Ivan Cankar Pohuj‰anje v dolini ‰entflorjanski · 2020. 12. 11. · POHUJ·ANJE V DOLINI ·ENTFLORJANSKI BESeDA 3 OSEBE IN OBRAZI Kri‰tof Kobar, imenovan Peter; umetnik in razbojnik.Nje-gov

BESeDAPOHUJ·ANJE V DOLINI ·ENTFLORJANSKI

1

Ivan Cankar

Pohuj‰anjev dolini

‰entflorjanski

Farsa v treh aktih

BESeDAE L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S


2

BESeDAIvan CankarPOHUJ·ANJE V DOLINI·ENTFLORJANSKIFarsa v treh aktih

To izdajo pripravilFranko [email protected]

ISBN 91-7301-041-3

[email protected]/beseda


3

OSEBE IN OBRAZI

Kri‰tof Kobar, imenovan Peter; umetnik in razbojnik. Nje-gov obraz je obrit, svetal in prijeten. Redi in debe-li se od akta do akta. Tudi ob prvem nastopu, koje ‰e popotnik in rokovnjaã, ni obleãen capinsko;ku‰travo frizuro ima in pisano pentljo okoli vra-tu. Patetiãen ni Peter nikoli; v vseh njegovih bese-dah, tudi v resnih, je ironija in humor; spozabi seedino v drugem aktu za en sam trenutek, pa setakoj vzdrami.

Jacinta popotnica, druÏica njegova, je lepa brez primere.Ljubezniva, ljubeãa, svojeglavna, brezpokojna,vsega Ïeljna in vsega sita Ïenska od frizure do ‰ol-nov. Tako je obleãena in take so njene kretnje, daje razumljivo poÏelenje rodoljubov; ampak vsanjena koketnost ni hladno premi‰ljena, temveãizvira nezavedno iz polne Ïenske nature.

Îupan je ãastivreden, debel in rdeã rodoljub; tudi v naj-nevarnej‰ih trenutkih ne izgubi svoje spo‰tljivo-sti; njegova govorica razodeva in vsa njegova zu-nanjost priãa, da visoko drÏi bandero doline ‰ent-florjanske. Kolikor je hinav‰ãine v njem, je popol-noma nedolÏna; on verjame, kar govori.

Îupanja je rejena, gospodovalna in neãimrna, ‰e zmeromgreha vredna.


4

Dacar od vseh rodoljubov obsojeni gre‰nik doline ‰ent-florjanske: suhljat je, rdeãenos, vsaka njegova be-seda je trnova, vsak pogled pravi: »Kaj misli‰, dasi ti kaj bolj‰i? Poznam te!« — Zato je njegov srddo Petra najgloblji in njegovo poniÏanje najboljgroteskno.

Dacarka je suho, jezikavo babi‰ãeEkspeditorica takisto.Uãitelj ·viligoj je po besedah Petrovih »ãednost doline ‰ent-

florjanske«. On ne pozna gre‰nikov in jih ne sodi,zato ker sam ni gre‰nik; iskreno je rodoljuben,bogabojeã in nedolÏen. V zunanjosti svoji je ‰o-ma‰ter stare sorte; v smolasti ãrni suknji hodi, na-oãnike ima, njegova beseda je zmerom resna,modra in pouãljiva.

Notar je izmed tistih notarjev, ki ‰e tu tam Ïive izza sta-rodavnih ãasov, kandidatom v spotiko; spodobenin ãrno, nekoliko starinsko obleãen, Ïiv paragraf,pod katerim se skrivajo tihi grehi, kakor spominina mladost.

·tacunar brkat in nekoliko zapit va‰ki oderuh.·tacunarka, debela mati,Cerkovnik, rejena, obrita, sladkostna neroda, inDebeli ãlovek, va‰ki policist in Ïiva postava — so znane fi-

gure.Popotnik je zelo mlad ãlovek; v drugem aktu popolnoma

razcapan, v tretjem pa obleãen v preohlapen frakin v predolge hlaãe in po frizersko poãesan.

Zlodej je najbolj podoben zanemarjenemu diurnistu;nekoliko ‰epa, kakor tradicija priãa; dolg je in


5

suh, globoko do beder mu padaJo ‰krici. Njegovobraz, ko‰ãen in kozjebrad, je zmerom kisel inzlovoljen; glas njegov, posebno v dialogih s Pet-rom, je plah in jokav.

Vr‰i se farsa v dolini ‰entflorjanski ob dana‰njihãasih.


6

PRVI AKT

V Ïupanovi krãmi, ki je opremljena, kakor so oprem-ljene gosposke krãme na deÏeli. Na levi vhod iz veÏe,zadaj, za stopnico vi‰je, duri v izbo, na desni okno. Vozadju: na levi velika peã s klopjo, na desni dolgamiza.

1. PRIZOR

Za mizo sede rodoljubi iz doline ‰entflorjanske: notar,dacar, ‰tacunar, cerkovnik, Ïupanja, ekspeditorica itd.

Îupan stoji. Vsi so ogorãeni in delajo hude obraze.

Îupanja Ampak taka reã!Ekspeditorica Joj, taka reã!Dacar Hudo ãudna reã!Îupan Ti pa kar molãi, gobezdalo dacarsko, ki sámo nisi

niã bolj‰e! … Torej, ljudje boÏji, tako in tako! VsekaÏe in mnogotera znamenja priãajo, da se je pri-kradlo pohuj‰anje v dolino ‰entflorjansko. Tam sije postlalo, ob potoku, v tistem brlogu, ki je bil odnekdaj pribeÏali‰ãe vsega smradljivega. Pravi, damu je Peter ime in da je umetnik. Îe to je ãrnoznamenje! Doline ‰entflorjanske ni blagoslovilBog zato, da bi re dila in pitala umetnike, tatove,razbojnike in druge postopaãe! Dolina ‰entflor-


7

janska je Ïivela brez umetnikov doslej, pa bo iz-hajala tudi poslej! Mi vemo, kar vemo: da jeumetnost zakrpana suknja neãistosti in drugihnadlog!

Vsi kimajo z Ïalostnimi obrazi.Dacar zacmoka

Zdaj pa k Ïenski!Îupan ga o‰vrkne s hudim pogledom

Saj vem, nakaza, da v mislih pre‰u‰tvuje‰! … Najbi Ïe bil umetnik in postopaã, ljubi moji — kma-lu bi poginil, kakor je postava boÏja! SrameÏljivoin ti‰je. Ampak ni sam!Vsi povesijo oãi

Îupanja Taka reã!Ekspeditorica O, taka reã!Dacar Hudo ãudna reã!Îupan Zdaj pa nastane vpra‰anje, ljubi moji: kako bi se

dolina ‰entflorjanska uprla pohuj‰anju? SovraÏ-nik je blizu, je Ïe za plotom! Neãistost se je speãa-la z umetnostjo in obadva sta napovedala hudovojsko na‰im rodoljubnim in drugim ãednostim.Kaj je zdaj na‰a dolÏnost, ljubi moji? Zidajmo inpopravimo trdnjavo, dokler je ãas, zastraÏimookope, nabrusimo bridke sablje! Ne — o, ne! —duh tujinstva ne bo skrunil na‰ih svetinj! Podaj-mo si roke, prisezimo!

Dacar vzdigne rokoPriseÏem!

Îupan âemu pa ti vzdiguje‰ dolgo svojo roko, neãistost?Zadnji bo‰, ne prvi! … Zato bi rekel in bi svétoval,


8

da ustanovimo pri tej priãi sveto druÏbo, takorekoã telesno straÏo doline ‰ent florjanske. In joimenujmo »druÏbo razliãnih ãednosti«! Na delotedaj, ker resnobni so dnovi.Sede.

·tacunar Pa recimo, da bodi Ïupan predsednik.Vsi Îupan bodi predsednik!Dacar Kdo bo blagajnik?Îupanja Ti Ïe ne, motovilo pijano!Notar Ïupanu

Jaz bi pa le rad vedel, kak‰na je tista Ïenska in kajpoãenjata, ko sta samá v brlogu! LaÏje bi ãlovekgovoril, ãe bi vedel kako in kaj.

Îupan Pravijo, da je lepa.Îupanja Kdo pravi?Ekspeditorica Greh ni bil nikoli lep.Îupan Zato pa smo poslali uãitelja ·viligoja …Dacar Zakaj njega?Îupan Vem, da bi te gnale tja skomine, nesnaga … Posla-

li smo uãitelja ·viligoja, ker je najbolj nedolÏen;zato da prevoha in poizve, kak‰ne so tiste neãi-stosti, ki jih uganja pohuj‰anje v brlogu … Ták jevsake vojske zaãetek.

·tacunar Pa le morda ni bilo prav, da smo poslali uãitelja·viligoja. NedolÏen je Ïe, ampak je treba tudi bi-stre pameti.

Cerkovnik Ne le pameti, tudi poboÏnosti je treba. Trdna veraje sovraÏnik vsega pohuj‰anja.


9

Notar Ampak treba je tudi in ‰e najbolj znanja v posta-vah in paragrafih! Kdo bi obsodil greh, ãe ne ve,kako bi sodil?

Îupanja Meni se zdi, da gre Ïenski beseda, kadar se go-vori o pohuj‰anju! Izku‰ena Ïenska vidi, kar jemo‰kemu na vekomaj skrito.

Ekspeditorica Po mojih mislih pa bi bilo koristno, da ste poslalineizku‰eno Ïensko: ona vidi, gleda — ne razume!

Dacar Torej pojdimo vsi!Vsi ogorãeni

Nesnaga!Îupan Ne samo nedolÏen, tudi star je Ïe uãitelj ·viligoj.

Kadar se povrne ter nam razodene skrivnosti tegagreha, ki se je prevalil v dolino ‰entflorjansko,ustanovimo druÏbo, kakor ukazujejo potreba,paragraf in postava!

2. PRIZOR

Prej‰nji; uãitelj ·viligoj pride in Zlodej za njim.

Vsi Kak‰na je?Dacar Kaj sta poãela?Îupanja dacarju

Nesnaga! …·viligojuAmpak, kaj sta poãela?

Vsi Kaj sta poãela?Uãitelj Kako bi pravil, rodoljubi, dragi moji, da bi ne za-

rdel? Tako je bilo, da se Bogu usmili …Vsi Kako je bilo?


10

Dacar Takega bi bili tja poslali, ki ima jezik razvozlan.Îupan ·e prezgodaj bo‰ pri‰el do neãistih misli! … Ti,

uãitelj ·viligoj, pa govori!Uãitelj Najpoprej, ljubi moji, bi se mi zdelo …Îupanja Tak, kako je hilo? Kaj sta poãela?Uãitelj Najpoprej, ne zamerite, da vam pokaÏem tega

gospoda, ki je pri‰el z menoj. Pravi, da se pi‰eKonkordat, da je s Francoskega in da je pri‰el ‰tu-dirat to na‰o dolino ‰entflorjansko, ki je znana inslavna po vsem svetu zaradi svojih rodoljubnihãednosti. Tam sem ga sreãal na cesti in hudó jekoprnel, da bi spoznal tako Ïupana kakor Ïupa-njo ter vse druge znamenite in zasluÏne rodolju-be!Zlodej se globoko prikloni.

