IZBIRA PRIMERNE LOKACIJE ZA PAKETNO PRETOVORNO … · 2017. 11. 28. · ter stremeti k temu, da bi bili vedno korak pred konkurenco. Samo tako se bodo potrošniki pogosteje odločali

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Tadej Stražar

IZBIRA PRIMERNE LOKACIJE ZA

PAKETNO PRETOVORNO POŠTO V

CELJU

Diplomsko delo univerzitetnega študija

Celje, september 2015

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Tadej Stražar

IZBIRA PRIMERNE LOKACIJE ZA

PAKETNO PRETOVORNO POŠTO V

CELJU

Diplomsko delo univerzitetnega študija

Mentor:

Izr. prof. dr. Andrej Lisec

Somentor:

asist. mag. Stanislav Levičar

Celje, september 2015

Mariborska cesta 7

3000 Celje, Slovenija

IZJAVA O AVTORSTVU

zaključnega dela

Spodaj popisan/a ______________________________________________,

študent/ka _____________________________________________________________

(študija), z vpisno številko ________________________________________, sem

avtorica zaključnega dela:

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

___________________________________ .

S svojim podpisom zagotavljam:

da je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela;

sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih

uporabljam v zaključnem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili

Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru;

sem poskrbela, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v

seznamu virov, ki je sestavni del zaključnega dela in je zapisan v skladu z

navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru;

sem pridobila vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena

v zaključno delo in sem to tudi jasno zapisala v zaključnem delu;

se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata

bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s

katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po

zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah), prekršek pa podleže tudi

ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi

pravili;

se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za

predloženo delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru;

je zaključno delo jezikovno korektno in da je delo lektoriral

__________________________.

V Celju, dne ________________ Podpis avtorja/-

ice:___________________

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju dr. Andreju Lisecu in prav tako somentorju mag. Stanislavu

Levičarju za vodenje in strokovno pomoč, pri izdelavi naloge.

Zahvaljujem se tudi Pošti Slovenije in Davidu Zabukovniku, za vso gradivo in ostalo

pomoč.

Hvala tudi družini in vsem drugim, ki so mi kakorkoli pomagali in me podpirali pri

izdelavi diplomske naloge.

Izbira primerne lokacije za paketno pretovorno pošto v Celju

V diplomskem delu bomo predstavili Pošto Slovenije, razvoj poštne dejavnosti skozi

zgodovino in opisali njene organizacijske izboljšave, napredke, ki so pripomogli in še

vedno pozitivno vplivajo na racionalno poslovanje družbe. Predstavili bomo

organiziranost Poštnega omrežja, delovanje Pošte in najpomembnejša prometna

vozlišča. Opisali bomo njen vozni park in najpomembnejše prometne tokove.

V drugem delu si bomo zastavili vprašanje o ustreznosti lokacije za Paketno pretovorno

pošto v Celju, predstavili pomanjkljivosti in izbrali novo, bolj primerno lokacijo.

Predstavili bomo stroške, katere bi imela Pošta Slovenije z uresničitvijo našega

predloga in jih argumentirali. Predstavili bomo, na kakšen način bi lahko razbremenili

poštna logistična centra v državi, ki sta že sedaj preobremenjena, ko je paketna logistika

šele v porastu.

Ključne besede:

paket, pošiljka, paketna pretovorna pošta, razdalja, dostava.

Selection of suitable locations for Pocket throughput mail in Celje

In the thesis we present the Post of Slovenia, presented the development of postal

services throughout history and describe its organizational improvements, advances

which have contributed and still contribute to a more rational operations of the

Company. We will present the organization of the postal network, the operation of the

Post and the most important transport hubs in its functioning. We describe its fleet and

main traffic flows.

In the second part, we asked the question of the suitability of a location for packet

throughput mail in Celje, presented weaknesses and choose a new more suitable

location. We will present some of the costs which would have the Post of Slovenia to

the realization of our proposal and argued. We will present how the simple solution to

relieve the postal logistics centers in the country, which was already overloaded when

the packet logistics until the rise.

Keey words:

package, shipment, packet transfer stations, distance, delivery.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

Tadej Stražar: Izbira primerne lokacije za Paketno pretovorno pošto v Celju vi

Kazalo

UVOD ......................................................................................................................................... 1

Predstavitev problema ............................................................................................................. 2

Namen, cilji in teze diplomskega dela .................................................................................... 3

Predpostavke in omejitve ........................................................................................................ 4

Metode dela ............................................................................................................................. 5

1 TEORETIČNA IZHODIŠČA .................................................................................................. 6

1.1 Razvoj poštne dejavnosti .................................................................................................. 6

1.2 Problem kitajskega poštarja .............................................................................................. 8

1.3 Logistične platforme ....................................................................................................... 10

1.4 Paketna pretovorna pošta (PPP) ...................................................................................... 12

1.4.1 Tehnična opremljenost ............................................................................................. 13

1.5 Poštni logistični center (PLC) ......................................................................................... 13

1.6 Načini transporta po Sloveniji ........................................................................................ 14

1.7 Prometni tokovi ............................................................................................................... 15

2 OBSTOJEČE STANJE ......................................................................................................... 19

2.1 Organizacija poštnega omrežja v Republiki Sloveniji .................................................... 21

2.2 Poštno omrežje v Republiki Sloveniji ............................................................................ 24

2.3 Predstavitev pošte 3102 Celje ......................................................................................... 28

2.4 Pot vozila do avtocestnega priključka Celje - Center ..................................................... 29

2.5 Pot vozila do avtocestnega priključka Celje - Vzhod ..................................................... 30

2.6 Primer dostave do sedanje lokacije ................................................................................. 31

2.7 Kapacitete vozil .............................................................................................................. 33

2.8 Kritična analiza ............................................................................................................... 33

3 PREDLOGI REŠITEV .......................................................................................................... 37

3.1 Logistični problem in problem kvantitete, kvalitete ter predlagana rešitev ................... 37

3.2 Tehnična opremljenost .................................................................................................... 43

3.3 SWOT - analiza gradnje PPP Celje ................................................................................ 44

3.4 Ocena predlogov in rešitev ............................................................................................. 46

3.4.1 Ocena stroškov postavitve PPP Celje ...................................................................... 47

ZAKLJUČEK ........................................................................................................................... 49

Ocena učinkov ...................................................................................................................... 49

Pogoji za uvedbo ................................................................................................................... 50


Tadej Stražar: Izbira primerne lokacije za Paketno pretovorno pošto v Celju vii

Možnost nadaljnega razvoja ................................................................................................. 50

VIRI IN LITERATURA ........................................................................................................... 52

PRILOGE

Kazalo slik

Slika 1: Mesto Kaliningrad z značilnimi sedmimi mostovi ....................................................... 10

Slika 2: Skici transporterjev, levo v PPP Šenčur, desno v PPP Koper .................................... 13

Slika 3: Slovenski avtocestni križ .............................................................................................. 18

Slika 4: Tokovi poštnih pošiljk v koncentraciji in difuziji ......................................................... 23

Slika 5: Poštno omrežje v Republiki Sloveniji z večjimi centri ................................................. 26

Slika 6: Poštno omrežje v celjski regiji ..................................................................................... 27

Slika 7: Pot od 3012 Celje do avtocestnega priključka Celje - Center .................................... 30

Slika 8: Pot od 3012 Celje do avtocestnega priključka Celje - Vzhod ..................................... 31

Slika 9: Parcelna številka 999/3 ............................................................................................... 41

Slika 10: Parcelna številka 1000/2 ........................................................................................... 41

Kazalo tabel

Tabela 1: Združene PE ............................................................................................................. 27

Tabela 2:Izračun dnevnih stroškov ........................................................................................... 35

Tabela 3: Cene in površine zemljišč po parcelah ..................................................................... 43

Tabela 4: SWOT - analiza ........................................................................................................ 44

Tabela 5: Ocena stroškov ......................................................................................................... 47


Tadej Stražar: Izbira primerne lokacije za Paketno pretovorno pošto v Celju viii

KRATICE IN AKRONIMI:

PPP: paketna pretovorna pošta

PE: poslovna enota

PLC: poštni logistični center

TV: tovorno vozilo

SDV: srednje dostavno vozilo

LDV: lahko dostavno vozilo


Tadej Stražar: Izbira primerne lokacije za Paketno pretovorno pošto v Celju 1

UVOD

Že nekaj časa je mogoče slišati, da je svet postal kot globalna vas. To pomeni, da se

razdalje krajšajo, tako prostorsko kot tudi časovno. Meje med posameznimi državami so

presežene. Čas, potreben za transport surovin, se vedno bolj krajša. K temu veliko

pripomore predvsem hiter tehnološki napredek na vseh področjih, ki nam je dal

produkte, brez katerih si skorajda ne moremo predstavljati življenja, ki ga živimo. Velik

razvoj prometa in napredek tehnologije nam je omogočil, da lahko potujejo informacije

v trenutku iz enega konca sveta na drugega. Tudi dostopnost do informacij, ki so v

razvitem svetu tako zelo pomembne, še nikoli ni bila večja. Zaradi svetovnega spletnega

omrežja je pošiljanje tradicionalnih poštnih, pisemskih pošiljk zelo upadlo. Kljub

takšnemu razvoju tehnologije pa določenih stvari še ni mogoče prenašati po spletu. Na

primer večjih kosovnih pošiljk, katerih ni mogoče prenašati po spletu, ne dostavimo

sami do naslovnika, saj za to nimamo sredstev in potrebnega znanja. Zaradi tega so se

ustanovile družbe, ki so specializirane, da namesto nas opravijo takšno storitev. Na

primer za pošiljanje kosovnih in pisemskih pošiljk potrebujemo specializirane družbe,

ki za določeno plačilo to storitev opravijo namesto nas. Danes poznamo že mnogo

podjetij, ki opravljajo takšne in podobne logistične storitve, zato se je med njimi na trgu

izoblikovala že močna konkurenca. Uporabniki teh storitev pa od njih pričakujejo

strokoven pristop in čim cenejše ter kakovostno opravljene storitve, kar povečanje

konkurence na trgu tudi omogoča in zahteva od podjetja, če slednje želi obstati.

Predvsem je to pomembno, kadar so naročniki storitev kakšna podjetja, ki za svoje

nemoteno delovanje potrebujejo vsebino kakšne pošiljke v točno določenem času, na

določenem mestu in v določenem stanju, v določeni obliki. Zaradi tega se morajo tudi

podjetja, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, prilagoditi in svoje delovanje racionalizirati

ter stremeti k temu, da bi bili vedno korak pred konkurenco. Samo tako se bodo

potrošniki pogosteje odločali za koriščenje njihovih storitev. Določena podjetja že tudi

nadgrajujejo svoje storitve, ki so jih primarno izvajali in jim to lahko prinaša, v boju s

konkurenco, veliko prednost.

V zadnjem času se podjetja, med katere spada tudi Pošta Slovenije, katerih glavna

dejavnost je dostava paketov, močno razvijajo, saj je v porastu kataloška in spletna

prodaja. Potrošnikom je danes lažje izdelke naročiti kar iz domačega naslonjača, saj so



jim ti dostavljeni kar na dom, v zelo kratkem času in kot smo že omenili, v obliki, ki si

jo naročniki zaželijo. Pošta Slovenije se je na nove trende hitro prilagodila in

reorganizirala svoje poslovanje tako, da ga je razdelila na več logističnih platform.

Po tej delitvi, tretjo logistično platformo v državi predstavljajo Paketno pretovorne

pošte, ki so šele v procesu ustanavljanja in bodo služile kot razbremenilni člen v

procesu dostave paketnih pošiljk.

Morda se na prvi pogled zdi, da se bo z ustanovitvijo še ene vmesne postaje pošiljanja

podaljšal čas dostave pošiljk do naslovnika, vendar temu ni tako. Čas dostave bi se

skrajšal, poleg tega pa bi se še dodatno znižali stroški same dostave, saj se pošiljke

komisijonirajo. Za komisijoniranje je značilno minimiziranje časa in optimizacija

poslovanja, saj izboljša preglednost samih pošiljk v skladišču, tako paketnih kot

pisemskih pošiljk.

Predstavitev problema

Logistika paketov je postala pomembna dejavnost pri Pošti Slovenije. Ker je postala

paketna dostava hitro se razvijajoči način pošiljanja raznoraznih pošiljk, ima Pošta

Slovenije na tem nivoju že veliko konkurenco. V to, da pri Pošti Slovenije posvečajo

vedno več pozornosti paketni dostavi, jih je prisilil sedanji trend pošiljanja poštnih

pošiljk. Vedno več je kataloške prodaje in spletnega oglaševanja in posledično se

izdelki vedno pogosteje naročujejo kar iz domačega naslonjača. Uporabniki teh storitev

pričakujejo od izvajalca transportnih storitev tudi kaj več kot pa samo storitev prenosa

njegove pošiljke, ki jo je naročil in zanjo tudi plačal. Pošta Slovenije se je na

spremembo načina izvajanja storitev bila prisiljena prilagoditi in je še vedno v postopku

stalnega prilagajanja, pa vendar obstaja še mnogo odprtih možnosti, kako olajšati delo

zaposlenih, skrajšati čas dostave in predvsem zmanjšati stroške ter tudi kaj privarčevati,

predvsem pri manipulaciji s temi paketi. Način, kako privarčevati, ni odvisen samo od

ene panoge, ampak je na problem potrebno pogledati iz širšega zornega kota. Potrebno

je pregledati celoten proces dostave, z vsemi vmesnimi manipulacijami in postopki ter

odpraviti vsa morebitna ozka grla, ki obstajajo, oziroma, ki bi lahko nastala. Pošta

Slovenija je že pred leti v državi organizirala in v proces dostave pošiljk umestila dva



velika centra, kamor prispejo pošiljke iz cele države, imenujeta se Poštna logistična

centra (PLC) v Ljubljani in Mariboru. Zaradi povečanja količine pošiljk sta centra

postala preobremenjena, zato so pri Pošti Slovenije posnemali v drugih državah že

ustaljeno prakso in reorganizirali delovanje Pošte na več platform. Pošta je z namenom,

da razbremeni PLC, v večjih središčih po državi, kjer je koncentracija prebivalstva

največja, reorganizirala način poslovanja in ustanovila Poslovne Enote (PE), v teh PE

pa delujejo poštni centri, imenovani Paketno pretovorne pošte (PPP). Te pošte

predstavljajo tretjo logistično platformo, v načrtu pa je odprtje še šestih takšnih centrov

po državi. Dva takšna centra sta že odprla svoja vrata, in sicer v Šenčurju, 4102 Kranj,

ki spada pod PE Ljubljana in v PE Koper, 6104 Koper. Eden izmed njih se načrtuje tudi

v tretjem največjem mestu v državi, v Celju oziroma v PE Celje. Ti centri bodo

pripomogli k racionalizaciji procesov in dejavnosti, ki jih opravlja Pošta Slovenije. V

Celju sicer že deluje pošta, ki opravlja nalogo PPP, vendar je njeno delovanje predvsem

zaradi svoje lokacije neracionalno in časovno zelo zamudno. Dosedanje ustanavljanje in

delovanje takšnih poštnih centrov po državi se je že pokazalo za dobro poslovno potezo,

ki veliko doprinese k izboljšanju postopka dostave pošiljk.

Pošta Slovenije, v PE Celje, načrtuje preselitev sedanje poslovalnice 3102 Celje na

novo, bolj primerno lokacijo, ki pa je še v postopku izbire. Nova lokacija naj bi rešila

problem prostorske omejenosti in postregla z možnostjo avtomatizacije procesov in

skladiščenja paketnih pošiljk. Pred selitvijo je potrebno poiskati primerno lokacijo in

preučiti ustreznost te lokacije ter vse prednosti in tudi možne slabosti izbrane lokacije.

Namen, cilji in teze diplomskega dela

Namen diplomske naloge je predstaviti pomen postavitve nove in modernejše PPP, kot

je dosedanja poštna poslovalnica 3102 Celje. Velik doprinos k večji racionalnosti

poslovanja Pošte Slovenije bi prinesla tudi izbira primernejše lokacije, saj na sedanji

lokaciji primanjkuje prostora za vedno pogostejšo kvantiteto manipulacij in

skladiščenja, vedno večjih količin paketnih poštnih pošiljk. Poiskati bi bilo potrebno

rešitev, pri kateri prostorska utesnjenost ne bi več omejevala postopkov v procesu

manipulacije in skladiščenja paketov. Z rešitvijo bi omogočili bolj tekoče poslovanje in

izboljšali pogoje dela za zaposlene. Zato se nam zdi smiselna postavitev oziroma

prestavitev na novo, bolj primerno lokacijo, kjer bi se postavil nov objekt, ki bi bil



zadosten za izpolnjevanje vseh potreb. Zmanjšalo bi se tudi število manipulacij, ki so

sedaj, zaradi utesnjenosti, nujno potrebne in katere predstavljajo za družbo nepotreben

in odvečen strošek.

Hipoteze, ki jih bomo raziskali, so:

H1: S spremembo lokacije poštnega centra bi pridobili več prostora in s tem omogočili

lažjo, hitrejšo in cenejšo manipulacijo.

H2: S postavitvijo PPP v Celju bi se zelo zmanjšali transportni stroški.

