaj reklo, naj pogleda nazaj, se jeNavihanec ozrl. Kako prav je naredil. Videl je zdaleã triteÏke drevake, ki so pluli od Somovega mosti‰ãa narav-nost proti Ple‰ivci. Aha! Îe gredo. Karp in njegovi hlap-ci.

·e hitreje je ‰inil drevak po jezerni gladini. Za ptiãe, kiso prileteli s trdine na jutranjo pa‰o, se Premeteni ni

BESeDABOBRI 1: SAM

310 

utegnil menili. Se mu je preveã mudilo. Kmalu po sonã-nem vzhodu je priveslal in pririnil drevak Ïe v jezerce narazcepu doline. Naprej ne pojde veã.

Mladec si ‰e ni dobro oddahnil, ko je zaãul vi‰e goriv strugi Dolgega potoka nerazloãne ãlove‰ke glasove. Izustja se je pa Ïe pognal na jezerce lahek nov drevak. Vnjem sta veslala Ostrorogi in Udarni. »Kaj je?« je hlast-nil Jelen v mladca.

Preden je Premeteni Ostrorogemu razloÏil, kako inkaj, so priplavali po potoku navzdol ‰e trije stari in ‰tirjenovi, dolgi in ozki drevaki. Vse polno mladcev je sedelov njih. Vsem so podjetno Ïareli obrazi.

Udarni Jalan je iz pogovora med Ostrorogim in Navi-hancem hitro spoznal, da se na vse kriplje mudi. Vstal jev drevaku, visoko dvignil veslo in glasno zaklical:

»BrÏ, brÏ! Kar sapa da.«»BrÏ, brÏ!« so ponovili za svojim vodnikom mladci.Drevaki so se spustili po Dolgem potoku navzdol,

planili prek brzice in kar padli v jezero. V plitvini so jihprecej zamudili lokvanji, skozi katere je drÏala najkraj‰asmer proti otoku Ple‰ivci. Nejevoljni so tolkli mladci pobelih in rumenih cvetih in delali drevakom gaz skozi ze-lene planjave. Na odprti vodi so pa spet zabrzeli v vrstidrug za drugim. Premeteni Navihanec je zaãel zaostaja-ti. Ni mogel dohajati, pa naj se je ‰e tako trudil. Je paãgnal svoj drevak z enim samim veslom.

BESeDABOBRI 1: SAM

311 

Ostrorogi in Udarni in mladci so zavili okrog Ostre-ga rta in zagledali koli‰ãe Tr‰atega Tura. Hkrati so pazasli‰ali krik in vik na njem. Îenske in otroci so tekalisem in tja. Starci so se pa obupno branili. Jalan je brÏrazdelil svoje drevake in ukazal mladcem, naj napade-jo od vseh strani. Po zati‰ju pod Ple‰ivco se je razlegeldivji ruk. Drevaki so butili ob pristajni most. Z dvignje-no sekiro in noÏem v ustih je prvi planil na mosti‰ãeOstrorogi Jelen. Zagledal je, kako zgoraj pred koão Karpvleãe za lase Jezerno RoÏo, ki se mu je z vso silo upira-la. Preskoãil je truplo mrtvega starca in stekel po mo-sti‰ãu navzgor. Za njim so drveli Udarni in njegovimladci.

»Pes smrdljivi!«Ostrorogi je pobesnel. Preden se je Neokretni dobro

zavedel, ga je Jelen Ïe zgrabil za goltanec in segel v ustapo bodalo, da ga zabode. Zabliskal se je bron, Jezerna jepa prodirno kriknila:

»Ne ubijaj brata!«Jelenovo bodalo je omahnilo. Neokretni Karp se je pa

sesedel. Zmanjkalo mu je sape.Kakor bi bil krik Jezerne RoÏe uroãil tudi oroÏje Kozo-

rogovskih mladcev, je boj na mosti‰ãu ponehal. Karpo-vih hlapcev, ki so skakali v vodo in plavali proti svojim,od pristajnega mosta odrinjenim drevakom, ni nihãeveã zasledoval. Pa je eden izmed njih vseeno utonil. Ga

BESeDABOBRI 1: SAM

312 

je bil stari mrtvi Turov hlapec teÏko ranil. Dva druga sopobili Udarnega mladci. Veã je bilo pa ranjenih. Enimanj, drugi bolj. Tudi Kozorogovcem je tekla kri. Mrtevpa nihãe ni bil izmed njih.