Dacar Ampak ‰epa!Îupan Ti ‰epa‰ na du‰i in na vesti! … Va‰ sluÏabnik sem,

cenjeni Konkordat!Îupanja ·viligoju

Kako je bilo?Ekspeditorica Tak povejte, povejte Ïe!Cerkovnik voha po zraku

Zdi se mi, da je zasmrdelo.Dacar Po tvojih grehih, cerkovnik!Îupan voha

Tudi meni se zdi, da je zasmrdelo! Po Ïveplu ingrehu zasmrdelo! Dacar, kaj si naredil?

Dacar ogorãenJaz niã, nocoj niã!


11

Notar Tam je bil uãitelj ·viligoj, tam je gledal hude reãi,pa je prinesel na suknji s seboj, neãistost prinesel… Zini, uãitelj ·viligoj!Uãitelj ·viligoj stoji za mizo, Zlodej sede za peã.

Uãitelj pripoveduje poãasi in srameÏljivoTeÏka je bila pot, ki sem jo hodil! Grem ob poto-ku, pridem do hi‰e, okno je svetlo …

Îupanja Kaj je bilo v oknu?Vsi Kaj je bilo?Uãitelj Grem trikrat mimo, na tak naãin, da nisem gledal

tja, ker me je bilo sram.Vsi pogledajo hudo.

·tacunar Tako je, ãe ni ãlovek izku‰en in pameten!Notar Tako je, ãe paragrafov ne pozna ãlovek!Cerkovnik Tako je, ãe vere nima, da bi ga v sveto jezo gnala!Îupanja Tako je, ãe se uãitelji me‰ajo v neãistost!Dacar Na dan s pohuj‰anjem!Vsi udarijo dacarja s pogledom

Nesnaga!Uãitelj Trikrat torej sem ‰el mimo in sram me je bilo. Ko

pa sem se tretjikrat vrnil, sem pogledal skozi ok-no …

Vsi se naslonijo na mizo.Uãitelj In sram me je bilo!Dacar ves jezen

Ali sta bila obleãena, ali ne?Uãitelj Zelo sta bila obleãena … zelo! Ampak ona …Vsi Kaj z njo?Uãitelj Zdaj, cenjeni Konkordat, pa vi pripovedujte dalje,

o vsem tistem, kar sva videla in sli‰ala!


12

Zlodej srameÏljivoTeÏko je govoriti s ãednostjo o neãednosti, s ãi-stostjo o neãistosti! Zgodi se, ker je tako zapove-dano! … ·la sva mimo okna, ljudje kr‰ãanski, inokno je bilo svetlo, pa ne zagrnjeno. In sva po-gledala, hm!

Dacar Tak, kaj?Zlodej Na postelji … je sedel potepuh umetnik …Ekspeditorica O!Zlodej Na postelji je sedel, pravim. Postelja pa je bila na

tleh, trda blazina.Îupanja O!Zlodej In v njegovem naroãju …Ekspeditorica O!Zlodej V njegovem naroãju je sedelo dekle, kakr‰nega ‰e

nikoli nisem videl. Tako pohuj‰ljivo, nadvse za-peljivo …

Dacar Ali je bila obleãena?Zlodej Precej! … V njegovem naroãju je sedela, noge na-

vzkriÏ. Roké so bile gole; tudi vrat je bil gol; vesvrat, globoko; roke do ramen, visoko; in ves vrat… res … hm; polne roke, bele … hm; lep vrat …

Îupanja ÏupanuKam gleda‰?

Îupan Kam bi gledal? Nikamor ne gledam!Zlodej In jo je stiskal …Ekspeditorica Kako jo je stiskal?Zlodej Kakor je paã navada … in nato sva ‰la …


13

Îupanja vsa ogorãena·la? — Treba bi paã bilo, da bi za tak imeniten po-sel izbrali drugaãne ljudi … pripovedujeta, pogla-vitnih reãi ne povesta.

Dacar tudi ogorãenPostavila bi se bila k oknu, vsak na svojo stran, inbi gledala naskrivoma … ãe bi se ona ozrla, ali ãebi se on ozrl, pa bi poãenila v senco in tiho ãaka-la! Tako bi bil jaz storil in tako ti je bil dán ukaz,uãitelj ·viligoj, neroda!

Zlodej skesanJaz sem nedolÏen.

Uãitelj Resniãno, Konkordat je nedolÏen! Ampak menise je tako zdelo, ljubi moji, da je bilo greha in po-huj‰anja popolnoma zadosti in zadosti smradu …Zares ne di‰i blago …in se ozre na Zlodeja, ki stoji poleg njega ter se urnoin ‰epaje vrne k peãi

Îupan Vse od konca do kraja si moral pregledati in razo-deti. Slabo, uãitelj ·viligoj, si opravil svojo dolÏ-nost!

Uãitelj povesi glavoUkaÏite, pa se povrnem!

Îupan Nikamor se ne bo‰ zdaj vraãal … Kam pa ti, ne-snaga dacarska?Dacar se je tiho izmuznil proti durim in je izginil. Vsivstanejo in gledajo proti durim.


14

3. PRIZOR

Prej‰nji brez dacarja; cerkovnik

Cerkovnik Zvoniti sem pozabil!Îupan Polnoã bo‰ zvonil?Notar ·e pismo bi pisal!Îupan Ponoãi bo‰ toÏil?·tacunar Pa malo na sprehod!Îupan Ob uri strahov? …

Ogorãen in prestra‰en.Stojte; vi zvesti rodoljubi iz doline ‰entflorjanske!Stojte, pripravite se, branite se! Zakaj sovraÏnik,izku‰njavec, je Ïe blizu, je Ïe v izbi, je Ïe v du‰ah!Iztegne obedve roke, gleda sveãano proti stropu.Stran od tod, izku‰njavec, nevernik, stran iz tegakraja, stran iz doline ‰entflorjanske! … Stojte, ro-doljubi, in se nikamor ne ganite! Da izginejo in serazpuhtijo vse hude misli, poglejte kvi‰ku ter sepokriÏajte!Zlodej se je bil obrnil k peãi ter se stiska v kot.

Îupan Tudi vi se pokriÏajte, cenjeni Konkordat!Zlodej plah izza kota

Ne morem … desnica je otrpla, z levico bi bilgreh!

Cerkovnik âudne manire!Notar âuden uãenjak!Uãitelj âuden smrad!Îupan Zlodeju

Tako pa se pokriÏajte v mislih! … Zvesti rodolju-bi! Videl sem, kako je seglo pohuj‰anje v va‰a


15

srca! Dacarja, ki nikoli ni bil veliko prida, je takojpremagalo — Bog mu bodi milosten ob zadnjiuri! Ampak mi drugi, mi stojmo, mi ne omágaj-mo! TeÏak bo boj, o rodoljubi, dolga in huda bovojska! … Zakaj moje srce je obãutilo, da se bliÏa-jo grenki ãasi … Davi, Ïe proti jutru, se mi je sa-njala ãudna reã. Tista reã namreã, ki se je vr‰ilaskoro po resnici pred dvajsetimi … ali koliko Ïebo … pred petindvajsetimi leti …

Notar jezenZakaj se tako hudobno paãite, cenjeni Konkor-dat?

Zlodej kisloZa‰ãegetalo me je v u‰esu.

Îupan Ljubi moji, o tistem nadvse ãudnem jutru se mi jesanjalo, ko smo na‰li ob potoku pod vrbo skrite-ga, v plenice povitega in v ko‰ poloÏenega Mojze-sa. Kdo mu je bil oãe, kdo mu je bila mati?

Vsi zmajejo z glavo, zamahnejo z rokoKaj bi o tistem? Kaj bi o tistem!

Îupan Sklenili smo takrat: dvoje je gre‰nikov v dolini‰entflorjanski; in ker jih je samo dvoje in ker jimanihãe ne ve imena, zatorej ni gre‰nika nobenega!

Vsi zlovoljniPa kaj bi o tistem? Pa kaj bi o tistem?

Îupan Kakor se mi je davi sanjalo, pa ni bilo Mojzesa vko‰u, temveã — o pohuj‰anje! — sam zlodej je bil!

Zlodej prestra‰enKdo?


16

Îupan Sam zlodej, cenjeni Konkordat! âemu ste seustra‰ili? Glejte, iskra je priletela v mojo pamet:vam je bil podoben! Kozav je bil, navzkriÏ je gle-dal, kozjo brado je imel in na levi nogi konjskokopito …

Zlodej srameÏljiv in plahStara reã! Stara laÏ!Vsi se ozro zaãudeni nanj.

Zlodej v srameÏljivi zadregiDa ima kopito … Stara laÏ!

Îupan Kopito, mislim, da je imel; ampak to ni poglavit-na reã! To je poglavitno, da sanje in dogodljaji oz-nanjajo veliko pohuj‰anje! Edina pomoã na‰a inre‰itev je zdaj, da se vstopimo v trdno vrsto: zid,sto klafter debel, sto klafter visok! Takoj ustano-vimo tisto lepo »druÏbo razliãnih ãednosti!« Takaje moja beseda.

Cerkovnik Smo Ïe naredili! Îe vse prav! Zbogom!Vzame klobuk in suknjo.

Notar Îe dobro! Îupan je predsednik! Zbogom!Takisto.

·tacunar Vse podpi‰em! Zbogom!Takisto.

Îupan Stojte, rodoljubi! Kdo bo tajnik?Notar pred durmi

Pa naj bo uãitelj ·viligoj!Vsi Naj bo.Uãitelj v govorni‰ki maniri

Gospoda! âastiti rodoljubi iz doline ‰entflorjan-ske! Ta visoka ãast, ki ste mi jo izkazali …


17

Îupan Stojte! Nikamor! … Ti, uãitelj ·viligoj, kar molãi!… Rodoljubi! Jaz vem, da vas je greh vpregel in davas drÏi na konopcu, kakor slepo kobilo! Ampaktako ne bo oskrunjena dolina ‰entflorjanska! …Îena, Katrica, kje ima‰ nit?

Îupanja Kak‰no nit?Îupan Dolgo nit prinesi, Katrica! Dolgo in ãvrsto nit!

Îupanja v izbo.Uãitelj Kaj bi z nitjo?Îupan âednost bomo privezali, ãednost!

Îupanja se vrne z dolgo nitjo.Îene vas po razliãnih potih do enega cilja! In zlo-dej hodi pred vami.

Zlodej Kdo?Îupan Zlodej, cenjeni Konkordat! … Ampak, ljubi moji,

da vas ne spelje do tistega smradljivega cilja —vzemi, ‰tacunár, to nit! Tudi ti, notar, vzemi, in ti,cerkovnik poboÏni, in tudi ti, ãednostna ekspedi-torica! Ti, uãitelj ·viligoj, pa bodi poslednji! Takopojdite po vrsti skozi to lepo dolino ‰entflorjan-sko. In kadar pride prvi do svojega doma, ga iz-pustite in odveÏite ter poãakajte, da zaklene duriza seboj. In kadar pride drugi do svojega doma,storite takisto. In kadar pride tretji, takisto. Pos-lednji pa bodi uãitelj ·viligoj.