H3: Z izbiro druge, bolj primerne lokacije bi pridobili ustrezen prostor za skladiščenje

poštnih pošiljk in prostor za uvedbo avtomatizacije manipulacijskih procesov.

Postavitev nove PPP v PE Celje bi pripomogla k večji uspešnosti in boljši kakovosti

opravljenih storitev Pošte Slovenije. Predvidevamo, da bi nova lokacija PPP pripomogla

k večjemu prihranku, avtomatizaciji tehnološkega procesa in povečanju zadovoljstva

uporabnikov poštnih storitev. Močno bi se tudi izboljšali pogoji za zaposlene, kar pa še

dodatno pripomore pri izboljšavi samega procesa delovanja in pri njegovi učinkovitosti.

Predpostavke in omejitve

V diplomskem delu predpostavljamo, da se z globalizacijo in tehnološkim razvojem

struktura nakupovanja in pošiljanja pošiljk spreminja in da se bodo spremembe v tej

smeri v prihodnje še nadaljevale.

Predpostavimo, da bi se zaradi večje uspešnosti povečalo tudi število uporabnikov

storitev Pošte Slovenije, predvsem pa njihovo zadovoljstvo.

Pri izdelavi diplomske naloge se bomo omejili na delovanje Pošte Slovenije, in sicer na

območje, ki ga pokriva PE Celje.

Ker je projekt že v fazi izvajanja, je mogoče, da bomo imeli omejen dostop do

podatkov, ki bi nam koristili predvsem pri natančnejših izračunih stroškov izgradnje in

poslovanja takšnega poslovnega objekta. Poskusili bomo pridobiti vsaj nekatere cene,



jih primerjati, razčleniti in podati našo grobo oceno cen po različnih sklopih dejavnosti,

ki so po našem mnenju pomembne za gradnjo in delovanje takšnega objekta.

Zavedamo se tudi pomanjkanja strokovne literature s tega področja, kar je razumljivo,

saj je predstavljena vsebina, bolj kot ne, nekaj novega za slovenska podjetja.

Metode dela

V diplomskem delu bomo predvidoma uporabljali metodo zbiranja podatkov, teoretično

metodo preučevanja problematike, in sicer deskriptivno (opisno) metodo. Za opisovanje

teorije in pojmov, ugotavljanje dejstev, pojavov ter procesov bomo uporabili metodo

deskripcije, metodo klasifikacije za definiranje pojmov v povezavi s temo naloge in

metodo kompilacije za povzemanje spoznanj in stališč drugih avtorjev. Za preučevanje

same organizacije Pošte Slovenije bomo uporabili tudi metodo poslovne raziskave, s

katero bomo pridobili podatke od same organizacije in njenih zaposlenih. Na koncu

bomo z metodo analize poskušali podati nekaj predlogov, kako izboljšati obstoječe

stanje, ki se nanaša na problem odvečne manipulacije s paketnimi pošiljkami pri Pošti

Slovenije in neracionalno izbrano, trenutno lokacijo pošte 3012 Celje. Za predlagano

rešitev bomo izdelali in predstavili tudi SWOT analizo.



1 TEORETIČNA IZHODIŠČA

1.1 Razvoj poštne dejavnosti

Prvi zametki poštne dejavnosti so se pojavili že, ko je človek spoznal, da je življenje v

skupini veliko lažje in da se v njej počuti tudi veliko bolj varno. Že na začetku svojega

obstoja je ugotovil, da so mu informacije in njihov prenos pri opravljanju vsakodnevnih

opravil in pri samem poteku in organizaciji življenja v veliko pomoč. Zato je iskal

načine, kako do informacij priti in kasneje tudi, kako bi si njihov prenos čim bolj

poenostavil, olajšal. Prve oblike organizirane pošte so se tako pojavile že z začetkom

večjih civilizacij, ko se človek začne močneje povezovati v večje skupine in s tem se

tudi prvič začne pojavljati potreba po pridobivanju in kroženju raznoraznih prepotrebnih

informacij, za samo življenje in predvsem za funkcioniranje družbe, ki se je začela

izoblikovati.

Prvi poznan organiziran prenos sporočil poznamo iz leta 2000 pred Kristusom, pri

Egipčanih, ki veljajo za eno izmed prvih večjih človeških civilizacij, iz časa 19.

dinastije faraonov v Egiptu. V starem veku so veliko pozornosti posvečali obrambi, zato

se je prva, tako imenovana glasniška služba, kot tudi nadaljnje, pojavila predvsem

zaradi varnostnih potreb države. Glasniško službo so opravljali sprva glasniki pešci,

kasneje pa so uporabljali tudi živali iz svoje okolice, na primer konje in kamele, kateri

so zelo pripomogli k skrajšanju časa pri prenosu informacij. Tako so informacije hitreje

prispele do svojega, določenega cilja. Kasneje, ko se je ta služba že bolj razvila, so na

poteh nameščali posebna postajališča, ki so bila v razdalji šestih ur hoda ali ježe. V

postajališčih so prebivali glasniki, kateri so se menjali, v njih so imeli tudi posebne

knjige, kamor so beležili ves promet pošiljk, ki je stekel čez določeno postajališče

(»Pošta nekoč« [Pošta Slovenije], 2009).

Najbolje organizirana, z že gosto mrežo poti, od centra države pa do najbolj oddaljenih

provinc, je bila v Perziji glasniška služba s sužnji. Kasneje so Egipčani in Perzijci dobro

razvili tudi golobjo pošto, kjer pa so poleg golobov za prenos informacij uporabljali tudi

lastovke. V Perziji se je organizacija glasniške službe imenovala angareion, slonela pa

je na sistemu konjskih štafet, pri katerih so bila postajališča oddaljena po en dan ježe. V



teh postajališčih so bili, podobno kot že pri Egipčanih, nastanjeni angari, kot so rekli

takratnim glasnikom, ter njihovi konji (»Pošta nekoč« [Pošta Slovenije], 2009).

Tudi kasnejša večja civilizacija, Rimljani, so že v svojih osvajalskih pohodih kmalu

uvideli, da je potrebno za uspeh osvajalskih, vojaških in podobnih akcij razviti sistem

dobrih in varnih poti ter cest. V času Rimskega imperija je šla zgodovina pošt po

podobni razvojni poti kot v preteklih civilizacijah, vse do oblike curcus publicus, ki je

temelj razvoja pošte in jo poznamo še danes. Ustanovitelj te pomembne državne

prometne organizacije cursus publicus (državni javni voz) naj bi bil cesar Avgust.

Organizacija je bila strogo centralizirana in je imela v posesti večje in manjše zgradbe,

veliko število ladij in ostale poslovne objekte, potrebne za svoje delovanje. V posesti je

imela tudi potrebna prometna sredstva za rečni jezerski in prekomorski promet, poleg

tega pa tudi vprežno živino, skladišča ter potrebne ljudi, za delo v tej ogromni

organizaciji. Njena naloga je bila že zelo podobna nalogi pošte danes, in sicer je

vključevala prevoz potnikov, blaga in raznoraznih sporočil in naročil (»Pošta nekoč«

[Pošta Slovenije], 2009).

Pošta (cursus publicus) se je delila že včasih, in sicer na hitro (cursus velox), ki je bila

namenjena ljudem in nekaterim davkom, ter na počasno (cursus clacvularis oz.

clabularius), ki pa je bila namenjena predvsem transportu različnih tovorov, v večini

primerov so bili to tovori večjega obsega. Način delovanja ene in druge vrste se ni

razlikoval (Šašelj Kos, 1997, str. 24).

Z razvojem cursus publicusa je bil predpisan tudi vozni red, izmerjeno trajanje

potovanj, vključeno je bilo že zavarovanje in sankcije ob povzročitvi škode, brez česar

si tudi danes opravljanja takšnih storitev ne moremo predstavljati. Poznali so že različne

vrste vozil, in sicer: rheda (dvoosni voz), birata (voz z dvema kolesoma), clabula

(nepokrit štirikolesni voz za prevoz blaga), carpentum (pokrit voz za prevoz potnikov),

caruca (dvoosni voz, ki ga je uporabljal cesar v svečane namene). Mnogo, že takrat

pomembnih, prevoznih poti je potekalo tudi skozi ozemlje današnje Slovenije, kar pa je

za takratne prebivalce, ki so živeli ob cestah, pomenilo poleg vseh koristi, ki so jih

uživali, tudi veliko breme, saj so morali nositi stroške vzdrževanja teh cest. Kot po

razpadu vsake večje civilizacije in njene države, se je tudi po razpadu rimske države

začel razpad obstoječega sistema poštnih zvez. Za obdobje srednjega veka je bilo



značilno preseljevanje ljudstev in plemen, kar je onemogočilo delovanje poštnega

sistema, ki je v tem času skoraj čisto izumrl, oziroma zelo nazadoval. V 12. in 13.

stoletju sta se z nastankom mest in trgov razvila obrtništvo in trgovina, kar je pomenilo

ponovni razvoj pretoka informacij, saj so postali potujoči obrtniki in trgovci vez med

mesti in gradovi. Razvijale so se pomembne trgovinske poti, ki so precejšnjo vlogo

odigrale tudi v času turških vpadov na slovensko ozemlje. Ker je bilo teh potreb po

informiranosti, predvsem zaradi obrambe, vedno več, so vladarji organizirali poštne in

druge zveze. Leta 1496 je bila organizirana prva kurirska pošta s pešci za dvorne in

državne potrebe, prva pošta pa v Benetkah, v letu 1305, za potrebe visokega plemstva v

Italiji. Mnogo boljše razmere za razvoj poštne dejavnosti so nastale v 18. stoletju, ko se

je ta dejavnost začela pospešeno razvijati. Velike spremembe so se dogajale v 19.

stoletju, ko so uvedli plačevanje poštnine, ki jo je sprva plačal naslovnik, kasneje pa sta

storitev plačevala tako pošiljatelj kot naslovnik. Izum poštne znamke pripisujejo

Angležu Rowlandu Hillu, slednje pa je uvedlo bolj pravično plačevanje poštnine. Prva

znamka je bila natisnjena 1. maja 1840 in je prišla v uradno rabo 6. maja 1840 v

Londonu (»Pošta nekoč« [Pošta Slovenije], 2009).

Pošta Slovenije d.o.o. je bila ustanovljena leta 1955 in je imela sedež v Mariboru.

Sestavljena je bila iz uprave in devetih poslovnih enot (Celje, Koper, Kranj, Ljubljana,

Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto in Trbovlje). Prvi poštno logistični

center pa je v Sloveniji začel delovati leta 2002, in sicer v Ljubljani, šest let kasneje,

leta 2008, pa še center v Mariboru (»Pošta nekoč« [Pošta Slovenije], 2009).

1.2 Problem kitajskega poštarja

Eden od načinov za izbiro najprimernejše poti, pa tudi najprimernejše lokacije, se

imenuje problem kitajskega poštarja. To je model, s katerim rešujemo problem izbire

najkrajše poti pri dostavi, z namenom, da bi prihranili oziroma znižali transportne

stroške. Model je zelo uporaben tudi pri načrtovanju poti, saj vemo, da v realnem svetu

ni idealnih linij, kot obstajajo v teoriji. Zato je potrebno pri iskanju in načrtovanju

najbolj optimalne poti upoštevati mnogo različnih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na

premagovanje izbrane poti, ki ni vedno ravna ali brez ovir ter bi lahko podaljšala čas

dostave oziroma jo otežila.



Aplikacije uporabe kitajskega poštarja in njegove različice se v praksi uporabljajo pri

pometanju ulic, zbiranju in odvozu odpadkov, posipanju soli po cestišču, pluženju

snega, pri testiranju računalniških sistemov in drugod (Kramberger, Štrubelj &

Žerovnik, 2008, str 1, 2).

Matematični modeli so ponavadi najučinkovitejši za razumevanje in napovedovanje

obnašanja naravnih in človeških sistemov. Modeli prikazujejo realnost, ki je precej

zapletena, zato modeliranje ni lahka naloga. Predstavitev in testiranje rezultatov,

pridobljenih na osnovi matematičnega modela, lahko v realnosti povzroča nemalo težav.

Na primer, ko se ukvarjamo s težavami, katere so modelirane kot usmerjevalni problem

(ARP), osnovna struktura pa je običajno kombinirana z dodatnimi funkcijami.

Posledično se lahko rezultati, pridobljeni z natančnimi algoritmi, optimalni ali blizu

optimalne vrednosti, vendar, ko jih preslikamo v realni svet, lahko najdemo kar nekaj

neskladij. Na primer, cesta ali ulica narisana kot povezava ali meja na grafu ima morda

še kaj dodatnih lastnosti, kot so dolžina, čas, potreben za prečkanje, zmogljivosti, mejna

oziroma dovoljena višina itd. (Kramberger, Prah, Štubelj & Žerovnik, 2012, str. 2).

Problem kitajskega poštarja rešujemo s pomočjo teorije grafov, vendar se nam ta

problem in njemu podobni problemi lahko pojavljajo v različnih situacijah v realnem

življenju. Reševanje takšnih in podobnih problemov ima zato povsem praktičen pomen

in njihove rešitve nam lahko v življenju prihranijo velikanske vsote denarja. V teoriji

grafov rešujemo problem kitajskega poštarja najpogosteje z Eulerjevim grafom. Graf

nosi ime po Leonhardu Eulerju, kateri je poskušal poiskati rešitev, kako bi bilo mogoče,

oziroma če je sploh mogoče, v mestu Kaliningrad, skozi katerega teče reka Pregel. Reka

ima v mestu dva otočka, ki sta z bregovi reke in med seboj povezana s sedmimi

mostovi, kot je prikazano na sliki 1. Euler si je zastavil vprašanje, če je in kako je

mogoče prehoditi oziroma prečkati vseh sedem mostov, tako da vsak posamezen most

prečkaš samo enkrat in da si na koncu na začetni točki, kjer si poskus tudi začel

(Kramberger, 2010, str. 19).



Slika 1: Mesto Kaliningrad z značilnimi sedmimi mostovi

Vir: Žagar, 2010

Problem kitajskega poštarja je mogoče uporabiti tudi pri raznašanju poštnih pošiljk in

izbiri primerne lokacije, kot v našem primeru, za postavitev pomembnejšega oziroma

večjega poštnega križišča, kjer se pošiljke komisionirajo. Z uporabo Eulerjevega grafa

je mogoče še dodatno prihraniti pri stroških pošiljanja in dostave paketnih poštnih

pošiljk. Zato je smiselno na začetku izdelati graf, katerega rešitve potem prenesemo v

realni svet, naš konkretni primer, in zraven seveda še upoštevamo vse naravne prepreke,

pri katerih je potrebno poiskati rešitve, kako se tem preprekam izogniti oziroma jih

obiti, tako da poiščemo najbolj racionalno rešitev problema. Kot je tudi več definicij

reševanja problema, je mogoče, da obstaja tudi več rešitev, ki so lahko optimalne ali pa

zelo blizu optimalne vrednosti.

1.3 Logistične platforme

Pošta Slovenije se je, kot ostala podjetja, ki so se spopadala s svetovno gospodarsko

krizo, bila prisiljena reorganizirati in tako optimizirati svoje poslovanje. To je bila na

trgu storitev pomembna poteza, saj bi drugače ob veliki konkurenci svoj trg tudi

izgubila, saj bi bila s prejšnjim načinom poslovanja nekonkurenčna in za uporabnike



svojih storitev predraga in posledično nezanimiva. Predvsem po zgledu iz tujine je Pošta

Slovenije svoje delovanje razdelila in organizirala na tako imenovane logistične

platforme. Podobno, kot pri definiranju logistike, je tudi pri poimenovanju in razlagi,

kaj logistične platforme so. Uporaba in pojav platform sega že daleč v človeško

zgodovino, podobno kot logistika, vendar jih je človek šele v zadnjih letih začel

natančneje definirati in poimenovati.

''V najširšem pomenu se danes logistična platforma uporablja za poimenovanje

sistemskih modelov in mrež, ki omogočajo tesno povezavo med širšim prometnim,

ožjim transportnim in podpornim informacijsko-komunikacijskim sistemom, glede na

specifiko vrste vzdrževanega toka.'' (Gajšek & Šimenc, 2011, str. 76-78).

Logistična platforma je organizirana in s sodobno informacijsko in komunikacijsko

tehnologijo podprta baza gradnikov, potrebnih za delovanje logistike na eni ali več

ravneh (strateški, taktični, operativni), za potrebe gospodarstva ob upoštevanju lokalne

skupnosti. Na strateški ravni omogoča povezovanje z logistiko povezanih deležnikov za

potrebe načrtovanja njenega razvoja in celostnega premišljenega umeščanja gradnikov v

prostor, medtem ko na taktični in operativni ravni omogoča planiranje, organiziranje,

izvajanje in kontroliranje najrazličnejših operativnih transportnih ter logističnih

procesov in nudi vso iskano podporo izvajanju transportno logističnih aktivnosti

poljubnih, tudi negospodarskih dejavnosti, ki ni nujno, da njene gradnike ali storitve

trajno koristijo ali najemajo (Gajšek, 2014, str. 14).