Ko je bilo Ïe boja konec, je ‰ele prihitel na koli‰ãe za-ostali Navihanec. Zagledal je nezavestnega Karpa inmislil, da je mrtev. Razveselil se je in poskoãil: »Prav tije, prav ti je.« Da se pa vsaj ‰e nad mrtvim malo znosi,ga je krepko brcnil.

»Haarooom.«Neokretni je zagrãal, ‰iroko zazijal in globoko zajel

sapo. Vsi so odstopili od njega in se nihãe veã ni brigalzanj. Skobacal se je najprej na vse ‰tiri. Potresal je z gla-vo kakor motoglav mrkaã. Iz ust so se mu cedile sline.Poãasi je vstal in motovilil do ograje. Motno je videl svo-je hlapce, kako beÏe v drevakih. Slabotno je klical zanjimi, pa ga niso sli‰ali. Opazili so ga, pa si niso upalivrniti se ponj.

Na mosti‰ãu Tr‰atega Tura nihãe ni imel Ostroroge-ga in Kozorogovcev za sovraÏnike. Starci so se celo za-hvaljevali Jelenu, da je pri‰el in jih re‰il nasilnega Kar-pa. Kdo naj bi potem branil Ostrorogemu, naj ne odpe-lje Jezerne RoÏe.

Osamljen in zapu‰ãen je slonel Neokretni Karp obmosti‰ãni ograji Turovega koli‰ãa. Moral je gledati, kakoje mimo njega Jezerna RoÏa od‰la z Ostrorogim Jele-

BESeDABOBRI 1: SAM

313 

nom. Vanj se pa niti ozrla ni. In sta sedla Ostrorogi inJezerna v drevak, ki je bil ‰e od prej‰njega dne okra‰ens cvetoãimi in di‰eãimi lokvanji. Îenske so za RoÏo pri-nesle vso njeno obleko. Vsi pa so ji mahali v slovo in jivo‰ãili sreão. Le Ko‰ate Jelke ni bilo nikjer videti.

Visoko vzravnana in vsa bela je stala zgoraj na mo-sti‰ãu Bela Ovca. Zrla je v vi‰avo, kakor bi se pogovar-jala z Nevidnim.

Karp je zameÏal. Ta trenutek mu je bilo Ïal, da ga niprej Ostrorogi zabodel.

Neokretni je zaãutil, da gre nekdo po mosti‰ãu na-ravnost proti njemu. Dvignil je glavo in pogledal. Prednjim se je ustavil visokorasel borec. Udarni je Karpastrmo pogledal in spregovoril:

»Ti, u‰ivi Ïabar! Jezerni RoÏi se zahvali, da ‰e Ïivi‰.Zapomni si pa in povej tudi Somu in Turu in Sulcu invsem, da razderemo vsa koli‰ãa, ãe se kdo le pritakne ‰eJezerne RoÏe in Ostrorogega Jelena in njegovih.«

Karp ni mogel niã odgovoriti. Zaãelo ga je spet du‰iti.Izbuljeno je gledal za Udarnim Jalanom, ki je ‰el po pri-stajnem mostu navzdol in skoãil zadnji v drevak.

Udarnega mladci so zaveslali izpod Ple‰ivce proti ko-li‰ãu Ostrorogega Jelena. Nikamor se jim ni mudilo. Vsredi med njimi sta plula v drevaku, z belim in di‰eãimlokvanjevim cvetjem okra‰enem, Ostrorogi in JezernaRoÏa, njegova prva Ïena.

BESeDABOBRI 1: SAM

314 

Na mosti‰ãu Ostrorogega je pod noã zahrumelo buã-no veselje. Som je ta ãas do krvi pretepal hlapce, ki sonjegovega prvorojenca zapustili samega.

Drugo jutro so se Kozorogovci odpeljali nazaj podGolo goro. Brkati Som je pa sam od‰el pod Ple‰ivco iskatsvojega sina, Neokretnega Karpa. Tur in Sulec in Som inKarp in ‰e Ko‰ata Jelka, vsi so se togotili na Ostroroge-ga Jelena. Pa je segla v besedo Bela Ovca in modro po-vedala:

»Niã ne boste opravili proti Ostrorogemu Jelenu. Imav lovi‰ãu belega bobra.«

Pri ognji‰ãu v veliki koãi Ostrorogega Jelena je takratmirno sedela Jezerna RoÏa. Zunaj je sijalo sonce. Po plit-vinah in razlivih pa so cveteli in duhteli lokvanji.

BESeDABOBRI 1: SAM

315 

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-288-2