Notar Zakaj pa on poslednji?Cerkovnik Kdo bo njega ãuval?Îupan On je nedolÏen! —

Vsi primejo za nit ter odidejo po vrsti; zlovoljni, upog-njeni, glave pove‰ene.


18

4. PRIZOR

Îupan, Ïupanja in Zlodej

Îupan se zgrudi na stol ves bolanMoj Bog, pohuj‰anje utrudi ãloveka; slab sem.

Zlodej takistoTudi jaz sem slab.

Îupan ÏeniPrinesi brinovca.Îupanja v izbo.Je Ïe tako, cenjeni Konkordat s Francoskega! Ni-ste nas zasaãili ob véliki nedelji, temveã ob grdemdelavniku. Ampak ãe se vam zdi, da niste pri‰li vparadiÏ, nikar ‰e ne mislite, da ste pri‰li v Sodo-mo.Îupanja prinese brinovca.Îupan in Zlodej toãita in vzdigneta kozarce.

Îupan âednost te doline!Zlodej NedolÏnost njena!Îupanja Ïupanu

âas je, boter!Odide.

Zlodej vzame steklenico ter pije v dolgem du‰ku kar iz nje,dokler je ne izprazni.

Îupan Ali ti je slabo, uãenjak?Zlodej Zaspan sem!

Nasloni se na mizo, omahne, zleze s stola na tla intakoj zasmrãi.


19

Îupan vstane, slovesnoGospod Konkordat, ãe je va‰a volja in namera, daprenoãujete v moji hi‰i, bodite mi pozdravljeni!

Îupanja odpre duriAli bo‰ ali ne?

Îupan Bom!Îupanja zapre duri.

Îupan si slaãi suknjo, odpenja naramniceHudó je … hudó vrhovnemu ãuvarju te lepe inãednostne doline ‰entflorjanske … tudi v njem jekri, tako rekoã … ampak kam bi z njo? … Ta smrãi,ta smradljivi uãenjak — s Francoskega …

Îupanja odpre duriAli bo‰?

Îupan obupanBom!Îupanja zapre duri.

Îupan Tak upihnimo v boÏjem imenu!Gre zaklepat duri in upihne svetilko.


20

5. PRIZOR

Okno se nenadoma odpre; v oknu se prikaÏe Peter,skoãi v izbo. Zlodej se vzpne preko mize, pogleda, ter

se skljuãi, kakor je bil.

Îupan trepetajeMene nikar!

Peter stopica proti Ïupanu z drobnimi koraki, roke ‰irokorazprostrte:Po dolgih letih koprnenja in bridkosti! … Oãe, lju-bi oãe!Plane mu z obema rokama okoli vratu.

Îupan povesi roke, stoji v objemu neskonãno osupelKako to?

Peter uÏaljenKaj, oãe? Kaj tako mlaãno in mrko pozdravljatesvojega sina? Sina popotnika, pred toliko leti iz-gubljenega? Nekr‰ãansko zatajenega?

Îupan v jokavi zadregiAmpak kako?

Peter omahne na stol, skrije lica v dlaniOãetovska ljubezen, kod bi te iskal?

Zlodej za mizoDobro naredil, dobro povedal!

Peter Molãi, ‰leva; kdo te je klical? … Oãetovska ljube-zen, kam si se izgubila?

Îupanja v izbiKaj pa kriãi‰, s kom pa kriãi‰, muha pijana?


21

Îupan ves prestra‰enTak tiho govori, tak nikar ne vpij, kdor Ïe si! …Moj Bog, kaj sem storil, da si poslal ‰e to izku‰-njavo!

Peter vstaneâe je reã taka, pa napravimo kar na kratko: pa na-pravimo raãun. Toliko let je bilo in toliko: recimo,petindvajset. Petindvajsetlet sem Ïivel, kakor se jespodobilo, na va‰e stro‰ke in na va‰ raãun. Vsesem natanko popisal, niãesar po krivici pritaknil,tudi niãesar izpustil! Zdaj pa napraviva!

Îupan ves zgroÏenâlovek — ne vpra‰am te, kdo da si, ne vpra‰am te,odkod da si pri‰el — sam zlodej te je paã poslal,meni v izku‰njavo in pokoro! TeÏek je res mojtovor — Bog mi odpusti, teÏek je tovor mojih gre-hov — samo to bi rad vedel, kje se je ta vreãa takonenadoma razparala … Kdo si?

Peter odskoãi neskonãno osupelOãe!

Îupan Tak ne kriãi!Zlodej za‰epeãe izpod mize

Nikar ne kriãi!Peter se okrene

Jezik!Îupan v hudi zadregi, plah

S kom pa si govoril?Peter Torej brÏ ukreniva, kar je treba ukreniti, zakaj

mudi se mi!


22

Îupan trepetajeKje so pisma?

Peter Kaj ste prismojeni? Plaãajte dolÏno pismo, natoga raztrgam! Ampak ãe ga ne plaãate, stopimpred cerkev, stopim v krãmo …

Îupan v silni groziNe takisto! Ne takisto!

Peter In razodenem, kakor je bilo nekoã.Îupan Usmili se, o Bog, spokornega gre‰nika! — Koliko

bi?Peter Za en mesec nocoj, samo za en mesec pohotnega

Ïivljenja. Sto forintov.Îupan odskoãi, naglas

Kaj?Îupanja iz izbe

Ali bo Ïe mir, ali ga ne bo?Îupan ves ubit

Tak tiho, tak tiho vsaj! …Stopi k stolu, na katerem visi njegova suknja, in i‰ãeter ‰teje.O Bog, zakaj si odvrnil obraz od te lepe doline‰entflorjanske? … Ná, pa Bog s teboj in vsi njegoviblagoslovi!

Peter Pa drugega niã, oãe, pa drugega niã? Ne prijazne-ga pogleda? Ne ljubeznive besede? … Oãe!

Zlodej izza mizePrijetno govoril!

Peter Jezik! … En sam poljub v slovo, en sam objem!Objame Ïupana.Na svidenje!


23

Zlodej Preveã je bilo, fant, preveã!Îupanja v beli spodnji obleki, sveão v roki, iz izbe

Kaj pa vpije‰ pozno v noã, in rogovili‰ in pijanãu-je‰ in ne pride‰, ko te ãakam?

Îupan se obrne ves prepla‰en proti Petru in pritisne kazalecna usta, nato ÏupanjiSaj grem!

Îupanja V izbo!Îupan zbeÏi v izbo.

6. PRIZOR

Prej‰nji brez Ïupana

Îupanja PetruKdo pa si ti, nerodnik, potepuh, rokovnjaã, kaj pati poãne‰ tukaj?

Zlodej izza mizeBrani se! Trdno stoj!

Peter odstopi za korak, poloÏi dlan na ãeloO … ãudna prikazen! O … ãuden spomin!

Îupanja obstrmiKaj?

Peter trepeãe, ne more se ganiti, ‰epeãeMati … o mati … moja mati!

Îupanja omahne, postavi sveão na mizoKaj?

Peter nenadoma ves glasan, razprostre rokeMati … o moja mati!Plane k Ïupanji in jo objame.

Îupanja Tak tiho, tak tiho vsaj!


24

Peter O mati, petindvajset let …Îupanja Tak tiho, tak tiho!Peter ti‰je

Petindvajset let! O koprnenje, o ljubezen sinov-ska in materinska!

Îupanja Tak tiho, tak tiho!Peter se vzdrami, glasneje

Sto forintov!Îupan iz izbe

Kdo kriãi tam?Îupanja Tak tiho! … Kdor Ïe si, odkoder Ïe si: greh pozna‰

in znamenja njegova, Bog se te usmili in nas tudi!Pa kje bi jemala, kje bi iskala?

Peter Le v izbo, o mati, le v izbo!Îupanja se pokriÏa, zavzdihne ter gre v izbo; sveão pusti na

mizi.

7. PRIZOR

Zlodej, Peter; potem dacar

Zlodej vstane izza mizeDobro si povedal, o Peter, lepo si povedal!

Peter Kdo, ‰leva, pa je tebe klical? Hudiã je po‰tenemuãloveku samo ‰e v nadlego, kaj v pohuj‰anje!

Zlodej poniÏnoSamo zaradi estetike, o Peter, samo zaradi uÏi-vanja sem pri‰el! …

Dacar zunaj /pred oknomAli ste ‰e za mizo, ko so vrata Ïe zaklenjena? …Temno je bilo tam, pusto in prazno!


25

Zlodej PetruUdari ga!

Peter Le noter!Dacar se prikaÏe v oknu, skoãi, drÏi se ‰e z obema ro-kama za polico in se ãudi.

Peter razprostre rokeOãe …!

Dacar se okrene, da bi se vrnil skozi okno.Peter Oãe … hudo in glasno razloÏil bom, in bom razo-

del …Dacar se hitro okrene

Komu?Peter Pred petindvajsetimi leti …Dacar zamahne nejevoljno

Kaj bi te reãi razna‰al! Kaj bi te stare reãi! … Am-pak, ãlovek neznani: ali sem jaz pijan, ali si pijanti?

Peter Nobeden, rodoljubni dacar, nobeden izmed najuni pijan! Ampak eden izmed naju je oãe in drugije sin … Tak brÏ! Ljudje so blizu, Ïupanja prihaja… tak brÏ: dvajset forintov!

Dacar ves srditOdkod bom jemal, hinavec, rokovnjaã!

Peter Pred petindvajsetimi leti …Dacar Tak nikar ne vpij, tak molãi o tistem!Peter Pred petindvajsetimi leti, pravim …Dacar Saj vem; kaj draÏi‰! Pa kako bi dal, ko nimam!Peter Tisti Mojzes, pod vrbo skrit, v plenice povit …Dacar Tak tiho — usmili se, nevernik! Ne razna‰aj!Peter Daj, kar ima‰!


26

Dacar i‰ãe jezen, Ïalosten in trepetaje po suknji in hlaãah,obrne Ïepe ter izroãi Petru vse, kar imaBog ti odpusti! rokovnjaã, Bog ti odpusti!

Peter hladnoNa svidenje!

Îupanja pride kakor poprej, pa ugleda dacarja, ki je bil stopilk oknuKaj pa ti, motovilo malopridno …

Dacar skoãi skozi okno.

8. PRIZOR

Îupanja, Peter in Zlodej

Îupanja poniÏno PetruSamo osemdeset jih je nocoj … nikar ne zameri,pa nikar ne razna‰aj te sramote, kdor Ïe si!

Peter nekoliko uÏaljen, nekoliko zaniãljivoBodi … za nocoj … Na svidenje, ljuba mati!Jo objame in poljubi; nato se okrene in stopi protioknu; mimo Zlodeja zagodrnjaZa menoj, ‰leva!

Zlodej za‰epeãeStrah me je Ïenske!

Peter Prav se ti godi!Skoãi skozi okno.


27

9. PRIZOR

Îupanja in Zlodej

Îupanja Ampak fant je prijeten … prijeten fant!Gre s sveão proti oknu, pride mimo Zlodeja in ga ug-leda.Kaj pa vi tukaj, kaj pa vi pod mizo, ãudni Konkor-dat? Ali ste pijani?