Iz tega sklepamo, da logistične platforme predstavljajo nekakšno razdelitev delovanja

nekega določenega podjetja, procesa ali projekta po nivojih. To razdelitev lahko

prenesemo tudi na delovanje celotne države ali še širše, na globalno delovanje svetovnih

oskrbovalnih ali trgovskih verig. Z uvajanjem novih logističnih platform v nek proces

delovanja ta proces poenostavimo in racionaliziramo njegovo uresničitev. Zelo

pomembno pri vsakem podjetju je to, da ima podjetje z uvajanjem platform možnost

velikega prihranka, tako časovnega kot cenovnega, in končno se izboljša tudi kvaliteta

samega procesa ter končnega produkta, ki je lahko izdelek ali storitev.

Tudi Pošta Slovenije zaradi racionalizacije svoje delovanje deli na platforme, saj ji je s

tem omogočeno lažje, bolj pregledno in bolj racionalno poslovanje. Tako je bila s strani



Pošte Slovenije maja 2015 izvedena optimizacija PE. Nekatere PE so se ukinile in

pripojile k drugim, večjim PE.

1.4 Paketna pretovorna pošta (PPP)

Paketna pretovorna pošta (PPP) je, poleg poštnega logističnega centra (PLC) in

različnih oblik poštnih poslovalnic, ena od oblik organizacijskih enot poštnega omrežja

v Sloveniji. V uradnem glasilu Pošte Slovenije, ki ga pošta izda večkrat na leto, je v 7.

členu zapisano, da ima vsaka PPP svojo poštno številko in ime, poštni žig, lokacijo in

območje, na katerem izvaja sprejem paketnih pošiljk od velikih strank znotraj regije,

koncentracijo paketov za lastno regijo, dostavo naslovnikom v lastni regiji ter v

povezavi s PLC organizacijo in transport do PLC in/ali druge PPP ter organizacijo

direktnih prevozov med regijami, kjer količine paketnih pošiljk to upravičujejo.

Prva PPP v Sloveniji je odprla svoja vrata in začela poslovati pred petimi leti v Šenčurju

na Gorenjskem, v kateri se predela dnevno med tri in pet tisoč paketov. Kmalu je Pošta

Slovenije odprla tudi drugi poštni center, in sicer 7. julija 2010 v Kopru. Z

ustanavljanjem PPP, ki jih načrtujejo v državi vsega skupaj šest, bo Pošta Slovenije

prenovila svoje poslovno logistične procese in sledila modernim svetovnim trendom

(''Cubis poslovni center'', 2009).

Na spletni strani Pošte Slovenije (2013) je zapisano, da je bilo zaradi hitre rasti paketov

potrebno reorganizirati proces dela in povečati kapacitete ter delno ločiti logistiko na

pisemsko in paketno. Zlasti paketne pošiljke predstavljajo, zaradi volumskega obsega,

pritisk na omejene kapacitete Pošte Slovenije (skladiščenje in vozila), kar pomeni, da je

bila reorganizacija nujna, še zlasti, ker se podoben trend, zaradi spremenjenih

nakupovalnih navad in rasti kataloške ter spletne prodaje, pričakuje tudi v prihodnje.

Paketno pretovorni centri predstavljajo za Pošto Slovenije tretjo logistično platformo in

pomembno pripomorejo k uspešnosti družbe, poleg tega pa že razbremenjujejo oba

PLC, ki sta, zaradi porasta paketnih pošiljk, v zadnjih letih vedno bolj obremenjena.

Pošta Slovenije deluje v okviru svoje strategije, ki vključuje tudi prenovo paketne

logistike in širitev dejavnosti za zagotavljanje celovitih logističnih storitev, kar



vključuje tudi skladiščenje, pretovarjanje in komisioniranje blaga ter transport za male

in velike kosovne pošiljke. Ker se trend povpraševanja po poštnih storitvah, predvsem

po paketni pošti, zvišuje, se je Pošta Slovenije, z upoštevanjem že usklajene prakse in

izkušenj štirih tujih poštnih operaterjev, odločila za več nivojsko platformo za

distribucijo in predelavo paketov, ki deloma ali v celoti ločuje pisemsko in paketno

logistiko ter temelji na treh nivojih, ki so: PLC, PPP in poštna enota oziroma pošta, kar

omogoča tudi visoko stopnjo avtomatizacije predelave pošiljk, vključno z ustrezno

informacijsko podporo za spremljanje in sledljivost paketov (Pernek, 2010).

1.4.1 Tehnična opremljenost

Glede na trend in načela uvajanja tehnično-tehnoloških procesov za usmerjanje pošiljk

se pri avtomatizaciji procesa usmerjanja paketnih pošiljk uporabljajo tračni ter valjčni

transporterji. Prednost transporterjev je predvsem v njihovi modularni izvedbi, katera

nam prepušča različne možnosti izvedbe. Modularna izvedba transporterjev omogoča

optimalno prilagoditev celovitega sistema transporterjev obstoječi stavbi predvsem tam,

kjer se prostore adaptira oziroma renovira. Navedena lastnost transporterjev se je

uporabila že v obeh delujočih PPP v Sloveniji (Žunec, 2010, str.20).

Slika 2: Skici transporterjev, levo v PPP Šenčur, desno v PPP Koper

Vir: Žunec, 2010, str. 20

1.5 Poštni logistični center (PLC)

V Sloveniji je poštno poslovanje organizirano na več nivojih. To pomeni, da obstajajo

poleg poštnih poslovalnic, ki so najnižji člen v procesu poslovanja in so v vsakem malce

večjem kraju po Sloveniji, tudi večje pošte in poštni centri v regijah, kamor se steka

skoraj vsa pošta iz določene regije. Večja poštna vozlišča v državi pa predstavljata dva

PLC v Ljubljani in Mariboru. Potreba po PLC se je pokazala predvsem zaradi

povečanja količine pisemskih in predvsem paketnih pošiljk v državi. S postavitvijo teh



dveh centrov so se izboljšali tudi pogoji in poleg povečanja kvantitete pošiljk, tudi

kvaliteta samega dela. S tem pa lahko Pošta Slovenije odigra pomembno vlogo pri

napredku gospodarstva in splošnega družbenega napredka Slovenije.

V Ljubljani je začela že leta 1849 obratovati zelo poenostavljena oblika PLC, za razliko

od te, ki jo poznamo danes. Leta 1976 so postavili čisto nov center, ki pa je veljal le kot

začasna rešitev. Na tedanjih 3.300 m2 so bile nameščene transportne naprave, ki so

omogočale mnogo hitrejše in bolj kakovostno predelavo pisemskih pošiljk, predvsem pa

paketov, ki so bili že takrat v porastu. Po osamosvojitvi so se glavni poštni prometni

tokovi spremenili in pojavile so se potrebe po novem, izboljšanem centru. V prestolnici

so ponovno začeli z načrtovanjem novega poštnega centra. Novi center je bil mnogo

večji, saj je njegova površina znašala oziroma znaša 24.200 m2. V njem so nameščene

sodobne avtomatske naprave za razvrščanje in usmerjanje pisemskih in paketnih pošiljk

(»Poštni center Ljubljana«, 2009).

Tehnološko zelo naprednemu centru v Ljubljani se je čez nekaj let pridružil tudi novi

center v Mariboru, kjer se količina poštnih storitev tudi hitro povečuje (leta 1995 le

okoli 400 milijonov, danes že 700 milijonov). Ker dotedanji center v središču mesta ni

imel več možnosti širitve, ki bi bila potrebna za doseganje zastavljenih ciljev in

zadovoljevanje potreb, se je na Teznem v Mariboru začel graditi novi center (na

površini 20.500 m2) z izboljšano, bolj napredno tehnologijo. Prav tako, kot v Ljubljani,

je tudi center v Mariboru opremljen z najsodobnejšo opremo za razvrščanje in odpravo

tako pisemskih kot paketnih pošiljk (»Poštni logistični center Maribor«, 2009).

1.6 Načini transporta po Sloveniji

Večino prometa Pošta Slovenije, znotraj meja Republike Slovenije, opravi po kopnem,

za kar večinoma koristi dobre cestne povezave, saj bi bila uporaba drugih načinov

transporta, zaradi dokaj kratkih transportnih poti, mnogo dražja in časovno zamudna.

Slovenija je po osamosvojitvi veliko vlagala v razvoj in izgradnjo avtocestnega

omrežja, zato je cestno omrežje tudi najbolj razvito prometno omrežje v Sloveniji.

Cestni promet je zelo dostopen in pretovarjanja niso tako časovno zamudna kot pri



ostalih vrstah kopenskega prometa. Velika dostopnost cestnega omrežja ima pomembno

vlogo, saj povezuje vse poštne poslovalnice med seboj.

Za transport po Sloveniji se uporabljajo tri vrste dostavnih vozil, ki se razlikujejo

predvsem po velikosti in posledično tudi po kapaciteti prevoženih pošiljk. Tako se

uporabljajo lahka dostavna vozila (LDV), katera se uporabljajo za prevoze manjših

količin pošiljk, večinoma med manjšimi poštnimi poslovalnicami, pa tudi od manjših do

večjih PE (poštnih enot), kadar gre za manjše količine pošiljk ali za krajše razdalje. Kot

LDV Pošta Slovenije uporablja večinoma avtomobile, znamke Renault Kangoo.

V večjih poštnih središčih, ki se nahajajo v večjih in manjših mestih po državi, kjer je

količina pošiljk večja, se uporabljajo srednja dostavna vozila (SDV), katera imajo

možnost prepeljati večjo količino pošiljk, tudi v manjše poštne poslovalnice ali med

samimi PPP. Pošta Slovenije uporablja, kot SDV, večinoma kombinirana tovorna vozila

znamke Citroen Jumper in Mercedes Benz Sprinter.

Za transport pošiljk iz večjih poštnih centrov, do PPP in/ali PLC ter obratno in med PPP

in/ali PLC, pa se uporabljajo tovorna vozila (TV), s katerimi se izvaja transport med

večjimi poštami in poštnimi središči. Pošta Slovenije je posodobila svoj vozni park in za

TV v večini uporablja vozila znamke Mercedes-Benz Actros. S TV se opravlja transport

večjih količin pošiljk, prav tako pa tudi transport med bolj oddaljenimi poslovalnicami.

Seveda je veliko odvisno od volumske količine pošiljk in njihove kvantitete.

1.7 Prometni tokovi

Promet lahko definiramo na več različnih načinov, saj se beseda lahko uporablja v

različnih kontekstih in ima tako več različnih pomenov, vendar se po mojem mnenju te

definicije v osnovi ne razlikujejo veliko. Vse definicije, ki razlagajo termin promet,

težijo k temu, da promet pomeni nekakšno gibanje, pošiljanje, premikanje vozil, oseb,

informacij in stvari po določeni poti ali gibanje potnikov, tovora, sporočil, denarnih

nakazil, podatkov med kraji. Promet bi lahko opisali tudi kot premagovanje neke

določene poti od točke A do točke B, kjer točka A predstavlja začetno točko poti, točka

B pa končno točko oziroma cilj. Kot se je že to dogajalo v preteklosti, tako tudi sedaj, v



sodobni družbi, predstavlja promet pomembno gospodarsko panogo v državah in v

svetu. Danes, v času povezovanja in globalizacije, je promet še pridobil na svojem

pomenu. S prometom je povezano vsako podjetje, ki želi dati svoje izdelke na trg in jih

tam tudi unovčiti. Še najbolj pa je promet pomemben za podjetja, ki opravljajo

storitveno dejavnost pošiljanja in dostave različnih pošiljk, med katera spada tudi Pošta

Slovenije, ki opravlja dejavnost pošiljanja in dostave kot svojo primarno dejavnost.

V Ur.l. RS, št. 58/2006 je zapisano, da je promet osnova za gospodarski razvoj države,

saj predstavlja eno od temeljnih medresorskih komunikacij.

Tudi slovenska prometna politika se odziva in odgovarja na trende in zahteve časa,

katere se zaradi spremenjenega življenjskega sloga kažejo v povečani potrebi po

mobilnosti prebivalcev in blaga. Tako se Slovenija, kot tudi ostale evropske države,

srečuje s težavami, kot so: ozka grla in zastoji v prometu, nizko kakovostne storitve,

močno onesnaževanje okolja, varnost in varovanje v prometu ter velike razlike v

regionalnem razvoju države. Slovenska prometna politika teži tudi k boljši dostopnosti,

gospodarskem razvoju, optimalnemu izkoriščanju virov, varovanju okolja in izboljšanju

varnosti na slovenskih prometnih poteh (»Strategija razvoja prometa v RS«, 2015).

Svet je postal globalna vas. Teži se k temu, da se čim bolj skrajšajo poti od začetne

točke A do končne točke B. Razdalje v svetu se zmanjšujejo, prav tako pa tudi Slovenija

sledi tem trendom zmanjševanja razdalj med posameznimi kraji, tako znotraj države kot

tudi s povezovanjem z ostalimi pomembnimi evropskimi mesti in državami. Države se

povezujejo na gospodarskem, socialnem in na vseh drugih področjih, predvsem z

razlogom, da bi izboljšale pogoje za svoj razvoj in delovanje. Lep primer tega je

Evropska unija, katere članica je tudi Slovenija, poleg še mnogih drugih pomembnih

svetovnih združenj in povezav, ki Slovenijo postavljajo na svetovni zemljevid

razvitejših držav. Ker pa ima Slovenija pomembno strateško lego, je zelo pomembna

tudi pri transportu, predvsem je pomembna zaradi povezave celinskih držav Evrope z

morjem, saj ima izhod na odprto morje z zelo razvitim pristaniščem, ki predstavlja

pomembno prometno, oskrbovalno točko za državo.

Slovenija je pomembna tranzitna država, saj skozi ozemlje države Slovenije potekata

tudi dva pomembna evropska prometna koridorja, in sicer V. koridor, imenovan tudi



Slovenika, ki poteka med Lizbono in Kijevom in prečka državo od jugozahoda proti

severovzhodu. Na sliki 3, je V. koridor prikazan kot cestna povezava (A1) in na zahodu

tudi delček (A3), saj je (A1) speljan do najpomembnejšega pristanišča v državi. Drugo

pomembno prometno povezavo predstavlja X. koridor, imenovan tudi Ilirika, ki je na

sliki 3 označen kot avtocestna povezava (A2) in poteka od Salzburga do Skopja ter našo

državo prečka v smeri severozahod-jugovzhod. Oba koridorja predstavljata pomemben

člen evropske prometne mreže. Poleg omenjenih glavnih koridorjev in avtocest ima

Slovenija tudi nekaj hitrih cest (H), ki povezujejo koridorje znotraj Slovenije, prav tako

pa tudi s pomembnimi prometnimi povezavami v sosednjih državah in so na sliki 3

označene s sivo. Cestni promet je v Sloveniji bolj razvit od ostalih načinov prometa

predvsem zaradi njene majhnosti in zelo razgibanega terena, skozi katerega je težko

speljati prometne poti.



Slika 3: Slovenski avtocestni križ

Vir: »Motorways-SLO-map«, 2011

Slika 3 nam prikazuje slovenski avtocestni križ. Po teh koridorjih potekata tako cestni

kot tudi železniški transport. Na koridorjih je bolj urejena avtocestna infrastruktura,

železniška je zelo dotrajana in se nima možnosti kosati z ostalimi železnicami po

Evropi. Pri železnicah je problem tudi ozko grlo na relaciji od Divače do Kopra, kjer

mora železnica, zaradi razgibanosti terena, premagati veliko višinsko razliko,

infrastruktura pa se ne posodablja. Slovenske železnice ne sledijo trendom in potrebam

razvoja prometa v državi in Evropi. V zadnjem času se veliko razmišlja o gradnji

tretjega avtocestnega prometnega pasu, ki bi omogočil boljšo pretočnost prometa skozi

državo in povečal varnost na tem avtocestnem križu, ki je preobremenjen z veliko

količino TV, predvsem iz drugih držav, kateri državo le tranzitno prečkajo.

Tudi najpomembnejši poštni prometni tokovi potekajo po glavnih dveh prometnih

koridorjih v državi. Ob prometnih koridorjih so zrasla večja mesta v državi in ker je

urbanizacija prav tam največja, so tudi vsi večji in glavni objekti, namenjeni za

manipulacijo s pošiljkami in objekti, ki so pomembni za transport in dostavo pošiljk po

državi, v neposredni bližini glavnih prometnih povezav.


Tadej Stražar Izbira primerne lokacije za paketno pretovorno pošto v Celju 19

2 OBSTOJEČE STANJE

Pošta Slovenije je ena večjih organizacij v Republiki Sloveniji. V državi ima dve večji

poštni središči, v kateri se steka skoraj ves poštni promet iz države. V oba centra

prispejo tako pisemske kot paketne pošiljke. V teh dveh centrih potem pošiljke

porazdelijo in pošljejo naprej v manjše poštne poslovalnice po Sloveniji. Ta dva centra

se imenujeta PLC, katera smo opisali že v enem od prejšnjih poglavij in sta locirana v

Ljubljani in Mariboru, kjer potekajo tudi najpomembnejši prometni tokovi skozi državo

ter predstavljata najpomembnejši prometni vozlišči v državi. Poleg tega je tam gostota

prebivalstva najvišja in je posledično tudi poštni promet najgostejši. Predvsem zaradi

količine in visokih transportnih stroškov se je pojavila potreba še po manjših poštnih

centrih v ostalih krajih po državi. Zato so se ustanovile tudi PPP, ki so jih zgradili, po

potrebi, v ostalih večjih mestih po Sloveniji. Tako sta PPP že v Kranju in Kopru in

pokrivata vsaka svoj geografski prostor v državi. Ker pa Pošta Slovenije stremi k stalni

optimizaciji svojih procesov, je začela določene PE (poslovne enote) združevati, ravno z

namenom optimizacije celotnega procesa. Tako sedaj PPP Kranj spada pod PE

Ljubljana, saj se je PE Kranj ukinila.

