-
www.eesc.europa.eu1
Konec z načrtovanim zastaranjemNačrtovano zastaranje je znana
poslovna strategija: proizvodi so namenoma oblikovani in izdelani
tako, da se hitro izrabijo ali izgubijo privlačnost. Cilj je
primorati potro-šnike, da kupijo nove proizvode in storitve, ki
nadomestijo stare. Na
ta način želijo podjetja zagotoviti določen obseg prodaje na
dolgi rok in skrajšati razmik med ponovnimi nakupi posameznih
proizvodov (skrajšati ciklus zamenjave).
EESO je v boju proti načrtova-nemu zastaranju ter s tem povezani
škodi z okoljskega, družbenega, zdravstvenega in gospodarskega
vidika 17. oktobra sprejel mnenje
o življenjski dobi proizvodov in obve-ščanju
potrošnikov.
Vendar pa ta praksa ni nova. Začela se je v že 30-ih letih 20.
stole-tja, ko so z načrtovanim zastaranjem želeli spodbuditi
povpraševanje in
najti izhod iz velike gospodarske krize. V tistih časih so
naravni viri veljali za neomejene, zato ljudje oko-lju niso
posvečali veliko pozornosti.
V zadnjih desetih letih se je ta trend razširil v vseh
gospodarskih panogah. Nekateri proizvodi so zasnovani tako, da se
pokvarijo v dveh do treh letih po nakupu – točno po izteku
garancije. Zamenjava teh proizvodov je pove-zana z uporabo dodatne
energije in virov ter z več odpadki in škodljivim onesnaževanjem.
To je potrošnike v nekaterih državah že spodbudilo
k protestnim akcijam.
Delovna mesta v nevarnosti
Gledano z vidika delovnih mest, načrtovano zastaranje danes
prinaša bolj malo prednosti. Večino teh pro-izvodov izdelajo zunaj
Evrope, kjer je poceni delovna sila. Če bi manj stvari zavrgli, bi
jih morali več popraviti, s čimer bi ustvarili tisoče delovnih mest
v naši bližini.
EESO načrtuje konkretne ukrepe: leta 2014 bo organiziral veliko
evrop-sko okroglo mizo, kjer bodo sodelo-vali vsi pomembni akterji
z različnih področij, med drugim iz industrije, distribucije,
finančnega področja, potrošniških združenj in sindikatov. Hkrati bo
potekal odprt forum, na
katerem bodo državljani EU lahko predstavili svoja stališča.
Naučimo se popraviti
EESO želi, da bi podjetja omogo-čila lažje popravilo svojih
proizvodov,
na primer z dobavo nadomestnih delov. Potrošniki pa bi morali
imeti na voljo boljše informacije glede pričakovane življenjske
dobe proi-zvoda, da bi bili pri nakupu ustrezno obveščeni.
KOLEDAR DOGODKOV16. in 17. januar 2014, Strasbourg, Francija:
Socialni podjetniki: povejte svoje mnenje!
21. in 22. januar 2014, EESO, Bruselj: plenarno zasedanje
EESO
V TEJ IZDAJI
2 Srečanje evropskih nacionalnih ekonomsko-socialnih svetov v
Atenah
3 Okrevanje se je začelo, pravi komisar Rehn4 Ekonomska in
monetarna unija bi lahko brez močne
socialne razsežnosti spodletela
5 Varčevalni ukrepi v Evropi6 Industrijska politika EU: zelo
potrebna pobuda za rast7 Nova skupna kmetijska politika –
veliko
več prednosti kot pomanjkljivosti – poskrbimo za njen uspeh
8 Yves Somville: EESO mi daje širši pogled
UVODNIK Drage bralke, dragi bralci,leto 2013 se končuje, s
pogledom pa smo že usmerjeni v prihodnje leto in v pomembne
trenutke za Evropsko unijo. Majske volitve bodo zarisale novo
zasedbo Parlamenta in kasneje Komisije. Pokazale bodo tudi, ali
je Evropa znala prepričati državljane, da zmore reševati težave,
s katerimi se srečujejo iz dneva v dan. Trenutne napovedi so precej
mračne. Tega ni težko razumeti, če vemo, v kakšno stanje je
spoprijemanje s krizo pripe-ljalo civilno družbo. Vendar pa
Evropski ekonomsko-socialni odbor meni, da še ni prepozno, da je
Evropo mogoče vrniti na pravo pot – k delu za državljane – in da
lahko še dokaže, da zmore oprijemljivo odgovoriti na priča-kovanja
ljudi. Zato bo EESO do majskih volitev storil vse, da bi bilo
slišati glas Evropejcev. In ko bodo institucije začele delovati v
novi sestavi, bo še naprej skrbel za to, da bodo obljube, ki so
bile dane državljanom, tudi izpolnjene.
V času tik pred koncem leta 2013 dovolite, da vam zaželim vesele
praznike v družbi vaših bližnjih in prijateljev! In na svidenje
leta 2014!
Henri Malosse Predsednik EESO
“Bo EESO do majskih volitev storil vse, da bi bilo slišati glas
Evropejcev. Ko bodo institucije začele delovati v novi sestavi, bo
še naprej skrbel za to.”
„EESO si želi popolno prepoved proizvodov z vgrajenimi
napa-kami, ki določajo konec življenjske dobe proizvoda,“
Thierry Libaert, član EESO in poročevalec za mnenje
>>> s t r a n 2
„Ravnanje proizvajalcev, ki obli-kujejo proizvode tako, da se
predčasno izrabijo ali pokvarijo, s čimer potrošnike prisilijo, da
kupijo nadomestne proizvode, bi lahko poimenovali industrijski
diktat“.
Jean-Pierre Haber, član posvetovalne komisije EU za spremembe v
industriji (CCMI) in soporočevalec za mnenje
December 2013/9 – posebna izdaja SLISSN 1830-5164
EESO info Evropski ekonomsko-socialni odborMost med Evropo in
organizirano civilno družbo
http://www.eesc.europa.eu
-
2 EESO info — December 2013/9 – posebna izdaja
Srečanje evropskih nacionalnih ekonomsko-socialnih svetov v
AtenahSrečanje v čudovitem muzeju Akropole v Atenah je odprl
predsednik grškega parlamenta Evangelos Meimarakis, ki je izrazil
podporo te institucije grškemu ESS, ustanovljenemu z grško ustavo,
in pou-
daril pomen socialnega in državljanskega dialoga. Evropskemu
ekonomsko-social-nemu svetu se je zahvalil za organizacijo
posvetovanja o brezposelnosti mladih in ciljih prihodnjega grškega
predsedovanja EU, ki je potekalo dan pred tem v grškem parlamentu
in se ga je udeležilo več kot 80 poslancev. G. Meimarakis je
spregovoril o svoji zaskrbljenosti zaradi vse manjšega zaupanja, ki
ga imajo Evropejci v evropski projekt.
Otvoritveni govor predsednika EESO Henrija Malossa je imel
podobno temo, saj se je osredotočil na vse večji razkorak med EU in
njenimi državljani ter na zaskrbljujoče obete za naslednje volitve
v Evropski parlament.
Politične stranke trenutno dajejo evropskim volivcem tri
možnosti, od katerih pa dejansko nobena ne prinaša prave rešitve.
Prva možnost, ki jo predlagajo protievropske stranke, pomeni
odpravo evropskih institucij ali pa občutno zmanjšanje njihove
moči. Sedanjo strukturo bi zamenjalo medvladno sodelovanje.
Druga možnost prinaša pristop, ki je močno naklonjen
federalizaciji: EU bi postala „Združene države Evrope“
z močno
centralno vlado EU. Toda evropski drža-vljani niso pripravljeni
na večji prenos suve-renosti na Bruselj; ravno nasprotno, EU si ne
bi smela prizadevati za oblikovanje centrali-ziranega imperija,
temveč bi morala biti bolj decentralizirana in temeljiti na
raznolikosti evropskih narodov.
Tretja možnost pa sploh ni prava možnost izbire, saj pomeni
ohranitev sedanjega stanja
zmede, neučinkovitosti in zapletenosti. S tem bi se povečalo
nezadovoljstvo ljudi, kar bi lahko pripe-ljalo do propada
evrop-skega projekta.
G. Malosse je predlagal četrto možnost, ki teme-lji na načelu
skupnosti Jeana Monneta, enega od ustanoviteljev EU. Gre za to, da
se vrnemo na začetek in korak za korakom oblikujemo sku-pne
politike za ponovno industrializacijo Evrope in odpiranje delovnih
mest. Začeli bi s programi in projekti fiskalne in socialne
konvergence na področju industrije, ino-vacij, raziskav in razvoja
ter izobraževanja. EESO zdaj pripravlja akcijski načrt, ki ga
namerava predstaviti med volilno kampanjo. G. Malosse je nacionalne
ESS zaprosil za prispevke, da bo načrt
res pripadal celotni civilni družbi EU.
Georgios Dassis, predsednik skupine delojemalcev v EESO, je
spregovoril o delu, ki ga je opravil skupaj s predsednikom EESO o
„stroških ne-Evrope“, in o tem, da so potrebni novi mehanizmi za
spodbuja-nje solidarnosti v EU. Omenil je predloge EESO o evropskem
davku na &nančne tran-sakcije in koncept minimalnega dohodka v
EU. (ak)
V iskanju inovativnih rešitevHenri Malosse, predsednik EESO, je
skupaj z madžarskimi člani Odbora obiskal Budim-pešto, kjer se je
srečal z javnimi in zasebnimi akterji madžarskega gospodarstva.
Medtem ko je bilo gospodarstvo te države na začetku krize na isti
ravni kot v Grčiji, je Madžarska uspela zmanjšati svoj dolg z 82,1
% BDP v letu 2011 na 77 % v letu 2012, pri čemer ni le
preprečila padca svojega gospodarstva, temveč je tudi ohranila
stopnjo brezposelno-sti na okrog 10 %. Da bi to dosegla, se je
vlada odločila za nekonvencionalne rešitve, katerih dolgoročni
učinki še vedno niso znani.