Zlodej se vzdigne poniÏnoMalo sem bil zadremal …se domisliampak, lepa gospa Ïupanja, pravzaprav nisemzadremal …

Îupanja Ne zadremal? Prislu‰kaval?Zlodej Kaj prislu‰kaval! Niãesar nisem sli‰al, ne besede

… le zato sem po krivem zadremal, le zato semãakal, lepa gospa Ïupanja … da bi … o!Razprostre tresoãe roke in jo pogleda milo.

Îupan iz izbeAli bo mir, ali ga ne bo!

Îupanja proti izbiMolãi, govedo, in zaspi! …Postavi sveão na mizo, srameÏljivo.Tak kaj … tak, kaj ste hoteli povedati, cenjeniKonkordat?

Zlodej objame Ïupanjo, sede na klop, posadi si jo na kolena,kakor je debelaDaj, da te spo‰tujem, preãudno bitje!

Îupanja srameÏljivoO gospod, saj nisem vredna! …


28

DRUGI AKT

Pri Petru v kolibi. Izba je velika, ampak zelo nizka instrahovito razmetana; strop je lesen in zaãrnel; tla soprstena; v kotu napol podrta peã; ob stenah vegasteklopi; na levi, tik pod peãjo, velika blazina na tleh.Ampak drugaãe je v izbi vse polno in natlaãeno boga-tega pohi‰tva, kakor da se je bil zvrnil vanjo tovornivoz; velik divan, mehki stoli, ogledala, preproge, pisa-ne odeje, celo ble‰ãeã lestenec — vse prevrnjeno in na-kopiãeno, tako da so duri na desni napol zastraÏene.Sredi ozadja je nizko okno.

1. PRIZOR

Na blazini pod peãjo sedita Peter in Jacinta. Jacinta jezelo pisano obleãena, in premalo; gole roke ima, gol

vrat, in lase spletene v dolgo kito; v naroãju imarazliãno blago, Ïido in Ïamet, in pregleduje; kajti v

izbo lije meseãina v ‰irokem potoku. Peter je golorok;z veliko skrbjo priÏiga sveão; priÏge jo ter jo postavi

blizu duri na nogo prevrnjenega stola.

Jacinta Zakaj, o dragi, si priÏgal to sveão,ko sije skozi okno beli mesecin v srcih najinih velika luã?

Peter Zaradi gostov, ãudeÏna Jacinta!Vrne se k nji.


29

Pomisli, ljubica, da mi je dolgãas!Jacinta Pri meni dolgãas? Kaj sem ti storila?

Pomozi, Bog — saj me ne ljubi‰ veã!Napol v objemu govorita Jacinta in Peter.

Peter Kar se ljubezni tiãe, je po starem. —Pa glej, Jacinta, in preudari bistro:prevelik je bil boÏji blagoslov!Otrok si ti: zagleda‰ jabolko,odtrga‰ ga, poduha‰ ga, pojé‰,in ne premisli‰ niã! — Tako po krivemin po nekrivem sva pri‰la v nebesa,da je napol resnica in napolkomedija. — Nebes pa nisem vajen;takóle prve dni je ‰e prijetnoin ãlovek si za silo odpoãijeod dolgih vic; nazadnje pa je dolgãas …Jacinta — ona stopi v paradiÏin je svetnica; stopi v králjev gradin je kraljica; stopi v kmeãki hramin je kmetica. — Jaz pa sem popotnik.

Jacinta Povej mi, dragi, kdo ti je bil zmerompopotna palica, popotno bra‰no,popotna radost in popotna skrb?

Peter Popotna misel: to si pozabila;ker vse je misel in ravnanje niã.Zato, Jacinta, sem te s sabo vodil,zato sem ti ob levi strani hodil,da bi te na‰el! — Ampak ne zameri:to je filozofija stare sorte. —Nad vse je vaÏna zdaj le ena stvar,


30

beseda ena: ali ti je dolgãas?Jacinta O Peter, saj ‰e ura ni odbila,

o, saj ‰e nisva keliha izpraznila,o, saj sva komaj ustne omoãila!Obljubil si Jacinti paradiÏ —pokaÏi zdaj, odpri ji paradiÏ!Samo narahlo si odpahnil duri,da se je komaj zasvetlikalooãem preÏeljnim, pa hiti‰ zapirat!Samo od daleã si pokazal kelih,in komaj da sem ga nastavilana ustne Ïeljne, pa ga Ïe izliva‰! —Jacinta, velik grad bo tvoj, si rekel!In dvanajstero svetlih izb, si rekel!In Ïamet, Ïida in brokat, si rekel!In biserje iz Indije, si rekel,in Koromandije! In vsa, si rekel,da bo dolina lepa ‰entflorjanskazamaknjena kleãala pred menoj! —No reci zdaj, govori zdaj, pokaÏi!Kje grad, kje Ïamet, Ïida in brokat?In kje zlato in drago kamenje?Kje biserje iz Koromandije?In kje, pokaÏi, so tlaãani mojiin hlapci iz doline ‰entflorjanske,ki sem jih Ïeljna bolj ko vseh bogasteviz Indije in Koromandije!

Peter Odpriva torej duri na steÏaj,posteljiva si postelj v paradiÏu:tako je zdaj beseda in ukaz! —


31

Vse torej, Ïida, Ïamet in brokat —Jacinta In grad?Peter In grad seveda najpoprej,

vse bodi tvoje, ãudeÏna Jacinta!In kadar bo dopolnjen paradiÏ,povrneva se z glorijo nebe‰ko v pekel!

Jacinta Jaz neãem prej, ne maram prej,ne pojdem prej, dokler mi ne pokaÏe‰poniÏnih hlapcev mojih in tlaãanov,da ukazujem: na kolena, hlapec,prikloni se, poljubi mi nogó!

Peter Fiat! Po tvoji volji se ravnajtanebo in zemlja! — Ampak, ne zameri,Jacinta: malo bo veselja s hlapci,veselja malo in lepote niã!Poljubil ti bo nogo prvi, drugiin tretji morda — Ïe ãetrtemu‰e ‰olna ne bo‰ pokazala veã!Preveã je namreã hlapcev in tlaãanov,preveã jih je v dolini ‰entflorjanski!âe suÏenj sam nastavi goli hrbet:kdo bi udaril? âe ponuja Ïenskanapete ustnice: kdo bi poljubil? —Popotnik sem preromal svet prostrani,tam kradel, tam sleparil, rokovnjaãil,kontrabandáril — ampak, ãudo boÏje,nikjer na svetu nisem gospodaril!Pa pridem v to dolino ‰entflorjansko —glej, sami suÏnji, hlapci in tlaãani —drhal! Zamalo je umetniku,


32

da bi nad to golaznijo kraljéval?Jacinta O dragi moj, zakaj si se razljutil?Peter Niã ne razljutil, le spomin je bil!

Jacinta, jaz sem bil nekoã umetnik.Jacinta Îe mnogokrat si rekel, da si bil.Peter A zdaj sem veã! Dokler sem hrepenel,

sem bil umetnik; zdaj ne hrepenim veã.PoÏeli jabolko, odklati ga,in kadar ga odklati‰, je lesnika! —Nekoã sem bil umetnik; in Ïivljenjeje bilo moj model in moja snov,sodnik in publikum. Zdaj sem umetnikin publikum obenem. Blagor meni!Pijaãa sem, ki se opaja sama,in sonce sem, ki sije samo sebi,in ogenj sem, ki sebi sam gorí,nikomur na veselje, ne na Ïalost!Dobiãek pa je ta: sovraÏil semin ljubil; zdaj se smejem, ker sem sam!

Jacinta O dragi, ranjeno je tvoje srce!Peter Ne ranjeno, le húdo bolno je.

Vstane nenadoma in govori zvonko.Kaj ni to znamenje bolezni hude,da sem se s tiho, srameÏljivo slastjonapotil v to dolino ‰entflorjansko?Da sem ti jo pokazal s tako gesto,kot da bi materi nevesto kazal?Da sem pozabil, da ne mislim niã,kako sem jokal po teh belih cestah,kako so me gonili kakor psa


33

in tepli me, otroka, kakor volapred plugom! Da ne mislim ãisto niã,kako sem svojo prvo kri prelil,kako sem stopil prednje s ãistim srcem,pokazal jim, umetnik, svoje srce —in so pljuvali nanj! — O domovina,ti si kakor vlaãuga: kdor te ljubi,ga zasmehuje‰! —Nasmehne se.

Kdo je zdaj govoril?Govoril je moj brat, ki zdavnaj spi!

Jacinta Poznala bi ga rada; lep je bil!Vstane napol prestra‰ena, napol radovedna; ‰epeãe.Kdo tam? Glej, kdo je tam? Nekdo je tam!

Peter Pripravi se, Jacinta: gostje mojiin tvoji hlapci! —

2. PRIZOR

V svetlem, odprtem oknu se prikazujejo temne sence;Peter vzdigne sveão proti oknu — sence izginejo. Koodmakne sveão za trenutek, tako da njegova senca

zagrne okno, se oglasi zunaj prestra‰en krik in Zlodejskoãi skozi okno v izbo.

Zlodej Mir in blagor tej hi‰i!Peter Kdo te je vabil, nevernik? Gostov priãakujem, po-

‰tenih ljudi!Jacinta Zbogom!Zlodej O, Jacinta, zakaj me sovraÏi‰? Saj Ïenskam dru-

gaãe nisem zoprn, Ïe mnogo znanja imam v tejlepi dolini, debelega znanja, pa tudi slokega.


34

Peter Spodobno se vedi!Zlodej vesel in zaãuden

Kaj? Spodobnost v tvojih ustih?Peter Molãi!Zlodej Stoj! Ne zameri! Zadnje ãase sem dobre volje, ves

pomlájen, ves zaljubljen — odtod nespodobnost.— Po opravkih sem pri‰el.

Peter Opravi hitro! Kaj bi rad?Jacinta Opravi hitro!Zlodej Tako hudó se ne mudi. — Dvom je segel v moje

srce.Peter To je tvoj poklic in atribut! Zaradi tega ni treba,

da skaãe‰ opolnoãi skozi tuja okna.Jacinta Ni treba!Zlodej Zabrnelo mi je namreã v u‰esih in zazdelo se mi

je, Peter, da si velik slepar. Da ‰e tisto nisi, karpravi‰, da si! — Izpregovoriva resno besedo. Za-skrbelo me je zelo, zakaj ob‰irna je moja odgo-vornost. Poslan sem bil v dolino ‰entflorjansko —da bi nikoli ne bil! Îivljenje je res prijetno; ampakdela ni niã, nedolÏnosti ni, vse ceste so Ïe izhoje-ne; ãednost frfota radovoljna v pohuj‰anje in sekomaj osmodi. Pozdravim devico, toliko da jo po-gledam — Ïe okoli vratu; in izkaÏe se, da ni devi-ca. In ko sem spoznal to hinav‰ãino in goljufijo,me je spreletelo do mozgá: ali je Peter res Peter,ali je res, kar je?


35

Peter O ãudeÏna dolina ‰entflorjanska: hudiãa samegabi opeharila! — Le potolaÏi se, prijatelj neverni:kar je najinih raãunov, bodo vsi po‰teno poravna-ni; ãe ne na mojo ‰kodo, pa na tvojo.