Pokazala se je tudi potreba po graditvi PPP na območju tretjega največjega mesta, ki se

nahaja med obema že delujočima logističnima centroma v državi, v PE Celje. V Celju je

do sedaj že obstajala poštna poslovalnica, ki je imela nalogo PPP. To je bila dosedanja

pošta s poštno številko 3102, ki se nahaja na Kosovi ulici 5 v Celju. Zaradi povečanja

količine pošiljk je ta poslovalnica postala premajhna in ne more več racionalno

opravljati vseh nalog PPP. Neprimerna je tudi dosedanja lokacija na Kosovi ulici 5, v

Celju, saj je premalo manevrskega prostora za večja dostavna vozila in TV, poleg tega

pa tudi ni možnosti širitve ali posodobitve, na primer za postavitev novega skladišča za

pošiljke ali postavitve avtomatiziranih proizvodnih objektov. V okolici lokacije je tudi

nekaj stanovanjskih objektov, okoli katerih so posajene žive meje, ki še dodatno

omejujejo prometno površino in zmanjšujejo preglednost na določenih odsekih.

Primanjkuje tudi parkirnih prostorov za zaposlene in možnost dostave ali odprave večje

količine pošiljk. Zaradi omenjene utesnjenosti na sedanji lokaciji so se pošiljke iz

celjskega območja pošiljale najprej, glede na območje končnega naslovnika v PLC, ki

sta v Ljubljani in Mariboru. V PLC so te pošiljke pregledali, jih razvrstili in poslali

nazaj v Celje, od koder so bile pošiljke razposlane po manjših poštnih poslovalnicah iz



naslovnikovega področja. Na tej lokaciji tudi ni možno postaviti večjega objekta, v

katerem bi bilo skladišče za pošiljke, ali da bi se dosedanji objekt posodobil in opremil

z najnovejšo opremo, za usmeritev in avtomatsko razdelitev pošiljk. Poštna

poslovalnica 3102 Celje je neprimerna tudi zaradi same lokacije, saj je precej oddaljena

od obeh najbližjih uvozov na avtocesto, ki sta v Celju. Poleg tega morajo večja vozila,

kot sta na primer TV in SDV, ki jih uporablja Pošta Slovenije za transport večjih količin

pošiljk, zaradi podvozov in podobnih infrastrukturnih ovir v mestu prevoziti še daljšo

pot, kot bi jo bilo potrebno. TV in SDV morajo zaradi podvozov opraviti 2 km daljšo

pot, kot je najkrajša možna relacija do uvoza na avtocesto. Ker je mesto Celje

pomembno prometno središče v kopenskem prometu, je tu pomembna tudi železniška

povezava. Posledično morajo vozila, zaradi gostega železniškega omrežja, na poti do

uvoza na avtocesto prečkati železniško progo, kjer so zapornice spuščene tudi po 4–5

min. Gre za zelo prometno večtirno železniško povezavo med Celjem in Mariborom.

Razdalja od najbližjega avtocestnega priključka do pošte 3102 Celje, kjer se zdaj zbirajo

pošiljke, meri kar 6,4 km, kar pomeni, da vozilo prevozi kar 12,8 km do uvoza na

avtocesto in med tem dvakrat prečka večtirno železniško progo.

Pošta Slovenije ima precej stroškov z vzdrževanjem in upravljanjem svojega voznega

parka. V nadaljevanju so prikazani povprečni stroški, ki jih ima Pošta Slovenije z

vzdrževanjem in obratovanjem svojega voznega parka. Te vrednosti se seveda vedno

spreminjajo, odvisno od teže in količine pošiljk ter razdalje dostavnih poti. Stroški,

glede na vrsto vozila so (Pošta Slovenije d.o.o., 2014) :

tovorna vozila (TV): 0,346 EUR/km (to je cena brez DDV in zajema strošek

vzdrževanja in goriva - vzeta je iz povprečja leta 2013);

srednja dostavna vozila (SDV): 0,212 EUR/km (to je cena brez DDV in zajema

strošek vzdrževanja in goriva - vzeta je iz povprečja leta 2013);

lahka dostavna vozila (LDV): 0,167 EUR/km (to je cena brez DDV in zajema

strošek vzdrževanja in goriva - vzeta je iz povprečja leta 2013).

S postavitvijo takšnega poštnega centra v PE Celje bi veliko prihranili na času pošiljanja

pošiljk, pri manipulacijah in predvsem na samih stroških transporta, saj pošiljke ne bi

več dvakrat potovale po isti poti v PE Ljubljana ali PE Maribor in nazaj. Pošiljk iz

celjske regije, naslovljenih v celjsko okrožje, v celjsko regijo, se tako ne bi pošiljalo v



enega od PLC, ampak bi se zadržale v PPP v Celju, od koder bi bile dostavljene

naslovnikom.

Imeli bi možnost, če bi obstajala večja količina pošiljk, naslovljena na neko področje,

na primer Kranj ali Koper, da se pošiljke v Celju že predčasno razvrstijo tako, da bi bilo

mogoče te pošiljke direktno, brez vmesnega postanka v Ljubljanskem PLC, dostaviti v

kranjsko ali koprsko PPP. S tem bi se pomembno skrajšala transportna pot pošiljke od

pošiljatelja do naslovnika, zmanjšala pa bi se tudi možnost napak in poškodb pri

transportu, ki lahko pomenijo visoke stroške, saj bi bilo v postopku pošiljanja manj

prekladanj, kot jih je bilo do sedaj.

V uradnem glasilu Številka 3 Pošte Slovenije iz leta 2013, ki ga Pošta Slovenije, sta v

drugem členu zapisani definiciji delovnih časov na Pošti Slovenije (Pošta Slovenije

d.o.o., 2013, str. 9) :

delovni čas pošte je čas za neposredno delo z uporabniki storitev;

interni delovni čas pošte je čas, ki je potreben za opravljanje del pred začetkom

delovnega časa pošte, med delovnim časom pošte in po zaključku delovnega časa

pošte v manipulaciji in dostavi. Za interni delovni čas pošte se šteje čas od prihoda

prvega delavca na pošto do odhoda zadnjega delavca s pošte. Interni delovni čas

pošte se lahko glede na različne oblike organizacije dostave določi tudi za en dan,

ko pošta neposredno ne posluje za uporabnike storitev .

Delovni čas pošte, za neposredno delo s strankami, je od ponedeljka do petka od 8. do

18. ure ter ob sobotah od 8. do 12. ure. Interni delovni čas zaposlenih je organiziran v

treh izmenah, in sicer v dopoldanski, popoldanski in nočni izmeni. To pomeni, da se

poslovanje pošte ne izvaja samo ob sobotah od 15.00 pa do ponedeljka do 00.00. Vse

druge dni v tednu se opravlja delo 24. ur na dan (Pošta Slovenije d.o.o., 2013, str. 9).

2.1 Organizacija poštnega omrežja v Republiki Sloveniji

Pošta je specifični prometni sistem, ki je del transportnega in komunikacijskega sistema

na državnem in mednarodnem nivoju - tako prostorske (fizične) zasnove kot tudi

organizacijske. Ta prometni sistem opravlja prenos pošiljk od pošiljatelja do naslovnika

in je eno najpomembnejših komunikacijskih povezav vsake države, tudi Slovenije.



Pošta povezuje gospodarsko, politično, socialno in kulturno življenje države. Pošta

Slovenije je gospodarska družba, ki se ukvarja s prenosom pošiljk in z drugimi

spremljajočimi dejavnostmi na geografskem področju Slovenije (Lisec, 2006, str.1).

Poštne storitve se zaradi pritiskov znotraj sektorja dostave in zaradi konkurence z

drugimi podjetji iste stroke hitro razvijajo. Pošta Slovenije z uvajanjem novih storitev in

razvojnih dosežkov, s katerimi izboljšuje kakovost in obseg storitev, veliko prispeva k

nacionalnemu, še posebej pa k razvoju demografsko ogroženih območij, saj vsako

naselje, naj bo še tako odmaknjeno od večjih mest ali prometnih povezav, spada pod

določeno pošto, ki ga povezuje z ostalimi deli države. Ob osamosvojitvi Slovenije, leta

1991, je imela poštna organizacija v Sloveniji osem poštnih centrov, ki so bili v centrih

posameznih statističnih regij: v Celju, Kopru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski

Soboti, Novi Gorici in Novem mestu. Kasneje so se preimenovali v zbirno

distribucijske centre, razen centra v Ljubljani in Mariboru, kjer sta bila vzpostavljena

PLC. Kasneje se je zaradi premajhnega obsega poštnih pošiljk v Sloveniji število

zbirno-distribucijskih centrov začelo hitro zmanjševati. Ostala sta oba PLC v Ljubljani

in Mariboru, ki sta se močno posodobila, avtomatizirala, da lahko obvladujeta potrebe

po poštnih storitvah v državi. Meja usmerjanja pošiljk v državi je na sliki 4 prikazana

odebeljeno, in sicer ozemlje države geografsko deli na severovzhod in jugozahod.

Nivo nižje so PPP, ki predstavljajo zbirne poštne centre po regijah, slednje so še v

postopku ustanavljanja. V načrtu je ustanovitev šest takšnih poštnih centrov po državi,

ki bi razbremenili oba PLC, ki sta zaradi trenda kataloške in spletne trgovine postala

zelo obremenjena. Na koncu, uporabnikom najbolj dostopne poslovalnice, pa so manjše

pošte v vsakem večjem kraju v Sloveniji, tako da poštno omrežje pokrije celotno

ozemlje države Slovenije. Vsaka občina ima namreč svojo poštno poslovalnico s svojo

poštno številko. Pošiljke, katerih naslovnik ni na območju poštne poslovalnice, v kateri

je bila pošiljka oddana, gredo do večjih poštnih središč, se tam pregledajo in glede na

lokacijo naslovnika razporedijo v enega od PLC, kjer se odpošljejo v večji poštni center

na območju naslovnika, od koder gre pošiljka do naslovnikove pošte, katera pošiljko

naslovniku tudi dostavi (Pošta Slovenije d.o.o., 2014).



Slika 4: Tokovi poštnih pošiljk v koncentraciji in difuziji

Vir: Lisec, 2006, str. 57

Prevoz poštnih pošiljk na Pošti Slovenije, med katere sodijo tudi paketi, je organiziran

na treh ravneh prevoza. Vsaka raven je zaokrožena in ločena celota. Vse ravni so med

seboj povezane in predstavljajo enotno in nepretrgano poštno transportno omrežje.

Ravni prevoza na Pošti Slovenije, ki jih prikazuje slika 2, so (Lisec 2006, str. 57):

prva raven prevoza;

druga raven prevoza;

tretja raven prevoza.

Prva raven prevoza predstavlja povezavo med posameznimi poštnimi poslovalnicami,

tudi na relaciji pošta-pošta. Na tej ravni se uporabljajo LDV, SDV, TV ter tudi javni in

pogodbeni prevozi.



Druga raven prevoza predstavlja prevoz poštnih pošiljk med obema poštnima

logističnima centroma (PLC Ljubljana in PLC Maribor). Na tej ravni se uporabljajo

večinoma večja transportna vozila, kot so furgoni različnih nosilnosti TV.

Tretja raven prevoza je opravljanje prevozov poštnih pošiljk v mednarodnih zvezah. To

je prevoz mednarodnih sklepov v odpravi iz Slovenije in prispetju v Slovenijo ter

sklepi, ki potujejo preko naše države. Ta se opravlja z Avstrijo, Italijo, Hrvaško in na

letališču Jožeta Pučnika na Brniku.

2.2 Poštno omrežje v Republiki Sloveniji

Poštna mreža v Sloveniji je zelo razdrobljena. To je predvsem posledica geografske

razgibanosti države in neenakomerne gostote poseljenosti prebivalstva ter velikega

števila manjših občin v državi. Poštne poslovalnice so različno velike in opravljajo tudi

različne naloge, nekatere so bolj specializirane od drugih. Vse je odvisno od velikosti

območja, ki ga poštna poslovalnica pokriva.

V tretjem členu uradnega glasila Pošte Slovenije, Številka 3 (Organizacijske oblike

kontaktnih točk) piše, da kontaktne točke za izvajanje univerzalnih storitev delimo na

pošte, pogodbene pošte in na posebne organizacijske oblike kontaktnih točk.

Pošte delimo naprej na (Pošta Slovenije, 2013, str. 2, 3):

dostavne pošte, ki imajo svojo poštno številko in ime, poštni žig, lokacijo in

določeno dostavno območje. Opravljajo lahko več vrst storitev, vključno z univerzalno

poštno storitvijo, ali samo univerzalno poštno storitev. Dostavna pošta izvaja sprejem,

dostavo in izročitev vseh vrst pošiljk ali le določenih vrst pošiljk, če je na področju, ki

ga pokriva, organizirana posebna dostava (npr. dostava paketnih pošiljk). Dostavna

pošta lahko z vidika dostave pokriva tudi dostavno območje sosednjih pošt, na katerem

izvaja sprejem pošiljk (npr. paketnih pošiljk) od velikih strank in dostavo pošiljk

naslovnikom;

izročilne pošte, ki imajo svojo poštno številko in ime, poštni žig in lokacijo.

Opravljajo lahko več vrst storitev, vključno z univerzalno poštno storitvijo, ali samo

univerzalno poštno storitev. Izročilna pošta izvaja sprejem in izročitev vseh vrst pošiljk

ali le določenih vrst pošiljk, za naslovnike, ki spadajo v območje te pošte. Dostavo



pošiljk na območju izročilne pošte izvaja dostavna pošta in/ali druga organizacijska

enota poštnega omrežja;

okenske pošte, ki imajo svojo poštno številko in ime, poštni žig in lokacijo.

Opravljajo lahko več vrst storitev, vključno z univerzalno poštno storitvijo, ali samo

univerzalno poštno storitev. Okenska pošta izvaja sprejem vseh vrst pošiljk ali le

določenih vrst pošiljk. Dostavo pošiljk na območju okenske pošte izvaja dostavna pošta

in/ali druga organizacijska enota poštnega omrežja, izročitev pošiljk pa izročilna pošta

za naslovnike, ki spadajo v območje te pošte;

začasne pošte, ki imajo svojo poštno številko in ime, poštni žig in lokacijo.

Odprta je v času turistične sezone v turističnih krajih oziroma ob posebnih priložnostih.

Opravlja lahko več vrst storitev, vključno z univerzalno poštno storitvijo, ali samo

nekatere storitve. Začasna pošta v času turistične sezone izvaja sprejem vseh vrst pošiljk

ali le določenih vrst pošiljk. Dostavo in/ali izročanje pošiljk na območju začasne pošte

izvaja dostavna pošta in/ali izročilna pošta in/ali druga organizacijska enota poštnega

omrežja.

Pogodbena pošta je organizacijska oblika pošte, pri kateri dejavnost pošte v okviru

svoje priglašene oziroma registrirane dejavnosti opravlja pogodbenik, ki praviloma ne

izvaja pošti konkurenčnih dejavnosti. Pogodbena pošta ima svojo poštno številko in

ime, poštni žig in lokacijo. Storitve na pogodbeni pošti opravlja pogodbenik na podlagi

pogodbe s Pošto Slovenije (Pošta Slovenije, 2013, str. 2, 3).



Slika 5: Poštno omrežje v Republiki Sloveniji z večjimi centri

Vir: Pošta Slovenije, 2014

Kot prikazuje slika 5, imamo v Sloveniji osem večjih poštnih regij, katere je Pošta

Slovenije, maja letos, reorganizirala z združevanjem v pet poštnih enot, ki so prikazane

v tabeli 1. Na sliki 5 so prikazani tudi vsi večji kraji, kjer so večji poštni centri z mejami

med poštami. Z modro so označene meje med temi centri in območje, od kod se pošiljke

zbirajo v vsakem večjem centru. Vsa pošta se potem v teh centrih razdeli, direktno

dostavi do naslovnika ali pošlje v enega od ostalih večjih poštnih centrov po Sloveniji.

Večji centri so v vseh večjih urbanih središčih po državi. Dva največja centra za

razdelitev in manipulacijo s pošiljkami pa sta PLC v Ljubljani in PLC v Mariboru, ki

spadata pod PE PLC Ljubljana. V teh regijah je koncentracija pošiljk in gostota

poselitve tudi največja. V Ljubljanski PLC pridejo pošiljke iz poslovnih enot Ljubljana,

Kranj, Nova Gorica, Koper in Novo mesto. V PLC Maribor pa pošiljke iz Celja,

Maribora in Murske Sobote. V vseh regijah, kjer so večji centri, razen v Mariboru in

Ljubljani, se načrtuje postavitev PPP za določeno območje. V zadnjem času je Pošta



Slovenije še optimizirala svoje delovanje z združevanjem teh večjih enot, ki so

prikazane na sliki 5. Združevanje PE je prikazano v tabeli 1.