Odbor, ki se zaveda hudih posledic krize za evropsko
prebivalstvo, si že dolgo pri-zadeva za to, da bi se Evropa na
potrebe svojih državljanov odzvala s praktičnimi in inovativnimi
odgovori. Ravno zato je pred-sednik EESO sklenil obiskati
Madžarsko, da bi se sam prepričal, kakšen je učinek „neobičajnih“
odločitev, ki jih na področju gospodarstva izvaja madžarska vlada
in ki so v Evropi deležne pogostih kritik.
Predsednik EESO se je srečal z Viktor-jem Orbánom, madžarskim
predsednikom
vlade, s katerim se je pogovarjal o politiki ponovne
industrializacije, in z nekaterimi njegovimi ministri, med drugim
tudi z ministrico za evropske zadeve Enikő Győri, ki je poudarila,
kako pomembna so posvetovanja z dejanskimi akterji na lokalni
ravni. Predsednik Malosse se je sestal tudi s predstavniki
opozicije, med katerimi sta bila Attila Mesterházy, pred-sednik
madžarske socialistične stranke, in Gordon Bajnai, nekdanji
predsednik vlade. Predvsem pa se je želel pogovoriti
s predstavniki poslovnega sveta, sindikati, vodji podjetij in
študenti. Med glavnimi temami teh pogovorov je bilo vprašanje
energije, ki je ključnega pomena za državo, saj predstavlja
vedno večji delež izdatkov gospodinjstev. Delegacija EESO je poleg
tega sklenila partnerstvo z madžarskim ekonomsko-socialnim svetom,
da bi spod-budila boljše poznavanje lokalnih pobud. „Stare rešitve
so se izkazale za nezado-stne. Sedaj je čas, da pogledamo tiste, ki
si upajo ukrepati drugače, in se od njih kaj naučimo, saj lahko to
koristi vsem,“ je sklenil predsednik Malosse, ki bo izku-šnje s
tega obiska delil s člani Odbora. Za pristop, ki ga uporablja
Madžarska, sta se začeli zanimati tudi njeni sosedi Slovenija in
Poljska. (ll)
GOING LOCAL
Diplomske naloge o EU v središču pozornosti v Pragi
Vladimíra Drbalová, češka članica skupine delodajalcev EESO, se
je nedavno udeležila prireditve na predstavništvu Evropske komisije
v Pragi, na kateri so bila predstavljena diplomska dela o evropskih
zadevah. Prireditev sta skupaj organizirala praška Ekonomska
univerza in predstavni-štvo Evropske komisije na Češkem, potekala
pa je skupaj s projektom Laboratorij Evropske unije, ki ga je
začela Ekonomska univerza. Deset najboljših diplomskih del
o evropskem povezovanju je prejelo nagrado.
Dela so obravnavala široko paleto tem od spreminjanja Pogodb,
politike priseljevanja, širitve EU, skupne kmetij-ske politike in
urejanja trga z mlekom do denarne politike Evropske centralne banke
v času krize.
Vladimíra Drbalová je ob tej priložnosti dejala, da EESO podpira
projekt Laboratorij Evropske unije in je pripravljen pri njem še
tesneje sodelovati, saj je ta v skladu z njegovo lastno strategijo
delovanja na lokalni ravni pod geslom „Veter sprememb“. (mb)
Vladimíra Drbalová, članica EESO
Prva vrsta: predsednik EESO Henri Malosse, predsednik skupine
delojemalcev Georges Dassis in podpredsednica skupine delodajalcev
Anna Bredima. Druga vrsta: predsednik skupine raznih dejavnosti
Luca Jahier, v. d. generalnega sekretarja Nicolas Alexopoulos in
članica skupine delodajalcev Vladimíra Drbalová
Henri Malosse z delegacijo madžarskega ekonomsko-socialnega
sveta
“Stare rešitve so se izkazale za nezadostne. Sedaj je čas, da
pogledamo tiste, ki si upajo ukrepati drugače, in se od njih kaj
naučimo, saj lahko to koristi vsem.”
N a d a l j e v a n j e s s t r a n i 1K o n e c z n a č r t o v
a n i m z a s t a r a n j e m
Kot najboljšo prakso Odbor priporoča sistem ozna-čevanja, ki bi
zagotavljal minimalno življenjsko dobo proizvoda – trenutno to
namreč ni zakonska obveznost.
Poleg tega bi morali proizvajalci kriti stroške recikli-ranja,
če je življenjska doba njihovega proizvoda krajša od petih let.
Razlogi za ukrepanje
Kar zadeva okolje, danes v Evropi porabimo približno 50 %
več naravnih virov kot pred 30 leti. Tako vsak Evrope-jec porabi 43
kilogramov virov na dan, Afričan pa 10 kilo-gramov. Gledano z
družbenega vidika hitra minljivost potrošniškega blaga ljudi
spodbuja k nakupom na kredit, kar je povzročilo doslej največjo
zadolženost posameznikov.
Evropskemu gospodarstvu škodi uvoz blaga s kratko življenjsko
dobo. Z rešitvijo tega problema bi EU svojim podjetjem ponudila
možnost, da se razlikujejo od drugih in dejansko uresničujejo ideje
o trajnosti.
EESO želi prispevati k večjemu zaupanju v evropska podjetja in
spodbuditi EU h gospodarskemu prehodu iz razsipne v trajnostno
družbo, v kateri se spodbuja rast, ki je – v interesu državljanov –
usmerjena v zadovoljevanje potreb potrošnikov in ni sama sebi
namen. (ail)
“Gledano z vidika delovnih mest, načr-tovano zastaranje prinaša
bolj malo prednosti. Večino teh proizvodov izde-lajo zunaj Evrope,
kjer je poceni delovna sila. Če bi manj stvari zavrgli, bi jih
morali več popraviti, s čimer bi ustvarili tisoče delovnih mest v
naši bližini.”
-
3EESO info — December 2013/9 – posebna izdaja
EESO infoPosebn
a izda
ja
o kriz
i Evropski ekonomsko-socialni odborMost med Evropo in
organizirano civilno družbo
UVODNIK, Drage bralke, dragi bralci,leto 2013 je zaznamovala
dvojna pre-lomnica pri spoprijemanju s krizo.
Po eni strani se prebuja zavedanje, da pri odzivanju na krizo ni
mogoče spregledati socialne razsežnosti. To je zares korak naprej,
za katerega se Evropski ekonomsko-socialni odbor
zavzema že od začetka „varčevanja za vsako ceno“. V nekaj letih
se je preveč Evropejcev znašlo v revščini, celotne generacije
nimajo dostopa do trga dela, povsem jasno je prišlo do nazadovanja
pri dostopu do zdravstvenega sistema, s katerim se je Evropa doslej
ponašala, in v vseh državah članicah se srečujemo z brezupnimi
dejanji. Toda kakšen je smisel Evrope, če od soli-darnosti, na
kateri temelji, državljani nimajo ničesar?
Leto 2013 se končuje tudi z dokončno vzpostavitvijo bančne
unije, projektom, za katerega se EESO že dolgo močno zavzema. Ker
Evropa ni imela mehanizma nadzora, je kriza lahko pognala korenine,
in ker ni imela mehanizma za skupno ukrepanje, se tudi ni mogla
takoj odzvati in se denimo ni zmogla izogniti stečaju nekaterih
bank na Portugalskem. Ali je Evropa končno prišla do spoznanja,
kako pomembna je solidarnost med državami?
Naša novoletna želja je torej, da bi končno lahko zaživeli v
trdni in soli-darni Evropi.
Henri Malosse Predsednik EESO
Okrevanje se je začelo, pravi komisar RehnPo besedah Ollija
Rehna, komisarja za ekonomske in monetarne zadeve ter evro, se je
Evropa sicer izkopala iz najhujše gospodarske krize, vendar nas
čaka še veliko dela.
EESO info: Ali lahko znova pričakujemo trajnostno rast in
zaposlovanje?
Olli Rehn: Od pomladi dalje je opaziti vse več znakov za
posto-pno okrevanje. Pričakujemo, da se bo okrevanje v naslednjih
mesecih nadaljevalo in da bo v naslednjem letu ter leta 2015 še
hitrejše. Toda če pomislimo, da je več kot 26 mili-jonov Evropejcev
brez dela in da podjetja še vedno težko pridejo do posojil, ki jih
potrebujejo za naložbe in rast, postane jasno, da nas čaka še
veliko dela. Zato vedno znova pou-darjam, da so trditve o koncu
krize preuranjene.
Kakšne priložnosti in izzivi so pred EU in območjem evra?
Predvsem moramo ohraniti pri-pravljenost za reforme v Evropi.
Države članice si morajo še naprej prizadevati za večjo
konkurenčnost, kar pomeni, da morajo izboljševati pogoje za
podjetja ter tako spodbujati naložbe in odpiranje delovnih mest.
Sočasno je treba izvajati reforme na proizvodnem trgu in trgu dela,
posodobiti javno upravo, spodbujati podjetništvo in podpirati
raziskave,
inovacije, izo-braževanje ter usposabljanje.
Za trajno-stno okrevanje p o t r e b u j e m o t u d i b o l j š
e pogoje za poso-jila gospodinj-stvom in MSP, zlasti v južni
Evropi. Zgo-dovina ekono-mije ne pozna trajnostne rasti brez rasti
poso-jil. Zato je treba nujno nadalje-vati sanacijo b a n č n i š t
v a v Evropi, da bodo pogoji za posojila znova „ n o r m a l n i “
. K o m i s i j a j e v sodelovanju z E v r o p s k o
i n v e s t i c i j s k o banko predlo-žila pobudo za podporo
ban-čnega posojanja
MSP, ki jo je oktobra potrdil tudi Evropski svet.
Ali bi lahko program gospodarske prilagoditve za Irsko in
program za finančni sektor Španije služila kot modela za prihodnje
ukrepe v pomoč državam
članicam v težavah?
Uspeh teh pro-gramov je v interesu ne le obeh držav, temveč
celotnega območja evra. Irski program se bo zaključil naslednji
mesec, španski pa januarja. Kot kaže, bosta oba uspešna.