Zlodej Bojim se te!Jacinta O Peter, o dragi, kako lepo je, da se boji!Zlodej Zato bi rad —Peter Kaj bi ‰e rad? Kaj bi?Jacinta Kaj bi?Zlodej Tako je paã … zakaj bi zlodej naravnost ne govo-

ril? Premalo mi je tvoje du‰e, Peter, ko je Ïe itakmoja! Zdaj sam ne vem nazadnje, ãemu ves trud,vse sitnosti, nezgode in nadloge!

Peter âe je ne mara‰, du‰e, — Bog s teboj!Jacinta Bog s teboj!Zlodej O Ïe, o Ïe — samo premalo je! Tako smo rekli, da

bi s tvojo pomoãjo dobili to dolino ‰entflorjansko.In ko pogledam — saj je Ïe vsa na‰a!

Peter Kaj meni tvoje zmote?Zlodej In ãe se zdaj izkaÏe, da si ‰e ti slepar, da nisi, kar

bi bil — kako naj se povrnem k svoji materi vbrezdanji paradiÏ?

Peter Tvoja skrb!Jacinta Tvoja skrb!Zlodej Velika skrb! — Kaj ti nisem zvesto sluÏil, Peter?

Kaj nisem bil tvoj hlapec, kakor dvanajstero hlap-cev? Kaj te nisem redil in hranil in pital, da si Ïeves trebu‰en?

Peter Ne oãitaj!Jacinta Ne oãitaj!


36

Zlodej Saj ne oãitam! Ampak bila bi krivica, da se mizdaj kar izmuzne‰ izpod nog, meni niã, tebi niã,kakor da nisva imela pisma in kontrakta! Saj je Ïeto grdo: ob moji milosti Ïivi‰, pa me zaniãuje‰!

Peter Ob ãigavi milosti?Zlodej Saj nisem niã rekel! … Ampak to je: sramoto bom

uÏival, kadar se povrnem. Ti si umetnik, tvoja du-‰a je nakazna, Ïe zdavnaj potrjena in zapeãatena.Zanjo ni treba ne truda ne skrbi. Da bi pohuj‰aldruge, smo rekli, na en mah, kar vse od prvega dozadnjega, vso to lepo deÏelo, kakor je; — kaj bipohuj‰aval, kjer je Ïe vse pohuj‰ano, kaj bi toãil insilil, kjer je Ïe vse pijano? Tako je bila torej vsanakana napol zastonj.

Peter Kak‰ne budalosti blebeãe‰, motovilo kopitonogo,zlagani kanclist, ki sodi‰ po svoji neumnosti boljv nebesa nego v pekel? Kaj sem se ti ponujal?

Zlodej âemu si grob z menoj, zapeljanim zapeljivcem?Tako je paã: po svojo ãrno bero sem ‰el, pa semdobil en sam krompir in ‰e ta je gnil … Bi Ïe bilo,ampak skrb je v srcu: ali si ti res Peter, tisti Peter,greh iz doline ‰entflorjanske?

Peter To je tvoja reã, prijatelj!Zlodej Pa bodi, kakor pravi‰! Hudó nam je dandana‰nji;

prehudiãili so hudiãa. — S prazno vreão pa nemorem domov. Kaj bi vas vlekel na niti, kakoruãitelj ·viligoj, na dolgi in ãvrsti niti, vse, kolikorvas je v dolini ‰entflorjanski, to Ïalostno procesi-jo, od nekdaj priãakovano, nikoli zaÏeleno? …


37

Vsaj en sam spomin popoten, en sam nedolÏen,prijeten, ãeden spomin …

Peter Kaj torej?Jacinta Kaj?Zlodej TeÏko gre beseda z jezika, pa pojdi! Kaj bi s teboj,

o Peter, ãe si Peter? Zaljubljen sem poslednje ãasein moje misli so … estetiãne.SrameÏljivo in plaho.Zapi‰i zraven ‰e Jacinto!

Peter Stran, kanalja!Jacinta Stran!

Zlodej pobegne skozi duri.

3. PRIZOR

Peter in Jacinta

Peter ogorãenTako ãednostna je ta dolina ‰entflorjanska, da jezapeljala v neãistost zlodeja samega!

Jacinta Ne odkleni mu veã, ne odpri mu veã duri! Misli-la sem, da je zlodej kratkoãasen in zapeljiv; na-vsezadnje pa je ãednost skoraj lep‰a od greha!

Peter Tudi jaz si ogrnem kuto!Jacinta Kdo tam? Glej, kdo je tam? Nekdo je tam.

Temne sence v oknu.Peter Jacinta, tvoji hlapci in tlaãani. Nikar mi ne zameri,

ãe so bebci: jaz nisem jim ne oãe in ne jerob …Z moãnim glasom.Naprej! Po vrsti!


38

4. PRIZOR

Prej‰nja; ‰tacunar se plah in upognjen prikaÏe meddurmi; veliko culo ima na hrbtu in jo poloÏi na tla.

Peter srepoKoliko je?

·tacunar ·e nekaj platna in Ïide, ‰e nekaj ãipk in Ïameta, inzate ducat nogavic, in zanjo dvoje parov ‰olnov —

Peter In spalna suknja?·tacunar Je tudi zraven — o milost, prazna je Ïe vsa ‰tacu-

na!Peter In kaj z denarjem?·tacunar ·e tele bori srebrniki — Gospod, odre‰i me!

Se okrene, da bi ‰el.Jacinta Stoj! Poljubi mi nogó!Peter Poljubi!

·tacunar poklekne in ji poljubi nogo.Jacinta vesela

O!Peter Na svidenje!

·tacunar odide.Peter zakliãe

Naprej! Po vrsti!

5. PRIZOR

Peter in Jacinta; dacar pride ves prihuljen

Peter Le dalje, oãka! Kaj prina‰ate?Dacar ostane blizu duri in iztegne dolgo roko

·e tole — nato se obesim.


39

Se okrene.Jacinta Stoj! Poljubi mi nogó!Peter Poljubi!Dacar pogleda Jacinto ves potolaÏen

O, tisto Ïe, od srca rad!Poljubi.

Peter Kanalja!Jacinta vesela

O!Dacar Vsaj nekaj radosti za to neznano Ïalost!Jacinta pokaÏe proti oknu, Petru

Glej tam — kdo gleda v izbo?Nekdo se je bil nagnil z bradato glavo skozi okno terodskoãil; z velikim skokom je dacar pri durih in se pri-huli.

Dacar Ali je kdo videl to sramoto?Peter Kaj bi drugaãe ne bila sramota, kanalja?

Zakliãe.Naprej, po vrsti!

6. PRIZOR

Prej‰nji in Ïupan

Îupan pride in ugleda ob durih dacarjaO!

Dacar O!Îupan Kaj pa ti tukaj, dacar?Dacar Jaz? Pipa mi je ugasnila, pa sem pri‰el malo ognja

prosit …


40

Îupan Od kdaj pa kadi‰ pipo in v teh krajih in opolnoãi?Dacar Kaj je tudi tebi ugasnila, Ïupan?Peter Poberi se!

Dacar odide.

7. PRIZOR

Prej‰nji brez dacarja

Peter Îupan, kako stopi spodoben ãlovek v tujo izbo?Îupan se odkrije in pokloni

Pozabil sem, ker sem ugledal greh …Zagleda se v Jacinto.

Peter BrÏ davek na dlan! Mudi se mi! ·e dolga je vrsta!Îupan zavzdihne globoko, potegne iz suknje

·e to, pa niã veã!Peter Kaj? Niã veã? Da pogine na cesti tvoj mladi, ne-

dolÏni sin?Îupan Kaj sin! Kaj sin! Saj vemo, kako je!Peter ljut

Kaj je? Kako je?Îupan Niã nisem rekel. Ampak dacar, ‰tacunar, cerkov-

nik, notar …Peter Kaj?Îupan plah

… so po‰teni ljudje! …Zajeãi ves upognjen.O dolina ‰entflorjanska, o domovina, kako oskru-njeno je tvoje lice!


41

Peter Ne jokajva, kramljajva pametno!Postavi prevrnjeno zofo v kot.Sedi, jokavost!

Îupan sedeKaj ‰e? O, bodi milosten!

Jacinta Milosten bodi!Îupan Zahvaljena, pripro‰njica!Peter Jacinta bi namreã rada grad! Kaj ni prazen in

osamljen BaliÏev grad v gozdiãu?Îupan Ampak stra‰i tam!Jacinta In stra‰i tudi? Peter, o Peter, tja pojdiva!Peter Ti zapoveduje‰, Jacinta: storjena je reã, grad je

postavljen, od strehe do kleti pripravljen, da tepozdravi! —ÎupanuJutri torej naredimo pismo in kupãijo; z notarjempridi in s priãami!

Îupan obnemogelKaj bi? Kakor ukazuje, pa storim; kakor ‰vrka, pateãem! — Bog ti odpusti in obvaruj to dolino ‰ent-florjansko vsega hudega!Se okrene.

Jacinta stoji v luãi sredi izbeStoj! Poljubi mi nogo!

Peter Poljubi!Îupan poklekne

Ozri se stran, dolina ‰entflorjanska!Jacinta vesela

O!


42

Zunaj se oglasi silno prestra‰en krik gospe Ïupanje —Ïupan stopi jadrno proti durim.

Îupan âigav je bil glas? Joj meni!Izgine.

8 PRIZOR

Prej‰nji brez Ïupana; potem cerkovnik

Peter Stopi malo iz luãi, Jacinta! Tam stoji‰, kakor baklavse posvetne lepote in zapeljivosti, izvirek mno-gih pravd in zdraÏb! — Naprej, po vrsti!

Cerkovnik pride plah, ostane med durmi in se takoj odkrije inprikloniHvaljen Bog!

Peter Davek!Cerkovnik Tole je, kar je!

Pomoli Petru cerkveno pu‰ico.Peter Na tla postavi! Ampak, kujon: za en sam slab vi-

nar — cekin!Cerkovnik zgroÏen

Nikar!Peter Cekin! — Kaj pa od Ïupnika?Cerkovnik Je Ïe zraven.Peter Pozdravi ga; in jutri pridem k njemu. Poberi se!Jacinta Stoj! Poljubi mi nogó!Peter Poljubi!Cerkovnik O — tisto!

Poljubi.Peter Kanalja!


43

Jacinta veselaO!

Cerkovnik In roko tudi — óbedve roké?Peter Poberi se!

Cerkovnik odide.

9. PRIZOR

Peter in Jacinta

Peter Jacinta, ali je dovolj tlaãanov?âe se ti zdi, zaÏviÏgam, in takojprikaÏe se, procesija velika!

Jacinta Nikar! Sladkó je bilo in prijetno,ker nisem bila vajena na potu,na tem bridkosti polnem, beÏnem potu,da bi kleãali v prahu pred menoj; —a stari, pusti so in dolgoãasniin lepega moÏa ni bilo vmes!

Peter Zakaj si poÏelela? Ne poÏêliin rdeãe jabolko ne bo lesnika!

Jacinta Ti sam si lep, ti sam si blag med njimi!Ugasi sveão, da bo zasijaloto vroãe sonce v srcih najinih!Duri se burno odpro; v izbo plane razcapan mlad ãlo-vek, ves zasopljen in truden, oãitno bolan.