Tabela 1: Združene PE

NOVE PE SEDAJ ZDRUŽENE NEKDANJE PE

PE Koper PE Koper + PE Nova Gorica

PE Maribor PE Maribor + PE Murska Sobota

PE Celje PE Celje + PE Novo Mesto

PE Ljubljana PE Ljubljana + PE Kranj

PE PLC Ljubljana PE PLC Ljubljana + PE PLC Maribor


Slika 6: Poštno omrežje v celjski regiji




Če si pobližje ogledamo del poštnega omrežja, ki je na sliki 6 obrobljeno z rdečo. Iz

tega celotnega območja pridejo paketne poštne pošiljke v poštni center v Celju, oziroma

sedaj še na pošto 3102 Celje kasneje pa bodo prihajale v PPP Celje. Slika 6 prikazuje,

da je število poštnih poslovalnic v celjski regiji, podobno kot v ostalih regijah po

Sloveniji. Razvidno je, da je kvantiteta poštnih poslovalnic velika, kar zahteva

premišljen in racionalen pristop, hkrati pa daje možnost vedno novih izboljšav in s tem

možnost znižanja stroškov pošiljanja in dostave. Kot posledica razdrobljenosti in s tem

velikega števila poštnih poslovalnic se kaže tudi velika kvantiteta paketnih pošiljk in

posledično tudi velika intenziteta poštnih dostavnih vozil pri poštnem paketnem centru

v Celju. Pri tem moramo upoštevati tudi količino prispelih pošiljk iz ostalih večjih

poštnih centrov po Sloveniji, naslovljenih v celjsko regijo, saj gredo vse te pošiljke

skozi PPP v Celju. Upoštevati moramo tudi dejstvo, da so paketne poštne storitve v

porastu in rast teh storitev bo glede na trend prodaje v prihodnje še intenzivnejša.

2.3 Predstavitev pošte 3102 Celje

Pošta 3102 Celje, ki deluje na naslovu Kosova ulica 5, 3000 Celje, je bila odprta leta

1994, po preselitvi paketnega centra Celje iz Krekovega trga 9, kjer se je poštni paketni

center nahajal prej. Tam je zaradi povečanja količine pošiljk, predvsem paketnih,

nastala velika prostorska stiska. Leta 1995 se je v Celju ukinil paketni center Celje,

začel je delovati t. i. zbirno-distribucijski center, ki je deloval do leta 1998, ko je

njegovo delovanje prevzela pošta 3102 Celje, ki to nalogo opravlja še danes. Obe

stavbi, ki se nahajata na naslovu Kosova ulica 5, sta bili last PTT podjetja in sta se

uporabljali kot avtomehanična delavnica in skladišče za potrebe Poštne banke Slovenije.

Prva delna adaptacija pošte se je opravila leta 1994, druga pa leta 2001, ko se je na to

lokacijo preselila celotna dostava, ki se trenutno nahaja v prvem nadstropju ene stavbe

Površina pošte je 959 m2, od tega je dejanska površina za poslovanje oz. odvijanje

prometa 926 m2 ter 33m2 površine za stranke, zunanjih površin pa je 1.330 m2 (Pošta

Slovenije d.o.o., 2014).

Obe stavbi sta precej dotrajani in slabo toplotno izolirani, kar predstavlja precejšen

strošek pri ogrevanju in vzdrževanju teh stavb. Pošta 3012 leži na poplavnem območju,

saj se nahaja v bližini sotočja rek Voglajne in Hudinje. V preteklosti je bila že v celoti

poplavljena, med dvojnimi poplavami, katere na tem območju niso redkost in za sabo



pustijo veliko škode. Pošta leži bolj proti notranjosti mesta, kjer je bolj zgoščena

infrastruktura in posledično je dovoz do omenjene pošte zelo otežen. Oba najbližja

dovoza na avtocesto sta omejena s podvozom pod železniško progo, tretji dovoz, preko

Teharij, pa je daljši za približno 2 km v eno smer, poleg tega pa prečka tudi železniško

progo, kjer je železniški promet zelo gost, saj je v bližini glavna železniška postaja v

Celju.

Delovni čas, za neposredno delo s strankami, je od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure

ter ob sobotah od 8. do 12. ure. Interni delovni čas zaposlenih je organiziran v

dopoldanski, popoldanski in nočni izmeni. To pomeni, da se poslovanje pošte ne izvaja

samo od sobote od 15.00 pa do ponedeljka do 00.00. Vse druge dni v tednu se opravlja

delo 24 ur na dan. Ob nedeljah in praznikih pošta poslovalnica ne obratuje (Pošta

Slovenije d.o.o., 2014).

2.4 Pot vozila do avtocestnega priključka Celje - Center

Slika 7 nam prikazuje pot, ki jo opravita SDV in TV od sedanje lokacije PPP do

avtocestnega priključka Celje - Center. Obe vrsti vozil morata zaradi infrastrukturnih

ovir, ki je v našem primeru podvoz pod železniško progo, v mestu opraviti kar precej

daljšo razdaljo, glede na najkrajšo možno pot. Poleg tega je podvoz zaradi pomanjkanja

prostora semaforiziran in poteka promet izmenično enosmerno, kar bi, če bi bil podvoz

primeren, še dodatno podaljšalo dostavo paketov in s tem povzročilo višje stroške

dostave. Uporaba krajše poti je tako onemogočena, saj je podvoz visok le 2,4 metra, kar

je za SDV in TV prenizko, saj ta vozila lahko dosegajo višino tudi do 2,55 metra.

Razdalja, ki jo opravijo vozila od sedanje lokacije poštne poslovalnice do priključka

Celje – Center, meri približno 8,2 kilometra in poteka skozi gosto naselje po Teharski

cesti v Celju, do krožišča na Teharjah. Na tej poti vozila večkrat prečkajo dvotirno

železniško progo. Ker je mesto Celje tudi pomembno prometno križišče in je v bližini

prehoda železniška postaja, je vozni red vlakov na tej progi zelo gost, zapornice pa so

pogosto spuščene tudi po 4–5 minut.

Na krožišču, ki ni ravno veliko in za večja vozila predstavlja ozko grlo na poti, se vozilo

vključi na Kidričevo ulico, na kateri je sprva omejitev 50 km/h, kasneje tudi 70 km/h,



vendar je na tem mestu, kot v nadaljevanju tudi na Mariborski ulici, veliko

semaforiziranih križišč, katera lahko še dodatno podaljšujejo čas prihoda vozila do

omenjenega avtocestnega priključka. Na Mariborski cesti pa je poleg velikega števila

semaforiziranih križišč, tudi omejitev hitrosti 50 km/h. Omeniti je potrebno tudi, da je

ob prometnih konicah tu promet zelo zgoščen in poteka počasi v strnjeni koloni, saj so v

bližini tudi največji nakupovalni centri in industrijski obrati v Celju.

Slika 7: Pot od 3012 Celje do avtocestnega priključka Celje - Center

Vir: Celje, b. d. a

2.5 Pot vozila do avtocestnega priključka Celje - Vzhod

Druga možnost uvoza oziroma vključitve vozila na avtocesto v Celju je avtocestni

priključek Celje - Vzhod, ki je po dolžini prevožene poti bližje naši začetni lokaciji kot

priključek Celje - Center, saj razdalja med lokacijama meri približno 6,4 kilometra. Pot

sprva poteka po isti cesti, kot do priključka Celje - Center, vendar za krožiščem, na

Kidričevi cesti, zavije desno skozi naselji Slance in Bukovžlak, kjer je vseskozi

omejitev hitrosti 50 km/h in omejitev prometa za TV, katerih največja dovoljena masa



presega 7,500 kilogramov. Poleg tega je cesta skozi omenjeni naselji ozka in zelo

vijugasta, kar zaradi goste poselitve in razraščenih živih mej povečuje možnost

prometnih nesreč in podaljšuje čas prihoda vozila do avtocestnega priključka. Za

naseljema je križišče brez semaforja, v katerem se je potrebno vključiti na precej

prometno glavno cesto. Pot je prikazana na sliki 8.

Slika 8: Pot od 3012 Celje do avtocestnega priključka Celje - Vzhod

Vir: Celje, b. d. b

2.6 Primer dostave do sedanje lokacije

Za boljšo predstavo bomo podali primer stroškov, ki jih ima Pošta Slovenije s

transportom pošiljk in za katerega menimo, da je nepotreben in odvečen. Stroške bomo

izračunali samo na vmesni relaciji pošiljanja, in sicer od dveh avtocestnih priključkov v

okolici Celja, do sedanje lokacije poštne poslovalnice, ki opravlja nalogo PPP za celjsko

regijo. Predhodno smo že predstavili strošek, ki ga ima Pošta Slovenije s svojim voznim

parkom na prevoženi kilometer in v kar so vključeni tudi stroški vzdrževanja in goriva.



V tem primeru bo v ospredju predvsem prihranek na gorivu in prihranek na času, ki je

potreben, da vozilo prevozi pot od enega od avtocestnih priključkov do naslova Kosova

ulica 5 v Celju, kjer se trenutno opravljajo naloge, katere bo v prihodnje opravljala

poslovalnica PPP v Celju. Prikazali bomo izračun stroškov za TV in SDV, saj morajo ta

prevoziti daljšo pot zaradi infrastrukturnih ovir skozi mesto. V izračunu bomo

upoštevali povprečni strošek, ki ga ima Pošta Slovenije s prevoženim kilometrom od

posamezne vrste vozila, katerega smo že predhodno predstavili, razdaljo od sedanje

lokacije do enega od avtocestnih priključkov in vse to pomnožili z 2, saj mora vozilo

prevoziti dvojno pot (od avtocestnega priključka do poštne poslovalnice 3012 Celje in

nazaj). PPP v večini primerov predstavlja v verigi pošiljanja le vmesno točko v procesu

in ne končno točko pošiljanja, saj PPP pošiljk v večini primerov ne dostavi direktno do

naslovnikov, saj predstavlja vmesno manipulativno vozlišče, kjer se pošiljke, zaradi

boljše preglednosti in zmanjšanja možnosti napak pri dostavi, razvrščajo glede na

lokacijo naslovnika. Tako se vse pošiljke za določen del Slovenije zbirajo na posebnem

mestu, na pošti sami ali v primernem skladišču, in se skupaj odpošljejo naprej do

manjših poštnih poslovalnic, katere, v naslednji fazi pošiljanja, pošiljke tudi dostavijo

do naslovnikov.

Izračun stroškov poti za TV od Kosove ulice 5 do avtocestnega priključka Celje -

Center: 0,346 € * 8,2 km * 2 = 5,67 €

Izračun stroškov poti za SDV od Kosove ulice 5 do avtocestnega priključka Celje -

Center: 0,212 € * 8,2 km * 2 = 3,48 €

Izračun stroškov poti za SDV od Kosove ulice 5 do avtocestnega priključka Celje -

Vzhod: 0,212 € * 6,4 km * 2 = 2,71 €

Pri izračunu smo upoštevali ceno vzdrževanja in goriva, na prevoženi kilometer, iz

povprečja za leto 2013. Omenjena cena je pomnožena s kilometri, ki jih vozilo opravi

na omenjeni poti, in predstavljajo drugo številko v zgornjem računu. Kilometri so

izmerjeni in zaokroženi na eno decimalno mesto. Izračunana je cena za dvojno razdaljo,

tako kot jo ob dostavi in odvozu pošiljk opravijo vozila, zato je v izračunu dodan še

faktor 2. Cena je podana brez vračunanega DDV.

Pri TV nismo izračunali stroškov za obe poti, saj skozi naselje Bukovžlak oziroma

naselje Slance, skozi katerega poteka najbližja pot do avtocestnega priključka, velja



prepoved prometa za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 7.500 kilogramov.

Ker so vsa ta vozila namenjena prevozu večjih količin pošiljk, jim je, zaradi prevelike

teže, priključitev na avtocesto pri priključku Celje - Vzhod onemogočena. Cene na prvi

pogled niso visoke, vendar glede na gostoto prometa, vozni red je podan v prilogah, in

visoko kvantiteto dostavnih vozil lahko vidimo, da to predstavlja kar precejšen strošek

za Pošto Slovenije. Temu strošku, za transport do poštne poslovalnice 3102 Celje, bi se

Pošta Slovenije lahko tudi izognila oziroma ga precej zmanjšala in s tem privarčevani

denar porabila za investicije v razvoj družbe. Z večjim vlaganjem v razvoj bi družba

potrdila že mnogokrat dokazano dejstvo, da največje uspehe žanjejo družbe, ki veliko

vlagajo v svoj razvoj in napredek.

Dnevno v poslovalnico PPP v Celju pripelje in odpelje povprečno 38 dostavnih vozil. V

to število so zajeta tako SDV kot tudi TV, ki v tem voznem redu tudi prevladujejo, kar

je za PPP tudi normalno, saj spada med večje poštne poslovalnice v Sloveniji, v katerih

se manipulira z večjimi količinami pošiljk.

2.7 Kapacitete vozil

Prevoz pošiljk opravlja Pošta Slovenije v večini sama, za kar uporablja svoj vozni park,

nekaj pa opravijo tudi drugi prevozniki, ki imajo sklenjene pogodbe. Poštne pošiljke

potujejo predvsem na relaciji pošta – PLC ali pošta – PPP ali PPP – PLC in obratno. Iz

manjših poslovalnic potujejo pošiljke do večjih centrov in od tam nazaj do pošt, katere

pošiljko tudi dostavijo. Za različne nivoje pošiljanja pošiljk se uporabljajo različna

vozila, ki se razlikujejo predvsem v kapaciteti prepeljanih pošiljk. Predvsem za

transport paketov, ki imajo večji volumen kot pisemske pošiljke, se uporabljajo TV,

katera se imenujejo tudi furgoni in SDV (kombiji), v zadnji fazi dostave pa z LDV, ker

je količina že manjša. Kapacitete posameznih vozil se precej razlikujejo, LDV lahko

naenkrat prepelje do približno 75 paketov, SDV do približno 200 paketov, TV pa tudi

do 1200 paketov, seveda je to odvisno od prostornine in velikosti posameznih paketov,

ki jih prevažamo (Lisec, 2006, str. 87).

2.8 Kritična analiza



Na slikah 6 in 7 je razvidno, kolikšno razdaljo morajo dostavna vozila Pošte Slovenije

prevoziti od avtocestnih priključkov do sedanje poslovalnice PPP Celje, ki se nahaja

bolj v središču mesta in je do nje, zaradi infrastrukturnih ovir v mestu, težji dostop,

predvsem z večjimi tovornimi dostavnimi vozili, katera dostavljajo in odvažajo pošiljke

do PPP. Pogonsko gorivo se na svetovnih trgih, zaradi vedno večjega pomanjkanja in

večjih stroškov pridobivanja, vedno bolj draži. Poleg višjih cen na svetovnih trgih tudi

država pobira veliko višje trošarine na goriva kot pred leti in nič ne kaže, da bi se ta

trend zviševanja cen pogonskih goriv obrnil v drugo smer. Ker pa Pošta Slovenije še

vedno večinoma uporablja vozila na fosilna goriva, bi bilo smiselno, da se prihrani tudi

na tem področju. Pošta Slovenije je veliko naredila glede varovanja okolja in nižje

porabe fosilnih goriv s posodobitvami svojega voznega parka z okolju prijaznimi vozili,

katera koristijo za svoj pogon obnovljive vire energije, kot je na primer elektrika.

Vendar pa teh vozil še ni veliko in jih tudi še ni mogoče uporabljati za transportiranje

večjih količin pošiljk. Vozila na električni pogon se uporabljajo bolj pri koncu verige

dostave in so manjša, kar pomeni, da pretovorijo manjše količine pošiljk kot TV, ki

dostavljajo in odvažajo večje količine pošiljk v postopku pošiljanja.

Ta pot predstavlja za podjetje nepotreben in odvečen strošek, ki se kaže v višjem

strošku za vzdrževanje avtomobilov, katerega smo na primeru predstavili v prejšnjem

poglavju. Strošek za vzdrževanje vozil se z večjo količino prevoženih kilometrov po

slabo urejenih regionalnih cestah, kakršnih je v Sloveniji zelo veliko, še samo povečuje.

Za pot skozi mesto je potreben tudi določen čas, ki v postopku transporta ni

nezanemarljiv, za dostavo pošiljk do izbrane lokacije. Ozko grlo se pojavlja tudi pri

razkladanju in nakladanju samih pošiljk, saj je manipulacija z njimi, zaradi pomanjkanja

potrebnega manevrskega prostora, zelo otežena, še posebej to velja za TV, ki v večini

opravljajo manipulacije pri PPP.

Pomemben del za uspešno izvajanje storitev predstavlja tudi prijazno in primerno okolje

za zaposlene. V sedanjih dveh stavbah, ki nista bili zgrajeni za ta namen, je glavni

problem pomanjkanje prostora, vse je bolj utesnjeno, kot pa bi bilo v stavbi, ki bi bila

zgrajena z namenom opravljanja poštne storitve. V obstoječi stavbi tudi ni možnosti

prenovitve ali posodobitve postopka, s čimer bi postopek naredili bolj zanesljiv, poleg

tega pa bi za podjetje predstavljal manjši strošek, saj za njegovo izvedbo ne bi bilo

potrebno toliko mehanskega dela.