Irska je od začetka izvajanja programa vsako leto beležila rast,
ki je bila višja od povpre-čja v območju evra, kar kaže na to, da
je sposobnost resnične ekonomske prilagoditve ključna za povratek k
trajnostni rasti in ustvarjanju delovnih mest. V okviru
programa za &nančni sektor Španije se je prek držav-nih kanalov
v španski bančni sektor steklo 41 milijard EUR posojil iz
evropskega meha-nizma za stabilnost. V zameno se je sektor zavezal
k temelji-temu prestrukturiranju, v pri-zadevanja pa so bili v
celoti vključeni tudi delničarji bank in mali upniki. T. i.
hierarhija „reševanja“ je zdaj opredeljena v smernicah EU za
državno pomoč finančnim institutom. Seveda pa bo še vedno treba
oceniti vsako posamezno situ-acijo posebej.
Kako odgovarjate na kritike, da varčevalna politika zavira
okrevanje in rast?
Komisija se dosledno zavzema za &skalno konsolidacijo, ki je
čim bolj ugodna za rast, z naj-manjšimi možnimi zmanjševa-nji
sredstev za področja, kot sta raziskave in izobraževanje, ter ob
upoštevanju tempa, primernega za posamezne države. Za države
območja evra, ki so izgubile ali bile v nevarnosti, da izgubijo
dostop do trga kapitala, kot se je zgodilo različnim državam
članicam med letoma 2010 in 2012, dejansko ni bilo druge
učinkovite možnosti od temeljite in hitre &skalne
konsolidacije. Na podlagi prizade-
vanj v zadnjih letih je bilo mogoče v letih 2012 in 2013
hitrost
&skalne konsolidacije zmanj-šati za polovico, v nasle-
dnjem letu pa se bo ta trend nadaljeval.
Trgi so se pozi-tivno odzvali
na prizade-vanja in stroški f i n a n -ciranja
teh držav so se zmanj-
šali. Tako je na primer padec
donosa za italijan-ske državne obveznice
za 100 bazičnih točk že v prvem letu omogočil pri-
hranke v višini 3 milijard evrov.
Zdaj se moramo osredotočiti na spodbuditev potenciala naših
gospodarstev za trajnostno rast in zaposlovanje. Zato še naprej
izrecno pozivamo k strukturnim reformam, ki bodo izboljšale
konkurenčnost in na podlagi zdravih javnih &nanc ustvarile
pogoje za trajnostno rast ter odpiranje delovnih mest.
Kaj menite o nedavnih svarilih v časopisu The Economist glede
tveganj, ki jih prinaša zadolževanje zasebnega sektorja v območju
evra?
Komisija nenehno spre-mlja tveganja, ki izhajajo iz sprememb v
bilancah stanja zasebnega sektorja, vključno z zasebnim
zadolževanjem. Nekatere države v območju evra so dosegle velik
napredek pri zniževanju dolga. K temu so pripomogli tudi
upočasnjeni kreditni tokovi ter prilagoditve na trgih nepremičnin.
Zaradi omejenih možnosti &skalne poli-tike pa bo visoka zasebna
zadol-ženost tudi v bližnji prihodnosti hromila domače
povpraševanje.
Odplačevanje dolgov v zaseb-nem sektorju brez dvoma zavira
gospodarsko dejavnost, vendar so učinki odvisni od stanja na trgih
kreditov in strukturnih značilnosti gospodarstva države. Sedanje
spremembe bančnega nadzora in mehanizmov reše-vanja bi morale
stabilizirati kreditne trge in prispevati k pre-prečevanju
prihodnjih neravno-vesij.
“Toda kakšen je smisel Evrope, če od solidar-nosti, na kateri
teme-lji, državljani nimajo ničesar?”
© Fi
lipe M
atos F
razao
Olli Rehn, podpredsednik Evropske komisije in član Komisije,
pristojen za ekonomske in monetarne zadeve ter evro
“Komisija se dosle-dno zavzema za &skalno konsoli-dacijo, ki
je čim bolj ugodna za rast, z najmanj-š i m i m o ž n i m i
zmanjševanji sred-stev za področja, kot sta raziskave in
izobraževanje, ter ob upoštevanju t e m p a , p r i -mernega za
posamezne države.”
-
4 EESO info — December 2013/9 – posebna izdaja
Bančništvo za stabilno prihodnostPredlagani enotni mehanizem za
reševanje (SRM, Single Resolution Mechanism) bo zaščitil vlagatelje
in davkoplačevalce, hkrati pa bo zago-tovil dodeljevanje posojil,
ki so nujna za oživitev in rast, pravi član EESO Daniel
Mareels.
EESO info: Zakaj je SRM pomemben in kakšna je njegova vloga v
predlagani bančni uniji?
Daniel Mareels: Predlog SRM je treba obravnavati v luči
vzpostavlja-nja integriranega &nančnega okvira, z drugimi
besedami bančne unije. Mehanizem bo zaščitil vlagatelje,
obnovil zaupanje v &nančni sistem in v vsaki državi ponovno
zagoto-vil dodeljevanje posojil za podjetja. Dopolnjujejo ga enotni
mehanizem nadzora (EMN), evropski mehani-zem za stabilnost (EMS)
ter direktiva o sanaciji in reševanju bank (BRRD).
Kako lahko SRM prihrani davkoplačevalski denar in čim bolj
zmanjša škodo za realno gospodarstvo?
Predlogi za sanacijo in reševanje bank uvajajo trden politični
okvir za učinkovito ukrepanje v primeru pro-pada banke. Predlog SRM
pa poleg tega predvideva enotni reševalni
sklad, kar bo zagotovilo potrebno &nanciranje, &nančno
stabilnost in večjo odpornost bančnega sistema.
Sodelovali ste pri mnenju EESO o SRM. Ste zadovoljni s predlogom
Komisije?
EESO je pozdravil predlog Komisije. Nadzor bank in njihovo
reševanje bosta zdaj potekala na enaki ravni pristojnosti, kar
pomeni, da bomo imeli skladen in enoten pristop.
Katera je najpomembnejša sprememba, ki je potrebna v predlogu
Komisije?
Predlog pomeni razširitev direk-tive o sanaciji in reševanju
bank. Zato je pomembno preprečiti neskladnosti med obema
zakonodajnima aktoma. Poleg tega morajo biti člani odbora za
reševanje neodvisni.
Pri določitvi ciljne vrednosti reše-valnega sklada pa je treba
upoštevati, da lahko banke zaradi dvojne struk-ture, tj. organov za
reševanje tako na nacionalni kot evropski ravni, breme-nijo dvojni
stroški.
Ekonomska in monetarna unija bi lahko brez močne socialne
razsežnosti spodletelaPred zasedanjem Evropskega sveta 24. oktobra
je EESO sprejel mnenje o socialni razsežnosti ekonomske in
monetarne unije (EMU), v katerem je opozoril, da EMU grozi razpad,
če ne bo okrepljena njena socialna razsežnost.
Odbor je pozval k proaktivnim ukre-pom in boljšemu socialnemu
dialogu o gospodarskih in zaposlitvenih politi-kah. Če bi rešitve
pogosteje predlagali socialni partnerji, bi se utrdilo zaupanje in
okrepilo socialno tkivo Unije.
V mnenju o socialni razsežnosti EMU, sprejetem na oktobrskem
ple-narnem zasedanju, je EESO poudaril, da bi bilo treba v primeru
nezadostne politične volje za ponovno oživitev socialne razsežnosti
EU možnost okrepljenega sodelovanja predlagati znotraj EMU.
To sodelovanje bi bilo treba vzpo-staviti z lastnimi
&nančnimi sredstvi, dodatnim socialnim skladom, paktom za
socialni napredek in socialnimi standardi, cilji in
stabilizacijskimi mehanizmi, ki bi bili usklajeni s &skal-nimi,
proračunskimi in monetarnimi stabilizacijskimi mehanizmi.
Georgios Dassis, grški član in predsednik skupine delojemalcev
EESO, ki je pripravil to mnenje, je posvaril, da bi lahko EMU brez
okre-pitve socialne razsežnosti spodletela.
Za uspeh EMU je treba sprejeti sočasen pristop, na podlagi
katerega bi zaposlitvene in socialne cilje uskla-dili s cilji glede
dolga in primanjkljaja, s čimer bi sprožili potrebne
prilago-ditve in preprečili še večje neenakosti med državami
članicami.
EESO je mnenja, da je treba v pro-ces evropskega semestra,
vsakoletnega
cikla usklajevanja gospodarskih poli-tik EU, vključiti kazalnike
na področju zaposlovanja in socialnega vključeva-nja. Ti
preventivni in proaktivni kazal-niki bi morali po potrebi sprožiti
pravočasen in učinkovit mehanizem prilagajanja ter omogočiti
ustrezen odziv politike, še preden bi lahko brezposelnost in
socialne neenakosti ogrozile demokracijo.
EESO poleg tega poziva k boljši čezmejni mobilnosti delavcev,
tako
za ohranitev zaposlovanja in kon-kurenčnosti kot tudi za
ustvarja-nje novih delovnih mest. Zato bi si morala EU še naprej
prizadevati za zmanjšanje obstoječih ovir za prosto gibanje
delavcev, pri čemer mora spoštovati kolektivne pogodbe in
delovnopravne sisteme na naci-onalni ravni. Odbor poudarja, da bi
moral Evropski portal za zapo-slitveno mobilnost EURES tesneje
sodelovati s socialnimi partnerji, da bi zagotovili celovito
svetovanje in obveščanje glede socialnih in prav-nih vprašanj na
področju zaposlova-nja. (ail)
© Ch
amele
onsEy
e
“Nadzor bank in nji-hovo reševanje bosta zdaj potekala na enaki
ravni pristojnosti, kar pomeni, da bomo imeli skladen in enoten
pristop.”
Daniel Mareels, član EESO
Georgios Dassis, predsednik skupine delojemalcev
Nezakonito priseljevanje: za evropske probleme so potrebne
evropske rešitveEESO je v mnenju na lastno pobudo potrdil že prej
izraženo stališče, da je nezakonito priseljevanje v EU evrop-ski
problem, ki ga je mogoče rešiti zgolj z evropskimi sredstvi.
Odbor je poudaril, da so meje juž-nih držav članic dejansko meje
celo-tne EU, zato si morajo vse evropske države- prizadevati za
boljši mejni nadzor. Politika mora tako temeljiti na solidarnosti,
da ne bo zgolj južna Evropa nosila breme navala prise-ljencev in se
ukvarjala s kazenskim vidikom tega vprašanja, tj. s trgovci
z ljudmi, ki izkoriščajo človeško stisko.