44

10. PRIZOR

Prej‰nji in popotnik

Popotnik postoji najprej ves osupel, nato sede truden na robzofe, ki stoji v kotuMilost, kdor Ïe ste! Zaklet je ta kraj!

Peter Kdo si in kaj bi rad?Popotnik BeÏen popotnik, ki je zablodil!Jacinta Pozdravljen nama, beÏni popotnik!Peter Kod si blodil?Popotnik plane prestra‰en

Zaprite okno, zaklenite duri! Ves kraj je polnãrnih senc in strahov!

Peter stopi k oknuKdo je zunaj?

Debeli glas zunajAli se ni priklatil v to hi‰o Kri‰tof Kobar, tat, kon-trabandar in razbojnik?

Jacinta sklene roke, tiho in plahoO Peter! Konec glorije in gradu!O, da bi raj‰i bil ostal popotnikin Kri‰tof Kobar!

Peter skozi oknoKdo se predrzne, da moti polnoãni mir v hi‰ikristjana in gra‰ãaka Petra? Poberi se pri tej priãi,drugaãe pokliãem Ïupana in vso obãino na po-magáj!

Debeli glas O Peter, ne zamerite! Lahko noã!Peter zapre okno in zaklene duri; postane pred popotnikom

Kdo si?


45

Popotnik Pravijo, da sem Kri‰tof Kobar, ampak nikakor innikoli nisem Kri‰tof Kobar! Tudi kontrabandarnisem, ne razbojnik in ne rokovnjaã! Komaj tat!— Res ni ãista moja vest, res je obloÏena s klaftr-skimi grehi, ampak Kri‰tof Kobar nisem in rokov-njaã tudi ne! Popotnik Peter sem, nadloÏna siro-ta iz doline ‰entflorjanske …

Peter in Jacinta Kdo?Popotnik prepla‰en

Nikar me ne gonita! Milosti in kruha!Jacinta vzklikne

Laãen je!Hiti rezat belega kruha.

Peter stopi tik pred popotnikaKdo si?

Popotnik Popotnik Peter iz doline ‰entflorjanske.Peter Nisi! Odpri obedve u‰esi na steÏaj in poslu‰aj na-

tanko: Nikoli na svetu se ti ni dobro godilo, am-pak ãe ti je prav: zdaj ti je paradiÏ odprt. Topelhram bo‰ imel —

Popotnik zagrizne v kruh, ki mu ga je dala JacintaTopel hram!

Peter In mehko posteljo —Popotnik Mehko posteljo!Peter In kruha zadosti —Popotnik zdrkne na kolena

O dobrotnik!


46

Peter trdoAmpak nikoli in nikjer in nikomur ne razodeni,da si Peter, sirota iz doline ‰entflorjanske! Tistihip, ko razodene‰, te pribijem na kriÏ!

Jacinta O, Peter!Popotnik trepetaje

âemu … gospod?Peter Zato ker nisi Peter; Peter sem namreã jaz!Popotnik skrije obraz v dlani in zajoka

O sirota, ‰e sirota nisi!Jacinta toãi

Ná vina, uboÏec, potolaÏi se!Peter vzdigne ‰pansko steno, da bi predelil izbo

Kontrakt je torej napisan in podpisan; tebi bele-ga kruha, meni kr‰ãansko ime!

Popotnik postavi kozarec na tla in omahne na zofoTruden sem!Jacinta mu poloÏi blazinico pod glavo in ga odene ssuknjo.Peter in Jacinta stojita sredi izbe in se objameta.

Jacinta Ugasi sveão, da bo zasijalo to vroãe sonce v srcihnajinih! …


47

TRETJI AKT

Velika dvorana, tako bogato in gosposko opremljena,kakor zmore ljubljansko gledali‰ãe. Oprema je kriãe-ãa, naravnost groteskna, kakor na kup znesena izvseh neverjetnih krajev in izb. Zadaj velika okna insteklena vrata na vrtno verando. Duri na desni in nalevi.

1. PRIZOR

Dvorana je pripravljena kakor za imenitno pojedino;polna je pisanih roÏ, vse luãi so priÏgane. DvojesluÏabnikov ‰e ravna pri mizah; Zlodej stoji v

ospredju sredi dvorane in zamahne z roko; sluÏabnikaizgineta na desno v tistem trenutku, ko se vzdigne

zastor.

Zlodej ves Ïalosten in zami‰ljen, kazalec na ãelu, podobaabsolutne klavrnostiZdaj bi le rad vedel — ali je to, kar pravi, da je; alije veã, ali je manj? In ali je sploh? In ãe on ni, karje, kdo je, kar on ni? In ãe je storil, kar bi ne smelstoriti, ãe ni, kar bi bil — kaj bi porekel tisti, ki bibil, kar pravi tisti, ki ni, da je! In ãe bi tisti, ki je,dasi ni, nenadoma nastopil in bi rekel tistemu, kini, dasi je: ti, ki si, dasi nisi … O, zavozlana logi-ka! Bog z njo! — Drugaãe je vse v redu: toliko je


48

gotovo, da je pekel blamiran. — Od zaãetka se mije zdelo, da je stvar teÏka, pa je bila nenadomalahka; in komaj je bila lahka, je bila nenadomateÏka. Kdaj je doÏivel svet, da bi bil gospodar hla-pec svojega hlapca? Da bi tat vklepal okradenca,slepar sodil sodnika? In vendar se je naredilo, daje zlodej sam hi‰nik in oskrbnik pri potepuhu Pe-tru, svojem podloÏniku na vekomaj! Naj bi bilhi‰nik in oskrbnik pri potepuhu Petru, ãe bi bilpotepuh res potepuh in Peter res Peter! Na plavu,se mi zdi, na gnilih tramovih da stojim in da sezibljem med nebom in vodó: in kmalu ne bomvedel veã, ãe je zlodej res zlodej, ali ãe se je zapi-sal v druÏbo razliãnih ãednosti … Kdo je, kdosem? Veãnost, izlij se v veãnost, nehaj se pojav-ljati v karikaturah in usmili se svojih sluÏabnikov,ki tavajo zaradi tebe v zmoti in nadlogi! In najboljse usmili tega hi‰nika, zlodeja siromaka, ki samne ve, kako Ïivi in ãemu! Pekel bo kmalu dolgo-ãasnej‰i od nebes in gre‰nik se ne bo razloãil odsvetnika niti po obleki! Nebesa pekel, pekel nebe-sa — razvoj ple‰e v kolobarju; in komaj se zlodejzave, je Ïe svetnik; in komaj se svetnik pokriÏa,plane v greh … Tako sem pri‰el, da bi ukanil, instrah mi sega v srce, da sem ukanjen! …


49

2. PRIZOR

Zlodej; dacar pride od desne s svojo Ïeno, suhljatimbabi‰ãem

Zlodej Tega je bilo najprej treba!Dacar Pozdravljeni, gospod Konkordat!Zlodej V imenu gospodarja in gra‰ãaka Petra vaju po-

zdravljam. Ali hãeri nimata nobene?Dacarka Ni je dal Bog.Dacar Prav je storil — Natihoma, gospod Konkordat: ali

bo jela kaj in pila kaj prida?Zlodej Vsega zadosti in preveã!Dacarka Pa kje je nevesta in kje kaplan?Zlodej Vse bo v redu!

3. PRIZOR

Prej‰nji in uãitelj ·viligoj

Uãitelj ·viligoj pride od desnePozdravljeni, cenjeni Konkordat! Zahvaljujem segospodarju in gra‰ãaku Petru za prijazno povabi-lo. Ampak razloÏite mi, cenjeni Konkordat: kakosvatba, ko ni bilo poroke?

Zlodej Pozdravljeni, uãitelj ·viligoj! Va‰e srce je zmerompolno rodoljubnih skrbi in poboÏnih oãitkov. Mipa smo reã le malo premaknili in preobrnili: zaporoko je zmerom ãas in veselje, za svatbo pa soprilike redke in drage!

Uãitelj Pametno ravnanje!


50

Dacarka âe ni brezboÏno ravnanje!Dacar Jedi in pijaãe bo zadosti!

4. PRIZOR

Gostje prihajajo; tudi ‰tacunar in notar sta med njimiin nekaj Ïensk.

Zlodej Pozdravljeni!Pozdravlja goste.

Gostje Pozdravljeni, cenjeni Konkordat!Dacarka Kako ti ‰epa — kakor da bi imel kopito.Dacar âudno di‰i ta uãenjak!Uãitelj dacarju

Sam ne vem: teÏko mi je pri srcu in zmerom boljteÏko, kakor da bi ãakala nas vseh velika sramo-ta in globoka bridkost! … O, ãrne dni je doÏiveladolina ‰entflorjanska!

Dacar skesanKaj bi rekel jaz! Kdo me ‰e pozna, to tresko shuj-‰ano in ãemerno?

Dacarka sumnjiva in jeznaPoãemu, poãemu?

Dacar Zaradi bridkosti, ki jo je doÏivela dolina ‰entflor-janska … drugaãe pa je lepo, da se nehá ta Ïalost-na sedmina z veselo svatbo!

Uãitelj O, da bi se nehála!Zlodej Zakaj tako klavrni, gostje, tako tihi? Na svatbo

vas je vabil Peter, gospodar in gra‰ãak, ne na ãrnosedmino!


51

Dacar ãemernoSaj smo veseli!

Vsi zlovoljniSaj smo veseli!

5. PRIZOR

Prej‰nji; Ïupan pride, z njim Ïupanja in ekspeditorica,z vihrajoãim frakom mu hiti Zlodej naproti.

Zlodej Gospod Ïupan, o gospod Ïupan, pozdravljeni odsrca! Pozdravljeni!

Îupan Ah da, pozdravljeni!Zlodej âemu ta vzdih in ta pogled, gospod Ïupan? Peli

bomo nocoj in pili in plesali, kakor se ob svatbispodobi!

Îupan ves slab, kakor povaljanPeti ne znam, ne pijem veã, na stara leta ne ple-‰em!

Zlodej O!Îupan Pri‰el sem, ker sem moral priti.Dacar pomeÏikne

Moral, res, moral!

6. PRIZOR

Zlodej odpre duri v ozadje in napravi luã na verandi

Îupan v sveti jeziKar molãi, ti gobezdalo, do stropa z grehi obloÏe-no!

Îupanja Drugim bi oãital, ko je sam ves sajast!


52

Dacarka âe je sajast, ga dimnikar ne bo umival!Dacar Jaz pa vpra‰am: v kak‰nem oziru sajast? Vpra-

‰am, zato da razodenem, kar zakrivate z velikoplahto!

·tacunar Kaj bo‰ razodeval, ko si sam pod plahto!Dacar Ali si ãutil moje bedro?Notar Ni treba, da bi tisti razodeval, ki je najprej zlezel

pod odejo! Prvi gre‰nik bi bil rad prvi spokornik!Prvi gost Neãistnik sili k oltarju!Drugi gost Hudiã bi se prvi pokriÏal!Ekspeditorica Tisti je bil, ki je tekel gledat pohuj‰anje; povedal

pa ni niã!Dacar âemu pa ste pri‰li? Ali vas je vabil, ali vam je za-

povedal? Ali ste pri‰li zaradi jedi in pijaãe, ali za-radi ubogljivosti?