Prihranjeno vrednost stroškov, ki se sedaj porabi za variabilne stroške transporta pri

postopku pošiljanja in za fiksne stroške, za opravljanje samega poteka procesa, bi bilo

smiselno vložiti v uresničitev projekta ter napredek PPP Celje in v razvoj poštne

dejavnosti v celjski regiji. Če združimo izračune stroškov poti za dostavna vozila, katere

smo izračunali in predstavili v prejšnjem poglavju, s prilogo, v kateri je podan vozni red

na sedanji pošti, ki opravlja nalogo PPP za celjsko regijo, opazimo, da teh vozil ni

zanemarljivo malo in da na daljše obdobje poslovanja, kakršen je sedaj, to predstavlja

velik strošek v postopku izvajanja storitev. V nadaljevanju bomo izračunali in

predstavili dnevni strošek vzdrževanja vozil na kilometer, ki bo ob uresničitvi

predlaganih rešitev postal ničen oziroma bi se zelo zmanjšal.

Tabela 2:Izračun dnevnih stroškov

VOZILO STROŠEK NA KM ŠT. VOZIL DNEVNO DNEVNI STROŠEK

TV 5,67 € 20 113 €

SDV 2,71 € 8 22 €


V zgornji tabeli so predstavljeni dnevni stroški, ki jih ima Pošta Slovenije z dostavo

pošiljk na sedanjo lokacijo samo z vzdrževanjem vozil na kilometer, na relaciji od

avtocestnega priključka Celje - Center do Kosove ulice 5 v Celju. V zadnjem stolpcu je

prikazan dnevni strošek transporta na omenjeni relaciji, ki jo morajo vozila prevoziti

sedaj in katera je po našem mnenju nepotrebna. Dnevni strošek smo izračunali tako, da

smo pomnožili že v prejšnjem poglavju izračunan strošek poti vozila od avtocestnega

priključka Celje - Center do Kosove ulice 5 s kvantiteto vozil, katera je prikazana v

prilogi. Kot smo že omenili, na prvi pogled višina stroškov na kilometer za posamezno

vozilo ne predstavlja velikega stroška. Vidnejši strošek pa nastane, ko prikažemo vse te

stroške dnevno na tako kratki razdalji.

V tabeli so izračunani in prikazani samo stroški, ki jih ima Pošta Slovenije z vozili.

Poleg tega bi lahko prišteli še stroške vzdrževanja in ogrevanje sedanjih stavb ter

stroške zaposlenih, kateri niso majhni, predvsem zaradi nezmožnosti večje



avtomatizacije procesov. Prikazan in upoštevan ni tudi čas, ki je potreben za izvajanje

postopkov, ki se sedaj odvijajo počasneje. Poleg tega pa sedaj obstaja večja možnost

napak, kar dodatno škoduje poslovanju družbe.



3 PREDLOGI REŠITEV

3.1 Logistični problem in problem kvantitete, kvalitete ter predlagana

rešitev

Menimo, da je sedanja lokacija PPP v Celju neprimerna. To se kaže tako v logističnem

kot tudi prostorskem smislu. Pošta 3102 Celje, ki trenutno opravlja naloge PPP, je

preveč oddaljena od avtocestnega priključka, pa tudi dostop do nje je neprimeren,

predvsem zaradi infrastrukturnih ovir v mestu. Kot smo že povedali, se izvaja poštni

promet med PPP v Celju tudi s PLC v Ljubljani in Mariboru, do katerih je najbližja in

najbolj racionalna povezava po slovenskih avtocestah, kjer ena glavnih povezav poteka

na obrobju mesta Celje. V bližini Celja so trije avtocestni priključki, in sicer Celje -

Vzhod, Celje - Center in priključek Celje -Zahod. PPP, ki bi bila sodobno opremljena,

bi bilo zato smiselno zgraditi nekje v bližini enega od teh priključkov. S tem bi

zmanjšali nepotrebne transportne stroške, ki nastajajo zaradi oddaljenosti pošte 3102

Celje od najbližjega avtocestnega priključka, poleg tega bi se skrajšala pot in s tem bi

se izognili vsem infrastrukturnim oviram, ki sedaj onemogočajo izbiro najkrajše poti.

Pošta Slovenije se je z racionalizacijo poslovanja in uvajanjem novih storite prilagodila

potrebam trga in se dobro znašla v času svetovne gospodarske krize, ki je prizadela tudi

državo, ki je večinska lastnica družbe.

Pošta Slovenije ima dobro razvito in organizirano logistiko, vendar je še veliko stvari, ki

bi jih bilo mogoče izboljšati, predvsem zaradi širokega obsega storitev, ki jih nudi. Že

predhodno omenjena, ne najbolj primerna izbira lokacije za PPP v Celju, ki sedaj deluje

na Kosovi ulici 5 v Celju, pokaže možnost racionalizacije v postopku izvajanja

primarne poštne storitve v celjski regiji. Trenutna lokacija je neprimerna tako v

prostorskem kot tudi v funkcionalnem in logističnem smislu. Problema, ki jih vidimo

pri tej lokaciji, sta dva. Prvi je že omenjena velika oddaljenost od avtocestnega

priključka z vsemi posledicami. Drug problem, ki bi ga bilo smiselno omeniti v

povezavi z racionalizacijo procesa, pa je prostorska utesnjenost, saj se poštna

poslovalnica nahaja v starejši stavbi v bližini središča mesta. Sedanji objekt, v katerem

se nahaja pošta 3102 Celje, ki začasno izvaja naloge PPP je prostorsko zelo utesnjen in

nima možnosti širitve ali modernizacije, saj je območje v neposredni bližini objekta

gosto poseljeno oziroma že pozidano. Zaradi tega tudi ni možnosti obnovitve objekta



oziroma njegove modernizacije in opremljenosti z napravami, ki bi avtomatsko

razvrščale pošiljke brez pomoči človeškega faktorja. Obnova tako dotrajanega objekta

bi bila finančno zelo obremenjujoča. Kot primer prostorske utesnjenosti lahko omenimo

tudi dejstvo, da tovorna vozila s prikolico ne morejo parkirati oziroma varno dostaviti

paketnih pošiljk do poštne enote, kjer bi se lahko ustrezno izvedle potrebne

manipulacije. Prikolico je sedaj potrebno odklopiti in jo do nakladalne rampe potisniti z

viličarjem, ki pa ni namenjen takšnim manipulacijam, saj zanje ni primerno opremljen.

Za to, dodatno manipulacijo, je seveda potreben dodatni čas, mehanizacija in dodatna

energija, kar pa za družbo predstavlja nezanemarljivo velik strošek.

Zato menimo, da bi bilo potrebno poiskati novo, primernejšo lokacijo za PPP v Celju, v

bližini že omenjenih avtocestnih priključkov. Nova lokacija mora imeti dovolj

manevrskega prostora, kjer bi lahko obračala in se natovarjala vsa vozila, ki jih ima v

svojem voznem parku Pošta Slovenije, tudi TV, ki potrebuje za svoje delovanje in

manevriranje nekaj več prostora. Temu primerno bi bilo potrebno novo poslovno stavbo

opremiti z razkladalnimi rampami in ostalo manipulacijsko opremo, ki bi pripomogla k

bolj tekočemu, hitrejšemu, varnejšemu in varčnejšemu poslovanju.

Kot smo že omenili, bi morala biti nova lokacija PPP v neposredni bližini enega od

avtocestnih priključkov, saj bi se s tem precej zmanjšali transportni stroški, ki jih ima

družba z vsakim kilometrom na posamezno vozilo. Če primerjamo samo cene

prepeljanih kilometrov posameznih vozil, je razvidno, da je cena najvišja pri TV, zato bi

bilo smiselno tem vozilom posvetiti največ pozornosti in jim prihraniti nekaj prevoženih

kilometrov. Sedaj pa pot od avtocestnega priključka do PPP predstavlja v celoti

nepotrebno pot, ki jo vozila morajo opraviti.

Poleg tega mora biti parcela na novi lokaciji dovolj velika za postavitev modernega

poštnega objekta, ki bo bolj funkcionalen in bo imel dovolj veliko skladišče za

skladiščenje poštnih pošiljk, predvsem paketnih, ki zasedejo volumensko več prostora.

Avtomatizirano skladišče se je v mnogih primerih že pokazalo za bolj racionalno od

skladišča, v katerem je za delovanje potreben človeški faktor. Ker Pošta Slovenije

stremi k temu, da svoje storitve opravlja okolju prijazno, bi bila takšna oblika skladišča

velik doprinos k temu. Velika začetna investicija bi se v nekaj letih povrnila. Z

avtomatizacijo delovnega postopka in samega skladišča pa bi se zmanjšala tudi možnost



napak. V tradicionalnih skladiščih so za manipulacijo potrebna manipulacijska sredstva,

ki med delovanjem veliko bolj onesnažujejo okolje kot pa takšna, ki se uporabljajo v

avtomatiziranih skladiščih (Lerher & Potrč, 2010).

Poleg tega je potrebno zagotoviti parkirne prostore za službena vozila in parkirne

prostore za osebna vozila zaposlenih, ki prihajajo v službo. Teh na dosedanji lokaciji,

zaradi prostorske stiske, ni bilo mogoče zagotoviti, s tem pa je bila tudi ogrožena

varnost zaposlenih.

Z izbiro nove lokacije in gradnjo nove, bolj moderne stavbe bi lahko Pošta Slovenije

dolgoročno veliko prihranila. Obstoječa stavba, v kateri se nahaja pošta 3102 Celje, je

precej stara, dotrajana in posledično energijsko precej potratna, saj je potrebno, zaradi

slabe izolacije in dotrajanosti stavbe, posebej v zimskih mesecih veliko bolj ogrevati

prostore, da so primerni za delo. Precejšnji del toplote se izgubi skozi okna stene in tudi

samo streho.

Ena od možnosti je nakup novih zemljišč in postavitev PPP v neposredni bližini

avtocestnega priključka Celje - Vzhod. V okolišu priključka je dovolj travnatih in

drugih kmetijskih zemljišč, katerim bi morali najprej spremeniti namembnost, da bi jih

lahko spremenili v gradbene parcele in da bi lahko začeli z gradnjo primernega

paketnega poštnega centra. Prostora je dovolj, saj v bližini ni nobenih stavb, za katere bi

lahko bilo delovanje centra moteče. Potrebno bi bilo odkupiti dovolj veliko zemljišče za

samo stavbo, ki bi bila opremljena z moderno tehnologijo in za skladišče za pošiljke, ki

bi moralo biti dovolj veliko, saj so paketne pošiljke v porastu. Poleg tega bi moralo biti

zemljišče dovolj veliko še za gradnjo parkirnih prostorov za zaposlene ali morda za

parkirno hišo, ki bi zasedla manj površine. Veliko bi prihranili na gorivu za prevozna

sredstva, zmanjšali možnost nesreč, predvsem pa skrajšali čas, ki je sedaj potreben za

transport in vse manipulacijske procese, ki zaradi zastarele infrastrukture vzamejo

veliko preveč časa.

Za zgled bi si bilo smiselno vzeti PPP v Kopru in Kranju, saj ti dve, že ustanovljeni

PPP, zelo dobro poslujeta in zadovoljujeta potrebe trga na svojem področju ter

opravičujeta svoj namen ustanovitve.



Kot primerne parcele za postavitev PPP bi predlagali parcelo s številko 999/3 in parcelo

s številko 1000/2, ki se nahajata v katastrski občini 1073 Trnovlje. Parceli se nahajata v

neposredni bližini avtocestnega priključka Celje - Vzhod. Številke parcel na tem

območju so deljene, ker se je že gradila cestna povezava od avtocestnega priključka

Celje – Vzhod do mesta Celje in se je veliko parcel, ki so bile prej v enem kosu,

razdelilo na dva ali več delov.

Vrednost označenih parcel lahko najdemo na strani geodetske uprave Republike

Slovenije. Za parcelo 999/3 je postavljena vrednost 18.386 €, njena površina pa znaša

8512 m2. V bližini je tudi nepremičnina 1000/2, ki meri 1752 m2 in ima postavljeno

vrednost 2.523 € (»Prostorski portal RS«, 2014 a).

Parcela 999/3 se nahaja v katastrski občini 1073 Trnovlje, na kateri je trenutno

kmetijsko zemljišče in leži čisto ob avtocestnem priključku. Od uvoza na avtocesto je

oddaljena le nekaj metrov, kar bi bilo smiselno izkoristiti tudi za opremo zunanjih sten z

raznimi reklamnimi panoji in podobno. Parcela ima primerno velikost za postavitev

poslovnega objekta, kot je PPP. Ker je do sedaj parcela služila kot kmetijsko zemljišče,

res nima potrebnih priključkov, vendar zaradi bližine urbanega središča to ne bi smelo

predstavljati prevelike ovire.

Parcela 1000/2 se prav tako nahaja v katastrski občini 1073 Trnovlje. Skupaj s parcelo

999/3 predstavlja eno od obdelovalnih kmetijskih zemljišč na tem območju. Leži med

že omenjeno parcelno številko 999/3 in cestno povezavo s Celjem in avtocestnim

priključkom Celje -Vzhod. Parcela s takšno strateško lego bi še dodatno olajšala gradnjo

in kasnejše poslovanje PPP v Celju (»Prostorski portal RS«, 2014 b).



Slika 9: Parcelna številka 999/3

Vir: »Prostorski portal RS«, 2014 a

Ker pa predlagana lokacija leži na obdelovalni površini, ki jo sestavljata dve parceli, bi

bilo smiselno odkupiti obe parceli in tako zagotoviti dovolj manevrskega prostora za

prav vsa vozila ter za skladiščenje in vse manipulacijske naprave s skladiščem, za

paketne poštne pošiljke, ki zavzamejo volumensko več prostora od pisemskih pošiljk in

njihovo skladiščenje za Pošto Slovenije predstavlja tudi večji strošek.

Slika 10: Parcelna številka 1000/2



Vir: »Prostorski portal RS«, 2014 b

Iz finančnega vidika investicija v nakup zemljišča na tej predlagani lokaciji za Pošto

Slovenije niti ne predstavlja tako velikega začetnega stroška. Nakup obeh parcel bi

Pošto Slovenije stalo nekaj več kot dvajset tisoč evrov, natančneje, če upoštevamo cene

zemljišč, ki smo jih zasledili na spletni strani geodetske uprave Republike Slovenije, bi

tak nakup znašal 20.909 €. Omenjena vsota bi se kmalu povrnila, če upoštevamo samo

privarčevan strošek vzdrževanja, ki ga ima Pošta Slovenije s poštnimi, dostavnimi in

tovornimi vozili ter gorivo, ki ga mora Pošta Slovenije financirati sedaj, katerega cena

pa je vedno višja, glede na napovedi pa se bo gorivo dražilo še v prihodnje.

Če cene zemljišč primerjamo samo s stroškom vzdrževanja vozil na prevožen kilometer,

ki jih morajo vozila prevoziti zaradi neprimernosti trenutne lokacije, je ta strošek velik.

Z nakupom teh zemljišč in s postavitvijo poštnega centra, bližje avtocestnega



priključka, bi se investicija, samo s prihrankom pri strošku vozil, na prevožen kilometer,

povrnila v zelo kratkem času, kmalu pa bi se začel proizvajati tudi dobiček.

Tabela 3: Cene in površine zemljišč po parcelah

Številka parcele Površina zemljišča v m2 Cena zemljišča v €

999/3 8.512 18.386

1000/2 1.752 2.523

SKUPAJ 10.264 20.909

Če na koncu povzamemo predlagane rešitve našega opisanega problema, je razvidno, da

bi se z uresničitvijo takšnega projekta, kljub malce večjemu začetnemu vložku,

uresničitev takšnega projekta obrestovala, podjetje pa bi dolgoročno veliko

privarčevalo. V predlogih je navedena gradnja novega objekta, kar daje možnost izbire

načina gradnje in možnost ureditve objekta po standardih in zahtevah, da bo ta kar

najbolj služil svojemu namenu in podjetju ne bo predstavljal nepotrebnih izdatkov,

ampak bo s svojim delovanjem olajšal opravljanje storitev in ponudil možnost

racionalizacije postopkov. Cene zemljišč so sicer malce nad slovenskim povprečjem,

vendar je to posledica bližine mesta Celje in avtocestne povezave.

3.2 Tehnična opremljenost

PPP Celje bi bilo smiselno opremiti s transportno opremo, katera se že uporablja v

ostalih delujočih PLC-jih in PPP-jih. Med to opremo spadajo različni transporterji za

vertikalno (dvigala) in horizontalno (tračni transporterji) manipulacijo, s paketnimi kot

tudi s pisemskimi pošiljkami. Težiti je potrebno tudi k čim večji avtomatizaciji

celotnega procesa, saj je ta najhitrejši, možnost napak pa zelo nizka. Transporterji naj

bodo na električni pogon, saj je elektrika najprimernejša in najpogosteje uporabljena

vrsta energije za pogon takšnih naprav. Vsa oprema in orodja za transport in sortiranje

pošiljk morajo zadovoljiti standarde, ki so zahtevani. Zagotoviti je potrebno tudi

avtomatski transport in razporeditev pošiljk med etažami v več nadstropjih. Za vse

usmerjevalnike in transportne trakove bi bilo smiselno, da so povezani od vstopa



pošiljke do njenega izhoda, saj bi se tako približali stoodstotni avtomatizaciji procesa

(Avžner, Lisec, Pejić & Rosi, 2015, str. 12-14).