Panagiotis Gkofas (skupina raznih dejavnosti, Grčija),
poročevalec EESO za navedeno mnenje, je poudaril, da je treba
trgovce z ljudmi, ki ogrožajo življenja migrantov, preganjati;
izjavil je, da mora agencija Frontex postati
institucija, ki bo skrbela za usklajeva-nje dela obalne straže
EU in se ne bo ukvarjala zgolj z nezakonitimi prise-ljenci,
temveč tudi preganjala trgovce z ljudmi. Financiranje mora postati
mnogo bolj sorazmerno obsegu pro-blema EU.
Soporočevalec Stefano Mallia (skupina delodajalcev, Malta) je
opozoril, da se pri nobenem drugem vprašanju ni tako jasno
pokazalo, da države članice EU med seboj niso solidarne, da ne
čutijo solidarnosti do držav članic, v katerih se morajo s tem
problemom neposredno spopa-dati, in do ljudi, ki morajo bežati pred
vojno v svojih državah. Po njegovem mnenju bi morali ukrepati zdaj,
pre-den bodo razmere še slabše.
Predsednik EESO Henri Malosse je izjavil, da ne moremo zapustiti
držav, ki doživljajo navale priseljen-cev, in da pristop „vsak
poskrbi zase“ ne vodi nikamor. Azilno politiko in
politiko priseljevanja bi bilo treba enkrat za zmeraj sprejeti
na evropski ravni z uporabo pristopa na ravni Skupnosti, za kar se
EESO zavzema že več let. Uporabiti bi bilo treba vsa razpoložljiva
evropska orodja ter agenciji Frontex dodeliti več sredstev, čim
prej pa bi bilo treba vzpostaviti tudi sistem za nadzor in za
izmenjavo podatkov, ki bi z uporabo satelitov preprečil nove
tragedije. Pozivamo tudi k ustanovitvi evropske obalne straže.
Evropa mora ostati zvesta svojim vrednotam; iz naše družbe je treba
pregnati ksenofobijo in nečlo-večnost. Evropa mora biti
človeko-
ljubna do priseljencev in odločno nastopiti proti trgovcem z
ljudmi. Henri Malosse je izjavil, da se Odbor
“D a n e m o r e m o z a p u s t i t i d r ž a v , k i
doživljajo navale pri-seljencev, in da pristop „vsak poskrbi zase“
ne vodi nikamor.”
Stefano Mallia, član EESO
Panagiotis Gkofas, član EESO
>>> s t r a n 5
© Se
mmick
Photo
http://memberspage.eesc.europa.eu/Detail.aspx?id=2014528&f=1&s=0&o1=0&o2=0&o3=0&ln=dassis
-
5EESO info — December 2013/9 – posebna izdaja
Varčevalni ukrepi v Evropi
Kmalu bo minilo šest let, odkar Evropska unija sprejema
varčevalne ukrepe in hkrati nosi breme 26 mili-jonov brezposelnih,
med katerimi je mnogo mladih. Finančna in gospo-darska kriza se je
žal naglo zaostrila. Tako smo zdaj priča vse večjim soci-alnim in
dohodkovnim neenakostim, v državah, ki morajo izvajati strogo
varčevalno politiko, pa celo revščini. Kriza je povečala
degradacijo okolja, energetsko revščino in demografske probleme. V
zadnjih treh letih so se gospodarski in socialni temelji
v nekaterih državah članicah resno zamajali. V državah EU tako
trenu-tno približno 84 milijonov ljudi živi pod pragom revščine (ki
po de&niciji pomeni zaslužek, ki je nižji od 60 % državnega
povprečja). Posledično so se v nekaterih državah, ki morajo
varčevati na vseh koncih in kra-jih, okrepili politični
ekstremizem, demagogija in predsodki. Poleg tega je nastalo
razlikovanje med „sever-nimi“ evropskimi državami – dajal-kami– in
„južnimi“ – dolžnicami. Najbolj zaskrbljujoče je dejstvo, da je
mogoče med državljani, ki se bodo naslednjega maja udeležili
evropskih volitev, opaziti jezo ali v najboljšem primeru apatijo in
ignoranco do EU. Rezultati nedavne raziskave Euroba-rometer kažejo,
da le 31 % evropskih državljanov zaupa EU, 60 % pa ji pre-prosto ne
zaupa.
Jasno je, da se je EU zaradi var-čevalnih ukrepov znašla na
zgo-dovinskem razpotju, ki kliče po temeljnih strukturnih
spremembah.
Če želi Evropa uresničiti svoje želje in možnosti, mora vlagati
v združeno in politično stabilno celino, ki je ambici-ozna, odločna
in solidarna ter hkrati močnejša kot seštevek njenih posa-meznih
delov. To mora biti Evropa, ki dosega rezultate, vzbuja zaupanje in
bolje komunicira s svojimi državljani, zlasti v naslednji nekaj
mesecih pred volitvami v Evropski parlament. Kot
ravnovesje varče-valnim ukrepom je treba najprej oživiti
strategijo Evropa 2020 ter jo prilagoditi Evropi po letu 2050 in
pozneje. Dokon-č a t i m o r a m o notranji trg, izve-sti Pakt za
rast in delovna mesta, vlagati veliko več v ponovno
indu-strializacijo Evrope ter v inovacije, raz-iskave in razvoj. Z
d o s e g a n j e m rezultatov bomo obnovili zaupanje v Evropo,
tudi zaupanje njenih
akterjev, kot je civilna družba. Zato si moramo prizadevati za
pospešitev resnične rasti, spodbu-ditev posojil in večje naložbe v
MSP, podjetja socialnega gospodarstva, svobodne poklice in zeleno
gospo-darstvo. Zlasti moramo najti pra-vične rešitve za okrevanje
Evrope, in sicer tako, da obravnavamo socialne posledice ekonomske
in monetarne unije, na primer z uvedbo socialno odgovornih naložb,
evropskih soci-alnih obveznic in evropske mreže za izobraževanje
brezposelnih delavcev. Varčevalne ukrepe pa moramo tudi izkoristiti
kot možnost za ponoven zagon in utrditev socialne in drža-vljanske
udeležbe, ki je v samem jedru evropske dediščine in zahodne
tradicije.
Luca Jahier Predsednik skupine raznih dejavnosti
“Pozivamo k ustano-vitvi evropske obalne straže.”
Rešitev za krizo: solidarnost EUGospodarska kriza, zaradi katere
so milijoni izgubili delo, kliče po uskla-jenih rešitvah pod
vodstvom EU, ki bi imele močno socialno razsežnost, pravi Georgios
Dassis, član skupine delojemalcev EESO.
„Rešitev za gospodarsko krizo je treba najti na ravni EU,“ je
dejal za EESO info.
Dassis, ki je pripravil mnenje Odbora o krepitvi socialne
razsežno-sti ekonomske in monetarne unije, meni, da so se EU in
države članice doslej preveč osredotočile na eko-nomske in
&nančne politike.
„Rešujejo banke, pozabili pa so na posledice varčevalnih
ukrepov, ki jih drugega za drugim zahtevajo od držav članic,“ je
dejal.
Sprva so bile k varčevalnim ukre-pom primorane Irska, Grčija in
Por-tugalska, vendar kriza ni prizanesla niti Španiji, Franciji,
Italiji ali Belgiji.
„Politike varčevanja so le še pove-čale problem brezposelnosti
in vrto-glavega povečanja revščine.“
Kot je brati v Dassisovem mne-nju, objavljenem oktobra, mora EU
poslati veliko močnejši signal z ukrepi na področju socialne
kohe-zije in vključevanja.
Pobuda za zaposlovanje mla-dih, ki je stekla februarja, je korak
v pravo smer. Toda 6 milijard EUR, kolikor jih je v obdobju
2014–2020 namenjenih zanjo, ni dovolj, meni Dassis.
Denar za reševanje bank so vzeli evropskim davkoplačevalcem.
Finan-ciranje ciljnih naložb s socialno razse-žnostjo naj bi zdaj
okrepili s prihodki od davka na finančne transakcije. Dassis pravi,
da je zamisel o takšnem davku EESO predstavil, še preden je
Komisija dala predlog zanj.
Davek je pripravljenih uvesti enajst držav članic, kar bi letno
lahko prineslo od 30 do 35 mili-jard EUR. „Ne morem
razumeti, zakaj mu nekateri nasprotujejo,“ je dejal Dassis.
Meni, da lahko negativne posle-dice &nančnih in ekonomskih
rešitev Evropejce tudi odtujijo od EU, kar bo samo voda na mlin
skrajne desnice.
„Poslati moramo sporočila, ki bodo ljudi prepričala, da je EU
pri-hodnost,“ pravi Dassis, „toda ni še gotovo, ali nam bo to
uspelo, saj revščina samo še podžiga sovraštvo in strah.“
Konec krize? Za praznovanje je še prezgodaj ...Kot je pokazala
jesenska gospodar-ska napoved, ki je bila objavljena pred kratkim,
gospodarstvo EU posto-poma okreva. Vendar pa bo rast po
pričakovanjih v naslednjem letu še skromna in – kar je še bolj
zaskrblju-joče – države, ki jih je kriza najbolj pretresla, še
dolgo ne bodo doživele ponovnega vzpona. Jasno je, da bo EU kot
celota okrevala šele, ko bodo VSE države članice svoja
gospodar-stva ponovno postavile na noge.
Sedanja gospodarska kriza se ni pojavila kar iznenada, saj je
bila posledica dolgoletnega slabega gospodarskega upravljanja in
tihega odobravanja vse večjih nacionalnih dolgov v EU. Zato so bili
potrebni drastični varčevalni ukrepi in kljub visokim socialnim
stroškom &skalnih reform ter prvim znakom gospodar-ske oživitve
moramo začeto nadalje-vati. Če se bo Evropa ustavila na pol poti,
se bodo problemi povrnili prej, kot lahko pričakujemo. Varčevanje
je bilo nujen prvi korak k oživitvi. Sedaj je čas, da se
osredotočimo na rast.