Vsi Molãi!Uãitelj ·viligoj ves slovesen in rodoljuben

Stojte! Stojte, o rodoljubi iz doline ‰entflorjanske!V teh teÏkih dneh, ko uÏiva domovina toliko sra-moto in toliko bridkost — nikar prepira, ne hudihzdraÏb! Edino ljubezni in prizanesljivosti nam jetreba, da premagamo to veliko izku‰njavo, kinam jo je poslal Bog za grehe nekdanje in prihod-nje! Podajte si roké — iz srca ãrne misli!


53

7. PRIZOR

Prej‰nji in Zlodej

Zlodej prihiti z verande, ki je svetlaGostje, ljubi moji, gospoda cenjena: trde glasovesem sli‰al, hude so va‰e oãi!

Vsi O, niã, niã!Zlodej Prepir?Vsi Ne, ne! Kaj ‰e!

Zlodej odide na levo.Uãitelj O, da bi Ïe minila ta sramota! Moje srce je Ïalost-

no, smrti Ïeljno! Odre‰i Bog, odre‰i to dolino‰entflorjansko!

Îupan Odre‰i jo!Vsi Odre‰i jo!

8. PRIZOR

Prej‰nji; Zlodej se vrne; vrata na levi so odprta nasteÏaj

Zlodej s slovesnimi koraki, s slovesno gesto, s ti‰jim glasomMir! Razvrstite se — razvrstite se v ‰palir!Razvrste se poslu‰ni in tihi v dolg ‰palir v ozadju.

Zlodej In kadar se prikaÏeta, zakliãite od srca: slava nje-mu, ãast Jacinti!Dacarju tiho.Kako?

Dacar tiho in ãemernoSlava njemu, ãast Jacinti! — Kujon!


54

9. PRIZOR

V durih na levi se prikaÏeta Peter in Jacinta. Peter se jezredil, rdeã je in zelo slovesno obleãen. Jacinta jeobleãena v svetlo prozorno haljo, prepasana je s

srebrnim pasom; dolg pla‰ã svetlo modre barve ji visiod ramen in je pod vratom s srebrno zapono pritrjen;v laseh, na tilnik spletenih, ima tuberoze, ki di‰e dogalerije; vleãko pla‰ãa nese popotnik, ki ima predolg

frak in zadovoljen obraz.

Vsi Slava njemu, ãast Jacinti!Peter in Jacinta gresta z veliko glorijo mimo vsega‰palirja, ki stoji globoko priklonjen; ko se vrneta dosrede dvorane, postaneta.

Peter Pozdravljeni!Jacinta Pozdravljeni!

·palir se ‰e globlje prikloni.Peter razprostre obedve roke

Preljubi moji svatje! Srce se mi smeje, oko se mirosi, ko vas vidim vse, kakor ste, pred seboj! Vsodolino ‰entflorjansko, od vzhoda do zahoda, vsenjene splo‰ne in posebne ãednosti! … Kje je kralj,ki je ogledoval na dlani svoje kraljestvo? Kje ro-doljub, ki je z enim samim pogledom objel domo-vino? In ki jo je z enim samim pogledom spoznal?O, bogat blagoslov me je oblagodaril! … Jacinta,pozdravi jih! …Pozdravljata po vrsti.


55

Peter ÏupanuGospod Ïupan! Konec vseh bridkosti, konec vsehzamer! Bodiva kakor brat in brat, kakor rodoljubin rodoljub! Jasno bodi nebo nad nama!Objame ga.

Îupan Bodi!Jacinta ki ji je Ïupan poljubil roko

Pozdravljeni!Peter dacarju

O, dacar, vseh ãednosti zaãetek! Skoro sem Ïemislil, da bo‰ krohotaje vrgel pod mizo moje po-vabilo. Ampak tvoje srce je blago in vseobzirno …

Jacinta Pozdravljen!Dacar O, tisto Ïe!

Poljubi Jacinti roko.Dacarka Kam pa si gledal?Dacar Nikamor.Peter Ïupanji

O milostiva! O botrica!Îupan pogleda ãudno

Kaj?Peter dacarki

Pozdravljena! O ta lepota — dacar, kje, odkod?Dacarka O, saj ni res!Peter Pa naj ne bo! — In zdaj, uãitelj ·viligoj, ne zame-

ri, da pozdravim tebe, ne zameri, da te pozdravimtako pozno! Ti di‰eãi cvet, ti ãednost doline ‰ent-florjanske!

Jacinta Pozdravljen!


56

Peter Zmerom me je bilo sram, nerodno mi je bilo zme-rom, kadar sem te videl, uãitelj ·viligoj! Globokosem ãutil v srcu, da sva si navsezadnje ljubeznivatovari‰a, da obadva ljubiva to domovino, ti navzhodu, jaz na zahodu, ti tod, jaz ondod, in da jenajbolj‰e, ãe se nikoli ne sreãava … Pa sem te sre-ãal, Bog je hotel, in sem videl, da ima‰ naoãnike,da slabo vidi‰ in blago misli‰ in da se ti kolena tre-sejo! — Pozdravljen! —

Uãitelj vdano in slovesnoTudi ta noã bo minila. Bodi tvoja misel po‰tena alinepo‰tena: pozdravljen!Poljubi Jacinti roko.Zlodej odpre na steÏaj vrata na verando.

Zlodej zakliãePriÏgane so bakle! Mize pogrnjene!

Peter Topel je mrak, ljubi moji svatje, zvezde Ïe sijejo,kmalu vzide mesec, roÏe di‰e na vrtu. Lepo vasvabim v ta sladki veãer!Gostje vsi po vrsti na verando, Zlodej tudi.

Peter JacintiDaj, da bodo veseli! ZasluÏili so po‰teno!Jacinta na verando.


57

10. PRIZOR

Peter in popotnik

Peter popotnikuAli je napreÏeno? Vse pripravljeno?

Popotnik Vse, gospod! Ampak zakaj —Peter Ne vpra‰uj, kontrakta se drÏi! — Tako ti je torej

zapovedano: stoj na straÏi, glej bistro na pot! Ka-dar zagleda‰ debeluha tam spodaj in svetilko vnjegovi roki — priteci ter naznani!

Popotnik Kdo je debeluh?Peter Ne vpra‰uj, kontrakta se drÏi! — Debeluh je po-

stava. Rejena je in poãasna, zibala se bo v hrib,kakor kresnica bo opletala svetilka ob tolstem be-dru. Tako jo bo‰ spoznal.

Popotnik Gospod, nikar me ne tepite: strah me je postave!Peter Sirota, ãemu te je strah?Popotnik Kri‰tof Kobar nisem, ampak kraão sem ukradel …

spotoma, ker so bile duri odprte in ker sem bil la-ãen.

Peter Ne jokaj, sirota, zaradi kraãe! Dvajset kraã je vkleti, tvoje so, povrni jih!

Popotnik O gospod! —Pa kako bo meni, pa kam bom jaz,kadar se odpeljete s to lepo gospo Jacinto? Jojmeni v samoti!

Peter âuj, popotnik, slovesno besedo: v tistem trenut-ku, ko se odpeljem s to lepo gospo Jacinto, bo tvojta grad in tvoja vsa dolina ‰entflorjanska!

Popotnik se zgrudi na kolenaO gospod!


58

Peter Vstani! Narejeno je in potrjeno! Ampak pomni:gospodar ne joka in ne kleãi! Postavo ãuj, zapo-ved in pismo: ob prvi malodu‰ni besedi bo‰ po-potnik, kakor si bil, in celo dacar bo tvoj gospod!

11. PRIZOR

Prej‰nji; cerkovnik pride prihuljen od desne

Peter Pozdravljen! — Tako pozno, cerkovnik, tako poz-no, poboÏnost doline ‰entflorjanske? Kje pa jeÏupnik, kaj menca?

Cerkovnik Prizanesite! Obolel je.Peter Kako, obolel? Kako se je predrznil, da je obolel?Cerkovnik Od Ïalosti in od sramu.Peter Pa mu bodi milost ob tej veseli uri! Kadar se povr-

ne‰, reci, da niã ne zamerim!Iztegne roko.Na verandi je pohuj‰anje!Cerkovnik odide na verando.Na straÏo, sirota!Odide za cerkovnikom na verando; tam Ïvenket ko-zarcev, smeh in glasen razgovor.


59

12. PRIZOR

Popotnik sam; potem Zlodej

Popotnik Ves grad in vsa dolina ‰entflorjanska! … Glej,zdaj, ko mi je postlan paradiÏ, zdaj bi raj‰i romal!Gre proti durim na levi.

Zlodej z verandePopotnik!

Popotnik odmahne z obema rokamaNiã! S te boj ne govorim, prepovedano je!

Zlodej Tak pamet! Eno samo besedo! Ali si, ali nisi?Popotnik odmahne

Nisem!Zlodej Postoj, v imenu zlodeja! — Zastonj te ni zasuÏnjil

— ãemu te je zasuÏnjil? Glas iz grla, zlodej ukazu-je!

13. PRIZOR

Prej‰nji; Peter z verande

Peter Kaj trepeãe‰, gospodar, sirota, kaj ãepi‰? Na stra-Ïo!Popotnik izgine na levo.O, prijatelj moj ljubi podzemski, cenjeni mojKonkordat za hrbtom mi dela‰ kupãije? Kaj je po-zabljen najin kontrakt?

Zlodej Ne zameri! Vpra‰al sem ga —Peter O vremenu! — Meni pa se zdi, ljubi moj Konkor-

dat, da mi Ïe nekoliko preseda tvoja druÏba! Kakoje bilo zmenjeno in zapisano? PoloÏim ti pod no-


60

ge to dolino ‰entflorjansko, vso pohuj‰ano, kakorje — pa mir besedi! Ti si pa siten, opleta‰ se miokoli nog, krmeÏljava, kopitonoga nezaupnost,da se te drugaãe ne bom iznebil kakor z biãem! —Kaj si lazil za tistim siromakom, za nebogljencem,ki ti niãesar storil ni.

Zlodej Saj nisem lazil za njim! — Pa le praviãen bodi inreci, ãe ni res, da me slepari‰ kakor bebca!

Peter âe si bebec, zakaj bi te ne sleparil? Ne bil bi greh!— In kaj me briga? Kaj izpra‰uje‰? âe se je zgodilakrivica, jo sam razodeni in jo sam kaznuj, tvojastvar je! — Lepa reã: zlodej moleduje za dobrotoin milost!

Zlodej Niã ne molédujem. Pa kako se je zgodilo, da semnenadoma hlapec, ko sem bil gospodar? Da semukanjen, ko sem bil slepar?

Peter Slepar?Zlodej Ne slepar! Zaletelo se mi je! — Sirota iz doline

‰entflorjanske je podpisala —Peter Je podpisala!Zlodej Da privleãe na vrvi to dolino ‰entflorjansko —Peter Da jo privleãe!Zlodej In sámo sebe najpoprej! — Mi pa nismo ne po-

gledali in ne premislili … razodeni, Peter, in prise-zi: ali si ti sirota iz doline ‰entflorjanske ali nisi?Ali smo te redili po zasluÏenju ali zastonj?

Peter Redili?Zlodej Ne oãitam — ampak v kontraktu je bilo prijetno

Ïivljenje!