3.3 SWOT - analiza gradnje PPP Celje

SWOT analiza je eden od možnih načinov, s katerimi lahko neko podjetje preveri svoje

možnosti, ki jih ima za uspeh na trgu. Metoda ni namenjena samo podjetjem, uporabi jo

lahko vsakdo pri sprejemanju kakršnih koli odločitev. Je strukturirana metoda, s katero

prikažemo in opišemo prednosti, slabosti, ki so vezane na sedanjost ter na drugi strani

tudi priložnosti in nevarnosti, za katere obstaja možnost, da bi se zgodile pri oziroma po

realizaciji določenega projekta, ko je ta že zaključen oziroma je v postopku izvedbe

(Rosi & Sternad 2008).

S SWOT analizo oziroma analizo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti lahko

analiziramo notranje in zunanje dejavnike podjetja. S to analizo lahko ocenimo celovito

poslovanje nekega podjetja. Pri tem lahko kot prednost pred konkurenco štejemo vsako

sposobnost podjetja, s katero lahko doseže določene cilje. Pod slabosti naštejemo vse

tiste aktivnosti podjetja, ki podjetje ovirajo in zadržujejo pri doseganju zastavljenih

ciljev. Priložnosti predstavljajo ugodne razmere v zunanjem okolju podjetja. Nevarnosti

pa so tisti dejavniki v okolju, ki lahko ogrozijo delovanje podjetja ter podjetje samo, a

podjetje nanje ne more veliko vplivati (Pučko, 2008, str. 61).

Tabela 4: SWOT - analiza

PREDNOSTI SLABOSTI

Nižji transportni stroški Velika začetna investicija

Več manevrskega prostora Poseg v okolje

Možnost avtomatizacije procesov

Večja preglednost pošiljk

Manjša možnost napak v procesu pošiljanja

Lega ob glavni prometni povezavi



PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI

Izboljšanje kakovosti opravljenih storitev Razvoj konkurenčnih družb

Skrajšanje časovnih rokov dostave Vedno novi in višji davki

Manjša možnost poškodbe pošiljk Problem pri odkupu zemljišč

Hiter razvoj dejavnosti

Nova delovna mesta

Za primer gradnje PPP v Celju smo naredili SWOT analizo, v kateri smo predstavili

prednosti in priložnosti ter na drugi strani tudi slabosti in nevarnosti, ki bi lahko nastale

med postopkom realizacije in ob sami realizaciji obravnavanega projekta.

Razvidno je, da smo našli več prednosti kot slabosti, ki bi jih pridobili s postavitvijo

takega centra. Omenjene prednosti, prepričani smo, da niso naštete vse, se kažejo tudi v

tujih državah, kjer že imajo podobne centre. Predstavljene prednosti bi proces

optimizirale, kar bi na splošno pripomoglo k boljšemu poslovanju družbe. Poleg tega

naštete slabosti nimajo velikega pomena, saj bi se velika začetna investicija v nekaj letih

v celoti povrnila. Druga slabost, poseg v okolje, prav tako ne bi predstavljala

prevelikega problema, saj se lokacija nahaja na obrobju mesta, kjer mimo poteka glavna

avtocestna povezava, ki je bila veliko večji poseg v okolje in je temu bolj škodovala

oziroma še vedno škoduje kot pa postavitev in delovanje takšnega poštnega centra.

Postavitev PPP v Celju bi pomenila tudi napredek pri uresničevanju razvojnega načrta

Pošte Slovenije. Uvajal bi se avtomatiziran proces, pri katerem bi bila manjša možnost

napak in s tem večja uspešnost končne storitve. Takšen center bi mestu Celje in njegovi

okolici, kjer je velika brezposelnost, dal tudi nekaj novih delovnih mest. Mesto Celje bi

lahko prispevalo tudi dovolj kvalificiranih in strokovno usposobljenih ljudi, saj se v

mestu nahaja tako Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko kot tudi Fakulteta za

logistiko, ki že sedaj dobro sodeluje s Pošto Slovenije in se vključuje v njene inovativne

in razvojne projekte.



Na drugi strani je potrebno opozoriti tudi na nevarnosti, ki bi lahko povzročile, da

center ne bi imel želene vloge v verigi poslovanja. Prva je seveda hiter razvoj

konkurenčnih podjetij, ki v Sloveniji opravljajo iste ali podobne storitve kot Pošta

Slovenije, saj bi s tem družbi lahko upadel promet in bi se investicija dlje časa vračala.

Poleg tega je v državi vedno aktualen problem z birokracijo, ki podaljšuje postopke

izvedbe procesov, in morebitno višanje davkov, tako višanje davka na dodano vrednost

kot tudi v zadnjem času zelo aktualnega davka na nepremičnine, za katerega

napovedujejo, da bo kmalu sprejet.

Pomembna nevarnost je tudi problem pri odkupu zemljišč, ki bi realizacijo takšnega

projekta lahko zelo zavlekel, saj sta omenjeni parceli vodeni kot kmetijsko zemljišče, ki

pa se v Sloveniji zmanjšujejo oziroma drugače, kmetom primanjkuje zemljišč za

pridelovanje potrebne krme za živino ali drugih pridelkov.

3.4 Ocena predlogov in rešitev

V poglavju 4.1 smo predstavili možne rešitve, za problem PPP Celje, za izbrano regijo.

Po našem mnenju bi bila gradnja novega objekta v bližini avtocestnega priključka Celje

- Vzhod najprimernejša, saj v okolici ni nobenih infrastrukturnih ovir ali kakšnih drugih

ovir, ki bi ovirale gradnjo oziroma bi delovanje tako velikega poštnega centra motilo.

Dostavna vozila bi imela možnost hitre vključitve na avtocesto, ki je v neposredni

bližini. Izbrani uvoz na avtocesto je dobra izbira tudi zaradi tega, ker je v okolici veliko

krožnih križišč, ki še povečujejo cestno prometno varnost. Poleg ugodne lege ob glavni

prometni povezavi v regiji je izbira lokacije ugodna tudi iz finančnega vidika, saj so v

okolici kmetijska zemljišča, ki nimajo tako visoke cene, te pa še vedno padajo, zato

nakup za Pošto Slovenije ne bi smel biti velik finančni problem. Nakup dveh

predlaganih parcel bi po našem izračunu Pošto Slovenije stal le okoli 20.900 €, kar, po

našem mnenju, za takšno podjetje ne bi smelo predstavljati prevelikega stroška.



3.4.1 Ocena stroškov postavitve PPP Celje

Tabela 5: Ocena stroškov

AKTIVNOST oz.

DELOVNI

PAKET

Strošek

dela

v €

Strošek

materiala

v €

Oprema

v €

Storitve

v €

SKUPAJ

v €

Dokumentacija 45.000 45.000

Zemljišče 21.000 21.000

Energija 30.000 30.000 40.000 100.000

Oprema 500.000 85.000 585.000

Parkirišča 6.000 10.000 7.000 23.000

Organizacija 20.000 10.000 30.000

Kader 45.000 45.000

Varnost 7.000 15.000 12.000 34.000

SKUPAJ 108.000 61.000 562.000 152.000 883.000

Podati oceno stroškov gradnje in opreme tako obsežnega in kompleksnega objekta kot

je PPP v Celju, je zelo težko, saj je v postavitev tako velikega objekta vključenih veliko

dejavnikov, ki jih je potrebno upoštevati. Žal nam vsi potrebni podatki niso dostopni,

saj predstavljajo poslovno skrivnost, poleg tega pa nimamo potrebnega znanja, da bi jih

lahko sami točneje določili in podrobno predstavili. Predpostaviti je mogoče le okvirno

ceno zemljišč, ki smo jih izbrali kot najprimernejše za postavitev takšnega centra.

Mogoča je tudi primerjava z že dvema delujočima PPP v Sloveniji, ceno bi bilo mogoče

določiti na podlagi cene že zgrajenih centrov. Menim, da cena ne bi smela veliko

odstopati od cene postavitve in opreme obeh že delujočih PPP v Sloveniji. Po podatkih,

ki smo jih pridobili na Pošti Slovenije, je bila končna cena gradnje PPP Kranj 2.075.100

€, cena za izgradnjo PPP Koper pa 739.524 €. Ceni se precej razlikujeta, vzroke za



takšno odstopanje pa bi lahko iskali v različnih dejavnikih. Cena bi lahko odstopala

zaradi različne cene pri nakupu zemljišč in cene nove gradnje, saj imata že delujoči PPP

prostore v že zgrajenih stavbah oziroma so te stavbe v sklopu večjega industrijskega

kompleksa. Tudi cene opreme ne bi veliko odstopale od cen opreme PPP v Kranju in

Kopru (Pošta Slovenije, 2013).

V zgornji tabeli smo podali našo oceno stroškov, v katero smo vključili nekaj

dejavnikov, ki so po našem mnenju pomembni in potrebni pri gradnji takšnega objekta.

Vrstice v tabeli predstavljajo delovne pakete, za katere smo podali oceno stroškov,

glede na aktivnosti, potrebne za uresničitev in realizacijo. Vsakega od delovnih paketov

smo pri oceni podrobno razdelili na več aktivnosti, katere posamezni delovni paket

zajema oziroma so potrebni za njegovo realizacijo, vendar je tu mogoča še podrobnejša

razčlenitev, predvsem pri paketih varnosti, organizacije in še posebej pri paketu opreme,

ki bi morala biti najsodobnejša. Ocene so podane na podlagi primerjave izgradnje

podobnih objektov in različnih obratov.

Kot je pomembno ob zaključku načrtovanja vsakega projekta preveriti njegovo

donosnost iz ekonomskega vidika in upravičenost njegove realizacije, je smiselno to

preveriti tudi za gradnjo PPP Celje. Pred nadaljnjimi fazami uresničitve projekta je

smiselno preveriti še njegovo ekonomsko upravičenost in v kolikšnem času se nam bo

velika začetna investicija tudi povrnila in kdaj približno nam bo projekt začel prinašati

dobiček. V našem primeru bi se investicija, če upoštevamo samo prihranjene

transportne stroške vozil, ki bi na leto znašali približno 50.000 €, povrnila v približno

osemnajstih letih. Menim pa, da bi lahko izkoristili strateško lokacijo ob avtocesti ter te

stroške povrnili tudi v precej krajšem času, na primer z reklamno dejavnostjo na

zunanjih stenah objekta in podobno.

Izračun povrnitve stroškov uresničitve projekta, samo glede na prihranjene transportne

stroške: 135 € * 310 dni = 41.850 € / leto.



ZAKLJUČEK

Kot smo že omenili, je prostorska stiska, na Kosovi 5 v Celju, kjer se nahaja pošta 3102

Celje, ki trenutno opravlja nalogo PPP za PE Celje, velika. Trenutna lokacija, zaradi

dotrajanosti objekta, ne zagotavlja racionalnega poslovanja pošte. Poleg tega je precej

oddaljena od avtocestnih priključkov, ki so v bližnji okolici mesta Celje. Zato menimo,

da bi bila smiselna postavitev novega, modernejšega poslovnega objekta, nekje v bližini

enega od teh dveh avtocestnih priključkov. Za najprimernejšega smo izbrali priključek

Celje - Vzhod, saj je okoli priključka dovolj prostora, veliko je nepozidanih površin, ki

bi jim lahko spremenili namembnost in tam zgradili novo poslovno enoto Pošte

Slovenije. S tem bi Pošta Slovenije pridobila nove prostore za celjsko regijo, v katerih

bi bile manipulacije s pošiljkami lažje in stroškovno manj obremenjujoče za podjetje.

Skrajšale bi predvsem transportne poti in posledično bi se skrajšal tudi čas dostave, kar

je v današnjem času lahko velika prednost pred konkurenco. Tudi uporabniki storitev so

vedno bolj zahtevni, zato jim je potrebno nuditi vedno boljše pogoje, saj je konkurenca

v tej gospodarski panogi zelo močna in v postopku stalnega razvoja.

Ocena učinkov

S postavitvijo PPP na predlagani lokaciji bi se izognili tudi vsej prometni signalizaciji

ter predpisom in infrastrukturnim oviram, ki trenutno dostavnim vozilom podaljšujejo

nepotrebno pot in čas. S postavitvijo PPP Celje, na predlagani lokaciji, bi prihranili tudi

in predvsem pri stroških, ki bi večjo začetno investicijo, poleg vseh ostalih, zagotovo

novih ali večjih prihrankov in zaslužkov, povrnili v doglednem času. Že samo iz tabele

1 je razvidno, da ima Pošta Slovenije s transportom na razdalji med avtocestnim

priključkom in obstoječo lokacijo okoli 135 € transportnih stroškov, ki so po našem

mnenju v celoti nepotrebni, poleg tega se bodo zmanjšala tudi tveganja nastanka

nepredvidljivih dogodkov, kot so nesreče v prometu ali zastoji, ki bi lahko postali vzrok

za zamude pri dostavi pošiljk.

S postavitvijo PPP v Celju bi lažje izvajali že uveljavljen model ločevanja poštnih

pošiljk, ki ga v svoji doktorski disertaciji opisuje dr. Andrej Lisec. Ugotovil je, da je

smiselno izboljšati že obstoječi sistem prenosa paketov tako, da se izločijo paketi za

območje lastnih pošt, paketnih pošt ter za tiste poslovne enote, kjer je to upravičeno.



To je dokazala aplikacija, ki je bila izvedena v primeru območja Poštnega logističnega

centra v Ljubljani, ki pokriva dve tretjini Slovenije. Uporabo že omenjene aplikacije bi

bilo smiselno razširiti na delovanje Pošte po celotni državi, kamor pa spadajo tudi

poštne poslovalnice v celjski regiji.

Pogoji za uvedbo

Pošta Slovenije, kot podjetje v lasti države, ima dobre pogoje za širitev in modernizacijo

svojih procesov. S posvečanjem večje pozornosti razvoju ter vlaganju v napredek in

razvoj družbe bi Pošta Slovenije lahko uvedla tudi izvajanje novih storitev in izboljšala

kakovost izvajanja njene primarne storitve. V preteklosti državna podjetja niso

posvečala veliko pozornosti racionalnemu poslovanju, saj niso imela prave konkurence,

vendar se je v modernem času, ko svoje storitve na slovenskem trgu ponujajo tudi tuja

podjetja, tudi to spremenilo. Zelo močno je zavedanje, da je potrebno za obstoj družbe

poslovati kar se da racionalno in profesionalno. K temu je pripomogla tudi svetovna

gospodarska kriza, kateri ni v celoti ušlo skoraj nobeno podjetje in Pošta Slovenije tu ni

izjema. Navkljub gospodarski krizi in močni konkurenci Pošta Slovenije še ohranja svoj

trg, saj hitro reagira na spremembe trga in se dobro prilagaja potrebam na trgu.

Menim, da bi Pošta Slovenije, zaradi svojega gospodarnega poslovanja in dobrih

možnosti pri pridobivanju kreditov, saj je državno podjetje, lahko opisan projekt

izpeljala približno v enem letu in prestavila poslovanje PPP Celje na novo lokacijo in v

nove prostore.

Možnost nadaljnega razvoja

Že predhodno omenjeno aplikacijo, ki se trenutno uporablja v PLC, bi lahko uporabili in

izvajali tudi na nivoju PPP in paketne pošiljke iz paketnih pošt pošiljali direktno do

ostalih PPP-jev po Sloveniji. Dovolj velike količine paketnih pošiljk bi se lahko

direktno, ne da gredo preko PLC, dostavljale do regijskih poštnih centrov, na primer

neposredna povezava med PPP v Celju in Kranju ali PPP v Celju in Kopru, brez

vmesnega postanka v PLC Ljubljana. S tem bi upravičili namen tega nivoja pošt

oziroma te logistične platforme, da se razbremenita PLC-ja v Ljubljani in Mariboru.

Pošiljke bi v fazi pošiljanja opravile bistveno krajšo pot, kot jo opravijo sedaj, brez PPP.



Proces dostave bi lahko nadgradili tudi z vključitvijo informacijskih medijev, ki bi

naslovniku sporočali, ali preko mobilnega telefona ali preko elektronske pošte, kje se

njegova pošiljka nahaja in kdaj lahko pričakuje dostavo, saj bi se s tem bolj približali

uporabnikom storitev.

Morda se na prvi pogled zdi, da se bo z ustanovitvijo še ene vmesne postaje podaljšal

čas dostave pošiljk do naslovnika, vendar temu ni tako. Čas dostave bi se skrajšal,

predvsem zaradi boljše preglednosti in urejenosti, poleg tega pa bi se znižali stroški

dostave, ki ne smejo predstavljati prevelikega deleža končne cene proizvoda.