Kako hitro lahko premostimo krizo, je odvisno od učinkovitosti
in obsega reform. Delovna mesta in rast ustvarjajo podjetja; boljše
kot bodo razmere za poslovanje, boljši bodo gospodarski rezultati
v priho-dnje. Omejen dostop do financi-ranja in razdrobljen
enotni trg sta še vedno glavni težavi, s katerima se soočajo
podjetniki. Predvidljiva energetska in podnebna politika sta zdaj
bolj potrebni kot kadar koli prej.
Večletna finančna perspektiva je eno najboljših orodij, ki jih
ima EU na voljo za podporo rasti. Hitro in učinkovito izvajanje
večletnega finančnega okvira bi lahko dalo zagon na stotinam
evropskih pod-jetij. Na žalost še vedno povzročajo
težave zapleteni postopki, s katerimi se morajo spopadati
podjetniki.
Ne glede na to, kdaj bo krize konec, nam mora biti lekcija za
prihodnje. Skupina delodajalcev je pred kratkim
med razpravo na konferenci na Malti ugotovila, da nas kriza vse
sili v prožen odziv na potrebe trga in v čim večjo konkurenčnost.
Če to razumemo kot priložnost, lahko spremembe dose-žemo z
inovacijam in naložbami v raz-iskave in razvoj. Če bodo
podjetniki in politiki to priložnost resnično izkori-stili, se
lahko evropsko gospodarstvo za stalno povrne na pot rasti.
Jacek Krawczyk Predsednik skupine delodajalcev
“Politike varčevanja so le še povečale pro-blem brezposelnosti
in vrtoglavega povečanja revščine.”
“Če se bo Evropa usta-vila na pol poti, se bodo problemi
povrnili prej, kot lahko pričakujemo. Varčevanje je bilo nujen prvi
korak k oživitvi. Sedaj je čas, da se osre-dotočimo na rast.”
“Posledično so se v nekaterih državah, ki morajo
varčevati na vseh koncih in krajih, okrepili politični
ekstre-mizem, demagogija in predsodki.”
Georgios Dassis, predsednik skupine delojemalcev
Jacek Krawczyk, predsednik skupine delodajalcev
Luca Jahier, predsednik skupine raznih dejavnosti
v zvezi s tem močno zavzema za takojšnje ukrepanje, kajti časa
za raz-mislek ni več in znotraj naših meja vedno bolj pogosto
prihaja do neza-slišanih človeških tragedij.
Nezakonito priseljevanje je vpra-šanje, o katerem se tako v
Bruslju kot v državah članicah veliko razpravlja, vse bolj pa
postaja eden največjih problemov Evropske unije, vedno bolj napete
razmere v družbi in kse-nofobija so namreč tudi neposredno povezane
s priseljevanjem. Pristop na temelju solidarnosti bi imel lahko v
tej situaciji izjemno dober vpliv in EU bi lahko tako dopolnila
svoje postopke s politikami, ki bi ji omo-gočile, da prepreči
nadaljnje smrtne žrtve na Sredozemskem morju.
Tragični brodolom ob obali Lam-peduse, ki je zahteval na stotine
žrtev, je končno zbudil pozornost vse evropske družbe. Neprekinjeni
pritok nezakonitih priseljencev v južne evropske države je za
slednje težko breme, saj se spopadajo s krizo. Vlade in institucije
EU se na ta pro-blem doslej še niso ustrezno odzvale prav zato, ker
vse države članice EU ne prevzamejo svojega dela odgovor-nosti.
(ak)
N a d a l j e v a n j e s s t r a n i 4N e z a k o n i t o p r i
s e l j e v a n j e : z a e v r o p s k e p r o b l e m e s o
p o t r e b n e e v r o p s k e r e š i t v e
-
6 EESO info — December 2013/9 – posebna izdaja
Gospodarska kriza – nekaj najpomembnejših številk
Leta 2011 se je približno 24,2 % državljanov EU oz. pri-bližno
119,6 milijona ljudi znašlo na pragu revščine ali socialne
izključenosti. Ta odstotek se je od leta 2008 pove-čal v 18 od 26
držav članic, za katere so na voljo podatki.
plačilu med moškimi in ženskami v EU, ki še vedno niso
odpravljene, so se med letoma 2008 in 2010 v povprečju zmanjšale s
17,3 % na 16,2 %. Kot kaže, je zmanjšanje stranski učinek krize na
sestavo delovne sile.
območju eura v letu 2013 – prvič od leta 2008 – po napovedih
padel pod 3 % BDP ter se v letu 2014 še dodatno skrčil na 2,8 %
BDP.BDP v EU je v letu 2012 upadel za približno 0,5 %.Visoka
brezposelnost med mladimi v Evropi ostaja glavni problem. V zadnjem
četrtletju 2012 je bila dva-krat višja od stopnje brezposelnosti
med odraslimi ose-bami (23,3 % in 9,3 %). Avgusta 2013 je bilo v
EU28 brez dela okrog 5,5 milijona mladih. Kriza je najbolj
prizadela mlajše od 25 let, saj se je stopnja brezposel-nosti, ki
je pred krizo znašala 15,7 %, februarja 2013 povzpela na rekordnih
23,5 %.
-bljenih 3,3 milijona delovnih mest.BDP na prebivalca se je med
letoma 2008 in 2010 zmanjšal; leta 2008 je standard kupne moči
zna-šal 25 000 referenčnih enot, leta 2009 je upadel na
23 500 enot, leto pozneje pa se je deloma okrepil in se
povzpel na 24 500 enot.Nominalni primanjkljaj v EU je leta
2012 znašal 4,0 % BDP, kar je pomenilo zmanjšanje v primerjavi
s 4,4 % v letu 2011 in 6,5 % v letu 2010 (na območju eura je
leta 2012 znašal 3,7 %, leta 2011 4,2 % in leta 2010 6,2 %).
Po sedanjih napovedih za rast se bo skupni javno&nančnih
primanjkljaj v EU v letu 2013 znižal na 3,4 % BDP, v letu
2014 pa na 3,2 % BDP.
EESO: odgovor na gospodarsko krizoEESO je objavil vrsto mnenj o
krizi, od katerih mnoga obravnavajo predlagano zakonodajo za pomoč
Evropi pri izhodu iz recesije. Marca 2009 je denimo objavil mnenje
o evropskem načrtu za oživitev gospodarstva, maja pa še mnenje o
sporočilu Komisije o odzivu na krizo v evropski avtomobilski
industriji.
Oktobra 2009 je bilo sprejeto mnenje o vplivu svetovne krize na
glavne evropske proizvodne in storitvene sektorje, ki je vsebovalo
poziv k tesnejšemu usklajevanju politik in instrumentov EU.
Decembra sta sledila mnenje o &nančni krizi in njenem vplivu na
realno gospodarstvo ter odziv na sporočilo Komisije o podpori
državam v razvoju pri obvladovanju krize.
Septembra 2010 sta bili sprejeti dve mnenji na lastno pobudo:
eno o oživitvi gospodarstva: pregled stanja in konkretne pobude,
drugo pa o položaju po koncu krize: nov &nančni sistem za
notranji trg. Oktobra je sledilo še mnenje na lastno pobudo o
posledicah krize državnega dolga za upravljanje EU.
Mnenje EESO o učinku gospodarske in &nančne krize na
razporeditev delovne sile po proizvodnih sektorjih s posebnim
poudarkom na MSP je bilo sprejeto maja 2011, za njim pa julija
mnenje o krizi, izobraževanju in trgu dela.
Februarja 2012 sta bili podana dva inovativna pre-dloga o rasti
in državnem dolgu, julija 2012 pa še mnenje
o Komisijini Pobudi Priložnosti za mlade. Februarja 2013 je EESO
izrazil stališča o priporočilu Komisije o izvajanju širših smernic
ekonomskih politik držav članic, katerih valuta je euro.
Več lahko preberete na naslednji povezavi:
www.eesc.europa.eu.
Vrh ekonomsko-socialnih svetov na sedežu Unije za Sredozemlje:
tesnejša unija tudi za civilno družbo
Več kot 120 predstavnikov eko-nomsko-socialnih svetov in dru-gih
organizacij civilne družbe iz 14 evro-sredozemskih držav se je 11.
in 12. novembra 2013 zbralo v Barceloni, da bi razpravljali o
pri-hodnji vlogi civilne družbe v Uniji za Sredozemlje.
„Uspešna unija med severom in jugom Sredozemlja ni mogoča brez
sodelovanja civilne družbe ter zlasti gospodarskih in družbenih
akterjev, kot so organizacije delo-dajalcev, sindikati, druga
poklicna združenja in ustrezne nevladne organizacije.“ To je bilo
ključno sporočilo udeležencev vrha, ki so Unijo za Sredozemlje
pozvali, naj si prizadeva za strukturirana
partnerstva z zadevnimi akterji in jih redno vključuje v svoje
projekte, da bi se s tem povečala legitimnost odločitev, ki jih
sprejmejo vlade Unije za Sredozemlje.
Poleg vprašanj, ki se nanašajo na udeležbo civilne družbe pri
delu Unije za Sredozemlje, so udeleženci v prisotnosti Pedra NARRA,
pred-sednika spremljevalnega odbora EESO za EUROMED, in ustreznih
namestnikov generalnih sekretarjev Unije za Sredozemlje obravnavali
več tem, ki so za to regijo izjemnega pomena, zlasti brezposelnost
mladih in gospodarska vprašanja, položaj žensk, izzive mobilnosti
in migracij ter potrebo po boljšem upravljanju omejenih vodnih
virov. (ail)
Evropa potrebuje socialni odziv na krizo - bo EU kos izzivu?84
milijonov Evropejcev živi pod pragom revščine, 26 milijonov pa jih
je brez zaposlitve. Gospodarska in &nančna kriza postaja tudi
kriza družbe in demokracije, saj le 31 % Evropejcev še zaupa EU.
Ali ta zna odgovoriti na pričakovanja in vpra-šanja svojih
državljanov?
EESO je 22. oktobra v Vilni orga-niziral konferenco na visoki
ravni, da bi razpravljal o priložnostih in
izzivih, s katerimi se sooča EU, ter o potrebi po pravični,
socialni in odgovorni Evropi. Pod pokrovitelj-stvom litovskega
predsedstva EU so predstavniki evropske civilne družbe in litovskih
oblasti preučevali nove možnosti za zaščito evropskega soci-alnega
modela in njegovo oživitev.