61

Peter Kaj? To Ïivljenje, da je bilo prijetno? Med bebceme pahne‰ in gre‰nike — pa lepo Ïivljenje?

Zlodej prepla‰enIn grad?

Peter Le povrni se, zlodej, s smradom svojim, odkodersi pri‰el! Poznal sem lep‰e Ïivljenje, preden svanapisala kontrakt; v kolibi sem bolj‰e spal nego vgradu, bolj‰e za plotom nego na postelji! — Pekelje ãedalje bolj dolgoãasen in bebast; zapi‰em senebesom!

Zlodej Zmerjal si, ampak odgovoril nisi, kdo si.Peter Ker si tolik siromak, ti obljubim: ‰e nocoj me bo‰

spoznal!Zlodej zami‰ljen

Strah me je in sram!

14. PRIZOR

Prej‰nji; v pla‰ã zavita, vesela v obraz, sanjajoãa voãeh, pride Jacinta z verande.

Jacinta Kje si? Poljubi me, da mi bo vroãe! Hladnó je Ïezunaj in pijani so; in tudi jaz sem pijana!

Peter SluÏi, hlapec, sluÏi gostom!Zlodej na verando.

Jacinta Res, pijana sem, vse luãi so v mojih oãeh!Peter Vse svetle luãi, vidim jih!Jacinta In rada bi, Peter, rada bi … rada bi se zdaj vozila

z jadrnim jadrnim vozom preko ‰iroke ravni … innebo bi sijalo visoko visoko, … in zvezde bi padale… padale v moje naroãje! …


62

Peter Gonila bova, ljubica, ‰e to noãin ‰e to uro po ‰iroki rávni,ãez hribe in doline in vode,ãetvero vrancev je napreÏenih.

Jacinta Pojdiva! — Dragi, spala bi in v spanjuplesala … Ali je za obadvaprostora? … Rada bi mehkó leÏalain gledala v nebo in v bele zvezde,ki bi mi gorke padale v naroãje.Z levico bi drÏala ti desnico,z desnico pa bi te objemala.

Peter Trenutek ‰e … koleno ob kolenuin roka v roki, srce do srca! …

15. PRIZOR

Peter in Jacinta; gostje prihajajo z verande.

Dacar pride z verande pijan, s kozarcem v rokiPa zakaj, gospa Jacinta, pa zakaj odtod?

Dacarka za njimTega nikar ne! Tega nikoli ne! Pod njenim stolomje sedel in je ÏviÏgal in miÏal in si je mislil bogvekaj!

Îupan z verandeGospa Jacinta, kod in kam? Vsa srca so stopljena!

Îupanja za njimTega pa ne! Nikoli ne! Na stara leta ple‰e!

·tacunar z verandeGospa Jacinta, kam in kod? ·e srce moje z vami!


63

·tacunarka Za to besedo se bo‰ postil sedem dni in sedemnoãi!Vsi gostje se povrnejo.

16. PRIZOR

Prej‰nji

Peter Hlapec, hi‰nik, spoznaj svoj posel!Zlodej Pogrnjeno je!Peter gostom

Hladno je Ïe na verandi, mesec je Ïe vstal. Svatjeljubi, izpijmo v izbi poslednji kozarec, pozdravi-mo se poslednjikrat!

Vsi Poslednjikrat?Peter Ker pozna je noã!

Svatje sedajo.In ker je noã pozna, bodimo veseli! Odpustimo,kar je odpu‰ãanja vredno, pozabimo, kar je vred-no po zabljenja. In pijmo!Vzdigne kozarec.

Vsi vzdignejo kozarceÎenin in nevesta!

Peter Tudi meni je blago ob tej uri, Jacinta: romar je za-duhal cesto! Zaple‰i, Jacinta!

Jacinta vrÏe pla‰ã pred PetraZvezde bi padale name, jaz bi plavala k njim!

Peter ZlodejuGosli!

Zlodej vzame gosli, ki mu jih da sluÏabnikPoniÏaj me, kakor se ti zdi; pri‰el bo ãas!


64

Zlodej igra na gosli; Jacinta ple‰e.— — — — — — — — — — — — — — — —Ko dople‰e Jacinta

Îupanja ÏupanuKaj si rekel?

Îupan Pijem!Izprazni kozarec.

Dacarka dacarjuKam si gledal?

Dacar V kozarec!Izpije.

·tacunarka Kaj si brcal?·tacunar Od Ïeje.

Izpije.Ekspeditorica Ali se vam je kolcalo, uãitelj ·viligoj?Uãitelj Od bridkosti in premi‰ljevanja.

Pije.Jacinta sede na nizko klopco, glavo poloÏi Petru v naroãje

Spala bi … v jadrnem vozu pod zvezdami bi spa-la!Vsi pijó in so Ïe zabuhli v obraz.

Dacar poje neãednoLjub’ca moja, kaj si taka,da ti je vsaka noã prekratka …

Uãitelj vstaneGospoda! Svatje! Rodoljubi! Mislili smo — plahi,— malodu‰ni! — da je pri‰lo pohuj‰anje v dolino‰entflorjansko! In glejte, kesajte se, odprite oãi nasteÏaj: saj ni pri‰lo pohuj‰anje, pri‰la je lepota inz njo veselo spoznanje! Ni nam pokazal srca na


65

dlani, komaj da je prestopil prag — tako delajohinavci in razbojniki! Poãasi le smo ga spoznavali,po mnogih bridkostih in izku‰njavah smo ga spo-znali! Zdaj, ko je pred nami velik in svetal, ga pro-simo odpu‰ãanja za vse svoje hude misli in tajneoãitke! — Glejte in obãudujte boÏja pota: na takoãuden naãin nam je bil poslan in razodet rodo-ljub, ki je po vseh svojih mnogo‰tevilnih ãedno-stih in lastnostih ustvarjen za na‰ega vodnika inprvoboritelja! Izpregledali smo, odkrite so namnenadoma vse njegove zasluge za na‰o znanostin umetnost, za literaturo in politiko kakor tudi zanapredek na gospodarskem polju —

Zlodej Na gospodarskem polju — res!Uãitelj In za domovino sploh! Posebno pa ‰e moram po-

udarjati, da je gra‰ãak Peter, na‰ nadvse zasluÏnirodoljub, navdu‰en za narodno slogo in za vsedruge svetinje, ter da nam je tudi v tem oziruvzgled in luã! — O svatje! Kaj pa bi rekel o preãu-deÏni nevesti njegovi, o prelepi gospe Jacinti, o tejdevici brez primere? Jezik, miruj; molãi, beseda!— Svatje: vse hude misli pod pepel in prah, zlo-hotne sumnje v beÏni veter! Poklonimo se jima,nevesti in Ïeninu!Vzdignejo, trãijo, pijó.

Peter Zahvalim te, uãitelj ·viligoj, za prelepe besede,vse vas zahvalim, svatje in rodoljubi, za toliko lju-bezni! Toda glejte, pozna je Ïe noã in kljub bak-lam in lestencem sijejo Ïe zvezde v ta veseli hram.Mudi se nama na veliãastno pot, na cesto vriska-


66

nja in vseh sladkosti! Vi pa se radujte, kakor sesvatom spodobi: moj dom je va‰ dom.

Dacar s pijanim smehomTisto je Ïe res: tvoj dom je na‰ dom … na‰i grehiso ga sezidali!

Vsi Molãi, sova!Popotnik plane od leve

Postava se ziblje, svetilka ob bedru!Peter ogrne Jacinto

Na voz, Jacinta! Po ‰iroki rávni ãez hribe in doli-ne in vode!

Jacinta Z levico ti bom stiskala desnico, z desnico pa tebom objemala!Peter in Jacinta na verando; od zunaj se ãuje biã voz-nikov in prhanje konj; voz oddrdra.

17. PRIZOR

Prej‰nji brez Petra in Jacinte; potem debel ãlovek

Zlodej Kam?Vsi v nenadnem strahu

Kam?Zlodej Ni bil!Vsi Kdo je bil?

Duri na desni se na steÏaj odpro; v dvorano stopi de-bel ãlovek, va‰kemu policistu podoben, sabljo ob stra-ni, svetilko v roki

Debeli ãlovek V imenu postave vpra‰am, ãe se ne skriva todKri‰tof Kobar, tat, umetnik, kontrabandar in raz-bojnik?


67

Vsi molãe okamneli.Debeli ãlovek Kdo izmed vas, vpra‰am, je Kri‰tof Kobar, tat,

umetnik, kontrabandar in razbojnik, ki se je pri-klatil v dolino ‰entflorjansko, da jo pohuj‰a?Vsi, debeli ãlovek tudi, se ozro na popotnika.

Popotnik ves ubog in klavrnKako bom umetnik, kako bom razbojnik? Sirotasem iz doline ‰entflorjanske; Mojzes, pod vrboskrit.

Vsi v groziKdo?

Popotnik Nikar me ne tepite! Kri‰tof Kobar se je odpeljal znevesto …

Zlodej Hudiãa samega je ukanil!Plane skokoma na verando in izgine smrdeã.

Vsi zakriãe od grozeZlodej sam!

Dacar popotnikuSamo tale spletka je kriva, ta reva jokava!

Popotnik Saj nisem kriv, saj grem na pot!ZbeÏi na verando.

Vsi Samo ta je kriv!Okrenejo se za njim.


68

18. PRIZOR

Prej‰nji brez Zlodeja in popotnika

Îupan Stojte, rodoljubi iz doline ‰entflorjanske! Ne pre-naglite se, poslu‰ajte resno besedo! — Veliko po-huj‰anje je pri‰lo v dolino ‰entflorjansko, velikasramota je pri‰la nadnjo! Zlodej sam je pri‰el mednas in se je izdal za kr‰ãenega ãloveka, z njim paje pri‰el najveãji razbojnik dana‰njih ãasov, ime-nitni Kri‰tof Kobar. Ampak vse to ni pomagaloniã, neomajana in neomajna je ostala ãednost do-line ‰entflorjanske!

Dacar Resniãno!Îupan Pri tebi, dacar, ni bilo kaj omajati! Zvesta in ne-

oskrunjena je na‰a rodoljubnost in taka ostanena vekomaj. S sramoto oblita in zasmehom na-‰im sta pobegnila zlodej in razbojnik, je pobeg-nil za njima tudi tisti repek, sirota imenovan! Mipa ostanemo — zmagovalci na bojnem polju;ãisto vihra nad nami bandero doline ‰entflor-janske. In pod tem banderom zapojmo, pohuj-‰anju vkljub! …

Vsi se vstopijo v vrsto in zapojo ‰olsko pesemAlojzij sveti, cvet mladosti,izgled prelepi nam si ti;poslu‰aj pazno nauk svetosti,poboÏno tega mat’ uãi …


69

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-041-3

VsebinaOSEBE IN OBRAZIPRVI AKTDRUGI AKTTRETJI AKT

Documents

Ivan Cankar Pohuj‰anje v dolini ‰entflorjanski · 2020. 12. 11. · POHUJ·ANJE V DOLINI ·ENTFLORJANSKI BESeDA 3 OSEBE IN OBRAZI Kri‰tof Kobar, imenovan Peter; umetnik in razbojnik.Nje-gov