Že preverjena praksa, v že delujočih PPP-jih v Sloveniji (PPP Šenčur, 4102 Kranj in

PPP Koper, Koper 6104), bi nam bila lahko vzor tudi za PPP v Celju, da bi jo opremili z

modernim logističnim sistemom, ki bi pripomogel k večji konkurenčnosti in ki bi še

dodatno upravičil smiselnost in potrebo po zgraditvi modernega logističnega objekta

tudi v tem delu države. Z uvajanjem transporterjev v proces razvrščanja in pošiljanja

paketnih ter tudi pisemskih pošiljk bi bilo delo v veliki meri mogoče avtomatizirati in

tako izboljšati potek ter samo kakovost procesa. S to poslovno potezo bi Pošta Slovenije

postala še bolj prilagodljiva za potrebe trga in si zagotovila še večje število uporabnikov

svojih storitev, saj bi te bile lažje izvedljive in uporabnikom bolj dostopne.

S svojim racionalnim poslovanjem bi morala Pošta Slovenije nadaljevati tudi v

prihodnje in ga s takšnimi projekti nadgrajevati, saj bi se ji tudi v finančnem smislu to

obrestovalo in jo postavilo ob bok morda tudi večjim transportnim podjetjem v Evropi.

S tem bi se odprle nove možnosti razširitve palete storitev in lažje pridobivanje novih

trgov, tudi izven meja države.



VIRI IN LITERATURA

Avžner, T., Lisec, A., Pejić, V. & Rosi, B. (2015). Poštni logistični center Ljubljana.

Projektna naloga, Celje: Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko.

Celje (b. d. a). V Google Earth. Najdeno 18. maj 2014 v Google Earth.

Celje (b. d. b). V Google Earth. Najdeno 18. maj 2014 v Google Earth.

Cubis poslovni center. (2009). Najdeno 13. julija 2014 na spletnem naslovu:

http://www.cubis.si/Sprehodite-se-po-Cubisu/Posta-Slovenije.

Gajšek, B. & Šimenc, M. (2011). Logistična platforma - muha enodnevnica ali

koncept, ki obeta. EOL. 64 – 65, str.76-78.

Gajšek, B. (2014). Razumevanje logističnih platform v teoriji in praksi. Doktorska

disertacija. Celje: Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko.

Kramberger T., Štrubelj G., Žerovnik J. (2008). Experimental comparison of three

heuristics for the Chinese postman probblem with priority nodes. Ljubljana.

Kramberger T. (2010). Problem kitajskega poštarja s prioritetnimi vozlišči: doktorska

dizertacija. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko,

računalništvo in informatiko.

Kramberger T., Žerovnik J., Štubelj G., Prah K., (2012). GIS tehnology as an

environment for testing an advanced mathematical model for optimization of

road maintance. Maribor.

Lerher, T. in Potrč, I. (2010). Skladiščni sistemi in skladiščno poslovanje. Celje:

Fakulteta za logistiko. Najdeno dne 18. junij 2014 na spletnem naslovu:

http://164.8.132.54/Skladiscni_sistemi_in_skladiscno_poslovanje_I/index.html.

Lisec, A. (2006). Optimizacija logistike paketov v hierarhični prostorski zasnovi poštne

mreže: doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska

fakulteta.

Motorways-SLO-map (2011). V Wikipedii. Najdeno 15. junij 2014 na spletnem

naslovu: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Motorways-SLO-map.svg.

Pernek, J. (2010). Rast kataloške in spletne prodaje – in s tem paketov – tudi v

prihodnje, EOL, 5, 45-49.

Pošta nekoč [Pošta Slovenije], (2009). Najdeno 15. maj 2014 na spletnem naslovu:

http://www.posta.si/opis-storitve/554/Posta-nekoc.

Poštni center Ljubljana (2009). Najdeno 15. maj 2014 na spletnem naslovu:

http://dkum.uni-mb.si/Dokument.php?id=41285



https://www.posta.si/opis-postnega-ziga/333/Postni-center

Ljubljana?nodeid=534.

Poštni logistični center Maribor (2009). Najdeno 15. maj 2014 na spletnem

naslovu: https://www.posta.si/opis-postnega-ziga/555/POSTNI-LOGISTICNI-

CENTER-MARIBOR?nodeid=534

Pošta Slovenije d.o.o. (2013), Uradno glasilo Pošte Slovenije, 10, (3).

Pošta Slovenije d.o.o. (2014), Oddelek logistike (interno gradivo). Maribor: Pošta

Slovenije d.o.o.

Prostorski portal RS. (2014a). Najdeno 25. maj 2014 na spletnem naslovu:

http://prostor3.gov.si/javni/javniVpogled.jsp?rand=0.3840813727175518#

Prostorski portal RS. (2014b). Najdeno 25. maj 2014 na spletnem naslovu:

http://prostor3.gov.si/javni/javniVpogled.jsp?rand=0.3840813727175518#

Pučko, D. (2008). Strateški management 1. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

Resolucija o prometni politiki Republike, Uradni list RS, št. 58/2006.

Rosi, B. & Sternad, M. (2008). Prometni sistemi. Celje: Fakulteta za logistiko.

Najdeno 3. junij 2014 na spletnem naslovu:

http://164.8.132.54/Prometni_sistemi/index.html.

Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji (2015), Najdeno 25. maj 2014, na

spletnem naslovu: mzip.gov.si.

Šašelj Kos, M. (1997). Pošta na slovenskih tleh. Delo – Tiskarna, d.d. Maribor 1997.

Žagar, A. (2010). Eulerjevi obhodi. Teorija grafov. Najdeno 2. september 2014 na

spletnem naslovu: http://www.zagar.ws/ana/grafi/Euler.html.

Žunec, E. (2010). S pomočjo transporterjev do avtomatizacije dela. Poštni razgledi –

glasilo Pošte Slovenije, 4, 20.

https://www.posta.si/opis-postnega-ziga/333/Postni-center

http://dkum.uni-mb.si/Dokument.php?id=41316

http://www.zagar.ws/ana/grafi/Euler.html

PRILOGE

KAZALO PRILOG

PRILOGA 1: VOZNI RED ZA 3102 CELJE……………….................................……………1

1

Priloga 1: Vozni red za 3102 Celje

Prevoznik Km ODPRAVA

SKLEP L I N I J A PRISPETJE

OPOMBA

ura OD ZA ura

3.1. 106 18:20 CELJE - MARIBOR – CELJE 106

Pošta 3102 Celje SDV

SRN 3102 Celje I. 2002 Maribor

53 2002 Maribor

19:00

53 3102 Celje

20:00

3.2. 120 16:50

CELJE - PODPLAT - ROGAŠKA

SLATINA - ŠENTJUR - MARIBOR 120

PE PLC MARIBOR TV

27 17:25 SN 3241 Podplat 2002 Maribor

13 17:45 SN 3252 Rogatec 2002 Maribor 8 18:20 SN 3250 Rogaška

Slatina 2002 Maribor

11 18:40 SN 3240 Šmarje pri

Jelšah 2002 Maribor

11 19:00 SN 3230 Šentjur 2002 Maribor SN 3222 Dramlje 2002 Maribor pos. 3230 Šentjur SN 3232 Ponikva 2002 Maribor pos. 3230 Šentjur SN 3231 Grobelno 2002 Maribor pos. 3230 Šentjur SN 3263 Gorica pri

Slivnici 2002 Maribor pos. 3230 Šentjur

50 2002 Maribor 19:50

2

3.3. 65 18:05

CELJE - VOJNIK - SLOVENSKE

KONJICE - MARIBOR 65

Pošta 3102 Celje TV RN 3102 Celje 2002 Maribor 9 18:15 SN 3212 Vojnik 2002 Maribor

SN

PG. POŠTA 3201 Šmartno v Rožni dolini 2002 Maribor pon, tor, čet, pet

SN 3203 Nova Cerkev 2002 Maribor pon, sre, pet 14 18:45 SN 3214 Zreče 2002 Maribor 6 19:10 SN 3210 Slovenske

Konjice 2002 Maribor

SN 3215 Loče 2002 Maribor pos. 3210 Slovenske

Konjice 36 2002 Maribor 20:00

3.4. 178 16:50

CELJE - VRANSKO - ŽALEC -

MARIBOR - CELJE 178

Pošta 3102 Celje TV

24 17:20 SN 3303 Gomilsko 2002 Maribor tor, čet

S*RN 3303 Gomilsko 3305 Vransko tor, čet 5 17:35 SN PG. POŠTA 3304

Tabor 2002 Maribor

sre S*RN 3304 Tabor 3305 Vransko sre 5 17:50 SN 3305 Vransko 2002 Maribor SN 3303 Gomilsko 2002 Maribor pon, sre, pet SN PG. POŠTA 3304

Tabor 2002 Maribor

pon, tor, čet, pet SN 1221 Motnik 2002 Maribor tor, čet 15 18:20 SN 3313 Polzela 2002 Maribor SN 3314 Braslovče 2002 Maribor pos. 3313 Polzela SN 3327 Šmartno ob

Paki 2002 Maribor

pos. 3313 Polzela 6 18:35 SN 3312 Prebold 2002 Maribor

3

8 19:00 SN 3310 Žalec 2002 Maribor SN 3302 Griže 2002 Maribor pos. 3310 Žalec SN 3311 Šempeter v

Savinjski dolini 2002 Maribor

pos. 3310 Žalec SN 3301 Petrovče 2002 Maribor pos. 3310 Žalec 62 2002 Maribor 19:50 53 3102 Celje 21:00

3.5. 127 18:00

CELJE - MOZIRJE - VELENJE -

MARIBOR 127

PE PLC MARIBOR TV

35 18:35 SN 3330 Mozirje 2002 Maribor

SN 3331 Nazarje 2002 Maribor pos. 3330 Mozirje SN 3332 Rečica ob

Savinji 2002 Maribor

pos. 3330 Mozirje SN 3333 Ljubno ob

Savinji 2002 Maribor

pos. 3330 Mozirje SN 3334 Luče 2002 Maribor pos. 3330 Mozirje SN PG. POŠTA 3335

Solčava 2002 Maribor

pos. 3330 Mozirje SN 3342 Gornji Grad 2002 Maribor pos. 3330 Mozirje SN 3341 Šmartno ob

Dreti 2002 Maribor

pos. 3330 Mozirje 14 19:00 SN 3325 Šoštanj 2002 Maribor SN PG. POŠTA 3326

Topolšica 2002 Maribor

pos. 3325 Šoštanj 7 19:30 SN 3320 Velenje 2002 Maribor SN 3321 Velenje 2002 Maribor pos. 3320 Velenje SN 3323 Velenje 2002 Maribor pos. 3320 Velenje 71 2002 Maribor 20:45

4

3.6.1. 4 14:45

3102 CELJE - 3107 CELJE - 3102

CELJE 4

Pošta 3102 Celje LDV

2 15:15 SN 3107 Celje 2002 Maribor razen srede

2 3102 Celje 15:45

3.6.3. 51 17:10 CELJE - LJUBEČNA - DOBRNA -

CELJE 51

Pošta 3102 Celje SDV 7 17:20 SN 3202 Ljubečna 2002 Maribor

S*RN 3202 Ljubečna 3102 Celje

3 17:30 SN 3211 Škofja vas 2002 Maribor

S*RN 3211 Škofja vas 3102 Celje

12 17:45 SN 3204 Dobrna 2002 Maribor

S*RN 3204 Dobrna 3212 Vojnik

15 18:15 S*RN

PG. POŠTA 3201 Šmartno v Rožni dolini 3212 Vojnik sreda

SN

PG. POŠTA 3201 Šmartno v Rožni dolini 2002 Maribor sreda

8 18:35 SN 3103 Celje 2002 Maribor


3 3102 Celje 19:00

5

3.6.5. 106 16:15

CELJE – KOZJE – PRISTAVA PRI

MESTINJU – CELJE tor, čet

Pošta 3102 Celje SDV 32

17:10 S*RN PG. POŠTA 3261 Lesično

3260 Kozje

SN PG. POŠTA 3261 Lesično

2002 Maribor

5 17:20 SN 3260 Kozje 2002 Maribor SN 3262 Prevorje 2002 Maribor 13 17:30 SN 3256 Bistrica ob

Sotli 2002 Maribor

S*RN 3256 Bistrica ob

Sotli 3260 Kozje

13 17:50 SN 3254 Podčetrtek 2002 Maribor SN 3223 Loka pri

Žusmu 2002 Maribor

6 18:00 SN 3253 Pristava pri

Mestinju 2002 Maribor

S*RN 3253 Pristava pri

Mestinju 3254 Podčetrtek

37 3102 Celje 18:45

3.6.6.1. 4 16:55 3102 CELJE - TEHARJE - 3102 CELJE razen četrtka 4

Pošta 3102 Celje LDV

2 17:00 SN PG. POŠTA 3221 Teharje

2002 Maribor

S*RN PG. POŠTA 3221 Teharje

3220 Štore

2 3102 Celje 17:10

6

3.6.6. 8

17:35 (ob četrtkih 17:25:00) CELJE - TEHARJE - ŠTORE - CELJE 8

Pošta 3102 Celje SDV 2 17:30

SN PG. POŠTA 3221 Teharje

2002 Maribor čet

S*RN PG. POŠTA 3221

Teharje 3220 Štore

2 17:45 SN 3220 Štore 2002 Maribor

4 3102 Celje 18:15

3.6.7. 35 17:00 VITANJE - FRANKOLOVO – CELJE 35

Pošta 3102 Celje 7 17:10 SN 3205 Vitanje 2002 Maribor * vozilo prometnega križa hitre pošte

10 17:25 SN 3203 Nova Cerkev 2002 Maribor tor, čet

S*RN 3203 Nova Cerkev 3212 Vojnik

tor, čet LDV 6 17:35 SN 3213 Frankolovo 2002 Maribor 12 3102 Celje 18:00

7

3.6.8. 76 16:20

CELJE – PLANINA PRI SEVNICI -

LAŠKO - CELJE pon, sre, pet 76

Pošta 3102 Celje SDV 29 17:15 SN

3225 Planina pri Sevnici

2002 Maribor

SN

3224 Dobje pri Planini

2002 Maribor

SN

PG. POŠTA 3273 Jurklošter

2002 Maribor

22 17:50 SN 3272 Rimske Toplice

2002 Maribor

7 18:15 SN 3270 Laško 2002 Maribor SN 3271 Šentrupert 2002 Maribor 13 18:35 SN 3104 Celje 2002 Maribor 1 18:50 SN 3105 Celje 2002 Maribor 4 3102 Celje 19:05

3.6.11. 4 19:35

3102 CELJE - 3101 CELJE - 3102

CELJE 4

Pošta 3102 Celje SDV


2 3102 Celje 19:55

8

3.6. 53 20:05 CELJE - MARIBOR 53

Pošta 3102 Celje TV

20:05 SRN 3102 Celje II. 2002 Maribor

SN 3107 Celje 2002 Maribor pos. 3102 Celje

SN PG. POŠTA 3221 Teharje 2002 Maribor

pos. 3102 Celje

SN 3220 Štore 2002 Maribor pos. 3102 Celje SN 3273 Jurklošter 2002 Maribor pos. 3102 Celje SN 3225 Planina pri

Sevnici 2002 Maribor

pos. 3102 Celje SN 3224 Dobje pri

Planini 2002 Maribor

pos. 3102 Celje SN 3213 Frankolovo 2002 Maribor pos. 3102 Celje SN 3203 Nova Cerkev 2002 Maribor pos. 3102 Celje SN 3204 Dobrna 2002 Maribor pos. 3102 Celje SN 3211 Škofja vas 2002 Maribor pos. 3102 Celje SN 3202 Ljubečna 2002 Maribor pos. 3102 Celje SN 3262 Prevorje 2002 Maribor pos. 3102 Celje ob

sredah SN PG. POŠTA 3261

Lesično 2002 Maribor

pos. 3102 Celje SN 3260 Kozje 2002 Maribor pos. 3102 Celje SN 3256 Bistrica ob

Sotli 2002 Maribor

pos. 3102 Celje SN 3223 Loka pri

Žusmu 2002 Maribor

pos. 3102 Celje SN 3253 Pristava pri

Mestinju 2002 Maribor

pos. 3102 Celje SN 3254 Podčetrtek 2002 Maribor pos. 3102 Celje SN 3205 Vitanje 2002 Maribor pos. 3102 Celje SN 3272 Rimske

Toplice 2002 Maribor

pos. 3102 Celje SN 3270 Laško 2002 Maribor pos. 3102 Celje

9

SN 3271 Šentrupert 2002 Maribor pos. 3102 Celje SN 3103 Celje 2002 Maribor pos. 3102 Celje SN 3104 Celje 2002 Maribor pos. 3102 Celje SN 3105 Celje 2002 Maribor pos. 3102 Celje SN 3106 Celje 2002 Maribor pos. 3102 Celje SN 3101 Celje 2002 Maribor pos. 3102 Celje 53 2002 Maribor 21:05

S* - S sklep se formira po potrebi 831

Documents

IZBIRA PRIMERNE LOKACIJE ZA PAKETNO PRETOVORNO … · 2017. 11. 28. · ter stremeti k temu, da bi bili vedno korak pred konkurenco. Samo tako se bodo potrošniki pogosteje odločali