Udeleženci konference so med drugim predlagali naslednje
ukrepe:
evropsko mrežo za izobraževanje brezposelnih delavcev, v okviru
katere bi iskalcem zaposlitve lahko ponu-diti dvoletno
prekvalificiranje ter čezmejne kupone za izobraževanje;
ukrepov z jasno določenimi cilji (vključno z minimalnim
zajamče-nim dohodkom);
evropske socialne obveznice za podporo naložbam v ekonomsko
izvedljive socialne projekte;
program jamstva za mlade z dodatnimi sredstvi EU, ki bi
vključeval tudi mlade do 30 let ter regije, kjer je stopnja
brezpo-selnosti med mladimi nižja od trenutno določene meje 25
%;
-nega gospodarstva, MSP ter zapo-slovanja. (ail)
Zaradi krize se v nekaterih državah, ki so morale sprejeti
stroge varčevalne ukrepe, pojavlja vse več političnega ekstremizma,
demagogije in predsodkov. Fiskalna, bančna in finančna unija je
temeljni steber ekonom-ske in monetarne unije. Vendar jo je treba
podpreti z ukrepi za spodbujanje rasti in pravičnosti, ustvarjanje
delovnih mest, zmanj-šanje revščine ter zagotavljanje teritorialne
in socialne kohezije. Demokratična in politična legiti-mnost sta v
nevarnosti.
Luca Jahier, predsednik skupine raznih
dejavnosti EESO
NA KRATKO
Več kot 120 predstavnikov ekonomsko-socialnih svetov in drugih
organizacij civilne družbe iz 14 evro-sredozemskih držav se je
zbralo v Barceloni.
Industrijska politika EU: zelo potrebna pobuda za
rastIndustrijska politika EU je bistvenega pomena za izhod Evrope
iz gospodar-ske recesije, vendar zaradi slabega vodenja na
nacionalni ravni in neu-činkovite komunikacije bruseljskih nosilcev
odločanja ni bilo mogoče izkoristiti vsega njenega potenciala, meni
vidni član EESO.
„Na industrijsko politiko je mogoče gledati kot na pobudo za
rast. O tem se sicer veliko govori, zelo malo pa se zgodi,“ je za
EESO info dejal Nizozemec Joost Van Ier-sel, predsednik strokovne
skupine
za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno
kohezijo (ECO).
EU želi povečati industrijsko proizvodnjo za 20 odstotkov do
leta 2020. Glede na to, da je bilo od začetka krize v industriji
izgu-bljenih več kot 4 milijone delovnih mest, Van Iersel ta cilj
ocenjuje kot visokoleteč.
Ena od ovir je po njegovih bese-dah ta, da Svet za konkurenčnost
ne zmore ustrezno prenesti industrijske politike EU v države
članice, kar gre deloma pripisati organizacijskemu krpanju
ministrstev na nacionalni ravni. Svet za konkurenčnost med drugim
sestavljajo ministri, pristojni za industrijo, ki se sestanejo
petkrat ali šestkrat letno.
„En sam minister ne more veliko storiti, če jedro upravnega
aparata noče izvesti tega, kar je treba nare-diti,“ pravi.
Van Iersel, ki je pripravil julijsko mnenje EESO o industrijski
politiki, meni, da je bilo nujno povezati poli-tike za raziskave in
razvoj ter ino-vacije, trajnostni razvoj, dostop do finančnih
sredstev (zlasti za MSP) in skupno energetsko politiko, s tem pa
povečati zaupanje v industrijo in spodbuditi konkurenčnost. Dodal
je, da je zlasti treba zmanjšati upravna bremena.
Kot poudarja, so potrebni tudi dobri izobraževalni sistemi in
uspo-sabljanje: „To pomeni, da je v neka-terih državah članicah
izobraževalni sistem treba korenito spremeniti.“
Mnenje tudi opozarja na neskladje glede usposobljenosti: med
ponudbo visoko kvali&ciranih delovnih mest in izobraževalnim
sistemom, ki ne „proizvede“ dovolj znanstvenikov, inženirjev in
matematikov, je velik razkorak.
Poročevalec navaja tudi, da bi Evropska komisija morala
pripraviti priporočila za posamezne države, države članice pa bi
bilo treba spod-buditi k prevzemanju pozitivnih vidi-kov
uspešnejših držav.
„Te težke čase moramo izkoristiti za spremembe,“ pravi Van
Iersel.
Pozdravni nagovor Vydasa Gedvilasa, podpredsednika litovskega
parlamenta
Joost Van Iersel, predsednik strokovne skupine ECO
“T e t e ž k e č a s e moramo izkoristiti za spremembe.”
© darval
© Stephen VanHorn
http://www.google.be/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&frm=1&source=web&cd=1&ved=0CC0QFjAA&url=http://ec.europa.eu/social/BlobServlet?docId=9759&langId=en&ei=5bp3Upy7EsGdtQaBqIGADA&usg=AFQjCNHmLAsVOVQnQFopJMo1AkErecHpRw&sig2=7XCL62qSAq-pJWZm9bEM6w&bvm=bv.55819444,d.Ymshttp://www.google.be/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&frm=1&source=web&cd=1&ved=0CC0QFjAA&url=http://ec.europa.eu/social/BlobServlet?docId=9759&langId=en&ei=5bp3Upy7EsGdtQaBqIGADA&usg=AFQjCNHmLAsVOVQnQFopJMo1AkErecHpRw&sig2=7XCL62qSAq-pJWZm9bEM6w&bvm=bv.55819444,d.Ymshttp://www.google.be/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&frm=1&source=web&cd=5&ved=0CEQQFjAE&url=http://ec.europa.eu/social/BlobServlet?docId=9319&langId=en&ei=Erl3UpzeD-yZ4gS0noGQDA&usg=AFQjCNF21CuS4VdIHzk6UEIOEpMczcvx4Q&sig2=quqP7sniBbmHIzEh368MfAhttp://ec.europa.eu/economy_finance/publications/european_economy/2013/pdf/ee-2013-4.pdfhttp://www.google.be/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&frm=1&source=web&cd=5&ved=0CEQQFjAE&url=http://ec.europa.eu/social/BlobServlet?docId=9319&langId=en&ei=Erl3UpzeD-yZ4gS0noGQDA&usg=AFQjCNF21CuS4VdIHzk6UEIOEpMczcvx4Q&sig2=quqP7sniBbmHIzEh368MfAhttp://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=1036http://europa.eu/rapid/press-release_SPEECH-13-595_en.htmhttp://www.eurofound.europa.eu/ewco/2013/01/ES1301021I.htmhttp://epp.eurostat.ec.europa.eu/statistics_explained/index.php/GDP_at_regional_levelhttp://ec.europa.eu/economy_finance/publications/european_economy/2013/pdf/ee-2013-4.pdfhttp://eescopinions.eesc.europa.eu/EESCopinionDocument.aspx?identifier=ces%5Ceco%5Ceco246%5Cces637-2009_ac.doc&language=SLhttp://eescopinions.eesc.europa.eu/EESCopinionDocument.aspx?identifier=ces%5Cccmi%5Cccmi067%5Cces881-2009_ac.doc&language=SLhttp://eescopinions.eesc.europa.eu/EESCopinionDocument.aspx?identifier=ces%5Cccmi%5Cccmi065%5Cces1469-2009_ac.doc&language=SLhttp://eescopinions.eesc.europa.eu/EESCopinionDocument.aspx?identifier=ces%5Ceco%5Ceco255%5Cces1935-2009_ac.doc&language=SLhttp://eescopinions.eesc.europa.eu/EESCopinionDocument.aspx?identifier=ces%5Crex%5Crex285%5Cces1954-2009_ac.doc&language=SLhttp://eescopinions.eesc.europa.eu/EESCopinionDocument.aspx?identifier=ces%5Ceco%5Ceco278%5Cces1169-2010_ac.doc&language=SLhttp://eescopinions.eesc.europa.eu/EESCopinionDocument.aspx?identifier=ces%5Cint%5Cint518%5Cces1164-2010_ac.doc&language=SLhttp://eescopinions.eesc.europa.eu/EESCopinionDocument.aspx?identifier=ces%5Ceco%5Ceco279%5Cces1367-2010_ac.doc&language=SLhttp://eescopinions.eesc.europa.eu/EESCopinionDocument.aspx?identifier=ces%5Cccmi%5Cccmi086%5Cces809-2011_ac.doc&language=SLhttp://eescopinions.eesc.europa.eu/EESCopinionDocument.aspx?identifier=ces%5Csoc%5Csoc410%5Cces1173-2011_ac.doc&language=SLhttp://eescopinions.eesc.europa.eu/EESCopinionDocument.aspx?identifier=ces%5Ceco%5Ceco307%5Cces474-2012_ac.doc&language=SLhttp://eescopinions.eesc.europa.eu/EESCopinionDocument.aspx?identifier=ces%5Ceco%5Ceco307%5Cces474-2012_ac.doc&language=SLhttp://eescopinions.eesc.europa.eu/EESCopinionDocument.aspx?identifier=ces%5Csoc%5Csoc450%5Cces1579-2012_ac.doc&language=SLhttp://eescopinions.eesc.europa.eu/EESCopinionDocument.aspx?identifier=ces%5Ceco%5Ceco336%5Cces1932-2012_00_00_tra_ac.doc&language=SLhttp://www.eesc.europa.euhttp://www.eesc.europa.eu
-
7EESO info — December 2013/9 – posebna izdaja
PLENARNO ZASEDANJE NA KRATKOZa novo evropsko politiko na
področju reguliranja omrežij
„Proračun za telekomu-nikacije za obdobje 2014–2020 naj bi po
prvotnih predlogih znašal 9 mili-jard EUR, zaradi česar je bil
izredno pomemben. Vendar pa je bil prora-čun pozneje okleščen na 1
milijardo EUR, kar bo povzročilo zastoj, ki lahko v EU izniči
napredek, že dosežen v številnih stra-teških panogah,“ je na
zadnjem plenarnem zasedanju opozoril Jacques Lemercier (skupina
delojemalcev, Francija), poročevalec EESO, ko je spregovoril o
mnenju o smernicah za vseevrop-ska telekomunikacijska omrežja.
Sedanja politika je brez dvoma ustvarila več konkurence in
inovacij ter tako potrošnikom prinesla nižje cene, vendar je tudi
omejila naložbene zmogljivosti mnogih operaterjev.
Odbor meni, da bi nova evropska politika na področju reguliranja
omrežij vzpostavila „močno in usklajeno sodelovanje velikih
evrop-skih operaterjev“, ki bi lahko potem, ko se bo Evropa
izvlekla iz krize, „nadoknadili zaostanek pri razvijanju
širokopasovne in visokohitrostne infrastrukture ter zapolnili
vrzeli v digitalnem omrežju“. (hb)
Enotni mehanizem za reševanje je temelj bančne unije
Evropski ekonomsko-socialni odbor se veseli uvedbe enotnega
reševalnega mehanizma, v katerem vidi mejnik na poti k bančni
uniji. Mehanizem bo poskrbel za enotna pravila o sanaciji in
reševanju bank po vsej EU.
Odbor v mnenju, ki ga je sprejel oktobra, poudarja, da je
izvajanje nadzora nad bankami in njihovega reševanja na isti ravni
pristojnosti korak v pravo smer.
V zvezi z enotnim skladom za reševanje bank, ki naj bi
zagotavljal &nančno stabilnost in uspešnost reševanja bank,
EESO opozarja, da je potrebna jasna pravna podlaga sklada.
Poročevalec za mnenje Daniel Mareels (sku-pina delodajalcev,
Belgija) v mnenju „poziva, da se čim prej razjasni pravna podlaga
sklada in da se vsi izzivi, povezani z ustanovitvijo tovr-stnega
sklada (na primer moralno tveganje) rešijo vnaprej“.
Po mnenju Odbora je za učinkovitost in uspešnost sklada za
reševanje zelo pomembno, da ima na razpolago zadostna &nančna
sredstva. Člani odbora za reševanje morajo biti neodvi-sni,
zagotovljen pa mora biti tudi demokratični nadzor nad njihovimi
odločitvami. (ak)
Ukinitev plačevanja za storitve mobilnega gostovanja v EU:
koristi za državljane in EUNa potovanju v tujini ljudje pogosto
veliko manj uporabljajo svoje mobilne naprave, saj se bojijo
visokih računov zaradi mobilnega gostovanja. Redkeje in manj časa
govorijo po mobilnem telefonu, opazen pa je tudi občutno zmanjšan
pretok mobilnih podatkov za inter-net, aplikacije in podobno. To
vprašanje in številne druge teme so bili v ospredju javnega
posvetovanja o mobilnem gostovanju v EU, ki ga je 23. oktobra 2013
organiziral EESO, da ovrednoti ugotovitve svojo spletno anketo na
temo mobilnega gostovanja. Posvetovanje in anketa sta del
prednostnega projekta predse-dnika EESO Henrija Malossa, ki je
osebno podprl pobudo evropskih državljanov za enotne cene storitev
mobilne telefonije po vsej Evropski uniji.
Glavna ugotovitev, ki izhaja iz 60 odgovorov evropskih
državlja-nov, prejetih septembra 2013, je, da bi ukinitev
trenutnega sistema mobilnega gostovanja v EU koristila državljanom,
hkrati pa bi dodatno spodbudila resnično povezovanje EU. Vprašani
so v odgovorih pozvali k takojšnji ukinitvi zaračunavanja stroškov
za mobilno gostovanje in navedli, da bi bilo treba potrošnikom
zagotoviti boljši dostop do omrežij,
pri čemer bi morala biti povezljivost v tujini enako dobra kot
doma. Najboljša rešitev za prihodnost je po mnenju Evropejcev
dejanski enotni trg mobilnih komunikacij, ki bo omo-gočal uporabo
mobilnih telefonov po načelu Roam like Home (gostovanje kot doma)v
vseh državah članicah EU.
Nov zakonodajni sveženj EU o enotnem trgu telekomunikacijskih
storitev, ki ga je Evropska komisija predstavila minuli september,
vse-buje določbe za postopno ukinitev stroškov
za storitve mobilnega gostovanja. Veliko
vprašanih pa je hkrati posvarilo, da je treba sprejeti
preventivne ukrepe, ki bodo operaterjem prepre-čili, da izgubo
prihodkov zaradi ukinitve zaračuna-vanja stroškov za mobilno
gostovanje nadoknadijo z zvišanjem cen mobilnih storitev doma.
Na javnem posvetovanju, kjer so bile pred-stavljene ugotovitve,
se je večina udeležencev strinjala, da je Evropska komisija
ustvarila ogromna pričakovanja za popolno in čimprej-šnjo ukinitev
vseh stroškov mobilnega gosto-vanja. V resnici pa je predlagala
zgolj ukinitev stroškov mobilnega gostovanja za dohodne
klice na kratek rok. Sicer je res, da njen predlog vključuje
nadaljnje ukrepe za
pospešeno uresničevanje brezplačnega mobilnega gostovanja v EU,
vendar je bil odziv držav članic nekoliko zadržan. Tako je še vedno
neznanka, ali bo
konkretna nova zakono-daja sprejeta do prihodnje pomladi, tj.
preden Evrop-ska komisija in Evropski parlament dokončata svoj
sedanji mandat. EESO bo še naprej pozorno spre-mljal dogajanje na
tem področju. (hb)
Nova skupna kmetijska politika – veliko več prednosti kot
pomanjkljivosti – Poskrbimo za njen uspehKot vsak politični dogovor
na visoki ravni je seveda tudi nova skupna kmetij-ska politika
(SKP) rezul-tat kompromisa. Nekateri menijo, da je šla reforma
predaleč, drugi pa, da je premalo ambiciozna.
Ključna pojma nove SKP sta prožnost in ocena raznolikosti. Ti
dve načeli sta bili glavni vprašanji, na kateri je prvič opozoril
EESO v svojem mnenju o predlogih Komisije o prihodnosti SKP.
Ena od glavnih značilnosti reforme je upo-števanje raznolikosti
v EU v okviru skupne politike. Neposredna plačila bodo pravičneje
razdeljena med državami članicami, regijami in kmeti. Zgodovinske
reference bodo odpra-vljene. Države članice bodo lahko prilagodile
višino neposrednih plačil dejanskim razme-ram na terenu. V pomoč
državam pri teh prilagoditvah so bila na ravni EU določena obvezna
merila, kot je shema osnovnega pla-čila, ki temelji na trenutni
kmetijski dejavnosti in uporabi zemljišč, s čimer je podpora
ome-jena na dejansko aktivne kmete, oblikovana pa je bila tudi
ambiciozna politika v podporo mladim kmetom. Na voljo so tudi
dodatni mehanizmi za porazdelitev neposrednih
plačil na lokalni ravni, zlasti na prikrajšanih območjih ali v
občutljivih sektorjih, tako da se ustvarijo enaki pogoji za
gospodarstvo na podeželju.
Prožnost se najbolje odraža v možnosti prenosa sredstev med
stebri: države članice bodo lahko do 15 % svo-jih nacionalnih
sredstev za neposredna plačila (1. ste-ber) prenesle v sredstva za
razvoj podeželja (2. steber) ali obratno, države članice,
ki prejemajo manj kot 90 % povprečja EU za neposredna plačila,
pa bodo lahko prenesle celo do 25 % teh sredstev.
Prožnost bo možna tudi pri izvajanju okoljskih ukrepov. Tretjina
vloženih sredstev SKP bo namenjena okoljski trajnosti evrop-skega
kmetijstva, kar poznamo pod izrazom „ekologizacija SKP“.
Nekateri elementi reforme bodo začeli veljati že 1. januarja
2014, vsi njeni vidiki pa bodo v veljavi od leta 2015.
Nekaj zanimivih podatkov
Več kot 77 % ozemlja EU velja za podeželje (47 % kmetijskih
zemljišč in 30 % gozdov),
na katerem živi približno polovica vseh prebivalcev (kmetijske
skupnosti in drugi prebivalci).
12 milijonov (polno zaposlenih) kmetov. Kmetijstvo in
kmetijsko-živilska industrija – ki je za svoje dobave odvisna od
kmetijskega sektorja – predstavljata 6 % BDP EU, vključujeta 15
milijonov podjetij in zagotavljata 46 milijonov delovnih mest.SKP
vsakega državljana EU stane približno 30 centov na dan. Leta 2011
je SKP predsta-vljala 43 % letnega proračuna EU oziroma 58 milijard
EUR. Njen delež se vse od leta 1984, ko je znašal 72 %, stalno
zmanjšuje, medtem ko se je s širitvami EU po letu 1992 število
evropskih kmetov podvojilo. V obdobju 2014–2020 bo za SKP
namenje-nih 38 % letnega proračuna EU.
manj kot 1 % vseh javnih izdatkov v državah članicah EU.
edini sektor, ki se v celoti financira iz sredstev EU (čeprav
razvoj podeželja so&nancirajo države članice).
Povprečno gospodinjstvo porabi 15 % svo-jega proračuna za hrano
– polovico manj kot leta 1960.
Dilyana Slavova, predsednica strokovne skupine za kmetijstvo,
razvoj podeželja in okolje (NAT) III. skupina
Socialni podjetniki: povejte svoje mnenje! 16. in 17. januar
2014 - StrasbourgEvropa se spreminja in potrebni so novi eko-nomski
modeli. Evropski državljani, poslovni svet, podjetja in oblikovalci
politik se prek socialnih inovacij, novih oblik naložb in
prese-netljivih rešitev odzivajo na težave, s katerimi se soočamo
na družbenem, gospodarskem in okoljskem področju.
EESO bo v sodelovanju z Evropsko komi-sijo organiziral
konferenco na visoki ravni na temo Socialni podjetniki: povejte
svoje mnenje!
z namenom, da se analizirajo sedanje in pri-hodnje
priložnosti za socialno podjetništvo v Evropi. Konference so
bodo udeležili podjetja, oblikovalci politik in druge
zainteresirane strani.
Za več informacij in prijavo na konfe-renco obiščite spletno
stran:
http://www.eesc.europa.eu/?i=portal.en.events-and-activities--social-entrepreneurs.
(ail)
KMALU V EESO
Jacques Lemercier, član EESO
Dilyana Slavova, predsednica strokovne skupine NAT
“K l j u č n a p o j m a n o v e SKP sta prožnost in ocena
raznolikosti.”©
Peter
Photo
123
© am
adorg
s
http://www.eesc.europa.eu/?i=portal.en.events-and-activities-social-entrepreneurshttp://www.eesc.europa.eu/?i=portal.en.events-and-activities-social-entrepreneurshttp://www.eesc.europa.eu/?i=portal.en.events-and-activities-social-entrepreneurs
-
December 2013/9 – posebna izdaja
Yves Somville: EESO mi daje širši pogledV nizu pogovorov se
Béatrice Ouin, francoska članica skupine delo-jemalcev v EESO in
predstavnica članov v uredniškem odboru EESO info, pogovarja z
drugimi člani, da bi izvedela, kaj je tisto, kar jim daje zagon.
Nedavno se je pogovarjala z Yvesom Somvillom, belgijskim čla-nom
skupine raznih dejavnosti in pomočnikom generalnega sekretarja v
Valonski zvezi kmetov v Belgiji.
Navajamo nekaj odlomkov iz pogovora.
Béatrice Ouin: Katero organizacijo zastopate? Koliko članov ima
in kakšne so njene glavne dejavnosti na nacionalni ravni? Kakšna je
vaša vloga v njej?
Yves Somville: Med dvanajstimi belgijskimi člani EESO zastopam
kme-tijstvo. Delam za Valonsko zvezo kme-tov (FWA), ki ima sedež v
Gemblouxu v Valoniji. Ker je v moji državi kme-tijstvo v
pristojnosti regij, je naša dejavnost namenjena samo aktivnim
kmetovalcem na jugu države. Glede dosjejev, za katere je še vedno
pri-stojna federalna raven (javno zdravje, davki ...), pa
imamo seveda stalne stike s )amskimi kmetijskimi
organizacijami.
FWA je poklicna organizacija, ki se večinoma &nancira s
prispevki članov. Članstvo v FWA je povsem prosto-voljno:
včlanjenih je okoli 7000 kmeč-kih družin, kar pomeni okoli
65 % kmetov v valonski regiji.
Naše dejavnosti so tako kot pri vsaki poklicni organizaciji
raznovrstne: pogo-vori z javno upravo, politiki in našimi člani o
predpisih, ki so v pripravi, ali tistih, ki jih je treba
spremeniti, usposa-bljanje in seznanjanje na vseh področjih,
ki imajo kakor koli opraviti s kmetijsko dejavnostjo, pa tudi
ponujanje storitev za kmetijstvo in z njim povezane dejav-nosti
prek naše mreže lokalnih pisarn.
Kaj vaša organizacija pričakuje od Evrope? Kako vaši člani
vidijo svoje mesto v Evropi?
Na področ ju kmetijstva se o Evropi seveda govori že več
kot petdeset let. Ravno lansko leto smo praznovali petdesetletnico
skupne kmetijske politike (SKP), ki je bila ena od prvih zares
skupnih politik v evropskem prostoru. Zaradi šte-vilnih
sprememb te politike v skladu z razvojem razmer v svetu (STO,
širi-tev EU, nove okoljske in proračun-ske skrbi itd.) so bili
stiki z evropsko ravnjo – in še vedno so – stalni. FWA je članica
COPA (Odbor kmetijskih organizacij), krovne evropske kme-tijske
organizacije. Za naše člane je Evropa torej sestavni del njihovega
udejstvovanja in jo poznajo, glede na vprašanja in obdobja pa tudi
bolj ali manj cenijo.
Kaj vam osebno pomeni članstvo v Odboru? Kaj vas je najbolj
presenetilo, ko ste prišli, in kaj najbolj cenite po teh nekaj
letih?
Z eno besedo: odprtost! Najprej v Evropo v vsej njeni
različnosti in bogastvu, zaradi vprašanj, o katerih razpravljamo na
številnih sejah, pa tudi v svet. Stiki, ki sem jih navezal v okviru
nekaterih skupin v Odboru, kot je spremljevalni odbor AKP-EU, so
tudi več kot dragoceni. V spremlje-valnem odboru je s prehransko
krizo leta 2008 zlasti v državah AKP, pa tudi v Evropi, kmetijstvo
spet prišlo na dnevni red. Biti v EESO se mi zdi toliko bolj
zanimivo in pomembno glede na ključne srednjeročne izzive, povezane
s trenutno demografsko rastjo in zmanjševanjem virov, kot sta voda
in zemlja, če omenim le dve osnovni prvini za kmetijsko
dejavnost.
Stiki, ki jih navezujem v EESO, so zelo koristni na poklicni
ravni, ven-dar se prek njih tudi človeško zelo bogatim in učim!
EESO info izide devetkrat letno ob plenarnih zasedanjih
Odbora.
Tiskano izdajo EESO info v nemškem, angleškem in francoskem
jeziku lahko dobite brezplačno pri službi za medije Evropskega
ekonomsko-socialnega odbora.
V elektronski obliki (PDF) je EESO info na voljo v 23 jezikih na
spletni strani Odbora: URL:
http://www.eesc.europa.eu/?i=portal.en.eesc-info
EESO info ni uradno poročilo o delu EESO. Ti dokumenti so
objavljeni v Uradnem listu Evropske unije in drugih publikacijah
Odbora.
Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira (en izvod se pošlje
urednici).
Naklada: 12 310 izvodov
Naslednja številka izide januarja 2014.
TISKANO NA 100-ODSTOTNO RECIKLIRANEM PAPIRJU
EESO info v 23 jezikih:
http://www.eesc.europa.eu/activities/press/eescinfo/index_en.asp
Urednika:Béatrice Ouin – predstavnica članov EESO v uredniškem
odboru (skupina delojemalcev, FR)Maciej Bury (mb)
Avtorji prispevkov:Alejandro Izquierdo Lopez (ail)Angeliki
Karampourouni (ak)Anna Comi (ac)Arturo Iniguez Yuste (aiy)Henry
Borzi (hb)Laure Limousin (ll)Leszek Jarosz (lj)Nele Rissmann
(nr)Susanna Baizou (sb)
Splošna koordinacija: Agata Berdys
Naslov:Evropski ekonomsko-socialni odborStavba Jacques Delors,
Rue Belliard/Belliardstraat 99, 1040 Bruxelles/Brussel,
Belgique/BelgiëTel. +32 2 5469476 Faks: +32 2 5469764E-naslov:
[email protected] stran:
http://www.eesc.europa.eu/
QE-AA-13-009-SL-N
POGOVOR MED KOLEGI
Yves Somville, član EESO
Nova strategija komuniciranja EESOSkupina EESO za komuniciranje,
ki ima strateško vlogo pri določa-nju vsebine in načinov
komuni-ciranja Odbora, je sklenila, da v okviru projekta Veter
spre-memb posodobi strategijo komuniciranja.
Sprejeta priporočila se bodo izvajala prek letnega akcijskega
načrta. Posebna p o z o r n o s t b o namenjena pred-nostnim
mnenjem in komuniciranju na lokalni ravni.
Cilj je zagotoviti, da bodo razpoložljiva orodja bolj
prilagojena potrebam Odbora, osre-dotočena na pravo občinstvo,
časovno ustrezna in usmerjena v prave dejavnosti.
Opravljene so bile ocene z name-nom ugotoviti, kako so se
izvajale sedanje strategije komuniciranja, vključno z intervjuji s
člani EESO, osebjem, uradniki iz institucij EU, mediji in drugimi
ključnimi zainte-resiranimi stranmi. Zato je strategija
komuniciranja 2010–2015 še vedno veljavna. Vseeno pa jo je bilo
treba nekoliko izpopolniti, zlasti zaradi
hitrega razvoja novih orodij, kot so družbeni mediji.
Najpomembnejša
ciljna skupina EESO so še vedno institucije EU, organizacije
civilne družbe in mediji, čeprav je glede na prihodnje evropske
volitve ena od ciljnih skupin tudi splošna javnost. Poleg tega so
poleg komuniciranja v Bruslju pomembne tudi povezave z „domom“.
Člani so ambasadorji EESO in evropskega projekta in imajo pomembno
vlogo pri komu-niciranju o obeh temah. (nr)
EESO se spominja 11. novembra v VerdunuHenri Malosse, predsednik
EESO iz Francije, in Göke Frerichs, nek-danji predsednik iz
Nemčije, sta 11. novembra v Verdunu počastila spomin na
vojake, ki so izgubili življenje v prvi svetovni vojni.
„Kot tako stojiva eden poleg dru-gega, Francoz in Nemec, želiva
spo-mniti, da so mnogi vojaki, ki so se borili v prvi svetovni
vojni, gotovo hrepeneče razmišljali o drugačnem življenju, preden
so se podali v bitko, vedoč, da se morda ne bodo vrnili živi,“ sta
dejala sedanji in nekdanji predsednik.
Verdun je bil prizorišče ene od naj-bolj krvavih bitk prve
svetovne vojne. Predsednika sta ob tej priložnosti še dejala:
„Evropa je veliko več kot le boj za proračunska sredstva in trge.
Bolj kot kar koli drugega je čudovita zgodba o ženskah in moških,
ki so
imeli skupne sanje o boljši priho-dnosti za svoje otroke. Evropa
je kraj miru in skupnih vrednot.“
Obisk v Verdunu 11. novembra je bil namenjen opominu vsem, da
tisti, ki so izgubili svoje življenje v prvi svetovni vojni, „niso
umrli zaman“, sta dejala predsednika. (mb)
NA KRATKO
“Evropa je veliko več kot le boj za proračunska sredstva in
trge.”Henri Malosse in Göke Frerichs, sedanji francoski in nekdanji
nemški predsednik EESO
© alpimages
DRAGE BRALKE, DRAGI BRALCI,
ker se približuje konec leta, vam želimo vesel božič in srečno
novo leto. Upamo, da bo leto 2014 polno sreče, zdravja in
uspeha.
Zahvaljujemo se svojim naročnikom in bralcem ter vsem, ki
sodelujete v našem biltenu s članki, ilustracijami, zamislimi in
drugimi prispevki. Vese-limo se sodelovanja z vami tudi v
prihodnjem letu.
Uredništvo EESO info
© M
erand
a19
EESO info
http://www.eesc.europa.eu/?i=portal.en.eesc-infohttp://www.eesc.europa.eu/activities/press/eescinfo/index_en.asp
